zbirka: Analize, raziskave in razvoj, ISSN 1854-6196 Poročilo o razvoju: ISSN 1581-6567 SLOVENIJA: POROČILO O RAZVOJU 2007 Izdajatelj: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj dr. Janez Šušteršič, direktor Tel: (+386) 1 478 1012 Fax: (+386) 1 478 1070 E-mail: publicistika.umar@gov.si http://www.gov.si/umar/ Odgovorna urednica: mag. Rotija KMET ZUPANČIČ Lektoriranje: Vesna JEREB Računalniška postavitev in prelom: Ema Bertina KOPITAR Izdelava grafikonov: Marjeta ŽIGMAN Priprava podatkov za izračun modelske ocene razvoja: Marko GLAŽAR Distribucija: Katja FERFOLJA Tisk: Tiskarna SOLOS, Ljubljana Naslovnica, oblikovna zasnova: Sandi RADOVAN, studio DVA Naklada: 200 Ljubljana, maj 2007 © UMAR, 2007. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Poro~ilo o razvoju 2007 ^UMAR Poro~ilo o razvoju 2007 Avtorji Avtorji Poročila o razvoju 2007 Rotija Kmet Zupančič (vodja projekta, urednica, Uvodna pojasnila, Povzetek, Glavne ugotovitve, Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast, Povečanje konkurenčnosti in spodbujanje podjetniškega razvoja, Povečanje konkurenčne sposobnosti storitev, Raba interneta), Lidija Apohal Vučkovič (Moderna socialna država in večja zaposlenost, Modernizacija sistemov socialne zaščite, Življenjski pogoji, zmanjšanje družbene izključenosti in socialne ogroženosti, Dostopnost storitev splošnega pomena), Marijana Bednaš (Makroekonomska stabilnost, Realna rast BDP), Tanja Čelebič (Dostopnost storitev splošnega pomena, Razmerje med številom študentov in številom pedagoškega osebja, Diplomanti na področju znanosti in tehnologije, Vključenost v izobraževanje), Andrej A. Chiaiutta (Institucionalna konkurenčnost, Agregatni indeksi konkurenčnosti države), Marko Glažar (Poskus modelske ocene razvoja Slovenije z izbranimi kazalniki), Marjan Hafner (Finančne storitve, Bilančna vsota bank, Zavarovalne premije, Tržna kapitalizacija), Katarina Ivas (Povečanje konkurenčnosti in spodbujanje podjetniškega razvoja), Jana Javornik (Indeks človekovega razvoja, Zaupanje institucijam in drugim ljudem, Zadovoljstvo z življenjem), Slavica Jurančič (Tržni delež, Stroški dela na enoto proizvoda), Alenka Kajzer (Učinkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta, Izobraževanje in usposabljanje, Izboljšanje prilagodljivosti trga dela, Stopnja dolgotrajne brezposelnosti, Razširjenost začasnih zaposlitev, Razširjenost delnih zaposlitev), Maja Kersnik (Modernizacija sistemov socialne zaščite, Izboljšanje prilagodljivosti trga dela, Življenjski pogoji, zmanjšanje družbene izključenosti in socialne ogroženosti, Izdatki za socialno zaščito, Stopnja tveganja revščine), Dušan Kidrič (Modernizacija sistemov socialne zaščite), Jasna Kondža (Ravnovesje sektorja država, Izdatki institucionalnega sektorja država, Ekonomska struktura davkov in prispevkov), Mojca Koprivnikar Šušteršič (Povečanje konkurenčne sposobnosti storitev, Delež nefinančnih tržnih storitev), Mateja Kovač (Intenzivnost kmetovanja, Intenzivnost poseka lesa), Saša Kovačič (Življenjski pogoji, zmanjšanje družbene izključenosti in socialne ogroženosti, Porazdelitev plač v zasebnem sektorju), Tomaž Kraigher (Trajno obnavljanje prebivalstva, Produktivnost dela, Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, Povprečno število let šolanja, Stopnja zaposlenosti, Stopnja brezposelnosti, Pričakovano trajanje življenja in umrljivost dojenčkov, Indeks starostne odvisnosti, Stopnja rodnosti, Selitveni koeficient), Janez Kušar (Izdana gradbena dovoljenja), Ivo Lavrač (Izboljšanje gospodarjenja s prostorom), Brigita Lipovšek (Poraba gospodinjstev za kulturo), Jože Markič (Plačilnobilančno ravnovesje, Bruto zunanji dolg, Delež izvoza in uvoza v BDP), Slaven Mičkovič (Dolg sektorja država), Ana Murn (Kakovost javnih financ, Poskus modelske ocene razvoja z izbranimi kazalniki, Državne pomoči), Janja Pečar (Skladnejši regionalni razvoj, Medregionalne razlike v BDP, Medregionalne razlike v brezposelnosti), Andreja Poje (Javnofinančni izdatki po funkcionalni klasifikaciji - COFOG), Jure Povšnar (Povečanje konkurenčnosti in spodbujanje podjetniškega razvoja, Energetska intenzivnost, Obnovljivi viri energije, Delež cestnega v blagovnem prometu), Matija Rojec (Povečanje konkurenčnosti in spodbujanje podjetniškega razvoja, Institucionalna konkurenčnost, Neposredne tuje investicije), Metka Stare (Nefinančne tržne storitve, Učinkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta, Raziskave, razvoj, inovacije in uporaba IKT, Bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost), Irena Štemberger (Dostopnost storitev splošnega pomena), Janez Šušteršič (Povzetek, Glavne ugotovitve, Učinkovita in cenejša država, Kakovost javnih financ, Institucionalna konkurenčnost, Poskus modelske ocene razvoja z izbranimi kazalniki), Branka Tavčar (Bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči), Aco Trampuž (Učinkovitost pravosodja, Sodni zaostanki), Miha Trošt (Inflacija), Boštjan Vasle (Makroekonomska stabilnost), Mojca Vendramin (Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja, Integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike, Komunalni odpadki), Ivanka Zakotnik (Emisijsko intenzivne industrije, Faktorska struktura blagovnega izvoza, Bruto domači proizvod na prebivalca), Eva Zver (Izobraževanje in usposabljanje, Modernizacija sistemov socialne zaščite, Dostopnost storitev splošnega pomena, Javni izdatki za izobraževanje, Izdatki za izobraževalne ustavnove na udeleženca, Izdatki za zdravstvo, Zmogljivosti zdravstvenega varstva), Katarina Zajc (Učinkovitost pravosodja, Sodni zaostanki), Luka Žakelj (Povečanje konkurenčnosti in spodbujanje podjetniškega razvoja, Podjetniška aktivnost) UMAR 4 UMAR 5 Poro~ilo o razvoju 2007 Vsebina Kazalo Uvodna pojasnila Povzetek Glavne ugotovitve 7 8 9 I. del – Razvoj po prioritetah Strategije razvoja Slovenije 15 1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast 17 1.1. Makroekonomska stabilnost 18 1.2. Povečanje konkurenčnosti in spodbujanje podjetniškega razvoja 22 1.3 Povečanje konkurenčne sposobnosti storitev 28 1.3.1 Nefinančne tržne storitve 29 1.3.2 Finančne storitve 32 2. Učinkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta 34 2.1. Izobraževanje in usposabljanje 34 2.2. Raziskave, razvoj, inovacije in uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij 37 3. Učinkovita in cenejša država 41 3.1. Kakovost javnih financ 41 3.2. Institucionalna konkurenčnost 43 3.3. Učinkovitost pravosodja 45 4. Moderna socialna država in večja zaposlenost 47 4.1. Izboljšanje prilagodljivosti trga dela 47 4.2. Modernizacija sistemov socialne zaščite 48 4.3. Življenjski pogoji, zmanjšanje družbene izključenosti in socialne ogroženosti 51 4.3.1 Dostopnost storitev splošnega pomena 54 5. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja 57 5.1. Integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike 57 5.2. Trajno obnavljanje prebivalstva 62 5.3. Skladnejši regionalni razvoj 63 5.4. Izboljšanje gospodarjenja s prostorom 65 II. del – Kazalniki razvoja Slovenije 67 Literatura in viri 205 Priloge 213 1. Poskus modelske ocene razvoja Slovenije z izbranimi kazalniki 215 2. Podatkovna priloga 222 UMAR 7 Poro~ilo o razvoju 2007 Uvodna pojasnila Uvodna pojasnila Poročilo o razvoju 2007 je dokument, s katerim spremljamo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije, ki jo je Vlada RS sprejela junija 2005. SRS opredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije do leta 2013 ter pet razvojnih prioritet z akcijskimi načrti. V lanskem poročilu smo predstavili razvojno izhodišče Slovenije, saj so takrat podatki zajemali pretežno obdobje do leta 2004. V letošnjem poročilu, ko je na voljo večina podatkov za leto 2005 in nekaj že za leto 2006, pa podajamo prve ugotovitve glede uresničevanja sprejetih strateških usmeritev v začetnem obdobju izvajanja SRS. Poročilo o razvoju 2007 je razdeljeno na dva dela: prvi prinaša pregled uresničevanja SRS na področju petih razvojnih prioritet, v drugem pa je podrobneje predstavljen napredek po kazalnikih razvoja Slovenije. Zaradi pomanjkanja ustreznih kazalnikov v letošnjem poročilu v okviru pete razvojne prioritete ne obravnavamo posebej razvoja na področju kulture. Iz istega razloga tudi ni bilo mogoče oceniti uresničevanja razvojnega cilja glede prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem prostoru. Ugotovitve v poročilu večinoma temeljijo na rezultatih nabora kazalnikov za spremljanje razvoja; predvsem na področjih, kjer zaradi pomanjkanja podatkov ni ustreznih kazalnikov, pa smo se oprli tudi na druge vire (domače in tuje raziskave, poročila o izvajanju področnih strategij in programov). Nabor kazalnikov je večinoma enak lanskemu, le v nekaterih delih, ki so bili lani slabše pokriti s kazalniki, smo ga dopolnili (podjetništvo, konkurenčnost storitev, zdravstvo), v tistih delih, kjer je več kazalnikov pokrivalo podobne vsebine (npr. regionalni razvoj, zaupanje, zadovoljstvo) ali kjer so se poslabšale podatkovne osnove (investicije v znanje, število raziskovalcev, inovacijska dejavnost, spreminjanje občinskih planov), pa skrčili. Lani smo prvič z matematičnim modelom poskusili oceniti razvoj Slovenije na podlagi izbranih kazalnikov. Letos smo ocenjevanje izboljšali, saj smo v model vključili precej več kazalnikov in podaljšali časovno obdobje. Rezultati modelske ocene razvoja so predstavljeni v prilogi k Poročilu. Pri pripravi Poročila smo uporabili uradne statistične podatke domačih in tujih institucij, ki so bili na razpolago do konca januarja 2007. V nekaterih kazalnikih pa smo uporabili tudi novejše podatke za Slovenijo, ki so bili objavljeni do 30. marca 2007 (bruto domači proizvod, primanjkljaj sektorja država, trg dela, plačilna bilanca, podjetništvo), saj smo tako lahko na teh področjih v Poročilo vključili tudi podatke za leto 2006. V analizah smo Slovenijo večinoma primerjali s petindvajsetimi članicami EU, le izjemoma, kjer so že bili dovolj zgodaj na voljo podatki, pa smo dodali tudi novi članici Bolgarijo in Romunijo. Kadar v tekstih uporabljamo izraz evropsko povprečje ali povprečje EU, mislimo na skupino držav EU-25, ko govorimo o starih članicah, gre za skupino držav EU-15, kot nove članice pa imenujemo skupino držav EU-10, ki se je Evropski uniji pridružila leta 2004. Poro~ilo o razvoju 2007 Povzetek Povzetek V zadnjih letih se je Slovenija uspešno gospodarsko razvijala, sočasno ohranjala kakovost življenja in blaginjo prebivalstva, vendar prepočasi zmanjševala pritiske na okolje. V obdobju 2004-2006 se je gospodarska rast pospešila in precej bolj prehitevala povprečno rast v EU kot v predhodnem triletnem obdobju. V letu 2006 so bila izpolnjena tudi maastrichtska konvergenčna merila za prevzem evra, za večjo prilagodljivost fiskalne politike pa bo potrebno zmanjšati tudi strukturni primanjkljaj. Konkurenčnost podjetniškega sektorja, merjena z rastjo tržnih deležev na izvoznih trgih, se je še naprej izboljševala, precej manj ugodna pa so bila gibanja nekaterih dejavnikov, ki imajo dolgoročnejši vpliv na konkurenčnost in so povezani zlasti z inovativnostjo gospodarstva. Dejavniki razvoja na znanju temelječe družbe kažejo sorazmerno ugodno stanje in tendence na področju izboljševanja človeškega kapitala, premajhen napredek pa je bil dosežen pri kakovosti in učinkovitosti terciarnega izobraževanja ter na področju raziskav in razvoja ter inovacij. Na področju bolj učinkovite in cenejše države se skladno s strateškimi usmeritvami znižujejo javnofinančni izdatki in obdavčitev dela, pozitivni premiki so bili narejeni tudi pri izboljšanju predpisov in učinkovitosti sodstva, napredek pa je počasen pri privatizaciji in večji razvojni usmerjenosti javnih izdatkov. Ob razmeroma hitrem gospodarskem napredku se življenjski pogoji postopno izboljšujejo, tveganje revščine pa ostaja med najnižjimi v EU. Kljub temu se socialna tveganja nekaterih skupin prebivalstva (predvsem mladi, stari in manj izobraženi) niso bistveno zmanjšala. Tudi trendi na trgu dela so v splošnem pozitivni, ohranjajo pa se nekateri strukturni problemi (dolgotrajna brezposelnost, naraščajoča brezposelnost mladih). V zadnjem času se postopno zmanjšujejo tudi razvojne razlike med regijami. Uveljavljanje načel trajnosti se na številnih področjih okoljskega razvoja ne uresničuje, najbolj kritična so gibanja v prometu. UMAR 8 Poro~ilo o razvoju 2007 Glavne ugotovitve Glavne ugotovitve Usmeritve SRS: Strategija razvoja Slovenije (SRS) opredeljuje štiri temeljne razvojne cilje države: (i) gospodarski razvojni cilj - v desetih letih preseči povprečno raven ekonomske razvitosti Evropske unije, (ii) družbeni razvojni cilj - izboljšati kakovost življenja in blaginjo, (iii) medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj - uveljavljati načela trajnosti na vseh področjih razvoja, vključno s trajnim obnavljanjem prebivalstva in (iv) razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju - postati v svetu prepoznavna in ugledna država. V začetnem obdobju izvajanja SRS je bilo povečanje razvitosti slovenskega gospodarstva z vidika doseganja osrednjega gospodarskega cilja Strategije razvoja Slovenije zadovoljivo. Bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči je v letu 2005 dosegel 82 % povprečja EU-25. V prvem obdobju uresničevanja gospodarskega cilja SRS (2004-2006), v katerem je bila predvidena rahla pospešitev obeh komponent rasti bruto domačega proizvoda na prebivalca, se je dejansko okrepila tako rast produktivnosti kot zaposlenosti. Gospodarska rast je tako skoraj za odstotno točko bolj prehitevala povprečno rast EU-25 kot v letih od 2001 do 2003 in bila rahlo nad rastjo, predvideno v scenarijih SRS za obdobje 2004-2006. Gospodarsko rast so pospešili predvsem makroekonomski dejavniki (mednarodna konjunktura, stabilizacija gospodarstva pred uvedbo evra, javne investicije), kjer je bil v tem obdobju tudi dosežen največji napredek. Pozitiven je bil tudi prispevek posameznih strukturnih reform, vendar nekateri kazalniki, ki predvsem na daljši rok opredeljujejo konkurenčnost gospodarstva, kažejo počasne premike ali celo nazadovanje (tehnološka zahtevnost izvoza, vhodne neposredne tuje investicije, razvitost poslovnih in finančnih storitev, stopnja inovacijske dejavnosti, raven vlaganj v raziskave in razvoj, kakovost izobraževanja). Ohranjanje makroekonomske stabilnosti tudi po prevzemu evra ostaja pomemben cilj ekonomskih politik, nadaljnji napor bo v prihodnje potreben zlasti na področju fiskalne vzdržnosti. V letu 2006 je Slovenija izpolnila maastrichtska konvergenčna merila za prevzem evra in s tem uresničila ključni kratkoročni cilj makroekonomskih politik. Ob pospešeni gospodarski rasti je ohranila cenovno stabilnost, ki je pomembna za ohranjanje in izboljševanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Sloveniji je v zadnjih letih uspelo znižati primanjkljaj sektorja država, izziv politik v prihodnje pa ostaja povečanje prilagodljivosti fiskalne politike spremembam v makroekonomskem okolju, za kar bo potrebno znižati strukturni primanjkljaj in povečati kakovost javnih financ. Za zagotavljanje vzdržnega izpolnjevanja določil Pakta stabilnosti in rasti bo zato v prihodnjih letih treba izvesti nadaljnje strukturne spremembe, za ohranitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti pa s pravočasnimi sistemskimi reformami zagotoviti, da demografska gibanja ne bodo privedla do prekomernih javnofinančnih obremenitev. Konkurenčnost podjetniškega sektorja, merjena z uspešnostjo na izvoznih trgih, se še naprej izboljšuje, vendar pa vrsta dejavnikov, ki so pomembni za njeno UMAR 9 Poro~ilo o razvoju 2007 Glavne ugotovitve vzdržno povečevanje in so povezani z inovativnostjo gospodarstva, ob precejšnjem zaostanku za razvitejšimi državami, kaže na prepočasen napredek ali celo poslabšanje. V letu 2006 se je šesto leto zapored nadaljevala krepitev slovenskega tržnega deleža, še naprej se je izboljševal tudi položaj Slovenije med državami EU po rasti tržnega deleža na tujih trgih. Vendar je v letih 2004 in 2005 prišlo tako do poslabšanja stroškovne konkurenčnosti predelovalnih dejavnosti kot tudi do poslabšanja tehnološke zahtevosti blagovnega izvoza. Spodbudnejše so ocene gibanj v letu 2006 na podlagi doslej znanih podatkov, ki ne kažejo na nadaljevanje trendov iz predhodnih dveh let. Internacionalizacija gospodarstva se sicer povečuje, vendar v glavnem poteka preko zunanjetrgovinskih tokov in izhodnih neposrednih tujih investicij; prilivi neposrednih tujih investicij, ki bi lahko pospešili tehnološko prestrukturiranje predelovalnih dejavnosti, pa ostajajo zelo skromni. Ugodnejši razvoj je v zadnjih letih na področju podjetništva, kjer se ponovno krepi zgodnja podjetniška aktivnost, izboljšujeta se učinkovitost in kakovost zgodnjega podjetniškega procesa, še vedno pa je prešibka podpora za financiranje tveganih inovativnih podjetniških projektov. Na konkurenčnost gospodarstva naj bi ugodno vplivali tudi učinki liberalizacije mrežnih dejavnosti, ki pa poteka postopno in le v nekaterih dejavnostih, zlasti v telekomunikacijah. Za nadaljnji gospodarski napredek je potrebno okrepiti storitve, predvsem tiste, ki so najtesneje povezane s poslovanjem (finančne in poslovne storitve), in povečati njihovo učinkovitost. V zadnjem letu se je razvitost finančnega sektorja izboljšala le v segmentu bančništva, pri poslovnih storitvah pa je bilo opazno relativno skromno izboljšanje konkurenčnosti. Šibka ostaja tudi inovacijska dejavnost v storitvah. Dejavniki razvoja na znanju temelječe družbe kažejo sorazmerno ugodno stanje in tendence na področju izboljševanja človeškega kapitala, premajhen napredek pa je bil dosežen pri kakovosti in učinkovitosti terciarnega izobraževanja. Izobrazbena struktura se še naprej izboljšuje, k čemur pomembno prispeva visoka vključenost mladih v izobraževanje, ki je višja kot v povprečju EU. Tudi vključenost v vseživljenjsko izobraževanje se po nekaterih kazalnikih povečuje in je relativno visoka, vendar bo potrebno povečati vključenost starejših in manj izobraženih. V prihodnje bo potreben hitrejši napredek tudi glede povečevanja pomena študija naravoslovja in tehnike ter izboljševanja kakovosti terciarnega izobraževanja, vključno s spremembami v sistemu financiranja visokega šolstva. Prvi koraki so že bili narejeni s spodbujanjem večjega vpisa v naravoslovno tehnične smeri ter s povečanjem števila višje- in visokošolskih zavodov. Na potrebo po modernizaciji visokega šolstva opozarjajo tudi naraščajoče težave pri zaposlovanju oseb z visoko izobrazbo. Med dejavniki, ki krepijo raziskovalno-razvojni in inovacijski potencial Slovenije, je bil zadovoljiv napredek dosežen le na področju uporabe in dostopnosti interneta, viden premik pa tudi glede števila prijavljenih patentov. Premajhno je povečanje izdatkov za raziskave in razvoj (zlasti v poslovnem sektorju), saj se je njihov delež v primerjavi z BDP po zmanjšanju v obdobju 2001-2003, v letih 2004 in 2005 le skromno povečal, kar nas oddaljuje od ciljev SRS. Spodbudnejše je, da zaposlovanje raziskovalcev v zasebnem sektorju narašča hitreje kot v državnem ter da se je v letih 2002-2003 (zadnji razpoložljivi podatki) povečalo tudi število prijavljenih evropskih patentov. Prepočasi naraščajo UMAR 10 Poro~ilo o razvoju 2007 Glavne ugotovitve vlaganja v informacijsko-komunikacijske tehnologije, v primerjavi z najbolj konkurenčnimi gospodarstvi pa je bilo šibko, čeprav pozitivno, tudi izboljšanje inovativne dejavnosti podjetij. Največ prostora za povečanje inovativnosti je v segmentu malih in srednjih podjetij ter v storitvah, saj so tam razlike v primerjavi z razvitimi državami največje. Vlada je v zadnjem letu uvedla vrsto ukrepov, ki bi lahko v bodoče izboljšali položaj na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, vendar bo za njihovo uresničevanje ključna koordinacija politik na več področjih. Na področju učinkovitejše in cenejše države se skladno s strateškimi usmeritvami znižujejo javnofinančni izdatki in obdavčitev dela, pozitivni premiki so bili narejeni tudi pri izboljšanju predpisov in učinkovitosti sodstva, napredek pa je počasen pri privatizaciji in večji razvojni usmerjenosti javnih izdatkov. Glede kakovosti javnih financ je pozitivno zmanjševanje obsega javnofinančnih izdatkov v primerjavi z BDP, ki poteka skladno z usmeritvami SRS. Neugodna pa so strukturna gibanja v okviru industrijske politike, saj subvencije izrinjajo bolj dolgoročne in za konkurenčnost spodbudnejše izdatke, kar kaže na slabo koordinacijo različnih politik. Na področju obdavčitve so bili sprejeti ukrepi, ki skladno s strateškimi usmeritvami zmanjšujejo obdavčitev dela. Glede institucionalne konkurenčnosti države je bil premik narejen na področju boljše regulacije in odpravljanja administrativnih ovir, vendar se v agregatnih indeksih konkurenčnosti še ni odrazil. K izboljšanju poslovnega okolja je prispevalo tudi nadaljnje zmanjšanje sodnih zaostankov in trajanja postopkov, še vedno pa se ne izboljšujejo razmere na za gospodarstvo pomembnem področju izvršbe, kjer se napredek pričakuje po informatizaciji postopkov. Razen postopnega umikanja KAD in SOD iz kontrolnega lastništva podjetij na področju privatizacije ni bilo velikih premikov. Glede kakovosti življenja in blaginje prebivalstva, ki je osrednji družbeni razvojni cilj SRS, Slovenija ohranja dobre rezultate, čeprav slabosti na nekaterih področjih ostajajo izziv politik v prihodnje. Življenjski pogoji se postopno izboljšujejo, tveganje revščine pa ostaja med najnižjimi v EU. Povečuje se število stanovanj, vključno z doseženim stanovanjskim standardom, ter dostopnost storitev splošnega pomena. Slabosti, ki ostajajo izziv politik v prihodnje, so nizek delež najemnih stanovanj in slabša dosegljivost stanovanja za mlade, s starostjo se močno zmanjšuje vključenost odraslih v vseživljenjsko izobraževanje, del prebivalstva ni vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje, mnogim staršem ni dostopen vrtec, potrebe po dolgotrajni oskrbi pa znatno presegajo možnosti za zagotovitev primerne storitve. Razmere in trendi na trgu dela, ki so pomemben dejavnik kakovosti življenja in blaginje, so v splošnem pozitivni, saj se stopnja zaposlenosti povečuje in je že tretje leto nad evropskim povprečjem, stopnja brezposelnosti pa se ohranja na ravni, ki je nižja od povprečja EU. V določenih elementih se povečuje tudi prilagodljivost trga dela. Ključni problemi so še vedno: nizka stopnja zaposlenosti starejših, ki pa narašča, visok delež dolgotrajno brezposelnih ter povečevanje števila brezposelnih z visoko izobrazbo. Negativne posledice zlasti za oblikovanje družine lahko povzroča tudi starostna segregacija trga dela, ki večjo fleksibilnost izkazuje predvsem z visokim deležem začasnih zaposlitev mladih. Sistemi socialne zaščite so bili v preteklih letih v določeni meri prilagojeni demografskim spremembam, potrebam Poro~ilo o razvoju 2007 Glavne ugotovitve po zagotavljanju temeljne socialne varnosti ter potrebam trga dela in naraščajočim zahtevam po konkurenčnosti gospodarstva. Zaradi javnofinančnih problemov, ki jih že nakazujejo demografske spremembe, ter zaradi sprememb v vzorcih družbenega organiziranja in življenja, ki povečujejo pomen novih ali netipičnih oblik zaposlitve predvsem pri nekaterih skupinah prebivalstva, pa potrebujejo nadaljnje prilagajanje novim okoliščinam. Načelo trajnosti, ki je medgeneracijski in sonaravni cilj SRS, se ne uresničuje zadovoljivo in je problematično zlasti na področju okolja. Pritiski na okolje se postopno zmanjšujejo, vendar prepočasi glede na gospodarski razvoj in cilje trajnostnega razvoja. Visoka energetska intenzivnost gospodarstva se glede na velik zaostanek za razvitimi gospodarstvi zmanjšuje prepočasi, zlasti kritične so predelovalne dejavnosti, kjer se je v letih 2003 in 2005 celo povečala. Zelo problematičen je tudi razvoj v prometu, ki se odvija izrazito v smeri krepitve netrajnostnih oblik mobilnosti. Posledica tega je tudi povečevanje emisij toplogrednih plinov. Na drugi strani je raba obnovljivih virov energije relativno visoka, se pa trendno ne povečuje. V kmetijstvu se pritiski na okolje zmanjšujejo, na področju ravnanja z odpadki pa še ni večjih izboljšanj v smeri njihove snovne uporabe. V zadnjem obdobju so sicer bili sprejeti posamezni okoljsko naravnani ukrepi, vendar na najbolj kritičnih področjih ukrepi politike za varstvo okolja ne sledijo hitremu gospodarskemu razvoju. V demografskem razvoju opažamo prelom na področju rodnosti, kjer se je upadanje ustavilo. Kljub temu da je naravni prirast že vrsto let negativen, se zaradi naraščajočega pozitivnega selitvenega prirasta število prebivalcev še povečuje. Podaljšuje se tudi pričakovano trajanje življenja, kar skupaj z upadanjem števila rojstev povzroča nadaljnje staranje prebivalstva. S tem v ospredje vse bolj stopa potreba po ustreznih odzivih ekonomskih in socialnih politik. Medregionalne razlike v Sloveniji v primerjavi z EU niso zelo visoke. Še največje so glede brezposelnosti, vendar se v zadnjih letih postopno zmanjšujejo. Na področju prostorskega razvoja prihaja do pozitivnih premikov v delovanju nepremičninskega trga, vendar so na tem področju prisotne še precejšnje sistemske ovire. V obdobju 2000-2005 (zadnji podatki) se je uravnoteženost razvoja Slovenije povečala, kar je v skladu s temeljno strateško usmeritvijo. Modelska analiza gibanja vrednosti kazalnikov razvoja nam kljub številnim metodološkim omejitvam omogoča vpogled v uravnoteženost doseganja razvojnih ciljev. Rezultati analize za obdobje od leta 2000 do leta 2005 so pokazali, da je Slovenija hitro napredovala predvsem na področju gospodarskega razvoja, medtem ko je na področju socialnega razvoja uspela ohraniti dosežene rezultate, na področju okoljskega razvoja, kjer so metodološke omejitve analize največje, pa se kaže veliko nihanje rezultatov med posameznimi leti. Takšna slika kaže, da je bil v tem obdobju uresničen osnovni cilj takrat veljavne razvojne strategije (Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, 2001), ki je bil zmanjšati razvojni zaostanek na gospodarskem področju, ne da bi se ob tem poslabšali sicer ugodnejši rezultati na socialnem in okoljskem področju. Sedanji razvojni izziv je zato predvsem z oblikovanjem integriranih (trajnostnih) razvojnih politik doseči usklajen napredek na vseh treh področjih razvoja. To bo omogočilo doseči želeno uvrstitev v gospodarsko razvitejši del EU ob hkratnem izboljšanju kakovosti življenja. UMAR 12 Poro~ilo o razvoju 2007 Glavne ugotovitve Ugotovimo torej lahko, da so bili v začetnem obdobju izvajanja Strategije razvoja Slovenije narejeni pomembni koraki k uresničenju razvojnih ciljev, potrebno pa bo okrepiti predvsem tiste dejavnike konkurenčnosti, ki temeljijo na znanju in inovativnosti, si prizadevati za ohranjanje razmeroma ugodne socialne slike ter zmanjšati pritiske na okolje. Pospešitev gospodarske rasti v zadnjem triletnem obdobju je bila v skladu s predvidenim scenarijem uresničevanja SRS. Poleg konjunkturnih razlogov sta k temu prispevali tudi uspešna makroekonomska stabilizacija gospodarstva, povezana s procesom prevzemanja evra, ter nekatere strukturne reforme, zlasti začetek postopnega zmanjševanja davčne obremenitve in poenostavitve poslovnega okolja. Da bi tudi v prihodnje ohranili ugodna gospodarska gibanja, je potrebno obdržati doseženo stabilnost gospodarstva; izzivi so zlasti na področju fiskalne vzdržnosti. Ključna naloga za hitrejši gospodarski napredek pa je okrepiti tiste dejavnike konkurenčnosti, ki temeljijo na znanju in inovativnosti, saj na področju učinkovitejših vlaganj v znanje in inovativnost še nismo dosegli potrebnega napredka. Zato je potrebno izboljšati institucionalne in finančne ukrepe ter sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem za bolj učinkovito uporabo znanja pri povečevanju inovativne sposobnosti gospodarstva, saj brez tega ne bo mogoče dohitevati povprečne razvitosti EU, ki je osrednji gospodarski cilj SRS. Na področju kakovosti življenja in blaginje prebivalstva se ob sicer ugodni sliki ohranja visoka izpostavljenost nekaterih skupin prebivalstva socialnim tveganjem (predvsem mladi, stari in manj izobraženi), ki bodo morale biti v prihodnje cilj učinkovitega in usklajenega delovanja ekonomskih in socialnih politik. V naslednjih letih bo potrebno več pozornosti posvetiti okolju, saj se njegovo obremenjevanje ob pospešenem gospodarskem razvoju ne zmanjšuje skladno z načeli trajnostnega razvoja. I. Razvoj po prioritetah Strategije razvoja Slovenije Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast 1. Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast Usmeritve SRS: Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast je prva prioriteta SRS, ki vključuje naslednje cilje: uspešno sodelovanje v ERMII in prevzem evra, spodbujanje podjetniškega razvoja in povečanje konkurenčnosti ter povečanje konkurenčne sposobnosti storitev. V okviru cilja sodelovati v evropskem tečajnem mehanizmu ERMII se SRS osredotoča na tri temeljne naloge: povečati prilagodljivost fiskalne in dohodkovne politike, zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ in cenovno stabilnost. V okviru cilja povečanje konkurenčnosti in spodbujanje podjetniškega razvoja daje SRS poudarke razvoju področij, kjer ima Slovenija konkurenčne prednosti, podjetništvu ter razvoju malih in srednje velikih podjetij, spodbujanju in razvoju inovativnega okolja in inovativnosti, internacionalizaciji ter konkurenci na trgih mrežnih dejavnosti. Pri povečanju konkurenčne sposobnosti storitev SRS prioritetno opredeljuje potrebo po okrepitvi dejavnikov učinkovitosti storitev ter poenostavitvi administrativnega okolja za njihovo izvajanje, poseben poudarek pa je dan storitvam, ki so najtesneje povezane s poslovanjem (poslovne, finančne, distribucijske, infrastrukturne), saj imajo te storitve največji vpliv na povečanje produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva. Slovensko gospodarstvo se postopno približuje povprečni razvitosti Evropske unije, kar je osrednji gospodarski cilj Strategije razvoja Slovenije. Bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči je po zadnjih razpoložljivih podatkih v letu 2005 dosegel 82 % povprečja EU, to je 2 o.t. več kot v letu prej in 9 o.t. več kot leta 2000. Cilj SRS je s pospešeno rastjo produktivnosti in zaposlenosti doseči povprečno razvitost EU do leta 2013. Pri tem je celotno obdobje z vidika dinamike gospodarske rasti razdeljeno v tri podobdobja. V prvem (do leta 2007) je predvidena zmerna, v drugem (od leta 2007 do leta 2010) pa izrazitejša pospešitev rasti obeh komponent BDP na prebivalca, to je produktivnosti in zaposlenosti. V tretjem obdobju (2010-2013) bi sledila umiritev na ravni potencialne rasti BDP. Razpoložljivi podatki za obdobje do leta 2006 kažejo, da so bila z vidika uresničevanja gospodarskega cilja SRS dosedanja gibanja zadovoljiva. Povprečna letna rast produktivnosti se je v letih od 2004 do 2006 okrepila na 3,9 %, kar je za 0,9 odstotne točke več kot v obdobju 2001-2003. Izraziteje se je povečala tudi stopnja zaposlenosti1, oboje pa se je odrazilo v pospešeni rasti bruto domačega proizvoda, ki je v povprečju let od 2004 do 2006 za 0,8 odstotne točke bolj prehitevala povprečno rast v EU kot v obdobju 2001-2003 in bila nekoliko nad višino, ki jo za to obdobje predvidevajo scenariji SRS. Kot ugotavljamo v nadaljevanju poročila, so na pospešek v gospodarski rasti vplivali predvsem makroekonomski dejavniki (mednarodna konjunktura, stabilizacija gospodarstva pred uvedbo evra, javne investicije), delno pa tudi že posamezne strukturne reforme. Da je prispevek strukturnih sprememb v tem začetnem obdobju izvajanja SRS še razmeroma nizek, potrjuje tudi dejstvo, da ob relativno visoki gospodarski UMAR 17 1 Glej poglavje 4.1. Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast rasti nekateri kazalniki, ki na daljši rok opredeljujejo konkurenčnost gospodarstva, kažejo še razmeroma počasne premike ali celo nazadovanje. 1.1. Makroekonomska stabilnost Z izpolnitvijo maastrichtskih konvergenčnih meril za prevzem evra je bil uresničen ključni kratkoročni cilj makroekonomskih politik. Po dvoletnem sodelovanju v mehanizmu deviznih tečajev ERMII je Slovenija sredi leta 2006 formalno izpolnila vseh pet maastrichtskih konvergenčnih meril za vstop v ekonomsko in monetarno unijo (EMU) in s 1. januarjem 2007 kot edina izmed novih članic EU prevzela evro. S tem je bil uresničen ključni kratkoročni cilj makroekonomskih politik vlade in Banke Slovenije. Ob ohranjanju stabilnega tečaja tolarja na ravni, ki ni povzročila poslabšanja cenovne konkurenčnosti ali večjega zunanjega neravnovesja, je njihovo usklajeno delovanje v zadnjih treh letih omogočilo vzdržno znižanje inflacije in izboljšanje javnofinančnih kazalcev. Gospodarski kazalci so se v letu 2006 še izboljšali, pospešitev gospodarske rasti je bila spodbujena s tujim povpraševanjem in investicijsko aktivnostjo. V letu 2006 se je gospodarska rast po dveh letih ohranjanja nad povprečjem preteklega srednjeročnega obdobja pospešila in dosegla 5,2 %. Gospodarsko rast je, tako kot v celotnem obdobju po letu 2003, v veliki meri spodbujala konjunktura v mednarodnem okolju. Te vplive so dodatno krepili pozitivni učinki vstopa v EU. V letu 2006 se je v primerjavi s preteklimi leti okrepila tudi rast domačega povpraševanja, predvsem investicijskega. Rast investicij zasebnega sektorja je bila spodbujena z ugodno poslovno klimo, večjo makroekonomsko stabilnostjo (uvedba evra, nizke obrestne mere) in nekaterimi dejavniki enkratnega značaja. Ocenjujemo, da je bil pozitiven tudi vpliv razbremenitve gospodarstva zaradi učinka postopne odprave davka na izplačane plače. Okrepila se je tudi rast investicij v stanovanjsko gradnjo ter gradnjo cest in avtocest. Realna rast zasebne potrošnje je ostala zmerna in na podobni ravni kot leta 20052. Nadaljevanje visoke rasti bančnih posojil, ki se je začela že v letu 2003 ob postopnem zniževanju obrestnih mer v procesu konvergence proti evropsko primerljivi ravni, tako ni povzročilo pospešene rasti končne potrošnje, saj so rasla predvsem dolgoročna stanovanjska posojila in posojila podjetjem, ki so po naši oceni na ta način financirala tudi povečan obseg naložb v opremo in stroje. Upoštevajoč dejavnike in strukturo lanske gospodarske rasti, ocenjujemo, da njena pospešitev ni ustvarila dodatnih inflacijskih pritiskov. Zmerna je bila tudi rast realne bruto plače na zaposlenega, ki je v letu 2006 znašala 2,2 % in je za rastjo produktivnosti zaostajala za 1,8 o.t. Stabilnost cen v Sloveniji je posledica usklajenega delovanja ekonomskih politik Banke Slovenije in vlade ter povečanja konkurence na domačem trgu. Rast cen je bila tudi v letu 2006 umirjena. Povprečna inflacija je ostala na ravni, doseženi ob koncu leta 2005 (2,5 %), medletna inflacija pa se je potem, ko je v letu 2005 dosegla najnižjo raven po osamosvojitvi (2,3 %), v letu 2006 povišala na 2,8 %, v obeh letih pa je nihala okoli svojega povprečja. Ključni dejavniki, ki so v letu 2006 omogočili umirjeno rast cen, so bile makroekonomske politike BS in UMAR 18 Podrobneje glej indikator Realna rast BDP. UMAR 19 Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast vlade, ki ostajajo naravnane k ohranjanju stabilnosti cen kot enemu ključnih dejavnikov pri zagotavljanju konkurenčnosti Slovenije v mednarodnem okolju. Ob stabilnem tečaju tolarja, ki je pomembno prispeval k vzdržnemu znižanju inflacije po vstopu v ERMII, je vlada nadaljevala z restriktivno politiko poviševanja reguliranih cen in acikličnim prilagajanjem trošarin na tekoča goriva in ogrevanje. K umirjeni rasti cen je prispevalo tudi nadaljevanje politike zmerne rasti plač, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, kar je preprečevalo pritiske na rast cen s strani povpraševanja in stroškov. V strukturi in dinamiki rasti cen je v letu 2006 prišlo do sprememb, na katere so vplivali predvsem zunanji dejavniki in dejavniki enkratnega značaja. Analiza strukture rasti cen proizvodov in storitev (glej Sliko 1) kaže, da je v letu 2006 prišlo do sprememb, kar je v veliki meri vplivalo tudi na drugačno dinamiko rasti cen. Velika nihanja cen so bila v pretežni meri posledica zunanjih dejavnikov, prispevek cen, na katere vplivajo ti dejavniki, pa je bil v letu 2006 precej nižji kot leta 2005, predvsem zaradi znižanja svetovnih cen nafte v zadnjem četrtletju. To je vladi prvič po juliju 2005 omogočilo ponoven dvig trošarin na tekoča goriva za prevoz in ogrevanje z minimalne ravni, ki jo dovoljujejo predpisi EU. Na nihanja medletne inflacije so vplivale tudi cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače, katerih prispevek se je povečal. To je predvsem posledica dejstva, da so enkratni pozitivni učinki vstopa v EU na zniževanje cen hrane3 po dveh letih izgubili svoj impulz, tako da se je rast teh cen ponovno ustalila na podobni ravni kot pred vstopom v EU. Prispevek ostalih cen je bil v letu 2006 višji predvsem zaradi višjega prispevka cen obleke in obutve, ki so se leto prej znižale. Sicer je bila rast cen v tej skupini, na katero so ključno vplivali ukrepi makroekonomskih politik in razmere na domačem trgu, na podobni ravni kot leta 20054. Slika 1: Struktura rasti cen življenjskih potrebščin v letih 2001-2006 zunanji dejav niki (naf ta) _________ ¦ hrana in brezalkoholne pijače n od tega obleka in obutev -1 2001 2002 Vir: SI-Stat podatkovni portal - Cene, 2007; preračuni UMAR. 2003 2004 2005 2006 3 Večja konkurenca po vstopu Slovenije v EU, odprava preostalih carinskih omejitev za uvoz iz EU in odpiranje trga za proizvode tretjih držav. 4 Glej indikator Inflacija. 8 7 6 5 4 3 2 1 0 UMAR 20 Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast Ohranjanje makroekonomske stabilnosti ostaja pomemben cilj ekonomskih politik Ohranjanje cenovne stabilnosti bo ključnega pomena za ohranjanje in izboljševanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, za večjo odzivnost fiskalne politike na spremembe v makroekonomskem okolju pa bodo potrebne spremembe na fiskalnem področju v smeri zniževanja strukturnega primanjkljaja in povečevanja kakovosti javnih financ. Zniževanje relativno izraženega primanjkljaja sektorja država po letu 2001 je bilo doseženo tako s povečanjem prihodkov kot z znižanjem izdatkov Primanjkljaj sektorja država, ki je leta 2001 znašal 4,1 % BDP, se je v naslednjih letih postopoma zmanjševal in v letu 2006 dosegel 1,4 % BDP5. K temu je prispevalo povišanje deleža prihodkov in v obdobju višje gospodarske rasti tudi znižanje deleža odhodkov. K slednjemu so prispevali predvsem nižji izdatki za socialne transferje, obresti in stroške države6. Dolg sektorja država se je v obdobju po letu 2001 gibal med 28 % in 29 % BDP, v letu 2006 se je njegov delež drugo leto zapored znižal in je konec leta 2006 znašal 27,8 % BDP. Za povečanje možnosti stabilizacijskega delovanja fiskalne politike je treba zmanjšati strukturni primanjkljaj. Kot je razvidno iz Slike 2, je bil v celotnem analiziranem obdobju primanjkljaj sektorja države praktično v celoti rezultat strukturnih in ne cikličnih razlogov7, kar pomeni, da bo za vzdržno odpravo primanjkljaja potrebno izboljšati strukturo javnih financ. Na podlagi zadnjih podatkov lahko sklepamo, da se je v letu 2006 strukturni primanjkljaj nekoliko povečal8. Sedanje usmeritve fiskalne politike predvidevajo ohranjanje strukturnega primanjkljaja okoli dosežene ravni v letošnjem in prihodnjem letu in njegovo znižanje na raven, skladno z določili Pakta stabilnosti in rasti (1,0 % BDP), leta 20099. Takšen tempo zniževanja strukturnega primanjkljaja je počasnejši od določenega s pravili Pakta stabilnosti in rasti (0,5% BDP letno), vendar je posledica enkratnih dogodkov v tem obdobju (povečanje investicij v železniško infrastrukturo in schengenski sistem, predsedovanje EU), ki pa ne onemogočajo doseganja srednjeročnega javnofinančnega cilja do leta 2009. Slednje je pomembno, ker visok strukturni primanjkljaj zmanjšuje možnost proticikličnega delovanja fiskalne politike, tako da bi se v primeru izrazitega poslabšanja gospodarskih razmer relativno hitro približali zgornji meji dovoljene višine 5 Agregati sektorja država so predstavljeni v skladu z metodologijo ESA-95. Podrobneje glej indikator Ravnovesje sektorja država. 6 Glej poglavje 3.1. 7 Razdelitev primanjkljaja na strukturni in ciklični del je narejena v skladu z metodologijo, ki jo je oblikovala Evropska komisija. Zaradi metodoloških omejitev, na katere opozarja že komisija, ter dodatnih omejitev v Sloveniji (kratka časovna vrsta), pa je pri interpretaciji rezultatov potrebna določena mera previdnosti. 8 Znižanje celotnega primanjkljaja je bilo ob precejšnjem pospešku gospodarske rasti v letu 2006 skromno (-0,1 o.t.), kar pomeni, da se je strukturni primanjkljaj povečal. Ker so bili podatki o primanjkljaju sektorja države za leto 2006 objavljeni tik pred zaključkom redakcije, natančne višine strukturnega primanjkljaja za to leto še ni bilo možno natančno oceniti. Ocene strukturnega primanjkljaja za obdobje do leta 2005 pa temeljijo na podatkih o primanjkljaju države iz Poročila o primanjkljaju in dolgu države (oktober 2005) in Programa stabilnosti (december 2006). 9 V dopolnitvi Konvergenčnega programa 2005 je bila izpolnitev srednjeročnega cilja predvidena v letu 2008, Program stabilnosti iz decembra 2006 pa njegovo izpolnitev prestavlja v leto 2009. UMAR 21 Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast primanjkljaja države, nad katero se v skladu z določili Pakta stabilnosti in rasti sproži postopek presežnega primanjkljaja. Odprava strukturnega primanjkljaja je, ob relativno visoki stopnji obdavčitve, smiselna predvsem z nadaljnjim prestrukturiranjem in zmanjševanjem izdatkov10 sektorja država. Slika 2: Dejanski in strukturni saldo sektorja država v Sloveniji v obdobju 1999-2005 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 0 -1 -2 -3 -4 -5 dejanski saldo strukturni saldo Vir: Ministrstvo za finance, preračuni UMAR. Opomba: Podatki po metodologiji ESA95 za obdobje pred letom 1999 niso razpoložljivi. Ključni dejavnik, ki po sedanjih projekcijah poslabšuje vzdržnost javnih financ na dolgi rok, so izdatki, povezani s staranjem prebivalstva. Projekcije kažejo, da se bo razmerje med številom prebivalcev v delovni dobi in tistim izven nje v prihodnjih letih še poslabševalo in ob nespremenjenih politikah povečevalo izdatke, povezane s staranjem prebivalstva, oziroma poslabšalo dolgoročno vzdržnost javnih financ. Indikatorja S1 in S2, ki ju za oceno dolgoročne11 vzdržnosti javnih financ uporablja Evropska komisija, namreč kažeta, da bi se moral zaradi financiranja potreb starajočega se prebivalstva ob nespremenjenih politikah primarni strukturni saldo, ki je bil v letu 2006 izravnan, ob zahtevi, da dolg države ne preseže 60 % BDP, v prihodnjih letih pričeti povečevati. Za dolgoročno vzdržnost javnih financ so potrebni dodatni ukrepi. Reforma pokojninskega sistema iz leta 1999 je uvedla spremembe, ki blažijo pritisk na javne finance, spremembe pri usklajevanju pokojnin v letu 2004 pa so ta učinek zmanjšale. Ob upoštevanju demografskih projekcij je kot končni rezultat naštetih sprememb sicer predvideno relativno zmanjšanje starostno vezanih odhodkov proračuna do leta 2010. Potem pa naj bi se pričeli povečevati, še posebej po letu 2020, ko naj bi njihovo relativno hitro povečevanje močno poslabšalo vzdržnost javnih financ. Za ohranitev vzdržnosti javnih financ je torej nujno izvesti dodatne ukrepe, predstavljene že v Okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, in sicer predvsem podaljševati aktivnost ter krepiti dodatna 10 Struktura izdatkov sektorja država je prikazana v poglavju 3.1. 11 Indikatorja S1 in S2 zajemata obdobje do leta 2050. Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast pokojninska zavarovanja. Projekcije namreč kažejo, da bi ti ukrepi zmanjšali delež starostno vezanih odhodkov s predvidenih 19,5 % na predvidenih 17,6 % BDP v letu 2020. Z večjo vpetostjo Slovenije v mednarodne finančne tokove, ki se močneje krepi od leta 2003, narašča tudi bruto zunanji dolg, ki se je izraziteje povečal v letih 2005 in 2006, predvsem zaradi okrepljenega dolgoročnega zadolževanja bančnega sektorja v tujini. Bruto zunanji dolg je konec leta 2006 znašal 79,7 % BDP, kar je precejšnje povišanje v primerjavi z letom 2004 (58,4 % BDP)12. V letih 2005 in 2006 so se povišale tudi dolžniške terjatve do tujine, vendar relativno manj kot bruto zunanji dolg, zato je naraščal neto zunanji dolg. V letu 2005 je znašal 1,5 % BDP (leta 2004 je imela Slovenija še neto zunanje terjatve v višini 3,4 % BDP), podatki za prvih enajst mesecev 2006 kažejo na njegovo nadaljnjo rast. Pri tem primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance, tako kot v celotnem obdobju od leta 2000, ni bil glavni dejavnik rasti bruto zunanjega dolga, saj je znašal 2 % BDP v letu 2005 in 2,6 % BDP v letu 200613. Na rast zadolženosti v tujini v letu 2005 je vplivalo pospešeno dolgoročno zadolževanje bančnega sektorja v tujini, podjetja pa so se v istem letu pri najemanju posojil bolj preusmerila na domači finančni trg. Tudi v letu 2006 je bil obseg zadolževanja bank v tujini visok, čeprav nekoliko nižji kot leta 2005, zadolževanje podjetij pa se je spet nekoliko okrepilo, vendar ni doseglo niti tretjine zadolževanja bančnega sektorja. Na takšna gibanja, ki so značilna za obdobje od leta 2003, je vplivalo več dejavnikov: zagotavljanje virov sredstev za zadovoljitev večjega povpraševanja podjetij in prebivalstva po posojilih v domačih bankah, ugodnejši pogoji zadolževanja v tujini14, možnost najemanja posojil pri povezanih družbah v tujini. Ob pospešenem zadolževanju so se kazalniki zadolženosti v tujini v letu 2006 poslabšali, vendar ostajajo v vzdržnih okvirih. V valutni strukturi zunanjega dolga tudi prevladuje evro, kar po prevzemu skupne valute močno zmanjšuje izpostavljenost tečajnemu tveganju, saj gre za zadolževanje v domači valuti. Do večjega poslabšanja kazalcev lahko pride ob večji upočasnitvi gospodarske rasti, kar bi vplivalo na hitro rast deleža bruto zunanjega dolga v BDP, ali ob nadaljnjem poviševanju obrestnih mer, ki so se v preteklih letih zniževale, od lani pa imajo ponovno tendenco naraščanja. To bi lahko vplivalo na hitro povečanje bremena servisiranja dolga. 1.2. Pove~anje konkuren~nosti in spodbujanje podjetni{kega razvoja Konkurenčnost podjetniškega sektorja se v odprtem gospodarstvu, kot je slovensko, pomembno odraža v doseženih rezultatih na zunanjih trgih. Uspešnost na zunanjih trgih merimo z rastjo tržnih deležev. Med dejavniki, ki 12 Glej indikator Bruto zunanji dolg. 13 Od leta 2000 do leta 2006 se je bruto zunanji dolg povišal za dobrih 34 % BDP, primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance pa je v povprečju letno znašal 1,4 % BDP. Glej tudi indikator Plačilnobilančno ravnovesje. 14 Zlasti do leta 2005, ko so se razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami že precej zmanjšale. UMAR 22 Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast imajo bolj kratkoročen vpliv na konkurenčnost, analiziramo gibanje stroškov dela na enoto proizvoda, med tistimi z dolgoročnejšimi in bolj posrednimi vplivi pa v skladu z usmeritvami SRS v okviru tega poglavja spremljamo tehnološko zahtevnost proizvodnje in izvoza, razvoj podjetništva, internacionalizacijo gospodarstva ter liberalizacijo mrežnih dejavnosti15. Stalna rast tržnih deležev od leta 2000 dalje kaže na izboljševanje izvozne konkurenčnosti. V letu 2006 se je šesto leto zapored nadaljevala krepitev slovenskega tržnega deleža v najpomembnejših trgovinskih partnericah. Še naprej se je izboljševal tudi položaj Slovenije v primerjavi z drugimi članicami EU, saj je bila v devetih mesecih leta 2006 po rasti tržnega deleža na 6. mestu, kar je za eno mesto boljše kot v povprečju let 2004-2005 in za 4 mesta boljše kot v povprečju let 2001-2003. Izvozniki so v letu 2006 tržni položaj ponovno najbolj izboljšali na trgih EU, kar se dogaja že od vstopa Slovenije v EU. Pri tem se je lani precej spremenila struktura rasti za Slovenijo daleč najpomembnejšega tržnega deleža industrijskih izdelkov. Po visoki rasti v predhodnem letu se je zaradi padca izvoza cestnih vozil močno upočasnila rast tržnega deleža strojev in transportnih naprav, tržna deleža kemičnih proizvodov in izdelkov, razvrščenih po materialu, pa sta pospešeno naraščala. Zmanjšal se je tudi tržni delež raznih izdelkov (pohištvo, obleka, obutev, montažne stavbe), kar kaže na njihovo poslabšano konkurenčnost.16 V letih 2004 in 2005 je bilo manj ugodno gibanje stroškov dela na enoto bruto domačega proizvoda v primerjavi z EU, vendar se po prvih ocenah trend poslabševanja v letu 2006 ni nadaljeval. V letu 2005 se je rast stroškov dela na enoto BDP sicer upočasnila, vendar je bila tako kot v letu 2004 višja kot v povprečju EU, kjer so se stroški dela na enoto proizvoda zmanjšali. Na razmerje med stroški dela in BDP sta vplivali dve skupini dejavnikov, ki pa sta delovali v nasprotni smeri. Ugoden je bil vpliv dejavnikov, ki so upočasnili rast stroškov dela na zaposlenega (izvajanje restriktivne dohodkovne politike17 in zniževanje davčne obremenitve plač18). Vendar pa je hkrati prišlo tudi do precejšne upočasnitve rasti dodane vrednosti na zaposlenega, kar je povzročilo poslabšanje stroškovne konkurenčnosti. Glavni razlog poslabšanja so predelovalne dejavnosti, kjer so rast dodane vrednosti upočasnili močno poslabšani pogoji menjave. Ti so se odrazili v relativno visoki rasti stroškov vmesne porabe19, ki je proizvajalci v pogojih zaostrene konkurence niso zmogli v celoti prenesti v cene, kar je v precejšnji meri tudi posledica trgovinske specializacije v tehnološko manj zahtevne ter delovno intenzivne proizvode20. Nadaljevanje takšnih gibanj 15 Na konkurenčnost vpliva še vrsta drugih dejavnikov, kot so npr. znanje, vlaganja v raziskave in razvoj, inovativnost, učinkovitost države, ki jih obravnavamo v drugih delih Poročila o razvoju. 16 Gl. tudi indikator Tržni delež. 17 Gl. poglavje 1.1. 18 Zaradi spremembe Zakona o dohodnini se je v letu 2005 znižala davčna obremenitev plač. Poleg tega pa so realno upadli tudi drugi prejemki iz dela zaradi povečane obdavčitve izplačil po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah, potem ko so v letu 2004 prav zaradi predvidenega povečanja močno porasli. 19 Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti kažejo, da se je v poslovnih prihodkih izrazito povečal predvsem delež stroškov materiala. 20 Gl. indikator Faktorska struktura blagovnega izvoza. UMAR 23 Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast bi lahko bilo z vidika nadaljnjega izboljševanja naše konkurenčnosti na izvoznih trgih zaskrbljujoče, saj predelovalne dejavnosti opravijo večino slovenske blagovne menjave. Vendar pa ocene za leto 2006 na podlagi še nepopolnih podatkov kažejo, da se je trend rasti stroškov dela na enoto BDP lani obrnil, in sicer tako zaradi višje rasti produktivnosti kot tudi zaradi nadaljnjega izvajanja restriktivne dohodkovne politike. Ugoden je bil tudi vpliv zmanjševanja davčne obremenitve stroškov dela s pričetkom postopnega odpravljanja davka na izplačane plače21 v tem letu. Tehnološka zahtevnost blagovnega izvoza, ki ima dolgoročnejši vpliv na konkurenčnost gospodarstva, se je v letih 2004 in 2005 poslabšala, iz posrednih kazalnikov pa lahko sklepamo, da je v letu 2006 ponovno prišlo do pozitivnih premikov. Delež visoko tehnološko intenzivnih proizvodov v blagovnem izvozu22 je po zmanjšanju za 0,7 o.t. v letu 2004, v letu 2005 upadel še za 1,2 o.t. na 16 % blagovnega izvoza. Podobna gibanja se zrcalijo v strukturi dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti, kjer se od leta 2004 zmanjšuje delež visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti (gl. Sliko 3). Tako v izvozu proizvodov kot v strukturi dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti se je znižal delež obeh najpomembnej-ših visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti v Sloveniji, to je farmacevtske industrije ter proizvodnje RTV in komunikacijske opreme23. Podatki za devet mesecev leta 2006, ki so na voljo le za strukturo izvoza po dejavnostih in so precej bolj agregirani, kažejo, da se je delež kemične industrije, kamor sodi visoko tehnološko intenzivna farmacevtska industrija, po dveletnem upadanju ponovno povišal, zniževanje deleža elektro industrije, ki vključuje proizvodnjo RTV in komunikacijske opreme, pa se je upočasnilo. Slovenija po tehnološki zahtevnosti izvoza močno zaostaja za evropskim povprečjem (27,9 % v letu 2005)24, v tem dveletnem obdobju pa se je razlika še poglobila25, kar pomeni odmik od uresničevanja ciljev SRS. Podobno se v primerjavi z EU prepočasi spreminja tudi struktura predelovalnih dejavnosti. Delež srednje in visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti, ki naj bi do konca obdobja izvajanja SRS presegel 50 % dodane vrednosti predelovalne industrije, je v letu 2005 izključno zaradi povečanja deleža srednje tehnološko zahtevnih dejavnosti porasel za 0,2 o.t. na 41 %. Na področju podjetništva se po dveletnem upadanju v zadnjih letih ponovno povečuje zgodnja podjetniška aktivnost, zmanjšuje pa se vključenost v ustaljeno 21 Glede na sprejete spremembe davčne zakonodaje bo davek na izplačane plače s prvim januarjem 2009 dokončno odpravljen. 22 Po metodologiji Združenih narodov (gl. tudi indikator Faktorska struktura blagovnega izvoza). 23 V proizvodnji RTV in komunikacijske opreme se je dodana vrednost realno zmanjšala, v farmacevtski industriji pa se je po izjemno visoki rasti v letu 2003 realna rast dodane vrednosti v naslednjih dveh letih močno umirila. 24 Po podatkih iz European Innovation Scoreborad (2006), ki ga pripravlja Evropska komisija in temeljijo na bolj podrobni klasifikaciji proizvodov ter tako upoštevajo samo najbolj visoko tehnološko zahtevne proizvode, je zaostanek Slovenije za povprečjem EU še večji. Po teh podatkih je namreč delež visokotehnološko zahtevnih proizvodov v slovenskem blagovnem izvozu znašal 5,2 %, v EU-25 pa 18,4 %. 25 Gl. indikator Faktorska struktura blagovnega izvoza. UMAR 24 UMAR 25 Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast Slika 3: Delež visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti1 v dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti v Sloveniji v obdobju 2000-2005 15 0,02 0,04 0,04 0,02 3,61 3,41 0,01 0,01 3,64 0,48 0,44 2,70 2,98 3,02 0,41 0,53 0,59 0,51 7,18 7,64 7,65 10,17 10,00 9,76 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 DProiz. farmacevtskih surovin in preparatov (24.4) DProiz. pisarniških strojev in računalnikov (30) ? Proiz. radijskih, TV in komunikac. naprav in opreme (32) BProiz. zračnih in vesoljskih plovil (35.3) Vir: Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za leta od 2000 do 2005 za gospodarkse družbe (AJPES). Opomba: 1 Definicija po metodologiji OECD (gl. legendo slike). podjetništvo. V letu 2006 se je stopnja zgodnje podjetniške aktivnosti26 zvišala drugo leto zapored, vendar se je s tem le vrnila na že doseženo raven v letu 2002 (4,6 %). Med 16-imi članicami EU, ki so v letu 2006 sodelovale v projektu GEM27, se je Slovenija uvrstila na 11. mesto, povprečje teh držav pa je znašalo 5,5 %. Na izboljševanje razmer na področju podjetniške aktivnosti kaže tudi pospešena rast števila podjetij v poslovnem sektorju28 v zadnjh letih. Manj ugodno pa je precejšnje zmanjšanje deleža prebivalcev, vključenih v ustaljeno podjetništvo29, zaradi česar se je v letu 2006 znižala tudi stopnja celotne vključenosti prebivalstva v podjetništvo30. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je čimvečja vključenost prebivalstva v podjetništvo sicer pomembna z vidika (samo)zaposlovanja, vendar je z vidika povečevanja konkurenčnosti gospodarstva še pomembnejša razvojna usmerjenost podjetnikov. 26 Stopnja zgodnje podjetniške aktivnosti (TEA indeks) je opredeljena kot delež prebivalstva (18-64 let), ki načrtuje ustanovitev podjetja ali vodi podjetje, mlajše od 42 mesecev (Rebernik et al., 2006). 27 Povprečje držav članic EU, ki so bile v letu 2006 vključene v projekt GEM (Global Entrepreneurship Monitor), vključuje podatke za Grčijo, Češko, Irsko, Španijo, Latvijo, Madžarsko, Veliko Britanijo, Nizozemsko, Dansko, Finsko, Slovenijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Švedsko in Belgijo. 28 Po Standardni klasifikaciji dejavnosti so to dejavnosti od C do K. 29 Stopnja ustaljenega podjetništva je opredeljena kot delež podjetnikov, ki poslujejo dlje kot 42 mesecev, med prebivalstvom 18-64 let (Rebernik et al., 2006). 30 Gl. indikator Podjetniška aktivnost. Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast Učinkovitost in kakovost zgodnjih faz podjetniškega procesa se postopno izboljšujeta. Na to kaže zmanjševanje stopnje smrtnosti podjetij31 in izboljševanje razmerja med prebivalstvom, ki se v podjetništvo vključuje zaradi zaznane poslovne priložnosti, ter prebivalstvom, ki se podjetništva loteva zaradi pomanjkanja primerne ponudbe na trgu dela. Stopnja smrtnosti je v letu 2006 z 1,6 dosegla najnižjo vrednost doslej in je bila za četrtino nižja kot v letu prej. Razmerje med podjetniki iz priložnosti ter podjetniki iz nuje se je povečalo za desetino na 8,6, kar je prav tako najvišja zabeležena vrednost. Slednje lahko kaže na izboljševanje kakovosti podjetniškega procesa pri nas, saj so podjetniki iz priložnosti v primerjavi s tistimi iz nuje praviloma bolj razvojno naravnani, obstojnost njihovih podjetij na trgu pa je večja. Obe merili sta bili pri nas v letu 2006 ugodnejši kot v povprečju članic EU. Največja ovira, s katero se pri svojem delovanju srečujejo slovenski podjetniki, ostaja plačilna nedisciplina. Po podatkih ankete32 za obdobje 2004-2006 med pomembne ovire sodijo še davčna politika in birokracija, v zadnjem času pa postopoma naraščajo predvsem težave podjetnikov s pridobivanjem ustreznih kadrov na trgu dela. Na togost našega institucionalnega okolja kaže tudi nizka uvrstitev Slovenije po indeksu enostavnosti poslovanja Svetovne banke33. Na nekatere od omenjenih ovir se je vlada že odzvala z ukrepi, precej pa je okrepila tudi sredstva za mala in srednje velika podjetja34. Leti 2005 in 2006 sta prinesli nadaljnje povečanje stopnje internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Zunanjetrgovinska odprtost se z manjšimi nihanji povečuje že od leta 1995. Zlasti izrazito povečevanje izvozno-uvozne intenzivnosti gospodarstva pa je prisotno po letu 2003, kar je v veliki meri posledica včlanitve Slovenije v EU v letu 2004, zlasti v zadnjem letu pa tudi izboljšane konjunkture na svetovnem trgu35. Tendenca povečevanja neposrednega investiranja slovenskih podjetij v tujino, ki gre predvsem na račun investiranja v prostoru nekdanje Jugoslavije, se je v letih 2005 in 2006 nadaljevala. Manj ugodna so bila gibanja na strani prilivov, ki sicer med leti zelo nihajo, vendar so bili v letu 2006 najnižji v zadnjih letih. Slovenija je tako v letu 2006 zabeležila doslej najvišji neto odliv NTI, kar je ravno nasprotno od držav, ki so na nam podobni razvojni stopnji in praviloma beležijo neto prilive NTI36. Internacionalizacija slovenskega gospodarstva poteka v prvi vrsti preko zunanjetrgovinskih tokov, precej manj pa preko NTI. To potrjuje tudi primerjava z drugimi državami EU, v primerjavi s katerimi imamo v povprečju precej višjo izvozno-uvozno intenzivnost gospodarstva ter precej nižjo intenzivnost vhodnih 31 Indeks smrtnosti je po definiciji GEM izračunan kot razmerje med deležem nastajajočih in deležem novih podjetij. 32 Anketne podatke o ovirah pri poslovanju podjetnikov v Sloveniji v okviru merjenja slovenskega podjetniškega indeksa pripravlja komunikacijska skupina SPEM. 33 Glej Ekonomsko ogledalo 12/2006. 34 Več gl. v poglavjih 3.1. in 3.2. 35 Gl. indikator Delež izvoza in uvoza v BDP. 36 Gl. indikator Neposredne tuje investicije. UMAR 26 Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast in izhodnih NTI. Razlika med zunanjetrgovinsko intenzivnostjo Slovenije in povprečjem EU se od leta 2000 naprej stalno povečuje v prid Slovenije. Drugačna je situacija pri NTI, kjer izrazito zaostajamo za EU in tega zaostanka ne zmanjšujemo. V obdobju 2000-2005 je naš delež stanja NTI v BDP stalno zaostajal za povprečjem EU-25 za več kot 10 odstotnih točk pri vhodnih in za več kot 30 odstotnih točk pri izhodnih NTI. Če je glede na našo stopnjo razvitosti taka situacija pri izhodnih NTI pričakovana, to nikakor ne velja za vhodne NTI. Mednarodne in domače ekonometrične analize precej nedvoumno govorijo v prid temu, da povečevanje izvozno-uvozne intenzivnosti ter vhodnih in izhodnih NTI pozitivno vpliva na produktivnost in gospodarsko rast37. Krepitev konkurence v mrežnih dejavnostih je bila v zadnjem letu prisotna predvsem v telekomunikacijah. Do premika je prišlo v fiksni telefoniji (notranji klici), kjer so na do nedavno monopolnem trgu v letu 2006 storitve ponujali štirje operaterji. Kljub temu pa je bil tržni delež vodilnega sredi leta 2006 še vedno približno 99-odstoten. Na trgih mednarodnih klicev v fiksni telefoniji, širokopasovnega dostopa do interneta ter v mobilni telefoniji se je nadaljevalo upadanje tržnih deležev prevladujočih operaterjev, ki pa so glede na povprečje EU še vedno relativno visoki v mobilni telefoniji ter v fiksni telefoniji za mednarodne klice (Kmet Zupančič, Povšnar, 2007). Korak v smeri vzpostavljanja konkurence je bil v letu 2006 narejen tudi na trgu mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta, ko sta licenco UMTS poleg obstoječega ponudnika pridobila še dva operaterja. Na področju energetike še ni prišlo do bistvenih sprememb v strukturi trgov. Tržni delež proizvodnje največjega proizvajalca električne energije se je v letu 2005 sicer znižal (za 2,2 o.t. na 50,8 %), vendar je na to vplivalo zmanjšanje proizvodnje hidroelektrarn, povezano z neugodnimi vremenskimi razmerami, in ni bilo posledica povečanja konkurence na trgu. Tako merjena koncentracija proizvajalcev električne energije pa je bila v Sloveniji nekoliko nižja od povprečne v EU38. Na veleprodajnem trgu z zemeljskim plinom je imel v letu 2005 domači dobavitelj še vedno skoraj popolno prevlado (99-odstotni delež). Na maloprodajnih trgih za električno energijo in zemeljski plin je konkurenca večja in noben ponudnik nima prevladujočega položaja na trgu39. Učinki liberalizacije mrežnih dejavnostih se postopno kažejo v nižjih cenah. V letu 2006 se je na trgih, kjer že deluje konkurenca, praviloma nadaljevalo zniževanje cen. Upadanje relativnih40 cen telekomunikacijskih storitev, značilno po letu 2002, je bilo v letu 2006 sicer prekinjeno. Razlog je bil v povišanju naročnine in cen notranjih klicev vodilnega operaterja v fiksni telefoniji, kar kaže na zaenkrat še šibko tržno moč konkurentov na tem trgu, ki praviloma ponujajo cenejše storitve. V drugih segmentih telekomunikacijskih storitev, kjer je stopnja konkurence višja (mobilna telefonija in mednarodni klici v fiksni telefoniji), pa so 37 Glej npr.: Factor Mobility in the Global Economy, 2006, za Slovenijo pa Burger, Jaklič in Rojec, 2006 in Damijan, Jaklič in Rojec 2006. 38 V EU (netehtano povprečje) je v letu 2004 delež največjega proizvajalca znašal 62,6 % (pri nas 53,0 %). 39 Na maloprodajnem trgu z električno energijo je v letu 2005 delovalo 13 ponudnikov. Prvi trije so imeli deleže 34 %, 24 % in 13 %, pri zemeljskem plinu pa so bili v razredu srednjevelikih odjemalcev deleži največjih ponudnikov 23 %, 17 % in 15 %. 40 V primerjavi z indeksom cen življenjskih potrebščin (CPI). UMAR 27 UMAR 28 Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast se tudi v letu 2006 cene zniževale. Cene električne energije se zaenkrat oblikujejo prosto le za industrijo, za gospodinjstva pa bodo sproščene s 1. 7. 2007. Za industrijske cene je po letu 1999 značilna tendenca upadanja glede na povprečno ceno v EU41, kar lahko po juliju 2001, ko se je trg sprostil, deloma pripišemo tudi večji konkurenci na tem trgu; vse več odjemalcev pa se tudi že odloča za zamenjavo dobavitelja. Cene električne energije za gospodinjstva v primerjavi s CPI po letu 2000 tendenčno upadajo, v primerjavi s povprečjem EU pa se ohranjajo na ravni okoli 80%. Slika 4: Relativne1 cene električne energije in telekomunikacijskih storitev (povprečje 2000 = 100) 115 110 105 100 95 90 0451 Električna energija 082 Telefonske storitve in izdelki Vir: SI-Stat - Ekonomsko področje - Cene (SURS), 2007. Opomba: 1 V primerjavi s CPI. 1.3. Pove~anje konkuren~ne sposobnosti storitev42 Konkurenčnost in učinkovitost storitvenega sektorja je pomemben dejavnik gospodarske rasti. Poleg neposrednega vpliva, ki ga imajo storitve na rast gospodarstva zaradi velikega in rastočega deleža v bruto domačem proizvodu, postaja vse pomembnejši tudi njihov posredni vpliv na konkurenčnost prek vmesne porabe storitev v proizvodnji proizvodov in drugih storitev. To še zlasti velja za finančne, poslovne, komunikacijske in informacijske storitve. V poglavju finančne storitve zaradi njihove specifičnosti pa tudi zaradi posebne vloge, ki jo imajo v gospodarstvu43, obravnavamo ločeno. 41 Cene električne energije so po dolgoletnem precejšnjem zaostajanju v letih 1998 in 1999 presegle povprečno ceno v EU, sredi leta 2006 pa je je bila slovenska cena (za srednje velikega porabnika) za 21,3 % nižja od povprečja v EU (tehtano povprečje). 42 V poglavju obravnavamo pretežno tržno usmerjene storitve, ostale, pretežno javne storitve, pa so analizirane v drugih delih poročila. 43 Gl. Competition, productivity and prices in the euro area services sector, 2006. UMAR 29 Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast 1.3.1. Nefinančne tržne storitve V letu 2005 se je zaostanek Slovenije za EU glede deleža nefinančnih tržnih storitvenih dejavnosti44 v strukturi gospodarstva zmanjšal četrto leto zapored, delno so k temu prispevale tudi na znanju temelječe storitve, kjer Slovenija najbolj zaostaja za razvitejšimi državami. Razlika med Slovenijo in EU glede deleža nefinančnih tržnih storitev v dodani vrednosti se je povečevala vse do leta 2001, ko se je približala 8 odstotnim točkam. Od takrat dalje postopno upada in je v letu 2005 znašala 5,4 odstotne točke. Zlasti v zadnjih dveh letih je k zapiranju vrzeli največ prispevala hitra krepitev deleža dejavnosti prometa (I) in trgovine s popravili motornih vozil (G). Pomen na znanju temelječih nefinančnih tržnih storitev (telekomunikacije in poslovne storitve)45 se v strukturi gospodarstva sicer povečuje, vendar je bil v preteklosti (podatki za EU so na voljo do leta 2002) proces dohitevanja, ob sočasnem hitrem razvoju teh dejavnosti v razvitejših državah, relativno počasen. Slovenija zaostaja predvsem po deležu poslovnih storitev, ki se je od leta 2000 povečal za 1,8 odstotne točke na 8,7 % v Slika 5: Razlika1 med Slovenijo in EU-25 po deležu nefinančnih tržnih storitev v dodani vrednosti gospodarstva v letih 2000 in 2005, v % 2000 2004 2005 Nepremičnine, najem, poslovne storitve (K) Nefinančne tržne storitve (G, H, I, K) 1 Trgov ina (G) Promet, skladiščenje, zveze (I) Gostinstv o (H) Vir: SI-Stat podatkovni portal - Ekonomsko področje - Nacionalni računi (SURS), 2006; Eurostat Portal Page - Economy and finance, 2006. Opomba: 1 Negativna vrednost pomeni zaostanek Slovenije za povprečjem EU-25 v odstotnih točkah. 44 Dejavnosti SKD: trgovina in popravila motornih vozil (G), gostinstvo (H), promet, skladiščenje in zveze (I) in nepremičnine, najem in poslovne storitve (K). 45 Dejavnosti SKD: dajanje strojev in opreme v najem (71), obdelava podatkov in povezane storitve (72), raziskave in razvoj (73), druge poslovne storitve (74) ter poštne in telekomunikacijske storitve (64). Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast letu 2005, z izvajanjem SRS pa naj bi se do leta 2013 približal deležem v razvitejših državah EU (okoli 12 % dodane vrednosti). Glede deleža telekomunikacij Slovenija ne zaostaja bistveno za evropskimi državami, vendar pa to področje bremeni zlasti počasno uvajanje konkurence na posameznih trgih, ki je do sedaj zaviralo hitrejše povečevanje učinkovitosti telekomunikacijskih storitev46. V zadnjih nekaj letih prihaja do postopnega zmanjševanja vrzeli v produktivnosti storitev za EU47, na intenzivnejše premike v konkurenčni sposobnosti storitev pa kažejo tudi kazalniki donosnosti. Potem ko se je proces dohitevanja EU po doseženi produktivnosti v sektorju storitev v letih od 1999 do 2002 praktično ustavil, smo bili v zadnjih treh letih ponovno priča približevanju. Razkorak do EU se je zmanjšal v vseh dejavnostih, vendar je bil proces dohitevanja v trgovini (G), prometu (I) in gostinstvu (H) intenzivnejši kot v poslovnih storitvah (K), kjer je pomembnejši premik opazen šele v letu 2005. Tudi podatki iz strukturne statistike podjetij o donosnosti storitvenih dejavnosti kažejo izboljšanje v zadnjih dveh letih, za katera so na voljo podatki (2003-2004)48. Prav tako se povečuje delež bruto poslovnega presežka v dodani vrednosti. Podatki kažejo, da se zmanjšuje tako razmerje med stroški dela in dodano vrednostjo kot tudi med vmesno porabo in dodano vrednostjo. Napredek je bil po obeh kazalnikih donosnosti najvišji v prometu (I), najmanjši pa v poslovnih storitvah (K), ki so ob gostinstvu edina dejavnost, ki po doseženi donosnosti pomembneje zaostaja za povprečjem EU. Za nadaljnje zmanjševanje zaostanka v konkurenčnosti nefinančnih tržnih storitev za EU je zelo pomembno povečevanje konkurence, kjer je v zadnjih petih letih prišlo do pozitivnih premikov v večini panog z relativno nizko stopnjo konkurence. Zaradi pomanjkanja podatkov o nekaterih kazalnikih49 in neprimerljivosti podatkovnih virov za druge kazalnike smo oceno napredka glede povečevanja konkurence v posameznih vrstah storitev oprli na analizo sprememb v številu podjetij50 in vrednosti Hirschman-Herfindahlovega indeksa (HHI) koncentracije51. Rezultati kažejo pozitivna gibanja na področju krepitve konkurence v nefinančnih tržnih storitvah. Delež panog52, kjer je ugotovljena visoka koncentracija53, se je v obdobju od 2000 do 2005 zmanjšalo s 43 % na 46 Več o tem v poglavju 1.2. 47 Ker podatki o produktivnosti dela, izraženi v kupni moči, niso na voljo po posameznih sektorjih gospodarstva, smo v primerjavah uporabili produktivnost dela (dodana vrednost na zaposlenega) v tekočih cenah. To pomeni, da ni izločen vpliv različne višine cen med državami na višino produktivnosti, ki je v storitvah zaradi manjše vključenosti v mednarodno menjavo lahko precej večji kot v predelovalnih dejavnostih. 48 Donosnost prodaje se je tako povečala s 7,3 % v letu 2002 na 7,7 % v letu 2003 in na 8,2 % v letu 2004. 49 Npr. stopnja regulacije trgov. 50 Pri tem smo izhajali iz podatkov za gospodarske družbe. 51 HHI je vsota kvadratov tržnih deležev posameznih gospodarskih družb v celotni panogi (po ustvarjenih čistih prihodkih na domačem trgu). 52 Panogo razumemo kot razred SKD, saj smo v analizi stopnje konkurence uporabili razčlenitev na štirimestno šifro SKD, to je na razrede. UMAR 30 53 Vrednost HHI je večja 1800. Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast 36 %. Manj ugodne tendence odraža sprememba deleža teh panog v prihodkih nefinančnih tržnih storitev, ki se je v enakem obdobju povečal (s 27 % na 39 %). Vendar pa je iz podrobnejše analize podatkov razvidno, da razlog za to ni v splošnem zmanjševanju konkurence, ampak v hitri rasti posameznih panog, ki se po vrednosti HHI uvrščajo med visoko koncentrirane. Gre predvsem za dve skupini panog: prvič za panoge, ki imajo visoko vrednost HHI, vendar nekateri drugi kazalniki kažejo, da gre v njih za dokaj konkurenčne razmere (trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah54), drugič za panoge, katerih tržna struktura se sicer postopno spreminja v smeri krepitve konkurence, vendar zaradi narave dejavnosti ni pričakovati, da bi v njih delovalo zelo veliko družb (npr. nekatere hitro rastoče mrežne dejavnosti55). Poleg zmanjševanja števila panog z nizko stopnjo konkurence pa ugotavljamo pozitivne premike v smeri krepitve konkurence tudi v panogah, kjer je koncentracija še vedno visoka. V večini takšnih panog (71 %) se je namreč število podjetij povečalo, v polovici pa se je zmanjšala tudi vrednost HHI. Tudi v konkurenčnosti slovenskih storitev na zunanjih trgih prihaja do nekaterih pozitivnih premikov. Med letoma 2003-2005 se je tržni delež slovenskih storitev v skupnem uvozu storitev v EU-15 povečal bolj kot povprečni delež novih članic. Večje povečanje tržnega deleža kot Slovenija je beležila edino Slovaška56. Ob tem velja izpostaviti zlasti povečanje tržnega deleža slovenskih transportnih storitev in ostalih storitev57 v uvozu EU-15. Pri transportnih storitvah je Slovenija dosegla največje povečanje tržnega deleža med novimi članicami, pri ostalih storitvah pa jo je prekašala edino Estonija. Tendence v različnih kazalnikih konkurenčnosti nefinančnih tržnih storitev kažejo na izboljševanje in približevanje standardom v EU, vendar pa so spremembe zlasti v nekaterih storitvah zaenkrat prepočasne. Poleg tega ostaja inovacijska aktivnost v storitvenih dejavnostih zelo šibka ne samo v primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi, pač pa tudi glede na povprečno stopnjo inovacijske dejavnosti v storitvah v EU58. Z ozirom na prevladujočo vlogo storitev v kreiranju dodane vrednosti in potrebo po hitrejšem razvoju na znanju temelječih storitev bi moralo biti povečanje inovacijske dejavnosti v storitvah ena od prioritet bodočih razvojnih usmeritev. 54 V trgovini na drobno v nespecializiranih prodajalnah se je v obdobju 2000-2005 močno zmanjšalo število družb, vrednost HHI se je povzpela z 857 na 2369. Pri tem se je delež največje družbe v prihodkih povečal s 23 % na 42,1 %, vendar se je močno okrepil tudi delež največjih treh (z 39 % na 74 %) ter delež največjih štirih družb (s 47 % na 81,5 %), zaradi česar ni mogoče trditi, da se je konkurenca v tej panogi zmanjšala. 55 Gl. tudi poglavje 1.2. 56 Zaradi pomanjkanja podatkov za EU-15 lahko analiziramo samo zelo kratko obdobje. Analiza deležev slovenskega izvoza storitev na trgih pomembnejših partneric EU, za katere so na razpolago podatki za obdobje 2000-2005 (Italija, Avstrija, Združeni kraljestvo in Francija), kaže, da so vse nove članice bolj povečale svoj tržni delež v uvozu storitev teh držav kot Slovenija. 57 Gre za komunikacijske, računalniške in različne poslovne storitve. UMAR 31 58 Gl. poglavje 2.2. Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast 1.3.2. Finančne storitve Slovenija po kazalnikih razvitosti finančnega sektorja, ki jih spremljamo v Poročilu o razvoju, še zelo zaostaja za evropskim povprečjem, v zadnjih dveh letih (2005-2006) so bili največji premiki v bančnem sektorju. Po kazalniku bilančne vsote bank v primerjavi z BDP se je razkorak do evropskega povprečja v letu 2005 nekoliko zmanjšal, vendar ostaja velik. Podobna gibanja pričakujemo tudi v letu 2006, saj se je vrednost kazalnika za Slovenijo še naprej krepila. Obseg zavarovalnih premij glede na BDP je v letu 2005 stagniral. Ob ugodnejših gibanjih v drugih evropskih državah je to privedlo do povečanja zaostanka za povprečjem EU. Slovenija sicer po razvitosti finančnega sektorja za EU najmanj zaostaja na področju zavarovalništva, kljub temu pa še vedno izstopa nizek delež premij življenjskih zavarovanj glede na BDP, ki dosega le slabo tretjino povprečne vrednosti v EU. Preslabo razvit ostaja tudi trg kapitala, kjer je po večletni rasti tržne kapitalizacije delnic na Ljubljanski borzi v letu 2005 sledil upad, ki je bil predvsem posledica splošnega znižanja vrednosti delnic na borzi. Razvojni zaostanek se je s tem precej povečal, saj se je v EU ravno v tem letu vrednost kazalnika močno okrepila. Glede na to, da se je v letu 2006 tržna kapitalizacija v Sloveniji močno okrepila, ocenjujemo, da se je lani zmanjševanje zaostanka za EU ponovno nadaljevalo. Možnosti financiranja podjetniškega sektorja na slovenskem finančnem trgu se postopno krepijo predvsem na bančnem trgu. Banke so v letih 2005 in 2006 precej okrepile kreditno aktivnost. Delež kreditov nebančnim sektorjem se je v primerjavi z BDP v obeh letih skupaj okrepil za 20,3 o.t. in dosegel raven 67,5 %. To pa je še vedno precej pod ravnjo, ki jo dosegajo države z razvitim bančnim sistemom (povprečje EU je 141,2 % v 2005). Več kot polovico te rasti lahko pripišemo rasti kreditov nefinančnih družb. Podjetja so se v veliki meri zadolževala v obliki deviznih kreditov, ki so bili ugodnejši od tolarskih. Glavni razlog za visoko rast obsega kreditov gre na eni strani iskati v gibanju obrestnih mer, ki so se v preteklih letih občutno znižale, na drugi strani pa se je precej okrepila konkurenca med bankami59, kar je privedlo do večje dostopnosti kreditov na domačem bančnem trgu. Banke so imele za financiranje okrepljene kreditne dejavnosti možnosti najemanja kreditov v tujini zlasti pri povezanih družbah. Pred vstopom v EU pa je bankam dodatna likvidna sredstva zagotovila tudi spremenjena denarna politika z zniževanjem zahtev glede obveznih rezerv in predvsem z zmanjševanjem obsega centralnobančnih vrednostnih papirjev v bančnih bilancah60. Večja in bolj uveljavljena podjetja pa so izkoristila tudi možnost zadolževanja v tujini. Pogoji zadolževanja pa se ob dvigovanju obrestnih mer vse bolj zaostrujejo. Tako se je osrednja obrestna mera evropske centralne banke od konca leta 2005 do marca 2006 povišala za 175 osnovnih točk na 3,75 % in s tem dosegla najvišjo raven v zadnjih petih letih. Takšen skok pa že pomembno vpliva na stroške servisiranja podjetniškega dolga. 59 V ospredju so predvsem banke s pretežnim tujim lastništvom, ki zaradi zastoja v privatizaciji bančnega sektorja vidijo možnost za lasten razvoj samo v organski rasti. 60 Banke so sicer zaradi odloga povečane likvidnosti na čas po prevzemu evra del tako sproščenih sredstev naložile tudi v dolgoročni depozit pri Banki Slovenije. UMAR 32 UMAR 33 Poro~ilo o razvoju 2007 Konkuren~no gospodarstvo in hitrej{a gospodarska rast Precej manjši pomen imajo še vedno ostali viri financiranja. Primarni trg vrednostnih papirjev ostaja še naprej slabo razvit, vendar pa podatki kažejo na njegovo krepitev. Tako so podjetja v letu 2005 okrepila izdajanje vrednostnih papirjev, saj jih je bilo v tem letu izdanih 2,5-krat toliko kot leto prej, od tega je bila dobra polovica delnic. Okrepil se je obseg nadaljnjih javnih ponudb znanim investitorjem in nejavnih ponudb61, prvih javnih ponudb vrednostnih papirjev širšemu krogu vlagateljev pa tudi v letu 2005 ni bilo. Nadaljnji razvoj primarnega trga kapitala omejuje tudi lastniška struktura, saj je velik del družb še vedno v kontrolni lasti države oziroma njenih skladov, ki zaradi različnih interesov niso vedno pripravljeni podpreti tovrstni način financiranja razvojnih projektov. To ima negativne učinke tako na razvoj podjetja kot tudi na razvoj trga kapitala. Glede na obseg financiranja so še manj pomembni skladi tveganega kapitala, kjer se Slovenija uvršča na rep držav članic EU62. To lahko negativno vpliva na že tako šibko inovacijsko dejavnost podjetij, saj je razpoložljivost tveganega kapitala zelo pomembna pri uresničevanju inovacijskih projektov63. 61 S tovrstnimi vrednostnimi papirji se ne sme trgovati niti na borzi niti jih kako drugače javno ponujati. 62 Prav z namenom, da trenutno v pripravi Z 63 Gl. tudi poglavje 2.2. 62 Prav z namenom, da bi okrepili tovrstni način financiranja malih perspektivnih podjetij, je v Sloveniji trenutno v pripravi Zakon o družbah tveganega kapitala. Poro~ilo o razvoju 2007 U~inkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta 2. U~inkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta Usmeritve SRS: Za učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporabo znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta SRS poudarja naslednje prioritete: izboljšati kakovost terciarnega izobraževanja in vzpodbujati vseživljenjsko izobraževanje ter povečati učinkovitost in obseg vlaganj v raziskave in tehnološki razvoj. 2.1. Izobra`evanje in usposabljanje Izobrazbena sestava odraslega prebivalstva v Sloveniji se iz leta v leto postopno izboljšuje. Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo se je v obdobju 2003-2006 močno povečal in približal povprečju EU-25, še vedno pa Slovenija zaostaja za državami, ki dosegajo najvišje deleže64 in praviloma dosegajo tudi najvišje ravni gospodarske razvitosti. Izboljševanje izobrazbene strukture prebivalstva se kaže tudi v naraščanju povprečnega števila let šolanja odraslega prebivalstva, ki je leta 2005 v Sloveniji znašalo 11,6 leta, kar je nekoliko manj, kot znaša povprečje članic OECD65. Boljša izobrazba praviloma povečuje zaposlitvene možnosti posameznika. Stopnje zaposlenosti terciarno izobraženih so posledično praviloma višje kot pri nižje in srednje izobraženih. Stopnja zaposlenosti terciarno izobraženih v Sloveniji je precej nad povprečjem EU, stopnja zaposlenosti srednje izobraženih se giblje okoli povprečja, stopnja nizko izobraženih pa precej zaostaja za povprečjem EU, kar med drugim kaže tudi na problem strukturne brezposelnosti in pomanjkanje terciarno izobraženih kadrov nekaterih profilov. Na neskladje med ponudbo in povpraševanjem po terciarno izobraženih kadrih, ki se pojavlja v Sloveniji, kaže relativno hitro naraščanje števila registrirano brezposelnih z višjo in visoko izobrazbo66 pa tudi postopno povečevanje anketne brezposelnosti za to kategorijo brezposelnih67. Zanimanje za študij na področju znanosti in tehnologije68 se povečuje, vendar relativno počasi. Kljub povečanju števila diplomantov s področja znanosti in 64 V drugem četrtletju 2006 je v Sloveniji znašal 21,5 %, v povprečju EU-25 pa 23,2 %. V obdobju 2003-2006 je Slovenija zmanjšala zaostanek za povprečjem EU-25 s 3 na 1,7 o.t. Podrobneje glej indikator Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo. 65 Podrobneje glej indikator Povprečno število let šolanja. 66 Število registriranih brezposelnih z višjo in visoko izobrazbo je bilo leta 2006 za 60,6 % višje kot leta 2001. 67 V letu 2005 je znašala 3,1 %. 68 Področje znanosti in tehnologije po ISCED 97 zajemata dve širši področji: področje „znanost, matematika in računalništvo” in področje “tehnika, proizvodne tehnologije“. UMAR 34 Poro~ilo o razvoju 2007 U~inkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta tehnologije se je v letih od 2000 do 2005 zmanjšal tako delež diplomantov s področja znanosti in tehnologije v skupnem številu diplomantov kot tudi delež študentov na teh področjih v skupnem številu študentov, saj je število študentov na drugih področjih naraščalo hitreje. V obdobju 2000-2004 (zadnji primerljivi podatki) se je še povečal tudi zaostanek za povprečjem EU-1569. Kljub pozitivnim premikom v zadnjih letih je zaradi velikega zaostanka potrebno nadaljevati z aktivnostmi za povečanje vpisa na študij na teh področjih. Tovrstno znanje, sposobnosti in veščine so eden izmed glavnih virov za povečanje inovacij, zato so te strukturne razlike lahko pomembna ovira za povečanje inovativnosti in konkurečnosti slovenskih podjetij. Vključenost mladine v izobraževanje je visoka in se še naprej povečuje. Vključenost generacije 15-19 let v srednje šole iz leta v leto narašča in je relativno visoka, saj je nad povprečjem EU70. Tudi vključenost mladih (v starosti 20-24 let) v terciarno izobraževanje je v Sloveniji nad povprečjem EU (v letu 2005 je znašala 43,8 %, v EU-25 pa v letu 2004 27,8 %)71, v zadnjih 30-letih pa se povečuje v vseh državah EU, pospešeno zlasti po sprejemu Lizbonske strategije leta 200072. S tem narašča tudi vključenost generacije v vpisni starosti v terciarno izobraževanje, ki naj bi se v skladu s SRS povečala na vsaj 55 %. Tega zaenkrat še ne dosegamo predvsem zaradi manjše vključenosti moških v terciarno izobraževanje73. Visoka vključenost mladih v izobraževanje zahteva tudi relativno visoke izdatke za izobraževanje, ki pa predvsem na terciarni ravni kažejo odstopanje od EU, ko gre za strukturo njihove porabe ter višino na udeleženca. V Sloveniji je delež javnih izdatkov za izobraževanje v BDP v letu 2004 po zadnjih dosegljivih podatkih znašal 6,0 % BDP. V primerjavi z letom 2003 se je nekoliko znižal, a nas je še vedno uvrščal precej nad povprečje EU-25. Tudi delež javnih izdatkov za terciarno izobraževanje v BDP je pri nas višji od evropskega povprečja74. Ob tem pa je treba opozoriti, da bistveno večji delež javnih sredstev na terciarni ravni kot druge evropske države namenimo za štipendije in druge oblike socialnih ugodnosti študentom (v letu 2004 kar 24 %; EU-25 v letu 2003 le 16 %)75. Ob visokih transferih je obseg javnih izdatkov, ki so namenjeni neposredno 69 Glej indikator Diplomanti na področju znanosti in tehnologije. 70 V šolskem letu 2004/2005 je bilo v srednje šole vpisane 77,6 % generacije v starosti 15-19 let (v šolskem letu 2000/2001 72,5 %, 1994/1995 pa 67,2 %), prvi vpis v šolskem letu 2005/2006 pa že presega 80 %. 71 Preračuni Umar na podlagi podatkov Eurostat. 72 Progress towards the Lisbon objectives in education and training, 2006. 73 Po izračunih UMAR je znašal delež vključenih 20-letnikov v terciarno izobraževanje v letu 2005 skupaj 51,1 % (moških 42,1 % in žensk 60,5 %). 74 Glej indikator Javni izdatki za izobraževanje. 75 Podobno visoki transferji so sicer značilni tudi za skandinavske države. Z vidika vpliva na vključenost v terciarno izobraževanje naj bi bilo javno financiranje med ključnimi dejavniki, toda glede na ugotovitve (Otero in McCoshan, 2004) ne nujno kot neposredna pomoč študentom. Rezultati analize dejavnikov, ki vplivajo na dostopnost terciarnega izobraževanja, so pokazali zelo močno pozitivno korelacijo med vključenostjo v terciarno izobraževanje in obsegom javnih izdatkov za izobraževanje kot deležem v BDP. Po drugi strani pa analiza ni potrdila povezave med obsegom neposredne finančne podpore študentom (delež transferjev gospodinjstvom v celotnih javnih izdatkih za izobraževanje) in vključenostjo v izobraževanje (bruto stopnja vkjučenosti v terciarno izobraževanje). UMAR 35 UMAR 36 Poro~ilo o razvoju 2007 U~inkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta izobraževalnim ustanovam na terciarni ravni, v Sloveniji razmeroma nizek (1,0 % BDP; EU-15 1,2 % BDP). Poleg javnih izdatkov so zasebni izdatki za izobraževalne ustanove na terciarni ravni v letu 2004 znašali še 0,3 % BDP (v povprečju EU-15 0,2 % BDP). Preračun izdatkov za izobraževanje na udeleženca izobraževanja kaže podobno sliko kot kazalniki celotnega obsega izdatkov za izobraževanje. Letni izdatki za izobraževalne ustanove na udeleženca izobraževanja, izraženi v BDP na prebivalca, so za vse ravni izobraževanja skupaj v primerjavi z državami EU visoki. Zaostajamo pa po višini izdatkov na terciarni ravni, ki so se po zadnjih dosegljivih podatkih v letu 2003 že drugo leto zapored močno zmanjšali76. Razmerje med številom študentov in številom pedagoškega osebja se rahlo izboljšuje. Razmerje med številom študentov in številom pedagoškega osebja je eno izmed meril kakovosti terciarnega izobraževanja, kjer manjše razmerje praviloma omogoča večjo kvaliteto. V Sloveniji se to razmerje sicer nekoliko izboljšuje, vendar je število študentov na pedagoškega delavca v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno precej visoko77. Še vedno je nizka tudi učinkovitost visokošolskega študija. V Sloveniji je povprečni čas trajanja78 visokošolskega študija leta 2005 znašal 6,3 leta, na univerzitetnem študiju pa 6,8 leta. V mednarodnih primerjavah se nizka učinkovitost študija kaže tudi kot majhno število diplomantov na 1000 prebivalcev v starosti 20-29 let (leto 2004: 50,0; EU-25: 54,9) kljub dejstvu, da smo po bruto stopnji vključenosti v terciarno izobraževanje v primerjavi s populacijo v starosti 20-24 visoko nad povprečjem EU79. Učinkovitost in kvaliteta študija sta pomembna problema. Za njuno reševanje je zato potrebno čimprej pripraviti in sprejeti ukrepe, predlagane v Okviru reform za povečanje blaginje prebivalcev Slovenije80. Vključenost prebivalstva v vseživljenjsko učenje, ki predstavlja zelo pomemben dejavnik izboljševanja kakovosti človeškega kapitala in prilagodljivosti trga dela, je razmeroma visoka. V letu 2005 se je vključenost odraslega prebivalstva v vseživljenjsko učenje, merjena z anketo o delovni sili81, sicer nekoliko znižala (s 16,2 % na 15,3 %), vendar je bila še vedno za 2 o.t. višja kot leta 200382 in nad povprečjem EU-25 (10,2 %) ter med najvišjimi v EU. Po vključenosti v vseživljenj- 76 Podrobneje glej indikator Izdatki za izobraževalne ustanove na udeleženca. 77 Podrobneje glej indikator Razmerje med študenti in pedagoškim osebjem. 78 Od vpisa do diplomiranja. 79 Slovenija: 72,3 %, EU-25: 57,5 %. 80 Podatki o zaposlovanju v letu 2006, ko se je izraziteje okrepila le rast zaposlenosti v višjem in visokem šolstvu, so morda prvi znak, da se je vendarle začel strukturni premik v smeri krepitve terciarnega izobraževanja, kar je tudi odraz povečanja števila višje in visokošolskih zavodov v tem letu ter začetka procesa prenove in uvajanja novih študijskih programov. 81 Indikator meri vključenost prebivalstva, starega 25-64 let, v izobraževanje in usposabljanje v času štirih tednov pred izvajanjem ankete o delovni sili. Indikator je izračunan na osnovi letnega povprečja in se ne nanaša le na eno četrtletje v letu. Strokovnjaki Evropske komisije opozarjajo, da je indikator metodološko pomanjkljiv, problematično pa je zlasti merjenje udeležbe v izobraževanje in usposabljanje v samo zadnjih tednih pred izvajanjem ankete. To pomeni, da čas anketiranja močno vpliva na rezultat. Od oktobra 2006 je indikator izračunan na osnovi letnih povprečij četrtletnih podatkov in ne tako kot prej na osnovi podatka za en kvartal. Na ta način so izračunane vrednosti za celotno obravnavano obdobje. 82 Od leta 2003 razpolagamo s primerljivimi podatki, saj je takrat prišlo do spremembe metodologije. Poro~ilo o razvoju 2007 U~inkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta sko učenje smo tega leta zaostajali le za Švedsko, Združenim kraljestvom, Dansko, Finsko in Nizozemsko. Kljub visoki vključenosti pa ostajata pomembna problema skromna vključenost starejših in manj izobraženih. Manj ugodna gibanja kažejo podatki o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje, ki pa predstavlja samo en del vseživljenjskega učenja, saj se število odraslih, vključenih v formalno izobraževanje, zmanjšuje. 2.2. Raziskave, razvoj, inovacije in uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) so se do leta 2005 glede na zastavljene cilje povečevali prepočasi. Po letu 2001 je gibanje izdatkov za RRD beležilo negativne trende, saj se je njihov delež v BDP zmanjševal, kar je bilo posebej očitno leta 200383. V letih 2004 in 2005 so se izdatki za RRD v primerjavi z BDP sicer nekoliko povečali (na 1,49 % BDP v letu 2005), vendar so bili še vedno nižji kot pred letom 2003. Takšna gibanja Slovenijo oddaljujejo od ciljev SRS. Podobne tendence kot v Sloveniji glede gibanja izdatkov za RRD v BDP so opazne tudi v EU in ne delujejo v prid uresničevanja barcelonskih ciljev. To kaže, da se sprejetje različnih političnih dokumentov in zavez za večja vlaganja v RRD tako v Sloveniji kot v EU doslej ni v zadostni meri odrazilo v njihovem dejanskem uresničevanju in pa tudi, da je uresničevanje takšnih ciljev dolgoročen proces, ki zahteva koordiniranje in sodelovanje različnih politik in akterjev. Kljub temu pa imajo nekatere članice EU bolj konsistentno politiko povečevanja izdatkov za RRD v BDP vse od leta 2000 naprej (npr. Avstrija, Češka, Finska, Litva, Španija). Gospodarske družbe, ki naj bi postale najbolj dinamičen segment povečevanja izdatkov za RRD, so v letu 2005 te izdatke realno povečale za manj kot odstotek V obdobju 2002-2005 so gospodarske družbe realno celo zmanjšale obseg sredstev za RRD, zato se je njihov delež v skupnih izdatkih za RRD znižal s 60 % v letu 2002 na 55,3 % leta 200584. Ob tem je potrebno izpostaviti, da so gospodarske družbe realno zmanjšale izdatke za izvajanje RRD predvsem v podjetjih, povečale pa so jih za izvajanje RRD v državnem sektorju in visokošolskih organizacijah. Sodelovanje med različnimi sektorji pri financiranju in izvajanju RRD je v razvitih državah znatno prispevalo k povečanju celotnih vlaganj v RRD. Pri nas pa je povezovanje med posameznimi sektorji pri financiranju RRD še vedno zelo omejeno in se kaže v dejstvu, da gospodarske družbe same financirajo pretežni del RRD, ki jo izvajajo. Stanje naj bi se v prihodnje izboljšalo na podlagi uresničevanja ukrepov za krepitev sodelovanja med javno raziskovalno sfero in podjetji. Prav tako naj bi nove davčne olajšave za RRD, uvedene v letu 200685, bolj spodbudile podjetja k večjim vlaganjem. 83 Prvi podatki SURS o deležu RRD v BDP za leti 2003 in 2004, ki smo jih uporabili tudi v naši analizi v Poročilu o razvoju 2006, so bili kasneje z revizijo znižani. O vzrokih podrobneje glej v indikatorju Bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost. 84 Povečala sta se zlasti deleža državnega sektorja in tujine (glej indikator Bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost). 85 Uvedena je bila davčna olajšava za podjetja za naložbe v RRD, ki znaša 20 %. V statističnih regijah, kjer je BDP na prebivalca nižji od povprečja države za do 15 %/nad 15 %, se olajšava lahko poveča na 30 %/ UMAR 37 Poro~ilo o razvoju 2007 U~inkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta V letih 2002-2003 (zadnji dosegljivi podatki) je bil dosežen znaten napredek glede števila prijavljenih patentov na Evropskem patentnem uradu (EPU). Slovenija prijavi največ evropskih patentov na milijon prebivalcev med novimi članicami in je v letih 2002-2003 zmanjšala zaostanek za povprečjem EU-25 v primerjavi z letom 200186. Kljub temu pa evropsko povprečje prijavljenih patentov znaša vsaj dvainpolkrat več na milijon prebivalcev kot v Sloveniji. Število raziskovalcev, izraženo v enoti polnega delovnega časa, je v letih od 2000 do 2005 najhitreje naraščalo v poslovnem sektorju, najpočasneje pa v državnem sektorju. Raziskovalni kader ima ključno vlogo v izvajanju RRD in v povečevanju sposobnosti za inoviranje. Slovenija je imela leta 2000 največ raziskovalcev v državnem sektorju, do leta 2005 pa se je struktura spremenila v korist raziskovalcev v poslovnem sektorju87. Njihovo število se je v obdobju 2000-2005 povečalo kar za 40 %, skupno število vseh raziskovalcev pa za 21 %. Ne glede na to Slovenija še naprej zaostaja po številu raziskovalcev v odstotku delovne sile za EU-25. Na pozitivne, vendar zaenkrat še šibke premike, kažejo nekateri podatki o inovacijski dejavnosti. Čeprav večanje števila raziskovalcev v poslovnem sektorju ustvarja dobro izhodišče za povečanje inovativne dejavnosti podjetij, pa samo po sebi ne zagotavlja, da bi prišlo do znatnega napredka v inovativnosti in do zmanjševanja zaostanka za najbolj razvitimi državami EU. Zadnji dosegljivi podatki o inovacijski dejavnosti v Sloveniji v obdobju 2002-200488 kažejo, da je bilo inovacijsko aktivnih 26,9 % podjetij, kar je več kot v obdobju 2001-2002. Primerjalna analiza med državami EU glede širšega nabora dejavnikov, ki vplivajo na inovacijsko aktivnost kaže, da sodi Slovenija v skupino držav, ki dohitevajo najbolj inovativne države EU, vendar pa obenem ugotavlja, da je učinkovitost nacionalnega inovacijskega sistema v Sloveniji šibka89 (EIS, 2006). Ne glede na določen napredek v inovacijski aktivnosti, ne moremo biti zadovoljni tako z 40 %. Upravičeni stroški vključujejo tako nakup opreme in nove tehnologije za raziskovalno-razvojne namene kot tudi stroške dela in nakup licenc. Do leta 2006 je veljala 10-odstotna davčna olajšava za vse investicije, vključno s stroški razvoja in raziskav, vendar se je v glavnem osredotočala na stroške opreme. 86 Po podatkih Eurostat je Slovenija v letu 2003 na Evropskem patentnem uradu (EPU) prijavila 50,4 patenta na milijon prebivalcev, povprečje EU-25 pa je znašalo 136,7. Začasni podatki za leto 2003, ki smo jih objavili v Poročilu o razvoju 2006, so kazali, da je imela Slovenija samo 21,9 patentne prijave na EPU, kar je posledica dejstva, da so začasni podatki podvrženi velikim spremembam zaradi časovnih zamikov v objavi patentnih informacij. 87 Izraženo v enoti polnega delovnega časa. Če bi upoštevali število raziskovalcev kot osebe, potem je največje število le-teh v viskošolskem sektorju, vendar pa je večina zaposlena kot pedagoško osebje in predstavlja njihovo raziskovalno delo le 20 % obremenitve, ki se upošteva v enoti polnega delovnega časa. 88 Inovacijska dejavnost (SURS), 13. julij 2006, prva objava. Anketa SURS sledi standardiziranemu vprašalniku Community Innovation Survey (CIS), ki se izvaja v državah EU. Rezultati CIS 4 za omenjeno obdobje še niso na razpolago za vse države EU. 89 V EIS 2006 se učinkovitost nacionalnega inovacijskega sistema meri kot razmerje med vložki v inovacijsko aktivnost (14 kazalnikov na področju izobraževanja, vlaganj v znanje in inovacije) in rezultati inovacijske aktivnosti (10 kazalnikov, ki zajemajo prodajo novih proizvodov in storitev, zaposlovanje v visokotehnoloških sektorjih, število patentov idr.). UMAR 38 Poro~ilo o razvoju 2007 U~inkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta doseženo ravnijo inovacijske aktivnosti podjetij in z zelo nizkim deležem malih podjetij, ki inovirajo, kot tudi z deležem inovativnih podjetij v storitvenih dejavnostih, ki je več kot še enkrat nižji od deleža inovativnih podjetij v predelovalnih dejavnostih (16 % v primerjavi s 35 %). Slovenija po tem precej odstopa od večine držav EU, kjer razlike med inovativno aktivnostjo podjetij v predelovalnih in storitvenih dejavnostih niso tako velike (EIS, 2004). Tudi novejša raziskava, ki se je ukvarjala s posebnostmi merjenja inovacij v storitvah v EU in pri tem upoštevala še vrsto drugih dejavnikov, relevantnih za inovacijsko dejavnost v storitvah, je ugotovila, da je Slovenija po vrednosti inovacijskega indeksa v storitvah med državami EU-27 zasedla 23. mesto (Kanerva et al, 2006). Upoštevajoč, da storitvene dejavnosti prevladujejo v strukturi slovenskega gospodarstva, saj ustvarjajo prek 60 % dodane vrednosti, zanemarjanje inovacijskega potenciala v storitvah zmanjšuje zmožnosti našega gospodarstva za hitrejše povečevanje konkurenčnosti90. V novih programih Ministrstva za gospodarstvo za obdobje 2007-2013 so prvič predvideni tudi ukrepi za povečanje inovativnosti v storitvah (MG, Program ukrepov, 2006). Na področju dostopa in uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije dosega Slovenija v zadnjih treh letih (2004-2006) znaten napredek. Po uporabi interneta med prebivalstvom v starosti 16-74 let, ki je v prvem četrtletju 2006 preseglo polovico prebivalstva, je Slovenija za povprečjem EU-25 zaostajala samo za 3 odstotne točke, medtem ko je EU-25 presegla po deležu gospodinjstev z dostopom do interneta91. Pozitivno je tudi to, da se je močno povečal delež gospodinjstev s širokopasovnim dostopom, in sicer na 34 % v prvem četrtletju 2006. S tem je glede širokopasovnih povezav Slovenija prvič presegla povprečje EU-25 (32 %). Glavno vlogo v takšnih gibanjih je odigralo zmanjšanje ovir za vstop manjših ponudnikov širokopasovnega dostopa na trg in s tem povečanje konkurence med ponudniki storitev. Dosežen je tudi pomemben premik v uvajanju e-uprave v Sloveniji, saj se je dostopnost e-uprave v obdobju 2004-2006 močno povečala92 - na 65 % (v EU-25 je znašala 50 %). Precej nižji kot v povprečju EU-25 pa je delež tistih, ki so z javno upravo v celoti poslovali elektronsko. Razkorak v izkoriščanju prednosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) ostaja tudi v poslovanju podjetij, kjer slovenska podjetja v dosti manjši meri kot podjetja iz EU poslujejo preko interneta pri nakupovanju, sprejemanju naročil in prodaji. Po eni strani je to posledica nezadostne standardiziranosti takšnega poslovanja, po drugi strani dejstva, da je za učinkovito uporabo IKT v podjetjih potrebno uvesti vrsto organizacijskih sprememb in imeti na razpolago bolje usposobljene kadre. Z ozirom na dejstvo, da so postale IKT najbolj široko uporabne tehnologije tako v poslovnem kot v zasebnu življenju in da je pričakovati nadaljnjo krepitev teh tendenc v prihodnje, je potrebno, ne glede na dosežene rezultate pri uporabi 90 Velika večina mladih raziskovalcev, ki se usposablja za poslovni sektor, se usposablja na naravoslovno-tehničnih fakultetah in samo majhen delež na družboslovnih fakultetah. To je lahko po eni strani posledica nepoznavanja teh ukrepov na družboslovnih fakultetah, po drugi strani pa zanemarjanje dejstva, da so netehnološke inovacije in znanja, ki so potrebna za njihovo uresničitev, prav tako pomembne za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. 91 Podrobneje glej indikator Raba interneta. 92 Kazalnik dostopnosti e-uprave meri, koliko osnovnih javnih storitev je na voljo na popolnoma elektronski način. UMAR 39 Poro~ilo o razvoju 2007 U~inkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta IKT poudariti, da Slovenija še premalo vlaga v IKT. Leta 2005 je EU za naložbe v IKT v povprečju namenila 6,4 % BDP, Slovenija pa 5,4 % BDP93. V drugi polovici 2005 in v 2006 je bila uvedena vrsta ukrepov, ki bi lahko v bodoče izboljšali položaj na področju raziskav in inovacijske dejavnosti. Na podlagi razvojnih dokumentov (Strategija razvoja Slovenije, Nacionalni razvojno-raziskovalni program) je sprejeta vrsta ukrepov, ki naj bi okrepili inovacijsko aktivnost tako z večjim sodelovanjem med javnimi raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom (npr. skupni razvojno-raziskovalni programi, izboljšanje raziskovalne infrastrukture v tehnoloških parkih/centrih), z boljšim dostopom malih in srednje velikih podjetij do virov financiranja za modernizacijo kot z okrepitvijo človeških virov v RRD (programi usposabljanja mladih raziskovalcev), ki naj bi svoje učinke pokazali šele v prihodnje94. Vendar pa European Trend Chart poročilo za Slovenijo za leto 2006 ugotavlja, da Slovenija nima stabilnega in koherentnega inovacijskega sistema, ki bi omogočal transparentnost in večjo usklajenost med različnimi programi za podporo inovacijam. UMAR 40 93 Estonija 9,6 % BDP in Madžarska 8,1 % BDP. 94 Nekateri učinki bi se lahko pokazali že v podatkih za leto 2006, ki pa še niso na razpolago. UMAR 41 Poro~ilo o razvoju 2007 U~inkovita in cenej{a dr`ava 3. U~inkovita in cenej{a dr`ava Usmeritve SRS v okviru tretje prioritete segajo na tri področja. Prvo je razvojno prestrukturiranje javnih financ, ki obsega zmanjšanje javnofinančnih odhodkov v deležu BDP za najmanj dve odstotni točki, prestrukturiranje odhodkov v smeri prioritet strategije in absorbcije sredstev EU ter celovito davčno reformo s cilji razbremenitve dela, spodbujanja konkurenčnosti in zaposlovanja ter poenostavitve. Drugo je povečanje institucionalne konkurenčnosti in učinkovitosti države, ki vključuje zmanjšanje lastniške vloge države v gospodarstvu, izboljšanje kakovosti predpisov in zmanjševanje administrativnih bremen, uvajanje javno zasebnega partnerstva pri infrastrukturnih naložbah in javnih službah ter bolj učinkovito delovanje uprave. Tretje področje je izboljšanje delovanja pravosodnega sistema z večjo učinkovitostjo in zmanjševanjem sodnih zaostankov. 3.1. Kakovost javnih financ95 Zniževanje obsega izdatkov sektorja država v primerjavi z BDP poteka skladno z usmeritvami SRS96. Potem ko se je delež odhodkov sektorja država v obdobju upočasnjene gospodarske rasti ohranjal na ravni 48 % BDP, se je v času okrepljene gospodarske rasti (2004-2006) dokaj enakomerno zniževal. Tako je bil leta 2006 za 1,8 o.t. nižji kot leta 2003. Sprejeta državna proračuna naj bi po uradnih ocenah v letih 2007 in 2008 pomenila dodatno znižanje še za okoli 2 o.t. K zniževanju deleža izdatkov najbolj prispevajo izdatki za socialne transferje (zaradi postopnega uveljavljanja pokojninske reforme, v naslednjih letih pa tudi zaradi spremenjenega načina usklajevanja socialnih transferjev), izdatki za obresti ter stroški delovanja države (vmesna poraba in sredstva za zaposlene). Manj spodbudno je, da se ob zniževanju skupnih odhodkov znižuje tudi delež javno financiranih investicij, kar bo potrebno nadomestiti z večjo vlogo javno zasebnega partnerstva. Letos je bil oblikovan zakonodajni okvir, ki to omogoča, večjih tovrstnih projektov pa še ni bilo. V letu 2005 se je nadaljevalo zniževanje deleža izdatkov za ekonomske namene, zdravstvo in socialno zaščito, povečali pa so se izdatki za izobraževanje in državotvorne naloge. Zadnji primerljivi podatki o strukturi celotnih javnofinančnih odhodkov glede na osnovne funkcije države97 so za države EU na voljo za 95 Pojem kakovosti javnih financ, ki je povezan z vlogo javnofinančne politike pri podpori strukturnim reformam, je podrobneje opredeljen v lanskem poročilu (Poročilo o razvoju 2006, str. 42). Kakovost javnih financ v Poročilu analiziramo z vidika njihove strukture, ne pa še z vidika učinkovitosti porabe, saj za to ni na voljo dovolj podrobnih podatkov. 96 Pri analizi izhajamo iz uradnih podatkov SURS, pripravljenih na podlagi primerljive evropske metodologije (ESR-95), za 2006 do 2008 pa iz uradnih ocen Ministrstva za finance (Program stabilnosti 2006). 97 Analiza t.i. funkcionalne strukture javnih izdatkov je omejena s pomanjkljivostmi podatkov, saj so le-ti zaenkrat na voljo le na visoko agregirani ravni desetih področij in niso povsem usklajeni s podatki nekaterih, z vidika razvoja, pomembnih področnih statistik (izobraževanje, raziskave in razvoj, socialni izdatki). Ugotovitve glede strukture javnih financ se pomembno razlikujejo od lanskih tudi zaradi Poro~ilo o razvoju 2007 U~inkovita in cenej{a dr`ava obdobje 2003-2004. Ugotovimo lahko, da je bila z vidika gospodarske rasti struktura izdatkov v Sloveniji ugodnejša kot v povprečju EU-15, vendar slabša kot v najhitreje rastočih državah. Slovenija je za t.i. “produktivne namene” namenila večji obseg javnih izdatkov (v primerjavi z BDP) kot v povprečju države EU-15. Izstopajo zlasti nadpovprečno visoki izdatki za izobraževanje. Manj ugodna je bila primerjava z najhitreje rastočimi državami EU, kjer Slovenija izstopa zlasti po precej višjem deležu celotnih izdatkov v BDP, pa tudi po višjem deležu izdatkov za socialno zaščito. V letu 2005 (zadnji razpoložljivi podatki za Slovenijo) se gibanja iz preteklih let niso bistveno spremenila, sprejeti državni proračuni pa predvidevajo povečanje sredstev za aktivno politiko zaposlovanja. Na področju industrijske politike subvencije, predvsem za kmetijstvo, po podatkih za obdobje do leta 2005, izrinjajo bolj dolgoročno usmerjene in za konkurenčnost spodbudnejše izdatke98. Ob zniževanju skupnih izdatkov za ekonomske namene obseg subvencij močno narašča (z 1,3 % BDP 2002 na 2,1 % BDP 2005). Višji delež subvencij v BDP sta leta 2005 imeli le Avstrija in Danska, povprečje EU pa je bilo precej nižje (1,1 %). To kaže na kratkoročno usmerjenost industrijske politike, saj se intenzivneje izvaja s subvencijami kot z investicijskimi transferji ali drugimi bolj dolgoročno usmerjenimi instrumenti. Na centralni ravni (državni proračun) so absolutno največje in še hitro rastoče subvencije za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Njihovo povečanje je bilo še posebej izrazito v letu 2005, tako da so že presegle polovico vseh subvencij (2004: 40 %, 2005: 51,8 %). Drugi nameni subvencij so se v letu 2005 posledično znižali, od tega so se več kot prepolovile subvencije za gospodarstvo, za okoli petino pa so se znižale tudi subvencije, namenjene trgu dela in delovnim pogojem; močno so porasle le razmeroma majhne subvencije za znanost in tehnološki razvoj. Takšna slika pomeni, da v okviru subvencij manj produktivni nameni izrinjajo bolj produktivne. Sprememba, skladna z usmeritvami SRS, pa je bila dosežena v okviru ožje opredeljenih izdatkov za državne pomoči, saj se je v letu 2005 njihov skupni obseg zmanjšal, več pa jih je bilo namenjenih za podporo malim in srednjim podjetjem ter regionalnim ciljem99. Na področju obdavčitve so bili sprejeti ukrepi, ki skladno s strateškimi usmeritvami zmanjšujejo obdavčitev dela. Sprejeta davčna reforma bo znižala davčno obremenitev dela, ki je bila izpostavljena kot ključna konkurenčna slabost davčnega sistema100. Davek na izplačane plače, ki je v letu 2005 prinesel za 1,8 % BDP prihodkov, bo do leta 2009 postopno odpravljen. Spremembe na področju vmesne revizije statističnih podatkov (podrobneje gl. indikator Javnofinančni izdatki po funkcionalni klasifikaciji (COFOG). 98 Industrijska politika obsega finančne in nefinančne ukrepe, s katerimi skušajo države vplivati na delovanje tržnih zakonitosti in spremembe gospodarskih struktur. Zaradi raznolikosti instrumentov, ki jih pri tem uporabljajo, in pomanjkljivosti podatkov je obseg in intenzivnost industrijske politike težko spremljati, zato običajno uporabljamo podatke o javnofinančnih izdatkih, zlasti o subvencijah in državnih pomočeh. 99 Gl. indikator Državne pomoči.V preteklih letih smo se v analizi opirali predvsem na podatke o državnih pomočeh, vendar so zaradi metodoloških sprememb (neupoštevanje državnih pomoči kmetijstvu, namenjenih izvajanju skupne kmetijske politike EU; slabše zajetje zaradi povišanega praga, ko se subvencije ne štejejo za državne pomoči) postali manj uporabni. UMAR 42 100 Gl. indikator Ekonomska struktura davkov in prispevkov ter Poročilo o razvoju 2006. Poro~ilo o razvoju 2007 U~inkovita in cenej{a dr`ava dohodnine bodo v letu 2007 pomenile dodatno davčno razbremenitev dela za približno 0,5 % BDP in pospešile gospodarsko rast za približno 0,3 o.t. Dodatno spodbudo za gospodarsko aktivnost pa bo pomenilo tudi zniževanje stopenj davka na dohodek pravnih oseb. Nižje stopnje naj bi kljub širitvi osnove zmanjšale obremenitev za 0,3 % BDP do leta 2008101. Zmanjšanje davčne obremenitve dela se delno nadomešča z zvišanjem trošarin, v večji meri pa z znižanjem javnofinan-čnih odhodkov. 3.2. Institucionalna konkuren~nost Na področju privatizacije ni velikih premikov. Država ostaja med najpomembnejšimi lastniki slovenskega gospodarstva. Po podatkih za konec leta 2005 si med delniškimi družbami, ki so vpisane v KDD (torej ne samo tiste, ki so uvrščene na Ljubljansko borzo), največje lastniške deleže delijo privatna nefinančna podjetja/organizacije s 30 %, javni sektor s 23 %, individualni investitorji/gospodinjstva z 18 %, privatna finančna podjetja s 16 % in tuji investitorji s 13 % (FESE, 2006). Tabela 1 kaže tendenco upadanja deleža javnega sektorja v lastništvu delniških družb, vendar je Slovenija med državami EU takoj za Litvo (27,3 %) na drugem mestu po deležu javnega sektorja v lastništvu delniških družb. V letu 2006 je bil z uvrstitvijo delnic Telekoma začet proces privatizacije tega podjetja, med večjimi transakcijami pa velja omeniti prodajo državnega deleža Slovenske industrije jekla v letu 2007. Tabela 1: Porazdelitev lastniškega kapitala delniških podjetij v KDD v obdobju 1998-2005, v % 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Privatna nefinančna podjetja/organizacije 9,0 12,6 21,2 19,5 20,2 25,5 24,8 29,3 Javni sektor 29,6 33,4 24,5 26,2 17,8 17,7 16,8 23,3 Individualni investitorji/gospodinjstva 33,7 28,9 23,4 19,7 25,1 25,8 21,5 18,1 Privatna finančna podjetja 22,5 22,1 26,5 24,7 24,4 23,0 24,9 15,9 Tuji investitorji 5,2 3,0 4,4 9,9 12,5 8,0 12,0 13,4 Vir: Share Ownership Structure in Europe 2004 (FESE), 2006. Umikanje Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe iz lastništva gospodarskih družb poteka postopno. Vlada je lani sprejela program umika države iz gospodarskih družb, v katerih ima Republika Slovenija posredno lastništvo preko SOD in KAD. Cilj programa je s postopno prodajo deležev preoblikovati KAD in SOD v portfeljska vlagatelja, ki v družbah ne bosta imela toliko visokih deležev, da bi lahko vplivala na poslovne odločitve. Program je za naložbe v družbe, ki ne kotirajo na borzi, določil skrajni rok prodaje dve leti in pol, za deleže v družbah, ki kotirajo na borzi, pa dve leti. Izjema je 18 naložb strateškega pomena, za katere skrajni rok prodaje ni določen. Tabeli 2 in 3 kažeta dinamiko umikanja KAD in SOD iz lastništva podjetij. Število gospodarskih družb, ki jih imata v svoji bilanci stanja, se je v obdobju 2004-2006 zmanjšalo z 265 na 162 pri KAD in s 179 na 102 pri SOD (aktivne naložbe). To sicer kaže na UMAR 43 Podrobneje gl. Jesensko poročilo 2006. Poro~ilo o razvoju 2007 U~inkovita in cenej{a dr`ava postopno umikanje iz lastništva podjetij, vendar oba sklada še naprej ostajata pomemben akter v številnih največjih slovenskih podjetjih. Tabela 2: Kapitalska družba: Pregled kumulativnih prodaj in stanja (na dan 31. 12.) v obdobju 1999–2006 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 20061 V celoti prodane gospodarske družbe - kumulativno 553 862 945 997 1043 1093 1127 1181 Št. gospodarskih družb v bilanci stanja konec leta2 735 458 385 353 312 265 210 162 Vir: Kapitalska družba. Opombe: 1Ocena. 2Zmanšanje števila gospodarskih družb v bilanci v posameznem letu je lahko manjše od števila prodaj v istem letu zaradi naknadne pridobitve (brezplačni prenosi, menjave, nakupi ipd.) novih deležev. Tabela 3: Slovenska odškodninska družba: Pregled stanja kapitalskih naložb in prodaj v obdobju 2004–2006 STANJE PRODAJE Konec leta Število naložb Število aktivnih nalož1 V letu Število prodanih2 naložb Prodajna vrednost naložb (mio SIT) 31.12.2004 227 179 2004 43 18.247 31.12.2005 194 151 2005 37 26.759 31.12.2006 134 102 2006 57 20.419 Vir: Slovenska odškodninska družba. Opombe: 1Kapitalske naložbe v družbe, ki niso v postopku stečaja, in kapitalske naložbe, za katere ni podpisana pogodba o prodaji. 2 Podpisana pogodba o prodaji. V letu 2006 so bili narejeni prvi koraki k oblikovanju celovite politike boljšega reguliranja102. Vlada je s spremembo poslovnika predlagateljem predpisov naložila pripravo obvezne predhodne presoje učinkov predpisov. Sprejeta je bila osnovna metodologija za pripravo in spremljanje Izjave o odpravi administrativnih ovir in sodelovanju zainteresirane javnosti, ki dosledneje upošteva načela dobrega reguliranja ter zahteva od predlagatelja predpisa, da poroča o opravljenem posvetovanju z zainteresirano javnostjo. Izboljšane so bile tudi možnosti za sporočanje mnenj o predlogih prek spletnih strani. Napredek na področju boljšega reguliranja ugodno ocenjuje tudi poročilo SIGMA 2006, ki hkrati tudi ponuja smernice za razvoj boljšega reguliranja v Sloveniji v prihodnje103. Napredek je bil narejen tudi na področju zmanjševanja administrativnih ovir. Izvedene so bile nekatere posodobitve in (e-)poenostavitve administrativnega in poslovnega okolja (npr. uvedba pristopa »vse na enem mestu« za samostojne 102 Regulacije pomenijo pravne ali administrativne instrumente za dosego ciljev politik. Za večjo jasnost pojem regulacije občasno zamenjuje pojem zakonodaje oziroma predpisov. 103 SIGMA (Report on the Assessment of Regulatory Management Capacities of Slovenia 2006) ugotavlja, da je v Sloveniji potrebno povečati javno komunikacijo o pomenu boljšega reguliranja in krepiti sodelovanje civilne družbe pri pripravi politik in predpisov. Priporoča tudi razmejitve postopkov oblikovanja politik od postopkov oblikovanja zakonskih predlogov. Hkrati ocenjuje, da je v Sloveniji potrebno razviti kulturo reguliranja, ki bo za dosego javnih ciljev sprva poiskala možne alternative reguliranju. UMAR 44 UMAR Poro~ilo o razvoju 2007 45 U~inkovita in cenej{a dr`ava podjetnike). Poenostavljena je bila davčna zakonodaja, uveljavljen nov zakon o gospodarskih družbah104, sprejeta je bila novela zakona o sodnem registru. V postopku predhodne ocene administrativnih bremen, kjer igra pomembno vlogo tudi Svet za gospodarstvu prijazno javno upravo, je bilo zavrnjenih približno dvajset odstotkov predlaganih predpisov. Vlada izvaja tudi pragmatično naravnan program odprave administrativnih ovir v obstoječi zakonodaji105. Na področju upravnega poslovanja pa poenostavitev prinaša zlasti nov portal elektronskih storitev javne uprave, ki omogoča objavo opisa storitev, ki jih državni organi ponujajo državljanom, ter elektronsko izmenjavo dokumentov oziroma obrazcev. Opisane spremembe na področju boljšega reguliranja se v agregatnih indeksih konkurenčnosti še niso odrazile. Zadnja poročila najvidnejših institucij, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem konkurenčnosti držav, ugotavljajo, da ostaja uvrstitev Slovenije med državami EU nespremenjena, v globalni primerjavi pa izgubljamo mesta predvsem zato, ker nekatere države napredujejo hitreje od nas106. Zadnji poročili IMD in WEF temeljita na podatkih za leti 2004 in 2005 ter anketah med poslovodnimi delavci z začetka leta 2006 in sta zaradi velikih metodoloških razlik med seboj le pogojno primerljivi. Kot glavne prednosti Slovenije izpostavljata področja makroekonomije, izobraževanja in zdravja, največje slabosti pa ugotavljata na področjih učinkovitosti trga in poslovne zakonodaje, inovacij ter splošne naravnanosti in vrednot. 3.3. U~inkovitost pravosodja V letih 2005 in 2006 se je nadaljevalo postopno zmanjševanje Števila nerešenih zadev in krajšanje postopkov. V letu 2005 se je število nerešenih zadev zmanjšalo na vseh sodiščih, za leto 2006 pa naše ocene kažejo, da se je število nerešenih zadev ponekod zmanjševalo, drugje pa naraščalo107. Podobno sklepamo tudi za sodne zaostanke in to tako pri pomembnih kot pri nepomembnih zadevah108. Že nekaj let se zmanjšuje tudi trajanje postopkov, in sicer tako za pomembne kot za nepomembne zadeve. Izboljšanje učinkovitosti sodnega sistema je pomembno tudi z gospodarskega vidika, saj se podjetja, kadar se ne morejo zanesti na sodno varstvo, zatekajo k manj učinkovitim, a bolj varnim načinom poslovanja. S tem je tudi otežen vstop na trg novim ponudnikom, saj se ne morejo vključiti v 104 Novi zakon prispeva k lažjemu poslovanju podjetij: poenostavlja ustanavljanje d.o.o. in preoblikovanje s.p.; uvaja prostovoljni institut obrazca družbene pogodbe, ki ne zahteva notarske overovitve; družba se lahko ustanovi le s stvarnimi vložki ali stvarnim prevzemom; znižal se je najmanjši znesek osnovnega kapitala na 7.500 evrov; nove določbe o možnosti statusnega preoblikovanja podjetnika v kapitalsko družbo. 105 V skladu s programom za leto 2006 je bilo v celoti realiziranih 12 ukrepov. Večina ostalih je v postopku usklajevanja s pristojnimi ministrstvi in zainteresirano javnostjo, konec novembra pa je MJU pripravilo predlog programa ukrepov za leto 2007. Posamezni ukrepi, za katere so potrebne večje sistemske spremembe, imajo roke za realizacijo postavljene v leto 2007 oziroma 2008. 106 Podrobneje gl. indikator Agregatni indeksi konkurenčnosti države in tudi prikaz podatkov iz ocene enostavnosti poslovanja, ki jo pripravlja Svetovna banka (Ekonomsko ogledalo, 12/2006). 107 Podrobneje gl. indikator Sodni zaostanki. 108 Podrobneje gl. indikator Sodni zaostanki. Poro~ilo o razvoju 2007 U~inkovita in cenej{a dr`ava že izoblikovana neformalna omrežja, ki ob neučinkovitem sodnem sistemu ponujajo nadomestno varnost109. Dodatno izboljšanje razmer bo odvisno od uspešnega izvajanja programa za zmanjševanje sodnih zaostankov. V prvem letu izvajanja “projekta Lukenda” je bil poudarek na pripravi novih ali spremenjenih zakonskih rešitev110. Z letom 2007 je začel veljati zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki omogoča, da državljani odškodnino za predolge sodne postopke uveljavijo že v okviru domačega pravnega sistema. Na sprejetje čakata tudi dva pomembna procesna zakona (o kazenskem postopku in o pravdnem postopku), od katerih je odvisno, kako učinkovito bodo potekali postopki na slovenskih sodiščih v prihodnje. Potekajo tudi aktivnosti za izboljšanje prostorskih in organizacijskih pogojev dela sodišč, skupaj z informatizacijo ter najemanjem novih sodnikov in sodnega osebja. Čeprav se stanje izboljšuje, primerjava učinkovitosti sodstva v Sloveniji s položajem v drugih državah ni spodbudna. Svetovna banka v svoji vsakoletni analizi stroškov poslovanja v posameznih državah spremlja tudi čas trajanja ter število dejanj, ki jih je potrebno opraviti za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo, ter trajanje postopkov v zadevah, kjer gre za izterjavo pogodbenega zneska111. Slovenija je bila pri vpisovanju nepremičnin v zemljiško knjigo leta 2005 med 175 državami na 93. mestu, leto kasneje pa še štiri mesta niže. Pri izterjavi pogodbenih dolgov je Slovenija sicer napredovala za eno mesto (na 85. mesto), vendar ni spodbudno, da je potrebno opraviti 25 posameznih dejanj, da upnik pride do dolga ter da celotna procedura v povprečju traja 1350 dni. Tudi naša analiza nerešenih zadev je pokazala, da se razmere na področju izvršbe niso izboljšale, pričakuje pa se, da se bodo začele izboljševati z letos predvideno informatizacijo izvršilnega postopka. Lahko zaključimo, da se kljub temu da se število nerešenih zadev ter sodnih zaostankov v Sloveniji zmanjšuje, v primerjavi z drugimi državami stanje ne izboljšuje bistveno, kar slabi konkurenčnost države in povzroča neučinkovitost gospodarstva. 109 Johnson, McMillan in Wudroof (1999) so z empirično analizo ugotovili, da so dolgoročne pogodbe oziroma navezanost na določenega dobavitelja do določene mere substituti za neučinkovit sodni sistem, kar lahko povzroča neučinkovitosti v gospodarstvu. Na primer, ko so gospodarske družbe v štirih tranzicijskih državah vprašali, če bi bile pripravljene zamenjati svoje dobavitelje, ki jim zaupajo, če bi jim novi dobavitelj ponudil 10 % nižjo ceno, se jih je za to odločilo samo 37,9 % (45 % pa bi kupovalo od obeh). Navedeno kaže, da imajo nove družbe do določene mere otežen vstop na trg, družbe, obstoječi dobavitelji, pa imajo »zaščiten« položaj predvsem zaradi neučinkovitega sodnega sistema. 110 Poročilo o izvajanju ukrepov v skladu s projektom Lukenda od 12. 12. 2005 do 12. 12. 2006. UMAR 46 111 Za podrobne informacije gl. http://www.doingbusiness.org/. Poro~ilo o razvoju 2007 Moderna socialna dr`ava in ve~ja zaposlenost 4. Moderna socialna dr`ava in ve~ja zaposlenost Usmeritve SRS: SRS poudarja, da je ohranjanje in izboljšanje dosežene ravni socialne varnosti, kakovosti življenja ter zdravja pomembna družbena vrednota. Prehod od države blaginje v družbo blaginje zahteva bolj učinkovito socialno državo, večjo lastno odgovornost in večje spodbujanje aktivnosti posameznikov, krepitev javnega in zasebnega partnerstva ter bolj raznoliko in delno konkurenčno ponudbo socialnih storitev, hkrati pa večjo družbeno kohezijo, izboljšano dostopnost storitev sistemov socialne zaščite, zdravstva, izobraževanja, kulture in stanovanj ter posebno skrb za najbolj ranljive skupine. Sisteme socialne zaščite bo treba prilagoditi potrebam dolgožive družbe ter zmanjšati socialna tveganja, revščino in socialno izključenost. K trajnostnemu povečanju blaginje in h kakovosti življenja naj bi pomembno prispevala višja stopnja zaposlenosti. K njej bosta prispevala zlasti gospodarska rast in vlaganja v znanje. 4.1. Izbolj{anje prilagodljivosti trga dela Razmere in trendi na trgu dela so sorazmerno ugodni. Stopnja zaposlenosti prebivalstva 15-64 let se je v letu 2005 povečala, trend povečevanja zadnjih dveh let pa se nadaljuje tudi v letu 2006 in pomeni približevanje ciljni 70-odstotni stopnji zaposlenosti. V letu 2006 je stopnja znašala 66,6 %112 in je bila že tretjo leto nad povprečjem EU113. Stopnja anketne brezposelnosti je v obdobju 2000-2005 nihala med 6 in 7 % in je nižja od povprečja EU. V letu 2006 je znašala 6 % in je bila v primerjavi s predhodnim letom nižja za 0,5 odstotne točke114, cilj SRS pa je znižati stopnjo brezposelnosti na 3 % do leta 2013. Ključna problema na trgu dela sta še vedno nizka stopnja zaposlenosti starejših in visok delež dolgotrajno brezposelnih v skupni brezposelnosti, povečuje pa se tudi problem zaposlovanja terciarno izobraženih. Stopnja zaposlenosti starejših (55-64 let) se je po letu 2000 sicer močno povečala, vendar je še vedno med najnižjimi v EU. Nizka stopnja zaposlenosti starejših je posledica še vedno relativno zgodnjega upokojevanja sedanjih generacij in množičnega zgodnjega upokojevanja v začetku devetdesetih let ter velike strukturne brezposelnosti starejših. Število registriranih brezposelnih z višjo in visoko izobrazbo se iz leta v leto povečuje in je bilo leta 2006 za 7,6 % višje kot leto prej ter za 60,6 % višje kot leta 2001115. Prilagodljivost trga dela, merjena z razširjenostjo začasnih in delnih zaposlitev v skupni zaposlenosti, se je v letu 2006 povečala, kar pomeni nadaljevanje 112 Po prvih izračunih SURS. 113 Gl. indikator Stopnja zaposlenosti. 114 Gl. indikator Stopnja brezposelnosti. 115 Na povečevanje tega problema kaže tudi stopnja anketne brezposelnosti z visoko in univerzitetno izobrazbo, ki je v zadnjih letih postala statistično značilen pojav in je znašala leta 2005 3,1%. UMAR 47 Poro~ilo o razvoju 2007 Moderna socialna dr`ava in ve~ja zaposlenost gibanj v zadnjih desetih letih. Delež začasnih zaposlitev v skupnem številu zaposlenih se v Sloveniji povečuje hitreje kot v povprečju EU-25 in je nad evropskim povprečjem. V obdobju 1996-2006 se je podvojil, povečal se je celo po uveljavitvi novega Zakona o delovnih razmerjih (2003), ki je zmanjšal varovanje zaposlitve in delno zaostril pogoje za uporabo zaposlitev za določen čas. Porazdelitev vseh oseb, zaposlenih za določen čas, po kvintilnih dohodkovnih razredih kaže, da delo za določen čas ni omejeno zgolj na slabo plačana dela. Tudi razširjenost delnih zaposlitev se je povečala, vendar še vedno močno zaostaja za povprečjem EU-25. V Sloveniji obstaja izrazita starostna segregacija trga dela, ki je bistveno bolj prilagodljiv, ko gre za mlade. Koncentracija velikega deleža začasnih zaposlitev med mladimi lahko negativno vpliva na odločanje za oblikovanje družine. K usklajevanju poklicnega in družinskega življenja v največji meri prispevajo prožne oblike zaposlovanja in dela ter druge oblike pomoči mladim staršem (delo za krajši delovni čas, delitev delovnih mest, delo od doma, sodelovanje zaposlenih pri načrtovanju urnika, pomoč pri varstvu otrok itd.). Po podatkih SURS lahko 81 % delovno aktivnih prebivalcev zaradi družinskih obveznosti pride na delo vsaj uro pozneje oziroma odide z dela vsaj uro prej, kot je predvideno z delovnim časom (od teh je za 51,3 % ta možnost običajna, za 29,6 % pa bolj izjemna)116. 4.2. Modernizacija sistemov socialne za{~ite Celotni izdatki za socialno zaščito vse od leta 1996 nihajo med 24 in 25 % bruto domačega proizvoda. Po zadnjih dosegljivih podatkih so se v letu 2004 realno povečali za 3,1 % (merjeno po metodologiji ESSPROS). V tem letu je Slovenija za socialno zaščito namenila 24,3 % BDP, kar je 3 o.t. pod povprečjem držav EU-25. V letih 2001 in 2002 je bil delež najvišji, nato je pričel počasi upadati117. Največji delež BDP predstavljajo izdatki za programe na področju starosti (predvsem za pokojnine), ki skupaj z izdatki za bolezen in zdravstveno varstvo pomenijo dobre tri četrtine vseh izdatkov za socialno zaščito. Sistemi socialne zaščite so bili v določeni meri prilagojeni sodobnim izzivom, vendar pa mora ponudba socialnih zavarovanj v prihodnje postati še bolj fleksibilna. Spremembe v delovanju socialnih sistemov so nujne tudi zaradi potrebe po večji fleksibilnosti in večji diverzifikaciji ponudbe storitev in drugih 116 Študija primerov v 7 slovenskih podjetjih (Kanjuo - Mrčela, A. in Černigoj - Sadar N., april 2006) pa kaže, da v Sloveniji obstaja določena diskriminacija na delovnih mestih zaradi starševstva (npr. pri napredovanju oseb s skrbniškimi obveznostmi, neprijetni odzivi na nosečnost in bolniške, nazadovanje na delovnem mestu po porodniškem dopustu, prekinitev delovnega razmerja s strani delodajalca, nerazumevanje doječih mater, problemi pri letnih dopustih itd.). K nastanku ugodnejše klime za starševstvo v podjetjih naj bi prispevalo Razvojno partnerstvo Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje, ki deluje v okviru Programa pobude skupnosti Equal v Sloveniji. V okviru partnerstva se je v septembru pričel izvajati pilotni projekt podeljevanja certifikata Družini prijazno podjetje. Podeljuje se za družini prijazno zaposlovanje, ki pa ne pomeni le prednosti za starše in lažje odločanje za starševstvo, temveč tudi za delodajalce, saj ima nova organizacijska kultura - pozitiven odnos do starševstva, za posledico večje zadovoljstvo zaposlenih, večjo pripadnost podjetju, manj bolniških izostankov, nižjo fluktuacijo, kar vse vpliva tudi na dvig produktivnosti. 117 Gl. indikator Izdatki za socialno zaščito. UMAR 48 Poro~ilo o razvoju 2007 Moderna socialna dr`ava in ve~ja zaposlenost pravic v sistemu socialne zaščite. Trg dela se fleksibilizira spontano ali z novimi normativnimi ureditvami. V nove in/ali netipične oblike delovne aktivnosti se vključuje vedno več ljudi: mladi, ki se šolajo in istočasno delajo, mladi, ki imajo atipične oblike aktivnosti (projektno delo, občasno delo); migranti, ki niso (ekonomsko ali politično) prisiljeni da zapustijo svojo sredino, pač pa je to njihov način življenja; ženske v času, ko je delna zaposlitev odgovor na druge obveznosti, ki jih imajo zaradi ustvarjanja družine in/ali zaradi skrbi za druge člane ožje ali širše družine; zaposleni, ki so na trgu dela izrinjani zaradi starosti in s tem povečanimi stroški pri delodajalcih. Za slednje je fleksibilnost dela lahko pomoč, če se s tem omogoči njihovo daljšo aktivnost, lahko pa je kazen, če je fleksibilnost na trgu dela inštrument za njihovo izrinjanje. Za vse prej navedene in za zavarovance, ki so že dosegli pogoje za upokojitev, pa bi zaradi različnih razlogov želeli biti aktivni še naprej, socialna zavarovanja nimajo vedno primernih odgovorov na novo stvarnost na trgu dela. Večinoma uporabljajo inštrumente, ki prej izločajo kot vključujejo tiste, ki niso redno zaposleni, zato mora tudi ponudba socialnih zavarovanj postati bolj fleksibilna. Kot rezultat pokojninske reforme se povprečna starost novih prejemnikov starostnih pokojnin povečuje118, od 56 let in 7 mesecev v letu 1999 (zadnje leto pred reformo) na 58 let in 11 mesecev v letu 2006119, kar pa je v primerjavi z EU-25 še vedno nizko (2005: 60 let in 11 mesecev). V primerjavi z zakonsko določeno polno upokojitveno starostjo 63 let za moške in 61 let za ženske so se moški v letu 2006 upokojevali v povprečju pri starosti 60 let in 4 mesece, ženske pa pri starosti 57 let in 2 meseca. Po letu 2004 se je povprečna starost novih upokojencev nekoliko povečevala le na račun manj upokojevanja po posebnih predpisih, pri moških pa se je celo znižala. Delež pokojnin v BDP se je od leta 2000 do leta 2004 zniževal (z 11,41 % na 10,84 %), v letu 2005 pa se je prvič v tem obdobju rahlo povečal (10,88 %) in na enaki ravni ostal tudi v letu 2006. Celotni izdatki za zdravstvo, izraženi kot delež BDP, se v zadnjih letih nekoliko znižujejo. Zadnji mednarodno primerljivi podatki so na voljo za leto 2004, ko so izdatki za zdravstvo znašali 8,5 % BDP (8,7 % v letu 2003)120, kar je nekoliko nad povprečjem EU-25, preračunano na prebivalca, pa nižje od povprečja držav EU-25. Na podlagi podatkov o javnih izdatkih121, ki predstavljajo večino izdatkov za zdravstvo, pa lahko sklepamo, da se je njihova nizka rast v primerjavi z BDP nadaljevala tudi v letih 2005 in 2006. Četrtina celotnih izdatkov je podobno kot v EU financiranih iz zasebnih virov. V tem je bilo leta 2004 12,9 % izdatkov iz naslova prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, 9,9% so predstavljala neposredna plačila gospodinjstev, 2,2 % pa so za zdravstvo namenile gospodarske družbe. V primerjavi z državami EU so neposredni izdatki gospodinjstev nizki (v EU-25 znašajo v 118 Mesečni statistični pregled (ZPIZ), februar 2007. 119 Podobno se je povečevala tudi starost prejemnikov invalidskih pokojnin, ki se je od leta 1999, ko je bila 49 let in 9 mesecev, v letu 2005 povečala na 52 let in 3 mesece. 120 Prva objava SURS (22. 12. 2006): podatki o izdatkih za zdravstvo in izdatkih za dolgotrajno oskrbo so bili za Slovenijo za leti 2003 in 2004 prvič zbrani po mednarodni metodologiji Sistema zdravstvenih računov (A system of health accounts, 2000). Več o tem gl. v indikatorju Izdatki za zdravstvo. 121 V letu 2005 je bila realna rast javnih izdatkov za zdravstvo 2,6-odstotna, v letu 2006 pa so se po prvih podatkih odhodki v obveznem zdravstvenem zavarovanju realno povečali za 2,9 %. UMAR 49 Poro~ilo o razvoju 2007 Moderna socialna dr`ava in ve~ja zaposlenost povprečju 20,3 % celotnih izdatkov), kar je posledica sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, ki zagotavlja doplačilo razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, vanj pa je vključena večina prebivalstva. Izdatki za dolgotrajno oskrbo se povečujejo. Po zadnjih dosegljivih podatkih so se v letu 2004 realno povečali za 3,9 %, zanje pa smo enako kot leto prej namenili 1,13 % BDP. Po višini javnih izdatkov (v letu 2004 0,88 % BDP) je Slovenija primerljiva z EU-15 (0,9 % BDP). Praviloma namenjajo dolgotrajni oskrbi precej več javnih izdatkov v starih kot v novih članicah EU122 (največ na Švedskem 3,8 %). Zasebni izdatki so v Sloveniji v letu 2004 znašali 0,26 % BDP, kar je nekaj manj kot četrtino vseh izdatkov za dolgotrajno oskrbo. Glede na leto 2003 so se celo nekoliko znižali, javni pa povečali123. Na področjih zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe v obdobju po letu 2000 ni prišlo do pomembnejših sistemskih sprememb, ki bi v skladu z usmeritvami SRS pomenile prilagoditev potrebam dolgožive družbe, čeprav so na obeh področjih potekale široke razprave o potrebnih zakonskih in drugih spremembah. Zagotavljanje učinkovitosti in javnofinančne vzdržnosti obeh sistemov terja dejstvo, da se s staranjem prebivalstva povečuje kronična zbolevnost in drugi s starostjo povezani problemi, kar vse zmanjšuje funkcionalne zmožnosti in socialno vključenost starih. Večina slovenskih bolnišnic je svoje storitve razširila s programom neakutne obravnave na negovalnih oddelkih, vendar so zmogljivosti premajhne, zlasti ob trendu skrajševanja povprečne ležalne dobe na oddelkih akutne obravnave. Povečujejo se tudi drugi izdatki v sistemu zdravstvenega varstva, kar kažejo tudi analize podatkov o izdatkih za zdravstvo po spolu in starosti bolnikov124. Ponudba in povpraševanje po posameznih storitvah dolgotrajne oskrbe sta v neskladju. Po ocenah125 naj bi bilo v Sloveniji leta 2004 dolgotrajne oskrbe potrebnih 58.000 prebivalcev (19 % prebivalcev v starosti 65 let in več), v okviru različnih javnih sistemov pa je bilo vanjo vključenih okrog 30.000 uporabnikov. Krepila se je predvsem institucionalna oskrba, čeprav razvojne usmeritve vse od leta 2000 poudarjajo potrebo po širitvi oskrbe na domu. Število prejemnikov denarne socialne pomoči se je v letu 2006 znižalo. Problem ostaja dejstvo, da je v zadnjih letih od teh pomoči odvisnih okoli 4-5 % slovenskega prebivalstva, kar je relativno visok delež in kaže na nujnost okrepitve politike aktivacije prejemnikov socialnih transferjev126. Največji delež prejemnikov, 122 Mednarodno primerljive ocene javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo so bile prvič pripravljene v okviru študije o ekonomskih posledicah staranja prebivalstva (European Economy, Special report no/2006, The impact of ageing on public expenditure, 2005) in so deloma že temeljile na metodologiji Sistema zdravstvenih računov (A system of health accounts, 2000). 123 Gl. Socialni razgledi 2006. 124 Populacija oseb, starejših od 65 let, je v letu 2004 porabila približno 41 % izdatkov za bolnišnično zdravljenje in za zdravila (Marn, Morovič et al., 2006). 125 Študije o ekonomskih posledicah staranja prebivalstva (European Economy, Special report no/2006, The impact of ageing on public expenditure, 2005). Ocena potreb temelji na raziskavi SHARE. 126 Sistem pomoči za prebivalce, ki ostanejo brez (zadostnih) sredstev za preživetje, je bil spremenjen v letu 2001. Število prejemnikov pomoči se je v obdobju po letu 2001 postopno povečevalo, od 35.481 v septembru 2001 na 54.900 v decembru 2006 (v določenih obdobjih je presegalo 60.000, skupaj z družinskimi člani pa 90.000). UMAR 50 Poro~ilo o razvoju 2007 Moderna socialna dr`ava in ve~ja zaposlenost okrog 80 %, je brezposelnih. Število brezposelnih prejemnikov pomoči, ki so se zaposlili, se je sicer v obdobju 2003-2006 povečevalo hitreje kot skupno število prejemnikov127. V letu 2006 so bile sprejete zakonske spremembe, ki pravico do prejemanja denarne socialne pomoči v večji meri pogojujejo z obveznostjo za aktivnost in vpeljujejo več spodbud za delodajalce za zaposlitev brezposelnih. Nova ureditev sledi usmeritvam SRS o nujnosti večje lastne odgovornosti posameznika za njegov socialni položaj, sisteme pa bo potrebno še dograditi v smeri spodbud za večjo aktivacijo. 4.3. Življenjski pogoji, zmanj{anje dru`bene izklju~enosti in socialne ogro`enosti Vrednost indeksa človekovega razvoja (HDI)128 Slovenije se od leta 1992 (ko je na voljo prvi izračun) stalno izboljšuje. V letu 2004129 se je zvišala na 0,910. Med 177-imi vključenimi državami se je Slovenija uvrstila na 27. mesto. Vrednost je nekoliko nižja kot v povprečju EU-25, kjer se je Slovenija uvrstila na 15. mesto pred vse nove članice in Portugalsko. K razmeroma hitri rasti indeksa sta vseskozi prispevala predvsem rast BDP in povečanje bruto vpisnega količnika. Čeprav se stalno izboljšuje, pa je pozitiven vpliv pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu na skupno vrednost indeksa manjši130. Zadovoljstvo z življenjem se v Sloveniji skozi čas nekoliko izboljšuje, je pa Slovenija leta 2004 (zadnji primerljivi podatki) po ocenah zadovoljstva bila v drugi polovici evropskih držav131. Samoocena zdravja je bila v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami v tem letu med najnižjimi in se je celo rahlo poslabšala. Zaupanje drugim ljudem in institucijam je še vedno nizko, tudi solidarnost ni visoka. Evropska družboslovna raziskava za leto 2004 potrjuje, da je slovenski vzorec zaupanja institucijam precej podoben vzorcu drugih v to raziskavo vključenih evropskih držav, ki kaže, da ljudje še najbolj zaupajo policiji, najmanj pa politikom. Razpoložljivi dohodek132 na prebivalca se je v letu 2005 realno povečal za 2,9%, v obdobju 2000-2005 pa povprečno letno za 2,8 %133. Dohodki iz zaposlitve in socialnih prejemkov so se v tem obdobju povečali približno enako, bistveno bolj pa dohodki iz lastnine (slednji v strukturi predstavljajo nizek delež). Povprečna bruto plača na zaposlenega je v obdobju 2000-2005 naraščala po povprečni letni stopnji rasti 2,1 %, v letu 2006 pa je realno porasla za 2,2 %. 127 Do največje pozitivne spremembe je prišlo v letu 2004, ko se je delež prejemnikov te pomoči, ki so se zaposlili, v skupnem odlivu brezposelnih oseb v zaposlitev, precej povečal (s 26 % na 31 % oz. za okoli 4.000 oseb), približno enak delež pa se je ohranil tudi v letih 2005 in 2006. 128 Vrednosti HDI in sestavnih indeksov se uvrščajo med 0 in 1. 129 Leta 2006 objavljeni podatki (podatki se objavljajo z dveletnim zamikom). 130 Gl. indikator Indeks človekovega razvoja. 131 Gl. indikator Zadovoljstvo. 132 Razpoložljivi dohodek prebivalstva je agregat iz nacionalnih računov, ocena UMAR. 133 Povprečna mesečna bruto plača v letu 2005 je znašala 277.279 SIT, povprečna starostna pokojnina 123.082 SIT, povprečna izplačana višina socialne pomoči pa je bila 46.485 SIT. UMAR 51 UMAR 52 Poro~ilo o razvoju 2007 Moderna socialna dr`ava in ve~ja zaposlenost Minimalna plača je v obdobju 2000-2006 rasla realno za 2,8 % povprečno letno, kar je hitreje od rasti povprečne plače na zaposlenega. Do leta 2004 je bila dodatno usklajevana enkrat letno za realno rast bruto domačega proizvoda v preteklem letu. Tudi v obdobju 2004-2005 je bila določena nekoliko višje, kot če bi se uporabil siceršnji uskladitveni mehanizem za plače v zasebnem sektorju134. Zato se je njena raven v primerjavi s povprečno bruto plačo v zasebnem sektorju povečala z okoli 43,2 % v letu 1995 na 45,3 % v letu 2006. V primerjavi z ostalimi članicami EU, ki imajo uveden institut minimalne bruto plače, se uvrščamo v zgornjo tretjino lestvice. Način usklajevanja je vplival tudi na število prejemnikov minimalne plače. Delež prejemnikov v primerjavi z vsemi zaposlenimi se je povečeval do leta 2003, ko je dosegel 3 %, od takrat pa se zmanjšuje, v letu 2006 je znašal 2,4 %. Slika 6: Minimalna bruto plača v primerjavi z bruto plačo na zaposlenega v zasebnem sektorju v Sloveniji in državah EU-27, ki imajo institut minimalne plače, in ZDA, leto 2004 55 50 45 40 35 30 IE LU MT NL SI BG HU PT LV CZ LT UK ES PL EE RO SK US Vir: Eurostat, 2006. Opomba: Podatki za zasebni sektor ne vključujejo kmetijstva in ribištva. Socialne razlike v Sloveniji verjetno v večji meri izhajajo iz razlik v premoženju kot iz dohodkovnih razlik. Po obeh kazalnikih dohodkovne neenakosti135 se Slovenija v EU-25 uvršča med države z najnižjo neenakostjo. Kvintilni količnik je leta 2004 znašal 3,3, kar pomeni, da je imelo 20 % najbogatejših le 3,3-krat večje dohodke kot 20 % najrevnejših. Neenakost je sicer rahlo višja kot v predhodnem letu, vendar najnižja v evropski petindvajseterici (enako nizko ima le še Švedska). Ginijev količnik je v istem letu znašal 23,0 %. Nižjo vrednost sta imeli le Švedska in Danska. Podobno sliko daje tudi analiza razlik med zaposlenimi glede na višino 134 Od leta 2006 dalje pa usklajevalni mehanizem upošteva le predvideno inflacijo. 135 Oba podatka o dohodkovni neenakosti sta izmerjena z upoštevanjem dohodkov v naravi, pri čemer kvintilni količnik kaže razmerje med 20 % dohodkovno najbogatejših in 20 % dohodkovno najrevnejših; Ginijev količnik pa upošteva celotno distribucijo dohodkov. Če bi bila dohodkovna enakost popolna bi znašal Ginijev količnik 0 %, kar bi pomenilo, da imele vse osebe enake dohodke. Če pa bi Ginijev količnik znašal 100 %, bi to pomenilo, da je celoten nacionalni dohodek skoncentriran v rokah ene osebe. UMAR 53 Poro~ilo o razvoju 2007 Moderna socialna dr`ava in ve~ja zaposlenost bruto plače, ki se v obdobju 2000-2005 niso spremenile. Bruto plača pri desetih odstotkih zaposlenih z najvišjimi plačami je bila leta 2000 za 3,46-krat višja od bruto plače pri desetih odstotkih zaposlenih z najnižjimi plačami, enako razmerje je bilo tudi leta 2005136. V Sloveniji imajo zaposlene ženske po zadnjih podatkih za leto 2004 za okoli 7 % nižjo bruto plačo kot zaposleni moški, zniževanje razlike (leta 2000 je bilo zaostajanje v Sloveniji še okoli 10 %) pa je bistveno hitrejše kot v EU-25137. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da so dohodkovne razlike kot vir socialnega razslojevanja v Sloveniji manj pomembne od razlik v premoženju. Žal podatkov ali analiz o premoženjskih razlikah v Sloveniji ni na voljo. Sklepamo pa lahko, da so se v obdobju tranzicije, predvsem s procesom privatizacije in z večjo ekonomsko vlogo zasebnega kapitala, premoženjske razlike močno povečale. Stopnja tveganja revščine se ohranja na nizki ravni in je med najnižjimi v EU. Po zadnjih objavljenih podatkih za leto 2004 znaša 12,1 %, če upoštevamo tudi dohodke v naravi, pa 11,4 %138. K zmanjševanju tveganja revščine znatno pripomorejo socialni transferi. Če teh ne bi bilo, bi bila stopnja tveganja revščine 24,8-odstotna. V primerjavi z državami EU se Slovenija uvršča med države z najnižjimi stopnjami tveganja revščine139. Leta 2004 je bilo najmanj revnih med zaposlenimi, osebami v starosti 25-49 let in gospodinjstvi dveh odraslih z enim vzdrževanim otrokom. Največjemu tveganju revščine pa so bila izpostavljena enočlanska gospodinjstva (še zlasti, če gre za ženske ali starejše osebe), brezposelni, starejši, najemniki stanovanj in enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom. Na zmanjševanje ogroženosti prebivalstva z revščino tudi po letu 2004 lahko posredno kaže upadanje deleža odraslih (starih od 18 do 59 let), ki živijo v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov. Leta 2006 je v takšnih gospodinjstvih živelo 7,2 % oseb, kar je za 1,8 o.t. manj kot leta 2000. V obdobju 2000-2006 je bil delež odraslih v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov v Sloveniji vseskozi za približno 2 o.t. nižji kot v povprečju EU-25. Število stanovanj v Sloveniji se povečuje, prav tako tudi dosežen stanovanjski standard. Ob koncu leta 2005 je stanovanjski sklad obsegal 805.203 stanovanj, kar je za 4 % več kot ob popisu 2002. V letu 2005 je bilo zgrajenih več stanovanj kot v povprečju zadnjih petih let. Povečalo se je tudi število na novo pridobljenih neprofitnih stanovanj, kar kaže, da bi bil cilj SRS (2000 novih neprofitnih stanovanj) lahko kmalu dosežen140. Povprečna površina stanovanj se povečuje. 136 Glej indikator Porazdelitev plač. 137 V državah EU-25 so zaposlene ženske prejemale leta 2000 za 16 % nižjo plačo od zaposlenega moškega, leta 2003 pa 15 % nižjo. 138 Stopnja je izračunana na podlagi Ankete o življenjskih pogojih (EU-SILC), ki jo je Slovenija prvič izvedla v letu 2005. V predhodnih letih so bili osnova za izračun podatki iz Ankete o porabi v gospodinjstvih. Zaradi različne metodologije obeh anket je SURS za leto 2004 izračunal kazalnike socialne varnosti iz obeh virov. Na podlagi izračuna iz podatkov Ankete o porabi v gospodinjstvih je stopnja tveganja revščine v letu 2004 znašala 10,4 % in je ostala na ravni leta 2003 (10,0 %) (SURS, Kazalniki socialne povezanosti, 2004 - začasni podatki, 9. februar, 2007, Prva objava). 139 Gl. indikator Stopnja tveganja revščine. 140 V obdobju 2001-2005 je bilo zgrajenih 35.067 stanovanj, največ v letu 2005 (7.516). V istem obdobju (2001-2005) je bilo pridobljenih 2.181 neprofitnih stanovanj. Samo v letih 2005 in 2006 pa je bilo pridobljenih več kot 1000 neprofitnih stanovanj , v letu 2005 524, v letu 2006 pa 550. UMAR Poro~ilo o razvoju 2007 54 Moderna socialna dr`ava in ve~ja zaposlenost Po podatkih stanovanjske ankete141 je bilo v letu 2005 1,2 sobe na osebo, kar nas na lestvici evropskih držav uvršča v spodnjo četrtino142. Slovenija se uvršča med države z najnižjim deležem najemnih stanovanj143 in daleč zaostaja za večino držav EU-15, kjer je najemnih stanovanj od četrtine pa do polovice celotnega stanovanjskega fonda; večinoma pa imajo več najemnih stanovanj tudi nove članice EU. Med najemniki neprofitnih stanovanj so praviloma gospodinjstva nižjega dohodkovnega razreda, najpogosteje so zastopani pari z otroki. Stanovanje za mlade je kljub pomočem Stanovanjskega sklada RS144 še vedno v veliki meri povezano z družinsko pomočjo pri nakupu ali pa s tem, da jim starši ali drugi sorodniki omogočijo brezplačno uporabo svojega (dodatnega) stanovanja. Delež dohodka gospodinjstev za pokrivanje stanovanjskih stroškov (stanovanje, voda, elektrika, ogrevanje) se rahlo povečuje, je pa nižji kot v povprečju EU145. 4.3.1. Dostopnost storitev splošnega pomena146 Dostopnost storitev splošnega pomena se večinoma izboljšuje. Na izboljšanje kažejo večje razpoložljive kapacitete in vključenost v programe ali izvajanje storitev, v prostorski razporeditvi mreže in finančni dostopnosti pa v zadnjem letu ni bilo bistvenih sprememb. Število višješolskih in visokošolskih zavodov ter vključenih v terciarno izobraževanje se povečuje. Število vključenih se je v študijskem letu 2005/2006 povečalo za 2,3 %147 in pomeni nadaljevanje pozitivnega gibanja, ki je značilno za celotno obdobje 2000-2005, ko se je število vključenih povečalo za 25,5 %. V 141 Mandič, Cirman, 2006. 142 V najvišje uvrščeni Belgiji gospodinjstva razpolagajo z 2,7 sobe na osebo. 143 Po anketnih podatkih je v letu 2005 v lastniškem stanovanju (lastnem ali od sorodnikov) živelo 90,2 % gospodinjstev, v najemnem 9,2 %. 144 Stanovanjski sklad RS je do leta 2006 dal dolgoročno posojilo 30.997 prosilcem (69 % od skupnega števila vlog), od tega 60,7 % mladim družinam. 145 Za pokrivanje stanovanjskih stroškov so slovenska gospodinjstva v letu 2005 namenila 19,6 % svojih dohodkov, v letu 2004 pa 19,3 % (v letu 1995 18,8 %), gospodinjstva v državah EU-15 in EU-25 pa so v povprečju namenila za te stroške 22,3 % dohodka, pri čemer se je v večini držav delež dohodka, namenjenega pokrivanju stanovanjskih stroškov, v obdobju 2000-2005 nekoliko zvišal. Od vseh držav najmanjši delež svojih dohodkov porabijo za stanovanjske stroške na Malti, in sicer 8,5 %, največji pa na Švedskem, 28,3 %. 146 Po definiciji Evropske komisije (Green paper on services of general interest, 2003) storitve splošnega pomena pokrivajo tiste storitve tržne ali netržne narave, ki jih javni organi oblasti klasificirajo kot splošne in za katere nalagajo izvajalcem storitev posebne obveznosti, da bi zagotovili doseganje določenih ciljev v splošnem interesu. So pomemben element evropskega socialnega modela. Njihova vloga je pomebna zlasti pri izboljšanju kvalitete življenja in preprečevanju socialne izključenosti, učinkovitost in kvaliteta teh storitev pa sta tudi pomembna dejavnika konkurenčnosti in družbene kohezije. Značilnosti storitev splošnega pomena, ki se najpogosteje poudarjajo, izhajajo iz zahtev, kot so: stalnost, univerzalna dostopnost, dostopna cena, kakovost, transparentnost, sposobnost prilagajanja na spremembe ter varnost in zaščita uporabnikov. Poleg tega morajo slediti načelom pravičnosti, enakosti, solidarnosti in subsidiarnosti (Green Paper, 2003; Social services of general interest in the EU - Assessing their specificities, potential and needs, 2004). 112.228). Poro~ilo o razvoju 2007 Moderna socialna dr`ava in ve~ja zaposlenost letu 2006 smo dobili še eno univerzo (v Novi Gorici). Na dostopnost terciarnega izobraževanja skuša država vplivati tudi z raznimi oblikami pomoči študentom148. Vključenost v vseživljenjsko učenje149 je v Sloveniji višja od povprečja EU-25, podobno kot v večini ostalih držav EU pa se kažejo razlike glede na spol, starost in doseženo izobrazbo. V Sloveniji je stopnja vključenosti v vseživljenjsko učenje večja pri ženskah (leta 2005: 17,2 %; moški: 13,6%). Zaradi staranja prebivalstva, pričakovane večje vključenosti starejših na trg dela, tehnološkega napredka ter podaljševanja delovne dobe je pomembno, da so v vseživljenjsko učenje vključeni tudi starejši prebivalci. Vendar podatki kažejo, da se v Sloveniji stopnje vključenosti odraslega prebivalstva v izobraževanje150 s starostjo znižujejo hitreje kot pri povprečju držav EU-25. V manjši meri se v izobraževanje vključujejo tudi slabše izobraženi151, zato je eden od ciljev politike (izobraževanja, zaposlovanja) spodbujati večje vključevanje nizko izobraženih152 odraslih v izobraževanje in dvig izobrazbene ravni odraslega prebivalstva. Dostopnost do zdravstvenih storitev v javni mreži je na primarni ravni razmeroma dobra, z izjemo zobozdravstvene dejavnosti. V letu 2005 so bila zagotovljena dodatna sredstva za povečan obseg bolnišnične obravnave (za 2 %), razširjene so bile pravice do medicinsko tehničnih pripomočkov. Število zavarovanih oseb se je v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 0,4 %. Najbolj se je povečalo število zavarovanih oseb, za katere plačuje prispevke proračun, vendar je njihov delež v strukturi vseh zavarovancev zelo majhen. Število oseb, ki niso imele urejenega zavarovanja, se manjša. Po kazalnikih preskrbljenosti zdravstvenega sistema s kadri in bolniškimi posteljami še vedno zaostajamo za evropskim povprečjem153. Število zaposlenih zdravnikov na 100.000 prebivalcev se po letu 2000 povečuje hitreje, vendar je zaostanek za povprečjem EU-25 še vedno visok. Analize Inštituta za varovanje zdravja kažejo zlasti na pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni v nekaterih delih države ter na pomanjkanje specialistov pediatrov. Slovenija se v spodnjo polovico držav EU uvršča tudi po kazalniku števila zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev, ki se je v obdobju 2000-2004 le malo povečalo (z 58,3 na 59,7). Število medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na 100.000 prebivalcev je bilo v letu 2004 nad povprečjem EU-25, vendar ima le četrtina višjo ali visoko izobrazbo. Tudi primerjava Slovenije po številu bolniških postelj kaže manjše 148 V Sloveniji je leta 2005 republiško štipendijo prejemalo 23.208 študentov, kar predstavlja 17,2 % redno vpisanih študentov. 149 Gl. tudi poglavje 2.1., zlasti opombo glede metodoloških pomanjkljivosti kazalnika. 150 Indikatorji o vključenosti prebivalstva v izobraževanje glede na starost so izračunani na osnovi podatkov za eno četrtletje za prebivalstvo staro 25-64 let. 151 Število odraslih (osebe vključene v formalno srednješolsko izobraževanje odraslih po prekinjenem rednem izobraževanju) v srednjih šolah se je v obdobju 1999-2005 zmanjšalo; v šolskem letu 2004/ 2005 jih je bilo 18.942, kar je za 2,6 % manj kot v šolskem letu 1999/2000 in tudi manj kot v šolskem letu 2003/2004. 152 Med osebe z nizko stopnjo izobrazbe štejemo osebe z doseženo stopnjo izobrazbe ISCED 2 ali nižjo (končana ali nedokončana osnovna šola ali brez šolske izobrazbe). 153 Gl. indikator Zmogljivosti zdravstvenega sistema. UMAR 55 Poro~ilo o razvoju 2007 Moderna socialna dr`ava in ve~ja zaposlenost kapacitete zdravstvenega sistema, je pa povsod značilen trend njihovega zmanjševanja. Vključenost otrok v vrtce se povečuje. V šolskem letu 2005/2006 je vrtec obiskovalo 77,6 % otrok med tretjim in petim letom starosti, vključenost otrok pod tremi leti pa je bila 38,5-odstotna. Glede na leto 2000/2001 se je delež v vrtce vključenih otrok med tretjim in petim letom povečal za 9,7 o.t, delež mlajših od treh let pa za 9,3 o.t. Število vrtcev je zaradi postopnega uvajanja v 9-letno osnovnošolsko izobraževanje po letu 2000 upadlo154. V okviru celotnih izdatkov za predšolsko izobraževanje se povečuje delež javnih izdatkov, ki je leta 2004155 znašal 81 % (leta 1995 75 %). Oviro dostopnosti predstavljata precej visoka obremenitev dohodka staršev s plačilom vrtca že v srednjih dohodkovnih razredih in oteženo vključevanje otrok v varstvo med šolskim letom (ponavadi se vsa mesta v vrtcih razdelijo že ob začetku šolskega leta). Mreža izvajalcev socialnovarstvenih storitev in programov se širi, vendar se veča tudi število uporabnikov. V Sloveniji je bilo v letu 2005 68 domov za starejše, od tega jih je bilo 5 odprtih v letu 2005, skupno pa 19 po letu 2000 (v obdobju 1995-2000 le 2). V obdobju 2000-2005 se je število njihovih oskrbovancev povečalo za 14,6 %156, potrebe pa še vedno znatno presegajo zmožnosti157. Število mest na 100 prebivalcev, starih 65 let ali več, je v letu 2005 znašalo 4,4 (4,3 v letu 2004), vendar je bila razporeditev po regijah še naprej zelo neenakomerna158. Povečale so se tudi kapacitete za odrasle duševno in telesno prizadete osebe. Obsežno širitev so od leta 2000 doživeli predvsem varstveno delovni centri, namenjeni dnevnemu varstvu, število njihovih oskrbovancev se je povečalo za 36 %159, v posebnih socialnovarstvenih zavodih, ki so namenjeni njihovemu bivanju, pa do povečanja kapacitet ni prišlo160. 154 V letu 2005/2006 jih je bilo 777, od tega le 18 zasebnih. 155 Začasni podatki SURS. 156 Število se je z 11.905 povečalo na 13.641. V letih 2004 in 2005 SURS popisuje oskrbovance osmih enot za posebne oblike varstva odraslih, ki delujejo kot posebne enote znotraj domov za starejše oz. kot njihove dislocirane enote, k sedmim posebnim socialno varstvenim zavodom. Oskrbovanci teh osmih enot so se do vključno leta 2003 upoštevali pri domovih za starejše, zato se je posledično v letih 2004 in 2005 povečalo število oskrbovancev v posebnih socialno varstvenih zavodih in zmanjšalo število oskrbovancev v domovih za starejše. Če po stari metodologiji k domovom za starejše prištejemo tudi oskrbovance osmih dislociranih enot (v teh enotah je bilo leta 2004 1036 oskrbovancev, leta 2005 pa 1039), ki so se do leta 2003 šteli k domovom za starejše, se je v obdobju 2000-2005 število mest v domovih za starejše povečalo kar za 23,3%. 157 V letu 2005 odklonjenih več kot 10.000 prosilcev. 158 Po regijah je največje število mest imela zasavska regija (6,7), sledila ji je osrednjeslovenska (5,9), najmanjše število pa je imela gorenjska regija (2,5). 159 Število centrov se je v obdobju 2000-2005 povečalo s 40 na 78, število oskrbovancev pa s 1976 na 2695. 160 Leta 2000 je v njih prebivalo 1690, leta 2005 pa 2674 oskrbovancev. V letu 2005 je bilo odklonjenih blizu 700 prosilcev. UMAR 56 Poro~ilo o razvoju 2007 Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja 5. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja Usmeritve SRS: Peta prioriteta združuje razvoj na področju okolja, trajnega obnavljanja prebivalstva, regij in prostora. Okoljevarstvene usmeritve SRS so: zmanjševati energetsko intenzivnost in povečevati uporabo obnovljivih virov energije ter povečevati snovno učinkovitost in spodbujati ponovno uporabo odpadkov. K temu bo prispevalo tudi spodbujanje razvoja in uporabe okoljskih tehnologij. Na področju prometa je cilj spodbujati trajnostne oblike mobilnosti in pospeševanje rabe javnega prevoza v potniškem prometu. Cilj je tudi varovanje narave in zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti ter uveljavitev naravne kakovosti slovenskega prostora kot kakovosti celotne EU. Osnovni cilji za doseganje trajnega obnavljanja prebivalstva se nanašajo na izboljšanje pogojev za večjo vključenost delovno sposobnega prebivalstva, na ustvarjanje primernih delovnih in societalnih pogojev za starejše aktivne prebivalce ter na vzpostavljanje primernih pogojev za ustvarjanje družine. Skladnejši regionalni razvoj naj bi se uresničeval na širokem področju - od oblikovanja pokrajin, krepitve policentričnega sistema, regionalnega razvojnega programiranja do ohranjanja poseljenosti, prometne povezanosti in krepitve lokalnih gospodarstev. Predvideni ukrepi so usmerjeni predvsem v krepitev regionalnih gospodarstev, mreže visokega šolstva, okrepitev razvojne pomoči in nadgraditev lokalne samouprave, kar bi občinam in regijam omogočilo endogeni razvoj. Ključne prioritete na področju izboljšanja gospodarjenja s prostorom so skoncentrirane predvsem v izboljšanje prostorskega načrtovanja s poudarkom na zagotavljanju zazidljivih zemljišč in ustvarjanju pogojev za izboljšanje delovanja nepremičninskega trga. 5.1. Integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike Slovenija ima relativno visoko energetsko intenzivnost. Po zadnjem mednarodno primerljivem podatku je v letu 2004 za enako ustvarjeno vrednost BDP porabila za 60,7 % več energije kot v povprečju porabijo države EU161, vendar manj kot države EU-10 (razen Cipra in Malte). Tudi če porabo primarne energije preračunamo na enoto BDP po kupni moči in s tem izločimo vpliv cen na raven proizvoda, se Slovenija v EU-25 uvrsti le za eno mesto boljše (17. mesto)162. Med najpomembnejšimi dejavniki visoke energetske intenzivnosti je struktura 161 Gl. indikator Energetska intenzivnost. 162 V preračunu energetske intenzivnosti glede na BDP v SKM je Slovenija slabša od Madžarske, vendar pa boljša od Švedske in Finske. Slednje je posledica relativno nižje kupne moči BDP glede na njegovo nominalno raven. Podoben učinek je tudi v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem in v Luksemburgu, kjer se po tem izračunu uvrstijo slabše od povprečja EU. Obratno pa je na Malti, v Veliki Britaniji, Grčiji in na Portugalskem, kjer se po tem izračunu za razliko od standardnega kazalca energetske intenzivnosti uvrstijo bolje od povprečja EU. UMAR 57 Poro~ilo o razvoju 2007 Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja slovenskega gospodarstva, ki ima glede na države EU visok delež energetsko intenzivnih panog; poleg tega pa so te v primerjavi z drugimi državami tudi bolj energetsko potratne. Zniževanje energetske intenzivnosti je prepočasno. Po močnem poslabšanju v letu 2001 se sicer izboljšuje, vendar z upočasnjeno dinamiko (v letu 2005 za 1,3 %). V zadnjih petih letih v povprečju letno le za 0,6 %, kar je precej manj, kot predvidevata Nacionalni energetski program163 in Akcijski načrt za energetsko učinkovitost EU164 (1,8 %). Najbolj neugodna gibanja so bila v predelovalnih dejavnostih, kjer se je energetska intenzivnost v letih 2003 in 2005 precej povečala. Razlogi za poslabšanje v letu 2005 so predvsem v visoki rasti energetske intenzivnosti v treh energetsko najbolj intenzivnih panogah (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnja vlaknin in papirja ter proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov). Hitrost zniževanja energetske intenzivnosti slovenske industrije je bila v obdobju 2000-2004 podobna kot v EU-15, kar je glede na veliko zaostajanje problematično165. V letu 2006 se je spet pospešila proizvodnja emisijsko intenzivnih industrij166 Z vidika pritiskov na okolje je bilo ugodno, da se je v letu 2005 relativno visoka rast proizvodnje teh industrij v primerjavi z rastjo ostalih predelovalnih dejavnosti, značilna za pretekla leta, upočasnila. Pri tem se je v strukturi dodane vrednosti povečal delež proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov, ki je bil že prej med najvišjimi v EU. Podatki za leto 2006 pa kažejo, da se se je rast proizvodnje emisijsko intenzivnih industrij ponovno pospešila in bila precej višja od rasti obsega proizvodnje ostalega dela predelovalnih dejavnosti. Kljub temu lahko glede na nekatere sprejete ukrepe v prihodnje pričakujemo, da se bo emisijska intenzivnost teh industrij zmanjšala. V letu 2007 oz. najkasneje do leta 2011 morajo namreč industrijske naprave, ki povzročajo večje onesnaževanje okolja, po Direktivi o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, kar zahteva prilagoditev proizvodnih procesov standardom najboljših razpoložljivih tehnologij. Raba obnovljivih virov energije se trendno ne povečuje. Delež obnovljivih virov energije (OVE) v primarni energetski bilanci se v povprečju zmanjšuje. V letu 2005, ko je znašal 10,7 %, je bil nižji kot v letu prej; prav tako je opazen trend zniževanja glede na leto 2000, saj je v tem obdobju ob 2,9-odstotni povprečni rasti porabe primarne energije rast rabe OVE dosegla le 0,6 %. Podobno je z deležem električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, ki se je v letih od 163 NEP nima konkretnih ciljev glede zmanjševanja energetske intenzivnosti, so pa postavljeni cilji za izboljševanje energetske učinkovitosti do leta 2010, s čimer bi dosegli 2,5-odstotno nižjo letno rast potreb po končni energiji glede na rast BDP. 164 Action Plan for Energy Efficiency: Realising the Potential, 2006. 165 Center za energetsko učinkovitost ugotavlja, da bi ob enaki dinamiki sprememb v energetski intenzivnosti industrije tudi v prihodnje slovenska industrija potrebovala več kot 200 let za izenačitev vrednosti kazalnika energetske intenzivnosti z EU-15 (LEP, 2006). 166 V prejšnjih Poročilih o razvoju smo jih imenovali »umazane« industrije; gl. indikator Emisijsko intenzivne industrije. UMAR 58 Poro~ilo o razvoju 2007 Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja 2000 do 2005 prav tako zmanjšal167. Na delež OVE sicer vplivajo klimatske razmere oz. proizvodnja hidroelektrarn, vendar pa cilj povečevanja tega deleža otežuje dejstvo, da tudi v daljšem obdobju rast porabe energije močno presega rast proizvodnje energije iz OVE. Neugodni so tudi podatki o izdatkih za raziskovalno-razvojno dejavnost za področje proizvodnje, oskrbe in racionalne rabe energije, ki so se v letu 2005, po sicer visokih rasteh v prejšnjih letih, zmanjšali. Podporni mehanizmi za povečevanje rabe obnovljivih virov in učinkovite rabe energije so preskromni. Osnovna ovira za počasen razvoj proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov so prenizke odkupne cene. Druga ovira je prekratek zajamčen rok odkupa, ki ga zagotavlja trenutna zakonodaja (10 let), na tretjem mestu pa so administrativne ovire168. Politika odkupnih cen vpliva tudi na počasen razvoj na področju soproizvodnje toplote in električne energije, ki predstavlja bolj ekonomično ravnanje z energijo. Ta del proizvodnje električne energije je bil v letu 2004 med državami EU v Sloveniji med najnižjimi in najnižji med novimi članicami EU. Tudi proračunska sredstva za programe učinkovite rabe energije in spodbujanje rabe obnovljivih virov energije so skromna in se izražena kot delež v BDP celo znižujejo. Razmere na področju ravnanja z odpadki se izboljšujejo zelo počasi. V segmentu ravnanja s komunalnimi odpadki se delež ločeno zbranih frakcij le rahlo povečuje, vendar se jih med temi še vedno tretjina odstrani oz. odloži. Predelava oz. recikliranje komunalnih odpadkov sta minimalna, saj se odloži kar 78 % nastalih komunalnih odpadkov. V letu 2006 je bila uvedena okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih avtomobilskih gum, mazalnih olj, električne in elektronske opreme ter odpadne embalaže. Dajatve predstavljajo finančni vir za vzpostavitev evidenc, ne pa ekonomski inštrument politike varstva okolja. Z evidencami se učinkovit sistem ravnanja s temi odpadki šele vzpostavlja. Emisije toplogrednih plinov so se v letu 2005 ponovno povečale. Slovenija se je v okviru Kjotskega sporazuma zavezala za 8-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 (glede na 1986), vendar pa so se emisije po zmanjšanju leta 2003 zopet povečale: v letu 2004 za 1,6 % in v letu 2005 za 2 %. V letu 2005 so bile tako celo za 0,5 % višje kot v letu 1986. V strukturi emisij so se v celotnem obdobju po letu 1986 najbolj povečale emisije iz prometa (od 10 % na 22 %), zmanjšale pa emisije iz goriv v industriji (gl. Sliko 7). Slovenija sodi v skupino držav EU, ki so v obdobju po letu 1990 najbolj povečale emisije iz prometa. Po letu 2000 se povečujejo emisije vseh sektorjev, razen gospodinjstev in kmetijstva, med temi pa najbolj emisije iz industrijskih procesov ter sektorjev, ki sta največja povzročitelja emisij: energetike in prometa. Konec leta 2006 je bil sprejet Državni načrt razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do 2012, na podlagi katerega so bile upravljalcem naprav, ki so pridobili dovoljenja za 167 Od 31,7 % leta 2000 je padel na 24,2 % v letu 2005: visoka rast porabe električne energije (3,8% v povprečju) je močno presegala rast proizvodnje električne energije iz OVE (1,8 %). V letu 2005 se je rast porabe električne energije sicer upočasnila (1,6 %), vendar se je po letu 2003 ponovno močno povečala v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. 168 Poročilo RS Evropski komisiji o implementaciji Direktive 2001/77/ES (Ministrstvo za gospodarstvo), 2006. UMAR 59 UMAR 60 Poro~ilo o razvoju 2007 Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja izpuščanje toplogrednih plinov, preko podeljenih emisijskih kuponov določene dovoljene emisije169. Slika 7: E 240 220 200 180 160 140 120 100 misije toplogrednih plinov -----D -----¦— -----A— ----* -----A— promet ¦ - - \ energetika * v . - - " ind. procesi goriv a v ind. * * .-¦-------" "•-¦¦ — ¦-... gospod. kmetijstv o odpadki 80 60 ^^^^i^i^S^^^^* drugo "-----^~~~" * 4 • A * —^--------^ 40 * SKUPAJ 1986 1994 1996 1998 Vir: EIONET-SI: Kazalci okolja v Sloveniji (ARSO), 2006. 2000 2002 2004 Cestni tovorni promet prevzema vse večji delež tovora v Sloveniji, še posebej po vstopu v EU, kar ni v smeri ciljev trajnostnega razvoja. Rast cestnega tovornega prometa v Sloveniji170 bistveno bolj prehiteva gospodarsko rast kot v EU. Tako je delež cestnega v skupnem blagovnem prometu v letu 2005 že presegel povprečje EU171. Sliko še poslabša dejstvo, da podatki o cestnem blagovnem prometu ne zajemajo prevozov tujih cestnih prevoznikov na naših cestah (tranzitni promet), po ocenah MNZ pa je ta v obdobju 2000-2004 v Sloveniji naraščal povprečno letno za 10 %, po vstopu v EU pa še veliko hitreje172. Visoko rast potrjuje tudi ocena Direkcije za ceste173. Ob slabo razvitem javnem potniškem prometu se pospešeno krepi tudi cestni osebni promet. Promet z osebnimi vozili povzroča skoraj dve tretjini eksternih 169 Emisije so bile določene v višini ciljnih emisij iz Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Celotna količina emisijskih kuponov je bila razdeljena na podlagi preteklih emisij (70 %) in na podlagi metode primerjanja (30 %). 170 Rast prevoženih tonskih km je bila v letih 2004 in 2005 kar 28 % in 22 %. 171 Gl. indikator Cestni blagovni promet. 172 Število prehodov tovornih vozil na mejnih prehodih se je v letu 2005 povečalo za 23 %; na prehodih z Madžarsko kar za 50 % (Eionet-SI kazalnik: Obseg in zgradba tovornega prometa). Ob tem, da je glede na zadnje statistične ocene tranzitnega prometa (Statistični letopis 2006: Mejni cestni blagovni promet - podatki tovornih vozil) ta predstavljal dobro polovico vseh prehodov meje cestnih tovornih vozil in ker se je promet najbolj povečal na mejnih prehodih z relativno velikim deležem tranzitnega prometa, lahko sklepamo, da se ta delež še povečuje. 173 Za obdobje 2001-2004 ocenjuje porast prometa z domačimi in tujimi težkimi tovornjaki za 56 %, samo z domačimi pa za 49 % (Eionet-SI kazalnik: Obseg in zgradba tovornega prometa). Poro~ilo o razvoju 2007 Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja stroškov in tri četrtine emisij toplogrednih plinov celotnega prometa (Lep, 2004). Sistematičnega statističnega spremljanja tega prometa ni174, vendar tudi podatki o rasti števila registriranih vozil, ki se je v letu 2005 po letu 1999 ponovno pospešila (v desetih letih se je število registriranih osebnih vozil povečalo za 35 %), nakazujejo na trende vse večje avtomobilizacije potniškega prometa v Sloveniji. K temu prispeva tudi slabo razvit javni cestni potniški promet in skromna vlaganja v ta segment, saj se je ta po letu 1995 vsako leto v povprečju zmanjšal za 10 %; tako je obseg opravljenih potniških km v 2005 predstavljal le še tretjino opravljenih v letu 1995. V tem ni zajet mestni potniški promet, ki pa je v istem obdobju beležil le nekoliko manjši upad175. Železniški potniški promet pa je naraščal po skromni, v povprečju 2-odstotni letni stopnji rasti. Prometna politika že vrsto let večino svojih vlaganj usmerja v izgradnjo avtocestnega križa in zapostavlja tako železniško kot drugo cestno infrastrukturo. Na to kažejo podatki o investicijah v prometno infrastrukturo, od katerih je bilo v obdobju 1995-2006 v povprečju letono 1,8 % BDP namenjenih za ceste, 0,2 % BDP pa za železnice (Investicijski scenarij SRS, 2006). Z avtocestnim omrežjem se povečuje tudi gravitacijsko zaledje najpomembnejših urbanih središč, katerih cestna infrastruktura pa pogosto ne zmore obremenitev sedanjih dnevnih migracij176. Ob javnem in mestnem potniškem prometu, ki ne odgovarja na nove razmere, so zato vse pogostejši prometni zastoji in tudi emisije toplogrednih plinov. Kmetijstvo ima velik vpliv na okolje, tako v pozitivnem, kot tudi v negativnem smislu, zato se z zahtevami po t.i. navzkrižni skladnosti in drugimi ukrepi za doseganje ekoloških standardov povečuje pomen varovanja okolja v tej dejavnosti. Kazalnikov intenzivnosti kmetovanja je več, v tem poročilu pa spremljamo: (i) povprečno pridelavo pšenice in koruze na enoto zasejane površine, (ii) število živali na enoto kmetijskih zemljišč in mlečnost na žival, (iii) porabo gnojil in (iv) pesticidov na enoto kmetijskih zemljišč ter (v) delež kmetijskih zemljišč v ekološki kontroli. Ocenjujemo, da je raven intenzifikacije kmetijstva v Sloveniji v povprečju zmerna. Povprečna pridelka pšenice in koruze sta se v letu 2005 tudi zaradi ugodnega vremena precej zvišali, v letu 2006 pa ponovno znižali in sta še vedno precej nižja kot v povprečju v ostalih državah EU177. Število glav živine na hektar kmetijske zemlje je zaradi geografskih značilnosti slovenske pokrajine nekoliko višje kot v povprečju EU, vendar se rahlo znižuje. Intenzivnost prireje mleka se povečuje, a je še vedno za skoraj četrtino nižja kot v EU-15. Poraba nitratnih gnojil na enoto kmetijskih zemljišč se vztrajno znižuje, v letu 2005 je bila za 21 % nižja kot v letu 2000. To je predvsem posledica uveljavljanja načel dobre kmetijske prakse in nitratne 174 Direkcija za ceste pa ocenjuje povečanje tega prometa v letu 2004 za 4,6 % oz. za skoraj 12 % glede na leto 2000 (Eionet-SI kazalnik: Obseg in zgradba potniškega prometa). 175 V povprečju 5 % letno, tako da je bil v letu 2005 za tretjino nižji kot leta 1995 (po številu avtobusov, prepeljanih potnikov, prevoženih km) (Statistični letopis, SURS, 2006). 176 350.000 dnevno v Ljubljano, od katerih je 90 % opravljenih z avtom (Bajt, 2006). 177 Nizka raven pridelave ni optimalna z vidika izkoriščenosti zemlje kot naravnega vira, zelo visoka raven pa prav tako ni ustrezna, ker je pri tem nujna tudi visoka obremenitev okolja. UMAR 61 UMAR Poro~ilo o razvoju 2007 62 Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja direktive, h kateri so v zadnjih letih zavezana kmetijska gospodarstva. Skupna prodaja fitofarmacevtskih sredstev se je v letu 2005 zmanjšala, vendar med leti precej niha. Kmetovanje na ekološki način v Slovenji narašča vse od njegovega začetka v letu 1998, vendar se je rast v letu 2005 upočasnila. Delež ekološko obdelanih površin v skupni površini kmetijskih zemljišč je v letu 2005 znašal 4,6 %, kar je nad povprečjem EU, a je to, glede na naše naravne možnosti in cilje iz Akcijskega načrta razvoja ekološkega kmetijstva, še premalo178. Les je še premalo izkoriščen naravni vir, saj se površina gozda, ki pokriva skoraj 60 % ozemlja Slovenije, stalno povečuje (v zadnjih petih letih povprečno za 0,6 % letno). Posek lesa in z njim tudi proizvodnja gozdnih sortimentov se sicer v zadnjem obdobju ponovno povečujeta, vendar je intenzivnost poseka lesa zaradi njegovega hitrejšega prirastka še vedno razmeroma nizka179. Kmetijstvo ima tudi precejšnjo vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Delež območij Natura 2000, ki zasedajo 31,4 % ozemlja, je v Sloveniji daleč največji med državami EU (na drugem mestu Španija z 22,6 %; EU 12,1 %). Kmetijske površine predstavljajo 22,1 % območij Natura 2000. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti je poleg kmetijsko-okoljskih ukrepov potreben še celovit pristop k oblikovanju politik na teh območjih, vendar pa so aktivnosti države na tem področju skromne in le preko posameznih projektov180. Spodbudnejši so podatki o izdatkih za raziskave in razvoj s ciljem nadzora in skrbi za okolje. Le-ti so se v letu 2005 skoraj podvojili predvsem na račun izdatkov državnega in visokošolskega sektorja. 5.2. Trajno obnavljanje prebivalstva181 Število prebivalcev v Sloveniji se še naprej povečuje predvsem zaradi naraščajočega selitvenega prirasta. V letu 2005 je preseglo 2 milijona. Število rojstev se je nekoliko povečalo, ravno tako tudi število umrlih, ki ostaja večje od števila živorojenih, s čimer tudi naravna rast ostaja še naprej negativna. Število umrlih presega število živorojenih že od leta 1997 dalje, tako da število prebivalcev, ki se počasi povečuje od leta 1998 dalje, narašča predvsem zaradi pozitivnega selitvenega prirasta, ki je večji od negativne naravne rasti. Leta 2005 se je selitveni prirast v primerjavi s preteklim desetletnim obdobjem močno povečal. Povečalo se je tako število priselitev kot odselitev182. Z upadanjem Števila rojstev in z zmanjševanjem umrljivosti se počasi spreminja starostna sestava prebivalstva. Rodnost, ki se je do leta 2003 znižala že na 1,20 178 Gl. indikator Intenzivnost kmetovanja 179 Gl. indikator Intenzivnost poseka lesa. 180 V letu 2006 so se sredstva za te projekte precej povečala; s strani Evropske komisije sta bila potrjena še dva nova projekta (Mura, Cerkniško jezero), ki sta med do sedaj izvajanimi glede na finančna sredstva največja (v skupni vrednosti 3,8 mio EUR, sofinanciranje EU v višini 66 % in 86 %) ter projekt komunikacijske podpore Naturi 2000 (0,6 mio EUR). 181 V tem poglavju analiziramo demografska gibanja, uresničevanje ciljev SRS na tem področju (gl. usmeritve SRS na začetku 5. poglavja) pa obravnavamo v 4. poglavju. 182 Gl. indikator Selitveni koeficient. Poro~ilo o razvoju 2007 Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja živorojenih na žensko v rodni dobi, se je v naslednjih treh letih začela počasi povečevati predvsem zaradi višje rodnosti žensk v starosti 31-36 let; je pa še vedno med najnižjimi v Evropi183. Po drugi strani se pričakovano trajanje življenja še naprej povečuje184. Prebivalstvo Slovenije se zato stara; zmanjšuje se delež otrok, počasi tudi delež delovno sposobnega prebivalstva, povečuje pa delež starega prebivalstva. Ta proces je za sedaj še počasen, tako da Slovenija glede deleža in starostne odvisnosti prebivalstva nad 65 let še zaostaja za povprečjem EU185. Po projekcijah186 pa bo delež starega prebivalstva z vidika javnega financiranja postal kritičen že v naslednjem desetletju.187 188 5.3. Skladnej{i regionalni razvoj Spremembe v medregionalnih razlikah v BDP na prebivalca kažejo po zadnjih dosegljivih podatkih ugodne trende. Po razvitosti, merjeni z BDP na prebivalca, dosega najvišje vrednosti Osrednjeslovenska regija, najnižje Pomurska, med ostalimi regijami pa ni velikih razlik189. V obdobju od 2000 do 2003 so se nekoliko povečevale, predvsem v smeri povečevanja prednosti Osrednjeslovenske regije, v letu 2004 (zadnje leto, za katero so dosegljivi podatki) pa se je trend obrnil navzdol. Večje so razlike v socialni ogroženosti po regijah, merjene z brezposelnostjo in deležem prejemnikov denarnih socialnih pomoči, vendar se tudi zmanjšujejo. Poleg brezposelnosti, ki je eden največjih dejavnikov revščine, o kateri pa nimamo regionalnih podatkov, kaže na socialni položaj po regijah tudi delež upravičencev do denarnih socialnih pomoči. Medregionalne razlike v brezposelnosti190 so velike, vendar se že od leta 2002 naprej zmanjšujejo. Kljub upadanju registrirane stopnje brezposelnosti pa so se strukturni problemi v nekaterih regijah v zadnjem letu (2006) povečali; tudi v tistih, ki sicer nimajo visoke stopnje registrirane brezposelnosti. Regije z nadpovprečno stopnjo registrirane brezposelnosti so predvsem v vzhodni polovici države (Pomurska, Podravska, Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, Koroška). V primerjavi z državami članicami EU191 se Slovenija po teh razlikah uvrsti okoli sredine. Visok delež upravičencev do denarnih 183 Gl. indikator Stopnja rodnosti. 184 Gl. indikator Pričakovano trajanje življenja in umrljivost dojenčkov. 185 Gl. indikator Indeks starostne odvisnosti prebivalstva v starosti nad 65 let. 186 Tako kažejo projekcije Umar (Kraigher, 2005) in projekcije Eurostat. 187 Razmerje med delovno sposobnim in starim prebivalstvom se bo s sedanjega 5:1 do leta 2013 poslabšalo na 4:1. Po letu 2020 bo padlo na manj kot 3:1 in po letu 2040 na manj kot 2:1. Tega vedno bolj neugodnega razmerja pa ne bo mogoče popraviti niti z večjo rodnostjo niti s povečanim priseljevanjem. 188 Javnofinančne posledice staranja prebivalstva in ukrepe na tem področju obravnavamo v poglavju 1.1., socialne vidike staranja prebivalstva pa v poglavju 4.2. 189 Gl. indikator Medregionalne razlike v BDP na prebivalca. 190 Gl. indikator Medregionalne razlike v brezposelnosti. 191 Vir za te primerjave so podatki Eurostat o koeficientu variacije na NUTS 3 ravni, ki jih Eurostat izračuna iz podatkov Ankete o delovni sili in registrirani brezposelnosti, ki mu jih pošljejo nacionalni uradi za statistiko oz. ustrezne nacionalne institucije. UMAR 63 Poro~ilo o razvoju 2007 Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja socialnih pomoči med vsemi prebivalci se prekriva z območji nadpovprečne stopnje registrirane brezposelnosti in nizkimi dohodki (merjeno z osnovo za dohodnino na prebivalca): po podatkih iz leta 2005 je bil največji v Pomurski regiji, visoko nadpovprečen pa je bil še v Podravski, Zasavski, Savinjski in Spodnjeposavski regiji. Ostale regije, ki so pretežno v zahodni polovici države, kažejo relativno ugodnejšo sliko. Najnižji delež upravičencev do denarne socialne pomoči je v Goriški regiji. Delež se je povečeval v vseh regijah v obdobju od leta 2001 do leta 2004, predvsem kot posledica spremenjene zakonodaje192, v letu 2005 pa je ostal večinoma nespremenjen; razlike med regijami pa so se v celotnem obdobju zmanjšale. Demografske razlike med regijami se zaradi poslabšanja razmer v regijah, ki so imele ugodnejše demografske trende, zmanjšujejo. Število prebivalcev raste predvsem v regijah zahodne polovice države, koncentracija pa se nadaljuje v Osrednjeslovenski regiji. Skupni prirast, kot rezultat naravnega in selitvenega gibanja, je bil v letu 2005 pozitiven v večini regij, vendar predvsem na račun pozitivnega selitvenega prirasta (s tujino). Pozitivni selitveni in naravni prirast skupaj so imele le Osrednjeslovenska, Gorenjska in Savinjska regija. Upadanje števila prebivalcev, predvsem v obrobnih pokrajinah Slovenije, je problematično, ker ne prispeva k enakomernejši poselitvi in ekonomsko slabi regije. Zaradi upadanja naravne rasti in manjše smrtnosti prebivalstva se veča razmerje med starim in mladim prebivalstvom (indeks staranja), razlike med regijami pa se manjšajo. Delež kohezijskih sredstev za razvoj manj razvitih regij se je povečal. Enotni programski dokument za programsko obdobje 2004-2006 predstavlja osnovo za izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji193. Prednostno naj bi bil usmerjen v regije A in B194, ki naj bi imele dostop do indikativne alokacije sredstev v višini 60 % razpoložljivih sredstev, vendar v letu 2005 to razmerje še ni bilo doseženo: dodeljena sredstva strukturnih skladov konec leta 2005 (EU sredstva in sredstva slovenskega sofinanciranja) kažejo, da je bilo v manj razvite regije A in B dodeljenih 58,4 % sredstev, v gospodarsko bolj razvite regije C in D pa 41,6 % sredstev195. Primerjava z letom 2004 pokaže, da se je razmerje v prid gospodarsko manj razvitim regijam A in B povečalo196, doseganje cilja pa ovira tudi slabši kadrovski potencial v manj razvitih regijah. 192 S spremenjeno zakonodajo v letu 2001 so bila določena postopno bolj ugodna merila za pridobitev denarne socialne pomoči. Spremenjena zakonodaja je bila v celoti uveljavljena v začetku leta 2004. 193 Vzpodbudil naj bi hitrejšo rast, ustvaril 4000 delovnih mest in podpiral uravnotežen razvoj vseh slovenskih regij tako, da se razmerje med najbolj in najmanj razvitimi regijami ne bi povečalo. 194 Uravnotežen regionalni razvoj se spodbuja s prostorsko usmerjenim pristopom k posameznim ukrepom na prednostnih območjih nacionalne regionalne politike. To so tako imenovane regije s seznamov A in B, ki jih določa Navodilo o prednostnih območjih dodeljevanja spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj. Prednostna območja so določena upoštevajoč indeks razvojne ogroženosti (IRO), ki temelji na faktorski analizi več kot 30 kazalnikov. V seznam regij A se uvrščajo regije z najnižjo stopnjo razvitosti: Pomurska, Podravska Zasavska in Spodnjeposavska; v seznam B se uvrščajo Savinjska, Koroška, Notranjsko-kraška in Jugovzhodna Slovenija; v C se uvrščata Gorenjska in Goriška; v seznam D pa gospodarsko najmočnejši regiji Obalno-kraška in Osrednjeslovenska. 195 Preračunano na prebivalca je bilo v regije A in B povprečno dodeljenih 29.413 SIT, v regije C in D pa 24.500 SIT. Iz analize so izločena sredstva, ki jim ni mogoče določiti regionalne alokacije (11,4 %). UMAR 64 V letu 2004 je bilo v regije A in B dodeljenih 51,3 % sredstev. Poro~ilo o razvoju 2007 Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja 5.4. Izbolj{anje gospodarjenja s prostorom Razvoj v prostoru se nadaljuje kljub zakonodajnim oviram, nestabilnost zakonodaje o urejanju prostora pa predstavlja specifično razvojno oviro. Skupna površina stavb, ki je bila predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji, se je v letu 2006 že peto leto zapored povečala197. Ker pred pripravo novih občinskih prostorskih strategij občinskih prostorskih planov v skladu s še veljavnim zakonom o urejanju prostora že od sredine leta 2004 ni možno spreminjati, jih tudi ni bilo možno dopolnjevati v smeri izboljšanja ponudbe zazidljivih zemljišč. To doslej ni imelo večjega vpliva, saj je ponudba zazidljivih zemljišč bolj omejena z njihovo komunalno opremljenostjo in pripravljenostjo lastnikov za prodajo, vzdrževanje nespremenjenega stanja na srednji rok pa bi že lahko negativno vplivalo na prostorski razvoj. Nov zakon o prostorskem načrtovanju, ki je pred sprejemom, naj bi predvsem poenostavil sprejemanje občinskih prostorskih aktov, omogočil pa bi tudi pripravljanje medobčinskih aktov198, preciziral postopke opremljanja zemljišč in uvedel okoljske presoje že za prostorske akte, namesto da breme okoljskih presoj nosijo investitorji (kar povzroča zaplete pri izdaji gradbenih dovoljenj). V razvoju prostora se sicer nadaljujejo trendi, ki jih sama prostorska zakonodaja ne more obrniti in so odvisni od drugih silnic. Pri tem izpostavimo trend suburbanizacije199 in koncentracije dejavnosti ob avtocestnem križu, ki imajo poleg pozitivnih učinkov (povečanje dostopnosti storitev in delovnih mest) tudi negativne posledice za okolje in krajino ter večje infrastrukturne in energetske stroške kot v bolj urbaniziranih državah EU. Potreba po večjem poudarku na javnem prevozu in obnovi mestnih središč je sicer v raziskavah in strategijah zaznana, vendar še prevladujejo ukrepi, ki spodbujajo razvoj v nasprotno smer. Ovire na nepremičninskem trgu se zmanjšujejo na področju evidenc in hipotekarnih kreditov. Za slovenski nepremičninski trg so značilne relativno visoke cene, ki se v pogojih omejene ponudbe in ob rastočem povpraševanju (v zadnjih letih spodbujenim tudi z izboljševanjem dostopa do finančnih virov) še povečujejo200. Cene nepremičnin in najemnin so tako po podatkih CEPI201 v Sloveniji relativno (glede na kupno moč) višje kot v povprečju EU202. Slabe 197 Glej indikator Izdana gradbena dovoljenja. 198 Prostorski akti na regionalnem nivoju so sicer nujni za pridobivanje sredstev evropskih skladov, vendar bo do začetka delovanja pokrajin njihovo sprejemanje oteženo, saj bo zahtevano soglasje vseh udeleženih občin. 199 Potem ko se je v obdobju od 1981 do 2002 stopnja urbanizacije zvišala od 46,7 % na 50,8 %, se od leta 2002 dalje rahlo znižuje (49,3 % v letu 2005), kar je predvsem posledica selitev iz večjih mest (Ljubljana, Maribor, Celje) v suburbanizirana območja in tudi na podeželje (izračun je narejen na podlagi podatkov o številu državljanov). 200 Npr. v Ljubljani rastejo po stopnji nad 10 % letno (Banka Slovenije: Poročilo o finančni stabilnosti, 2006). 201 Overview of the European real estate market 2005 (Council of European real estate professions -CEPI), 2006. 202 Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami relativno visok delež lastniških stanovanj (glej poglavje 4.3), kar je velika razvojna ovira. UMAR 65 Poro~ilo o razvoju 2007 Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja nepremičninske evidence in nerazvito hipotekarno kreditiranje ter nedodelana davčni in finančni sistem še vedno predstavljajo ovire za učinkovitejše delovanje trga nepremičnin. Pri prvih dveh ovirah so bili v zadnjem letu doseženi občutni pozitivni premiki: glavni napredek na področju nepremičninskih evidenc, ki se je začel odvijati konec leta 2006, je vzpostavitev registra nepremičnin s pomočjo popisa nepremičnin (le stavb in delov stavb). Na ta način se vsaj delno kompenzira pomanjkljiva zemljiška knjiga kot ena pomembnejših razvojnih ovir na tem področju. V marcu 2006 sprejet zakon o hipotekarni in komunalni obveznici, sicer še ni zaživel, vendar potencialno ponuja možnosti za olajšanje posojilnih pogojev. Zamik uvedbe davka na nepremičnine pa predstavlja eno večjih sistemskih neprilagojenosti razvitejšim evropskim državam, bil pa bi tudi vzvod za racionalno obnašanje lastnikov nepremičnin in zavora za zviševanje cen nepremičnin. Prav tako je zastoj v uvedbi zakonodaje o nepremičninskih skladih. UMAR 66 II. Kazalniki razvoja Slovenije Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Kazalo Prva prioriteta: Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast • Bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči________________________________72 • Realna rast bruto domačega proizvoda ___________________________________________74 • Inflacija____________________________________________________________________76 • Ravnovesje sektorja država ____________________________________________________78 • Dolg sektorja država__________________________________________________________80 • Plačilnobilančno ravnovesje ____________________________________________________82 • Bruto zunanji dolg ___________________________________________________________84 • Produktivnost dela___________________________________________________________86 • Tržni delež _________________________________________________________________88 • Stroški dela na enoto proizvoda_________________________________________________90 • Faktorska struktura blagovnega izvoza ___________________________________________92 • Delež izvoza in uvoza v BDP __________________________________________________94 • Neposredne tuje investicije ____________________________________________________96 • Podjetniška aktivnost_________________________________________________________98 • Delež nefinančnih tržnih storitev_______________________________________________100 • Bilančna vsota bank_________________________________________________________102 • Zavarovalne premije_________________________________________________________104 • Tržna kapitalizacija _________________________________________________________106 Druga prioriteta: Učinkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta • Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo ________________________________________110 • Povprečno število let šolanja__________________________________________________112 • Razmerje med številom študentov in številom pedagoškega osebja____________________114 • Javni izdatki za izobraževanje_________________________________________________116 • Izdatki za izobraževalne ustanove na udeleženca __________________________________118 • Bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost___________________________120 • Diplomanti na področju znanosti in tehnologije ___________________________________122 • Raba interneta______________________________________________________________124 Tretja prioriteta: Učinkovita in cenejša država • Izdatki institucionalnega sektorja države_________________________________________128 • Javnofinančni izdatki po funkcionalni klasifikaciji (COFOG) ________________________130 • Ekonomska struktura davkov in prispevkov______________________________________132 • Državne pomoči____________________________________________________________134 • Agregatni indeksi konkurenčnosti države ________________________________________136 • Sodni zaostanki_____________________________________________________________140 UMAR 69 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Četrta prioriteta: Moderna socialna država • Stopnja zaposlenosti ________________________________________________________144 • Stopnja brezposelnosti_______________________________________________________146 • Stopnja dolgotrajne brezposelnosti _____________________________________________148 • Razširjenost začasnih zaposlitev_______________________________________________150 • Razširjenost delnih zaposlitev_________________________________________________152 • Izdatki za socialno zaščito____________________________________________________154 • Izdatki za zdravstvo_________________________________________________________156 • Indeks človekovega razvoja ___________________________________________________158 • Porazdelitev plač v zasebnem sektorju __________________________________________160 • Stopnja tveganja revščine_____________________________________________________162 • Zmogljivosti zdravstvenega varstva_____________________________________________164 • Pričakovano trajanje življenja in umrljivost dojenčkov______________________________166 • Vključenost v izobraževanje___________________________________________________168 • Zadovoljstvo z življenjem ____________________________________________________170 • Zaupanje institucijam in drugim ljudem__________________________________________172 Peta prioriteta: Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja • Energetska intenzivnost______________________________________________________176 • Obnovljivi viri energije_______________________________________________________178 • Emisijsko intenzivne industrije ________________________________________________180 • Delež cestnega v blagovnem prometu ___________________________________________182 • Intenzivnost kmetovanja _____________________________________________________184 • Intenzivnost poseka lesa _____________________________________________________186 • Komunalni odpadki _________________________________________________________188 • Inseks starostne odvistnosti __________________________________________________190 • Stopnja rodnosti____________________________________________________________192 • Selitveni koeficient__________________________________________________________194 • Medregionalne razlike v BDP _________________________________________________196 • Medregionalne razlike v brezposelnosti _________________________________________198 • Izdana gradbena dovoljenja____________________________________________________200 • Poraba gospodinjstev za kulturo _______________________________________________202 UMAR 70 Prva prioriteta: Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast Bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči Realna rast bruto domačega proizvoda Inflacija Ravnovesje sektorja države Dolg sektorja država Plačilnobilančno ravnovesje Bruto zunanji dolg Produktivnost dela Tržni delež Stroški dela na enoto proizvoda Faktorska struktura blagovnega izvoza Delež izvoza in uvoza v BDP Neposredne tuje investicije Podjetniška aktivnost Delež nefinančnih tržnih storitev Bilančna vsota bank Zavarovalne premije Tržna kapitalizacija UMAR 72 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Bruto doma~i proizvod na prebivalca po kupni mo~i V letu 2005 se je nadaljevalo približevanje Slovenije povprečni razvitosti EU. Bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči je po podatkih Eurostat1 v Sloveniji v letu 2005 dosegel 19.200 SKM2, kar predstavlja 82 % povprečnega bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči v EU-25. Med deseterico novih držav članic EU je bil v letu 2005 bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči od Slovenije višji le na Cipru (89 %), med starimi članicami EU-153 pa je Slovenija še vedno pred Portugalsko (71 %). Podatki kažejo, da po tem kazalniku Slovenija iz leta v leto izboljšuje svoj položaj, od predhodnega leta za dve odstotni točki, od leta 1995 kar za 14 odstotnih točk (gl. Tabelo). Raven bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči se je v EU-25 gibala med 48 % in 251 %3. V državah evro območja je znašala 106 %. Prvo mesto še vedno zaseda Luksemburg, ki z 251 % povprečja EU-25 močno prekaša tudi drugo uvrščeno Irsko (139 %). Nizozemska, Avstrija, Danska, Belgija, Velika Britanija in Švedska se nahajajo v razponu med 15 in 25 % nad povprečjem EU-25. Finska, Nemčija in Francija beležijo zneske okrog 10 % nad povprečjem EU-25, Italija in Španija pa sta blizu evropskega povprečja. Pod povprečje EU-25 so se razvrstile naslednje države: Ciper okrog 10 %, Grčija in Slovenija okrog 20 %, Češka, Portugalska in Malta zaostajajo za približno 30 %, Madžarska, Estonija in Slovaška pa približno 40 %. Litva, Poljska in Latvija so približno na polovici povprečja petindvajseterice. Bolgarija in Romunija, ki sta postali novi članici z letom 2007, za povprečjem petindvajseterice zaostajata za okoli 65 %, kandidatki za članstvo, Hrvaška za 50 % in Makedonija za skoraj 75 %. V primerjavi s predhodnim letom so vse države povečale ali ohranile nespremenjen BDP na prebivalca po kupni moči glede na povprečje EU, razen Belgije, Italije, Malte, Nemčije in Portugalske. 1 V decembru 2006 je Eurostat objavil podatke o bruto domačem proizvodu na prebivalca po kupni moči (BDP v SKM) za leta 2005, 2004 in 2003. Podatki temeljijo na revidiranih izračunih paritete kupne moči in zadnjih podatkih za BDP in število prebivalcev. Za vsako leto so predvidene štiri objave ocen paritete kupne moči. Za leto 2005 je bila v Eurostatovi publikaciji New Release 79/2006, 15. junija 2006 objavljena prva, na napovedih temelječa ocena. Sedanja, druga ocena (predhodni podatki), temelji na cenah, zbranih v letu 2005. 2 SKM je umetna enota, ki odraža razlike v ravneh nacionalnih cen, ki jih ne odražajo gibanja menjalnih tečajev, in tako omogoča primerjave razvitosti med državami. 3 Objavljeni podatki indeksa obsega BDP na prebivalca niso v celoti primerljivi med državami, saj vse države članice EU v letu 2005 pri obračunavanju bruto domačega proizvoda še niso naredile obvezne metodološke spremembe v zvezi z načinom obračunavanja posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP), ki bo imela za posledico tudi rahel porast BDP po kupni moči na prebivalca v teh državah. Poleg tega Grčija še ni izvedla revizije nacionalnih računov. UMAR 73 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči v SKM, indeksi obsega, EU-25 = 100 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EU-25 100 100 100 100 100 100 100 EU-15 111 110 110 109 109 109 108 Avstrija 127 126 122 120 123 123 123 Belgija 121 117 117 118 119 119 118 Ciper 82 82 84 83 85 88 89 Češka 69 65 66 68 71 72 74 Danska 124 126 125 121 119 120 122 Estonija 34 42 44 47 51 53 60 Finska 105 114 116 115 109 111 111 Francija 114 113 114 112 108 108 108 Grčija 71 73 73 77 80 81 84 Irska 99 126 128 132 134 136 139 Italija 117 113 112 110 106 103 100 Latvija 30 35 37 39 41 44 48 Litva 34 38 40 42 47 49 52 Luksemburg 201 222 215 221 237 241 251 Madžarska 49 54 57 59 61 61 63 Malta - 78 74 75 74 71 70 Nemčija 120 112 110 109 112 111 110 Nizozemska 119 124 127 125 124 125 126 Poljska 41 47 46 46 47 49 50 Portugalska 76 80 80 79 73 72 71 Slovaška 45 47 49 51 53 54 57 Slovenija 68 73 74 75 77 80 82 Španija 87 92 93 95 97 97 98 Švedska 117 119 115 114 115 115 115 Združeno kraljestvo 109 112 113 116 116 118 118 Vir: Eurostat Portal Page - Economy and Finance, januar 2007. Slika: Bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči v letu 2005 po posameznih državah Luksemburg Irska Nizozemska Avstrija Danska Belgija Zdr. kraljestvo Švedska Finska Nemčija EU-15 Francija Italija EU-25 Španija Ciper Grčija Slovenija Češka Portugalska Malta Madžarska Estonija Slovaška Litva Poljska Latvija 32600 29500 28900 28600 27700 27600 26900 26000 25800 25400 25400 23600 23500 23000 20900 19700 19200 17300 16700 16500 14700 14000 13400 12200 11700 11300 58900 0 10000 20000 Vir: Eurostat Portal Page – Economy and Finance, januar 2007. 30000 SKM 40000 50000 60000 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Realna rast bruto doma~ega proizvoda V obdobju od leta 2004 do leta 2006 je bila gospodarska rast občutno višja kot v predhodnem triletnem obdobju. Po upočasnitvi gospodarske rasti v obdobju od leta 2001 do leta 2003, ki je bila deloma posledica manj ugodnih gospodarskih razmer v mednarodnem okolju, deloma pa posledica nadaljnjega cikličnega umirjanja rasti domače potrošnje v letih 2001 in 2002 (po visokih stopnjah rasti leta 1999), je v obdobju od leta 2004 prišlo do njenega znatnega pospeška. Krepitev gospodarske rasti leta 2004 je bila spodbujena s pospešeno rastjo tujega povpraševanja zaradi ugodne mednarodne konjunkture in pozitivnih učinkov vstopa v EU. Podobno kot leta 2003 je bil visok tudi prispevek domače potrošnje, k čemur je pozitivno prispevalo tudi postopno zniževanje obrestnih mer pred vstopom v ERMII in evrsko območje. Kljub temu pa je rast domače potrošnje ostala v makroekonomsko vzdržnih okvirih. Tudi v letu 2005 je gospodarsko rast, podobno kot leta 2004, v veliki meri spodbujalo tuje povpraševanje, prispevek domače potrošnje pa se je občutno znižal Realna rast BDP je bila 4-odstotna, kar je za 0,4 odstotne točke manj kot leta 2004 in malo nad ravnijo večletnega povprečja. Temeljila je zlasti na tujem povpraševanju, saj se je rast domače potrošnje zaradi nižje realne rasti bruto investicij in tudi državne potrošnje v primerjavi s predhodnim letom ponovno upočasnila. Rast izvoza proizvodov se je glede na preteklo leto sicer nekoliko upočasnila (z 12,5 % na 10,5 %), vendar pa je bila ta upočasnitev manjša, kot bi izhajalo iz nižje gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah EU. K temu je največ prispevala zelo visoka rast izvoza cestnih vozil (35 % nominalno), ki je bila posledica relokacije dela proizvodnje vozil v Slovenijo v zadnjem četrtletju 2004. Krepila se je rast izvoza v nove članice EU, ki je presegla rast izvoza v stare članice. Osnovni razlog za upočasnitev rasti investicij (s 7,9 % na 1,5 %) je bila nižja rast investicij v stanovanjsko gradnjo. Po visoki rasti v letu 2004 se je upočasnila tudi rast investicij v inženirske objekte ter v opremo in stroje. Slednje so se ponovno okrepile šele ob koncu leta, na kar je verjetno vplival režim investicijskih olajšav, ki je z letom 2006 postal manj ugoden. Uvoz proizvodov in storitev se je realno povečal za 7,0 %, precej manj kot v letu prej (13,4 %), kar je povezano predvsem z upočasnitvijo rasti investicij v opremo in stroje in nižjo rastjo dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih (2,8 %, leta 2004 4,1 %), kar je vplivalo na nižjo rast uvoza vmesnih proizvodov. Realna rast zasebne potrošnje se je pospešila z 2,6 % v letu 2004 na 3,4 %, realna rast državne potrošnje pa se je umirila s 3,4 % na 2,2 %. Po treh letih pozitivnega prispevka spremembe zalog k rasti BDP je bil ta v letu 2005 ponovno negativen. V letu 2006 se je gospodarska rast močno pospešila, glavna dejavnika sta bila tuje povpraševanje in močna investicijska aktivnost. V letu 2006 je bila realna rast BDP 5,2-odstotna. Najhitreje rastoči komponenti potrošnje sta bili investicije v osnovna sredstva (11,9 % realno) ter izvoz proizvodov in storitev (10,8 %). Ob ugodni mednarodni konjunkturi je pospešeno rasla tudi dodana vrednost v predelovalni industriji, predvsem zaradi krepitve prodaje na tujih trgih. V drugi polovici leta je v strukturi rasti prišlo do premika v smeri krepitve prispevka investicij v osnovna sredstva in zmanjševanja prispevka izvoza, čeprav se je rast izvoza v zadnjem četrtletju ponovno rahlo okrepila. Realna rast izvoza se je v tretjem četrtletju upočasnila na 6,9 % medletno (14,9 % v prvem in 9,4 % v drugem četrtletju), nato pa ponovno okrepila na 9,5%. Realna rast investicij v osnovna sredstva pa se je v tretjem in četrtem četrtletju okrepila na 14,6 % oziroma 15,2% (8,6 % v prvem in 8,5 % v drugem četrtletju). Pospešena investicijska aktivnost v drugi polovici leta je bila posledica okrepljene rasti investicij v opremo in UMAR 74 UMAR 75 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije stroje ter gradnje cest in avtocest. Poleg konjunkturnih razlogov so k višji rasti investicij v opremo in stroje po naši oceni vplivali tudi nekateri dejavniki enkratnega značaja, predvsem ukinitev splošne investicijske olajšave s 1. januarjem 2007, ki je vplivala na rast zasebnih naložb pred zaključkom poslovnega leta. Na visoko rast investicij v gradbene objekte pa so v zadnjih mesecih leta pozitivno vplivali predvsem ugodni vremenski pogoji. Realna rast zasebne potrošnje je bila v celem letu zmerna (3,3 %) in na podobni ravni kot leta 2005 (3,4%). Po letu 2003 se je razlika med stopnjo gospodarske rasti v Sloveniji in povprečjem EU-15 povečala. V obdobju 1996-2003 je dinamika gospodarske rasti v Sloveniji večinoma enakomerno sledila dinamiki gospodarske rasti v EU. V obdobju 1996-2000 je bila realna rast BDP v Sloveniji za 1,6 odstotne točke višja kot v povprečju EU-15 in za 0,1 o.t. višja kot v povprečju novih držav članic. V obdobju 2001-2003 je bila upočasnitev gospodarske rasti v Sloveniji primerljiva z upočasnitvijo v EU-15 (razlika med doseženimi povprečnimi stopnjami rasti je ostala nespremenjena), podobno tudi v primerjavi z EU-10, kjer je bila upočasnitev gospodarske rasti za odtenek manjša. Po letu 2003 je prišlo do pospešitve gospodarske rasti tako v Sloveniji kot v EU, pri čemer se je razlika v stopnji gospodarske rasti med Slovenijo in EU-15 povečala, vendar ne toliko kot v povprečju ostalih novih članic. V letih 2004-2006 je bila realna rast BDP v Sloveniji tako v povprečju za 2,4 o.t. višja kot v povprečju EU-15, s čimer smo se približali cilju SRS (prehitevanje stopnje gospodarske rasti razvitejših članic za 3 o.t.). Tabela: Prispevek posameznih komponent izdatkovne strukture k rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji v letu 1996 in v obdobju 2000–2006, v odstotnih točkah 1996 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Realna rast BDP, v % 3,7 4,1 2,7 3,5 2,7 4,4 4,0 5,2 Prispevek posameznih komponent k rasti BDP, v odstotnih točkah Blagovni in storitveni saldo s tujino (izvoz-uvoz) 0,2 2,6 1,7 1,1 -2,0 -0,5 2,0 -0,3 - Izvoz proizvodov in storitev 1,4 6,5 3,5 3,8 1,8 7,0 6,3 6,5 - Uvoz proizvodov in storitev -1,2 -3,9 -1,8 -2,8 -3,8 -7,5 -4,3 6,8 Domača potrošnja skupaj 3,6 1,5 1,0 2,4 4,7 4,9 2,0 5,5 - Zasebna potrošnja 1,8 0,4 1,3 0,8 1,9 1,5 1,9 1,8 - Državna potrošnja 0,5 0,5 0,7 0,6 0,3 0,7 0,4 0,7 - Investicije v osnovna sredstva 2,2 0,5 0,1 0,2 1,7 1,8 0,4 2,9 - Spremembe zalog in vrednostni predmeti -1,0 0,1 -1,2 0,8 0,8 1,0 -0,6 0,1 Vir: SI-Stat podatkovni portal - Nacionalni računi. Bruto domači proizvod, letni podatki (SURS), 2007, preračuni UMAR. Slika: Povprečne stopnje realne rasti BDP v nekaterih državah EU v obdobjih 1996-2000, 2001-2003 in 2004 2006 EU–9* EU-9* Slov enija Slov enija EU–15 EU–9* Slov enija EU–15 EU–15 1996-2000 2001-2003 2004-2006** Vir: Economy and Finance - General Economic Background (Eurostat), 2007; SI-Stat podatkovni portal - Nacionalni računi Bruto domači proizvod, (SURS), 2007; preračuni UMAR. Opomba: *Podatkov za Malto do leta 2000 ni na razpolago, zato v izračun niso vključeni. ** Podatki o rasti BDP v letu 2006 za Češko, Estonijo, Grčijo Francijo, Irsko, Luksemburg, Poljsko in Portugalsko do zaključka redakcije Poročila o razvoju niso bili objavljeni. V izračunu so upoštevane jesenske napovedi Evropske komisije. 6 5 4 3 2 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Inflacija V letu 2006 sta se nadaljevala umirjena rast cen in vzdržno izpolnjevanje maastrichtskega kriterija. Povprečna inflacija je bila v letu 2006 enaka povprečni inflaciji v letu 2005 in je znašala 2,5 %. Prav toliko je znašala tudi povprečna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja kot indikator za izpolnjevanje maastrichtskega inflacijskega merila. Slovenija to merilo izpolnjuje že od novembra 2005. Medletna inflacija je, potem ko je v letu 2005 dosegla najnižjo raven po osamosvojitvi in je znašala 2,3 %, v letu 2006 zrasla na 2,8 %; v obdobju obeh let pa medletne rasti cen nihajo okoli svojega povprečja, ki znaša 2,5 %. Umirjena rast cen v letu 2006 je posledica nadaljevanja usklajenega delovanja ekonomskih politik Banke Slovenije in Vlade RS, ki so naravnane k ohranjanju stabilnosti cen. Ob stabilnem tečaju tolarja, ki je pomembno prispeval k vzdržnemu znižanju inflacije v zadnjih treh letih, je vlada nadaljevala z restriktivno politiko poviševanja reguliranih cen. K umirjeni rasti cen življenjskih potrebščin je prispevalo tudi nadaljevanje politike zmerne rasti plač, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, kar je preprečevalo pritiske na rast cen s strani povpraševanja. Regulirane cene so se lani povišale za 2,1 %, njihova rast tako ni presegla rasti prostih cen, ki so se lani povišale za 3,0 % (v letu 2005 za 1,2 %) in so bile v veliki meri posledica rasti cen prostih storitev (4,2 %) in hrane (3,6 %). Povišanje reguliranih cen je k 2,8-odstotni inflaciji prispevalo slabe 0,4 odstotne točke, kar je slabe 0,2 odstotne točke več, kot je vlada za leto 2006 predvidela v Načrtu uravnavanja reguliranih cen za leti 2006 in 2007. V načrtu med drugim ni bilo predvideno povišanje marž in trošarin na tekoča goriva, ki pa so se v letu 2006 v skladu s politiko acikličnega prilagajanja trošarin na tekoča goriva za prevoz in ogrevanje z namenom blažitve nihanja cen nafte na svetovnih trgih povišale in k rasti reguliranih cen prispevale dobre 0,3 odstotne točke. Če bi ostale nespremenjene, bi bil prispevek rasti cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje k inflaciji negativen (-0,1 o.t.), prispevek rasti reguliranih cen pa tako nižji od načrtovanega. Odklona od usmeritve vladnega načrta sta bila znižanje cen komunalnih storitev za 6,6 % zaradi sprememb pri njihovem obračunavanju v Ljubljani in povišanje cen daljinske energije za 12,4 % kot posledica močnega zvišanja cen nafte v prvih treh kvartalih leta 2006, saj metodologija izračunavanja teh cen upošteva gibanja cen energentov v daljšem časovnem obdobju. Hkrati je vlada nadaljevala s harmonizacijo trošarin na tobak in tobačne izdelke k dogovorjenim stopnjam EU, kar je k inflaciji v letu 2006 prispevalo dobre 0,2 odstotne točke. Rast cen prostih storitev je bila predvsem posledica povišanja cen zdravstvenega zavarovanja (15,6 %), vzdrževanja in popravil vozil (7,3 %) in cen v gostinskih lokalih (8,1 %). Slednje so se izraziteje povišale v decembru, kar je delno lahko posledica vpliva menjave valut. Na rast cen hrane pa sta v letu 2006 vplivala dva dejavnika. Prvič enkratni učinek vstopa Slovenije v EU, ki je v letih 2004 in 2005 v pretežni meri vplival na znižanje cen hrane, ki nimajo sezonskega značaja, je v letu 2006 izgubil svoj vpliv. Ta del cen hrane je v letu 2006 začel rasti podobno kot druge skupine cen. Drugič rast cen hrane sezonskega značaja je odstopala od običajne dinamike v preteklih letih, predvsem so bila nihanja manjša. To pa je vplivalo na dinamiko njihove medletne rasti in prispevek k inflaciji. Razlika med povprečno inflacijo v Sloveniji in evrskem območju je v letu 2006 ostala nespremenjena. Povprečna inflacija evrskega območja je v letu 2006 znašala 2,2 %, z 2,5-odstotno rastjo cen pa jo je Slovenija lani presegla za 0,3 odstotne točke, kar je enako kot v letu 2005. Med državami evrskega območja so nadpovprečno in višjo povprečno rast cen od slovenske imele predvsem države, ki so na podobni ali le malo višji ravni UMAR 76 UMAR 77 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije razvitosti kot Slovenija (Grčija, Portugalska), kar je možno povezati tudi z vplivi Balassa Samuelsonovega učinka. Najvišja rast cen pa je bila v Španiji, kjer kot odločilna dejavnika izstopata vpliva cen hrane in energije. Najnižjo povprečno inflacijo znotraj EMU je v letu 2006 imela Finska, kjer so se cene povišale za 1,3 %; sledili sta ji Avstrija in Nizozemska (1,7 %). Tabela: Rast cen življenjskih potrebščin v Slovenji in Evropski uniji v obdobju 1995–2006 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Slovenija, medletne stopnje rasti, v % Cene življenjskih potrebščin 9,0 8,9 7,0 7,2 4,6 3,2 2,3 2,8 Blago 7,1 8,8 6,2 6,4 3,9 2,5 2,0 2,1 Storitve 15,9 9,2 9,6 9,4 6,5 4,9 3,0 4,3 Regulirane cene 10,0 16,0 10,5 9,2 4,0 9,0 7,7 2,1 Energija 8,2 18,9 6,7 5,5 3,5 10,3 9,8 3,7 Drugo 11,4 12,0 17,0 14,7 4,8 6,1 3,0 -2,1 Osnovna inflacija1 n.p. 6,9 7,4 6,9 4,2 2,7 2,4 2,7 Evropska unija2, medletne stopnje rasti, v % Cene življenjskih potrebščin 2,5 2,5 2,0 2,4 2,0 2,3 2,2 1,9 Vir: SI-Stat podatkovni portal - Cene. Indeksi cen življenjskih potrebščin, letni podatki (SURS), januar 2007; preračuni UMAR; Economy and Finance - Prices (Eurostat), januar 2007. Opombi: 1Odrezano povprečje. 2Evro območje. Slika: Povprečna inflacija (harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin) v EMU v letu 2006 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 ¦ Povprečna inf lac ija 3,3 -----3,6 ¦ E MU 3,0 3,0 < > 2,3 2,5 ^ ^ _*_ _!_ i i 1,9 i > 1,3 1,7 1,7 Vir: Economy and Finance – Prices (Eurostat), januar 2007. UMAR 78 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Ravnovesje sektorja dr`ava Po vstopu v Evropsko unijo veljajo za Slovenijo določila Pakta stabilnosti in rasti, po katerih se sproži postopek presežnega primanjkljaja, kadar primanjkljaj sektorja država v BDP preseže 3 %. Za preverjanje javnofinančnega stanja Slovenija, tako kot vse ostale države članice, v okviru postopka za ugotavljanje presežnega primanjkljaja in dolga države dvakrat letno Evropski komisiji posreduje »Poročilo o primanjkljaju in dolgu države«1. Zgornja dovoljena meja primanjkljaja sektorja država, nad katero se sproži postopek presežnega primanjkljaja (3 % BDP), je tudi eden izmed maastrichtskih konvergenčnih kriterijev, ki ga mora država članica izpolniti za vstop v EMU. V obdobju od leta 2002 do 2006 je Slovenija ta kriterij izpolnjevala. V letu 2006 je bil primanjkljaj države ocenjen2 na 1,4 % BDP, kar je za 0,1 % BDP manj kot v letu 2005. Položaj sektorja države se je glede na leto 2005 le rahlo izboljšal, saj se je zmanjšal delež prihodkov ob hkratnem zmanjšanju deleža odhodkov sektorja država v BDP. Skupni prihodki sektorja država so ocenjeni na 3.196 mrd SIT, kar je nominalno za 6 % več kot leta 2005, njihov delež v BDP se je zmanjšal za 0,7 odstotne točke (s 45,5 % BDP v letu 2005 na 44,8 % v letu 2006). Med pomembnejšimi kategorijami prihodkov so se povečali tekoči davki na dohodke in premoženje (za 0,4 % BDP), predvsem zaradi hitrejše rasti obračunanega davka na dohodek pravnih oseb, kot posledica spremenjene davčne zakonodaje. Hkrati pa se je v letu 2006 za 0,2 % BDP zmanjšal delež prihodkov od obračunanih prispevkov za socialno varnost ter za 0,5 % BDP delež davkov na proizvodnjo in uvoz. Počasnejše rasti prihodkov od trošarin od rasti BDP, ki je sledila zadrževanju trošarinskih stopenj na mineralna olja (od julija 2005 do septembra 2006) na minimalni ravni, ki jo še dovoljujejo predpisi EU, ni mogla nadomestiti sicer nekoliko hitrejša rast prihodkov iz obračunanega davka na dodano vrednost. Pokazali pa so se že prvi učinki zmanjševanja davka na izplačane plače (za 0,3 % BDP). Za 0,2 % BDP so se zmanjšali tudi prihodki od lastnine. Skupni izdatki sektorja države so bili v letu 2006 ocenjeni na 3.296 mrd SIT, povečali so se nominalno za 5,9 % in svoj delež v BDP zmanjšali za 0,8 odstotne točke (s 47,0 % BDP v letu 2005 na 46,2 % v letu 2006). Med letoma 2005 in 2006 so bile realizirane manjše strukturne spremembe izdatkov sektorja države. Strukturna deleža vmesne porabe in subvencij se nista spremenila. V deležu so pridobili drugi tekoči transferi (0,1 % BDP) zaradi plačevanja prispevkov v evropski proračun ter bruto investicije (0,2 % BDP); zmanjšali pa so se deleži socialnih nadomestil v denarju in naravi (za 0,3 % BDP), sredstev za zaposlene (za 0,3 % BDP), odhodkov od lastnine (za 0,1 % BDP), drugih davkov na proizvodnjo (za 0,1 % BDP) in transferjev kapitala (za 0,2 % BDP). Primanjkljaj sektorja država v letu 20053 je bil v Sloveniji nižji od povprečja držav članic EU-25. Glede na povprečje evropskih držav je bil delež primanjkljaja v Sloveniji 1 Poročilo je sestavljeno skladno z enotno metodologijo Evropskega sistema računov iz leta 1995 (ESR-95), ki jo morajo dosledno spoštovati vse države članice. 2 SURS je 30. marca 2007 objavil revidirane podatke o temeljnih kategorijah prihodkov in izdatkov sektorja države ter o tekočem primanjkljaju države za obdobje 2003-2006, ki pomenijo nadaljnjo metodološko uskladitev z Evropskim sistemom računov 1995 (ESR 1995) in novo oceno agregatov države v letu 2006. Letna ocena primanjkljaja sektorja država se je glede na prejšnje ocene za leto 2005 povečala za 0.1 odstotne točke na 1,5 % BDP (prejšnja ocena iz oktobra 2006 je 1,4 % BDP). Na povečanje ocene primanjkljaja sektorja države je vplivala predvsem popravljena ocena bruto investicij v osnovna sredstva in ocena davka na dohodek gospodinjstev. 3 Po državah EU so podatki za leto 2005 zadnji podatki. UMAR 79 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije (1,5 % BDP) nižji za 0,8 o.t. BDP (EU-25: 2,3 % BDP). V letu 2005 se je v Sloveniji delež primanjkljaja sektorja država v BDP tudi zmanjšal bolj (0,8 o.t) kot v poprečju evropskih držav (0.4 o.t.). V letu 2005 se je Slovenija uvrstila med države z nižjimi deleži primanjkljaja sektorja država v BDP. Višji delež primanjkljaja sektorja država od Slovenije je beležilo kar 17 držav članic. Med temi je bil kar v devetih višji od 3 % BDP. Madžarska (6,5 % BDP), Portugalska (6 % BDP), Grčija (5,2 % BDP), Italija (4,1 % BDP), Češka (3,6 % BDP), Velika Britanija (3,3 % BDP), Malta in Nemčija (3,2 % BDP) ter Slovaška (3,1 % BDP) so s tem presegle dovoljeno višino primanjkljaja sektorja države po Paktu stabilnosti in rasti. V letu 2005 je sedem držav doseglo presežek sektorja država, najvišjega Danska (4.9 % BDP), Švedska (3,0 % BDP), Finska (2,7 % BDP), Estonija (2,3 % BDP), Španija in Irska (vsaka 1,1 % BDP) ter Latvija (0,1 % BDP). Tabela: Prihodki in izdatki ter primanjkljaj sektorja država od 2000 do 2006 po podsektorjih po metodologiji ESA – 1995, v % od BDP 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Prihodki sektorja država 44,3 44,8 45,5 45,3 45,1 45,5 44,8 Izdatki sektorja država 48,1 48,9 48,0 48,1 47,4 47,0 46,2 Primanjkljaj sektorja država -3,8 -4,1 -2,5 -2,8 -2,3 -1,5 -1,4 Od tega: Centralna država -3,3 -4,0 -2,2 -2,6 -2,1 -2,3 -1,3 Lokalna država 0,0 0,0 -0,2 -0,1 -0,1 0,0 -0,1 Skladi soc. zavarovanja -0,5 -0,1 -0,1 -0,1 -0,1 0,8 0,0 Vir: Nacionalni računi, Temeljni agregati sektorja država, 2000-2006 (SURS), marec 2007. Slika: Primanjkljaj/presežek sektorja država v državah EU v letih 2000 in 2005, v % BDP 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 D B Vir: Economy and Finance - Government Statistics (Eurostat), januar 2007 8 6 4 2 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Dolg sektorja dr`ava Dolg sektorja država se je v letu 2006 znižal za 0,6 odstotne točke glede na BDP in je konec leta znašal 27,8 % BDP. Nominalno se je dolg države v istem obdobju povišal za 105,2 mrd SIT in je konec leta 2006 znašal 1.983,3 mrd SIT (gl. Tabelo 1). Zaradi konsolidacije zadolžitev med podsektorji države (izločene so zadolžitve med podsektorji sektorja država), ki je bila prvič narejena septembra 2006, se je raven skupnega dolga v povprečju znižala za 0,6 % BDP v primerjavi z doslej objavljenimi vrednostmi. Dolg sektorja država se v največji meri generira na ravni centralne države. Dolg enot centralne ravni države se je leta 2006 povečal za 121,5 mrd SIT in je konec leta znašal 1.955,9 mrd SIT. V letu 2005 se je celotni dolg ZZZS in ZPIZ v skupni višini 49,4 mrd SIT prenesel v državni proračun. Kljub temu je dolg enot centralne ravni države konec leta 2005 ostal na enaki ravni kot konec leta 2004 (27,7 % BDP) in je bil nižji kot leta 2002, ko je znašal 28,3 % BDP. K temu je prispevalo predvsem predčasno odplačilo obveznice RS06 v letu 2005 iz naslova porabe kupnine NLB d.d. v višini 82,9 mrd SIT. Dolg skladov socialnega zavarovanja v letu 2005 v višini 0,1 % BDP je tako predstavljala le zadolženost KAD-a. V letu 2006 se je ta dolg še znižal za 3,3 mrd SIT oziroma za 0,05 % BDP. Skupni obseg dolga enot lokalne ravni države se je z 0,6 % BDP konec leta 2002 zvišal na 0,9 % BDP konec leta 2005, na tej ravni pa je ostal tudi konec leta 2006. V strukturi dolga sektorja država glede na ročnost močno prevladuje dolgoročni dolg, ki je konec leta 2006 predstavljal 95,3 % celotnega dolga države (gl. Tabelo 2). V letu 2006 so se nadaljevali trendi v spremembi strukture dolga glede na instrument zadolžitve. Tako se je tudi v letu 2006 delež vrednostnih papirjev v dolgu povečal in je konec leta predstavljal 88,2 % celotnega dolga države. V primerjavi z državami članicami EU je Slovenija po višini dolga v BDP in plačilih obresti v BDP med najmanj zadolženimi. Manj zadolžene od Slovenije so samo naslednje države: Luksemburg, Irska, Estonija, Latvija in Litva. Slovenija se po kriteriju glede deleža obresti v primerjavi z bruto domačim proizvodom uvršča na sedmo mesto med državami članicami EU (podatki za leto 2005, glej tudi Sliko). Slovenija ves čas izpolnjuje tudi konvergenčni kriterij stanja dolga države. Tabela 1: Stanje dolga sektorja država po podsektorjih v letih 2001–2006 2001 2002 2003 2004 2005 2006 1 SEKTOR DRŽAVA SKUPAJ 1.324.697 1.567.743 1.666.316 1.816.724 1.879.018 1.983.321 1.1 Enote centralne ravni države 1.296.205 1.515.584 1.597.604 1.738.567 1.834.415 1.955.896 1.2 Enote lokalne ravni države 15.850 31.086 36.643 43.411 57.269 62.570 1.3 Skladi socialnega zavarovanja 22.826 30.512 40.058 45.750 3.988 713 v % od BDP 2001 2002 2003 2004 2005 2006 1 SEKTOR DRŽAVA SKUPAJ 27,6 29,3 28,7 29,0 28,4 27,8 1.1 Enote centralne ravni države 27,0 28,3 27,5 27,7 27,7 27,4 1.2 Enote lokalne ravni države 0,3 0,6 0,6 0,7 0,9 0,9 1.3 Skladi socialnega zavarovanja 0,5 0,6 0,7 0,7 0,1 0,0 Vir: Nacionalni računi, Temeljni agregati sektorja država, 2003–2006 (SURS), marec 2007. UMAR 80 UMAR 81 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela 2: Stanje dolga sektorja država po instrumentih in ročnosti v letih 2002–2006 v mio SIT 2002 2003 2004 2005 2006 SEKTOR DRŽAVA SKUPAJ 1.567.743 1.666.316 1.816.724 1.879.018 1.983.321 1. Gotovina in vloge 1.375 1.868 2.790 3.469 3.602 2. Vrednostni papirji razen delnic brez izvedenih finanč. inst. 1.277.955 1.393.367 1.522.167 1.579.180 1.749.528 2.1. kratkoročni 86.795 72.384 71.043 62.095 70.886 2.2. dolgoročni 1.191.160 1.320.983 1.451.124 1.517.085 1.678.642 3. Posojila 288.413 271.081 291.766 296.369 230.191 3.1. kratkoročna 32.391 42.232 19.471 10.286 19.262 3.2. dolgoročna 256.022 228.849 272.295 2856082 210.929 Vir: Nacionalni računi, Temeljni agregati sektorja država, 2003-2006 (SURS), marec 2007. Slika: Dolg države v Sloveniji in državah EU v letu 2005 v primerjavi z BDP, v % 120 100 80 60 40 20 BDolg države v % BDP »Obresti v % BDP (desna os) "•i • • Hfl ••••i* • . AlZl ••P • Iu HR«a 5 4 3 2 Vir: Zbirka AMECO (ECFIN), 2006; Nacionalni računi, Temeljni agregati sektorja država, 2003-2006 (SURS), marec 2007 6 1 0 0 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Pla~ilnobilan~no ravnovesje Saldo tekočega računa plačilne bilance Slovenije je v obdobju 2000-2005 izkazoval primanjkljaj (1,2 % BDP) in je bil v okvirih dolgoročne vzdržnosti, saj ni ustvarjal pritiska na rast bruto zunanjega dolga. Po relativno visokem primanjkljaju v letu 2000 (2,8 % BDP) je saldo tekočega računa Slovenije v letih 2001 in 2002 izkazoval presežek, v obdobju 2003-2005 pa zopet primanjkljaj. Na oblikovanje presežka v letih 2001 in 2002 so vplivala ugodna gibanja v blagovno-storitveni menjavi, tako količinska kot tudi izboljšani pogoji menjave s tujino ter presežek v bilanci tekočih transferov. V letu 2003 je saldo tekočega računa plačilne bilance izkazoval primanjkljaj (0,8% BDP), ob izravnanem saldu menjave s tujino predvsem zaradi primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov. Primanjkljaj se je v letu 2004 povečal predvsem zaradi večjega trgovinskega primanjkljaja, saj se je pri močno okrepljeni realni rasti izvoza kot posledici okrepljene gospodarske rasti v EU in deloma tudi učinka ustvarjanja trgovine po vstopu Slovenije v EU, pospešila tudi realna rast uvoza, in sicer zaradi visoke rasti domače potrošnje in izvoza. Dodatno so k temu prispevali tudi poslabšani pogoji menjave. Primanjkljaj tekočega računa je v letu 2004 predstavljal 2,7 % BDP. V letu 2005 se je primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance ponovno znižal. Primanjkljaj trgovinske bilance se je relativno (glede na BDP) sicer nekoliko znižal, hkrati pa se je relativno bolj povečal presežek v storitveni bilanci ter znižal primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov. Primanjkljaj tekočega računa se je tako znižal na raven 2% BDP. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je leta 2006 po predhodnih podatkih znašal 772,8 mio EUR (2,6% BDP). V primerjavi z letom 2005 (547,5 mio EUR) se je večinoma povečal zaradi večjega primanjkljaja v trgovinski bilanci, višja pa sta bila tudi primanjkljaja v bilanci tekočih transferov in faktorskih dohodkov. Zaradi ugodnih vplivov dejavnikov mednarodnega okolja se je izvoz blaga leta 2006 v primerjavi z letom 2005 nominalno povečal za 16,1 %. Podobno dinamiko rasti kot izvoz je imel tudi uvoz blaga, saj se je nominalno povečal za 15,5 %. Poleg količinskih gibanj izvoza in okrepljene rasti domače potrošnje je na rast vplivala tudi rast uvoznih cen (naraščajoče cene nafte, višje cene ostalih surovin in proizvodov industrijskih proizvajalcev). Ocenjujejmo, da so se zaradi nekoliko hitrejše rasti uvoznih od izvoznih cen implicitni blagovni pogoji menjave medletno le neznatno poslabšali (indeks 99,9). Primanjkljaj v trgovinski bilanci se je v primerjavi z letom 2005 povečal za 85,4 mio EUR na 1.111,2 mio EUR. Presežek v menjavi storitev se je v letu 2006 le neznantno povečal (857,0 mio EUR, leta 2005 je znašal 855,6 mio EUR). Večji neto izvoz transporta je približno kompenziral manjši presežek v menjavi potovanj in večji primanjkljaj v menjavi ostalih storitev. Izvoz storitev se je v primerjavi z letom 2005 nominalno povečal za 9,3 %. K temu sta največ prispevali rast izvoza transporta in rast izvoza ostalih storitev (vse ostale storitve razen potovanj in transporta). Uvoz storitev se je povečal za 12,6 %, najbolj se je povečal uvoz ostalih storitev in transportnih storitev, kar je bilo povezano z visoko gospodarsko aktivnostjo in rastjo blagovnega uvoza. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov (347,3 mio EUR leta 2006, 283,1 mio EUR leta 2005) se je povečal zaradi večjih neto izdatkov od kapitala. Na strani prejemkov so se najbolj povečale prejete obresti domačim bankam, in sicer zaradi okrepljenega financiranja tujine s posojili in izvoza kapitala v obliki naložb v dolžniške vrednostne papirje. Na strani izdatkov so se zaradi visokega zadolževanja bank povečala plačila obresti na zunanji dolg. Izrazito so se povečala izplačila dividend in nerazdeljenega dobička tujim investitorjem, zlasti julija in deloma tudi septembra. Presežek v bilanci dohodkov od dela se je medletno znižal. Primanjkljaj v bilanci tekočih transferov (171,3 mio EUR leta 2006, 94,1 mio EUR leta 2005) se je povečal predvsem zaradi večjega primanjkljaja transferov zasebnega sektorja. Na slednjega je večinoma UMAR 82 UMAR 83 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije vplival primanjkljaj iz skupine ostali transferi (presežek iz naslova zapuščin, rent in invalidnin je bil manjši od primanjkljaja pri davku na dohodek in premoženje ter socialnih prispevkih). Po podatkih Ministrstva za finance je kumulativni presežek državnega proračuna RS v odnosu do proračuna EU leta 2006 znašal 62,2 mio EUR. Iz proračuna EU je Slovenija prejela 350,2 mio EUR (78 % predvidenih sredstev), v proračun EU pa je dejansko vplačala 287,9 mio EUR (92 % predvidenih vplačil). V primerjavi z državami EU ima Slovenija v povprečju relativno nizek primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance. Znotraj evro območja obstajajo med državami precejšnje razlike v pozicijah tekočih računov plačilne bilance, ki so se povečale ob koncu 90. let dvajsetega stoletja. Nastale so zlasti zaradi večjih primanjkljajev v Grčiji, Portugalski in Španiji na eni ter večjih presežkov v Nemčiji, Nizozemski in Finski na drugi strani (glej Sliko). Primanjkljaji tekočih računov plačilne bilance glede na BDP v novih državah članicah pa so v povprečju obdobja 2000-2005 v primerjavi s Slovenijo bistveno višji, še zlasti to velja za baltske države. Tabela: Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP) in realne stopnje rasti blagovno-storitvene menjave, v % 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Tekoči račun, v % BDP -0,3 -2,8 0,2 1,0 -0,8 -2,7 -2,0 -2,6 Trgovinska bilanca -4,7 -5,9 -3,1 -1,1 -2,2 -3,8 -3,7 -3,7 Storitvena bilanca 2,9 2,3 2,4 2,6 2,2 2,6 3,1 2,9 Bilanca dohodkov od dela in kapitala 1,0 0,1 0,2 -0,7 -0,9 -1,2 -1,0 -1,2 Bilanca tekočih transferov 0,5 0,6 0,6 0,3 0,1 -0,3 -0,3 -0,6 Realne stopnje rasti menjave blaga in storitev, v % Izvoz blaga in storitev 1,1 13,2 6,3 6,7 3,1 12,5 10,5 10,0 Uvoz blaga in storitev 11,3 7,3 3,0 4,8 6,7 13,4 7,0 10,4 Vir: Nacionalni računi, Bruto domači proizvod, temeljni agregati nacionalnih računov in zaposlenost, 2001–2006 (SURS), marec 2007; Finančni računi, Ekonomski odnosi s tujino (Banka Slovenije), 2007; preračuni UMAR. Slika: Saldo tekočega računa v nekaterih državah evro območja in Sloveniji v obdobju 2000-2005, v % BDP 12 9 6 3 0 -3 -6 -9 -12 Španija *—Nizozemska 2000 2001 2002 Vir: Economy and finance - Balance of Payments (Eurostat), 2007; preračuni UMAR A—Finska 2003 -----Nemčija 2004 2005 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Bruto zunanji dolg V obdobju 2000-2005 se je delež bruto zunanjega dolga v BDP povišal s 45,3 % na 71,0 %. Bruto zunanji dolg Slovenije se je v obdobju 2000-2005 povečal za 10.124 mio EUR. V tem se je zasebni dolg povečal za 9.259 mio EUR, javni in javno garantirani dolg pa za 939 mio EUR obveznosti do povezanih oseb pa so se znižale za 74 mio EUR. Ob neupoštevanju obveznosti do povezanih oseb, ki se ne spremljajo po ročnosti in instrumentih, je dolgoročni dolg predstavljal 78,0 %, kratkoročni dolg pa 22,0 % bruto zunanjega dolga. Delež bruto zunanjega dolga ali nelastniških obveznosti je v obdobju 2000-2005 predstavljal okoli štiri petine skupnih obveznosti do tujine, ostalo petino pa so predstavljale lastniške obveznosti (lastniški kapital in reinvestirani dobički iz naslova neposrednih naložb tujcev v Sloveniji). Bruto zunanji dolg Slovenije se je po letu 2000 povečeval predvsem zaradi močnejšega zadolževanja bank in drugih sektorjev. Zadolževanje državnega sektorja je bilo skromnejše, zlasti po letu 2001, ko se je država v okviru sprejete strategije upravljanja z dolgom usmerila v zadolževanje na domačem finančnem trgu. Prav tako je počasneje naraščalo zadolževanje povezanih oseb, to je hčerinskih podjetih do povezanih materinskih podjetij v tujini. Delež državnega sektorja se je tako postopoma zniževal in je leta 2005 predstavljal 10,8 % celotnega dolga. Bruto zunanji dolg bančnega sektorja, ki se je začel krepiti z letom 2001, pa je konec leta 2005 predstavljal 43,1 % celotnega dolga. V obdobju 2002-2004 so zadolževanje bančnega sektorja v tujini spodbujali ugodnejši pogoji, povezani z zniževanjem obrestnih mer na mednarodnih finančnih trgih in s postopno stabilizacijo tečaja tolarja do evra. Z lažjim in cenejšim dostopom do tujih finančnih virov so banke zagotovile sredstva za povečano povpraševanje po kreditih, ki ga je spodbudila tudi preusmeritev ostalih sektorjev (zlasti podjetij) pri najemanju posojil od tujine k domačim poslovnim bankam, predvsem zaradi vedno manjših razlik med obrestnimi merami doma in v tujini. V letu 2005 se je zadolževanje bančnega sektorja v tujini še dodatno okrepilo. Poleg slednjega so k večji ponudbi deviznih kreditov na domačem trgu prispevale tudi vloge tujih bank. Neposredno financiranje podjetij s tujimi posojili se je pretežno nadomeščalo z deviznimi posojili, odobrenimi pri domačih poslovnih bankah. Zadolževanje povezanih oseb je bilo najbolj skromno, tako da je tudi njihov delež v celotnem bruto zunanjem dolgu ostal nizek: konec leta 2005 je predstavljal 6,3 % celotnega bruto zunanjega dolga. Slovenija se je v obdobju 2000-2005 uvrščala med države, ki niso imele problemov s kratkoročno likvidnostjo, kar kažejo tudi dinamični kazalniki dolga. Kljub naraščanju kratkoročnega in predvsem dolgoročnega zunanjega dolga je v celotnem opazovanem obdobju raven skupnih deviznih rezerv Slovenije zadoščala za kritje kratkoročnega dolga po zapadlosti in tudi primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance. Vsi dinamični kazalniki dolga (glej Tabelo 2) pa so bili v povprečju boljši od referenčnih vrednosti1. V letu 2006 se je rast bruto zunanjega dolga upočasnila, ponovno se je najbolj zadolževal bančni sektor, ostali sektorji (podjetja in nedenarne finančne institucije) so se zadolževali zmerno, vendar nekoliko bolj kot leto poprej, zadolževanje državnega sektorja pa je bilo skromno. V letu 2006 se je v primerjavi s koncem leta 2005 bruto zunanji dolg povečal za 4.104 mio EUR na 23.718 mio EUR (79,7 % BDP). K povečanju le-tega so domače poslovne banke prispevale 2.606 mio EUR ali 63,5 % (leta 2005 3.562 mio EUR od 4.271 mio EUR ali 83,4 %). Večino zadolževanja poslovnih bank so predstavljala UMAR 84 1 Referenčna vrednost pri vseh kazalnikih je 1. Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije dolgoročna posojila, manjši del pa gotovina in vloge nerezidentov. Čeprav se pogoji financiranja domačih podjetij v tujini niso bistveno razlikovali od pogojev financiranja pri domačih bankah in imajo obrestne mere od zadnjega četrtletja leta 2005 tendenco naraščanja, so podjetja v celem letu krepila neposredno zadolževanje v tujini. Podjetja in nedenarne finančne institucije so k rasti zadolževanja prispevala 1.436 mio EUR ali 35,0 % (leta 2005 17,7 %). Zadolženost državnega sektorja se je povečala nekoliko bolj kot v preteklih letih, saj so se povečale naložbe tujih vlagateljev v dolgoročne državne vrednostne papirje, zadolženost iz naslova tujih dolgoročnih posojil pa se je še znižala, tako nominalno kot tudi v strukturi dolga. Bruto zunanji dolg povezanih oseb, ki je bil večinoma v obliki obveznosti do neposrednih investitorjev, pa se je znižal za 198 mio EUR. Dinamični kazalniki dolga se v zadnjih letih poslabšujejo, vendar ostajajo v vzdržnih okvirih. Indikatorji zadostnosti deviznih rezerv se postopno poslabšujejo od leta 2002, pri čemer so v letu 2006 skupne devizne rezerve še presegale kratkoročni dolg po zapadlosti, mednarodne denarne rezerve pa niso več zadoščale za njegovo kritje2. Tako kot že v letu 2005 tudi nelastniške terjatve niso več zadoščale za pokritje bruto zunanjega dolga. Odstopanja od referenčnih vrednosti so bila sicer še majhna, vendar bi nadaljevanje takšnih gibanj v prihodnjih letih lahko privedlo do občutnega poslabšanja neto dolžniške pozicije Slovenije. Tabela 1: Stanje bruto zunanjega dolga Slovenije glede na zapadlost in obveznost do povezanih oseb, v mio EUR 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Nov. 2006 Skupaj bruto zunanji dolg 4.275 9.490 10.386 11.524 13.225 15.343 19.614 22.518 Kratkoročni dolg 1.470 2.283 2.213 2.327 2.475 2.659 3.603 3.680 Javni in javno garantirani dolg 0 0 15 99 70 57 70 68 Negarantirani zasebni dolg 1.470 2.283 2.198 2.227 2.405 2.603 3.533 3.611 Dolgoročni dolg 2.083 5.895 7.369 8.229 9.590 11.552 14.773 17.415 Javni in javno garantirani dolg 1.178 2.883 3.095 3.142 3.461 3.689 3.752 4.442 Negarantirani zasebni dolg 905 3.012 4.274 5.087 6.129 7.863 11.021 12.973 Obveznosti do povezanih oseb 722 1.312 804 969 1.160 1.132 1.238 1.423 Javni in javno garantirani dolg 0 0 0 0 0 0 0 0 Negarantirani zasebni dolg 722 1.312 804 969 1.160 1.132 1.238 1.423 Vir: Bilten Banke Slovenije, januar 2007. Tabela 2: Dinamični kazalniki dolga, stanja ob koncu obdobja, v mio EUR 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Nov. 2006 A) Kratkoročni dolg po zapadlosti 1 1.866 4.382 4.569 4.484 4.590 5.358 6.573 6.805 B) Mednarodne denarne rezerve BS 1.421 3.436 4.986 6.781 6.879 6.542 6.894 5.872 C) Skupne devizne rezerve 2.703 4.705 6.513 7.842 7.703 7.484 8.832 8.006 D) Nelastniške terjatve Slovenije do tujine 2 5.325 8.700 11.813 14.079 14.941 16.225 19.203 20.669 E) Nelastniške obveznosti Slovenije do tujine 3 4.275 9.491 10.386 11.524 13.225 15.343 19.614 22.518 Indikatorji zadostnosti deviznih rezerv - z mednarodnimi rezervami BS (B/A) 0,76 0,78 1,09 1,52 1,50 1,22 1,05 0,86 - s skupnimi deviznimi rezervami (C/A) 1,45 1,07 1,43 1,76 1,68 1,40 1,34 1,18 - Nelastniške terjatve/Nelastniške obveznosti (D/E) 1,25 0,92 1,04 1,10 1,13 1,06 0,98 0,92 Vir: Bilten Banke Slovenije, januar 2007. Opombe: 1Kratkoročni dolg po zapadlosti je kratkoročni dolg in del dolgoročnega dolga, ki zapade v enem letu. 2Nelastniške terjatve Slovenije do tujine so vse terjatve iz premoženjske bilance Slovenije razen lastniških. 3Nelastniške obveznosti Slovenije do tujine so vse dolžniške obveznosti iz premoženjske bilance Slovenije (bruto zunanji dolg). 2 Po letu 2006 med dinamičnimi kazalniki ne bo več smiselno prikazovati pokritosti kratkoročnega dolga po zapadlosti z mednarodnimi in s skupnimi rezervami, saj so se s prevzemom evra mednarodne denarne rezerve v evrih glede na obliko instrumenta razporedile na druge postavke plačilne bilance. UMAR 85 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Produktivnost dela Rast produktivnosti dela se je v letu 2006 ponovno okrepila. Po zadnjih revidiranih podatkih statistike nacionalnih računov1 je bila v letu 2006 realno 4,0-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke več kot leta 2005 oziroma 0,1 odstotne točke več kot leta 2004, ko se je po nizki rasti v letu 2003 ponovno okrepila. Rast produktivnosti (izražena kot bruto domači proizvod na delovno aktivnega prebivalca po metodologiji nacionalnih računov) je bila v letu 2006 višja od povprečne letne stopnje rasti v obdobju 2000-2005 (3,3 %), vendar nižja kot v povprečju v drugi polovici devetdesetih let (4,5 %). V letu 2006 se je produktivnost najbolj povečala v predelovalnih dejavnostih, kjer je bila višja kar za 9,3 %, kar je tudi precej več od povprečne letne rasti v obdobju 2000-2005 (5,5 %) pa tudi višje od relativno visoke rasti v drugi polovici devetdesetih let (7,3 % v povprečju letno). Visoka rast produktivnosti je bila dosežena tudi v rudarstvu (7,0 %), gradbeništvu (4,0 %) in nekaterih storitvenih dejavnostih. Zaostajanje Slovenije za povprečno produktivnostjo v Evropski uniji se še naprej zmanjšuje. Leta 2005 je povprečna produktivnost dela v Sloveniji dosegla raven 7,226 milijona SIT ali 30.168 EUR BDP na delovno aktivnega, kar je po tekočih cenah na ravni 56,2 % (v letu 2004: 55,0 %), po kupni moči pa na ravni 76,8 % (v letu 2004: 75,4 %) povprečja EU-25. Zaradi precej nižje rasti produktivnosti dela v večini razvitejših držav članic EU se zaostanek Slovenije za povprečjem produktivnosti dela v EU zmanjšuje. Po tekočih cenah se je do leta 2005 v primerjavi z letom 1995 zmanjšal za 11,3, po kupni moči v primerjavi z letom 1996 (glej Tabelo) pa za 13,4 odstotne točke. Slovenija ima še vedno drugo najvišjo raven produktivnosti med novimi članicami EU (za Malto). Povprečna rast produktivnosti v EU v letu 2005 je bila nizka, le 0,7-odstotna. Le v desetih članicah se je produktivnost povečala za več kot 2 %. Višjo rast produktivnosti kot Slovenija so imele baltske države (najvišjo Latvija, 8,5 %) ter Slovaška, Češka in Madžarska (glej Sliko). UMAR 86 Objavljeno 9. 3. 2007. UMAR 87 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Produktivnost dela1 v Sloveniji in EU v obdobju 1996-20052, EU-25 = 100 1996 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EU-25 100 100 100 100 100 100 100 EU-15 108,4 107,5 107,2 106,8 106,6 106,1 106,0 EU-10 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Belgija 127,5 125,8 126,2 127,5 128,3 129,0 127,8 Češka 57,93 58,1 59,0 60,2 61,5 63,5 65,8 Danska 101,3 104,9 104,4 102,0 103,2 104,2 106,5 Nemčija 106,5 101,2 100,1 99,6 100,2 99,7 101,4 Estonija 33,03 43,5 45,0 47,4 50,0 52,8 58,6 Grčija 83,4 90,43 91,73 96,93 100,43 98,63 98,43 Španija 102,8 97,5 97,5 98,7 99,6 98,1 97,3 Francija 122 122,0 122,2 120,3 120,4 119,0 119,0 Irska 115,1 121,8 123,3 127,0 127,9 128,3 127,4 Italija 123,6 121,2 118,6 115,0 111,6 110,3 108,0 Ciper 75,63 76,8 78,6 77,2 73,6 75,5 75,6 Latvija 32,23 38,3 39,4 40,2 41,3 42,7 46,3 Litva 31,13 40,8 44,8 44,8 47,1 49,6 53,1 Luksemburg 134,4 159,2 148,0 149,5 156,0 157,0 160,9 Madžarska 57,33 61,7 65,4 67,7 67,8 69,0 69,7 Malta n.p. 90,2 85,5 86,9 84,4 81,7 80,4 Nizozemska 103 105,0 107,0 105,7 106,2 107,4 107,8 Avstrija 105,7 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Poljska 44,73 58,03 50,3 51,5 59,5 62,1 63,1 Portugalska 68,2 71,9 71,4 71,3 65,93 65,93 65,53 Slovenija 63,43 69,7 71,2 70,9 72,5 75,4 76,8 Slovaška 46,83 54,5 55,9 58,9 58,8 60,3 62,1 Finska 105,6 110,8 111,8 110,3 108,4 109,4 108,3 Švedska 103,8 106,6 102,5 101,4 103,9 106 104,3 Združeno kraljestvo 100,3 103,4 104,9 107,3 107 107,2 106,6 Vir: Key indicators on EU Opombe: 1BDP po kupni policy - Economy and Finance - National Accounts (Eurostat), 2006. moči na zaposlenega. 2Podatki so na voljo le od leta 1996 dalje. 3Ocena Eurostat. Slika: Letna realna rast produktivnosti v državah članicah EU v letu 2005, v % 9 8 4 -1 Vir: Key indicators on EU policy – Economy and Finance – National Accounts (Eurostat), 2006. 7 6 3 2 1 0 UMAR 88 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tr`ni dele` V letu 2006 se je rast slovenskega agregatnega tržnega deleža (3,9 %) nadaljevala šesto leto zapored. Relativno visoka rast slovenskega blagovnega izvoza po letu 2000 (v obdobju 2001-2006 letno realno v povprečju za 8,4 %) je bila tako ves čas posledica izboljšanja izvozne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva1. Pomen EU trgov za rast slovenskega agregatnega tržnega deleža se je od vsopa Slovenije v EU dodatno okrepil. Upadanje slovenskega tržnega deleža na najpomembnejšem nemškem trgu se je umirilo, njegov padec na francoskem trgu pa je bil v primerjavi z močno rastjo v letu 2005 vendarle bistveno manjši. Med ostalimi za slovenske izvoznike pomembnejšimi EU trgi se je lani nadaljevala hitra rast slovenskega tržnega deleža na avstrijskem trgu, po skromnej ši rasti v letu 2005 pa se je nekoliko okrepila tudi rast na italijanskem trgu. Na do sedaj manj pomembnih trgih EU je v prvih devetih mesecih leta 2006 izraziteje porastel slovenski tržni delež na britanskem in španskem trgu, pa tudi na madžarskem in poljskem trgu. Izven EU je po dveletnem padcu ponovno porastel slovenski tržni delež v ZDA. Na Hrvaškem in v Rusiji je bil slovenski tržni delež v prvih enajsih mesecih leta 2006 še manjši kot pred letom, prvi po stagnaciji, drugi pa po izrazitejšem padcu v letu 2005. V prvih devetih mesecih leta 2006 je bila Slovenija po rasti tržnega deleža v EU med posameznimi članicami našestem mestu, čeprav se je njegova medletna rast v primerjavi z letom 2005 umirila (z 8% na 4,5 %). V povprečju let 2004-2005 je bila na sedmem, 2001-2003 pa na desetem mestu. Rast tržnega deleža Luksemburga, Velike Britanije, Slovaške, Poljske in Grčije je bila v primerjavi s slovensko hitrejša, Češke, Finske in Litve pa počasnejša. Tržni deleži ostalih članic so bili na trgu EU v prvih devetih mesecih leta 2006 nižji kot pred letom. Med posameznimi sektorji trgovinske klasifikacije (SMTK) se je na trgu EU v prvih devetih mesecih leta 2006 upočasnila medletna rast tržnega deleža industrijskih proizvodov (5-8) in hrane ter pijač (0, 1), rast tržnega deleža surovin (2-4) pa se je okrepila. Na umirjeno rast za Slovenijo daleč najpomembnejšega deleža industrijskih proizvodov (na 4,9 %) je zaradi padca izvoza cestnih vozil vplivala močno upočasnjena rast tržnega deleža strojev in transportnih naprav ter padec tržnega deleža raznih izdelkov (montažnih stavb, pohištva, oblek, obutve, drugih gotovih izdelkov). Tržna deleža kemičnih proizvodov in izdelkov, razvrščenih po materialu (kož, kavčuka, papirja, lesa, tekstila in kovin) sta pospešeno naraščala. Še vedno visoka (43 %) rast sicer bistveno manjšega tržnega deleža hrane in pijač se je umirila zaradi upočasnjene rasti tržnega deleža živil in živih živali. Pospešena rast tržnega deleža surovin (38 %), ki je v primerjavi z velikostjo tržnega deleža industrijskih proizvodov prav tako bistveno manjši, pa je bila posledica močne rasti tržnega deleža mineralnih goriv2. Po slovenskem vstopu v EU se je izraziteje kot na preostalih trgih izboljšal tržni položaj slovenskih izvoznikov blaga na EU trgih. Povprečna letna rast slovenskega tržnega deleža na EU trgih (6,6 %) je bila v letih 2004-2005 v primerjavi z njegovo rastjo na svetovnem trgu (3 %) bistveno višja, podobno kot v večini novih članic (gl. 1 V nasprotju s tem padec slovenskega tržnega deleža z 0.58 % v letu 1996 na 0.48 % v letu 2000 kaže, da je bila sicer živahna rast slovenskega blagovnega izvoza v tem obdobju (letno realno v povprečju za 9,6 %) na agregatni ravni posledica rasti izvoznih trgov ne pa izboljšanja izvozne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. 2 V skupino mineralna goriva sodijo: premog, koks in briketi, nafta in derivati, naravni in industrijski plin ter električna energija. UMAR 89 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Sliko). Pred vstopom v EU, v obdobju 2001-2003, se je v nasprotju s tem hitreje kot v EU krepil tržni položaj slovenskih izvoznikov na drugih trgih (povprečna letna rast slovenskega tržnega deleža v EU je bila 3,3-odstotna, na svetovnem trgu 7,4-odstotna). Tabela: Tržni delež1 Slovenije v pomembnejših trgovinskih partnericah, v % 1996 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Skupaj –15 držav 0,583 0,478 0,499 0,527 0,528 0,542 0,561 0,583 Avstrija 0,816 0,911 0,928 0,935 0,940 0,991 1,133 1,297 Belgija 0,046 0,055 0,056 0,046 0,045 0,061 0,062 0,065 Češka 0,536 0,477 0,464 0,467 0,448 0,435 0,521 0,527 Francija 0,206 0,183 0,191 0,211 0,181 0,217 0,292 0,267 Hrvaška 10,980 8,733 8,741 8,428 8,025 8,744 8,740 8,565 Italija 0,537 0,499 0,489 0,506 0,562 0,583 0,588 0,621 Madžarska 0,665 0,525 0,466 0,490 0,527 0,511 0,531 0,629 Nemčija 0,562 0,478 0,500 0,523 0,488 0,480 0,458 0,456 Nizozemska 0,067 0,069 0,074 0,079 0,084 0,074 0,071 0,071 Poljska 0,386 0,462 0,484 0,521 0,515 0,477 0,446 0,493 Rusija 0,443 0,433 0,526 0,495 0,517 0,536 0,464 0,458 Slovaška 0,621 0,550 0,565 0,753 0,813 0,727 0,750 0,747 Španija 0,037 0,054 0,058 0,066 0,089 0,094 0,111 0,128 Združeno kraljestvo 0,057 0,055 0,075 0,070 0,071 0,076 0,087 0,097 ZDA 0,031 0,022 0,021 0,024 0,037 0,034 0,022 0,026 Vir: SI-stat podatkovni portal - ekonomsko področje (SURS), marec 2007; Eurostat External trade, marec 2007, Coutries in Transition (WIIW), 2006; The Vienna Institute Monthly Reports, februar 2007; Foreign Trade Statistics (U.S. Census Bureau), februar 2007. Opombi: 1Tržni delež je izračunan kot tehtano povprečje deležev blagovnega izvoza Slovenije v uvozu njenih pomembnejših trgovinskih partneric, določenih z velikostjo njihovega deleža v izvozu Slovenije. Deleži posamezne trgovinske partnerice v blagovnem izvozu Slovenije so tudi uteži za preračun tehtanega povprečja (po Fisherjevem obrazcu). Slika: Tržni deleži član EU in njihova povprečna letna rast v obdobju 2004-2005 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 -16 67,5 Stopnja rasti na EU trgu* Stopnja rasti na sv etov nem trgu ITržni delež na svetovnem trgu** 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 -16 LV PL LT CZ CY SK SI HU LU EE NL BE DE DK AT SE GR UK FI IT PT ES IE FR MT Vir: WTO Statistics Database, december 2006, Eurostat External trade, december 2006; izračuni UMAR. Opombi: *Deleži izvoza članice v uvozu EU (intra in extra). **V letu 2005. UMAR 90 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Stro{ki dela na enoto proizvoda Ocene za leto 2006 kažejo, da je bil trend poslabševanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v primerjavi s povprečjem EU-25 prekinjen, v primerjavi z evro območjem pa se je nadaljeval. Ob podobni rasti nominalnih stroškov dela na zaposlenega kot leta 20051 in nekoliko višji rasti nominalnega bruto domačega proizvoda na zaposlenega so stroški dela na enoto bruto domačega proizvoda slovenskega gospodarstva v letu 2006 po dveletnem povečanju ponovno padli (za 0,3 %). Njihov padec je bil v primerjavi z EU-25 rahlo višji, v primerjavi z evro območjem pa nižji (gl. Tabelo). Podatkov o stroških dela na enoto dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti za leto 2006 še ni na voljo, zato je podrobnejša analiza tega kazalnika možna le do leta 2005. V letu 2005 se je, tako kot leto pred tem, razmerje med stroški dela na zaposlenega in bruto domačim proizvodom na zaposlenega2 v slovenskem gospodarstvu rahlo poslabšalo (za 0,1 %, v letu 2004 za 0,2 %, gl. Tabelo). Rahla rast stroškov dela na enoto bruto domačega proizvoda je bila v letu 2005, še izraziteje kot v letu 2004, posledica poslabšanih pogojev menjave3. Nominalna rast stroškov dela na zaposlenega se je v letu 2005 umirila (na 5,3 % s 7,6 % v letu 2004), a ob hkratnem umirjanju nominalne rasti bruto domačega proizvoda na zaposlenega (na 5,2 % s 7,4 %). Med dejavniki, ki so v letu 2005 vplivali na nadaljevanje ugodnega trenda, velja omeniti spremembe v davčnem sistemu4, ki so znižale davčno obremenitev plač. Pod njihovim vplivom pa so upadli tudi drugi stroški v zvezi z delom in drugimi osebnimi prejemki, ki pa so zaradi pričakovanih sprememb v obdavčitvi močno porastli v letu 2004. Po hitrem upadanju iz druge polovice devetdesetih let so stroški dela na enoto bruto domačega proizvoda v zadnjih šestih letih ves čas nihali nad ravnijo, doseženo ob koncu devetdesetih let. V slovenskih predelovalnih dejavnostih se je v letu 2005 razmerje med stroški dela na zaposlenega in dodano vrednostjo na zaposlenega izraziteje poslabšalo. Medtem ko so v letu 2005 stroški dela na enoto dodane vrednosti v celotnem gospodarstvu stagnirali (po 0,1-odstotnem padcu v letu 2004), so v predelovalnih dejavnostih pospešeno naraščali (za 3,3 % glede na 1,3 %). Poslabšanje pogojev menjave je bilo v predelovalnih dejavnostih že v letu 2004, še izraziteje pa v letu 2005, namreč precej večje kot v celotnem gospodarstvu5. Ob nekoliko skromnejšem umirjanju nominalne rasti stroškov dela na zaposlenega (na 6,2 % z 8,1 %) kot v celotnem gospodarstvu se je nominalna rast dodane vrednosti na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih bistveno bolj upočasnila (na 2,8 % s 6,7 %, v slovenskem gospodarstvu na 5,3 % s 7,7 %). Tako v predelovalnih dejavnostih kot v celotnem gospodarstvu so bili stroški dela na enoto dodane vrednosti v letu 2005, kljub nihanjem v zadnjih šestih letih, v primerjavi z doseženo ravnijo ob koncu devetdesetih let še nekoliko nižji. 1 Sredstva za zaposlene na zaposlenega ne vključujejo davka na izplačane plače, ki se je pričel s 1. januarjem 2006 postopno odpravljati in bo v treh letih do njegove končne odprave (1. januarja 2009) zmanjšal davčno obremenitev plač. Posledično pa bo nekoliko nižja, kot jo izkazujejo sredstva za zaposlene na zaposlenega, tudi rast stroškov dela. 2 V tekočih cenah. 3 Implicitni deflator BDP je za domačo inflacijo zaostajal za 1 o.t. (v letu 2004 za 0,3 o.t). 4 Novi zakon o dohodnini. 5 Implicitni deflator dodane vrednosti je v predelovalnih dejavnostih za domačo inflacijo v letu 2004 zaostajal za 2,3 o.t. (v gospodarstvu za 0,1 o.t.), v letu 2005 pa za 4,2 o.t. (0,8 o.t.). UMAR 91 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Primerjave z državami članicami EU kažejo, da se je konkurenčnost slovenskega gospodarstva, merjena z razmerjem med stroški dela in bruto domačim proizvodom na zaposlenega, v letu 2005 drugo leto zapored nekoliko poslabšala po izrazitem izboljšanju v drugi polovici devetdesetih let in upočasnjenem izboljšanju v letih 2002-2003. Medtem ko so stroški dela na enoto bruto domačega proizvoda v letu 2005, tako kot leto prej, v povprečju EU-25 (-0,6 %) in v evro območju (-0,8 %) padli, so v slovenskem gospodarstvu rahlo porasli (za 0,1 %, gl. Tabelo). V dobri četrtini posameznih članic EU je bila rast stroškov dela na enoto bruto domačega proizvoda višja kot v Sloveniji. V primerjavi z vsemi preostalimi članicami se je konkurenčnost slovenskega gospodarstva poslabšala (gl. Sliko). Tabela: Stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU v obdobju 1996–2006 Letne stopnje rasti v % 1996–1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 20063 Stroški dela na enoto BDP1 Slovenija -2,7 3,2 0,5 -0,9 -2,0 0,2 0,1 -0,3 EU-25 -0,5 0,2 0,2 -0,4 -0,5 -1,0 -0,6 -0,2 EU-12 (evro območje) -0,7 -0,4 -0,2 -0,2 -0,3 -1,1 -0,8 -1,0 Stroški dela na enoto dodane vrednosti2 - Slovenija Skupaj -2,8 1,8 0,0 -0,4 -2,3 -0,1 0,0 -0,2 Predelovalne dejavnosti -4,8 1,2 -0,6 -1,4 -4,4 1,3 3,3 n.p. Vir: SI-stat podatkovni portal ekonomsko področje (SURS), december 2006; Eurostat Economy and finance, december 2006; Eurostat Structural Indicators, General Economic Background, december 2006. Opombe: 1sredstva za zaposlene na zaposlenega v tekočih cenah, deljena z bruto domačim proizvodom na zaposlenega v tekočih cenah; 2sredstva za zaposlene na zaposlenega v tekočih cenah, deljena z dodano vrednostjo na zaposlenega v tekočih cenah; 3ocena. Slika: Rast stroškov dela na enoto bruto domačega proizvoda v Sloveniji in državah EU v letu 2005 -1 -2 -3 -4 Vir: Eurostat Structural indicators, General Economic Background, december 2006. 2 1 0 UMAR 92 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Faktorska struktura blagovnega izvoza Struktura blagovnega izvoza glede na tehnološko intenzivnost proizvodov se je v letu 2005 že drugo leto zapored poslabšala, kar pomeni odmik od ciljev Strategije razvoja Slovenije. Delež visoko tehnološko intenzivnih proizvodov1 v slovenskem izvozu (v letu 2005 16,0 %) je glede na povprečje EU (27,9 %) pa tudi glede na povprečje novih članic EU (19,4 %) skromen in se je v letu 2005 že drugo leto zapored zmanjšal. Za 1,2 odstotne točke nižji delež visoko tehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu blaga v letu 2005 je bil (podobno kot v letu 2004) posledica nižjega deleža izvoza farmacevtskih proizvodov in opreme za telekomunikacije. Med novimi članicami EU so višji delež visoko tehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu kot Slovenija v letu 2005 dosegle Malta, Madžarska, Estonija, Ciper in Češka. Pri tem je do poslabšanja tehnološke konkurenčnosti v primerjavi s prvimi tremi državami prišlo že v drugi polovici devetdesetih let: s Češko po letu 2002, s Ciprom pa v zadnjih dveh letih. Skupen delež srednje in visoko tehnološko intenzivnih proizvodov v slovenskem blagovnem izvozu se je sicer v letu 2005 ponovno povečal (s 55,5 % v letu 2004 na 56,3 % v letu 2005), razkorak do EU pa zmanjšal (z 2,9 na 1,8 odstotne točke). Pri tem je treba poudariti, da glavnino skupine predstavljajo srednje tehnološko intenzivni proizvodi. Prednost Slovenije pred EU pri teh proizvodih se je predvsem zaradi izrazitega povečanja izvoza osebnih avtomobilov v letih 2004 in 2005 precej povečala (gl. Tabelo). Delež nizko tehnološko intenzivnih proizvodov in proizvodov, za katere je značilna intenzivna raba dela3, se od leta 2000 dalje stalno zmanjšuje, še vedno pa je precej višji kot v povprečju EU-25 in EU-10. V letu 2005 so ti proizvodi predstavljali 25,8 % slovenskega blagovnega izvoza (15,7 % v EU-25 in 22,3 % v EU-10), njihov delež pa se je od leta 2000 dalje zmanjšal za 5,7 odstotne točke, od tega v letu 2005 za 2,8 odstotne točke. Tendenca upadanja pomena teh proizvodov v slovenskem blagovnem izvozu se je v letu 2005 intenzivirala predvsem zaradi nižjega deleža izvoza papirja in kartona, pohištva ter sanitarnih predmetov. Kljub temu je kar šest novih članic EU v letu 2005 doseglo nižji delež teh proizvodov od Slovenije (Madžarska, Češka, Malta, Ciper, Estonija, Litva). V primerjavi z evropskim povprečjem in povprečjem novih članic EU v slovenskem blagovnem izvozu izstopa predvsem visok delež delovno intenzivnih proizvodov v izvozu (gl. Tabelo). V letu 2005 je bil med državami EU višji od Slovenije le na Portugalskem in v Italiji. Tendenca upadanja deleža proizvodov z intenzivno rabo naravnih virov4, ki je bila prisotna v obdobju 1995-2004, je bila v letu 2005 prekinjena. Delež teh proizvodov v 1 Po metodologiji Združenih narodov sem sodijo proizvodi z najdinamičnejšo rastjo izvoza v svetovnem merilu, kot so: kemični in farmacevtski proizvodi, računalniška oprema, oprema za telekomunikacije, oprema za medicinske in znanstvene namene, fotoaparati in oprema. Glede na tehnološko zahtevnost postopkov proizvodnje so zanje značilna visoka vlaganja v raziskave in razvoj; skupina ima velik potencial za inovativnost in dolgoročno rast produktivnosti (Trade and Development Report, 2002). 2 Srednje tehnološko intenzivni proizvodi vključujejo: izdelke iz plastike in gume, stroje in naprave, električne stroje in aparate, osebne avtomobile (Trade and Development Report, 2002). 3 Skupini nizko tehnološko intenzivnih proizvodov in proizvodov, za katere je značilna intenzivna raba dela, vključujeta proizvode z najnižjo dodano vrednostjo na zaposlenega, kot so: oblačila, tekstilni izdelki, obutev, pohištvo, steklo, stekleni izdelki, ploščati in valjani izdelki iz železa, proizvodi iz navadnih kovin. 4 Sem sodijo proizvodnja hrane, pijač, surovin, mineralnih goriv, živalskih in rastlinskih olj, usnja, furnirja in drugega obdelanega lesa (plošče), železnih in neželeznih kovin. Najpomembnejše skupine izvoženih proizvodov z intenzivno rabo naravnih virov v slovenskem blagovnem izvozu so: aluminij, gotovi mineralni izdelki, električna energija, enostavno obdelan les, furnir in drug obdelan les, izdelki iz lesa ter brezalkoholne in alkoholne pijače (Trade and Development Report, 2002). UMAR 93 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije blagovnem izvozu je v Sloveniji nižji kot v EU, razlika, ki je še leta 2004 znašala 4,2 odstotne točke, pa se je v zadnjem letu zmanjšala na 2,4 odstotne točke (gl. Tabelo). Razpoložljivi podatki za leto 2005 kažejo intenzivnejše povečanje deleža izvoza enostavno obdelanega lesa, krme za živino, elektrike in aluminija. Tabela: Struktura blagovnega izvoza po primarnem proizvodnem dejavniku1 v Sloveniji in EU-25 v obdobju 1995–2005 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Intenzivna raba naravnih virov EU-25 20,1 18,1 17,6 17,7 17,6 18,2 17,8 EU-15 19,8 18,0 17,5 17,7 17,6 18,2 17,8 EU-10 28,2 19,6 19,0 18,1 17,6 18,1 18,1 Slovenija 16,6 15,3 15,1 14,6 14,6 14,0 15,4 Intenzivna raba dela EU-25 12,1 10,5 10,5 10,4 10,2 9,6 8,8 EU-15 11,8 10,1 10,1 10,1 9,8 9,3 8,6 EU-10 19,7 16,7 16,6 16,4 15,1 13,6 12,1 Slovenija 25,6 21,6 21,3 20,0 18,7 17,8 17,0 Nizko tehnološko intenzivni proizvodi EU-25 8,2 6,9 6,9 7,0 7,2 7,7 6,9 EU-15 7,9 6,6 6,7 6,7 6,9 7,4 6,6 EU-10 14,1 10,4 10,9 10,9 10,9 11,3 10,2 Slovenija 9,7 9,9 9,9 9,9 10,1 10,8 8,8 Srednje tehnološko intenzivni proizvodi EU-25 29,7 29,9 30,5 30,7 31,0 31,1 30,2 EU-15 30,1 29,8 30,3 30,5 30,7 30,8 29,8 EU-10 21,4 32,6 32,8 33,8 35,4 35,4 35,1 Slovenija 31,9 36,2 36,2 37,3 37,3 38,3 40,2 Visoko tehnološko intenzivni proizvodi EU-25 24,1 28,8 28,8 28,9 27,7 27,3 27,9 EU-15 24,5 29,4 29,4 29,5 28,3 27,9 28,5 EU-10 14,6 18,9 18,2 18,9 19,1 20,0 19,4 Slovenija 14,8 15,5 16,0 16,7 17,9 17,2 16,0 Vir: Handbook of Statistics 2005 (United Nations), 2006; Trade and Development Report (United Nations), 2002; lastni preračuni. Opomba: 1Razvrščanje proizvodov v posamezne skupine temelji na metodologiji Združenih narodov (Trade and 0Development Report, 2002). Klasifikacija ne razvršča vseh proizvodov, zato seštevek deležev petih skupin proizvodov za posamezno državo ni enak 100. Slika: Delež visoko tehnološko intenzivnih proizvodov v blagovnem izvozu v letih 2004 in 2005 v državah EU, v% 80 70 2004 2005 60 50 40 30 20 10 Vir: United Nations Commodity T e Statistics D , 2006. 0 UMAR 94 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Dele` izvoza in uvoza v BDP V letu 2006 se je zunanjetrgovinska odprtost1 slovenskega gospodarstva ponovno povečala. Povprečni delež menjave blaga in storitev v BDP se je povzpel na 69,6 %, kar je za 4,7 odstotne točke več kot leto prej in za 12,3 odstotne točke več kot leta 2000. Stopnja internacionalizacije se je tako kot v preteklih letih večinoma povečala na osnovi večje integracije blagovne menjave v mednarodne trgovinske tokove, rast deleža menjave storitev v BDP pa je bila skromnejša. Delež blagovnega izvoza in delež blagovnega uvoza v BDP sta se v letu 2006 okrepila vsak za 4,4, odstotne točke. Povečanje deležev tako izvoza kot uvoza storitev pa je bilo precej nižje (0,3 odstotne točke in 0,4 odstotne točke). V letu 2006 je bil ob hitrejši rasti realnih uvoznih tokov od izvoznih in približno enaki rasti zunanjetrgovinskih cen delež uvoza večji od deleža izvoza v BDP (gl. Tabelo). Stopnja trgovinske integracije blaga in storitev v Sloveniji precej presega povprečno stopnjo odprtosti EU, kar je zaradi majhnosti našega gospodarstva pričakovano. Med novimi članicami EU so imele v letu 2006 največjo stopnjo trgovinske integracije: Malta, Estonija, Slovaška, Madžarska in Češka, med starimi pa države Beneluksa in Irska. Potem ko je stopnja odprtosti gospodarstva v državah EU od leta 1995 pa do leta 2000 naraščala, se je, tako kot v Sloveniji, v obdobju 2001-2003 znižala. Slednje je bilo posledica upočasnjene rasti evropskega gospodarstva, deloma pa dinamike tečaja evra. V obdobju 2003-2005 je bila v državah EU spet opazna tendenca povečevanja stopnje internacionalizacije, kar je posledica svetovne konjunkture, ki je ugodno vplivala na poslovni cikel evropskega gospodarstva. Leta 2006 se je v izvozu blaga zmanjšal delež tehnološko zahtevnejših panog, v izvozu storitev pa povečal delež tistih, ki temeljijo na znanju in višji dodani vrednosti V okviru blagovnega izvoza se je najbolj povečal delež izvoza panog s srednje nizko tehnologijo2, in sicer z 20,8 % v letu 2005 na 22,9 % celotnega blagovnega izvoza v letu 2006. Delež izvoza panog z visoko in srednje visoko tehnologijo, ki so v slovenskem blagovnem izvozu prevladujoče, pa se je znižal (s 55,1 % v letu 2005 na 54,2 % v letu 2006). Znižanje je bilo v glavnem posledica manjšega izvoza cestnih vozil, ki je sledilo izjemno visoki rasti v letu pred tem. Znižal se je tudi delež panog z nizko tehnologijo (z 21,4 % na 19,5 % v letu 2006). V storitveni menjavi se je v strukturi izvoza ponovno (po letu 2005) najbolj okrepil delež storitev, ki temeljijo na znanju in višji dodani vrednosti (zavarovalniške, finančne, ostale poslovne storitve, licence, patenti in avtorske pravice ter računalniške storitve), vendar je delež teh storitev v izvozu še vedno nizek v primerjavi s povprečjem EU (26,9 %, v povprečju EU 56,5 % v letu 2005). Pospešena rast blagovnega izvoza v tem letu je vplivala tudi na krepitev deleža transportnih storitev, delež potovanj v izvozu storitev pa se je znižal. 1 Odprtost gospodarstva določajo tako zunanji kot notranji pogoji. Med osnovne zunanje pogoje, ki spadajo v okvir tujega gospodarskega okolja, uvrščamo naslednje: gibanje tujega povpraševanja na izvoznih trgih, spremembe cen nafte, cen ostalih surovin in proizvajalčevih domicilnih cen, ki večinoma določajo pogoje menjave in dinamiko tujih obrestnih mer. Glavna notranja pogoja, ki vplivata predvsem na uvozno odprtost, pa sta dinamika domače gospodarske rasti in gibanje realnega efektivnega tečaja domače valute. 2 Po metodologiji OECD (Hatzichronoglou, 1997) smo v skupino panog s srednje nizko tehnologijo uvrstili naslednja podpodročja dejavnosti SKD: DF, DH, DI, DJ; v skupino panog s srednje visoko in visoko tehnologijo: DG, DK, DL, DM; v skupino panog z nizko tehnologijo pa DA, DB, DC, DD, DE in DN. Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Povprečni delež menjave s tujino (izvoz in uvoz)1 v BDP v Sloveniji in v Evropski uniji, v % 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Delež izvoza in uvoza v BDP - SLO 52,1 57,3 57,6 56,4 55,9 60,6 64,9 69,6 Proizvodi 43,4 48,6 48,9 47,4 47,0 51,2 54,7 59,1 Storitve 8,7 8,7 8,7 9,1 8,9 9,4 10,2 10,5 Izvoz proizvodov in storitev 51,2 55,6 57,2 57,1 55,8 60,0 64,6 69,2 Proizvodi 41,0 45,7 47,3 46,8 45,9 49,3 52,8 57,2 Storitve 10,2 9,9 9,9 10,3 9,9 10,7 11,7 12,0 Uvoz proizvodov in storitev 53,0 59,1 57,9 55,8 55,9 61,2 65,1 69,9 Proizvodi 45,7 51,6 50,4 47,9 48,1 53,1 56,6 60,9 Storitve 7,3 7,5 7,5 7,8 7,8 8,1 8,6 9,0 Delež izvoza in uvoza v BDP - EU-25 28,9 36,0 35,8 34,6 34,1 35,3 37,0 39,7 Proizvodi 22,8 28,0 27,6 26,6 26,2 27,2 28,6 31,1 Storitve 6,1 8,0 8,2 8,1 7,9 8,1 8,4 n.p. Viri: SI-Stat podatkovni portal - Nacionalni računi (SURS), 2007; Eurostat Portal Page - Economy and Finance, 2007; preračuni UMAR. Opombe: 1Razmerje med povprečno vrednostjo skupnega izvoza in uvoza po plačilnobilančni statistiki in BDP v tekočih cenah. UMAR 95 UMAR 96 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Neposredne tuje investicije V letu 2006 se je nadaljeval trend hitrega povečevanja slovenskih neposrednih investicij v tujino, priliv NTI pa se je močno zmanjšal. Relativno izraženo stanje vhodnih NTI v BDP se je v obdobju 2000-2005 povečalo s 14,8 % na 21,9 % BDP (5.980,17 mio EUR), stanje izhodnih NTI pa s 3,9 % na 10,9 % BDP (2.969,9 mio EUR). V letu 2005 se je delež na vhodni strani povečal za 0,6, na izhodni strani pa za 2,4 odstotne točke. Današnji obseg NTI v Sloveniji je predvsem rezultat povečanih prilivov po letu 2000, pri katerih pa je zaznati izrazita nihanja. Po rekordnih prilivih NTI v letu 2002 v višini 1.721,7 mio EUR1 prilivi v naslednjih letih niso več presegli 700 mio EUR. V letu 2006 so prilivi znašali 264,2 mio EUR, kar je precej manj kot v letu 2005. Odlivi NTI iz Slovenije se stalno in hitro povečujejo, z 71,7 mio EUR v letu 2000 na kar 503,4 mio EUR v letu 2005 in 567,9 mio EUR v letu 2006. Slovenija je tako v letu 2006 zabeležila največje neto odlive NTI doslej, in sicer v višini 303,6 mio EUR. Slovenija ima med novimi članicami EU najnižji delež stanja vhodnih NTI v BDP, bolje pa se odreže na področju izhodnih NTI. Med starimi članicami EU so imele leta 2005 nižji delež le Nemčija, Italija, Grčija in Avstrija, med novimi članicami pa je imela Slovenija najnižji delež stanja NTI v BDP. V skupini držav novih članic EU imajo sicer najvišje deleže NTI v BDP Estonija (93,6 %), Malta (77,3 %), Madžarska (55,9%), Ciper (52,7 %) in Češka (48,1%). Analizirane države so v obdobju 2000-2005 pretežno močno povečale delež stanja NTI v BDP: V EU-25 kot celoti je bil višji za 7,2 odstotne točke, med novimi članicami v povprečju za približno 13,6 odstotne točke, v Sloveniji pa za 7,1 odstotne točke (UNCTAD 2005). Slovenija se je v primerjavi z drugimi novimi članicami EU bolje odrezala na področju izhodnih NTI. Pri tem kazalcu so Slovenijo leta 2005 prehiteli le Ciper, Malta in Estonija. Kot je pričakovano, Slovenija po deležu izhodnih NTI v BDP z izjemo Grčije močno zaostaja za starimi članicami EU. Internacionalizacija slovenskega gospodarstva poteka v prvi vrsti preko zunanjetrgovinskih tokov, precej manj pa preko NTI. V analizi stopnje internacionalizacije slovenskega gospodarstva je zanimiva tudi primerjava deležev Slovenije v različnih svetovnih makroekonomskih agregatih. Ti deleži so bili v letu 2005 naslednji: (i) svetovni prilivi NTI (2003-2005): 0,0758% (zmanjšanje za 0,0642 o.t. glede na leto prej), (ii) svetovno stanje vhodnih NTI: 0,0796 % (zmanjšanje za 0,0054 o.t), (iii) svetovni odlivi NTI (2003-2005): 0,0739 % (povečanje za 0,0154 o.t.), (iv) svetovno stanje izhodnih NTI: 0,0338 % (povečanje za 0,0026 o.t.), (v) svetovni BDP: 0,07617 % (zmanjšanje za 0,00373 o.t), (vi) svetovni izvoz: 0,1745 % (zmanjšanje za 0,0022 o.t). Izstopa predvsem visoka razlika med visokim deležem v izvozu in precej nižjim deležem v vhodnih in izhodnih NTI. Po stalnem trendu povečevanja slovenskih deležev od leta 2000 je leta 2005 prvič prišlo do zmanjšanja deležev pri vhodnih investicijah, bruto domačem proizvodu in izvozu, deleži pri izhodnih NTI pa so se spet povečali. Uspešnost Slovenije v pritegovanju NTI bistveno zaostaja za njenimi potenciali na tem področju. Uspešnost neke države v pritegovanju NTI merimo s tem, kako uspešno izkorišča svoje potenciale za pritegovanje NTI. To uspešnost pa razberemo iz primerjave med indeksom potenciala za pritegovanje NTI in indeksom dejanske uspešnosti pritegovanja NTI2. V letu 2005 se je Slovenija med 141-imi državami po indeksu potenciala za pritegovanje NTI 1 Veliki prilivi NTI v letu 2002 so bili posledica nekaterih večjih tujih prevzemov, predvsem prevzema Leka s strani švicarskega Novartisa in nakupa 34-odstotnega deleža v Novi Ljubljanski banki s strani belgijske banke KBC. 2 Za definicijo obeh indeksov glej UNCTAD World Investment Report, 2004. UMAR 97 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije uvrstila na visoko 29. mesto, po dejanski uspešnosti pritegovanja NTI pa na zelo nizko 92. mesto. To kaže na slabo investicijsko klimo v Sloveniji in na nizko uspešnost naše politike pri pridobivanju NTI. Precej boljši smo pri indeksu uspešnosti investiranja v tujini, kjer smo bili leta 2005 na 44. mestu, leta 2000 pa šele na 56. mestu. Slednje kaže na vse bolj intenzivno internacionalizacijo slovenskih podjetij z investiranjem v tujini. Tabela : Tokovi in stanja vhodnih in izhodnih NTI v Sloveniji v obdobju 1995-2006 , v mio EUR 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vhodne NTI Stanje konec leta 1.376,0 3.109,8 2.940,0 3.947,9 5.046,8 5.579,6 5.980,1 n.p. Letni priliv3 117,4 149,1 412,4 1.721,7 270,5 665,2 444,9 264,2 Stanje kot % BDP 9,5 14,8 13,3 16,7 20,3 21,3 21,9 n.p. Izhodne NTI Stanje konec leta 382,3 825,3 1.120,4 1.445,2 1.880,3 2.224,0 2.969,9 n.p. Letni odliv4 7,8 -71,7 -161,2 -165,8 -421,3 -441,0 -503,4 -567,9 Stanje kot % BDP 2,6 3,9 5,1 6,1 7,6 8,5 10,9 n.p. Vir: Finančni računi, Ekonomski odnosi s tujino (Banka Slovenije), 2007; Neposredne naložbe 2005 (Banka Slovenije), 2006; Pomladansko poročilo 2006 (Umar), 2006. Opombe: 1Podjetja, v katerih ima posamezni tuji investitor 10-odstotni ali višji delež v kapitalu. 2Od leta 1996 naprej so vključene tudi neposredne investicije povezanih gospodarskih družb v drugem kolenu. 3Prilivi so načeloma manjši od sprememb stanj, saj je v plačilnem prometu s tujino zajet le del sprememb stanj. Glavna razlika je, da v prilivih niso zajete spremembe v neto obveznostih do tujega investitorja, poleg tega pa prilivi ne vsebujejo podatkov povezanih gospodarskih družb v drugem kolenu. Od leta 1995 naprej so v podatkih plačilne bilance vključeni tudi reinvestirani dobički. 4Negativni predznak pomeni odliv. Slika: Stanje vhodnih in izhodnih NTI v primerjavi z BDP v EU v letih 1995, 2000 in 2005, v % Vhodne NTI Izhodne NTI Svet EU-15/EU-25* Avstrija Belgija in Luksemburg Belgija Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Luksemburg Nizozemska Portugalska Španija Švedska Združeno kraljestvo Nove članice EU Ciper Češka Estonija Latvija Litva Madžarska Malta Poljska Slovaška Slovenija 0 V % 20 40 60 80 100 120 140 160 Vir: UNCTAD World Investment Report, 2004 in 2006 (za EU); www.bsi.si (za Slovenijo). Opomba: * EU-15 za 1995 in EU-25 za 2000 in 2005. Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Podjetni{ka aktivnost Po podatkih GEM smo v Sloveniji po dveletnem upadanju v letu 2006 drugo leto zapored zaznali izboljšanje stopnje celotne zgodnje podjetniške aktivnosti, ki pa je glede na druge države še vedno razmeroma nizka. Vrednost TEA-indeksa1 se je po upadanju v obdobju 2002-2004 v letu 2005 prvič povečala, in sicer za 1,8 odstotne točke. V letu 2006 se je ponovno okrepila, na 4,6 %, kar je enako vrednosti iz leta 2002 (ocenjeno povprečje 16 držav EU, ki so v letu 2006 sodelovale v projektu GEM, je znašalo 5,5 %; gl. tudi Sliko). Vključenost prebivalstva v zgodnje faze podjetniške aktivnosti se je v primerjavi z letom 2005 povečala zaradi dviga stopnje vključenosti v podjetništvo zaradi zaznane poslovne priložnosti (za 0,2 odstotne točke, na 4,0 %). Stopnja vključenosti v podjetništvo zaradi nuje je stagnirala na ravni iz leta 2005. Prikazane spremembe so ugodne s stališča izboljševanja kakovosti in obstojnosti nastajajočih podjetij v Sloveniji. Podjetniki iz priložnosti so namreč v primerjavi s podjetniki iz nuje praviloma bolj usmerjeni v rast in razvoj svojih podjetij, zaradi česar imajo njihova podjetja tudi večje možnosti za preživetje na trgu. Na ugoden razvoj na področju zgodnjih faz podjetniškega procesa v letu 2006 kaže tudi znižanje stopnje smrtnosti podjetij in izboljšanje razmerja med podjetniki iz priložnosti in podjetniki iz nuje. V prvem primeru smo zaznali upad z 2,1 na 1,6, kar pomeni, da je v letu 2006 med 16 nastajajočimi podjetji v povprečju na trgu obstalo 10 podjetij. To je najugodnejše razmerje v obravnavanem obdobju. V drugem primeru se je razmerje okrepilo s 7,8 na 8,6, kar je prav tako najugodnejše razmerje do sedaj. V obeh primerih sta razmerji boljši od povprečja 16 držav EU, ki so v letu 2006 sodelovale v projektu GEM (indeks smrtnosti: 1,8; razmerje TEA-priložnost/TEA-nuja: 7,4). Manj ugoden razvoj smo v letu 2006 zaznali na področju ustaljenega podjetništva in stopnje celotne podjetniške aktivnosti. Delež prebivalcev v ustaljenem podjetništvu se je zmanjšal za 1,9 odstotne točke (na 4,4 %; povprečje 16 držav EU: 5,2 %), kar je povzročilo upad stopnje celotne podjetniške aktivnosti z 10,1 % na 9,0 % (povprečje 16 držav EU: 10,4 %). S tem se je število podjetniško aktivnih prebivalcev v Sloveniji zmanjšalo za desetino, na dobrih 121.000, kar je ob ugodnih makroekonomskih razmerah do neke mere presenetljivo. Ob prikazanih spremembah v letu 2006 je potrebno tudi poudariti, da je povečevanje deleža podjetniško aktivnega prebivalstva s stališča (samo)zaposlovanja sicer pomembno, vendar je z vidika izboljševanja konkurenčnosti gospodarstva razvojna usmerjenost podjetnikov pomembnejša od njihovega števila. Na krepitev podjetniške aktivnosti kažejo tudi podatki iz strukturne statistike podjetij, po katerih se je v letu 2005 število podjetij že drugo leto zapored povečalo za 4,3 %. Po podatkih AJPES se je med velikostnimi razredi podjetij (gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov skupaj) po številu zaposlenih v obdobju 2003-2005 najbolj opazno povečalo število mikro (za 9,1 % oz. 7.925) in malih podjetij (za 6,3 % oz. 304), vseh podjetij skupaj pa s 93.233 na 101.4772. Povečevanje števila podjetij v omenjenem obdobju je bilo mnogo hitrejše kot v predhodnem triletnem obdobju, ko je pretežno stagniralo. Povezujemo ga lahko z ugodnimi makroekonomskimi razmerami, z novimi poslovnimi priložnostmi, povezanimi z vstopom v EU, z zniževanjem obrestnih mer ter v zadnjem času tudi s popularizacijo podjetništva kot kariere in z izboljševanjem administrativnega 1 Za metodološko razlago mer podjetniške aktivnosti gl. opombe pod Tabelo. 2 Dinamika sprememb v podjetniški aktivnosti se po podatkih iz strukturne statistike razlikuje od dinamike, prikazane s pomočjo indeksov GEM, kar nakazuje na neprimerljivost obeh skupin podatkov. UMAR 98 UMAR 99 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije okolja za poslovanje podjetnikov (npr. projekt VEM). Podjetniška aktivnost se krepi predvsem v storitvenih dejavnostih, kar je ugodno z vidika strukturnih sprememb v slovenskem gospodarstvu. V proizvodnih in poslovnih storitvah je po podatkih AJPES v obdobju 2003-2005 nastalo 4.497 oz. 54,5 %, v industriji in gradbeništvu pa 2.441 oz. 29,6 % vseh novih podjetij. Med posameznimi dejavnostmi po številu novih podjetij izstopajo: poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve (3.134), gradbeništvo (2.219), druge javne, skupne in osebne storitve (855) ter trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe (680). Za več kot 300 se je število podjetij povečalo še v gostinstvu in finančnem posredništvu. Tabela: Izbrane mere podjetniške aktivnosti v Sloveniji, 2002-2006 V % prebivalstva (18–64 let) 2002 2003 2004 2005 2006 TEA-indeks1 4,6 4,1 2,6 4,4 4,6 TEA-nastajajoči2 3,3 3,0 1,9 3,0 2,9 TEA-novi3 1,5 1,1 0,7 1,4 1,8 TEA-priložnost4 3,3 3,1 2,2 3,8 4,0 TEA-nuja5 1,4 0,8 0,4 0,5 0,5 Ustaljeno podjetništvo6 - - - 6,3 4,4 Stopnja celotne podjetniške aktivnosti7 - - - 10,1 9,0 Vir: Rebernik et al., 2003; Rebernik et al., 2004; Rebernik et al., 2005; Rebernik et al., 2006; GEM, 2007. Opombe: 1TEA-indeks je stopnja celotne zgodnje podjetniške aktivnosti in meri delež prebivalstva, ki se vključuje v podjetništvo. Zajema posameznike, ki so začeli vzpostavljati nova podjetja ali opravljati nove poslovne dejavnosti, vključujoč samozaposlitev (2TEA-nastajajoči podjetniki, ki še niso izplačevali plač dlje kot tri mesece). Poleg njih vključuje tudi posameznike, ki so zaposleni kot lastniki/managerji novih podjetij, ki ne izplačujejo plač dlje kot 42 mesecev (3TEA-novi). 4TEA-priložnost meri delež prebivalstva, ki se je lotil podjetništva zaradi zaznane poslovne priložnosti. 5TEA-nuja meri delež prebivalstva, ki se je lotil podjetništva zaradi pomanjkanja drugih možnosti na trgu dela. 6Ustaljeno podjetništvo predstavlja delež podjetnikov v prebivalstvu, ki poslujejo dlje kot 42 mesecev. 7Stopnja celotne podjetniške aktivnosti zajema TEA-indeks in delež ustaljenih podjetnikov. Določeno število posameznikov podjetniško deluje v več kot enem podjetju, zato bi bili lahko hkrati vključeni v več indeksov. Da ne bi prišlo do podvajanja štetja, so po metodologiji GEM v TEA-indeksu in indeksu celotne podjetniške aktivnosti omenjeni posamezniki šteti samo enkrat. To je razlog, da je vrednost TEA-indeksa za posamezno državo manjša ali enaka seštevku deležev nastajajočih in novih podjetnikov (TEA-nastajajoči + TEA-novi) ter da je stopnja celotne podjetniške aktivnosti manj ša od seštevka TEA-indeksa in indeksa ustaljenih podjetij ali je enaka temu seštevku. Prav tako seštevek deležev nastajajočih in novih podjetnikov ni enak stopnji celotne zgodnje podjetniške aktivnosti (TEA-indeks), saj so nekateri posamezniki podjetniško aktivni tako v nastajajočih kot novih podjetjih, v vsoti pa so upoštevani le enkrat (gl. Minniti et al., 2006). Slika: Izbrane mere podjetniške aktivnosti v Sloveniji in ostalih članicah EU, vključenih v projekt GEM, v letu 2006 18 16 14 12 10 TEA - indeks Vir: Global Entrepreneurship Monitor – GEM, 2007. 8 6 4 2 0 UMAR 100 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Dele` nefinan~nih tr`nih storitev V Sloveniji se delež nefinančnih tržnih storitev v dodani vrednosti postopno povečuje, zlasti velik premik je bil v letu 2005. V letu 2005 so nefinančne tržne storitve1 ustvarile 38,3 % dodane vrednosti2 slovenskega gospodarstva in zaposlovale 31,7 % vseh zaposlenih. Od leta 2000 se je njihov delež v dodani vrednosti povečal za 3,1 odstotne točke (v zaposlenosti za 3 o.t.3), od tega največ (eno odstotno točko) v zadnjem letu. Delež v dodani vrednosti so tako v petletnem obdobju kakor tudi v zadnjem letu povečale vse nefinančne tržne storitvene dejavnosti razen gostinstva (H), katerega delež je ostal praktično nespremenjen (2,2 % v letu 2005). Od leta 2000 je delež v dodani vrednosti najbolj (za 1,3 o.t.) okrepila dejavnost nepremičnine, najem in poslovne storitve (K), od tega v zadnjem letu za 0,3 o.t. na 16,2 %. Znotraj dejavnosti K se najhitreje krepijo na znanju temelječe poslovne storitve4. Njihov delež v dodani vrednosti gospodarstva je v letu 2005 dosegel 8,7 %, kar je za 1,8 o.t. več kot leta 2000. Delež preostalega dela dejavnosti K, to je poslovanje z nepremičninami5, se iz leta v leto niža (z 8,0 % v letu 2000 na 7,4 % v letu 2005). Visoka rast dodane vrednosti je bila po letu 2000 značilna tudi za dejavnost promet, skladiščenje in zveze (I). Njen delež v dodani vrednosti se je v petih letih povečal za 1,2, v zadnjem letu pa za 0,5 o.t. Od tega se je del prometne dejavnosti, ki sodi med na znanju temelječe storitve, to je poštne in telekomunikacijske storitve6, povečal za 0,5 oz. 0,2 o.t. Pomen dejavnosti trgovine s popravili motornih vozil (G) v dodani vrednosti gospodarstva pa se je v petih letih povečal za 0,7, v letu 2005 pa za 0,3 o.t. V letu 2005 se je nadaljevalo zmanjševanje razkoraka med Slovenijo in povprečjem EU po deležu nefinančnih tržnih storitev v dodani vrednosti, vendar ostaja precejšen zaostanek na področju dejavnosti nepremičnine, najem in poslovne storitve, kjer dobro polovico predstavljajo na znanju temelječe poslovne storitve. Delež nefinančnih tržnih storitev v dodani vrednosti je v povprečju EU v letu 2005 znašal 43,8 %. Zaostanek Slovenije za evropskim povprečjem je bil po tem kazalniku najvišji v letu 2001 (7,7 odstotne točke), po letu 2002 pa se je zmanjšal. Približevanje evropskemu povprečju se je pospešilo zlasti v zadnjem letu, ko se je razkorak zmanjšal na 5,4 odstotne točke. Zmanjšanje zaostanka pa je predvsem posledica krepitve deleža dodane vrednosti trgovine s popravili motornih vozil ter prometa, skladiščenja in zvez, torej dejavnosti, ki imata v strukturi dodane vrednosti slovenskega gospodarstva višji delež kot v EU. Razkorak po ustvarjeni dodani vrednosti gostinstva in dejavnosti nepremičnine, najem in poslovne storitve pa se ni zmanjšal. Slovenija za EU najbolj zaostaja zlasti po dodani vrednosti 1 Dejavnosti Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) od G do K (brez J): trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe (dejavnost G), gostinstvo (dejavnost H), promet, skladiščenje in zveze (dejavnost I) in poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve (dejavnost K). 2 Gre za bruto dodano vrednost. 3 Del povečanja gre tudi na račun povečanja števila zaposlenih v dejavnosti K, kjer so z letom 2002 začeli k zaposlenosti šteti tudi zaposlene po avtorskih pogodbah in pogodbeno delo. 4 V na znanju temelječe storitve se po definiciji OECD znotraj dejavnosti K uvrščajo naslednje dejavnosti SKD: dajanje strojev in opreme v najem (71), obdelava podatkov in povezane storitve (72), raziskave in razvoj (73), druge poslovne storitve (74). 5 Večino poslovanja z nepremičninami zavzema stanovanjska dejavnost gospodinjstev, za katero so značilne relativno nizke konstantne stopnje rasti dodane vrednosti. V letu 2000 je stanovanjska dejavnost zavzemala 94 % dodane vrednosti oddelka poslovanje z nepremičninami, v letu 2005 pa 91 %. 6 V na znanju temelječe storitve se po definiciji OECD znotraj dejavnosti I uvrščajo poštne in telekomunikacijske storitve (oddelek 74). UMAR 101 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije dejavnosti K, kjer se (ob intenzivni rasti teh storitev v EU) razkorak bistveno ne zmanjšuje, saj je bila razlika v letu 2000 enaka 6,2, v letih 2004 in 2005 pa 6,1 odstotne točke. Po zadnjih razpoložljivih podatkih za države EU, ki so na voljo za leto 2002 (STI Scoreboard, 2005), je Slovenija za povprečjem EU zaostajala tako glede deleža poslovnih storitev kot glede deleža dejavnosti poslovanje z nepremičninami. V dveletnem obdobju (od 2000 do 2002) se je zaostanek pri poslovnih storitvah, ki sodijo med na znanju temelječe storitve, nekoliko zmanjšal (s 4,1 na 3,1 o.t.), pri poslovanju z nepremičninami pa povečal (z 2,5 na 3,4 o.t.). Glede na to da se je v Sloveniji tudi v zadnjih letih delež poslovnih storitev povečeval, delež nepremičninske dejavnosti pa zmanjševal, lahko sklepamo, da so se v primerjavi z EU podobna gibanja nadaljevala tudi po letu 2002. Tabela: Delež nefinančnih tržnih storitev v dodani vrednosti v Sloveniji in v Evropski uniji (v %) 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Slovenija 35,0 35,2 35,6 36,4 36,8 37,3 38,3 EU-25 40,1 42,7 43,3 43,4 43,5 43,5 43,8 EU-15 40,2 42,9 43,4 43,5 43,6 43,7 44,0 EU-10 36,7 39,9 40,9 41,4 40,7 40,0 40,2 Viri: SI-stat podatkovni portal - Nacionalni računi (SURS), 2006. Economy and finance - National accounts data (Eurostat), 2006. Slika: Delež nefinančnih tržnih storitev v dodani vrednosti v Sloveniji in Evropski uniji v letih 2000 in 2005 (v%) 50 45 40 35 30 Viri: SI-stat podatkovni portal - Nacionalni računi (SURS), 2006. Economy and finance - National accounts data (Eurostat), 2006. Opombi: *Podatek za leto 2004. **Podatek za leto 2003. Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Bilan~na vsota bank V letu 2005 se je obseg bilančne vsote bank v primerjavi z BDP okrepil kar za 15,3 odstotne točke in s tem dosegel raven 105,4 %. Rast kazalnika je že tretje leto zapored v veliki meri posledica krepitve kreditne aktivnosti bank, saj se je v tem letu obseg kreditov nebančnim sektorjem nominalno povečal za dobro četrtino. Tako so konec leta predstavljali že 54,6 % celotne bilančne vsote. Tovrstni krediti so tako k 23,6-odstotni rasti bilančne vsote slovenskega bančnega sektorja prispevali kar 13,6 odstotne točke. V valutni strukturi kreditov so se krepili predvsem devizni krediti, ki so bili vse do konca tretjega četrtletja ugodnejši od tolarskih. V nasprotju z letom 2004 pa se je ponovno okrepil obseg vrednostnih papirjev, ki niso namenjeni trgovanju, saj je le-ta v tem obdobju porasel za 14,4 %. To je v veliki meri posledica rasti obsega kratkoročnih vrednostnih papirjev, izdanih s strani države. Na strani virov pa se banke še naprej soočajo z nizkimi stopnjami rasti depozitov prebivalstva, ki so bili v preteklosti glavni vir financiranja, zato so le-te svojo okrepljeno kreditno aktivnost financirale z zadolževanjem v tujini, ki je v letu 2005 raslo že četrto leto zapored. Z 562,8 mrd SIT je bilo za 1,5-krat višje kot leto pred tem. Pomemben vir pa so tudi bančni depoziti tujih bank (predvsem mater), ki so z 242,6 mrd SIT za 3,3-krat presegli vrednost iz istega obdobja lani. V letu 2006 se je rast bilančne vsote bank s 15,8 % nekoliko umirila. Kazalnik bilančne vsote glede na BDP se je tako v primerjavi s predhodnim letom okrepil za 8,1 odstotne točke in s tem dosegel raven 113,5 %. Pri tem je potrebno opozoriti, da podatki za leto 2006 zaradi prehoda na mednarodne standarde računovodskega poročanja niso popolnoma primerljivi z letom pred tem. Kljub temu je razvidno, da se je tudi v letu 2006 nadaljevala okrepljena kreditna aktivnost bank. Vendar podatki nakazujejo, da so jo banke nekoliko manj financirale z zadolževanjem v tujini in depoziti tujih bank, saj so neto tokovi v enajstih mesecih leta 2006 predstavljali le dobri dve tretjini vrednosti iz primerljivega obdobja leta 2005. Kljub visoki rasti vrednosti indikatorja pa se relativni zaostanek Slovenije za povprečjem EU ni bistveno zmanjšal. V letu 2005 je tako po tem kazalniku dosegla 33,2 % povprečja EU (v letu 2004 32,8 %). V tem letu so banke tudi v ostalih državah članicah precej okrepile svojo kreditno aktivnost, saj je bila medletna rast obsega kreditov v EU 15,9-odstotna, kar je najvišja rast v zadnjih petih letih. Bilančna vsota je tako na medletni ravni porasla za 15,7 %. Ker pa je le-ta bila že prej na ravni 2,7-kratnika BDP, se je vrednost indikatorja v EU okrepila kar za 43,1 odstotne točke in s tem dosegla raven 317,9 %. Nekoliko višjo (18,5-odstotno) rast bilančne vsote so beležile nove države članice, vendar pa je vrednost kazalnika za te države v primerjavi z letom 2004 porasla za 15,7 odstotne točke, kar je približno na ravni slovenskega prirasta. Slovenija se glede na vrednost bilančne vsote v primerjavi z BDP še naprej uvršča v drugo polovico držav EU-10. Nižjo vrednost kazalnika so tako beležile le Litva (71,7 %), Poljska (74,6 %) in Madžarska (84,4 %). UMAR 102 UMAR 103 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: snovna struktura bilance stanja bank za obdobje 1995-2006, v mio EUR 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Aktiva 6.156,5 13.041,6 16.177,5 19.000,2 21.104,4 23.555,1 29.126,7 33.742,1 v% B 62,4 74,2 80,8 85,1 87,0 90,0 105,4 113,5 Krediti nčnemu sektor 1.058,1 1.520,6 1.653,5 1.557,1 1.440,4 2.087,1 2.848,0 3.063,3 Krediti bančnim sektor 2.536,2 6.823,7 7.986,6 9.065,7 10.591,2 12.691,3 15.905,1 20.082,1 Vredn i papirji 1.730,5 3.309,9 4.629,1 6.454,3 7.176,1 6.852,6 8.155,9 10.596,7 Druga iva 586,3 975,9 1.047,7 1.319,6 1.306,3 1.335,3 1.618,3 33.742,1 Vir: Letno očilo Banke Slovenije (različni letniki). Slika: Bna vsota bank v nekaterih državah članicah EU v letu 2005, kot % BDP 2935 638 601 H Delež v BDP ---------EU-25 _ Vir: Letno poročilo Banke Slovenije, 2006; European banking federation, 2006; Nacionalni računi (SURS), 2007 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Zavarovalne premije Vrednost kazalca zavarovalne premije glede na BDP je v letu 2005 prvičpo letu 1999 ostala nespremenjena, na ravni 5,6 %. Obseg zavarovalnih premij1 je dosegel vrednost 1.549,2 mio EUR in je bil za 6,6 % višji kot leto prej. Rast zavarovalnih premij je v tem obdobju dosegla le dobro polovico povprečne letne rasti v zadnjih desetih letih. Glavni razlog za tako občutno umirjanje rasti gre iskati predvsem v velikem upadu rasti premij življenjskih zavarovanj, ki je bila z 8,6 % najnižja doslej, potem ko je bila v letu 2004 s 43,8 % najvišja v zadnjih desetih letih. Do umirjanja rasti premij življenjskih zavarovanj je v največji meri prišlo zaradi precej nižje rasti premij življenjskih zavarovanj, vezanih na vrednosti enot investicijskih skladov, ki so bile v letu 2005 višje za dobro petino, leto pred tem pa se je njihova vrednost skoraj potrojila. Poleg tega se je precej upočasnila tudi rast premij ostalih življenjskih zavarovanj. Že četrto leto zapored se umirja tudi rast premij neživljenjskih zavarovanj, ki so se v letu 2005 povečale za 5,7 %. Nižjo stopnjo rasti smo s 4,9 % zabeležili le še v letu 1997. Potem ko je vrednost kazalca obsega zavarovalnih premij glede na BDP za povprečjem EU upadala tri leta zapored, se je v letu 2005 okrepila za 0,2 odstotne točke in tako dosegla raven 8,5 %. Čeprav je obseg premij v novih državah članicah naraščal bistveno hitreje (18,0 %) kot v starih (6,5 %), pa je v novih članicah (zaradi relativno majhnega pomena zavarovalnega sektorja in višje rasti BDP) obseg premij glede na BDP absolutno porasel le za 0,1 odstotne točke, na 3,4 %. Pri starih članicah pa je bil višji kar za 0,3 odstotne točke in s tem dosegel raven 8,8 %. Med novimi članicami ima Slovenija najvišji obseg zavarovalnih premij glede na BDP, prav tako pa še vedno za njo zaostajata tudi Grčija in Španija. V primerjavi z drugimi kazalniki razvitosti finančnega sektorja je zaostanek Slovenije za EU najmanjši ravno na področju zavarovalništva, vendar pa je večji razkorak opaziti pri primerjavi strukture premij. V Sloveniji 70,0 % vseh zavarovanj še vedno predstavljajo premije neživljenjskih zavarovanj, kjer sta najpomembnejši kategoriji zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil in zdravstveno zavarovanje, ki skupaj predstavljata več kot polovico vseh premij neživljenjskih zavarovanj. Tovrstna zavarovanja so tako v letu 2005 že četrto leto zapored dosegla raven 3,9 % BDP, kar je ena izmed najvišjih ravni v Evropski uniji in za 0,6 odstotne točke višja od evropskega povprečja. Obseg življenjskih zavarovanj, ki vključujejo tudi bolj razvite oblike finančnih storitev, pa je v Sloveniji dosegel le 1,7 % BDP. To je le za 0,2 odstotne točke nad povprečjem novih držav članic in dosega le slabo tretjino povprečne vrednosti v EU. UMAR 104 1 Upoštevamo tudi institucije, ki še ne delujejo po zakonu o zavarovalništvu (Kapitalska družba, Sklad obrtnikov in podjetnikov). UMAR 105 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Zavarovalne premije po vrstah zavarovanj v Sloveniji v obdobju 1995–2005 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 V primerjavi z BDP, v % Zavarovalne premije skupaj 4,3 4,5 4,8 5,0 5,1 5,6 5,6 Življenjsko zavarovanje 0,6 0,9 1,0 1,1 1,2 1,6 1,7 Neživljenjsko zavarovanje 3,6 3,6 3,8 3,9 3,9 3,9 3,9 Struktura, v % Zavarovalne premije skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Življenjsko zavarovanje 14,8 19,4 21,4 22,7 23,9 29,4 30,0 Neživljenjsko zavarovanje 85,2 80,6 78,6 77,3 76,1 70,6 70,0 Medletne nominalne stopnje rasti, v% Zavarovalne premije skupaj 62,6 12,5 19,3 16,1 11,7 16,8 6,6 Življenjsko zavarovanje 67,8 20,9 31,5 23,2 17,8 43,8 8,6 Neživljenjsko zavarovanje 61,7 10,7 16,3 14,1 9,9 8,3 5,7 Vir: Statistični zavarovalniški bilten 2006, (Slovensko zavarovalno združenje) 2006. Slika: Obseg vseh zavarovalnih premij, življenjskih zavarovanj in neživljenjskih zavarovanj v primerjavi z BDP v državah članicah EU v letu 2005, v % 40 35 Življenjsko Neživljenjsko EU-25 30 25 20 15 10 Vir: Statistični zavarovalniški bilten 2006 (Slovensko zavarovalno združenje), 2006; Annual Report 2005-2006 (The Comite Europeen des Assurances) 2006. 5 0 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tr`na kapitalizacija Tržna kapitalizacija delnic (brez investicijskih družb) glede na BDP se je v letu 2005 prvič doslej znižala in dosegla raven 24,2 %, kar je za tri odstotne točke manj kot leto pred tem. Do razmeroma velikega zmanjšanja vrednosti kazalnika je prišlo zaradi 5,9-odstotnega upada obsega tržne kapitalizacije na Ljubljanski borzi ob relativno visoki 4-odstotni realni gospodarski rasti v letu 2005. Od tega je vrednost delnic z borzne kotacije upadla za 4,1 %, vrednost delnic prostega trga pa za dobro desetino. K upadu obsega tržne kapitalizacije je največ prispevalo splošno zniževanje vrednosti delnic, ki kotirajo na borzi, saj se je vrednost osrednjega indeksa SBI20 prvič po letu 1996 znižala in je bila za 5,6 % nižja kot ob koncu leta 2004. Del zniževanja obsega tržne kapitalizacije pa lahko pripišemo tudi dejstvu, da se je v letu 2005 nekoliko znižalo število delnic, ki so kotirale na Ljubljanski borzi. Vrednost celotnega prometa na Ljubljanski borzi, ki vključuje tudi trgovanje s svežnji in trgovanje na trgu uradnih vzdrževalcev likvidnosti (TUVL), kjer se trguje samo z državnimi vrednostnimi papirji, je v letu 2005 dosegla 2.741,2 mio EUR. To je za skoraj dve tretjini več kot leto pred tem in daleč najvišja vrednost doslej. Brez upoštevanja TUVL bi promet na Ljubljanski borzi porasel le za dobro desetino. Promet z obveznicami se je okrepil kar za 1,5-krat, promet z delnicami pa je porasel minimalno, in sicer le za en odstotek. Likvidnost na Ljubljanski borzi še naprej ostaja nizka. Tržnost delnic, merjena kot razmerje med vrednostjo prometa in tržno kapitalizacijo delnic, se je v primerjavi z letom 2004 povišala le za 0,01 in še to v glavnem zaradi zmanjšanja vrednosti tržne kapitalizacije delnic in ne zaradi večjega obsega trgovanja. Tržnost obveznic je v letu 2005 dosegla raven 0,20, kar je skoraj dvakrat več kot leto pred tem. Precej višja vrednost pa je predvsem posledica obsežnega trgovanja na novo osnovanem TUVL. Primerjava razvitosti slovenskega finančnega sektorja z ostalimi državami EU kaže, da je razvojni razkorak največji ravno na področju trga kapitala, zaostanek pa se je v letu 2005 še povečal, saj se je vrednost kazalnika za večino držav članic precej okrepila. Tako se je v letu 2005 tržna kapitalizacija delnic v EU zaradi ugodnih gibanj na večini kapitalskih trgov povečala kar za 13,1 odstotne točke in dosegla 79,7 % BDP, kar je najvišja vrednost po letu 2001. Slovenija je tako dosegla le dobrih trideset odstotkov povprečne vrednosti EU. Potem ko je Slovenija v preteklih letih vseskozi dosegala ali celo presegala povprečno vrednost kazalnika v novih državah članicah, pa je v letu 2005 prvič opazneje zaostala tudi za povprečjem teh držav, ki je bilo na ravni 32,9 %. To je za 5,7 odstotne točke več kot v letu 2004. Nižjo vrednost kazalnika kot Slovenija sta dosegli le še Slovaška (10,6 %) in Latvija (17,0 %). Za leto 2006 ocenjujemo, da je Slovenija po obsegu tržne kapitalizacije glede na BDP zmanjšala razvojni razkorak za povprečjem EU. Cene vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi so se v letu 2006 ponovno pričele krepiti, obenem pa je bilo na borzo uvrščeno eno izmed podjetij, ki je še vedno v večinski lasti države. Tako se je tržna kapitalizacija delnic v tem letu okrepila za 72,0 %, kar precej presega rast večine ostalih držav članic EU. Kljub izredno visoki gospodarski rasti se je tako tudi vrednost kazalnika tržne kapitalizacije delnic v primerjavi z BDP okrepila kar za 14,5 odstotne točke (največ doslej) na 38,7 %. Precej nižjo stopnjo rasti pa je beležila tržna kapitalizacija obveznic, ki se je v letu 2006 okrepila za slabo desetino in je dosegla le slabo četrtino povprečne letne rasti v zadnjih desetih letih. Vrednost celotnega prometa na Ljubljanski borzi (vključno s TUVL) je v letu 2006 s 3.579,8 mio EUR za slabo četrtino presegla vrednost iz leta 2005. Velik del rasti je posledica za dobro polovico večjega obsega trgovanja z delnicami brez investicijskih družb (1.451,5 mio EUR) in deloma tudi za slabi dve tretjini večjega trgovanja s UMAR 106 UMAR 107 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije kratkoročnimi vrednostnimi papirji na TUVL-u (739,3 mio EUR). Na drugi strani pa se je promet z obveznicami okrepil le za 1,1 % (1.218,9 mio EUR), kar je najnižja vrednost po letu 2001. Pri trgovanju z obveznicami pa je prišlo tudi do velikih strukturnih sprememb, saj se je velik del prometa z državnimi obveznicami iz borzne kotacije selil na TUVL. Kljub temu da se je vrednost prometa z delnicami v letu 2006 precej povišala, pa se je tržnost delnic, merjena kot razmerje med prometom in obsegom tržne kapitalizacije, v letu 2006 ponovno znižala za 0,01 točke in dosegla raven 0,13. To je posledica izredno visoke rasti tržne kapitalizacije delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Za nadaljni razvoj slovenskega trga kapitala bo tako poleg obsega tržne kapitalizacije nujno potrebno okrepiti tudi obseg trgovanja na Ljubljanski borzi, saj bi se s tem zagotovila dovolj velika likvidnost vrednostnih papirjev, ki je prav tako zelo pomembna za nadaljnji razvoj trga kapitala. Tabela: Nekateri kazalci razvitosti kapitalskega trga v Sloveniji v letih 1995-2006 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Tržna kapitalizacija delnic brez PID-ov in ID-ov, v mio EUR1 171,6 2.942,3 3.546,9 5.145,7 5.590,4 7.118,3 6.694,8 11.513,1 Tržna kapitalizacija delnic brez PID-ov in ID-ov, v % od BDP 1,7 16,4 17,7 23,0 23,0 27,2 24,2 38,7 SBI20 1,448 1,808 2,152 3,340 3,932 4,904 4.630 6.383 BIO 111 109 109 111 117 122 123 119 PIX - 1,521 1,588 2,730 3,372 4,513 3.962 5.084 Število vrednostnih papirjev 49 267 270 265 254 254 227 202 Delnice 27 197 193 172 162 153 128 109 od tega delnice PID 0 44 37 33 26 11 10 7 Obveznice 22 68 76 92 92 101 99 93 Pokojninski boni 0 1 1 1 0 0 0 0 Vira: Letno statistično poročilo (Ljubljanska borza), 2006; Nacionalni računi (SURS), 2007. Opombe: PID - pooblaščena investicijska družba, ID - investicijska družba, SBI - slovenski borzni indeks, BIO - borzni indeks obveznic, PIX - indeks delnic pooblaščenih investicijskih družb; 1lastni preračuni v evre. Slika: Tržna kapitalizacija v nekaterih državah članicah EU v letu 2005, kot % BDP 160 140 120 100 80 60 40 20 0 EU-25 Vir: Letno statistično poročilo (Ljubljanska borza), 2005; Prva statistična objava - nacionalni računi (SURS), 2006; Stock market capitalisation (Eurostat), 2006. Opomba: Euronext od januarja leta 2001 predstavljajo borze v Parizu, Amsterdamu in Bruslju, februarja leta 2002 pa se jim je pridružila še Lizbonska borza. OMX vključuje skandinavske (Danska, Finska, Švedska) in Baltske borze (Estonija, Latvija, Litva). Druga prioriteta: Učinkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta - Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo - Povprečno število let šolanja - Razmerje med številom študentov in številom pedagoškega osebja - Javni izdatki za izobraževanje - Izdatki za izobraževalne ustanove na udeleženca - Bruto domači izdatki za raziskovalno razvojno dejavnost - Diplomanti na področju znanosti in tehnologije - Raba interneta Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Dele` prebivalstva s terciarno izobrazbo Izobrazbena sestava prebivalstva se hitro izboljšuje, delež prebivalstva s terciarno izobrazbo pa približuje povprečju EU. Delež prebivalstva v starosti 25-64 let s terciarno izobrazbo je po rezultatih ankete o delovni sili za drugo četrtletje 2006 dosegel 21,5 %, kar je 5,8 odstotne točke več kot v drugem četrtletju 2000 oziroma 7,3 odstotne točke več kot v drugem četrtletju 1995. V zadnjem letu se je povečal za 1,5 odstotne točke (kar je toliko kot v petletnem obdobju 1995-2000). Povprečni delež prebivalstva v starosti 25-64 let s terciarno izobrazbo je bil v drugem četrtletju leta 2006 v EU-25 23,3 % v EU-15 pa 24,4 %, kar je 1,8, oziroma 2,9 odstotne točke več, kot je dosegla Slovenija. V primerjavi z letom 2005 se je ta razlika precej zmanjšala (glej Tabelo). Najhitreje se povečuje delež prebivalstva s končano visoko izobrazbo, ki se je v desetletju 1995-2005 več kot podvojil, delež prebivalstva z višjo izobrazbo pa upada. Po letnih podatkih anket o delovni sili je imelo leta 2005 visoko izobrazbo 12,3 % prebivalstva Slovenije v starosti 25-64 let (leta 2000 7,7 %, leta 1995 6,1 %), višjo 6,4 % (leta 2000 7,4 %, leta 1995 7,5 %), podiplomsko pa 1,4 % (leta 2000 0,9 %, leta 1995 0,7 %). Še naprej se povečuje tudi delež prebivalstva s končano popolno srednjo izobrazbo, delež prebivalstva s končano poklicno izobrazbo ostaja bolj ali manj nespremenjen, z nižjo izobrazbo pa se zmanjšuje. V letu 2005 je imelo popolno (splošno, strokovno ali tehnično) srednjo izobrazbo 31,9 % prebivalstva v starosti 25-64 let (enako kot leto poprej). Ta delež se je v obdobju 1995-2000 močno povečal (s 25,7 % na 31,2 %), po letu 2000 pa se je njegova rast počasi umirila v korist pospešene rasti prebivalstva z visoko izobrazbo. Delež prebivalstva s poklicno izobrazbo že ves čas niha okrog 29 %. Leta 2005 je imelo poklicno izobrazbo 28,3 % prebivalstva v starosti 25-64 let. Končano osnovno šolo je imelo 17,2 % (leta 2000 20,6 %, leta 1995 24,1 %), brez končanih šol pa je bilo 2,5 % prebivalstva v tej starosti (leta 2000 3,9 %, leta 1995 7,2 %). Vključenost mladine v srednje izobraževanje se še naprej povečuje, število odraslih v osnovnem in srednjem izobraževanju pa se že dve leti zmanjšuje. V šolskem letu 2004/ 2005 je bilo v srednje šole vpisane 77,6 % generacije v starosti 15-19 let (v šolskem letu 2000/2001 72,5 %, 1994/1995 pa 67,2 %), prvi vpis v šolskem letu 2005/2006 pa že presega 80 %1, kar je cilj Lizbonske strategije. Pri tem se še naprej povečujeta deleža vpisanih v gimnazije ter v srednje tehnične in strokovne šole, medtem ko se delež vpisanih v poklicne šole znižuje. Povečuje se tudi delež generacije, ki opravi maturo ali zaključni izpit (leta 2005 71,4 %, leta 2000 56,0 %2), zmanjšuje pa delež generacije, ki konča poklicno šolo (leta 2005 24,0 %, leta 2000 28,0 %). Število odraslih v osnovnem in srednjem formalnem izobraževanju, ki je v šolskem letu 2002/2003 že preseglo 25,000 (1994/1995: 10.115), se že dve leti zmanjšuje. V šolskem letu 2004/2005 je bilo v osnovne in srednje šole za odrasle vpisanih 21.069 oseb, končalo pa jih je 6.862 oseb (2,9-krat več kot v šolskem letu 1994/1995). Število študentov in diplomantov se še naprej povečuje. V šolskem letu 2005/2006 je bilo na vseh treh ravneh terciarnega izobraževanja vpisanih 114.794 študentov, od tega 14.246 na višjih strokovnih šolah ter 92.204 na dodiplomskem in 8.344 na podiplomskem študiju. 1 Končni podatki bodo verjetno (tako kot vsako leto) nižji. 2 Ocenjeno v primerjavi z generacijami, ki so bile pred teoretičnim trajanjem šolanja na posameznih vrstah srednjih šol stare 15 let. UMAR 110 UMAR 111 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Delež prebivalstva v starosti 25–64 let s terciarno izobrazbo v Sloveniji in v državah članicah EU-25 v obdobju 1995–2006 (drugo četrtletje), v % 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 EU-25 n.p. 19,3 19,6 19,9 20,8 21,9 22,7 23,2 EU-15 16,6 20,4 20,8 21,1 21,9 23,0 23,8 24,2 EU-10 n.p. 13,9 13,1 13,5 14,7 15,9 17,0 17,9 Belgija 23,3 27,2 27,8 27,9 28,2 29,8 30,7 31,0 Češka n.p. 11,5 11,6 11,8 11,9 12,3 13,1 13,5 Danska 27,2 25,2 28,1 29,0 31,8 32,3 32,9 34,8 Nemčija 21,1 22,5 22,4 21,4 22,9 23,8 24,5 24,1 Estonija n.p. 28,9 29,8 29,7 30,4 31,5 33,6 32,9 Grčija 14,3 16,9 17,2 17,9 18,6 20,6 20,5 21,3 Španija 16,4 22,5 23,6 24,6 25,0 26,4 28,2 28,4 Francija n.p. 21,6 22,6 23,5 23,5 23,9 24,6 25,4 Irska 19,9 21,1 22,8 24,5 26,3 27,8 28,3 29,9 Italija 7,4 9,4 10,0 10,4 10,8 11,4 11,9 12,7 Ciper n.p. 25,2 26,9 29,1 29,6 29,3 27,8 29,9 Latvija n.p. 18,0 18,1 19,6 18,2 19,4 21,5 21,4 Litva n.p. 21,8 22,4 21,9 23,2 24,2 26,5 27,2 Luksemburg 15,4 18,1 17,6 18,4 19,9 23,6 26,6 26,5 Madžarska n.p. 14,0 13,9 14,0 15,2 16,6 17,0 17,8 Malta n.p. 5,4 9,6 8,6 9,0 10,8 12,2 12,3 Nizozemska n.p. 24,0 23,8 24,7 27,1 29,0 29,9 29,8 Avstrija n.p. 14,5 15,2 15,1 15,2 18,4 17,6 17,7 Poljska n.p. 11,4 11,7 12,2 13,9 15,3 16,5 17,8 Portugalska 11,3 9,0 9,3 9,5 10,5 12,6 12,7 13,4 Slovenija 14,2 15,7 13,8 14,5 17,8 18,8 20,0 21,5 Slovaška n.p. 10,3 10,6 10,8 11,6 12,8 13,9 14,4 Finska 21,0 32,3 32,5 32,4 32,8 34,0 34,5 34,1 Švedska 26,1 29,5 25,4 26,2 27,0 27,9 29,3 30,3 Združeno kraljestvo 21,0 24,3 24,9 25,6 26,6 27,9 28,2 29,2 Vir: Statistiki prebivalstva in izobraževanja - SURS, različne številke; Population and Social Conditions (Eurostat), 2006. Slika: Izobrazbena sestava delovno aktivnega prebivalstva v državah članicah EU-25, v % 100 80 60 40 20 M Nižja D Srednja Vir: Population and social conditions - Labour market (Eurostat), 2006 Terciarna 0 UMAR 112 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Povpre~no {tevilo let {olanja S povečevanjem deleža generacij, ki konča srednje in terciarno izobraževanje, se povečuje tudi povprečno število let zaključenega šolanja prebivalstva, ki pa je še vedno nižje kot v razvitih državah. Po podatkih ankete o delovni sili je imelo leta 2005 prebivalstvo v starosti 25-64 let 11,6 leta zaključenega šolanja1 (0,4 leta več kot leta 2000 oziroma 0,9 leta več kot leta 1995). Slovenija se po tem kazalniku uvršča nekoliko pod povprečje držav članic OECD, ki je bilo po zadnjih razpoložljivih podatkih za leto 2004 11,9 (v Sloveniji je bilo takrat 11,5) let zaključenega šolanja. Najvišjo vrednosti tega kazalnika med članicami OECD je imela Norveška (13,9), med članicami EU-25 pa Danska (13,4) in Luksemburg (13,3). Povprečno število let šolanja delovno aktivnega prebivalstva je nekoliko višje, vendar prav tako zaostaja za razvitimi državami Po podatkih ankete o delovni sili je imelo delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji leta 2005 povprečno 11,9 let zaključenega šolanja (0,4 leta več kot leta 2000 oziroma 0,8 leta več kot leta 1995). Vrednost tega kazalnika je v Sloveniji v primerjavi s povprečjem držav članic OECD nizka2. Povprečno število let šolanja je pri delovno aktivnem prebivalstvu običajno višje kot pri prebivalstvu v starosti 25-64 let, saj so pri slednjem stopnje neaktivnosti ali brezposelnosti višje, čim nižjo izobrazbo ima3. Ker pa se izobrazbena sestava prebivalstva v starosti 25-64 let hitro izboljšuje, se ta razlika počasi zmanjšuje (leta 1995 je bila 0,35 leta, leta 2005 pa 0,25 leta). Povprečno število let šolanja po podatkih statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva je nižje kot po anketi o delovni sili, razlika pa se povečuje. Statistični register delovno aktivnega prebivalstva zajema zaposlene in samozaposlene osebe s formalno urejenim statusom. Povprečno število let šolanja teh oseb v letu 2005 je bilo 11,6 leta, torej 0,3 leta manj kot po anketi. Razlika v vrednosti tega kazalnika po obeh virih se povečuje4. Do razlike pa prihaja verjetno zato, ker anketa o delovni sili zajema tudi neformalno delovno aktivne osebe5, katerih izobrazbena raven je, kot kaže, višja od povprečja formalno zaposlenih in samozaposlenih. Eden od možnih razlogov za to je tudi dejstvo, da je med neformalno delovno aktivnimi relativno visoko število študentov, upokojencev, registrirano brezposelnih in drugih oseb z višjo ravnijo izobrazbe, ki so le občasno delovno aktivne. 1 Preračunano na UMAR z upoštevanjem naslednjih predpostavk o povprečnih normativnih dolžinah šolanja: brez končane osnovne šole 5,5 leta, s končano osnovno šolo 8,0 leta, z nižjo poklicno izobrazbo 9,5 leta, s srednjo poklicno izobrazbo 11,0 leta, s končano strokovno ali splošno srednjo šolo 12,2 leta, z višjo izobrazbo 14,0 leta, z visoko izobrazbo 16,2 leta ter s podiplomsko izobrazbo 19,0 leta šolanja. 2 Leta 2003 (edini razpoložljivi podatek) so imeli moški 0,9, ženske pa 0,7 leta šolanja manj od povprečja držav OECD (12,7 oziroma 12,5) in 2,5 oziroma 2,4 manj od najvišjega povprečnega števila let šolanja delovno aktivnega prebivalstva, ki sta ga med državami OECD imeli takrat Norveška in ZDA (14,0 za moške in 14,2 za ženske). Izmed evropskih so imeli takrat delovno aktivni povprečno manj let šolanja kot v Sloveniji le še v Grčiji, Italiji in na Portugalskem, med ženskami pa tudi na Slovaškem. 3 Glej indikator Stopnja brezposelnosti. 4 Leta 1995 je bilo povprečno število let šolanja, izračunano iz podatkov statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva, za 0,1 leta nižje od vrednosti tega kazalnika po podatkih ankete o delovni sili. Leta 1999 se je ta razlika povečala na 0,2, leta 2005 pa na 0,3 leta. 5 Glej indikator Stopnja zaposlenosti. UMAR 113 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Izobraženost delovno aktivnih v Sloveniji glede na dejavnost se v letu 2006 v primerjavi z 2005 skoraj ni spremenila. Še vedno je največja na področju izobraževanja, najnižja pa v gradbeništvu (glej Tabelo). Dejavnosti, ki imajo najvišje povprečno število let šolanja, imajo tudi najvišje deleže delovno aktivnih z višjo in visoko izobrazbo, v teh dejavnostih pa se ta delež tudi najhitreje povečuje. Tabela: Povprečno število let šolanja delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji v obdobju 1995–2006 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Delovno aktivni po anketi o delovni sili 11,1 11,5 11,5 11,6 11,7 11,8 11,9 11,9 Delovno aktivni po registru delovno aktivnega prebivalstva 11,0 11,3 11,3 11,4 11,5 11,6 11,6 11,7 A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 10,3 10,7 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 B Ribištvo 10,1 10,4 10,5 10,6 10,8 10,4 10,4 10,3 C Rudarstvo 10,3 10,6 10,6 10,7 10,9 11,0 11,1 11,1 D Predelovalne dejavnosti 10,1 10,3 10,4 10,4 10,5 10,5 10,6 10,6 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 11,2 11,6 11,6 11,6 11,7 11,8 11,9 12,0 F Gradbeništvo 10,2 9,9 9,9 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 G Trgovina;popravila mot.vozil 11,2 11,4 11,4 11,5 11,5 11,6 11,6 11,7 H Gostinstvo 10,2 10,4 10,4 10,4 10,4 10,5 10,5 10,6 I Promet, skladiščenje, zveze 10,9 11,1 11,2 11,2 11,2 11,3 11,3 11,4 J Finančno posredništvo 12,7 12,9 13,0 13,1 13,2 13,3 13,3 13,4 K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 12,0 12,2 12,3 12,3 12,3 12,4 12,4 12,4 L Javna uprava, obramba, socialno zav. 12,9 13,3 13,4 13,4 13,5 13,5 13,6 13,7 M Izobraževanje 13,0 13,4 13,5 13,6 13,8 13,9 13,9 14,0 N Zdravstvo, socialno varstvo 11,9 11,8 11,9 12,5 12,6 12,6 12,7 12,8 O Dr. javne, skupne in osebne storitve 11,8 11,9 12,0 12,1 12,2 12,3 12,3 12,3 P Zasebna gosp. z zaposlenim osebjem 10,1 10,2 10,3 10,2 10,2 10,3 10,5 10,5 Vir: Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SURS), 2006; preračuni UMAR. Slika: Povprečno število let šolanja prebivalstva v starosti 25-64 let v državah članicah OECD in v Sloveniji, 16 14 12 10 8 6 4 2 2004 Vir: Education at a glance (OECD), 2006 UMAR 114 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Razmerje med {tevilom {tudentov in {tevilom pedago{kega osebja Indikator razmerje med številom študentov1 in številom pedagoškega osebja2 se pogosto uporablja kot približno merilo kakovosti, saj nižje razmerje običajno pomeni večjo možnost za kakovostnejši pedagoški proces. Hkrati je tudi eden izmed indikatorjev, ki kažejo relativni obseg človeških virov, namenjenih s strani države za terciarno izobraževanje. Število pedagoškega osebja namreč poleg višine plač pomembno vpliva na velikost izdatkov, ki jih država namenja za izobraževanje. Ob danih finančnih sredstvih, ki jih država nameni izobraževanju, ima država možnost izbire med manjšim številom študentov na enega pedagoškega delavca (nižjim razmerjem med študenti in pedagoškim osebjem) in med višjimi plačami učiteljev, večjim vlaganjem v njihov profesionalni razvoj in učno tehnologijo ter drugimi izdatki. V Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami razmerje med številom študentov in številom pedagoškega osebja v terciarnem izobraževanju3 kljub izboljšanju še vedno med najslabšimi Obravnavano razmerje se je med šolskima letoma 2004/2005 in 2005/2006 izboljšalo: leta 2005/2006 je prišlo na enega pedagoškega delavca 21,3 študenta (leta 2004/2005: 22,6). Kljub pozitivni tendenci pa po vrednosti indikatorja še vedno zaostajamo za večino drugih evropskih držav. Zadnji podatki za ostale evropske države so na voljo za šolsko leto 2003/2004, kažejo pa, da sta imeli višje število študentov na pedagoškega delavca od Slovenije (21,5) le Grčija in Italija. V obdobju 2000-2004 se je razlika v vrednosti indikatorja med Slovenijo in povprečjem držav OECD zmanjšala, vendar pa položaja v primerjavi z drugimi državami Slovenija ni izboljšala. Število študentov na pedagoškega delavca je v Sloveniji manjše pri programih tipa B4 kot pri programih tipa A. Podobno kot v drugih evropskih državah je tudi pri nas razmerje med številom študentov in številom pedagoškega osebja ugodnejše na programih tipa B. Pri slednjih je tudi zaostanek Slovenije za povprečjem OECD manjši: v šolskem letu 2003/2004 je bilo namreč obravnavano razmerje na programih A v Sloveniji 24,1 (povprečje OECD: 16,3), na programih B pa 17,0 (povprečje OECD: 16,3). 1 Pri študentih so upoštevani: redni študenti+ 1/3 (izredni študenti+ absolventi+ podiplomski študenti) (Statistične informacije št. 160, SURS, 2006). 2 Pri pedagoškem osebju so upoštevani: strokovni pedagoški delavci v višjem strokovnem izobraževanju (predavatelji višjih šol, inštruktorji pri vajah in laboranti) in visokošolski učitelji (docenti, izredni in redni profesorji, predavatelji in višji predavatelji ter lektorji). Znanstveni delavci in visokošolski sodelavci (asistenti, bibliotekarji, strokovni svetniki, višji strokovni sodelavci, strokovni sodelavci in učitelji veščin) niso vključeni. 3 Terciarno izobraževanje obsega višješolski strokovni študij, visokošolski dodiplomski in podiplomski študij. 4 Študijski programi tipa B so programi višješolskega izobraževanja, programi A pa vključujejo visokošolske študijske programe. Programi tipa B so strokovno usmerjeni in krajši od programov tipa A ter posredujejo praktična znanja in veščine, ki so neposredno uporabna pri delu. Pri nas uvrščamo pod programe tipa B višješolsko strokovno izobraževanje. UMAR 115 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Razmerje med številom študentov in številom pedagoškega osebja v terciarnem izobraževanju 1997/1998 1999/2000 2001/2002 2002/2003 2003/2004 OECD 14,8 14,7 15,4 14,9 15,5 EU-191 n.p. n.p. n.p. n.p. 15,7 Avstrija n.p. n.p. 13 12,9 14,8 Belgija n.p. 19,9 18,7 19,2 19,4 Češka 13,5 13,5 16,1 17,3 17,9 Finska n.p. n.p. 12,6 12,3 12,4 Francija n.p. 18,3 17,9 17,6 17,8 Grčija 26,3 26,8 32,2 29,6 28,1 Irska 16,6 17,4 16,3 15 13,7 Italija n.p. 22,8 23,1 21,9 21,6 Madžarska 11,8 13,1 13,8 14,8 15,6 Nemčija 12,4 12,1 12,6 12,5 12,7 Poljska n.p. 14,7 18 18,3 n.p. Slovaška n.p. 10,2 10,5 10,8 10,9 Slovenija n.p. 23,8 22,5 22,9 21,5 Španija 17,2 15,9 13 11,8 11,7 Švedska 9 9,3 9,1 9 9 Združeno kraljestvo 17,7 17,6 18,3 18,2 17,8 Islandija 9,3 7,9 8,7 9 10,9 Japonska 11,8 11,4 11,2 11 11 Norveška 13 12,7 13,2 11,9 12 ZDA 14,6 13,5 17,1 15,2 15,8 Vir: Education at a Glance (OECD), številke 2002–2006; Statistične informacije št. 114 in 160 - Izobraževanje, (SURS), 2006, preračuni UMAR. Opomba: 1Podatki so na voljo le za države EU, ki so članice OECD. Slika: Razmerje med številom študentov in številom pedagoškega osebja na visokošolskih in višješolskih programih v OECD in nekaterih državah EU1, 2003/2004 35 30 25 20 15 10 ¦Visokošolski programi IVišješolski programi Vir: Education at a Glance (OECD), 2006; Statistične informacije St. 114 in 160 - Izobraževanje (SURS), 2006; preračuni Umar. Opomba:1V grafu so prikazane tiste države, za katere je bil na razpolago podatek o razmerju med številom študentov in številom pedagoškega osebja za obe vrsti študijskih programov. 5 0 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Javni izdatki za izobra`evanje Delež celotnih javnih izdatkov za izobraževanje v BDP je v Sloveniji razmeroma visok1,2. Na obseg javnih izdatkov za izobraževanje vplivajo številni dejavniki: poleg stopnje vključenosti v izobraževanje ima močan vpliv tudi demografska struktura, raven plač pedagoškega osebja, organiziranost izobraževalnega sistema ter sistem financiranja izobraževanja. V Sloveniji je delež celotnih javnih izdatkov za izobraževanje v BDP v letu 2003 znašal 6,02 %, za leto 2004 pa začasni podatki kažejo, da se je delež nekoliko znižal - na 5,96 % BDP. Večina evropskih držav nameni za izobraževanje med 4 in 6 % BDP (EU-25 v povprečju 5,21 %), to povprečje pa močno presegajo nekatere severno-evropske države, predvsem Danska, Švedska in Norveška z nad 7-8 % BDP (glej Sliko). V Sloveniji so se v obdobju 2000-2004 (zadnji dosegljivi podatki) najbolj povečali javni izdatki za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje; v državah EU-25 pa v letih 2000-2003 v povprečju najbolj izdatki za sekundarno in terciarno izobraževanje. Delež celotnih javnih izdatkov za izobraževanje v BDP se je v letih 2000-2003 v večini držav EU povečal, v povprečju EU-25 za 0,50 o.t, najbolj na sekundarni in terciarni ravni (za 0,15 o.t. in 0, 12 o.t), kar je tudi v skladu s cilji Lizbonske strategije. V Sloveniji so celotni javni izdatki kot delež v BDP v letih 2000-2003 porasli le za 0,07 o.t., povečali pa so se predvsem javni izdatki za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje - za 0,08 o.t. na obeh ravneh, na sekundarni ravni so se znižali za 0,02, na terciarni pa povečali le za 0,03 o.t. BDP. Po začasni oceni SURS so se podobna gibanja nadaljevala tudi v letu 2004. Ponovno so se še okrepili predvsem javni izdatki za osnovnošolsko izobraževanje (z 2,66 % BDP v letu 2003 na 2,73 % v letu 2004), le malenkost pa izdatki za terciarno raven (za 0, 01 o.t. BDP). V strukturi celotnih javnih izdatkov za izbraževanje je tako delež javnih izdatkov za osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji v letu 2004 predstavljal že 45,8 % (43,3 % v letu 2000). Tolikšna vlaganja v osnovnošolsko izobraževanje so bila v navedenem obdobju povezana predvsem s povečanim zaposlovanjem in investicijami ob uvajanju devetletne osnovne šole3. Čeprav novejših statističnih podatkov o izdatkih za izobraževanje ni na voljo, lahko iz podatkov o zaposlovanju v letu 2006, ko se je izraziteje okrepila le rast zaposlenosti v višjem in visokem šolstvu, sklepamo, da se je vendarle začel strukturni premik v smeri krepitve terciarnega izobraževanja. To je tudi odraz povečanja števila višje in visokošolskih zavodov v tem letu ter začetka procesa prenove in uvajanja novih študijskih programov. Razmeroma visok delež celotnih javnih izdatkov za izobraževanje, ki ga Slovenija nameni za transfere gospodinjstvom oziroma denarno pomoč dijakom in študentom, se je v obdobju 2000-2004 občutno zmanjšal. Leta 2000 je znašal 13,5 %, v letu 2004 pa 9,2 % celotnih javnih izdatkov za izobraževanje, kar pa je še vedno več kot v povprečju za transfere namenijo države EU-25 (5,8 % v letu 2003). Na sekundarni ravni se je delež denarnih in drugih oblik pomoči znižal z 28,6 % v letu 2000 na 16,3 % v letu 2004, kar pa je bilo v veliki meri povezano z upadanjem generacij vpisanih dijakov. V primerjavi z državami EU pa je v Slovenji še vedno zelo visok delež transferov in drugih socialnih ugodnosti za študente na terciarni ravni, ki se je v obravnavanem obdobju sicer prav tako nekoliko znižal (od 26,6 % 1 Finančni podatki za Slovenijo so zbrani po mednarodno primerljivi metodologiji z vprašalnikom UOE (skupni vprašalnik UNESCO, OECD, Eurostat). Podatki se nanašajo na formalno-stopenjsko izobraževanje. 2 Javni izdatki za izobraževanje zajemajo vse proračunske izdatke za formalno-stopenjsko izobraževanje mladine in odraslih na ravni države in občin. Vključeni so javni izdatki neposredno za izobraževalne ustanove (poučevalne in nepoučevalne) ter transferi gospodinjstvom in neprofitnim institucijam (štipendije, štipendije brezposelnim za izobraževanje, subvencije za vozovnice, subvencije za učbenike, izdatki za evalvacijo, otroški dodatki, za katere je pogoj vključenost v izobraževanje). 3 Na predšolski ravni se je občutno povečalo javno financiranje, ker so občine v obravnavanih letih prevzemale večji del bremena povišanja cen programov v javnih vrtcih. UMAR 116 UMAR 117 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije v letu 2000 na 23, 7 % v letu 2004), vendar še vedno močno presega povprečje EU-25 (16,1 % v letu 2003). Visoki transferi na terciarni ravni so sicer značilni tudi za skandinavske države. Tabela: Celotni javni izdatki za izobraževanje, po ravneh izobraževanja1 in namenu porabe Celotni javni izdatki, v % BDP Struktura po namenu, v % Skupaj Predšolsko izobraž. Osnovno izobraž. Srednje izobraž. Terciarno izobraž. Neposredno za izobraževalne ustanove Transferi gospodinjstvom in zasebnim inštitucijam 2000 2002 2003 2003 2003 2003 2003 2003 2003 EU-25 4,71 5,14 5,21 0,50 1,17 2,41 1,15 94,4 5,8 EU-15 4,73 5,13 5,20 0,49 1,16 2,41 1,16 94,0 6,0 Avstrija 5,66 5,67 5,48 0,41 1,08 2,70 1,29 94,7 5,1 Belgija n.p. 6,11 6,06 0,71 1,45 2,58 1,31 94,9 5,1 Ciper 5,44 6,61 7,36 0,36 2,06 3,38 1,56 88,0 12,0 Češka 4,04 4,41 4,55 0,54 0,71 2,35 0,94 95,4 4,6 Danska 8,28 8,44 8,28 0,98 1,95 2,87 2,48 80,4 19,6 Estonija 5,57 5,69 5,67 0,35 1,49 2,73 1,09 94,0 5,8 Finska 6,08 6,34 6,51 0,35 1,41 2,67 2,08 92,2 7,8 Francija 5,83 5,81 5,91 0,7 1,11 2,90 1,20 96,3 3,7 Grčija 3,71 3,90 3,94 0,13 1,13 1,47 1,22 98,0 2,0 Irska 4,29 4,28 4,40 0,07 1,50 1,73 1,09 93,2 6,8 Italija 4,47 4,62 4,74 0,45 1,22 2,30 0,78 95,6 4,6 Latvija 5,64 5,71 5,32 0,69 0,91 2,98 0,74 92,1 7,9 Litva 5,63 5,85 5,18 0,74 0,77 2,68 1,00 92,9 7,1 Madžarska 4,50 5,45 5,94 0,99 1,00 2,72 1,23 93,3 6,7 Malta 4,52 4,47 4,84 1,59 0,78 1,63 0,84 90,7 9,3 Nemčija 4,45 4,70 4,71 0,46 0,66 2,39 1,19 92,4 7,4 Nizozemska 4,86 4,86 5,07 0,36 1,42 1,97 1,33 89,0 11,0 Poljska 4,87 5,42 5,62 0,48 1,79 2,32 1,03 99,1 0,9 Portugalska 5,42 5,54 5,61 0,6 1,70 2,30 1,01 98,6 1,4 Slovaška 4,15 4,35 4,38 0,65 0,65 2,21 0,86 97,0 3,0 Slovenija2 5,95 5,98 6,02 0,56 2,662 1,46 1,34 90,3 9,7 Španija 4,28 4,25 4,29 0,46 1,10 1,73 1,00 97,2 2,8 Švedska 7,31 7,59 7,47 0,5 2,06 2,75 2,16 87,7 12,3 Zdr. kraljestvo 4,64 5,24 5,38 0,35 1,37 2,60 1,06 95,0 5,0 Norveška 6,81 7,64 7,62 0,53 2,03 2,75 2,32 84,6 15,4 ZDA 4,94 5,36 5,43 0,32 1,80 2,08 1,50 n.p. n.p. Vir: Population and social condition - Eurostat Queen Tree, 2006; preračuni UMAR. Opombe:1 Predšolsko izobraževanje - ISCED 0 (za Slovenijo je ocenjen delež izdatkovza drugo starostno obdobje otrok, vključenih vvrtce); Osnovnošolsko izobraževanje - ISCED 1; Srednješolsko izob. - ISCED 2-4; Terciarno izob. ISCED 5-6. Osnovnošolsko izobraževanje vSloveniji vključuje poleg ravni ISCED 1 tudi raven izobraževanja ISCED 2, zato je delež višji kotvdrugih državah, za sekundarno raven pa je nižji, ker vključuje le ravni ISCED 3-4. Slika: Celotni javni izdatki za izobraževanje, skupaj in po ravneh izobraževanja, v letu 2003 -------------------------------------------- n Vir: Population and social condition - Eurostat Queen Tree, 2006. Opombe: Za ravni izobraževanja glej opombo pod tabelo. *Osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji vključuje poleg ravni ISCED 1 tudi raven izobraževanja ISCED 2, zato je delež višji kot v drugih državah in ni primerljiv. 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 UMAR 118 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Izdatki za izobra`evalne ustanove na udele`enca Kazalnik letnih izdatkov za izobraževalne ustanove na udeleženca izobraževanja kaže za Slovenijo razmeroma ugodno sliko za vse ravni izobraževanja skupaj, vendar pa smo v letu 2003 (zadnji razpoložljivi primerljivi podatki) za EU še zelo zaostajali po višini izdatkov na študenta terciarnega izobraževanja. V Sloveniji je bilo na vseh ravneh izobraževanja skupaj v letu 2003 na učenca/dijaka/študenta porabljeno 4.967 EUR SKM1, kar je več kot v vseh novih državah članicah in blizu povprečja držav EU-25 (5.518 EUR SKM). Slovenija bistveno bolj zaostaja na terciarni ravni: izdatki na študenta so v letu 2003 znašali 5.743 EUR SKM (6.139 EUR SKM v letu 2002), v EU-25 v povprečju 8.060 EUR SKM, v nekaterih skandinavskih državah pa so na študenta porabili več kot dvakrat toliko kot v Sloveniji (na Švedskem kar 13.171 EUR SKM). Izdatki na udeleženca izobraževanja se v večini držav EU in OECD v zadnjih letih povečujejo predvsem na primarni in sekundarni ravni, ker se, predvsem pod vplivom demografskih sprememb, zmanjšuje število vpisanih otrok/dijakov in velikost razredov. Podobno velja tudi za Slovenijo, vendar so k rasti izdatkov na udeleženca na primarni in sekundarni ravni v obravnavanem obdobju v Sloveniji prispevale tudi visoke rasti javnih izdatkov za izobraževalne ustanove2. Na terciarni ravni so se v Sloveniji, ob hitri rasti vpisa v letih 2001-2003 in hkrati nizki rasti javnih izdatkov za ustanove terciarnega izobraževanja, letni izdatki na študenta močno znižali (v EU-25 so se malenkost povečali). Gibanja izdatkov na študenta na terciarni ravni so po državah sicer zelo različna in v veliki meri odvisna od rasti števila vpisanih študentov (Education at glance, 2006). Za Slovenijo podobno kaže tudi kazalnik letnih izdatkov za izobraževalne ustanove na udeleženca, izražen v BDP na prebivalca, ki omogoča mednarodne primerjave, upoštevaje tudi razlike v ravni gospodarske razvitosti držav. Kazalnik kaže, da so vlaganja na udeleženca izobraževanja lahko približno enaka tudi v državah, ki se sicer zelo razlikujejo po višini dohodka na prebivalca - npr. Finska in Latvija s 25 % BDP/preb. (Statistics in focus, 18/ 2005). V Sloveniji je deležizdatkov na udeleženca izobraževanja, izražen v BDP na prebivalca, v letu 2003 znašal 30,1 %, kar nas je uvrščalo krepko nad povprečje EU-25 (25,1 %) oziroma med evropskimi državami na drugo mesto za Ciprom. Vendar pa je za terciarno raven tudi ta kazalnik kazal bistveno slabšo sliko. V letu 2003 je delež izdatkov na študenta znašal 34,8 % BDP, kar je precejšnje poslabšanje glede na predhodni dve leti (38,3 % v letu 2002 in 48,4 % v letu 2001), poleg tega smo v letu 2003 krepko zaostali tudi za povprečjem EU-25 (36,7 %). Razkorak med po eni strani razmeroma visokimi celotnimi izdatki za izobraževalne ustanove terciarnega izobraževanja3 in po drugi strani nizkimi letnimi izdatki na študenta terciarnega izobraževanja, če le-te primerjamo z drugimi evropskimi državami, je v veliki meri povezan predvsem z visoko stopnjo vključenosti v terciarno izobraževanje4. 1 Standard kupne moči (ang. Purchasing Power Standard - PPS). Osnova za preračun v SKM so EUR, to pomeni, da so podatki iz nacionalnih valut najprej preračunani v EUR, potem so iz EUR s posebnimi pretvorniki oz. paritetami kupne moči (PPP), preračunani v standarde kupne moči (SKM) - to je v skupno fiktivno valuto, ki omogoča primerjave ekonomskih agregatov, upoštevaje razlike v ravni cen med državami. 2 Glej indikator Javni izdatki za izobraževanje. 3 Celotni (javni in zasebni) izdatki za izobraževalne ustanove terciarnega izobraževanja so v letu 2004 znašali 1,39 % BDP (1,03 javni in 0,33 zasebni izdatki), kar je na ravni povprečja EU-15 in povprečja OECD (več o javnih in zasebnih izdatkih za izobraževalne ustanove glej Poročilo o razvoju 2006 -Indikatorji in Socialne razglede UMAR 2006). 4 Stopnja vključenosti v terciarno izobraževanje glede na populacijo v starosti 20-24 let je v šolskem letu 2002/2003 v Sloveniji znašala približno 68 % (EU okoli 56 %) (Statistics in focus 19/2005). UMAR 119 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Letni izdatki za izobraževalne ustanove na udeleženca izobraževanja, v standardih kupne moči (EUR SKM) in v primerjavi z BDP na prebivalca V EUR SKM Delež v BDP na prebivalca1, v % Vse ravni izobraževanja Terciarno izobraževnje2 Vse ravni izobraževanja Terciarno izobraževanje2 2001 2003 2001 2003 2001 2002 2003 2001 2002 2003 EU-25 5151 5518 7702 8060 24,5 24,9 25,1 36,7 36,7 36,7 EU-15 5638 6002 8267 8868 24,8 25,1 25,3 36,4 36,5 37,4 Avstrija 7095 7481 9770 10838 27,9 29,6 28,5 38,4 41,6 41,3 Belgija 6331 6396 10254 10091 25,9 25,7 24,9 42 41,0 39,3 Ciper 4852 5690 8322 7150 28,1 30,4 32,8 48,2 48,1 41,2 Češka 2755 3279 5031 5782 20,4 20,9 22,2 37,2 37,6 39,2 Danska 7527 7251 12953 11960 28,9 28,1 27,6 49,8 50,2 45,5 Finska 5566 6139 8248 10282 23,7 24,8 25,4 35,1 42,1 42,5 Francija 5947 6248 7819 9135 25,2 25,6 25,8 33,1 33,8 37,8 Grčija 3179 3848 3787 4202 20,8 21,0 21,8 24,8 24,6 23,8 Irska 4749 5299 8701 7972 17,7 17,5 18,2 32,4 29,6 27,4 Italija 6400 6251 7295 7241 27,4 25,1 26,7 31,3 30,5 30,9 Latvija 2016 2234 2779 2810 26,1 26,9 25,2 35,9 35,0 31,6 Litva 1901 2129 3022 3245 22,7 22,4 21,6 36,1 35,5 33,0 Malta 3304 4280 5881 5773 21,4 21,7 27,1 38,1 44,1 36,5 Nemčija 5784 5861 9292 9895 25,2 25,7 24,9 40,5 40,6 42,0 Nizozemska 5713 6234 11479 11474 21,6 22,4 23,0 43,3 41,9 42,3 Poljska 2232 2657 3438 3568 23,2 25,4 26,0 35,8 41,8 34,9 Portugalska 4398 4307 4599 4450 26,4 26,6 27,2 27,6 25,3 28,1 Slovaška 1808 2305 4669 3992 18,1 18,5 20,6 46,7 37,8 35,7 Slovenija 4689 4968 7451 5743 30,4 30,3 30,1 48,4 38,3 34,8 Španija 4537 5117 6593 7632 23,4 23,6 24,2 34 33,8 36,1 Švedska 6200 6916 13440 13717 25,8 27,8 27,5 56 55,5 54,5 Zdr. kraljestvo 5266 6281 9300 10123 22,6 24,2 24,6 40 41,4 39,6 Norveška 8338 8207 11928 11754 25,8 27,3 25,8 36,9 37,6 37,0 ZDA 9359 10005 19444 20649 30 30,0 31,2 62,4 56,7 64,4 Vir: Population and social Opombe: 1BDP na preb. v condition - Eurostat Queen Tree, 2007; preračuni UMAR. SKM; 2Terciarno izobraževanje: ISCED 5-6, vključuje tudi izdatke za raziskave in razvoj v ustanovah terciarnega izobraževanja. Slika: Izdatki za izobraževalne ustanove na udeleženca v primerjavi z BDP na prebivalca* v letu 2003 70 60 50 40 30 20 10 0 Vse rav ni | Terciarno izobraževanje** Vir: Population and social condition - Eurostat Queen Tree, 2007. Opombe: *BDP na prebivalca v EUR SKM, Terciarno izobraževanje: ISCED 5-6, vključuje tudi izdatke za raziskave in razvoj v ustanovah terciarnega izobraževanja. UMAR 120 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Bruto doma~i izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost Gibanje deleža bruto domačih izdatkov za razvojno-raziskovalno dejavnost (RRD) v BDP v obdobju 2001-2005 kaže na nazadovanje. Po prvi objavi SURS za leto 20051 je znašal delež bruto domačih izdatkov za RRD v BDP 1,49 %, kar je 0.04 odstotne točke več kot leto prej, vendar manj kot v letih 2001 in 2002 (gl. Tabelo). Končni podatki SURS o raziskovalni dejavnosti za leti 2003 in 2004 kažejo na nižji delež bruto domačih izdatkov za RRD v BDP od prvotne ocene2, in sicer 1,32 % in 1,45 %. Ob takšnih gibanjih je prišlo v letu 2003 do znatnega povečanja zaostanka za deležem, ki ga za RRD namenja EU-25. Ta zaostanek pa se je v letu 2005 nekoliko zmanjšal in znašal 0,36 odstotne točke. Slovenija sicer še naprej ostaja prva med novimi članicami po deležu bruto domačih izdatkov za RRD v BDP in prekaša tudi pet starih članic (gl. tabelo), vendar pa so nekatere od teh držav po letu 2001 zelo hitro povečevale izdatke za RRD (npr. Češka, Estonija, Latvija, Španija). Pri nas tempo povečevanja izdatkov za RRD v letih 2001-2005 zaostaja za tistim, ki bi omogočal doseganje barcelonskega cilja, po katerem naj bi RRD izdatki obsegali 3 % BDP v letu 2010. Podobno velja tudi za izdatke EU-25 za RRD, ki so tako kot v Sloveniji največji delež v BDP dosegli v letih 2001-2002, od takrat naprej pa stagnirajo. To kaže, da se sprejetje različnih političnih dokumentov in zavez za večja vlaganja v RRD tako v Sloveniji kot v EU doslej ni v zadostni meri odrazilo v njihovem dejanskem uresničevanju in pa tudi, da je uresničevanje takšnih ciljev dolgoročen proces, ki zahteva koordiniranje aktivnosti različnih politik in sodelovanje različnih akterjev. V letu 2005 so se izdatki za RRD v primerjavi z letom 2004 realno povečali za 6,0 %. Najbolj so se povečali izdatki za RRD v visokošolskem sektorju (za 135 %) in v sektorju države (29 %), zmanjšalo pa se je financiranje RRD iz tujih virov (za 32 %). Gospodarske družbe so izdatke za financiranje RRD v letu 2005 realno povečale za samo 0,7 %, vendar pa so se v celotnem obdobju 2001-2005 izdatki za financiranje RRD najhitreje povečevali v gospodarskih družbah (2,8 % v povprečju letno), ob tem da so se po letu 2002 celo realno zmanjšali3. Izdatki visokošolskega sektorja za RRD so se med letoma 2002-2005 realno povečevali po 2,6-odstotni povprečni letni stopnji, vendar pa je takšna rast predvsem posledica velikega povečanja izdatkov v letu 2005, medtem ko so bili v letih 2003 in 2004 le-ti prepolovljeni v primerjavi z letom 20024. Gospodarske družbe ostajajo najpomembnejši segment domačih vlaganj v strukturi financiranja RRD, vendar pa njihov delež precej niha, tudi zaradi upočasnitve rasti 1 Prva objava SURS, 19. 1. 2007. 2 Podatki v Poročilu o razvoju 2006 so kazali precej višji delež bruto domačih izdatkov za RRD v BDP v letih 2003 in 2004 (1,53 % in 1,61 %) in so temeljili na prvi oceni Statističnega urada RS, pridobljeni z ekstrapolacijo trendov. Končni podatki o bruto domačih izdatkih za RRD so nižji od prvotnih ocen, k znatnemu odstopanju končnih podatkov o deležu bruto domačih izdatkov za RRD v BDP v letih 2003 in 2004 pa je prišlo tudi zaradi revizije podatkov o BDP. Ob dejstvu, da v letu 2003 in 2004 nekatere poročevalske enote niso poslale poročil o RRD, je zelo verjetno, da so končni podatki za leti 2003 in 2004 podcenjeni. 3 Do povečanja izdatkov gospodarskih družb za RRD je prišlo predvsem v letu 2002, v letu 2003 pa so se znatno zmanjšali (realno za 22,6 %). V zadnjih dveh letih, za katera so na razpolago podatki (2004 in 2005). Realna vrednost sredstev, ki jih za RRD namenjajo gospodarske družbe, še ni dosegla ravni iz leta 2002. 4 Takšna nihanja v izdatkih visokošolskega sektorja so verjetno posledica neporočanja podatkov vseh poročevalskih enot v visokošolskem sektorju v letih 2003 in 2004. UMAR 121 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije vlaganj po letu 2000. Zaradi različnih stopenj rasti sredstev za RRD med posameznimi viri financiranja se njihova struktura precej spreminja (gl. Sliko). V obdobju 2000-2005 se je najbolj zmanjšal delež državnega sektorja, čeprav se je v letu 2005 zopet zvišal. V financiranju RRD narašča delež virov iz tujine5. Najbolj pa se je v omenjenem obdobju povečal delež gospodarskih družb, ki je največjo vrednost dosegel že v letu 2002 s 60 % skupnih virov financiranja RRD, vendar se je v letu 2005 znižal na 55,3 %. To je znašalo 0,83 % BDP, medtem ko je financiranje RRD s strani gospodarskih družb v EU-25 v povprečju predstavljalo 1 % BDP. Takšen nivo vlaganj v RRD pomeni za gospodarske družbe tako v Sloveniji kot v EU, da so še daleč od 2 % izdatkov za RRD v BDP, predvidenih z barcelonskimi cilji. Tabela: Bruto domači izdatki za RRD v Sloveniji in drugih članicah EU-251, v % BDP 1996 2000 2001 2002 2003 2004 20052 EU-25 1,77 1,87 1,88 1,89 1,88 1,85 1,85 Avstrija 1,59 1,91 2,04 2,12 2,21 2,23 2,36 Belgija 1,77 1,97 2,08 1,94 1,89 1,89 1,82 Češka 0,97 1,21 1,20 1,20 1,25 1,26 1,42 Danska 1,84 2,24 2,39 2,51 2,56 2,48 2,44 Finska 2,52 3,34 3,3 3,36 3,43 3,46 3,48 Francija 2,27 2,15 2,20 2,23 2,17 2,14 2,13 Irska 1,30 1,23 1,10 1,10 1,16 1,21 1,25 Italija 0,99 1,05 1,09 1,13 1,11 1,10 n.p. Latvija 0,42 0,44 0,41 0,42 0,38 0,42 0,57 Litva 0,5 0,59 0,67 0,66 0,67 0,76 0,76 Madžarska 0,65 0,78 0,92 1.00 0,93 0,88 0,94 Nemčija 2,19 2,45 2,46 2,49 2,52 2,50 2,51 Poljska 0,65 0,64 0,62 0,56 0,54 0,56 0,57 Portugalska 0,57 0,76 0,8 0,76 0,74 0,77 0,81 Slovaška 0,90 0,65 0,63 0,57 0,58 0,51 0,51 Slovenija 1,33 1,43 1,55 1,52 1,32 1,45 1,493 Španija 0,81 0,91 0,91 0,99 1,05 1,06 1,12 Vir: Science and technology: Research and Opombi: 1Vključene so le države, za katere development - Eurostat, januar so na voljo podatki za vsa leta. 2007; Statistične informacije št. 206 2Podatki za večino držav so začasni (SURS), december 2006. ali ocenjeni. 3Prva objava SURS, 19. 1. 2007. Slika: Struktura virov financiranja bruto domačih izdatkov za RRD v Sloveniji, v % 70 60 50 40 30 20 10 2000 2002 2005 Gospodarske družbe Državni viri Visoko šolstvo Zasebne nepridobitne organizacije Tujina Vir: Statistične informacije št 206, (SURS), december 2006; za 2005 prva objava SURS, 19.1. 2007 5 Sredstva iz tujine so posebej pomemben vir za RRD v gospodarskih družbah. Pri tem pa je presenetljivo, da gre predvsem za vire tujih podjetij, ki ne sodijo v isto skupino podjetij (v letu 2004 so od vseh sredstev iz tujine gospodarske družbe pridobile kar 80 %, v letu 2005 pa 57 % vseh virov iz tujine za RRD). V letu 2005 so se povečali tuji viri zlasti za financiranje RRD v državnem sektorju in v visokošolskih organizacijah. 0 UMAR 122 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Diplomanti na podro~ju znanosti in tehnologije V Sloveniji se je število diplomantov na področju znanosti in tehnologije1 v letu 2005 povečalo. Dovolj velika ponudba strokovnjakov s področja znanosti in tehnologije je eden ključnih dejavnikov razvoja poslovnega sektorja in na znanju temelječe družbe2. V Sloveniji je bilo leta 2005 na področju znanosti in tehnologije 2.900 diplomantov (leta 2004: 2.800). Rast števila diplomantov na področju znanosti in tehnologije je v Sloveniji značilna za obdobje 2003-2005, ne pa tudi za obdobje 2000-2003. Leta 2000 je bilo na tem področju študija toliko diplomantov kot leta 2003. Povečanje števila diplomantov na področju znanosti in tehnologije v Sloveniji je tudi posledica rasti števila študentov na tem področju študija v zadnjih letih. Leta 2005 jih je bilo 23.800 (leta 2004: 22.900), v obdobju 2000-2005 pa je njihovo število naraslo za 20,8 %. Sicer pa je pri nas še vedno veliko neravnovesje v razmerju med ženskami in moškimi diplomanti na področju znanosti in tehnologije, moški namreč močno prevladujejo. Delež žensk3 je leta 2005 znašal 27,6 % (leta 2004 25,0 %) in je nižji od povprečja EU-25 (leta 2004 30,8 %). Število diplomantov na področju znanosti in tehnologije se je v letu 2004 povečalo bolj kot v EU, kar se je odrazilo v rahlem zmanjšanju sicer razmeroma velikega zaostanka vštevilu diplomantov na 1000 prebivalcev v starosti 20-29 let za evropskim povprečjem. V Sloveniji je bilo leta 2005 9,9 diplomanta4 na področju znanosti in tehnologije na 1000 prebivalcev v starosti 20-29 let (leta 2004: 9,3). Kljub pozitivni tendenci pa je naš zaostanek za evropskim povprečjem (leta 2004: 12,7; leta 2003: 12,3) še vedno velik. Boljši smo sicer od povprečja novih članic EU (leta 2004: 8,8), a slabši od EU-15 (glej Tabelo). Na vrhu lestvice držav EU-25 je Irska s 23,1 diplomanta na področju znanosti in tehnologije na 1000 prebivalcev v starosti 20-29 let. V Sloveniji se je v obdobju 2000-2004 število diplomantov na področju znanosti in tehnologije na 1000 prebivalcev v starosti 20-29 let sicer povečalo, a za bistveno manj kot v nekaterih drugih državah EU-25 (Švedska, Danska, Belgija in nekatere druge države). Delež diplomantov na področju znanosti in tehnologije v skupnem številu diplomantov se je v letu 2005 rahlo znižal. Leta 2005 je v Sloveniji delež diplomantov na področju znanosti in tehnologije v skupnem številu diplomantov dosegel 18,4 % (leta 2004 18,7 %), kar je precej manj od evropskega povprečja (leta 2004 23,6 %). 1 Indikatorji za področje znanosti in tehnologije (ang. Science and technology) po ISCED 97 zajemajo dve širši področji: področje znanost, matematika in računalništvo (ISC 42, 44, 46 in 48) in področje tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (ISC 52, 54, 56). Pri tem je upoštevana Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja ISCED 97 in Eurostatov priročnik področij izobraževanja in usposabljanja 1999 (Fields of Education and training Manual, 1999). Indikatorji zajemajo število vseh diplomantov terciarnega izobraževanja na področjih znanosti in tehnologije, ki so v opazovanem koledarskem letu zaključili študij na javni ali zasebni univerzi na dodiplomski ali podiplomski stopnji. 2 Progress towards the Lisbon objectives in education and training. (2006). Brusseles: European Commission. 3 Eden od ciljev, zastavljenih v okviru Sveta za izobraževanje v okviru Evropske komisije, je zmanjšati neravnovesje v številu diplomantov na področju znanosti in tehnologije med spoloma oz. povečati delež žensk med vsemi diplomanti. 4 Upoštevani so vsi diplomanti terciarnega izobraževanja (ISCED 5 in 6), ki so študij zaključili v tekočem koledarskem letu na javnih ali zasebnih visokošolskih ustanovah. Terciarno izobraževanje obsega višješolski strokovni, visokošolski dodiplomski in visokošolski podiplomski študij. Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Diplomanti na področju znanosti in tehnologije na 1000 prebivalcev v starosti 20–29 let 1998 2000 2001 2002 2003 2004 EU-25 n.p. 10,2 11 11,5 12,3 12,7 EU-15 10,3 11 11,9 12,4 13,3 13,6 EU-10 n.p. 6,4 7 7,6 8,2 8,8 Avstrija 7,9 7,2 7,3 7,9 8,2 8,7 Belgija n.p. 9,7 10,1 10,5 11 11,2 Ciper n.p. 3,4 3,7 3,8 3,6 4,2 Češka 4,6 5,5 5,6 6 6,4 7,4 Danska 8,1 11,7 12,2 11,7 12,5 13,8 Estonija n.p. 7 7,3 6,6 8,8 8,9 Finska 15,9 16 17,2 17,4 17,4 n.p. Francija 18,5 19,6 20,2 n.p. 22 n.p. Grčija n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 8 Irska 22,9 24,2 22,9 20,5 24,2 23,1 Italija 5,1 5,7 6,1 7,4 9 10,1 Latvija 6,1 7,4 7,6 8,1 8,6 9,4 Litva 9,3 13,5 14,8 14,6 16,3 17,5 Luksemburg 1,4 1,8 n.p. n.p. n.p. n.p. Madžarska 5 4,5 3,7 4,8 4,8 5,1 Malta n.p. 3,4 2,7 3,1 3,6 n.p. Nemčija 8,8 8,2 8 8,1 8,4 9 Nizozemska 6 5,8 6,1 6,6 7,3 7,9 Poljska 4,9 6,6 7,6 8,3 9 9,4 Portugalska 5,2 6,3 6,6 7,4 8,2 11 Slovenija 8 8,9 8,2 9,5 8,7 9,3 Slovaška 4,3 5,3 7,5 7,8 8,3 9,2 Španija 8 9,9 11,2 11,9 12,6 12,5 Švedska 7,9 11,6 12,4 13,3 13,9 15,9 Združeno kraljestvo 15,5 16,6 20 20,3 21 18,1 Vir: Population and social condition - Education and training (Eurostat), 2006. Slika: Delež diplomantov na področju znanosti in tehnologije v skupnem številu diplomantov 30 2000 2004 EU-25 EU-15 Slov enija Vir: Population and social condition – Education and training (Eurostat), 2006. UMAR 123 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Raba interneta Širjenje uporabe interneta se je nadaljevalo tudi v letu 2006, ko je delež uporabnikov presegel polovico prebivalstva v starosti 16-74 let. Delež prebivalcev, ki so v prvem četrtletju leta 2006 uporabljali internet, se je povzpel na 51 % populacije 16-74 let, ki jo upošteva Eurostatova metodologija. V primerjavi z letom prej je bil višji za 4 odstotne točke, kar je manjše povečanje kot v letu 2005, ko smo po nekaj letih umirjenih stopenj rasti zabeležili izjemno visoko rast deleža uporabnikov interneta. Tudi podatki za leto 2006 kažejo, da je uporaba interneta daleč najvišja med mladimi, kjer tudi zelo hitro narašča. Tako je bil delež uporabnikov interneta v prvem četrtletju 2006 v populaciji, stari od 16 do 24 let, 86-odstoten. Še višji pa je bil v populaciji 10-15 let (kar 92-odstoten, v letu 2005 še 85-odstoten), ki v definiciji uporabnikov interneta Eurostata ni zajeta. Če upoštevamo tudi mlade med 10 in 15 letom, je bila raba interneta v Sloveniji v letu 2006 54-odstotna. Slovenija se po uporabi interneta postopno približuje povprečju evropske petindvajseterice. V prvem četrtletju 2006 je 54 % prebivalcev EU-25 med 16 in 74 letom uporabljalo internet. Zaostanek Slovenije za evropskim povprečjem se je od leta 2004, ko je znašal 10 odstotnih točk, zmanjšal na 3 odstotne točke v letu 2006. Nekoliko višji (5 odstotnih točk) je zaostanek za skupino starih članic EU (EU-15), ki pa se je v zadnjih dveh letih prav tako močno zmanjšal. V primerjavi z državami, ki so se EU pridružile v letu 2004, je uporaba interneta višja kot v Sloveniji le v Estoniji (61 %), na Slovaškem pa je enaka (51 %). Medtem ko po razširjenosti uporabe Slovenija še nekoliko zaostaja, pa je po deležu prebivalcev, ki internet uporabljajo pogosto (enkrat na teden) v letu 2006 že ujela evropsko povprečje (47 %). Mednarodne primerjave razširjenosti uporabe interneta po različnih skupinah prebivalstva tudi kažejo, da v Sloveniji internet precej manj kot v EU uporabljajo prebivalci z nizko in srednjo izobrazbo ter prebivalci, starejši od 45 let, kar predstavlja izziv za oblikovanje ustreznih politik v prihodnje. Med mladimi in visoko izobraženimi pa je uporaba interneta višja kot v EU. Podatki za leto 2006 kažejo na pomemben premik pri dostopu gospodinjstev do interneta, kjer je Slovenija presegla evropsko povprečje. V prvem tromesečju leta 2006 je 54 % slovenskih gospodinjstev imelo dostop do interneta (leto prej 48 %), kar je za tri odstotne točke več kot v povprečju EU-25 in enako kot v povprečju EU-15. Na povečanje deleža gospodinjstev z dostopom do interneta je vplival preboj na področju širokopasovnih povezav do interneta. Delež gospodinjstev s takšno povezavo je namreč poskočil z 19 % v prvem četrtleju 2005 na 34 % v istem obdobju leta 2006. S tem je glede širokopasovnih povezav Slovenija prvič presegla povprečje EU-25 (32 %) in se izenačila s povprečjem petnajsterice starih članic EU. Izjemno hitro rast deleža gospodinjstev s širokopasovnim dostopom povezujemo s povečanjem konkurence med ponudniki širokopasovnega dostopa1, ki se je odrazila v večji ponudbi in nižjih cenah teh storitev. V letu 2006 se je tako razmerje med uporabniki široko- in ozkopasovnih povezav do interneta prvič obrnilo v korist širokopasovnih povezav (Kačič, 2006). Med glavnimi ovirami za dostop do interneta, ki jih navajajo gospodinjstva brez dostopa, se zmanjšuje pomen pomanjkanja znanja ter postopno tudi stroškov opreme in dostopa. Posledično pa se povečuje delež tistih gospodinjstev, ki interneta nimajo, ker ga ne potrebujejo oziroma ne želijo imeti2. Vse pomembnejše vprašanje, na katerega bo potrebno odgovoriti v prihodnje, torej postaja, kako približati prednosti informacijske družbe tej skupini ljudi, ki (kot ugotavljamo zgoraj), praviloma vključuje starejše in manj izobražene prebivalce. 1 Posledica razvezave zanke ISDN-ADSL septembra 2005. 2 Med gospodinjstvi, ki nimajo dostopa do interneta, je bilo v letu 2005 59 %, v letu 2006 pa kar 69 % takšnih, ki ga ne želijo imeti. UMAR 124 UMAR 125 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Pomemben dejavnik razvoja informacijske družbe je uvajanje e-uprave, kjer je bil v Sloveniji v letu 2006 narejen pomemben premik tako na strani ponudbe kot na strani uporabe e-upravnih storitev. Potem ko je Slovenija v letu 20053 po vseh kazalnikih uporabe e-upravnih storitev s strani prebivalstva zaostajala za evropskim povprečjem, je v zadnjem letu večinoma že dosegla boljše rezultate kot v povprečju članice EU. Izboljšanje lahko povezujemo z napredkom glede uvajanja e-uprave v Sloveniji, kar potrjujejo tudi statistični podatki, ki kažejo, da se je dostopnost e-uprave4 (ponudba) v obdobju 2004-2006 močno povečala (s 45 % na 65 %, v EU-25 z 41 % na 50 %). V prvem četrtletju 2006 je 28 % prebivalcev s spletnih strani javne uprave pridobivalo informacije (v EU-25 20,5 %) in 17,3 % obrazce (v EU-25 13,0 %). Precej nižji kot v povprečju EU-25 pa je še vedno delež tistih, ki so z javno upravo v celoti poslovali elektronsko (6,3 %, v EU-25 8,1 %). Uporaba interneta je v primerjavi z EU med podjetji razširjena še nekoliko bolj kot med prebivalstvom, za evropskim povprečjem pa slovenska podjetja še vedno zaostajajo glede e-nakupov/prodaje. V prvem četrtletju 2006 je 96 % podjetij imelo dostop do interneta (v EU-25 93 %), 75 % pa je imelo širokopasovno povezavo (enako kot v EU). Glede na predhodno leto se delež podjetij, ki dostopajo do interneta, ni povečal, kar je ob visoki penetraciji pričakovano. Podjetja internet še vedno največ uporabljajo za poslovanje z bankami in javno upravo, po čemer prednjačijo tudi glede na povprečje EU. Delež podjetij, ki poslujejo preko interneta pri nakupovanju, sprejemanju naročil in prodaji, pa je manjši kot v EU in se v zadnjih letih ni bistveno spremenil, kar kaže na to, da še premalo izkoriščajo prednosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) pri poslovanju. Po eni strani je to posledica nezadostne standardiziranosti takšnega poslovanja, po drugi strani pa dejstva, da je za učinkovito uporabo IKT v podjetjih potrebno uvesti vrsto organizacijskih sprememb in imeti na razpolago bolje usposobljene kadre (Stare, Bučar, 2005). Tabela: Raba interneta v Sloveniji v letih 2004-2006 20041 20051 20061 Uporabniki interneta2 (16–74 let) 37 47 51 Podjetja3 z dostopom do interneta 93 96 96 Gospodinjstva z dostopom do interneta 47 48 54 Vir: Uporaba interneta v gospodinjstvih - SURS (2005, 2006), Uporaba interneta v podjetjih - SURS (2005, 2006). Opombe: 1Podatki se nanašajo na prvo četrtletje leta. 2Tisti, ki so internet uporabljali v zadnjih treh mesecih.3Podjetja z 10 in več zaposlenimi. Slika: Uporabniki interneta1 v Sloveniji in državah EU v letih 20042 in 20062 80 60 40 20 2004 2006 Vir: Industry, trade and services: Information society statistics - Eurostat (februar 2007); Uporaba interneta v gospodinjstvih - SURS (november 2006); preračuni Umar. Opombi: 1Tisti, ki so internet uporabljali v zadnjih treh mesecih. 2 Podatki se nanašajo na prvo četrtletje leta. 3 Podatki se nanašajo na prvo četrtletje leta. 4 Kazalnik dostopnosti e-uprave meri, koliko osnovnih javnih storitev je na voljo na popolnoma elektronski način. 0 Tretja prioriteta: Učinkovita in cenejša država - Izdatki institucionalnega sektorja država - Javnofinančni izdatki po funkcionalni klasifikaciji (COFOG) - Ekonomska struktura davkov in prispevkov - Državne pomoči - Agregatni indeksi konkurenčnosti države - Sodni zaostanki UMAR 128 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Izdatki institucionalnega sektorja dr`ava V letu 2006 je znašal delež skupnih izdatkov sektorja država1 v BDP 46,2 %, glede na leto 2005 se je zmanjšal za 0,8 o.t; najbolj so se zmanjšala sredstva za zaposlene in socialna nadomestila. Strukturna deleža vmesne porabe in subvencij se nista spremenila. V deležu so pridobili drugi tekoči transferi (0,1 % BDP) zaradi plačevanja prispevkov v evropski proračun ter bruto investicije (0,2 % BDP), zmanjšali pa so se deleži socialnih nadomestil v denarju in naravi (za 0,3 % BDP), sredstev za zaposlene (za 0,3 % BDP) odhodkov od lastnine (za 0,1 % BDP), drugih davkov na proizvodnjo (za 0,1 % BDP) in transferjev kapitala (za 0,2 % BDP). Pomembnejše strukturne spremembe pri izdatkih sektorja država je bilo v Sloveniji mogoče zaznati v daljšem časovnem obdobju. V obdobju od 2000 do 2006 se je najbolj zmanjšal delež izdatkov za kapitalske transfere v bruto domačem proizvodu (2000: 1,8 % BDP, 2006: 0,8 % BDP), ki so bili večji predvsem v začetku obdobja, ko so bile mednje, poleg drugih investicijskih podpor, vključene vse vojne odškodnine na podlagi izdanih obveznic, prevzemi dolga Slovenskih železnic in izdatki za neto plačila zapadlih garancij države za najete kredite podjetij. Zaradi nižjih obresti in nižje inflacije se je po letu 2000 postopoma zmanjševal delež izdatkov za odhodke iz lastnine (2000: 2,5 % BDP; 2006: 1,6 % BDP). Zaradi varčevanja pri izdatkih za blago in storitve, tako v državnih organih kot tudi v javnih zavodih, se je zmanjšal delež izdatkov za vmesno potrošnjo (2000: 6,8 % BDP; 2006: 6,3 % BDP). Zmanjšal se je tudi delež izdatkov za socialna nadomestila v denarju in v naravi (2000: 19 % BDP; 2006: 18,1 % BDP), kjer se je s postopno uveljavitvijo pokojninske reforme po letu 2000 delež izdatkov za pokojnine v BDP letno zmanjševal za 0,1 do 0,2 o.t. BDP. Na drugi strani pa so se deleži nekaterih izdatkov sektorja država v opazovanem obdobju tudi povečali. Najopaznejše je bilo povečanje deleža izdatkov za druge transfere (2000: 1,3 % BDP; 2006: 2,3 % BDP), predvsem zaradi obveznosti vplačila sredstev v proračun EU po vstopu v letu 2004. Delež izdatkov za sredstva zaposlenih se je v šestletnem obdobju povečal le za 0,1 o.t. (2000: 11,6 % BDP; 2006: 11,7 % BDP). Povečanje je bilo izrazitejše na začetku obdobja, po letu 2004 pa se je ob hitri rasti števila zaposlenih v javnem sektorju (okoli 2 % povprečno letno) in omejevalni politiki rasti plač ohranjal na doseženi ravni. V začetku opazovanega obdobja se je povečal tudi delež izdatkov države za subvencije, ki pa se je proti koncu obdobja znižal proti začetni ravni (2000: 1,5 % BDP; 2006: 1,6 % BDP). Delež izdatkov za bruto investicije se je sicer povečal za 0,4 o.t. (2000: 3,1 % BDP; 2006: 3,5 % BDP), ob upoštevanju zmanjšanja deleža kapitalskih transferjev (za 1,0 o.t.) pa se je delež javno financiranih naložb v primerjavi z BDP dejansko zmanjšal. Deležskupnih izdatkov sektorja država v bruto domačem proizvodu je v Sloveniji v letu 20052 znašal 47,0 % BDP, kar je za 0,2 o.t BDP pod povprečjem držav članic EU-25. V letu 2005 je imelo devet držav članic EU višji delež skupnih izdatkov sektorja država v BDP od Slovenije (skandinavske - Švedska, Danska, Finska, kontinentalne - Belgija, Francija, Avstrija, Madžarska ter sredozemske - Italija, Portugalska), Malta enakega, 1 Statistični urad Slovenije hkrati s Poročilom o primanjkljaju in dolgu sektorja država, ki so ga države članice obvezane dvakrat letno predložiti Evropskemu statističnemu uradu in Evropski komisiji objavlja tudi podatke za temeljne kategorije izdatkov sektorja država po metodologiji ESR-95. Ocene se vsakoletno popravljajo in revidirajo in so metodološko usklajene z Evropskim sistemom računov, kar omogoča tudi primerljivost izdatkov sektorja država med državami EU. Izdatki institucionalnega sektorja država po metodologiji ESR-95 vključujejo izdatke štirih javnofinančnih blagajn (državni proračun, občinski proračuni, pokojninska in zdravstvena blagajna), javnih skladov (tudi KAD, SOD), javnih zavodov in javnih agencij. 2 Po državah EU so podatki za leto 2005 zadnji podatki. UMAR 129 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije ostalih trinajst držav pa je imelo nižji delež. Med državami članicami so razlike v obsegu sektorja država zelo velike. Razpon med državama z najširšim (Švedska: 56,5% BDP) in najožjim sektorjem država (Estonija : 33,2% BDP) je kar 23,3 o.t. Leta 2005 se je delež skupnih izdatkov sektorja država v Sloveniji glede na predhodno leto zmanjšal za 0,4 odstotne točke. Čeprav se v povprečju držav članic EU delež izdatkov sektorja države v BDP ni spremenil, pa so bila gibanja v posameznih državah zelo različna. Kar dvanajst držav članic je v letu 2005 ta delež povečalo; med njimi najbolj Madžarska in Portugalska (za 1,1 o.t. BDP), Velika Britanija (za 0,9 o.t.), Poljska in Ciper (za 0,7 o.t.), Francija in Belgija (za 0,6 o.t.). Trinajst držav članic vključno s Slovenijo pa je v letu 2005 izdatke sektorja država relativno zmanjšalo; najbolj v Grčiji (za 3,1 o.t. BDP), na Danskem (za 2 o.t.), v Slovaški (za 1,8 o.t.) in v Estoniji (za 1 o.t.). Struktura celotnih izdatkov sektorja države po posameznih ekonomskih namenih se v Sloveniji nekoliko razlikuje od strukture v povprečju držav članic EU. V letu 2005 je Slovenija namenila več kot v povprečju države članic EU sredstvom za zaposlene (SLO: 25,4 %, EU-25: 22,9 %), subvencijam (SLO: 3,5 % , EU-25: 2,4 %), kapitalskim transferom in bruto investicijam (SLO: 9,1 %, EU-25: 7,6 %), manj kot v povprečju držav članic EU pa je Slovenija namenila odhodkom od lastnine - obrestim (SLO: 3,5 %, EU-25: 5,9 %), socialnim nadomestilom v denarju in naravi (SLO: 39,2 %, EU-25: 42,4 %) in malenkost manj tudi vmesni porabi (v SLO: 13,3 % BDP, v EU-25: 13,5 % BDP). Tabela: Delež izdatkov sektorja država v primerjavi z BDP v obdobju 2000–2006, v % od BDP 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Skupaj izdatki sektorja država 48,1 48,9 48,0 48,0 47,4 47,0 46,3 Vmesna potrošnja 6,8 6,8 7,0 6,6 6,3 6,3 6,3 Sredstva za zaposlene 11,6 12,2 12,0 12,1 12,0 12,0 11,7 Drugi davki na proizvodnjo 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,6 0,5 Subvencije 1,5 1,5 1,3 1,7 1,8 1,6 1,6 Odhodki od lastnine 2,5 2,4 2,3 2,1 1,8 1,7 1,6 Socialna nadomestila v denarju in naravi 19,0 19,1 19,1 19,1 18,6 18,5 18,1 Drugi tekoči transferji 1,3 1,7 1,5 1,2 1,8 2,2 2,3 Kapitalski transferji 1,8 2,1 1,2 1,5 1,2 1,0 0,8 Bruto investicije in neto nabave nefin. neproizvedenih sredstev 3,1 2,6 3,0 3,3 3,4 3,3 3,5 Skupaj prihodki sektorja država 44,3 44,8 45,5 45,3 45,1 45,6 44,8 Vir: Nacionalni računi, Temeljni agregati sektorja država, 2000–2006 (SURS), marec 2007. Slika: Izdatki sektorja država po državah EU, 2000-2005, v % od BDP 60 50 40 30 20 10 2000 2005 Vir: Government Statistics (Eurostat), januar 2007. 0 UMAR 130 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Javnofinan~ni izdatki po funkcionalni klasifikaciji (COFOG) Struktura javnofinančnih izdatkov vpliva na gospodarsko rast. Z njo lahko oblikovalci ekonomskih politik pomembno vplivajo na gospodarsko uspešnost države, predvsem z usmerjanjem javne porabe v izdatke, ki povečujejo dolgoročni potencial gospodarske rasti oziroma imajo pozitiven vpliv na mejno produktivnost dela in kapitala1. Struktura javnofinančnih izdatkov kot tudi njihov delež v BDP se med državami EU razlikuje. V povprečju je največ izdatkov namenjenih socialni zaščiti, državotvornim nalogam, zdravstvu in izobraževanju. Slovenija je za t.i. »produktivne namene« v obdobju 2000-2003 (zadnji primerljivi podatki) namenila relativno več sredstev kot EU-15, vendar se je njihov obseg zmanjševal. Po reviziji podatkov je Slovenija2 v primerjavi z EU-153 za ti. »produktivne namene« v obdobju 2000-2003 v povprečju namenila večji delež izdatkov v primerjavi z BDP, vendar pa se je za razliko od EU-15 (2000: 15,7 %, 2003: 16,7 % BDP) njihov delež zmanjševal (2000: 18,4 %, 2004: 18,1 % BDP). Slovenija je v primerjavi z EU-15 več javnofinančnih izdatkov, izraženih kot delež BDP, namenila za gospodarske dejavnosti, izobraževanje in zdravstvo. Izdatki za gospodarske dejavnosti so bili v EU-15 v povprečju na ravni 3,9 % BDP. V Sloveniji so bili precej višji, vendar so se v opazovanem obdobju znižali (gl. Tabelo). Izdatki za izobraževanje so se povišali tako v Sloveniji kot v EU-15 (2000: 5,1; 2003: 5,3 % BDP)4. Izdatki, namenjeni zdravstvu, so v EU-15 naraščali (2000: 6,0 %; 2003: 6,4 % BDP), v Sloveniji pa so se od leta 2001 enakomerno zniževali5. Izdatki, namenjeni stanovanjskemu in prostorskemu razvoju, za katere so v EU-15 v obdobju 2000-2003 namenili približno 1,0 % BDP, so v Sloveniji nižji za 0,6 o.t. Slovenija med ostalimi izdatki namenja manjši delež BDP za socialno zaščito. Sredstva za socialno zaščito so se v EU-15 povečala (2000: 18,4%, 2003: 19,1 % BDP), v Sloveniji pa so se zniževala in so bila, z izjemo leta 2001, nižja kot v EU-156. Za »državotvorne naloge«7 smo namenili podoben delež izdatkov kot države EU-15, podatki pa med leti precej nihajo. 1 Gospodarsko rast naj bi tako spodbujali predvsem izdatki za t.i. »produktivne namene«, t.j. izdatki, namenjeni gospodarskim dejavnostim, raziskavam in razvoju, investicijam, izobraževanju, stanovanjskemu razvoju, transportu in komunikacijam ter zdravstvu (European Commission, 2002, str. 98; OECD 2003, str. 67 in 83; Afonso et al., 2005, str. 24-27). Dejanski vpliv izdatkov posameznega področja po COFOG-u na gospodarsko uspešnost posamezne države pa je seveda odvisen tudi od notranje strukture izdatkov za posamezni namen, za katero pa podatki še niso na voljo. Poleg omenjenjenega pa imajo vpliv tudi institucionalne in druge lastnosti posamezne države ter učinkovitost porabe javnih sredstev. 2 SURS je 28. 12. 2006 prvič objavil podatke po funkcionalni strukturi izdatkov institucionalnega sektorja država za leto 2005 ter z namenom nadaljnje metodološke uskladitve revidiral podatke za obdobje 2000-2004. Največje spremembe pri reviziji se kažejo v zmanjšanju deleža izdatkov za javno upravo v BDP (s 7,9 % BDP na 6,7 % BDP v letu 2004) in socialno zaščito (z 18,7 % BDP na 17,9 % BDP v letu 2004) ter povečanju deleža izdatkov za ekonomske dejavnosti (s 3,5 BDP na 4,6 % BDP v 2004) ter izobraževanje (s 5,8 % BDP na 6,5 % BDP v 2004). 3 Podatki za EU-25 so na voljo le za leto 2003; razlike med povprečjem EU-15 in EU-25 so minimalne. 4 Podatek o javnih izdatkih za izobraževanje je po COFOG-u višji od podatka o javnih izdatkih za izobraževanje po metodologiji UOE (gl. indikator Izdatki za izobraževanje) za 0,5 % BDP. Glavni razlogi so v tem, da so podatki po metodologiji UOE prikazani na denarni, v COFOG-u pa na obračunski osnovi, da so prisotne razlike v zajemu nekaterih dopolnilnih storitev pri izobraževanju in nekaterih drugih dejavnostih na področju izobraževanja ter da so v COFOG-u k javnim izdatkom za izobraževanje vključeni tudi javni izdatki za neformalno izobraževanje (gre predvsem za podporne storitve). 5 Podatek o javnih izdatkih za zdravstvo po COFOG-u je za 0,2 % BDP višji od podatka o javnih izdatkih za zdravstvo po metodologiji SHA (glej indikator Izdatki za zdravstvo), ker COFOG k javnim izdatkom za zdravstvo vključuje tudi izdatke za aplikativne raziskave in razvoj v zdravstvu ter izdatke za nekatere druge z zdravstvom povezane dejavnosti (kontrola hrane in pitne vode ipd.). 6 Podatek o javnih izdatkih za socialno zaščito je po klasifikaciji COFOG nižji od podatka po metodologiji ESPROSS (glej indikator Izdatki za socialno zaščito). Metodologija ESPROSS namreč k javnim izdatkom za socialno zaščito zajema tudi javne izdatke za zdravstvo, medtem ko so v COFOG-u vsi javni izdatki za zdravstvo prikazani ločeno (z izjemo boleznin, ki se tudi v COFOG-u prištevajo k izdatkom za socialno zaščito). 7 Med državotvorne naloge štejemo javno upravo, obrambo ter javni red in varnost. UMAR 131 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Revizija ni spremenila neugodne primerjave v strukturi izdatkov z državami, ki dosegajo najvišje stopnje gospodarske rasti. V primerjavi z državami, ki so v zadnjih petih letih dosegle nadpovprečne stopnje gospodarske rasti, je Slovenija v letu 2004 imela za 10,2 o.t. večji delež javnofinančnih izdatkov v BDP. V okviru tega smo namenili več izdatkov za socialno zaščito (6,6 o.t.), za državotvorne naloge (1,8 o.t.), za zdravstvo (1,6 o.t.) ter za izobraževanje (0,8 o.t.), enako za gospodarske dejavnosti, manj pa za stanovanjski in prostorski razvoj ter zaščito okolja (gl. sliko in Poročilo o razvoju, 2006, str. 42-44 in 150)8. V letu 2005 so se še nekoliko znižali izdatki za ekonomske dejavnosti ter socialno zaščito in zdravstvo, povišali pa izdatki za izobraževanje in državotvorne naloge. Struktura izdatkov sektorja država po namenih je v posamezni državi praviloma stabilna. Tako je tudi v letu 2005 Slovenija največ izdatkov namenila socialni zaščiti (17,7 % BDP)9, katerih delež v BDP pa je bil glede na leto 2000 nižji (za 0,6 o.t.). Največji delež teh sredstev je bil namenjen pokojninam in drugim socialnim nadomestilom. Izdatki, namenjeni državotvornim nalogam, so v letu 2005 predstavljali 10,1 % BDP, od tega je bil večji delež namenjen javni upravi (6,9 % BDP), manjši pa javnemu redu ter varnosti in obrambi. Delež izdatkov, namenjen javni upravi, je bil najvišji leta 2001 (7,8 % BDP) in se je do leta 2005 znižal za 0,9 o.t. Delež izdatkov, namenjen obrambi, se je v obdobju 2000-2005 povečeval (2000: 1,1 %; 2005: 1,4 % BDP), delež izdatkov, namenjenih javnemu redu in varnosti, pa je bil ustaljen na ravni 1,7 do 1,8 % BDP. Izdatki za izobraževanje so v letu 2005 predstavljali 6,6 % BDP in so bili glede na leto 2000 višji za 0,3 o.t. Delež izdatkov za zdravstvo je bil najvišji v letu 2001 (6,9 % BDP), potem pa se je enakomerno znižal na raven 6,5 % BDP v letu 2005. Izdatki, namenjeni ekonomskim dejavnostim, so v letu 2005 predstavljali 4,4 % BDP in so se v opazovanem obdobju med vsemi področji najbolj zmanjšali (za 0,7 o.t.). Slovenija je tudi v letu 2005 najmanj namenila za stanovanjski in prostorski razvoj (0,3 % BDP), za varstvo okolja (0,5 % BDP) ter rekreacijo, kulturo in religijo (1,1 % BDP). Tabela: Javnofinančni izdatki sektorja država po namenih za Slovenijo, v % BDP 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Javnofinančni izdatki skupaj 48,1 48,9 48,0 48,0 47,4 47,2 Državotvorne naloge 10,0 10,9 10,4 9,9 9,9 10,1 Ekonomske dejavnosti 5,1 4,4 4,3 4,7 4,6 4,4 Varstvo okolja 0,4 0,4 0,5 0,5 0,5 0,5 Stanovanjski in prostorski razvoj 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3 Zdravstvo 6,6 6,9 6,8 6,7 6,6 6,5 Rekreacija, kultura in religija 1,0 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 Izobraževanje 6,3 6,4 6,3 6,5 6,5 6,6 Socialna zaščita 18,3 18,4 18,3 18,2 17,9 17,7 Vir: Izdatki sektorja država po namenih, 2000–2005 (SURS Prva statistična objava, 28.12.2006), 2006. Slika: Delež javnofinančnih izdatkov po funkcionalni klasifikaciji za leto 20041, % BDP D Države z najvišjo stopnjo gospodarske rasti EU-15 Sloveni j a Javno-finančni izdatki skupaj Državo- Gospodarske Zaščita tvorne dejavnosti okolja naloge Stanovanjski Zdravstvo Rekreacija, Izobraževanje Socialna in prostorski kultura in zaščita razvoj religija Vir: Javnofinančni izdatki po funkcionalni klasifikaciji (Eurostat), 2006; Javnofinančni izdatki po funkcionalni klasifikaciji za Slovenijo (SURS), 2006 Opombe: 1 Podatki za EU-15 so za leto 2003. Med države, ki so v zadnjih petih letih dosegale najvišje stopnje gospodarske rasti, sodijo Estonija (8,3 %), Latvija (7,4%), Litva (7,0%), Irska (5,9%) in Madžarska (5,1 %). 8 Z revizijo podatkov za obdobje 2000-2004 se zaključki iz Poročila o razvoju 2006 glede primerjave s hitro rastočimi državami bistveno ne spremenijo (države, ki so imele manjši delež izdatkov v BDP in ki so več izdatkov namenile za t.i. »produktivne namene«, so dosegale višjo gospodarsko rast). 0 letom 2004 še niso do konca revidirani in so zato lahko nekoliko precenjeni. UMAR 132 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Ekonomska struktura davkov in prispevkov Celotna obremenitev z davki in prispevki, merjena z deležem v bruto domačem proizvodu, se v Sloveniji giblje rahlo nad povprečjem držav EU. Celotna davčna obremenitev1 v Sloveniji je v letu 20042 znašala 39,7 % BDP, v povprečju držav EU-25 pa 39,3 % BDP. V letu 2004 je imelo osem držav članic EU višjo celotno obremenitev z davki in prispevki od Slovenije (skandinavske - Švedska, Danska, Finska, kontinentalne - Belgija, Francija, Avstrija, Luksemburg ter mediteranska Italija), ostalih 16 držav članic pa je imelo nižjo obremenitev. Obremenitev z davki in prispevki se je v Sloveniji v obdobju od 2000 do 2004 povečala, v Evropski uniji pa se je zmanjšala. V letu 2004 se je v primerjavi z letom 2000 v Sloveniji celotna obremenitev z davki in prispevki povečala za 1,2 o.t. BDP, v povprečju EU pa se je zmanjšala za 1,7 o.t. V letu 2004 se je v Sloveniji obremenitev povečala za 0,3 o.t. BDP glede na predhodno leto, v povprečju EU pa zmanjšala za 0,2 o.t. BDP. Poleg globalne je pomembna tudi strukturna analiza davčnih sistemov. V ta namen različne davčne sisteme držav prevedemo na skupni imenovalec v okviru nacionalnih računov3. Davke in prispevke razporedimo po ekonomski funkciji na davke na potrošnjo, na delo in na kapital4. Delež davkov na potrošnjo v celotnih davkih in prispevkih je v Sloveniji nadpoprečno visok. Leta 2004 je znašal 35,2 %, kar je za 2,7 o.t. več od povprečja evropskih držav (EU-25: 32,5 %); višji delež davkov so imele le Irska (37,4 %) ter vse nove članice razen Češke. Še bolj pa Slovenija izstopa po visokem deležu davkov na delo. V letu 2004 je v Sloveniji znašal 54,4 %, kar je za 3,8 o.t. več od povprečja evropskih držav (EU-25: 47,9 %); višji delež so imeli le še na Švedskem (62,4 %), v Nemčiji (58,7 %) in v Avstriji (55,2 %). Delež davkov na kapital je v Sloveniji nizek. V letu 2004 je znašal 10,6 %, kar je le dobra polovica deleža, ki ga dosegajo v povprečju države EU (EU-25: 19,8 %). Nižji delež so imeli le v Estoniji, približno enakega Latvija in Litva, ne bistveno višjega pa Švedska, Nemčija, Finska in Avstrija. Tudi izračun in primerjava implicitnih davčnih stopenj5 potrjujeta, da sta bili v obravnavanem obdobju v Sloveniji tako potrošnja kot delo nadpovprečno obremenjena. V letu 2004 je izračunana implicitna davčna stopnja na potrošnjo za Slovenijo znašala 1 Celotni prihodki sektorja država (45,1 % BDP v letu 2004) vključujejo poleg davkov in prispevkov še prihodke od prodaje proizvodov in storitev na trgu, prihodke od lastnine in kapitalske transferje. 2 Podatki za leto 2004 so zadnji razpoložljivi podatki. 3 Evropski sistem nacionalnih računov (ESR-95) kot mednarodno primerljiv računovodski okvir za sistematično in podrobno opisovanje celotnega gospodarstva, njegovih sestavnih delov in odnosov z drugimi gospodarstvi omogoča tudi mednarodno primerljivost davčnih sistemov. Države članice Evropske unije morajo Evropski komisiji sporočati podatke o obremenitvi z davki in prispevki za socialno varnost po točno predpisani metodologiji, na osnovi katerih je bil v Evropski komisiji pripravljen pregled davčnih sistemov vseh držav članic. 4 Pri razvrstitvi davkov izhajamo iz klasifikacije davkov po ESR-95 in enotnih pravil za njihovo razvrstitev. Davki na potrošnjo so definirani kot davki na transakcije med potrošniki in proizvajalci ter kot davki na končno potrošnjo dobrin. Davki na delo so neposredno vezani na plače in jih plačujejo delavci ali delodajalci. Davki na kapital pa se nanašajo na davke, ki se plačujejo na kapital, na dohodek pravnih oseb, na dohodke iz kapitala gospodinjstev (rente, dividende, obresti, drugi prihodki iz lastnine), na kapitalske dobičke, na premoženje ipd. 5 Implicitne davčne stopnje primerjajo davke po ekonomskih funkcijah glede na ustrezne osnove po nacionalnih računih. Implicitna davčna stopnja na potrošnjo je definirana kot razmerje med davki na potrošnjo in med končno potrošnjo gospodinjstev na teritoriju države po metodologiji nacionalnih računov. Implicitna davčna stopnja na delo je definirana kot razmerje med davki na delo in sredstvi zaposlenih po metodologiji nacionalnih računov, povečanih za davek na izplačane plače. UMAR 133 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije 24,4 %, kar je za 2,5 o.t. več kot za povprečje držav EU-25 (21,9 %). Višjo so imele Danska (33,3 %), Madžarska (28,6 %), Finska (27,9 %), Švedska (27,6 %), Irska (26,5 %) in Luxemburg (25,7 %). Izračunana implicitna davčna stopnja na delo pa je v Sloveniji leta 2004 znašala 37,8 %, kar je za 1,9 o.t. več od povprečja držav EU 25 (35,9 %). Višjo je imelo kar nekaj držav: Švedska (45,9 %), Belgija (43,0 %), Francija (42,4 %), Italija (42 %), Finska (41,9 %), Češka (41,5 %), Madžarska (40,8 %), Avstrija (40,7 %), Nemčija (39,2 %), Grčija (37,9 %). Izrazito nizke implicitne davčne stopnje na delo imajo Velika Britanija (24,8 %), Irska (25,2 %), Luxemburg (29 %) in Španija (29,4 %). Tabela: Ekonomska struktura davkov in prispevkov za socialno varnost, v % od BDP Skupaj Davki na potrošnjo Davki na delo Davki na kapital 2000 2004 2000 2004 2000 2004 2000 2004 EU-25 41,0 39,3 11,4 11,0 20,5 19,9 9,0 8,6 Avstrija 42,8 42,6 12,1 12,2 23,7 23,5 6,9 7,0 Belgija 45,2 45,2 11,3 11,1 24,3 24,0 9,6 10,2 Ciper 30,5 34,1 10,4 14,9 9,5 10,7 10,5 8,4 Češka 34,4 36,6 10,8 11,4 17,4 18,0 6,3 7,1 Danska 49,4 48,8 15,7 15,8 26,6 25,1 7,2 8,1 Estonija 33,9 34,6 12,1 12,3 18,3 17,6 2,3 2,9 Finska 47,7 44,3 13,7 13,9 23,9 23,3 10,0 7,1 Francija 44,1 43,4 11,6 11,3 23,0 23,1 9,9 9,1 Grčija 37,9 35,1 12,9 12,3 13,6 13,9 11,5 8,9 Irska 31,6 30,2 12,1 11,2 11,4 10,5 8,0 8,6 Italija 41,8 40,6 10,9 10,0 19,6 19,8 11,3 10,9 Latvija 29,5 28,6 11,0 10,9 15,3 14,6 3,3 3,1 Litva 30,0 28,4 11,8 10,6 16,3 14,7 2,3 3,1 Luksemburg 40,4 40,1 11,1 12,4 15,8 16,2 13,5 11,5 Madžarska 39,2 39,1 15,8 15,4 19,5 19,4 4,6 5,0 Malta 28,3 35,1 10,7 13,0 10,4 12,2 7,3 9,9 Nemčija 41,9 38,7 10,5 10,1 24,3 22,7 7,0 5,8 Nizozemska 41,5 37,8 11,4 11,4 21,2 18,4 8,9 8,2 Poljska 34,2 32,9 11,5 11,8 15,0 13,8 7,6 7,6 Portugalska 34,3 34,5 11,4 12,0 14,1 15,0 8,7 8,0 Slovaška 33,2 30,3 12,5 10,8 16,1 14,7 6,1 6,1 Slovenija 38,5 39,7 14,2 14,0 21,3 21,6 3,1 4,2 Španija 33,9 34,6 9,9 9,6 15,7 15,9 9,0 9,5 Švedska 53,4 50,5 12,5 12,8 32,3 31,5 8,5 6,1 Zdr. kraljestvo 37,4 36,0 11,9 11,6 14,3 14,0 11,2 10,5 Vir: Structures of the taxation in the European Union (European Commission), 2006. Slika: Implicitna davčna stopnja na potrošnjo in na delo (v % od osnove), 1995-2004 28 26 24 22 20 EU-25 - potrošnja (leva os) . EU-25 - delo (desna os) SLO - potrošnja (leva os) SLO - delo (desna os) >» * 18 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Vir: Structures of the taxation in the European Union (European Commission), 2006. 40 39 38 37 36 35 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Dr`avne pomo~i V letu 2005 se je delež državnih pomoči v BDP močno znižal Po hitrem zniževanju deleža državnih pomoči v BDP od leta 1998 do leta 2002, je ta do leta 2004 ponovno naraščal, v letu 2005 pa se je znižal kar za 0,66 odstotne točke (2004: 1,64 %; 2005: 0,98 % BDP; Tabela 1) (Osmo poročilo, 2006). Obstajata dva temeljna vzroka znižanja. Prvi je administrativne narave, kar pomeni, da se med državnimi pomočmi v letu 2005 ne izkazuje skoraj polovica pomoči kmetijstvu (2004: 47,4 % pomoči kmetijstvu), ki predstavljajo ukrepe, dodeljene na podlagi Skupne kmetijske politike (CAP), ki se v letu 2005 ne obravnavajo več kot državne pomoči. Drugi vzrok pa izhaja iz dejanskega znižanja pomoči. Najbolj so se znižale v letih 2003 in 2004 visoke pomoči transportu, kar je posledica zaključevanja prestrukturiranja Slovenskih železnic, saj se je v letu 2005 izvajal samo še kadrovski del sanacije. Skoraj povsem so presahnile pomoči za reševanje in prestrukturiranje. Na drugi strani pa so se bistveno povečale pomoči za majhna in srednje velika podjetja ter za regionalne cilje. Razmeroma visoke pomoči, izkazane v letu 2004 pri posebnih sektorskih ciljih, so se v letu 2005 močno znižale. V letu 2004 so pomoči kmetijstvu, ribištvu in drugim posebnim sektorjem predstavljale 71,7 % vseh pomoči, v letu 2005 pa ob bistveno nižjem skupnem znesku pomoči le še dobro polovico (58,1 %). Kmetijstvo in ribištvo sta v strukturi državnih pomoči izgubila 6,9 strukturnih točk, transport 7,7, drugi posebni sektorji pa pridobili eno strukturno točko pomoči. V letu 2005 so se povečale pomoči za majhna in srednje velika podjetja ter za regionalne cilje. Z drastičnimi strukturnimi spremembami v letu 2005 je Slovenija znižala državne pomoči in jih bolj ciljno usmerila v horizontalne in regionalne cilje, kar je v skladu z usmeritvami Strategije razvoja Slovenije in Lizbonske strategije EU. Znižanje pomoči posebnim sektorjem se je odrazilo na povečanju pomoči horizontalnim (2004: 25,6 %; 2005: 26,5 %) in regionalnim ciljem (2004: 2,7; 2005: 15,3 %). Čeprav so se horizontalne pomoči v strukturi vseh državnih pomoči v letu 2005 v primerjavi s predhodnim letom relativno povečale, so se absolutno znižale kar za 35 %. Največje znižanje je izkazano pri pomočeh za reševanje in prestrukturiranje, varstvo okolja, zaposlovanje in usposabljanje. Malenkostno so se znižale tudi pomoči za raziskave in razvoj (2,8 %), vendar so zaradi manjše osnove v strukturi vseh pomoči pridobile 3,1 strukturne točke. Močno pa so se povečale pomoči za majhna in srednje velika podjetja, malenkostno pa še za kulturo. Velik absolutni in relativni porast regionalnih pomoči izhaja iz bistveno povečanega dodeljevanja pomoči po programu spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti. K porastu so del prispevala sredstva evropskih strukturnih skladov in izvajanje investicijskega programa v avtomobilski industriji. Horizontalna usmerjenost državnih pomoči je po državah Evropske unije različna. Ker mednarodnih primerjav o višini državnih pomoči po državah članicah za leto 2005 še ni, za leto 2004 pa so bile že prikazane (Poročilo o razvoju, 2006), analiziramo njihovo horizontalno in regionalno usmerjenost (Tabela 2). Usmeritev k povečevanju horizontalnih in regionalnih pomoči in zmanjševanju sektorskih pomoči ne temelji toliko na njihovi večji učinkovitosti kot pa na ugotovljenih manjših motnjah konkurence na enotnem trgu EU. Ta usmeritev se postopno uresničuje, vendar imajo stare članice EU praviloma večje deleže horizontalnih pomoči v strukturi državnih pomoči kot nove članice. Od tega pravila odstopajo Portugalska, Francija, Irska in Španija, ki z državnimi pomočmi v večji meri podpirajo posamezne sektorje (brez kmetijstva, ribištva in transporta). V Sloveniji je bila horizontalna usmerjenost državnih pomoči v letih 2002 in 2003 višja kot v UMAR 134 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije evropskem povprečju, v letu 2004 pa nekoliko pod njim, vendar višja kot v drugih novih članicah in v omenjenih starih članicah. Tabela: Kazalniki državnih pomoči v Sloveniji v obdobju 1998–2005 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Državne pomoči v mio SIT, tekoče cene 82.364 88.923 83.494 92.898 75.288 91.854 102.439 64.285 Delež državnih pomoči v BDP (v %) 2,53 2,44 2,07 1,96 1,42 1,58 1,64 0,98 Delež državnih pomoči v izdatkih države (v % od javnofinančnih izdatkov splošne države) 5,79 5,52 4,68 4,57 3,23 3,59 3,70 2,19 Državne pomoči na zaposlenega (v 000 SIT) 110,53 117,24 108,69 119,21 96,09 100,9 112,0 69,8 Državne pomoči na prebivalca (v 000 SIT) n. p. n. p. n. p. 46,57 37,74 46,0 51,3 32,1 Vir podatkov: za obdobje 1998–2000: Tretje poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji, 2001; leto 2001: Šesto poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji, 2004; leto 2002: Sedmo poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji, 2005, za obdobje 2003–2005: Osmo poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji, 2006. Tabela: Državne pomoči za horizontalne in regionalne cilje kot delež v vseh pomočeh (brez kmetijstva, ribištva in transpota), v % Država 1995 2000 2001 2002 2003 2004 EU-25 54,1 65,8 64,8 60,7 67,6 76,4 Avstrija 69,0 96,2 98,0 96,7 98,5 96,4 Belgija 69,5 100,0 99,7 100,0 100,0 100,0 Ciper n.p. 27,7 26,0 32,0 22,4 46,3 Češka n.p. 13,7 17,9 9,6 9,0 81,8 Danska 98,2 97,7 98,0 94,5 93,0 97,1 Estonija n.p. 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Finska 100,0 84,5 96,6 96,8 97,2 97,6 Francija 50,2 74,8 68,2 70,3 72,1 58,6 Grčija 100,0 97,5 91,3 92,6 94,5 97,3 Irska 63,1 34,4 41,7 48,1 63,7 62,0 Italija 85,5 89,2 96,2 93,8 96,4 94,8 Latvija n.p. 5,9 33,5 72,2 63,3 100,0 Litva n. p. 2,9 6,8 2,2 10,5 49,4 Luksemburg 99,8 99,9 100,0 100,0 100,0 100,0 Madžarska n.p. 31,2 47,1 60,0 44,4 54,5 Malta n.p. 6,9 4,6 4,2 8,6 8,0 Nemčija 38,3 63,2 60,6 51,5 73,7 77,9 Nizozemska 87,9 94,6 92,6 96,1 93,9 96,1 Poljska n.p. 66,0 30,6 39,0 15,0 25,8 Portugalska 38,3 35,3 23,2 17,5 22,2 21,6 Slovaška n.p. 53,9 10,4 17,9 42,4 34,6 Slovenija n.p. 75,2 57,7 84,0 80,1 70,1 Španija 26,6 41,4 45,6 64,7 61,0 62,3 Švedska 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Združeno kraljestvo 39,1 83,6 88,0 71,8 99,2 99,1 Vir: State Aid Scoreboard, spring 2006 update. UMAR 135 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Agregatni indeksi konkuren~nosti dr`ave Obe zadnji poročili o konkurenčnosti držav ocenjujeta, da ostaja uvrstitev Slovenije v skupini držav EU-25 nespremenjena. Vrednosti1 agregatnih indeksov konkurenčnosti sta se v obeh poročilih povečali. Uvrstitev Slovenije se je v poročilu WEF 2006-2007 vidno2 znižala, medtem ko se je v poročilu IMD 2006 vidno izboljšala (gl. Sliko), vendar v primerjavi z državami EU-25 Slovenija ostaja po obeh sistemih na enaki ravni (gl. Tabelo). V poročilu WEF je Slovenija poslabšala svojo uvrstitev tako pri indeksu globalne konkurenčnosti (IGC) (za tri mesta na 33.) kot pri indeksu poslovne konkurenčnosti (BCI) (za tri mesta na 36.), medtem ko konkurenčnost v skupini držav EU-25 ni spremenjena (15. mesto). V poročilu IMD je Slovenija izboljšala svetovno konkurenčnost (WCI) (za 7 mest na 45. mesto). Kljub temu pa konkurenčnost v skupini držav EU-25 ostaja nespremenjena (19. mesto). To pomeni, da spreminjanje konkurenčnosti Slovenije sledi povprečnim gibanjem ostalih članic EU. Vrednost agregata globalne konkurenčnosti IGC WEF se je malenkost povečala na 4,64 (za 0,02, 0,43%), vrednost agregata svetovne konkurenčnosti WCI IMD pa se je povečala za 2,34 (4,7%) na 51,64. Za interpretacijo podatkov je pomembno vedeti, da so agregatni indeksi konkurenčnosti IMD in WEF za leto 2006 izračunani na podlagi podatkov iz leta 2004 in leta 2005 ter na podlagi anket med poslovodnimi delavci, izvedenih na začetku leta 2006. Slovenija se po dveh indeksih konkurenčnosti uvršča zelo različno. Slovenija se od leta 2002 v jesenskih Poročilih globalne konkurenčnosti WEF v skupini do 125 gospodarstev giblje okoli 30. mesta. V spomladanskih Poročilih svetovne konkurenčnosti IMD v skupini do 60 gospodarstev pa se giblje okoli 45. mesta (gl. Sliko). V skupini EU-25 (WEF) in EU-21 (IMD) se Slovenija uvršča na 15. oz. 19. mesto (gl. Tabelo). Razlike v uvrstitvah odražajo tudi različne metodološke pristope, zaradi česar indeksi niso neposredno primerljivi, oba sistema pa spremljata dva različna vidika konkurenčnosti3. Z vidika dinamične konkurenčnosti so največje prednosti na področju makroekonomije, izobraževanja in zdravja, največje slabosti pa na področju učinkovitosti trga in inovacij. Dinamičen4 pogled po metodologiji WEF kaže na stagnacijo globalne in poslovne konkurenčnosti Slovenije znotraj držav EU. Slovenija leta 2006 beleži poslabšanje najpomembnejših dejavnikov sedanje razvojne faze Slovenije - dejavnikov inoviranja in izdelanosti proizvodov ter poslovnih procesov (16. mesto; za Slovenijo so uvrščene Portugalska, Madžarska, Slovaška, Litva, Grčija, Ciper, Poljska, Malta in Latvija). Slovenija, ki po WEF vstopa v fazo razvoja na podlagi lastnih inovacij, beleži poslabšanje poslovne izdelanosti znotraj dejavnikov inoviranja in izdelanosti proizvodov in poslovnih procesov5, ki prehajajo leta 2006 v relativno nacionalno šibkost6 (to je skladno z znižanjem IMD- 1 Za primerjavo med leti najbolj služijo uvrstitve. Zaradi metodologije vrednosti indeksov med leti niso povsem primerljive in služijo predvsem primerjavi relativnih razlik med dejavniki in državami v posameznem letu. 2 Znižanje uvrstitve za tri ali več mest. 3 Sistem WEF uporablja za izračun indeksov 90 kazalnikov, indekse pa ponderira na podlagi teorije rasti. IMD računa uvrstitve na podlagi več kot 300 kazalnikov, ki so razvrščeni po indeksih, ki imajo enako težo. Poleg osnovnih metodoloških razlik poimenovanja indeksov IMD in WEF niso skladna. Podobni indeksi zajemajo kazalnike z različnih področij (npr. institucije WEF in institucionalni okvir IMD), zato uvrstitve pri podobno poimenovanih področjih ni smiselno direktno primerjati (podrobneje gl. Statistično prilogo). 4 WEF v skladu s teorijo rasti spremlja dinamično sliko globalne konkurenčnosti s tremi osrednjimi dejavniki razvoja, ki imajo različno težo za izračun globalne konkurenčnosti. Teža dejavnikov globalne konkurenčnosti se spreminja glede na fazo razvoja države, ki se razlikujejo po ključnem gonilu razvoja (obseg proizvodnih dejavnikov, učinkovitost, inovacije). 5 Agregatni (pod)indeksi so zapisani s poševnim tiskom. 6 Nižja uvrstitev od uvrstitve pri agregatnem indeksu konkurenčnosti. UMAR 136 UMAR 137 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije indeksov praks upravljanja ter naravnanosti in vrednot). Pospeševalci učinkovitosti ne beležijo večjih sprememb (15. mesto). Slovenija je nekoliko izboljšala tehnološko pripravljenost, vendar pa je znotraj te skupine tudi največja nacionalna šibkost, in sicer pri učinkovitosti trga, ki izstopa s 23. mestom (delna vsebinska skladnost z indeksi IMD, ki pa največje nacionalne šibkosti razporedi pri treh dejavnikih svetovne konkurenčnosti -mednarodne investicije (21. mesto), poslovna zakonodaja (20. mesto) ter naravnanost in vrednote (20. mesto)). Prav tako ne beležijo spremembe uvrstitve osnovni pogoji konkurenčnosti (15. mesto), kjer Slovenija izkazuje komparativne konkurenčne prednosti in je presegla povprečje starih držav članic (makroekonomija 9. mesto, zdravje in osnovna izobrazba 12. mesto) (podobnost z indeksom uspešnosti gospodarstva IMD), nekoliko izboljšala šibak dejavnik institucij (18. mesto) (delna skladnost z IMD - indeksa institucionalnega okvira in družbenega okvira kažeta zvišanje uvrstitev, na znižanje uvrstitev institucij pa kažeta indeksa praks upravljanja in naravnanosti in vrednot) in poslabšala konkurenčnost infrastrukture (16. mesto) (skladnost z znižanjem konkurenčnosti uvrstitev osnovne infrastrukture in tehnološke infrastrukture po IMD). Tudi s statičnega vidika so največje prednosti na področju makroekonomije in zaposlenosti, največje slabosti pa na področju poslovne zakonodaje ter splošne naravnanosti in vrednot. Tudi IMD-jev statični vidik svetovne konkurenčnosti7 kaže na stagnacijo svetovne konkurenčnosti Slovenije, vendar z izboljšanjem dejavnikov uspešnosti gospodarstva (14. mesto; pred Finsko, Madžarsko, Portugalsko, Grčijo, Italijo, Poljsko in Slovaško) ter ob poslabšanju dejavnikov učinkovitosti vlade (19. mesto; pred Poljsko in Italijo). Po IMD je Slovenija pri dejavnikih učinkovitosti podjetij že tretje leto zapored izkazala največjo konkurenčno šibkost (19. mesto), predvsem po zaslugi naravnanosti in vrednot, praks upravljanja in financiranja ter kljub izboljšanju produktivnosti in učinkovitosti ter trga dela. V okviru EU se med konkurenčne šibkosti Slovenije uvrščajo tudi dejavniki učinkovitosti vlade zaradi nižje uvrstitve sicer ugodnega indeksa javnih financ. Dejavniki uspešnosti gospodarstva so (tudi) po IMD komparativna konkurenčna prednost, ki jo je Slovenija še izboljšala, predvsem po zaslugi med enaindvajseterico najvišji konkurenčnosti indeksa cen (1. mesto) in domačega gospodarstva (17. mesto). Indeksi tega področja svetovne konkurenčnosti Slovenije izkazujejo največjo skladnost z globalno konkurenčnostjo Slovenije po WEF (osnovni pogoji konkurenčnosti: makroekonomija). Dejavniki infrastrukture kljub izboljšanju uvrstitev znanstvene infrastrukture, zdravja in okolja ter izobraževanja Slovenijo uvrščajo na enako 18. mesto zaradi znižanja uvrstitve osnovne in tehnološke infrastrukture. Slika: Gibanje uvrstitev agregatnih indeksov konkurenčnosti Slovenije 2003-2006 med 125 (WEF) oz. 60 (IMD) državami: IMD-indeks svetovne konkurenčnosti (WCI) in WEFovi indeksi globalne konkurenčnosti (IGC), poslovne konkurenčnosti (BCI) in sposobnosti rasti (GCI) 21 26 31 36 41 46 51 56 22 28 28 O— IMD WCI -A------ WEF GCI *------ WEF BCI -¦- - WEF IGC 2002 2003 2004 ¦52 2005 D 33 36 45 2006 Viri: WEF Global Competitiveness Report, 2002–2003, 2003–2004, 2004–2005, 2005–2006, 2006–2007; IMD World Competitiveness Yearbook 2002, 2003, 2004, 2005, 2006. 7 IMD spremlja štiri kardinalne dejavnike svetovne konkurenčnosti, ki imajo enako težo pri izračunu svetovne konkurenčnosti, teža dejavnikov pa se glede na razvojno stopnjo gospodarstva in institucij države ne spreminja. Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Indeksi konkurenčnosti Slovenije po WEF in IMD 20051 20061 Vrednost5, 6, 7 Rang v EU-25 (21)4 Vrednost5, 6, 7 Rang v EU-25 (21)4 SLO EU-15 EU-10 (6)5 SLO EU-15 EU-10 (6)5 WEF Poročilo globalne konkurenčnosti 2006–20071 Indeks globalne konkurenčnosti - IGC1,3 4,6 5,2 4,5 15 4,6 5,2 4,6 15 Osnovni pogoji konkurenčnosti 5,1 5,6 4,9 15 5,2 5,6 4,9 15 1. Institucije 4,1 5,0 4,1 19 4,3 5,1 4,2 18 2. Infrastruktura 4,7 5,5 4,3 14 4,5 5,5 4,3 16 3. Makroekonomija 4,8 4,8 4,5 10 5,1 4,8 4,6 9 4. Zdravje in osnovna izobrazba 6,9 6,9 6,8 13 6,8 6,8 6,5 12 Pospeševalci učinkovitosti 4,5 5,0 4,5 15 4,6 5,1 4,6 15 5. Visoka izobrazba in usposabljanje 5,1 5,3 4,8 12 5,1 5,4 4,8 12 6. Učinkovitost trga 4,1 4,9 4,3 23 4,2 4,9 4,4 23 7. Tehnološka pripravljenost 4,4 4,9 4,2 16 4,5 8,3 4,4 15 Dejavniki inoviranja in izdelanosti2 4,2 5,0 3,9 15 4,2 5,0 4,0 16 8. Poslovna izdelanost 4,7 5,5 4,4 15 4,6 10, 4,5 16 9. Inovacije 3,6 4,5 3,4 16 3,7 4,6 3,5 16 Indeks poslovne konkurenčnosti - BCI (r)6 33 16 38 15 36 17 40 15 Poslovanje in strategije podjetij (r)6 33 17 38 15 36 18 40 16 Kakovost nacionalnega poslovnega okolja (r)6 29 16 42 13 34 17 45 14 IMD Poročilo svetovne konkurenčnosti 2006 Indeks svetovne konkurenčnosti - WCI 49,3 68,5 55,6 19 51,6 69,3 56,8 19 Uspešnost gospodarstva 43,3 52,7 42,0 16 42,9 47,7 42,4 14 1. Domače gospodarstvo (r)7 52 25,1 43,8 20 39 28,0 33,7 17 2. Mednarodna trgovina (r)7 19 20,1 23,2 9 23 25,7 24,8 10 3. Mednarodne investicije (r)7 59 23,6 30,2 21 59 28,3 23,7 21 4. Zaposlenost (r)7 35 33,7 46,7 8 37 31,0 46,7 11 5. Cene (r)7 15 32,4 33,8 2 11 34,7 32,0 1 Učinkovitost vlade 33,3 51,7 44,4 18 31,5 49,6 41,5 19 6. Javne finance (r)7 17 31,8 28,8 6 26 35,5 28,3 8 7. Fiskalna politika (r)7 52 42,6 40,0 16 55 43,8 39,5 16 8. Institucionalni okvir (r)7 47 25,8 37,0 18 43 22,1 35,5 18 9. Poslovna zakonodaja (r)7 55 25,5 33,7 20 53 23,7 34,3 20 10. Družbeni okvir (r)7 36 22,5 33,0 18 33 21,1 30,8 18 Učinkovitost podjetij 21,8 52,5 36,9 19 21,2 52,5 33,9 19 11. Produktivnost & učinkovitost (r)8 53 21,9 33,8 20 37 21,2 29,0 18 12. Trg dela (r)7 47 38,1 35,0 15 45 35,1 34,7 15 13. Financiranje (r)7 48 20,2 41,8 20 47 20,8 42,8 19 14. Prakse upravljanja (r)7 47 27,5 44,8 16 47 25,5 43,5 17 15. Naravnanosti in vrednote (r)7 54 34,3 35,0 20 58 31,7 43,0 20 Infrastruktura 41,0 59,2 41,3 18 41,0 57,5 39,0 18 16. Osnovna infrastruktura (r)7 32 23,1 31,5 14 31 22,7 31,5 15 17. Tehnološka infrastruktura (r)7 40 24,5 38,7 17 39 21,7 39,2 19 18. Znanstvena infrastruktura (r)7 41 21,7 42,8 19 40 22,0 43,7 15 19. Zdravje in okolje (r)7 41 18,1 43,2 18 41 17,2 42,0 17 20. Izobraževanje (r)7 38 21,8 31,3 18 29 20,2 30,7 13 Viri: WEF Global Competitiveness Report 2006–2007; IMD World Competitiveness Yearbook 2005, 2006; preračuni UMAR. Opombe: 1WEF Global Competitiveness Report 2006-2007 ocenjuje 125 držav (nove države so Barbados, Burkina Faso, Burundi, Lesoto, Mavretanija, Nepal inSurinam; ponovno vključene so Angola in Zambija). Za primerjavo med leti najbolj služijo uvrstitve. Zaradi metodologije vrednosti indeksov med leti niso povsem primerljive in služijo predvsem primerjavi relativnih razlik med dejavniki in državami v posameznem letu. Za leto 2005 je WEF preračunal range obeh indeksov po metodologiji za leto 2006. IMD World Competitiveness Yearbook 2006 ocenjuje 61 držav. 2Dejavniki inoviranja inizdelanosti proizvodovinproizvodnih procesov. 3Spremenjena je metodologija spremljanja globalne konkurenčnosti in WEF ne objavlja več agregatnega indeksa sposobnosti rasti (gl. EO 01/2006, str. 19); 4IMD ne objavlja podatkov za Ciper, Latvijo, Litvo in Malto; 5Vrednosti indeksov WEF so od 1 do 7. 6Za BCI WEF objavlja le range med 124 državami. 7IMD za 20 podindeksov objavlja le uvrstitve med 61 državami. r - rang; v - vrednost indeksa. Krepko poudarjena števila pomenijo dvig konkurenčnosti države vsaj za tri mesta - vidno izboljšanje. Sive celice pomenijo padec vsaj za tri mesta - vidno poslabšanje. UMAR 138 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Skladnost indeksov WEF 2006–2007 in IMD 2006 WEF 2006–2007 IMD 2006 OSNOVNIPOGOJIKONKURNEČNOSTI 1. INSTITUCIJE a) JAVNE INSTITUCIJE 1. Lastninske pravice 2. Etika in korupcija 3. Neprimeren vpliv 4. Vladna učinkovitost 5. Varnost 10. DRUŽBENIOKVIR 8. INSTITUCIONALNI OKVIR (le podindikator učinkovitosti države; brez centralne banke) b) PRIVATNE INSTITUCIJE 1. Korporativna, podjetniška etika 2. Odgovornost 15. NARAVNANOSTIIN VREDNOTE (x)1 14. PRAKSE UPRAVLJANJA (x) 2. INFRASTRUKTURA 16. OSNOVNA INFRASTRUKTURA 17. TEHNOLOŠKA INFRASTRUKTURA (x) 3. MAKROEKONOMIJA 1. DOMAČE GOSPODARSTVO 5. CENE 6. JAVNE FINANCE 4. ZDRAVJE IN OSNOVNA IZOBRAZBA a) ZDRAVJE b) OSNOVNA IZOBRAZBA 19. ZDRAVJE IN OKOLJE 20. IZOBRAŽEVANJE (x) POSPEŠEVALCI UČINKOVITOSTI 5. VISOKA IZOBRAZBA IN USPOSABLJANJE a) KOLIČINA IZOBRAZBE b) KAKOVOST IZOBRAZBE c) USPOSABLJANJE NA DELU 20. IZOBRAŽEVANJE (x) 12. TRG DELA (x) 6. UČINKOVITOST TRGA a) TRGI DOBRIN 1. Nepravilnosti (distorzije) 2. Konkurenca 3. Velikost b) TRGI DELA 1. Fleksibilnost 2. Učinkovitost c) FINANČNI TRGI 9. POSLOVNA ZAKONODAJA (x) 7. FISKALNA POLITIKA 2. MEDNARODNA TRGOVINA 12. TRG DELA (x) 9. POSLOVNA ZAKONODAJA (x) 14. PRAKSE UPRAVLJANJA (x) 13. FINANCIRANJE 7. TEHNOLOŠKA PRIPRAVLJENOST 17. TEHNOLOŠKA INFRASTRUKTURA (x) 3. MEDNARODNE INVESTICIJE 9. POSLOVNA ZAKONODAJA (x) DEJAVNIKI INOVIRANJA IN IZDELANOSTI 8. POSLOVNA IZDELANOST a) OMREŽJA IN PODPORNE INDUSTJE b) IZDELANOST OPERACIJ PODJETIJ IN STRATEGIJ 0 14. PRAKSE UPRAVLJANJA (x) 11. PRODUKTIVNOST IN UČINKOVITOST(x) 15. NARAVNANOST IN VREDNOTE (x) 9. INOVACIJE 18. ZNANSTVENA INFRASTRUKTURA 17. TEHNOLOŠKA INFRASTRUKTURA (x) Vir: WEF Global Competitiveness Report, 2006–2007; IMD World Competitiveness Yearbook 2005, 2006. Opombe: Tabela je rezultat poizkusa primerjave indeksov dveh povsem različnihsistemov. Sistem WEF uporablja za izračun indeksov90 kazalnikov, indekse pa ponderira na podlagi teorije rasti. IMD računa uvrstitve na podlagi več kot 300 kazalnikov, ki so razvrščeni po indeksih in imajo enako težo. Poleg osnovnih metodoloških razlik tudi poimenovanja indeksov IMD in WEF niso skladna. Podobni indeksi zajemajo kazalnike z različnih področij (npr. Institucije WEF in Institucionalni okvir IMD), zato uvrstitve pri podobno poimenovanih področjih ni smiselno neposredno primerjati. Tako recimo podindeks IMD prakse upravljanja (14.) vsebuje kazalnike, ki se nahajajo v vsaj treh WEF-ovih podindeksih (8. poslovna izdelanost, 6. učinkovitost trga in 1. institucije), le-ti pa vsebujejo tudi druge kazalnike, ki jih IMD razvršča drugje. Recimo kazalnike indeksa učinkovitosti trga (6.) WEF razvršča IMD v vsaj 8 indeksih: 11. produktivnost in učinkovitost, 9. poslovna zakonodaja, 7. fiskalna politika, 2. mednarodna trgovina, 12. trg dela, 9. poslovna zakonodaja, 14. prakse upravljanja, 13. financiranje. 1(x) Znak pomeni, da IMD-indeks vsebuje kazalnike več različnih WEF-indeksov. UMAR 139 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Sodni zaostanki Leta 2006 se ještevilo nerešenih zadev po oceni zmanjšalo na vseh vrstah sodišč, kjer se meri; skrajšuje se tudi trajanje postopkov. Za leto 2005 lahko ugotovimo, da se je število nerešenih zadev na sodiščih splošne pristojnosti in specializiranih sodiščih zmanjšalo, in sicer za 4,4 %. Na okrajnih sodiščih se je število nerešenih zadev zmanjšalo za 4,8 %, na okrožnih sodiščih za 5,3 %, na višjih sodiščih za 14,3 %. Nasprotno se je na vrhovnem sodišču število zadev konec leta povečalo za 16,2 %. Stanje se je izboljšalo tudi na nekaterih specializiranih sodiščih: delovna in socialna sodišča so zmanjšala število nerešenih zadev konec leta za 7,3 %, višje delovno in socialno sodišče za 4,8 %, na upravnih sodiščih pa se je število nerešenih zadev povečalo, in sicer za 3,4 %. Na podalagi empirične povezanosti med gibanjem nerešenih zadev in sodnih zaostankov sklepamo, da podobno velja tudi za sodne zaostanke. Kot kaže slika, se že nekaj let krajša tudi trajanje postopkov, in sicer tako za pomembne kot za nepomembne zadeve, kar je zelo vzpodbudno za gospodarstvo kot celoto. Na okrajnih sodiščih je bil dosežen znaten napredek na področju zemljiško knjižnih zadev, pri izvršilnih zadevah pa se je stanje še poslabšalo. Ocenjujemo, da se je število nerešenih zemljiško knjižnih zadev konec leta 2006 glede na 2005 zmanjšalo za kar 33,4 %, število rešenih zadev pa za 15,2 % presega število novih zadev. To kaže, da je projekt prenove zemljiške knjige stekel in lepo napreduje. Napredka pa še vedno ni na izvršilnih zadevah, saj se je število nerešenih zadev povečalo za 7,8 %. Med pomembnejšimi zadevami je napredek dosežen samo pri pravdnih zadevah, kjer se je število nerešenih zadev konec leta zmanjšalo za 10,8 %. Pri kazenskih in zapuščinskih zadevah se nerešene zadeve povečujejo, pri nepravdnih zadevah pa je stanje podobno tistemu konec leta 2005. Ob sedanji produktivnosti in če sodišča ne bi prejela nobene nove nepravdne zadeve pa bi trajalo kar dve leti, da bi se obstoječe zadeve rešile. Produktivnosti sodnikov zaradi enotne evidence o številu prekrškovnih sodnikov in drugih sodnikov sicer ne moremo neposredno oceniti, sklepamo pa, da je padla za okoli 10 %, za 11,1 % pa naj bi se povečalo število sodnikov. Stanje na okrožnih sodiščih se je izboljšalo pri gospodarskih, poslabšalo pri kazenskih zadevah. Na okrožnih sodiščih so največji problem kazenske zadeve, saj bi se obstoječe nerešene zadeve reševale kar 20,4 meseca, da bi se vse rešile, poleg tega pa sodišča ne obvladujejo pripada novih kazenskih zadev. Na drugih dveh najbolj problematičnih področjih, to je pri pravdnih zadevah in gospodarskih pravdnih zadevah, se je stanje izboljšalo, saj so sodišča rešila več zadev, kot pa so jih dobila. Pri obeh vrstah zadev bi se obstoječe stare zadeve rešile v manj kot 16 mesecih, če bi sodišča reševala samo stare zadeve ob enaki produktivnosti kot v letu 2006. Produktivnost sodnikov se je povečala za 1,0%. Izboljšanje je na višjih, poslabšanje pa na vrhovnem sodišču. Na višjih sodiščih se nerešene zadeve zmanjšujejo; višja sodišča so rešila za 6,1 % več zadev, kot jih dobijo v delo. Zaradi zmanjšanja števila sodnikov pa se je na vrhovnem sodišču število nerešenih zadev konec leta 2006 povečalo za 16,2 %, pri čemer se je še za 13,8 % povečal pripad novih zadev. Večpozornosti bi morali posvetiti področju izvršbe in razlikam v produktivnosti. Stanje na področju izvršbe se v letu 2006 ni izboljšalo, saj so sodišča rešila samo 85 % pripada novih zadev. Da bi se stare zadeve počistile, pa bi ob sedanjem tempu reševanja trajalo 29,1 meseca, pri čemer sodišča ne bi v tem času rešila nobene nove zadeve. Pri UMAR 140 UMAR 141 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije produktivnosti sodnikov že vrsto let opažamo, da se ob povečanju števila sodnikov na posameznih vrstah sodišč njihova produktivnost praviloma zmanjša in obratno. To kaže na neučinkovito izrabo sodnikov, prav tako pa na problem nefleksibilnosti sodnikov med sodišči. Sklepamo tudi, da je to posledica rekrutiranja mladih in neizkušenih sodnikov, ki jim morajo starejši sodniki pri delu še pomagati in da kratkoročno s takšnimi sodniki ni mogoče zmanjšati števila nerešenih zadev. Različni produktivnosti in čakalnim dobam po sodiščih bi se gospodarski subjekti lahko prilagodili tako, da bi v primerih, ko je dopustna izbirna krajevna pristojnost, sami določili sodišče in sicer tisto, ki lahko najhitreje reši njihovo zadevo. Seveda pa bi moralo zato Vrhovno sodišče objavljati ažurne podatke o obremenjenosti sodnikov ter pričakovanem trajanju posameznih vrst zadev po sodiščih. Slika 1: Število mesecev, potrebnih za rešitev nerešenih zadev, Slovenija 1991–2006 25 20 15 10 4------ Pomembnejše zadeve - - Manj pomembne zadeve 0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vir: Sodna statistika, lastni preračuni Slika 2: Obremenjenost sodnikov po sodiščih, Slovenija 2001-2006 700 600 500 400 300 200 100 O-Vrhov no sodišče - -O-Specializirana sodišča 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vir: Sodna statistika, lastni preračuni. Opomba: *V število zadev v delu na sodnika so vštete tiste zadeve, s katerimi se sodniki neposredno ukvarjajo, se pravi, da niso upoštevane zemljiško knjižne zadeve, izvršbe ter zadeve sodnega registra. 0 Četrta prioriteta: Moderna socialna država - Stopnja zaposlenosti - Stopnja brezposelnosti - Stopnja dolgotrajne brezposelnosti - Razširjenost začasnih zaposlitev - Razširjenost delnih zaposlitev - Izdatki za socialno zaščito - Izdatki za zdravstvo - Indeks človekovega razvoja - Porazdelitev plač v zasebnem sektorju - Stopnja tveganja revščine - Zmogljivost zdravstvenega varstva - Pričakovano trajanje življenja in umrljivost dojenčkov - Vključenost v izobraževanje - Zadovoljstvo z življenjem - Zaupanje institucijam in drugim ljudem UMAR 144 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Stopnja zaposlenosti Stopnja zaposlenosti1 v Sloveniji se povečuje, pri ženskah hitreje kot pri moških, in je že tretje leto višja od povprečij EU-15 in EU-25. V letu 2005 je bila 66,0-odstotna (kar je za 0,7 odstotne točke več kot leta 2004), v 2006 pa v povprečju 66,6-odstotna2. Vse do leta 2003 je stopnja zaposlenosti v Sloveniji nihala okoli 63 %, kar je bilo nekoliko nad povprečjem EU-25 in nekoliko pod povprečjem EU-15. V letu 2004 pa se je relativno močno povečala in s tem presegla povprečje EU-15. Visoka je predvsem zaradi visoke zaposlenosti žensk, ki je višja kot v povprečju v EU-15 in EU-25, medtem ko je zaposlenost moških precej nižja od povprečij EU. Stopnja zaposlenosti žensk je do leta 2003 nihala okoli 58 %, od leta 2004 dalje pa se povečuje relativno bolj od stopnje zaposlenosti moških, ki je do leta 2003 nihala okoli 67 %. V letu 2005 je bila stopnja zaposlenosti žensk 61,3-odstotna (0,8 o.t. več kot leta 2004), stopnja zaposlenosti moških pa 70,4-odstotna (0,4 o.t. več kot leto prej). V drugem četrtletju 2006 sta stopnji dosegli 63,3% oziroma 70,8%. V Sloveniji se zaposlenost zadnji dve leti povečuje zaradi povečane rastištevila formalno delovno aktivnih, predvsem v gradbeništvu in poslovnih storitvah, še naprej pa se povečuje tudi število neformalno delovno aktivnih3. Število formalno zaposlenih (oseb v delovnem razmerju) po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP) se je po nekajletnem stagniranju v obdobju 2002-2004 v letu 2005 povečalo za 1,0 %, v letu 2006 pa za 1,3 %. Najbolj se je povečalo v gradbeništvu in v poslovnih storitvah. Visoke rasti zaposlenosti imajo tudi gostinstvo, promet ter druge javne, skupne in osebne storitve, med predelovalnimi dejavnostmi pa kovinsko-predelovalna industrija. V rudarstvu in večini predelovalnih dejavnosti se zaposlenost zmanjšuje. Med slednjimi se še naprej pospešeno zmanjšuje število zaposlenih v tekstilni in živilsko-predelovalni industriji. V letu 2006 se je povečalo tudi število samozaposlenih ter število zaposlenih pri fizičnih osebah, ki je v obdobju 2002-2005 upadalo. Iz razlik med statistiko zaposlenosti po anketi o delovni sili in med administrativnimi viri je razvidno, da se še naprej povečuje tudi neformalna zaposlenost kljub visokem porastu v letu 2004. Stopnji zaposlenosti mladih in starejših v Sloveniji se počasi povečujeta, sta pa še vedno nižji od povprečja EU. Stopnja zaposlenosti mladih (15-24 let), ki je bila v Sloveniji v obdobju 2001-2003 okrog 30 %, se je do leta 2005 povečala na 34,1 %, predvsem zaradi povečanega obsega študentskega dela (EU-25 36,8 % v letu 2005). Stopnja zaposlenosti v starosti 55-64 let, kjer je lizbonski cilj 50 % do leta 2010, je v Sloveniji problematično nizka. Se pa postopno popravlja, na kar vplivajo učinki pokojninske reforme in staranje generacij, ki so se predčasno upokojile. V letu 2005 se je povečala na 30,8 % (EU-25: 42,5 %), v drugem četrtletju 2006 pa na 33,5 %. 1 Stopnja zaposlenosti se po metodologiji Eurostat izraža kot razmerje števila zaposlenih v starosti 15-64 let v primerjavi s prebivalstvom v isti starosti. Izračunana je iz podatkov anket o delovni sili, ki med delovno aktivne vključuje tudi neformalno delovno aktivne osebe (osebe, ki delajo bodisi kot neplačani pomagajoči družinski člani bodisi po pogodbah o delu ali v sivi ekonomiji). Te pa so lahko načeloma hkrati tudi študentje med mladimi ali upokojenci med starejšimi. 2 Po prvih izrračunih SURS. 3 Kot formalno delovno aktivne opredeljujemo osebe v delovnem razmerju po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva (formalno zaposlene) in tiste samozaposlene, ki jih SURS všteva v aktivno prebivalstvo v svojih mesečnih objavah. Kot neformalno delovno aktivne opredeljujemo vse ostale oblike dela (glej predhodno opombo), ki jih je mogoče vsaj delno zajeti z anketo o delovni sili. UMAR 145 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Stopnje zaposlenosti (prebivalstva v starosti 15-64 let) po anketah o delovni sili v Sloveniji in v EU v letih 1995–2005, v % 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EU-25 n.p. 62,4 62,8 62,8 62,9 63,3 63,8 EU-15 60,1 63,4 64,0 64,2 64,3 64,7 65,2 EU-10 n.p. 57,4 56,6 55,8 55,9 56,0 56,9 Avstrija 68,8 68,5 68,5 68,7 68,9 67,8 68,6 Belgija 56,1 60,5 59,9 59,9 59,6 60,3 61,1 Ciper n.p. 65,7 67,8 68,6 69,2 68,9 68,5 Češka n.p. 65,0 65,0 65,4 64,7 64,2 64,8 Danska 73,4 76,3 76,2 75,9 75,1 75,7 75,9 Estonija n.p. 60,4 61,0 62,0 62,9 63,0 64,4 Finska 61,6 67,2 68,1 68,1 67,7 67,6 68,4 Francija 59,5 62,1 62,8 63,0 63,3 63,1 63,1 Grčija 54,7 56,5 56,3 57,5 58,7 59,4 60,1 Irska 54,4 65,2 65,8 65,5 65,5 66,3 67,6 Italija 51,0 53,7 54,8 55,5 56,1 57,6 57,6 Latvija n.p. 57,5 58,6 60,4 61,8 62,3 63,3 Litva n.p. 59,1 57,5 59,9 61,1 61,2 62,6 Luksemburg 58,7 62,7 63,1 63,4 62,2 62,5 63,6 Madžarska n.p. 56,3 56,2 56,2 57,0 56,8 56,9 Malta n.p. 54,2 54,3 54,4 54,2 54,0 53,9 Nemčija 64,6 65,6 65,8 65,4 65,0 65,0 65,4 Nizozemska 64,7 72,9 74,1 74,4 73,6 73,1 73,2 Poljska n.p. 55,0 53,4 51,5 51,2 51,7 52,8 Portugalska 63,7 68,4 69,0 68,8 68,1 67,8 67,5 Slovaška n.p. 56,8 56,8 56,8 57,7 57,0 57,7 Slovenija 62,9. 62,8 63,8 63,4 62,6 65,3 66,0 Španija 46,9 56,3 57,8 58,5 59,8 61,1 63,3 Švedska 70,9 73,0 74,0 73,6 72,9 72,1 72,5 Združeno Kraljestvo 68,5 71,2 71,4 71,3 71,5 71,6 71,7 Vir: Population and social conditions - Labour Market (Eurostat), 2006; Statistične informacije - Trg dela (Statistični urad RS), 2006. Slika: Stopnje zaposlenosti glede na spol, EU-25, EU-15 in Slovenija, 1997-2005, letna povprečja 75 70 65 60 55 50 ---•-. .*.*¦ "--•-. .*•* ---------EU 25 - moški *-----Slovenija - moški .....EU 15 -ženske -------------EU 15 - moški - - - -EU 25 -ženske - -•- -Slovenija -ženske 45 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Vir: Population and social conditions – Labour Market (Eurostat), 2006. Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Stopnja brezposelnosti V letu 2006 sta se stopnji anketne in registrirane brezposelnosti znižali. Stopnji brezposelnosti, ki sta se v obdobju 1995-2000 gibali med 7 % in 8 % (anketna) oziroma 14 % in 14,5 % (registrirana1), imata od leta 2001 dalje tendenco upadanja. Stopnja anketne brezposelnosti je v drugem četrtletju 2005 dosegla do takrat najnižjo raven, odkar jo merimo (5,8 %), vendar se je v tretjem in četrtem četrtletju 2005 ponovno precej povečala, tako da je bila leta 2005 v povprečju 6,5-odstotna, to je za 0,2 odstotne točke višja kot leta 2004. V drugem in tretjem četrtletju 2006 se je ponovno znižala na raven pod 6 %, v tretjem celo na 5,6 %. V četrtem četrtletju je ostala na isti ravni kot v tretjem, povprečna letna stopnja anketne brezposelnosti leta 2006 pa je bila 6,0-odstotna. Tudi stopnja registrirane brezposelnosti, ki je leta 2005 ostala v povprečju skoraj na enaki ravni (10,2 %) kot leta 2004 (10,3 %), se je v letu 2006 močno znižala. Novembra je dosegla do sedaj najnižjo raven od avgusta 1991 - 8,6 %. Na tej ravni je ostala tudi ob koncu leta, v povprečju leta pa je bila 9,4-odstotna. Stopnje brezposelnosti mladih,žensk in oseb z nižjo izobrazbo ostajajo visje od povprečja. Stopnja anketne brezposelnosti mladih v letu 2005 je bila 16,0-odstotna, žensk 7,1-odstotna, oseb z nižjo izobrazbo pa 8,3-odstotna. Stopnji brezposelnosti mladih in oseb z nižjo izobrazbo imata tendenco zniževanja, stopnja anketne brezposelnosti žensk pa od leta 2001 dalje niha na ravni okrog 7 %. V letu 2006 je bila 7,3-odstotna. Znižuje pa se stopnja registrirane brezposelnosti žensk, ki je bila leta 2006 v povprečju 11,7-odstotna. Stopnja anketne brezposelnosti oseb s srednjo izobrazbo že nekaj let niha na ravni okrog 6 %, stopnja anketne brezposelnosti oseb s terciarno izobrazbo pa na ravni okrog 3 %. Povečuje pa se število brezposelnih s terciarno izobrazbo. V letu 2005 jih je bilo med registriranimi brezposelnimi v povprečju 7.027, leta 2006 pa 7.561, kar je predstavljalo 7,6 % oziroma 8,8 % skupnega povprečnega števila registriranih brezposelnih. Število brezposelnih se je v letu 2006 zmanjšalo predvsem iz konjunkturnih razlogov, število registriranih brezposelnih pa tudi iz administrativnih. Število brezposelnih po anketi o delovni sili, ki se je v obdobju 1995-2000 gibalo na ravni okrog 70 tisoč, v obdobju 2001-2004 pa med 62 in 64 tisoč, se je leta 2005 povečalo na 67 tisoč predvsem zato, ker se je zaradi hkratnega naraščanja zaposlenosti2 povečalo število tistih iskalcev dela, ki so pričakovali, da bodo delo tudi dobili. V letu 2006 je ponovno upadlo na 61 tisoč. Število registriranih brezposelnih se je z ravni okrog 125 tisoč v obdobju 1993-1998 do leta 2005 znižalo na 91.889 (letno povprečje), v letu 2006 pa na 85.836. V letu 2006 se je v evidenco brezposelnih prijavilo 14,1 % manj iskalcev prve zaposlitve kot v letu 2005 ter 5,1 % manj oseb, ki so izgubile delo; delo pa je dobilo 6,6 % več brezposelnih kot leta 2005. Iz različnih administrativnih razlogov se je število brezposelnih zmanjšalo za 39.213, kar je za 18,3 % bolj kot v letu 2005. Mednarodno primerljiva anketna stopnja brezposelnosti je v Sloveniji še naprej nižja od povprečja EU in na ravni povprečja držav OECD. V letu 2005 je imelo nižjo stopnjo brezposelnosti kot Slovenija sedem držav članic EU-25, med novimi članicami le Ciper, med starimi pa Irska, Luksemburg, Nizozemska, Danska, Združeno Kraljestvo in Avstrija (glej Tabelo). Povprečna stopnja brezposelnosti v državah članicah OECD leta 2005 je bila enaka kot v Sloveniji, tj. 6,6%. 1 Število registriranih brezposelnih je višje kot število brezposelnih po anketi, ker vključuje tudi tiste osebe, ki so sicer registrirane kot brezposelne, a občasno delajo ali pa iz različnih razlogov ne iščejo dela. 2 Gl. indikator Stopnja zaposlenosti. UMAR 146 UMAR 147 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Stopnje anketne brezposelnosti v Sloveniji in državah članicah EU v obdobju 1995–2005, v% 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EU-25 n.p. 8,6 8,4 8,8 9,0 9,1 8,8 EU-15 10,1 7,6 7,2 7,6 8,0 8,1 7,9 EU-10 n.p. 13,6 14,5 14,8 14,3 14,2 13,4 Avstrija 3,9 3,6 3,6 4,2 4,3 4,8 5,2 Belgija 9,7 6,9 6,6 7,5 8,2 8,4 8,4 Ciper n.p. 4,9 3,8 3,6 4,1 4,6 5,2 Češka n.p. 8,7 8,0 7,3 7,8 8,3 7,9 Danska 6,7 4,3 4,5 4,6 5,4 5,5 4,8 Estonija n.p. 12,8 12,4 10,3 10,0 9,7 7,9 Finska 15,4 9,8 9,1 9,1 9,0 8,8 8,4 Francija 11,1 9,1 8,4 8,9 9,5 9,6 9,9 Grčija 9,2 11,3 10,8 10,3 9,7 10,5 9,8 Irska 12,3 4,3 4,0 4,5 4,7 4,5 4,4 Italija 11,2 10,1 9,1 8,6 8,4 8,0 7,7 Latvija n.p. 13,7 12,9 12,2 10,5 10,4 8,9 Litva n.p. 16,4 16,5 13,5 12,4 11,4 8,3 Luksemburg 2,9 2,3 2,1 2,8 3,7 5,1 4,5 Madžarska n.p. 6,4 5,7 5,8 5,9 6,1 7,2 Malta n.p. 6,7 7,6 7,5 7,6 7,4 7,3 Nemčija 8,0 7,2 7,4 8,2 9,0 9,5 9,5 Nizozemska 6,6 2,8 2,2 2,8 3,7 4,6 4,7 Poljska n.p.: 16,1 18,2 19,9 19,6 19 17,7 Portugalska 7,3 4,0 4,0 5,0 6,3 6,7 7,6 Slovaška n.p.: 18,8 19,3 18,7 17,6 18,2 16,3 Slovenija 7,4 7,0 6,4 6,4 6,7 6,3 6,6 Španija 18,4 11,1 10,3 11,1 11,1 10,6 9,2 Švedska 8,8 5,6 4,9 4,9 5,6 6,3 7,8 Združeno Kraljestvo 8,5 5,4 5,0 5,1 4,9 4,7 4,8 Vir: Population and social conditions - Labour Market (Eurostat), 2006; Statistične informacije - Trg dela (Statistični urad RS), 1995–2006. Slika: Stopnje anketne in registrirane brezposelnosti po spolu, Slovenija, 1995-2006 16,5 14,5 12,5 10,5 8,5 6,5 4,5 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vir: Trg dela (različne publikacije), Statistični urad RS, 1995-2006 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Stopnja dolgotrajne brezposelnosti Stopnja dolgotrajne brezposelnosti1, ki je kazalnik strukturnih problemov trga dela in socialne povezanosti, se v Sloveniji postopno zmanjšuje. Od 4,1 % v letu 2000, ko je dosegla najvišjo vrednost v zadnjih desetih letih, se je v letu 2005 znižala na 3,1 %. V letu 2005 je bila stopnja dolgotrajne brezposelnosti nekoliko nižja kot v predhodnem letu (za 0,1 o.t), čeprav je bila stopnja brezposelnosti v letu 2005 (6,5 %) nekoliko višja kot v letu 2004 (6,3%). Delež dolgotrajno brezposelnih v skupni brezposelnosti se v Sloveniji v zadnjih letih znižuje, vendar je še vedno visok. V letu 2005 je delež po podatkih Eurostat znašal 47,3 % vseh brezposelnih po anketi o delovni sili, podoben odstotek dolgotrajno brezposelnih pa kažejo tudi podatki o registrirani brezposelnosti. Tako stopnja brezposelnosti kot stopnja dolgotrajne brezposelnosti sta v Sloveniji nižji od povprečja EU, delež dolgotrajno brezposelnih pa je nekoliko večji od povprečnega deleža v EU. Podobno kot v večini držav EU je tudi v Sloveniji stopnja dolgotrajne brezposelnosti žensk višja od stopnje dolgotrajne brezposelnosti moških. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti žensk v EU-25 je v letu 2005 znašala 4,5 %, v primeru moških pa 3,5 %. V Sloveniji je leta 2005 stopnja dolgotrajne brezposelnosti za ženske znašala 3,3 %, za moške pa 2,9 %. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti za moške se je v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 zmanjšala za 0,2 o.t., za ženske pa za 0,1 o.t. Ker je število dolgotrajno brezposelnih žensk v letu 2005 ostalo enako kot v letu 2004, je bilo zmanjšanje stopnje dolgotrajne brezposelnosti žensk predvsem posledica povečanja števila vseh iskalk zaposlitve (brezposelnih), kar je povečalo število aktivnih žensk. Med dolgotrajno brezposelnimi so predvsem ženske, starejši in manj izobraženi. Dolgotrajna brezposelnost je najbolj pogosto kombinacija vseh treh lastnosti. Pogostejša je tudi med osebami z večjimi zaposlitvenimi ovirami. Dolgotrajna brezposelnost praviloma zmanjšuje delovne sposobnosti brezposelne osebe in zmanjšuje njene možnosti za ponovno zaposlitev. Zato je pomembna vključitev takšne osebe v programe aktivne politike zaposlovanja. Brezposelnost povečuje stopnjo tveganja revščine, ki se praviloma še povečuje s trajanjem brezposelnosti. Čeprav se stopnja dolgotrajne brezposelnosti v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšuje, problem ostaja pomemben in ni bistveno manjši kot pred desetimi leti. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti je bila leta 2005 le za 0,3 o.t. nižja kot v letu 1996. Delež dolgotrajno brezposelnih pa je bil v drugem četrtletju leta 2006 (53,1 %) celo nekoliko višji kot v drugem četrtletju leta 1996 (49,8 %). Trajanje brezposelnosti in s tem delež dolgotrajno brezposelnih je praviloma večji v državah z močnejšim varovanjem zaposlitve. Z velikim problemom dolgotrajne brezposelnosti se od starih članic soočajo Italija, Belgija, Nemčija in Grčija, kjer je varovanje zaposlitve sorazmerno močno. Največji delež dolgotrajno brezposelnih in največjo stopnjo dolgotrajne brezposelnosti v EU pa beleži Slovaška. UMAR 148 1 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti predstavlja razmerje med številom dolgotrajno brezposelnih (osebe brezposelne več kot 1 leto) in številom aktivnih prebivalcev. Spada med Laakenske indikatorje socialne vključenosti. UMAR 149 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Stopnje dolgotrajne brezposelnosti v državah EU, 1996–2005, v % 1996 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EU-25 n.p. 3,9 3,8 3,9 4,1 4,1 3,9 EU-15 4,9 3,4 3,1 3,1 3,3 3,4 3,3 Belgija 5,7 3,7 3,2 3,7 3,7 4,1 4,4 Češka n.p. 4,2 4,2 3,7 3,8 4,2 4,2 Danska 1,8 0,9 0,9 0,9 1,1 1,2 1,1 Nemčija 4,1 3,7 3,7 3,9 4,5 5,4 5 Estonija n.p. 5,9 6 5,4 4,6 5 4,2 Grčija 5,2 6,2 5,5 5,3 5,3 5,6 5,1 Španija 9,4 4,6 3,7 3,7 3,7 3,4 2,2 Francija 4,5 3,5 3 3,1 3,7 3,9 4 Irska 7 1,6 1,3 1,4 1,6 1,6 1,5 Italija 7,3 6,3 5,7 5,1 4,9 4 3,9 Ciper n.p. 1,2 0,8 0,8 1 1,2 1,2 Latvija n.p. 7,9 7,2 5,5 4,4 4,6 4,1 Litva n.p. 8 9,3 7,2 6 5,8 4,3 Luksemburg 0,8 0,6 0,6 0,7 0,9 1,1 1,2 Madžarska 5,2 3,1 2,6 2,5 2,4 2,7 3,2 Malta n.p. 4,4 3,7 3,3 3,2 3,4 3,4 Nizozemska 3 0,8 0,6 0,7 1 1,6 1,9 Avstrija 1,2 1 0,9 1,1 1,1 1,3 1,3 Poljska n.p. 7,4 9,2 10,9 11 10,3 10,2 Portugalska 3,3 1,7 1,5 1,7 2,2 3 3,7 Slovenija 3,4 4,1 3,7 3,5 3,5 3,2 3,1 Sloveška n.p. 10,3 11,3 12,2 11,4 11,8 11,7 Finska n.p. 2,8 2,5 2,3 2,3 2,1 2,2 Švedska 2,7 1,4 1 1 1 1,2 1,2 Združeno kraljestvo 3,1 1,4 1,3 1,1 1,1 1 1 Vir: Poverty and social exclusion (Eurostat), 2006. Slika: Deleži dolgotrajno brezposelnih v skupni brezposelnosti v EU v letu 2005 80 70 60 50 40 30 20 10 Vir: Poverty and social exclusion (Eurostat), 2006. 0 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Raz{irjenost za~asnih zaposlitev Delež začasnih zaposlitev (zaposlitve za določen čas ali druge oblike časovno omejene oblike dela) v skupnem številu zaposlenih je eden izmed parcialnih indikatorjev prilagodljivosti trga dela, ki ima kot merilo precej pomanjkljivosti. Velik delež začasnih zaposlitev je pogosto odziv delodajalcev na togo zakonodajo na področju varovanja zaposlitve, ki si z uporabo začasnih zaposlitev povečujejo možnosti za prilagajanje spremenjenim razmeram. Na razširjenost začasnih zaposlitev vpliva tudi struktura zaposlenih po dejavnostih (velik delež zaposlenih v dejavnostih z močnim sezonskim značajem povečuje uporabo začasnih zaposlitev). Začasne zaposlitve se v Sloveniji pogosto uporabljajo. Po uporabi začasnih zaposlitev v starostni skupini 15-64 let se je Slovenija v drugem četrtletju 2006 v EU uvrščala na 5. mesto (za Španijo, Poljsko, Portugalsko in Finsko). K velikemu deležu začasnih zaposlitev na Portugalskem in v Španiji poleg močnega varovanja zaposlitve prispeva nadpovprečen delež zaposlenih v turizmu, ki ima izrazito sezonski značaj. K visoki uvrstitvi Poljske pa zagotovo prispeva velik delež zaposlenih v kmetijstvu. V Sloveniji lahko vzroke za veliko razširjenost iščemo v relativno močnem varovanju redne zaposlitve, ki se je šele leta 2003 zmanjšala, vendar je v primerjavi z nekaterimi drugimi državami še vedno visoka. V Sloveniji in v večini drugih držav EU je delež začasno zaposlenih žensk večji od deleža moških, razširjenost začasnih zaposlitev pa je višja tudi med mladimi Slovenija najbolj izstopa po uporabi začasnih zaposlitev med mladimi (15-24 let), kjer je delež začasnih zaposlitev 63,8 % zaposlenih v tej starostni skupini (po tem deležu zaostaja samo za Španijo in Poljsko), še večja pa je razširjenost med mladimi ženskami (73,3 %). V drugih starostnih skupinah Slovenija manj izstopa, čeprav se še vedno uvršča nad povprečje in med države z veliko razširjenostjo začasnih zaposlitev v EU (na 6. mesto po razširjenosti v starostni skupini 25-49 let in 50-64 let). Delež začasnih zaposlitev v skupnem številu zaposlenih se v Sloveniji povečuje hitreje kot v povprečju EU, še posebej hitro je bilo povečanje po letu 2003. V obdobju 1996-2006 se je v Sloveniji delež podvojil, močno pa se je povečal tudi po uveljavitvi novega Zakona o delovnih razmerjih (2003), ki je zmanjšal varovanje redne zaposlitve in delno zaostril pogoje za uporabo zaposlitev za določen čas. Slovenija spada med države, kjer se je delež začasnih zaposlitev v skupni zaposlenosti najbolj povečal v obdobju 2000-2006; večje povečanje deleža je zabeležila le Poljska. Na drugi strani pa se je v Združenem kraljestvu in na Irskem, ki imata zelo skromno varovanje zaposlitve, delež začasnih zaposlitev celo zmanjšal. V Sloveniji obstaja izrazita starostna segmentacija trga dela, ne opazimo pa izrazite segmentacije na primarni in sekundarni trg dela. Anketa o delovni sili kaže, da so mladi nadpovprečno izpostavljeni začasnim zaposlitvam. Podatki iz anket o porabi gospodinjstev pa ne potrjujejo obstoja izrazite segmentacije trga dela na primarni in sekundarni trg dela, pri čemer slednji označuje slabše plačane in začasne zaposlitve. Skupno število zaposlenih za določen čas je namreč približno enakomerno razporejeno po dohodkovnih kvintilih. Delež zaposlenih za določen čas v spodnjem dohodkovnem kvintilnem razredu pa je bistveno višji kot v zgornjem kvintilnem dohodkovnem razredu (Stanovnik, 2006). UMAR 150 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Delež začasnih zaposlitev v skupni zaposlenosti1 v državah EU, 1996–2006 1996 2000 2002 2003 2004 2005 2006 EU-15 11,8 13,7 13,2 13 13,4 14 14,6 EU-25 n.p. 12,5 12,9 12,9 13,5 14,2 14,9 Avstrija n.p. 8,6 7,5 6,6 9,4 8,8 8,7 Belgija 5,9 9 7,6 8,5 8,7 9,1 8,8 Ciper n.p. 10,7 9,1 12,6 13,1 13,9 13,9 Češka n.p. 7,2 7,5 8,5 8,8 8 8,1 Danska 11,3 10,2 8,9 9,5 9,8 9,9 9,6 Estonija n.p. 2,3 2,2 3 3 3,3 3,3 Finska 17,3 17,7 17,2 17,9 17,1 18,1 18 Francija n.p. n.p. n.p. 12,7 12,9 13,3 13,6 Grčija 11 13,8 11,8 11,3 12,4 12,1 10,9 Irska 9,2 5,3 4,9 4,6 3,4 2,5 4,1 Italija 7,4 10,1 9,9 9,5 11,9 12,4 13 Latvija n.p. 6,7 11,7 9,5 9,2 8,4 7,1 Litva n.p. 3,8 7,6 8,1 6,6 5,1 4,7 Luksemburg 2,6 3,4 4,3 3,1 4,8 5,3 5,3 Madžarska n.p. 6,8 7,3 7,6 6,9 7,2 6,7 Malta n.p. 3,9 4,1 4,2 3,2 4 4 Nemčija 11,1 12,8 12 12,2 12,5 13,9 14,2 Nizozemska 11,9 13,8 14,2 14,4 14,4 15,1 16,1 Poljska n.p. 5,6 15,4 18,9 22,5 25,4 27,1 Portugalska 10,7 19,8 21,7 20,6 19,9 19,5 20,2 Slovaška n.p. 4 4,6 4,7 5,3 4,9 5 Slovenija 8,4 12,8 14,6 13,5 17,8 16,8 17,9 Španija 33,8 32,4 32,1 31,8 32,1 33,3 34,4 Švedska 11,5 14,3 15,3 15,6 15,5 16 17,3 Združeno kraljestvo 7 6,6 6 5,7 5,6 5,4 5,4 Vir: Population and Social Conditions - Labour market (Eurostat), 2006. Opomba: 1Podatki so za drugo četrtletje, obravnavano je delovno aktivno prebivalstvo v starosti 15–64 let. Slika: Razširjenost začasnih zaposlitev v Sloveniji in EU-15 med mladimi in zaposlenimi v starosti 15-64 let 70 1------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 60 50 40 30 20 10 0 15-64 let 15-64 let 15-24 let 15-24 let 15-64 let 15-64 let 15-24 let 15-24 let Q2 2000 Q2 2006 Q2 2000 Q2 2006 Q2 2000 Q2 2006 Q2 2000 Q2 2006 Slov enija EU15 Vir: Population and Social Conditions – Labour market (Eurostat), 2006. UMAR 151 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Raz{irjenost delnih zaposlitev Delež delnih zaposlitev (zaposlitve s krajšim delovnim časom) v skupni zaposlenosti se pogosto uporablja kot parcialen kazalnik prilagodljivosti trga dela. Povečanje uporabe delnih zaposlitev se interpretira kot pozitiven trend v smeri povečanja prilagodljivosti trga dela. Zaposlenost s kraj šim delovnim časom namreč povečuje fleksibilnost trga dela na strani povpraševanja in na strani ponudbe. Za podjetje se z uporabo povečujejo možnosti prilagajanja obsega opravljenih delovnih ur in s tem obsega proizvodnje in stroškov dela. Na strani ponudbe delovne sile pa se delne zaposlitve največkrat pojavljajo kot možnost za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja; hkrati povečujejo tudi izbiro posameznika, ki morda ni pripravljen ali sposoben delati polni delovni čas. V Sloveniji so delne zaposlitve še vedno relativno skromno razširjene, čeprav se je njihova uporaba v obdobju 2000-2006 povečala za okrog 3 o.t, v letu 2006 glede na prejšnjo leto pa za 0,6 o.t Izrazitejše povečanje razširjenosti delnih zaposlitev je značilno za drugo četrtletje leta 2004, ko je prišlo do precejšnjega povečanja razširjenosti delnih zaposlitev med starejšimi ženskami (50-64 let) in mladimi (15-24 let). Delne zaposlitve imajo bolj pogosto ženske kot moški, večja pa je njihova razširjenost tudi med mlajšimi in starejšimi V povprečju EU je bilo v drugem četrtletju leta 2006 7,0 % zaposlenih moških v starosti 15-64 let delno zaposlenih, med ženskami pa je bil ta odstotek bistveno višji (32,4 %). V Sloveniji je bilo v tem obdobju delno zaposlenih 10,4 % zaposlenih žensk in 6,7 % zaposlenih moških. Deležmladih (15-24 let), ki delajo s krajšim delovnim časom je v drugem četrtletju leta 2006 v EU v povprečju znašal 26,2 %, v Sloveniji pa 31,5 % vseh zaposlenih v tej starostni skupini. V starostni skupini 50-64 let je znašal delež v EU 19,6 %, v Sloveniji pa 10,4 %. Največji delež delnih zaposlitev je v kmetijskih dejavnostih. V letu 2005 je v kmetijskih dejavnostih skoraj tretjina delovno aktivnih delala krajši delovni čas. V storitvenih dejavnostih je delež delovno aktivnih s krajšim delovnim časom bistveno nižji (8,5%), v ostalih dejavnostih pa znaša 3,9%. Slovenija po razširjenosti delnih zaposlitev zaostaja za vsemi starimi članicami EU in Latvijo ter Litvo. Najbolj razširjene so delne zaposlitve na Nizozemskem, kjer je to dejstvo rezultat že v letu 1982 sprejetega dogovora med socialnimi partnerji o učinkoviti porazdelitvi zaposlenosti s pomočjo skrajševanja delovnega časa in delnih zaposlitev. V drugem četrtletju 2006 je bil delež delnih zaposlitev v skupni zaposlenosti na Nizozemskem 45,2 %. Najmanj pa so delne zaposlitev prisotne na Slovaškem (2,7 %). V državah z večjo razširjenostjo delnih zaposlitev je praviloma delež ljudi, ki so v takšni obliki zaposlitve neprostovoljno, manjši. Nizozemska ima najmanjši delež delno zaposlenih, ki v takšni obliki zaposlitve niso prostovoljno, čeprav ima največji delež delnih zaposlitev v EU. V povprečju EU je znašal delež neprostovoljno delno zaposlenih v drugem četrtletju leta 2004 17,7 %, v Sloveniji se je tako izreklo 7,4 % zaposlenih s krajšim delovnim časom, na Nizozemskem pa samo 3,6 %. UMAR 152 UMAR 153 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Deleži delnih zaposlitev v skupnem številu zaposlenih v starosti 15–64 let, 1996–2006 1996 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Avstrija n.p. 16 n.p. n.p. 18,2 19,8 20,4 21,5 Belgija 14 20,6 18,4 19,3 20,4 21,5 21,7 22,9 Ciper n.p. 7,6 7,4 6,3 7,6 7,5 7,5 6,7 Češka n.p. 4,8 4,4 4,3 4,5 4,4 4,3 4,4 Danska 21,2 21,4 19,6 20 20,3 21,9 21,5 22,9 Estonija n.p. 6,3 6,8 6 6,7 6,9 6,8 7,1 Finska 11,2 11,9 11,6 12,1 12,5 12,8 13,2 13 Francija n.p. n.p. n.p. n.p. 16,5 16,5 17,2 17,2 Grčija 4,7 4,4 3,9 4,2 3,9 4,5 4,6 5,6 Irska 11,6 16,6 16,4 16,3 16,7 16,6 n.p. n.p. Italija 6,5 8,7 8,9 8,5 8,5 12,4 12,6 13,2 Latvija n.p. 10,5 9,2 8,6 9,4 9,8 8,9 6 Litva n.p. 8,9 8,4 9,5 8,6 8,4 6,3 8,6 Luksemburg 7,6 11,2 11,3 11,6 13,4 16,3 17,4 17,4 Madžarska 2,9 3,4 3,3 3,4 4,1 4,3 4,1 3,9 Malta n.p. 6,1 7,1 8,4 8,9 7,8 8,8 9,5 Nemčija 16,2 19,1 19,9 20,3 21,2 21,9 23,6 25,3 Nizozemska 37,8 41 41,9 43,4 44,6 45,2 45,8 45,8 Poljska n.p. 9,3 9,2 9,6 9,3 9,6 9,7 9 Portugalska 7,1 8,1 8,2 8,4 8,8 8,1 8,4 8,1 Slovaška n.p. 1,8 2,4 1,8 2,2 2,5 2,3 2,7 Slovenija 6,2 5,3 5,3 5,8 5,8 8,3 7,8 8,4 Španija 7,7 8 8 8 8,2 8,8 12,6 12,1 Švedska 24 21,8 20,2 20,4 22,2 23,1 24,3 24,3 Združeno kraljestvo 23,8 24,4 24,5 24,6 25,1 25,2 24,8 24,5 Vir: Population and Social Conditions - Labour market (Eurostat), 2006. Opomba: Podatki so za drugo četrtletje leta. Slika: Delež delnih zaposlitev med mladimi in zaposlenimi v starosti 15-64 let po spolu v Sloveniji, v letih 2000 in 2006 50 45 40 35 30 25 20 15 10 Q2 2000 Q2 2006 15-64 let 15-24 let ženske 15-64 let 15-24 let moški Vir: Population and Social Conditions – Labour market (Eurostat), 2006. 5 0 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Izdatki za socialno za{~ito Izdatki za socialno zaščito so izdatki za različne denarne in nedenarne pravice in programe, ki posameznikom olajšajo breme socialnih tveganj. Socialna zaščita je celovit sistem, znotraj katerega so posamezniki zavarovani pred izgubo dohodka zaradi bolezni, rojstva in nege otroka, zaradi starosti, smrti hranitelja družine in brezposelnosti. Posameznikom in družinam je v okviru tega sistema zagotovljeno zdravstveno varstvo, olajšana skrb za otroke in družino, zagotovljena osnovna eksistenca in pomoč pri drugih oblikah socialne izključenosti. Obseg tovrstnih izdatkov v dobršni meri kaže prizadevanja države za blaginjo njenih prebivalcev. Izdatki za socialno zaščito vse od leta 1996 nihajo med 24 in 25 % bruto domačega proizvoda. Po zadnjih dosegljivih podatkih je Slovenija leta 2004 za socialno zaščito namenila 24,3 % BDP, kar je 0,3 odstotne točke manj kot leto poprej in 0,3 odstotne točke več kot leta 19961. V letih 2001 in 2002 je bil ta delež najvišji (25,3 % BDP), potem pa je pričel rahlo upadati. V letu 2004 so se celotni izdatki za socialno zaščito realno povečali za 3,1 %; v primerjavi z letom 1996 pa so bili višji za 32,8 %. Kot že vsa leta, je bilo tudi v letu 2004 največ sredstev namenjenih za starost (10,2 % BDP), čeprav nekoliko manj kot leta 2003 (10,4 %). Za starost je bil najvišji delež namenjen leta 2002 (11 %); od takrat se sredstva za ta namen zmanjšujejo. Za bolezen in zdravstveno varstvo je bilo namenjenih 7,8 % BDP (kar je enako kot leto prej in obenem največ v celotnem obdobju 1996-2004). Za družino in otroke je bilo namenjenih 2,0 % BDP, kar je 0,1 odstotne točke manj kot leta 2003 (2,1 %). Za te namene je bilo največ sredstev porabljenih v letih 2000 in 2001 (2,2 %). Tudi sredstva za invalidnost so se nekoliko zmanjšala, na 1,9 % BDP (leta 2003: 2,0 %). Sredstva za brezposelnost so v letu 2004 v primerjavi z letom 2003 ostala enaka (0,7 % BDP); sredstva, namenjena drugim oblikam socialne izključenosti, pa so se rahlo povečala na 0,7 % BDP (2003: 0,6 %). V strukturi izdatkov so bili tudi leta 2004 vodilni izdatki za programe na področju starosti (predvsem za pokojnine), ki skupaj z izdatki za bolezen in zdravstveno varstvo predstavljajo dobre tri četrtine vseh izdatkov za socialno zaščito. Za področje starosti je Slovenija leta 2004 namenjala 43,0 % celotnih sredstev za socialno zaščito (leta 1996: 44,2 %), za bolezen in zdravstveno varstvo 32,7 % (leta 1996: 30,8 %), delež za družino in otroke je bil 8,6 % (leta 1996: 8,5 %), za invalidnost 8,1 % (leta 1996: 8,5 %), za brezposelnost pa je bil delež v strukturi celotnih sredstev znatno manjši (3,1 %) kot leta 1996 (4,3 %), delež za denarne in nedenarne prejemke za primere smrti hranitelja družine je leta 2004 znašal 1,7 % (leta 1996: 2,0 %); za druge oblike socialne izključenosti pa 2,8% (leta 1996: 1,8%). Države EU-25 so v letu 2004 za socialno zaščito v povprečju namenile 27,3 % BDP; Slovenija se s 24,3 % BDP uvršča v sredino (na 13. mesto). Razlike med državami so velike. Za socialno zaščito največ sredstev, izmerjenih v % od BDP, namenjajo Švedska (32,9 %), Francija (31,2 %) in Belgija (29,3 %); najmanj pa Latvija (12,6 % ), Litva (13,3 %) in Estonija (13,4 %). V obdobju 1995-2004 so v približno polovici držav EU-25 sredstva za te namene naraščala, v obdobju 2000-2004 pa je rast značilna za več kot dve tretjini držav. Višina izdatkov za socialno zaščito na prebivalca je v Sloveniji nižja kot v povprečju EU-15, vendar se zaostanek zmanjšuje. Leta 2004 so države EU-25 za socialno zaščito UMAR 154 1 Podatki o socialni zaščiti se v Sloveniji zbirajo po metodologiji Eurostat (ESSPROS) od leta 1996. Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije na prebivalca v povprečju namenile 6.188,3 EUR (države EU-15 7.129,6 EUR), Slovenija pa 3.196,1 EUR. Največ sredstev je za socialno zaščito namenil Luksemburg (13.441,4 EUR), najmanj pa Latvija (605,8 EUR). Primerjava sredstev za socialno zaščito v standardih kupne moči (SKM) s povprečjem EU-15 (za leto 1995 nimamo podatkov za EU-25) pokaže, da je Slovenija uvrščena v polovico držav, ki so pod povprečjem EU-15, vendar pa se zaostanek za petnajsterico zmanjšuje. Tudi po SKM se najviše uvršča Luksemburg, sledita mu Švedska in Danska. Slovenija se je leta 2004 z 4.379,3 SKM uvrstila med Španijo (4.437,5 SKM) in Portugalsko (4.082,1 SKM). Programi socialne zaščite se v Sloveniji v dobrih dveh tretjinah financirajo iz socialnih prispevkov in v slabi tretjini iz proračuna države; struktura virov pa se je v obdobju 1996-2004 precej spremenila. Najbolj opazna razlika je pri socialnih prispevkih delodajalcev, katerih delež se je v tem obdobju zmanjšal za 5,4 odstotne točke; delež socialnih prispevkov zavarovancev je bil nižji le za 1,5 o.t.; delež proračunskih virov pa višji za 3,5 o.t.. Delež drugih virov se je povečal za 0,4 o.t. Struktura virov se razlikuje od povprečja držav EU. Socialni prispevki delodajalcev so v Sloveniji leta 2004 predstavljali 27,1 % (v EU-25 38,6 %), socialni prispevki zavarovancev 39,9 % (v EU-25 20,9 %), proračunska sredstva 31,5 % (v EU-25 pa 37,3 %), drugi viri pa 1,4 % vseh virov za socialno zaščito (v EU-25 3,3%). Tabela: Izdatki za socialno zaščito v Sloveniji in državah EU, v % od BDP in v SKM na prebivalca Izdatki za socialno zaščito V % BDP Na prebivalca v SKM, EU-15 = 100 1995 2000 2001 2002 2003 2004 1996 2000 2004 EU-25 n.p. 26,6 26,8 27,0 27,4 27,3(s) n.p. n.p. n.p. EU-15 27,7 26,9 27,1 27,4 27,7 27,6(s) 100 100 100 Avstrija 28,7 28,2 28,6 29,1 29,5 29,1 113 115 111 Belgija 27,4 26,5 27,3 28,0 29,1 29,3 103 100 109 Ciper n.p. 14,8 14,9 16,3 18,5 17,8 n.p. n.p. n.p. Češka 17,4 19,5 19,4 20,2 20,2 19,6(p) n.p. n.p. n.p. Danska 31,9 28,9 29,2 29,7 30,7 30,7 120 118 117 Estonija n.p. 14,0 13,1 12,7 12,9 13,4 n.p. n.p. n.p. Finska 31,5 25,1 24,9 25,6 26,5 26,7 102 93 95 Francija 30,3 29,5 29,6 30,4 30,9 31,2(p) 107 108 107 Grčija 22,3 25,7 26,7 26,2 26,0 26,0 50 61 67 Irska 18,8 14,1 15,0 16,0 16,5 17,0 56 58 72 Italija 24,2 24,7 24,9 25,3 25,8 26,1(p) 88 91 86 Latvija n.p. 15,3 14,3 13,9 13,4 12,6(p) n.p. n.p. n.p. Litva n.p. 15,8 14,7 14,1 13,6 13,3(p) n.p. n.p. n.p. Luksemburg 20,7 19,6 20,8 21,4 22,2 22,6(p) 130 142 168 Madžarska n.p. 19,3 19,3 20,3 21,1 20,7 n.p. n.p. n.p. Malta n.p. 16,3 17,1 17,1 17,9 18,8 n.p. n.p. n.p. Nemčija 28,2 29,2 29,3 29,9 30,2 29,5(p) 108 106 100 Nizozemska 30,6 26,4 26,5 27,6 28,3 28,5(p) 110 106 111 Poljska n.p. 19,5 20,8 21,2 20,9 20,0(p) n.p. n.p. n.p. Portugalska 21,0 21,7 22,7 23,7 24,2 24,9(p) 47 57 56 Slovaška 18,4 19,3 18,9 19,0 18,2 17,2(p) n.p. n.p. n.p. Slovenija 24,0 24,9 25,3 25,3 24,6 24,3(p) 52 59 60 Španija 21,6 19,7 19,5 19,8 19,9 20,0(p) 58 59 61 Švedska 34,3 30,7 31,3 32,3 33,3 32,9(p) 121 118 121 Združeno kraljestvo 28,2 27,1 27,5 26,4 26,4 26,3(s) 95 98 96 Viri: Za Slovenijo: Statistične informacije, Socialna zaščita (SURS), Prva objava, 13. november 2006; preračuni UMAR. Za države EU: Total expenditure on social protection (Eurostat), 2006. Opombe: 1Delež v BDP za Slovenijo po revidiranih podatkih za obdobje 2001–2005, 15. september 2006. 2 Zaradi pomanjkljivih podatkov o nastanitvah, le-ti niso zajeti. SKM - standard kupne moči; *podatek za leto 1996, p - predhodni podatek, s - ocena Eurostat; np - ni podatka. UMAR 155 UMAR 156 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Izdatki za zdravstvo V mednarodnih primerjavah financiranja zdravstvenega varstva so med najpogostje uporabljenimi indikatorji delež celotnih izdatkov za zdravstvo v BDP, razmerje med javnimi in zasebnimi izdatki ter delež izdatkov za zdravstvo na prebivalca v SKM. Hitra rast tako javnih kot zasebnih izdatkov za zdravstvo je v Evropi v veliki meri povezana z večanjem deleža starega prebivalstva, hitrim uvajanjem nove medicinske tehnologije, novih zdravil in načinov zdravljenja ter naraščajočim povpraševanjem ob vse večjih zdravstvenih pričakovanjih prebivalstva. Zaradi zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti financiranja zdravstvenega varstva evropske države omejujejo rast javnih izdatkov za zdravstvo in pripravljajo spremembe v načinih fnanciranja in v izvajanju zdravstvenega varstva. Relativno izraženi izdatki za zdravstvo (glede na BDP) so se v zadnjih letih nekoliko znižal;, sicer pa Slovenija nameni za zdravstvo nekoliko višji deležBDP kot v povprečju države EU-25, vendar nižji od držav stare petnajsterice. Delež celotnih izdatkov za zdravstvo v BDP se je v letu 2003 znižal na 8,7 % in v letu 2004 na 8,5 % BDP1 (povp. EU-25 v letu 2003: 8,2 %). Višje izdatke za zdravstvo kot Slovenija je v letu 2004 imelo 10 držav EU-25. Slovenija je najvišji delež izdatkov za zdravstvo v BDP zabeležila v letu 2001, ko je znašal 9,0 %. V letih 2002-2004 je sledila zelo nizka rast celotnih izdatkov za zdravstvo (v povp. realno letno 1,4-odstotna2), ki je zaostajala za rastjo BDP za 2,1 o.t. Še zlasti nizka je bila v tem obdobju rast javnih izdatkov za zdravstvo, ki so se letno v povprečju povečali komaj za 0,2 %, njihov delež v BDP pa je upadel na 6,4 % (6,9 % v letu 2001). V letu 2005 se je nizka rast javnih izdatkov za zdravstvo nadaljevala, po prvi oceni je bila realno 2,6-odstotna, njihov delež v BDP pa se je ponovno znižal za 0,1 o.t.3. Preračun izdatkov za zdravstvo na prebivalca pokaže na precejšnje zaostajanje Slovenije za razviteljšimi evropskimi državami. Izraženo v USD SKM je Slovenija na prebivalca v letu 2004 namenila 1.746 USD SKM (1.677 USD SKM v letu 2003), kar je sicer največ od novih držav članic EU, vendar kljub temu nižje od povprečja držav EU-25, ki je v letu 2003 znašalo 2.019 USD SKM (EU-15 2.670 USD SKM; glej Sliko). Zasebni izdatki predstavljajo četrtino celotnih izdatkov za zdravstvo, kar je približno na ravni povprečja EU-25. V strukturi celotnih izdatkov za zdravstvo je delež zasebnih izdatkov v letu 2004 dosegel 25,0 %, kar je nekoliko manj kot v letu 2003, ko je znašal 25,8 % (povp. EU-25 v letu 2003: 25,6 %). Višji delež zasebnih izdatkov za zdravstvo od Slovenije je imelo v letu 2004 10 držav EU-25; največ Ciper, Grčija, Latvija in Nizozemska (gl. Tabelo). V obdobju 1997-2003 so vse nove članice EU, z izjemo Malte in Cipra, zabeležile povečanje deleža zasebnih izdatkov za zdravstvo; v povprečju za 2,3 o.t. (brez Malte in Cipra za 4,9 o. t.; Slovenija za 5,0 o. t.). V večini držav EU 15 pa je delež zasebnih izdatkov ob visoki rasti javnih izdatkov upadel (v povp. za 0,4 o. t.). V Sloveniji v strukturi zasebnih izdatkov predstavljajo 51,7 % izdatki iz naslova prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Neposredni izdatki gospodinjstev so v Sloveniji v primerjavi z državami EU nizki in predstavljajo v strukturi zasebnih izdatkov 39,5 %, v državah EU-25 pa v povprečju skoraj 78 %. 1 Vir: SURS, Izdatki in viri financiranja zdravstva, Prva objava (22. 12. 2006). Podatki o izdatkih za zdravstvo so bili za Slovenijo za leti 2003 in 2004 prvič zbrani po mednarodno primerljivi metodologiji sistema zdravstvenih računov (metodologija SHA, ki jo uvajajo članice Eurostat, OECD in WHO). 2 V letih 1997-2001 je bila povprečna letna realna rast celotnih izdatkov za zdravstvo kar 8,7-odstotna. 3 Vir: SURS, Izdatki sektorja države po namenih, Prva objava (28. 12. 2006). Izdatki sektorja države za zdravstvo so klasificirani po metodologiji COFOG (glej indikator Javnofinančni izdatki po funkcionalni klasifikaciji COFOG). Po tej metodologiji se spremljajo le javni, ne pa tudi zasebni izdatki za zdravstvo. Tudi pri javnih izdatkih se metodologija COFOG nekoliko razlikuje od metodologije SHA. Po COFOG so javni izdatki za zdravstvo v letu 2004 znašali 6,6 % BDP, v letu 2005 pa 6,5 % BDP. UMAR 157 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Izdatki za zdravstvo v Sloveniji in nekaterih članicah EU Celotni izdatki za zdravstvo, v % BDP Javni izdatki za zdravstvo, v % BDP Zasebni izdatki, delež v celotnih izdatkih, v % Celotni izdatki za zdravstvo na prebivalca, v USD SKM 1997 2003 2004 1997 2004 1997 2004 2003 2004 EU-25 7,41 8,2 n.p. 5,51 6,12 24,51 25,62 2.019 n.p. EU-15 8,01 9,0 9,0 5,91 6,72 23,31 24,52 2.670 n.p. Avstrija 9,4 9,6 9,6 6,6 6,8 29,7 29,3 2.958 3.124 Belgija 8,2 10,1 n.p 6,3 7,22 23,3 28,22 3.044 n.p Ciper 5,71 6,4 n.p 2,31 3,12 58,91 50,92 1.143 n.p Češka 6,8 7,5 7,3 6,1 6,5 9,7 10,8 1.296 1.361 Danska 8,2 8,9 8,9 6,7 7,32 17,7 17,12 2.743 2.881 Estonija 5,61 5,3 n.p 4,81 4,12 13,71 22,92 682 n.p Finska 7,2 7,4 7,5 5,5 5,7 23,9 23,4 2.104 2.235 Francija 9,2 10,4 10,5 7,0 8,2 23,8 21,6 3.048 3.159 Grčija 9,4 10,5 10,0 5,0 5,3 47,2 47,2 2.141 2.162 Irska 6,3 7,2 7,1 4,7 5,6 25,4 20,5 2.455 2.596 Italija 7,5 8,4 8,7 5,4 6,5 28,1 24,9 2.314 2.467 Latvija 6,31 6,4 n.p 3,81 3,32 40,01 48,72 678 n.p Litva 6,21 6,6 n.p 4,71 5,02 24,01 24,02 754 n.p Luksemburg 5,6 7,7 8,0 5,2 7,2 7,5 9,6 4.611 5.089 Madžarska 6,9 8,3 8,0 5,6 5,8 18,7 28,5 1.249 1.276 Malta 7,6 9,3 n.p 5,8 7,4 23,8 19,9 1.436 n.p Nemčija 10,2 10,8 10,6 8,2 8,2 19,2 23,1 2.983 3.043 Nizozemska 7,8 9,1 9,2 5,3 5,7 32,2 37,6 2.909 3.041 Poljska 5,7 6,5 6,5 4,1 4,5 28,0 31,4 748 805 Portugalska 8,5 9,8 10,1 5,6 7,4 34,3 26,8 1.721 1.824 Slovaška 5,8 5,9 n.p 5,3 5,22 8,3 11,72 777 n.p Slovenija3 7,2 8,7 8,5 5,7 6,4 20,8 25,0 1.677 1.746 Španija 7,3 7,9 8,1 5,3 5,7 27,5 29,1 1.952 2.094 Švedska 8,1 9,3 9,1 6,9 7,7 14,2 15,1 2.745 2.825 Zdr. kraljestvo 6,8 7,8 8,1 5,5 7,0 19,6 13,7 2.317 2.508 ZDA 13,1 15,2 15,3 5,9 6,8 54,7 55,3 5.711 6.102 Vir: OECD Health Data, 2006 za vse države razen za Ciper, Estonijo, Latvijo, Litvo in Malto. Za navedene države je vir podatkov WHO The World Health Report, 2006; za Slovenijo je za leti 2003 in 2004 vir podatkov SURS, Izdatki za zdravstvo (Prva objava 22. 12. 2006), za leta 1997-2002 ocena SURS; povprečje za EU-25 in EU-15 izračun UMAR. Opombe: 11998; 22003; 3Podatki za Slovenijo za leti 2003 in 2004 so prvi podatki o izdatkih za zdravstvo zbrani po novi mednarodni metodologiji SHA (A System of Health Accounts; OECD, 2000). Na prikazani agregatni ravni je odstopanje podatkovpo novi metodologiji majhno, zato primerljivost s predhodnimi leti ni problematična Slika: Celotni, javni in zasebni izdatki za zdravstvo v Sloveniji, državah EU in ZDA, kot delež v BDP in v USD SKM na prebivalca v letu 2003 16 14 12 10 ^ D Zasebni izdatki ¦ Javni izdatki O Celotni izdatki za zdravstvo na prebivalca (desna os) O ^ c ^ ^ nnririnnn -^" -_:"C::-- -"^HnRDnnnn - c . _ - Cc .c"-- =n ^ 1 m " " _ ^ ^ " C r* -- „-c 6000 5000 4000 3000 2000 1000 Vir: OECD Health Data, 2006 za vse države razen za Ciper, Estonijo, Latvijo, Litvo in Malto. Za navedene države je vir podatkov WHO The World Health Report, 2006; za Slovenijo je vir podatkov SURS, Izdatki za zdravstvo, Prva objava 22. 12. 2006; povp. EU-25 in EU-15 izračun UMAR. 8 6 4 2 0 0 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Indeks ~lovekovega razvoja Indeks človekovega razvoja (HDI) je sintetična mera razvoja, ki dopolnjuje ekonomsko mero, bruto domači proizvod Indeks vključuje tri področja družbenega razvoja: zdravje (pričakovano trajanje življenja ob rojstvu), dohodek oziroma dostop do virov, ki ljudem omogočajo dostojen življenjski standard (BDP na prebivalca po kupni moči), ter izobraženost in znanje (bruto stopnja vključenosti in pismenosti). Meri enega od osnovnih ciljev Strategije razvoja Slovenije, to je trajnostno povečevanje blaginje prebivalk in prebivalcev Slovenije. Vrednost HDI Slovenije se od leta 1992 dalje (ko je bil na voljo prvi preračun za Slovenijo) stalno izboljšuje. Po zadnjih izračunih za leto 20041 se je zvišala z 0,904 na 0,9102, po uvrstitvi pa smo zdrsnili s 26. na 27. mesto (med 177-imi vključenimi državami). Vrednost HDI Slovenije se je zvišala zaradi porasta indeksa bruto domačega proizvoda (z 0,88 na 0,89), indeksa pričakovanega trajanja življenja in izobrazbe pa sta ostala nespremenjena (0,86 in 0,98). BDP po kupni moči na prebivalca se je po podatkih UNDP glede na prejšnje leto zvišal za 1.789 USD. Zaradi tega je porasla vrednost indeksa BDP (upoštevajoč metodološko kontrolo) za 0,01 točke. Indeks pričakovanega trajanja življenja vse od leta 1992 ostaja najnižji med tremi podindeksi, od tod tudi uvrstitev Slovenije na 35. mesto po tem indeksu v letu 2004. K razmeroma hitri rasti indeksa po letu 1992 sta prispevala predvsem rast bruto domačega proizvoda in povečanje bruto vpisnega količnika. Čeprav se stalno izboljšuje, pa je pozitiven vpliv pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu na skupno vrednost indeksa manjši. Povprečna vrednost HDI v EU-25 je bila v letu 2004 0,913, najvišje vrednosti pa so imele Irska (0,956), Švedska (0,951) in Nizozemska (0,947). Slovenija je med državami EU-25 ponovno na 15. mestu. V skupini držav EU-25 se je Slovenija umestila med višje uvrščene: Španijo (0,938), Nemčijo (0,932), Grčijo (0,921), in nižje uvrščene Portugalsko (0,904), Ciper (0,903) in Češko (0,885). Najnižjo vrednost imata tudi v letu 2004 Latvija, katere HDI je glede na leto 2003 porasel z 0,836 na 0,845, in Slovaška (0,856; 2003: 0,849). HDI EU-15 znaša 0,940, HDI EU-10 (novih držav članic) pa 0,872. Slovenija ostaja nova država članica z najvišjo vrednostjo HDI in najvišjo uvrstitvijo, sledita Ciper in Češka. HDI od leta 1990 dalje kaže pozitivne razvojne trende (rast BDP se v večini držav prevaja v višanje splošne blaginje). Po novih izračunih razvojnih indeksov je ponovno poraslo število držav v skupini držav z visoko stopnjo človekovega razvoja, za eno pa se je zmanjšalo število držav v skupini z nizko stopnjo človekovega razvoja. Državam na vrhu lestvice konstantno, a različno intenzivno raste vrednost indeksa človekovega razvoja. Države z najvišjimi vrednostmi HDI ostajajo Norveška (2004: 0,965; 2003: 0,963), Islandija (2004: 0,960; 2003: 0,956) in Avstralija (2004: 0,957; 2003: 0,955). Na četrtem mestu je Irska (0,956), sledi ji Švedska (0,951); leta 2003 sta bili to Luksemburg in Kanada. V skupini držav z visoko stopnjo človekovega razvoja (HDI > 0,800) je že 63 od skupno 177 vključenih držav, povprečna vrednost HDI te skupine pa se je znižala3 z 0,895 na 0,885. V skupini držav z vrednostmi HDI, višjimi od 0,90 (zelo visoka stopnja), 1 Leta 2006 objavljeni podatki (podatki se objavljalo z dvoletnim zamikom). 2 Vrednosti HDI in sestavnih indeksov se uvrščajo med 0 in 1. 3 Te spremembe lahko delno pojasnimo s spremembami v metodologiji spremljanja bruto vključenosti v izobraževanje. Podatki nekaterih držav so prej namreč vključevali tudi odrasle. UMAR 158 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije je 29 držav (2003: 28, 2002: 25). V skupini držav z nizko stopnjo človekovega razvoja (vrednost HDI nižja od 0,500) je še vedno 31 držav, kar je zgolj ena manj kot leto prej. Zaskrbljujoče je, da je povprečna vrednost HDI v tej skupini nižja kot leto prej (0,423; 2003: 0,486). Najnižje vrednosti HDI imajo še vedno afriške države. Tabela: Indeks človekovega razvoja v Sloveniji in EU-25, vrednost1 1995 2000 2001 2002 2003 2004 EU-25 0,8762 0,9002 0,893 0,901 0,907 0,913 EU-15 0,910 0,930 0,924 0,929 0,936 0,940 EU-10 0,8202 0,8512 0,847 0,953 0,865 0,872 Avstrija 0,914 0,933 0,929 0,934 0,936 0,944 Belgija 0,929 0,949 0,937 0,942 0,945 0,945 Ciper 0,858 0,883 0,891 0,883 0,891 0,903 Češka 0,843 0,857 0,861 0,868 0,874 0,885 Danska 0,913 0,932 0,930 0,932 0,941 0,943 Estonija 0,795 0,833 0,833 0,853 0,853 0,858 Finska 0,914 0,940 0,930 0,935 0,941 0,947 Francija 0,921 0,932 0,925 0,932 0,938 0,942 Grčija 0,876 0,895 0,892 0,902 0,912 0,921 Irska 0,894 0,929 0,930 0,936 0,946 0,956 Italija 0,907 0,921 0,916 0,920 0,934 0,940 Latvija 0,765 0,812 0,811 0,823 0,836 0,845 Litva 0,787 0,828 0,824 0,842 0,852 0,857 Luksemburg 0,911 0,929 0,930 0,933 0,949 0,945 Madžarska 0,812 0,843 0,837 0,848 0,862 0,869 Malta 0,852 0,874 0,856 0,875 0,867 0,875 Nemčija 0,913 0,927 0,921 0,925 0,930 0,932 Nizozemska 0,928 0,939 0,938 0,942 0,943 0,947 Poljska 0,816 0,845 0,841 0,850 0,858 0,862 Portugalska 0,878 0,898 0,896 0,897 0,904 0,904 Slovaška n.p. n. p. 0,836 0,842 0,849 0,856 Slovenija 0,853 0,884 0,881 0,895 0,904 0,910 Španija 0,904 0,918 0,918 0,922 0,928 0,938 Švedska 0,929 0,958 0,941 0,946 0,949 0,951 Združeno kraljestvo 0,921 0,948 0,930 0,936 0,939 0,940 Vir: Human Development Report (UNDP), 2002–2006. Opombi: 1Med 0 in 1. 2Za Slovaško ni podatka. Slika: Gibanje vrednosti HDI in podindeksov, Slovenija, 1995-2004 _»_ hDI —&— I ndeks pričakov anega trajanja živ ljenja O I ndeks BD P O I ndeks izobrazbe 1,00 1---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- o----------o 0,95---------------------------------------------------- o 0,90---------------------------------------------------- ¦- 0,85--------¦-----------------------------------^ 0,80 \--------------------,--------------------,------------ 1995 2000 2001 2002 2003 2004 Vir: Human Development Report (UNDP), 1997-2006. Opomba: Vrednosti podindeksov za leto 1995 zaradi razlik v metodologiji niso neposredno primerljive. UMAR 159 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Porazdelitev pla~ v zasebnem sektorju V obdobju 2000-2005 je prišlo v Sloveniji do rahlega povečanja razlik v plačah zasebnega sektorja. Porazdelitev zaposlenih glede na višino bruto plače je rezultat razlikovanj bruto plač po dejavnostih, izobrazbi, spolu ter vpliva posameznih institutov trga dela. Kazalnik za merjenje neenakosti v porazdelitvi po decilih je interdecilni količnik. V Sloveniji se je v zasebnem sektorju interdecilni količnik (9decil/1decil) v obdobju 2000-2005 rahlo povečeval. Bruto plača desetih odstotkov zaposlenih z najvišjimi bruto plačami je bila leta 2000 za 3,2-krat višja od bruto plače desetih odstotkov zaposlenih z najnižjimi plačami; leta 2005 pa se je zaradi hitrejše rasti visokih plač ta količnik povečal na 3,3. Po zadnjih primerljivih podatkih za leto 2002 o porazdelitvi zaposlenih glede na višino bruto plače po kupni moči so bile razlike v plačah v Sloveniji višje kot v povprečju EU-25. Za države članice EU-25 je interdecilni količnik (9decil/1decil) v povprečju dosegel vrednost 3,0, v Sloveniji pa 3,3. Manjše razlike v plačah (z vrednostjo količnika pod 3) imajo večinoma severne države ter Italija in Češka. Med vrednostjo 3 in 4 se nahaja dobra tretjina držav, med njimi tudi Slovenija. Interdecilne količnike, višje od 4, pa ima večina novih članic EU, od starih članic pa Združeno kraljestvo in Portugalska. Značilna je razlika med starimi državami članicami EU in novimi. Nove članice imajo v bruto plačah večinoma večje razpone. V Sloveniji se je razlika med povprečnimi bruto plačami na zaposlenega po dejavnostih v zasebnem sektorju v obdobju 2000-2005 povečevala. Leta 2000 je bila povprečna bruto plača v dejavnosti z najvišjimi plačami za 85 % višja od povprečne bruto plače v dejavnosti z najnižjimi zaslužki, leta 2006 pa že za 109 %. Za vse obdobje je raven povprečne bruto plače na zaposlenega v finančnem posredništvu najvišja (konstantno za okoli 60 % višja od povprečne bruto plače v zasebnem sektorju). Najnižja povprečna bruto plača je bila v tem obdobju ves čas v dejavnosti gostinstva. Tudi za ostale članice EU je po podatkih za leto 2002 značilno, da so najbolje plačani zaposleni v finančnem posredništvu, najslabše pa v gostinstvu. V primerjavi s povprečno plao se v zasebnem sektorju plače zaposlenih z visoko izobrazbo povečujejo, s srednjo in nizko izobrazbo pa zmanjšujejo (po statističnih podatkih za obdobje od 1998 do 2002, kasnejših ni na razpolago). Po podatkih OECD za leto 2002 je za nekatere stare članice EU (podatek ni dosegljiv za vse članice) bruto plača na zaposlenega z visoko izobrazbo za ena in polkrat do dvakrat višja kot bruto plača na zaposlenega z nizko izobrazbo. Najmanjši razpon imata Belgija in Danska. V Sloveniji in na Madžarskem (za ostale nove članice EU ni podatkov) je ta razpon bližje trikratniku. Minimalna bruto plača in pokritost s kolektivnimi pogodbami lahko zmanjšujeta razlike v plačah. V Sloveniji je minimalna bruto plača leta 1995, ko je bila uveljavljena, predstavljala okoli 43 % povprečne bruto plače zasebnega sektorja, leta 2006 pa 45,3 %. Po podatkih za države članice EU-27 spada Slovenija v zgornjo tretjino. Države članice z višjim deležem minimalne plače v povprečni plači zasebnega sektorja od slovenskega so: Belgija, Irska, Luksemburg, Malta in Nizozemska. Primerjava podatkov kaže na povezanost med odstotkom pokritja zaposlenih s kolektivnimi pogodbami in med stopnjo neenakosti. Države članice z najvišjim pokritjem zaposlenih s kolektivnimi pogodbami skoraj brez izjeme spadajo med države z najmanjšo neenakostjo med plačami (glej Tabelo). UMAR 160 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Bruto plača na zaposlenega po kupni moči (SKM) v zasebnem sektorju (dejavnosti C do K) za države EU-27 za leto 2002, interdecilni koeficienti za distribucijo zaposlenih glede na višino bruto plač v zasebnem sektorju ter nekateri instituti trga dela Prvi decil (D1) Peti decil (D5) Deveti decil (D9) Povpre-čje D9/D1 D9/D5 D5/D1 Povp. plača/ D5 Pokritje s kolekt. pog. Minimalna plača v % od povp. plače v zasebnem sektorju EU-25 n.p. n.p. n.p. n.p. 3,0 n.p. n.p. 1,20 n.p. n.p. Avstrija 16.096 27.133 52.474 32.505 3,3 1,9 1,7 1,20 95 n.p. Belgija 16.646 25.677 49.717 30.654 3,0 1,9 1,5 1,19 90 46 Bolgarija 1.587 3.628 8.806 4.649 5,5 2,4 2,3 1,28 n.p. 40 Češka 6.971 11.805 20.912 13.949 3,0 1,8 1,7 1,18 25 34 Ciper 11.214 20.560 41.772 24.351 3,7 2,0 1,8 1,18 65 n.p. Danska 19.696 29.414 49.059 32.408 2,5 1,7 1,5 1,10 80 n.p. Estonija 2.982 7.150 17.392 9.418 5,8 2,4 2,4 1,32 30 31 Finska 16.200 23.366 38.425 26.109 2,4 1,6 1,4 1,12 90 n.p. Francija 14.912 23.325 46.946 29.041 3,1 2,0 1,6 1,25 90 n.p. Grčija 10.685 17.393 39.782 22.465 3,7 2,3 1,6 1,29 n.p. n.p. Irska 13.055 23.769 45.590 27.915 3,5 1,9 1,8 1,17 n.p. 50 Italija 15.771 23.114 42.486 27.476 2,7 1,8 1,5 1,19 80 n.p. Latvija 2.456 4.504 14.197 7.168 5,8 3,2 1,8 1,59 20 35 Litva 3.035 6.145 15.329 8.320 5,1 2,5 2,0 1,35 14 37 Luksemburg 18.528 30.321 63.203 37.232 3,4 2,1 1,6 1,23 60 50 Madžarska 4.608 7.963 19.353 11.021 4,2 2,4 1,7 1,38 30 42 Nemčija 14.942 29.770 54.358 33.461 3,6 1,8 2,0 1,12 68 n.p. Nizozemska 16.271 28.961 51.897 33.026 3,2 1,8 1,8 1,14 80 49 Poljska 4.545 9.503 20.510 11.948 4,5 2,2 2,1 1,26 40 33 Portugalska 7.852 12.714 32.016 17.773 4,1 2,5 1,6 1,40 80 43 Romunija 1.818 4.100 10.459 5.642 5,8 2,6 2,3 1,38 n.p. 31 Slovaška 6.252 10.110 21.316 13.132 3,4 2,1 1,6 1,30 50 32 Slovenija 8.134 13.162 27.111 16.416 3,3 2,1 1,6 1,25 100 45 Španija 11.821 19.309 42.646 24.713 3,6 2,2 1,6 1,28 80 36 Švedska 13.635 22.196 38.299 25.615 2,8 1,7 1,6 1,15 90 n.p. Zdr. kraljestvo 13.295 25.779 56.397 33.560 4,2 2,2 1,9 1,30 30 35 Vir: Structure of Earnings Survey - SES (Eurostat) za leto 2002, OECD za podatek o pokritosti s kolektivno pogodbo, Eurostat za minimalno plačo v % od povprečne bruto plače v zasebnem sektorju (dejavnosti C do K). Opombe: Podatki so za vse članice EU-27 razenMalte. Bruto plača na zaposlenega je izračunana po kupni moči (SKM) za zasebni sektor (dejavnosti C do K). Interdecilne bruto plače v SKM in interdecilni koeficienti so izračunani iz podatkov distribucije zaposlenih glede na višino bruto plač v zasebnem sektorju (dejavnosti C do K) iz ankete SES Eurostat. UMAR 161 UMAR 162 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Stopnja tveganja rev{~ine Stopnja tveganja revščine, ki kaže odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih, katerih mesečni dohodki so pod pragom tveganja revščine, je v Sloveniji še vedno relativno nizka. Po zadnjih dosegljivih podatkih je leta 2004, upoštevajoč dohodke v naravi, znašala 11,4 %1, brez dohodkov v naravi pa 12,1 %2. Prag tveganja revščine3 je za posameznika znašal 459 evrov mesečno, za štiričlansko družino z dvema vzdrževanima otrokoma pa 965 evrov mesečno, kar pomeni, da je bila družina z nižjimi dohodki izpostavljena tveganju revščine. Socialni transferji občutno zmanjšujejo tveganje revščine. Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferi je bila leta 2004 24,8 %, kar je za 13,4 o.t. višje od stopnje, ki upošteva socialne transfere (glej Tabelo). V kolikor pa bi bilo prebivalstvo še brez pokojnin, bi bila stopnja tveganja revščine 40,9 %. V primerjavi z državami EU se Slovenija še vedno uvršča med države z najnižjimi stopnjami tveganja revščine. Po razpoložljivih podatkih za leto 2004 imajo enako stopnjo kot Slovenija še Danska, Luksemburg, Finska in Švedska, nižje stopnje pa nima nobena od držav. Najvišje stopnje tveganja revščine so izkazovale Portugalska, Slovaška in Irska (vse po 21 %), sledile so Grčija, Estonija in Španija (vse po 20 %). V letu 2004 so bila največjemu tveganju revščine izpostavljena enočlanska gospodinjstva (43,8 %), kjer še posebej izstopajo ženske (49,8 %), brezposelni (25,4); med slednjimi prav tako izstopajo ženske (27,8 %) in najemniki stanovanj (26,7 %). Visoko tveganje revščine izkazujejo tudi enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom (24,8 %). Najnižje stopnje tveganja revščine imajo zaposleni (3,9 %), osebe stare 25–49 let (8,8 %) in družine z enim vzdrževanim otrokom (9,2 % ). Ohranja se tudi nizka dohodkovna neenakost. Slovenija se po obeh kazalnikih neenakosti porazdelitve dohodka, tako po razmerju kvintilnih razredov kot po Ginijevem količniku, še vedno uvršča v sam vrh držav EU z najnižjo dohodkovno neenakostjo. Leta 2004 pa je bilo razmerje kvintilnih razredov 3,34, kar je pomenilo, da je imelo 20 % oseb z najvišjimi dohodki v Sloveniji 3,3-krat več dohodka kot 20 % tistih z najnižjimi dohodki. To je enako kot na Švedskem, kar je obenem najugodnejše razmerje v celotni EU. Leta 2004 je Ginijev količnik znašal 23 %. Nižjo vrednost sta imeli le Švedska in Danska. Na zmanjševanje ogroženosti prebivalstva z revščino tudi po letu 2004 posredno kaže upadanje deleža odraslih (starih od 18 do 59 let), ki živijo v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov. Delež oseb, starih od 18 do 59 let, ki živijo v gospodinjstvih, katerih člani so sicer v aktivni dobi, vendar so delovno neaktivni, sodi med strukturne kazalnike socialne povezanosti in posredno meri ogroženost z revščino in s socialno izključenostjo5. 1 Stopnja tveganja revščine je za leto 2004 izračunana na podlagi Ankete o življenjskih pogojih (EU-SILC), ki jo je Slovenija prvič izvedla v letu 2005. V predhodnih letih so bili osnova za izračun podatki iz Ankete o porabi v gospodinjstvih. Zato lahko nove podatke uporabljamo le ločeno in z vsemi metodološkimi zadržki. Zaradi različne metodologije obeh anket je SURS za leto 2004 izračunal kazalnike socialne povezanosti iz obeh virov. Na podlagi izračuna iz podatkov Ankete o porabi v gospodinjstvih je stopnja tveganja revščine v letu 2004 znašala 10,4 % in je ostala na ravni leta 2003 (10,0 %). 2 Pri vseh v nadaljevanju prikazanih podatkih so pri izračunu upoštevani tudi dohodki v naravi. 3 Prag tveganja revščine je definiran kot 60 % mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev ob upoštevanju OECD-jeve prilagojene ekvivalenčne lestvice. 4 Po prejšnji metodologiji je kvintilni količnik znašal 3,2, kar je približno enako kot v letu 2003 (3,1). Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Zmanjševanje deleža odraslih, ki živijo v takšnih gospodinjstvih, posredno pomeni, da se zmanjšuje tudi ogroženost prebivalstva z revščino. Leta 1996 je v gospodinjstvih, kjer ni bil nihče delovno aktiven, živelo 8,8 % oseb, leta 2006 pa 7,2 %. Do leta 1999 se je ta delež rahlo povečeval, v obdobju 2000-2006 pa se je zmanjšal za 1,8 o.t. V primerjavi z EU-25 je v obdobju 2001-2006 delež v Sloveniji vseskozi za približno 2 o.t. nižji. V Sloveniji v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov živi precej manj otrok kot odraslih6. V EU ni bistvenih razlik med tema dvema podatkoma: leta 2006 je bil v EU-25 delež otrok, ki so živeli v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov, 9,5-odstoten, delež odraslih pa 9,8-odstoten. Istega leta je bil v Sloveniji delež otrok 3,6-odstoten, delež odraslih pa 7,2-odstoten . Po deležu otrok, ki so živeli v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov, se je Slovenija leta 2006 uvrstila najugodneje (enako kot Grčija), sledile so jima Portugalska (4,7 %) in Španija (5,1 %). Najslabše so se uvrstile države: Združeno kraljestvo (16,2 %), Belgija (13,5 %) in Madžarska (13,3 %). Tabela: Stopnje tveganja revščine po in pred socialnimi transferji v Sloveniji in državah Evropske unije v letih 1995 in 2000–2004 (dohodki v naravi so vključeni); v % Stopnja tveganja revščine po socialnih transferih Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferi (pokojnine so vključene v dohodek) 1995 2000 2001 2002 2003 2004 1995 2000 2001 2002 2003 2004 EU-25 np 16(s) 16(s) np 15(s) 16(s) np 23(s) 24 (s) np 25(s) 26(s) EU-15 17(s) 15(s) 15(s) np 15(s) 17(s) 26(s) 23(s) 24(s) np 25(s) 26(s) Avstrija 13 12 12 np 13 13 24 22 22 np 24(ps) 25 Belgija 16 13 13 np 15 15 27 23 23 np 29(ps) 28 Ciper np np np np 15 np np np np np 20 np Češka np np 8 np 8 np np np 18 np 21 np Danska 10 np 10 np 12 11 np np 29 np 32(ps) 31 Estonija np 18 18 18 18 20(ps) np 26 25 25 25 26(ps) Finska np 11 11 11 11 11(ps) np 19 29 28 28 29(ps) Francija 15 16 13 12 12 13(ps) 26 24 26 26 24 26(ps) Grčija 22 20 20 np 21 20 23 22 23 np 24(ps) 23 Irska 19 20 21 np 20(ps) 21 34 31 30 np 31(ps) 33 Italija 20 18 19 np np 19(ps) 23 21 22 np np 23(ps) Latvija np 16 np 16 16 np np 22 np 24 24 np Litva np 17 17 17 15 np np 23 24 24 23 np Luksemburg 12 12 12 np 10(ps) 11 25 23 23 np 23(ps) 22 Madžarska np 11 11 10 12 np np 17 17 15 17 np Malta np 15 np np np np np 19 np np np np Nemčija 15 10 11 15 15 16 22 20 21 23(ps) 23 24 Nizozemska 11 11 11 11 12 np 24 22 22 22 23 np Poljska np 16 16 17 17 np np 30 31 32 31 np Portugalska 23 21 20 20 19 21 27 27 24 26 26 27(ps) Slovaška np np np np 21 21 np np np np 28 28 Slovenija 12* 11 11 10 10 11 17* 18 17 16 16 25 Španija 19 18 19 19 19 20(ps) 27 22 23 22 22 25(ps) Švedska np np 9 11 np 11(ps) np np 17 29 np 30(ps) Zdr. kraljestvo 20 19 18 18 18 np 32 29(ps) 28 28 29 np Viri: At risk-of-poverty rate after social transfers - total inAt risk-of-poverty rate before social transfers - total; (Eurostat), 2007; Kazalniki socialne povezanosti (SURS), 2007. Opombe: "*" podatek je za leto 1997, ker za leto 1995 ustreznega preračuna ni na voljo; "s" ocena Eurostata, "np" ni podatka; "ps" prekinjena serija. Za leto 2004 so zadnji razpoložljivi podatki. 5 Neaktivnost oz. brezposelnost poleg slabe izobrazbe najpomembneje povečuje tveganje revščine in socialne izključenosti. Člani gospodinjstev, v katerih ni nihče delovno aktiven (čeprav gospodinjstvo sestavljajo člani v aktivni dobi), izgubljajo kontakt s svetom dela, zato je takšno gospodinjstvo zelo nespodbudno okolje za aktivacijo svojih članov. Pomanjkanje materialnih virov, potrebnih za primeren življenjski standard, pa povečuje možnosti za revščino in socialno izključenost. 6 Drugi kazalniki socialne povezanosti, sprejeti v Laekenu (SURS), 2004. UMAR 163 UMAR 164 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Zmogljivost zdravstvenega varstva Kazalniki preskrbljenosti z zdravstvenim osebjem in drugimi zdravstvenimi kapacitetami kažejo na zmogljivosti zdravstvenega varstva in vplivajo na njegovo dostopnost. Večina evropskih držav se je v zadnjem desetletju, ob hitro rastočem povpraševanju po zdravstvenih storitvah, soočila s problemom pomanjkanja zdravnikov, zobozdravnikov in medicinskih sester. Slovenija po večini kazalnikov zaostaja za evropskim povprečjem. Tudi primerjava števila bolniških postelj na prebivalca kaže na manjše kapacitete slovenskega sistema zdravstvenega varstva. Število zaposlenih zdravnikov na prebivalca se v zadnjih letih povečuje hitreje. V letu 2005 je bilo zaposlenih 243,5 zdravnika na 100.000 prebivalcev. V obdobju 2000-2005 se je v Sloveniji število zdravnikov povečalo v povprečju za 2,6 % letno (v letu 2004 za 2,3 % in v letu 2005 za 6,2 %).1 V letu 2004, za katero so na voljo zadnji primerljivi podatki, smo bili še vedno na repu med državami EU-25 (gl. Tabelo). Analize IVZ2 kažejo zlasti na pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni v nekaterih delih države, še izrazitejše je pomanjkanje specialistov pediatrov. Slovenija se v spodnjo polovico držav EU uvršča tudi po kazalniku števila zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev, ki se je v obdobju 2000-2005 le malo povečal - z 58,3 na 61,5 (povp. EU-25 v letu 2003: 62,6). Stanje preskrbljenosti z zdravniki in zobozdravniki je v Sloveniji še posebej zaskrbljujoče tudi zaradi njihove starostne strukture in podaljševanja trajanja specializacij. V Sloveniji je na prebivalca zaposleno večje število medicinskih sester kot v povprečju v državah EU-25, vendar jih ima manj kot četrtina visoko izobrazbo. V letu 2005 je bilo v Sloveniji 757 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na 100.000 prebivalcev3, kar nas med evropskimi državami uvršča v zgornjo polovico (povprečje EU-25 v letu 2003: 715,2), vendar imajo medicinske sestre v večini evropskih držav praviloma višjo ali visoko izobrazbo. V Sloveniji je največje pomanjkanje visoko izobraženih medicinskih sester na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti; hkrati se poslabšuje tudi preskrbljenost na primarni ravni4, še zlasti v dejavnosti patronažnega varstva. Število bolniških postelj na prebivalca se je v Sloveniji v obdobju 2000-2005 zmanjševalo hitreje kot v povprečju v državah EU-25,čeprav primerjava kaže na nizke zmogljivosti. Po nekajletnem hitrem upadanju se je v Sloveniji v letu 2005 število bolniških postelj na 100.000 prebivalcev5 za malenkost povečalo - na 483,0 (v letu 2004: 479,9), povprečje 1 Po letu 2000 je k pospešenemu zaposlovanju zdravnikov v Sloveniji največ pripomogla ureditev plačevanja sekundariata, centralno načrtovanje specializacij in zagotovljena sredstva za plače specializantov (Gl. tudi indikator Število zdravnikov in medicinskih sester v Poročilu o razvoju 2006). 2 Ocena Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) na podlagi podatkov ZZZS o opredeljenih osebah pri izbranih osebnih zdravnikih. 3 V letu 2005 je bilo v Sloveniji 3.707 medicinskih sester z višjo ali visoko izobrazbo in 11.443 zdravstvenih tehnikov (vštete so tudi babice), skupaj 15.150 (leta 2004: 14.821) (Statistična pisarna IVZ, januar 2007; Statistični letopis SURS, 2006). 4 Leta 2004 je ena polno zaposlena višje ali visoko izobražena medicinska sestra skrbela za 23.573 prebivalcev, kar je za 44 % več kot leta 1997 (16.291 prebivalcev,); en zdravstveni tehnik (srednja medicinska sestra) na primarni ravni pa za 1.549 prebivalcev (za 12 % več kot leta 1997; za 1373 prebivalcev) (Poročilo o zdravstvenem stanju in zdravstvenem varstvu prebivalcev Slovenije - Prispevek za Socialne razglede 2006, interno gradivo IVZ, 2006). 5 Podatki se nanašajo na število vseh postelj v bolnišnicah (ne le akutnih); v podatku za leto 2004 in 2005 sta vključena tudi Diagnostični center Bled in MC Medicor (Poročilo o zdravstvenem stanju in UMAR 165 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije EU-25 pa je v istem letu znašalo 584,6. V letih 2000-2005 se je število postelj na 100.000 prebivalcev v povprečju v državah EU-25 zmanjšalo za 7,5 %, v Sloveniji pa kar za 10,5 %. Trend zmanjševanja števila bolniških postelj je sicer že vrsto let povezan s skrajševanjem povprečne ležalne dobe v bolnišnicah in vse bolj tudi z uveljavljanjem dnevne bolnišnice. Hkrati se povečuje povpraševanje po posteljah, namenjenih dolgotrajni oskrbi starejših, invalidov ali kronično bolnih. Tabela: Človeški viri v zdravstvenem sistemu v Sloveniji in nekaterih članicah EU Zaposleni zdravniki na 100.000 prebivalcev Zaposleni zobozdravniki na 100.000 prebivalcev Zaposlene medicinske sestre1 na 100.000 prebivalcev 2000 2003 2004 2000 2003 2004 2000 2003 EU-25 337,2 348 n.p. 60,5 62,4 62,6 687 715,2 Avstrija 312,6 338,3 346,7 44,2 49,8 50,5 n.p. n.p. Belgija 378,6 393,6 398,8 81,3 82,6 82,7 525,6 563 Ciper 238,5 262,7 269 82,0 93,8 95,4 n.p. n.p. Češka 370,2 389 393,1 64,8 67,4 68,5 828,4 870,8 Danska 269,4 284,9 n.p. 85,9 85,4 n.p. 769,6 776,4 Estonija 308,5 315,4 319,2 75,9 83,1 86,3 631,2 650,1 Finska 232,4 239,7 243,9 85,5 87,8 87,2 610,0 730,0 Latvija 286,5 277,8 n.p. 52,0 54,6 n.p. 438,3 435,9 Litva 379,4 395,1 n.p. 66,1 68,5 n.p. 797,7 757,5 Luksemburg 235,7 245,4 327,7 64,6 70 74,8 n.p. 1230,0 Madžarska 272,7 324,3 333,4 32,3 66,1 50,9 n.p. 883,0 Nemčija 326,1 336,7 338,9 73,5 75 75,5 745 770,6 Poljska 220,0 243,3 229,0 30,4 29,0 37,0 537,3 548,8 Portugalska 265,1 269,3 n.p. 37,0 38,0 n.p. 355,3 347 Slovaška 334,8 328,4 331,8 44,3 43,5 43,5 748 679,8 Slovenija 215,3 224,8 229,9 58,3 60,3 59,8 693,4 736,4 Španija 332,6 329,2 340,1 n.p. n.p. n.p. 359,4 405 Švedska 307,7 332,9 n.p. 80,6 81,2 n.p. n.p. n.p. Zdr. kraljestvo 195,4 217,7 n.p. 42,9 45,8 n.p. 701,1 793,7 Viri: Eurostat Queen Tree, 2006; za povprečje EU-25: Izbrani zdravstveni kazalniki SZO za Slovenijo in EU (Inštitut za varovanje zdravja), 2006. Opombe: V tabeli so podatki le za države, za katere smo razpolagali z večino podatkov. 1Za Slovenijo so vpodatku o številu medicinskih sester zajete medicinske sestre z višjo in visoko izobrazbo in zdravstveni tehniki, vključno z babicami. Slika: Število bolniških postelj na 100.000 prebivalcev v letih 2000 in 2004 v državah EU 1200 1000 800 600 400 200 2000 2004 Viri: Eurostat Queen Tree, 2006; za povprečje EU-25: Izbrani zdravstveni kazalniki SZO za Slovenijo in EU (Inštitut za varovanje zdravja), 2006 Opomba: * Leto 2003. zdravstvenem varstvu prebivalcev Slovenije – Prispevek za Socialne razglede 2006, interno gradivo IVZ, 2006). 0 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Pri~akovano trajanje `ivljenja in umrljivost dojen~kov Podaljševanje pričakovanega trajanja življenja v Sloveniji se nadaljuje. V letu 2005 je doseglo pri moških 74,1 leta, pri ženskah pa 81,3 leta. Razlika med spoloma ostaja visoka zaradi visokih razlik v stopnjah umrljivosti zlasti po 60. letu starosti. V letu 2005 se je pričakovano trajanje življenja moških podaljšalo nekoliko bolj kot pri ženskah zaradi hitrejšega zmanjševanja umrljivosti v starosti 35-44 let ter po 55. letu. Po krajšem zastoju v začetnem obdobju tranzicije se pričakovano trajanje življenja od leta 1994 neprekinjeno podaljšuje. Od leta 1995 se je pri moških podaljšalo za 3,8 leta, pri ženskah pa za 3,5 leta. Razlika med spoloma niha okrog 7,5 leta. Razlika med pričakovanim trajanjem življenja v Sloveniji in povprečjem EU-25 se je leta 2005 pri moških znižala, pri ženskah pa nekoliko povečala. Povprečno pričakovano trajanje življenja moških v Evropski uniji (EU-25) je bilo leta 2005 (po oceni Eurostat) 75,8 leta (1,7 leta več kot v Sloveniji), pričakovano trajanje življenja žensk pa 81,9 leta (0,6 leta več kot v Sloveniji). Pričakovano trajanje življenja moških je v Sloveniji še naprej nižje kot v starih članicah Evropske unije ter na Malti in v Cipru. Tudi pričakovano trajanje življenja žensk je bilo nižje kot v večini starih članic EU (z izjemo Danske) ter višje kot v večini novih članic (z izjemo Cipra in Malte). Najdaljše pričakovano trajanje življenja moških v EU ima še naprej Švedska (leta 2005 78,4 leta), najdaljše pričakovano trajanje življenja žensk pa Španija (83,9). Najnižje pričakovano trajanje življenja tako moških kot žensk je imela Litva (65,4 oziroma 77,4 leta), kjer se je pričakovno trajanje življenja v letu 2005 znižalo. Umrljivost dojenčkov v Sloveniji se je leta 2005 nekoliko povečala, vendar ostaja med najnižjimi v EU. V letu 2005 je umrlo 4,1 dojenčkov do dopolnjenega prvega leta starosti na 1000 živorojenih, kar je 0,4 več kot v letu 2004, ko je umrljivost dojenčkov v Sloveniji dosegla najnižjo raven doslej. Od leta 1980 dalje se je umrljivost dojenčkov v Sloveniji znižala za tri četrtine: od 15,3 v letu 1980 na 5,5 v letu 1995, v drugi polovici devetdesetih let se je gibala med 4,5 in 5,5, po letu 2001 pa okrog 3,9 s tendenco nadaljnjega zniževanja. Že od leta 1999 je umrljivost dojenčkov v Sloveniji nižja od povprečja EU-25 z izjemo leta 2000 pa tudi od povprečja EU-15 (glej Tabelo). Najnižjo umrljivost dojenčkov v Evropski uniji ima še naprej Švedska (leta 2005 2,4), najvišjo pa Latvija (7,8). Tako kot v drugih razvitejših državah na zniževanje umrljivosti dojenčkov v Sloveniji vplivajo predvsem specifični preventivni ukrepi na področju prenatalnega in neonatalnega zdravstvenega varstva ter vpliv splošne družbene blaginje. UMAR 166 UMAR 167 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Pričakovano trajanje življenja 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Pričakovano trajanje življenja moških EU-25 72,8 74,4 74,7 75 75,1 n.p. 75,8 EU-15 73,9 75,4 75,7 75,9 76 n.p. n.p. Slovenija 70,3 71,9 72,1 72,3 73,2 73,5 74,1 Pričakovano trajanje življenja žensk EU-25 79,7 80,8 81,1 81,2 81,2 n.p. 81,9 EU-15 80,4 81,4 81,7 81,7 81,7 n.p. n.p. Slovenija 77,4 79,1 79,6 79,9 80,7 81,1 81,3 Vir: Population and social conditions - Population (Eurostat), 2006; Statistične informacije - Prebivalstvo (Statistični urad RS), 1995-2006 . Slika: Umrljivost dojenčkov na 1000 živorojenih, 2005 Vir: Population and social conditions – Population (Eurostat), 2006. Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Vklju~enost v izobra`evanje V Sloveniji je visoka stopnja vključenosti mladih v terciarno izobraževanje. Na stopnje vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje vplivajo stopnje dokončanja srednjega izobraževanja, višina pričakovane plače zaposlenih diplomantov in druge individualne koristi od izobraževanja, javni izdatki za izobraževanje in pomoči študentom in drugi dejavniki. Število študentov na 1000 prebivalcev je leta 2006 dosegelo 57,2 (leta 2005: 56,1), vsehštudentov v terciarnem izobraževanju pa je bilo 114.794 (leta 2005: 112.228). Zadnji mednarodno primerljivi podatki so na voljo za leto 2004, takrat smo imeli 52,3 študenta na 1000 prebivalcev (leta 2003: 50,8), kar nas je uvrščalo v zgornjo tretjino držav EU-25. Za Slovenijo je značilno, da je delež študentov, starih do 24 let, v skupnem številu študentov višji od evropskega povprečja (leto 2004: 68,1 %; EU-25: 63,2 %), kar kaže na to, da se pri nas v terciarno izobraževanje v večji meri vključujejo mlajši. Za primerjavo, na Danskem (38,4 %) in Švedskem (41,2 %) je ta delež precej nižji. V obdobju 2000-2005 se je v Sloveniji delež, starih do 24 let, v skupnem številu terciarnih študentov za malenkost znižal (leta 2005 65,0 %, leta 2000: 73,4 %), kar kaže na to, da se vključenost starejših v terciarno izobraževanje povečuje hitreje od vključenosti mlajših. Slovenija je imela leta 2006 nizek delež prebivalstva v starosti 18-24 let s končano ali nedokončano osnovnošolo ali brezšolske izobrazbe1, ki niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje2. Mladi brez izobrazbe ali z nizko stopnjo izobrazbe so v primerjavi z višje izobraženimi posamezniki bolj izpostavljeni brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti, manj še pa so tudi njihove možnosti za nadaljevanje izobraževanja na višjih stopnjah izobraževanja. Slovenija je imela leta 2006 5,2 %3 prebivalstva, starega 18-24 let, s končano ali nedokončano osnovno šolo ali brez šolske izobrazbe, ki niso vključeni v izobraževanje. To je bistveno manj od povprečja EU-25 (leto 2005: 15,1 %) in najmanj v primerjavi z ostalimi državami EU-25, vendar pa se je omenjeni delež v primerjavi z letom 2005 povečal (4,3%). Tudi vključenost prebivalstva v starosti 15-24 let v vse ravni izobraževanja je v Sloveniji med najvišjimi v EU-25 in se še povečuje. Po zadnjih razpoložljivih podatkih za leto 2004 je bilo v Sloveniji v izobraževanje vključenih 67,6 % prebivalstva v starosti 15-24 let (EU-25: 60,5 %). S tem smo se uvrščali med vodilne države EU-25 (glej Tabelo), za vodilno Finsko pa zaostajali le za 2,2 o.t. Tega leta se je v primerjavi z letom 2003 vključenost, podobno kot v drugih državah EU-25, še malenkostno povečala (za 0,7 o.t.). V obdobju 2000-2004 se je v Sloveniji delež vključenih v izobraževanje v starosti 15-24 let povečal bolj kot v povprečju EU-25 (leta 2000: Slovenija: 59,3 %, EU-25: 56,4 %). Visok delež vključenih v izobraževanje je sicer značilen za večino novih članic EU, stopnja vključenosti je v povprečju EU-10 višja kot v EU-25. Na visoko vrednost kazalnika v Sloveniji vpliva tudi visoka vključenost mladih v terciarno izobraževanje. Sicer pa se v vključenosti prebivalstva v starosti 15-24 let v izobraževanje pojavljajo razlike glede na spol: podobno kot v drugih državah EU-25 je tudi v Sloveniji vključenost žensk v izobraževanje višja od vključenosti moških (glej Sliko). Tako smo s 73,0 % žensk starih 15-24 let, vključenih v vse ravni izobraževanja vodilna država EU-25. Delež moških, vključenih v izobraževanje v isti starosti, je precej nižji in je leta 2004 znašal 62,9 %, kar nas uvršča na osmo mesto med državami EU-25. Posledica visoke stopnje 1 Po ISCED 1997 je to dosežena stopnja izobrazbe ISCED 2 ali nižja. 2 Indikator imenujemo tudi zgodnja opustitev izobraževanja. 3 Nezanesljivi podatki. UMAR 168 UMAR 169 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije vključenosti mladih v (vse ravni) izobraževanja v Sloveniji je visok delež prebivalstva v starosti 20-24 let, ki ima končano vsaj srednjo šolo. Leta 2005 je dosegel 90,5 %, prav tako leta 2004 in je med najvišjimi v EU-25 ter precej višji od evropskega povprečja (leto 2005: 77,5 %; leto 2004: 77,1 %). Tabela: Prebivalstvo, staro 15–24 let, vključeno v vse ravni izobraževanja, v %, 1998–2004 1998 2000 2001 2002 2003 2004 EU-25 n.p. 56,4 57,7 58,7 59,1 60,5 EU-15 55,5 57,2 57,3 58,1 58,2 59,5 EU-10 n.p. 53 59,1 61,2 62,7 64,5 Avstrija 49,9 50,9 51,3 50,4 50,4 51,9 Belgija n.p. 65,3 65,3 65,9 67,6 68,3 Ciper n.p. 37 37,5 39,2 42,1 42,3 Češka 44,7 47,9 52 55,1 56,2 59,2 Danska 56,9 58,4 61,9 61 62,8 66 Estonija n.p. 60,7 62,1 63 62,5 63 Finska 63,9 67,5 68,3 68,3 69,4 69,8 Francija 61,8 61,7 60,9 60 60,1 60 Grčija 51,3 53,6 52,3 57,6 58,1 61,6 Irska 54,6 54,3 54,6 54,7 55,2 58,5 Italija 46,4 46,9 48,1 50,9 53 54 Latvija 50 55,4 59,3 62,1 62,9 64,8 Litva 50,9 60,1 64,1 66 68 69,1 Luksemburg n.p. 40,8 43,1 43,2 43,6 44,4 Madžarska 46,4 50,1 51,6 54 56,5 59,7 Malta n.p. 37,1 37,1 37,8 40,4 42,7 Nemčija 61,7 62,8 63 63,2 63,5 64,4 Nizozemska 61,4 62,7 63,1 62,4 62,4 63,5 Poljska 57,6 61,6 64,3 66,1 67,3 68,6 Portugalska 50,7 51,1 52,4 51,5 51,4 51,8 Slovaška n.p. n.p. 46 47,2 49,4 52,1 Slovenija 53,6 59,3 62,7 65,2 66,9 67,6 Španija 55,6 56,2 55,6 54,7 53,9 54,6 Švedska 61,5 64,5 64,7 65,2 66,1 67,5 Združeno kraljestvo 48,5 54,2 53,9 56,6 54,7 57,7 Vir: Population and social condition - Education and training (Eurostat), 2006. Slika: Vključenost prebivalstva v starosti 15-24 let v vse ravni izobraževanja, Slovenija in EU, po spolu, 2004 n Mošk i ¦ Ženske 70 60 50 40 30 20 10 EU-25 EU-15 Vir: Population and social condition – Education and training (Eurostat), 2006. Slov enija UMAR 170 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Zadovoljstvo z `ivljenjem Zadovoljstvo z življenjem je sintetičen, večplasten kazalnik kakovosti življenja oziroma osebne blaginje. Merimo ga z odgovori na vprašanje, kako so ljudje zadovoljni s svojim življenjem (Poročilo o razvoju 2006). Zadovoljstvo z življenjem je pomemben kazalnik preteklih in sedanjih življenjskih razmer posameznika. V Sloveniji ga merimo s pomočjo raziskav Slovenskega javnega mnenja (SJM)1, mednarodne podatke pa črpamo iz Evropske družboslovne raziskave (ESS)2 . Zadovoljstvo z življenjem se je v Sloveniji v obdobju 1994-2004 (zadnji primerljivi podatki) postopno nekoliko izboljšalo. V obdobju 1995-2000 je bilo z življenjem »zadovoljnih« in »dokaj zadovoljnih« okoli 80 % prebivalcev (gl. Poročilo o razvoju 2006). Če pa ljudje svoje življenje ocenjujejo s številčno lestvico, jih je leta 1995 na lestvici od 0 do 10 (11-stopenjska lestvica) svoje življenje ocenilo z oceno 7 ali več 50,1 % (64,6 % z oceno 6 ali več), leta 2004 pa je oceno 7 ali več izbralo 63,2 % ljudi, oceno 6 ali več pa 71,6 %. Po podatkih ESS so Slovenci svoje življenje leta 2002 ocenili z oceno 6,6, leta 2004 pa z oceno 6,9. Slovenija je bila leta 2004, primerjalno gledano, v skupini držav, vključenih v ESS, blizu sredine razrstitve3. Tudi ob meritvi 2004 je razpon ocen med državami precejšen. Še vedno je najvišje v skandinavskih državah, nižje pa v postsocialističnih državah4 in v južni Evropi. S svojim življenjem so najbolj zadovoljni Islandci in Danci (8,5), sledijo Švicarji (8,1) in Finci (8,0). Najmanj so z življenjem zadovoljni Ukrajinci (4,4), sledijo Slovaki (5,6), Portugalci in Madžari (5,7), Estonci (5,9), Poljaki (6,2). Slovenci se z oceno 6,9 uvrščamo na 14. mesto med 24 vključenimi državami, kar je najvišje med vkjučenimi post-socialističnimi državami. S svojim življenjem kot celoto smo zadovoljni bolj kot npr. Francozi, Čehi in Nemci, a manj kot Britanci, Španci in Belgijci (gl. Sliko). Z zadovoljstvom je pomembno povezana tudi samoocena zdravja. Samoocena zdravja je pomemben kazalnik, ki (na splošni ravni) označuje in prikazuje zmožnost ljudi za opravljanje družbenih vlog (gl. Poročilo o razvoju 2006). Slovenska raziskava (gl. Bernik, 2004) je namreč pokazala, da ima med opazovanimi dejavniki največji vpliv na zadovoljstvo z življenjem samoocenjeno zdravje. Osebe, ki se čutijo zdrave, so srečnejše od tistih, ki s svojim zdravjem niso zadovoljne. Samoocena zdravja v Sloveniji je bila leta 2004 v primerjavi z drugimi evropskimi državami nizka. Po meritvah 2004 je svoje zdravje ocenilo kot zelo dobro in dobro 1 Projekt izvaja Center za proučevanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Anketa SJM se izvaja v obliki osebnega intervjuja. Vzorec je narejen po slučajnem izboru iz Registra prebivalcev s stalnim bivališčem v Sloveniji za prebivalstvo Slovenije od vključno 18. leta starosti naprej. Velikost vzorca se giblje med 1.000 in 1.100 realiziranih enot. 2 Evropsko družboslovno raziskavo (European Social Survey) v Sloveniji izvaja CJMMK. Prva meritev je potekala leta 2002, vključenih je bilo 22 držav, v drugo leta 2004 pa je bilo vključenih 25 držav (dodani podatki za Slovaško, Estonijo, Ukrajino, Islandijo in Turčijo, ki smo jo izključili iz analize; Izrael in Italija v ESS 2004 nista sodelovali). Enota opazovanja je država, vzorec (N) je 45.681 oseb od 18. leta starosti dalje. 3 To poleg ESS kažejo tudi Kvaliteta življenja v razširjeni Evropi iz leta 2002 (vključenih 28 držav) in raziskava Vrednotni sistemi državljanov in socioekonomske razmere: Odnos do demokracije in širitev EU, izvedena v letih 2000 in 2001. 4 Poleg Slovenije so vključene še Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija in Ukrajina. UMAR 171 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije nekoliko manj Slovencev kot ob meritvi 2002, in sicer 54,2 % (2002: 56,4 %), nekaj več pa kot zadovoljivo (33,8 %, 2002: 31,8 %). Kot slabo in zelo slabo jih je svoje zdravje ocenilo 12,0 % (2002: 11,8 %). Kot zelo dobro ga ocenjuje 15,2 % Slovencev, kot zelo slabo pa 1,8 %. S svojim zdravjem so najbolj zadovoljni Irci in Švicarji: okoli 85 % jih ocenjuje zdravje kot zelo dobro in dobro (kar je približno 5 o. t. manj kot ob meritvi 2002), kot zelo dobro ga oceni največ Ircev (43,8 %) in Grkov (42,7 %). S svojim zdravjem so najmanj zadovoljni prebivalci postsocialističnih držav in Portugalci. Z zdravjem so najbolj nezadovoljni v Ukrajini in na Madžarskem, kjer ga je kot zelo slabo ocenilo 4,0 % oziroma 3,5 % prebivalcev. Ocene zdravja so visoke predvsem v državah z visokim bruto domačim proizvodom in ugodnimi gospodarskimi gibanji. Slika: Zadovoljstvo z življenjem1 in ocena zdravja2, države, vključene v Evropsko družboslovno raziskavo (ESS), 2004 10 D Zadovoljstvo z življenjem, leva os ¦ Ocena zdravja (dobro), desna os n |—i ¦ -" ¦ ¦ B ¦ — i—i — i-i ¦ ¦ ¦ - | ¦ ¦ i—i ¦ ¦—i rn ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ y — u ¦ ¦—i ¦ . 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 DK IS CH FI SE LU IE NO NL AT BE ES UK SI DE CZ FR EL PL EE HU PT SK UA Vir: Evropska družboslovna raziskava, podatkovna baza 2004. Opomba: 1Vprašanje se je glasilo: »V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem?« Povprečna vrednost, lestvica 0-10 (0 zelo nezadovoljen, 10 zelo zadovoljen). Vprašanje se je glasilo: »Kako bi na splošno ocenili svoje zdravje?« ‘Dobro’ je seštevek odgovorov ‘zelo dobro’ in ‘dobro’. 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 0 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Zaupanje institucijam in drugim ljudem Zaupanje je pričakovanje o ravnanju ljudi in institucij; je predpogoj sodelovanja v družbi, kazalnik legitimnosti institucij in socialnega kapitala na makro ravni. Zaupanje spremljamo z odgovori na vprašanja o pričakovanem ravnanju ljudi in institucij (gl. Poročilo o razvoju 2006). Ti odražajo (neposredne ali posredovane) izkušnje ljudi o ravnanju drugih in institucij. V Sloveniji zaupanje spremljamo s pomočjo raziskav Slovenskega javnega mnenja (SJM), mednarodne podatke pa črpamo iz Evropske družboslovne raziskave (ESS)1. Čeprav se je ocena zaupanja drugim med ESS meritvama leta 2002 in 2004 nekoliko zvišala, smo tudi po meritvah leta 2004 v skupini držav z izrazitim nezaupanjem. Slovenci drugim ne zaupamo ravno; z oceno 4,13 (2002: 3,98) spadamo v skupino držav z najmanj pozitivnimi kolektivnimi pričakovanji glede ravnanja ljudi. V skupino nizkega zaupanja se uvrščamo skupaj z dvema mediteranskima državama in še tremi postsocialističnimi. Zaupanje je namreč najnižje na Poljskem (3,6), v Grčiji (3,8) in na Portugalskem (3,9). Zaupanje v druge je bilo ob meritvah 2004 najvišje v skandinavskih deželah (med 6 in 7); čeprav nižje kot v 2002 je še vedno največje na Danskem (6,8), Norveškem (6,6) in Finskem (6,5). Tudi solidarnost ni nikjer visoka; podoba egoističnega in nesolidarnega okolja je najbolj očitna v vzhodni in južni Evropi. V kontekstu merjenja zaupanja in sodelovanja so pomembne še ocene solidarnosti. Solidarnost najnižje ocenjujejo na Poljskem in v Grčiji (3,2) ter na Slovaškem (3,7). Med postsocialističnimi državami je solidarnost najvišje ocenjena v Estoniji (4,7), Slovenija je z oceno 4,4 (2002: 4,2) med vsemi vključenimi državami na 16. mestu. Najvišje ocene so na Irskem in v skandinavskih državah (gl. Tabelo), a se tudi tam gibljejo med 5,7 in 6,2. Tudi po meritvah ESS leta 2004 je zaupanje institucijam v Sloveniji še vedno nizko. Čeprav nekoliko manj kot ob ESS meritvi leta 2002, smo Slovenci tudi leta 2004 najbolj zaupali policiji (4,7; 2002: 4,9), najmanj pa politikom (3,1 ob obeh meritvah) in političnim strankam2 (3,2). Vzorec izražanja zaupanja je podoben ostalim vključenim državam, katerih prebivalci so med sedmimi institucijami - parlament, policija, pravni sistem, politiki, politične stranke, Evropski parlament in OZN - tudi ob meritvah 2004 najbolj zaupali policiji3, najmanj pa politikom. Policiji so najbolj zaupali prebivalci skandinavskih držav - najbolj na Finskem (7,96), Danskem (7,9) in Islandiji (7,3), v postsocialistični skupini držav pa so se ocene gibale med 3,3 v Ukrajini oziroma 4,2 na Češkem in 4,7 v Sloveniji. Zaupanje politikom in političnim strankam je najvišje na Danskem (okoli 5,6), najnižje na Poljskem (oboje okoli 1,9) in Portugalskem (okoli 2,1). Sledi zaupanje v parlament in nato v pravni sistem, kjer je razpon razlik v izraženem zaupanju drugi največji za policijo. 1 Gl. indikator Zadovoljstvo z življenjem. 2 Zaupanje političnim strankam v meritev 2002 ni bilo vključeno. 3 Policija je obenem institucija z največjim razponom ocen in institucija, ki na 11-stopenjski lestvici doseže tudi najvišjo oceno. UMAR 172 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Zaupanje institucijam1 in drugim ljudem2, 2004, države, vključene v Evropsko družboslovno raziskavo (ESS), povprečje ocen (lestvica 0–10) Zaupanje Solidarnost Parlamentu Pravnemu sistemu Policiji Politikom Političnim strankam EP Drugim ljudem Avstrija 4,77 5,83 6,18 3,25 3,40 4,02 5,18 5,29 Belgija 4,68 4,83 5,78 4,24 4,29 4,98 4,79 4,43 Češka 3,19 3,72 4,23 2,73 2,74 4,38 4,28 4,15 Danska 6,29 7,21 7,94 5,59 5,65 4,83 6,76 6,02 Estonija 4,19 4,91 5,69 3,31 3,09 4,87 5,18 4,73 Finska 6,01 6,90 7,96 4,88 5,00 5,00 6,52 5,71 Francija 4,27 4,77 5,66 3,49 3,40 4,31 4,53 4,52 Grčija 4,69 5,38 6,03 3,59 3,51 5,34 3,82 3,18 Irska 4,71 5,21 6,59 3,92 3,97 5,37 5,84 6,24 Islandija 5,92 6,01 7,28 4,97 4,89 5,29 6,37 6,22 Luksemburg 5,76 6,14 6,47 5,18 4,97 5,22 5,02 4,73 Madžarska 3,63 4,43 5,17 2,68 2,71 5,22 4,11 3,99 Nemčija 4,21 5,54 6,48 3,23 3,18 4,18 4,82 4,80 Nizozemska 4,67 5,50 5,97 4,69 4,80 4,61 5,84 5,39 Norveška 5,42 6,35 7,13 4,24 4,34 4,55 6,63 5,99 Poljska 2,40 3,01 4,58 1,92 1,89 4,26 3,59 3,18 Portugalska 3,72 3,94 5,06 2,06 2,09 4,04 3,92 3,94 Slovaška 3,05 3,58 4,35 2,53 2,66 4,74 4,02 3,73 Slovenija 4,13 3,85 4,71 3,10 3,21 4,53 4,13 4,36 Španija 5,09 4,72 5,91 3,68 3,67 5,05 4,89 4,21 Švedska 5,35 5,77 6,49 4,19 4,40 3,95 6,05 5,91 Švica 5,52 6,14 6,86 4,77 4,64 4,61 5,71 5,52 Ukrajina 4,80 3,91 3,30 3,74 3,61 4,83 4,45 3,82 Združeno kraljestvo 4,29 5,12 6,12 3,59 3,68 3,55 5,18 5,64 Vir: Evropska družboslovna raziskava, podatkovna baza 2004. Opombe: 1Vprašanje se je glasilo: 'Koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov?' 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. 2Vpra-šanje o zaupanju drugim se je glasilo: 'Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi previden?'. 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. Vprašanje o solidarnosti se je glasilo: 'Ali bi rekli, da so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim ali pa večinoma gledajo predvsem nase?' 0 pomeni, da drugi večinoma gledajo predvsem nase, 10 pa, da so večinoma pripravljeni pomagati drugim. EP - Evropski parlament. UMAR 173 Peta prioriteta: Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja - Energetska intenzivnost - Obnovljivi viri energije - Emisijsko intenzivne industrije - Delež cestnega v blagovnem prometu - Intenzivnost kmetovanja - Intenzivnost poseka lesa - Komunalni odpadki - Indeks starostne odvisnosti - Stopnja rodnosti - Selitveni koeficient - Medregionalne razlike v BDP - Medregionalne razlike v brezposelnosti - Izdana gradbena dovoljenja - Poraba gospodinjstev za kulturo Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Energetska intenzivnost Poraba energije na enoto BDP je eden ključnih kazalnikov trajnostnega razvoja, ki v časovni dinamiki kaže uspešnost razhajanja rasti porabe energije od gospodarske rasti. Višje gospodarske rasti naj ne bi več dosegali s povečevanjem porabe energije, ampak po možnosti celo brez njene rasti. Tako usmeritev podpira razvoj gospodarstva v smeri večjega deleža storitvenih dejavnosti in dejavnosti z visoko dodano vrednostjo ter varčna raba energije. Slovenija ima relativno visoko energetsko intenzivnost, saj v EU le sedem držav porabi več energije na enoto BDP. Slovenija je v letu 2005, za BDP v višini milijon EUR v stalnih cenah leta 1995 potrebovala 325,1 toe1 (ton naftnih ekvivalentov) primarne energije, v letu 2004, za katero so na voljo zadnji podatki za države EU, pa 329,2 toe. V EU pa so istega leta tolikšen proizvod ustvarili z dosti manj, le z 204,9 toe porabljene energije2. Tako smo za enako ustvarjeno vrednost BDP porabili za 60,7 % več energije kot v povprečju porabijo države EU. Razlike v energetski intenzivnosti med državami so velike; najbolj energetsko varčna Danska ima skoraj desetkrat nižjo intenzivnost kot najbolj energetsko potratna Estonija (gl. Sliko). Visoko slovensko energetsko intenzivnost lahko pripišemo relativno nizkemu BDP na prebivalca glede na povprečje EU ter visokemu deležu industrije. Slovenija je po porabi energije na prebivalca blizu povprečja EU (v letu 2004 je zaostajala le za 6,2 %). Podobno, le malo višjo porabo na prebivalca imata na primer Danska in Irska, ki imata okoli 2,8-krat višji BDP na prebivalca od Slovenije, zato je njuna energetska intenzivnost bistveno nižja. Slovenija je imela v letu 2004 za 42,3 % nižji BDP (merjeno v tekočih EUR) na prebivalca od povprečja EU. Vse nove članice EU razen Malte in Cipra, ki imajo še dosti večjo energetsko intenzivnost od naše, precej zaostajajo tudi po BDP na prebivalca. Na visoko intenzivnost porabe energije deloma vpliva tudi gospodarska struktura. Tako imamo v Sloveniji med državami EU skoraj najvišji delež predelovalnih dejavnosti, med njimi pa tudi visok delež papirne, kemične, nekovinske in kovinske dejavnosti, torej dejavnosti, ki za svojo proizvodnjo porabijo nadpovprečno veliko energije. Omenjene štiri dejavnosti skupaj so v letu 2005 v Sloveniji ustvarile 41,3 % dodane vrednosti predelovalne industrije, njihov delež v porabi energije pa je bil precej višji, 71,6-odstoten3. Slovenska energetska intenzivnost se znižuje hitreje kot v EU, vendar počasi glede na velik zaostanek. V obdobju 1995-2004 se je energetska intenzivnost v Sloveniji znižala za 17,2 % (za 2,1 % povprečno letno), v EU pa za 11,1 % (za 1,3 % povprečno letno). V zadnjih petih letih do leta 2005 se je dinamika zniževanja nekoliko upočasnila in je znašala le 4,9 % (1,0 % povprečno letno), predvsem zaradi zastoja v letu 2001, ko je rast porabe energije močno presegala rast bruto domačega proizvoda. V letu 2005 se je znižala za 1,3 % (rast BDP je znašala 4,0 %, porabe energije pa 2,7 %). V strukturi porabe se je najbolj, za 7,7 %, povečala raba nuklearne energije, za 3,3 % raba zemeljskega plina, za 2,7 % raba naftnih proizvodov in za 1,5 % raba biomase in odpadkov. Neto izvoz elektrike je bil za več kot polovico nižji, za 0,3 % manj pa smo porabili trdnih goriv ter za 15,5 % manj hidroenergije. 1 Za leto 2005 je v izračunu upoštevan podatek SURS o BDP v cenah 1995 in porabi energije. 2 Eurostat, Structural Indicators. 3 Izračun na osnovi podatkov SURS, SI-STAT, Nacionalni računi, Poraba energentov in zaloge v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. UMAR 176 UMAR 177 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Naglo zniževanje energetske intenzivnosti ni vezano samo na države z zelo visoko intenzivnostjo. Tako je na primer Češka v obdobju 1995-2004 znižala energetsko intenzivnost le za 11,8 % in je le-ta ostala več kot štirikrat višja od povprečja EU. Po drugi strani pa je Irska, ki je imela leta 1995 že podpovprečno energetsko intenzivnost, do leta 2004 omenjeni kazalec izboljšala še za 27,7 %. Tabela: Energetska intenzivnost (poraba primarne energije na enoto BDP), v toe/mio EUR 1995 1995 2000 2001 2002 2003 2004 EU-25 230,4 208,8 209,7 206,5 207,6 204,9 Avstrija 145,8 134,4 142,8 139,9 149,0 146,1 Belgija 238,6 236,1 228,1 213,6 217,4 208,2 Ciper 281,0 282,3 274,4 269,9 287,9 261,8 Češka 965,8 888,4 883,9 875,8 891,2 851,8 Danska 146,9 125,0 126,6 123,8 126,1 120,3 Estonija 1835,2 1214,8 1273,0 1153,2 1179,1 1140,2 Finska 290,6 260,1 263,8 272,2 280,1 272,1 Francija 199,7 186,6 188,3 186,1 188,5 185,5 Grčija 268,5 263,6 260,6 258,0 247,8 240,4 Irska 217,0 175,1 172,5 166,1 155,2 156,9 Italija 192,4 186,9 184,0 184,1 189,2 189,1 Latvija 994,4 756,0 816,5 750,3 725,1 696,3 Litva 1691,7 1208,4 1256,8 1272,7 1194,8 1135,6 Luksemburg 241,2 186,6 190,7 196,7 181,8 194,3 Madžarska 740,6 600,5 588,6 579,6 566,6 534,1 Malta 320,2 303,2 266,6 263,9 284,2 292,4 Nemčija 175,2 159,7 162,5 158,7 161,0 158,8 Nizozemska 231,2 198,5 200,7 201,1 202,2 203,2 Poljska 962,8 680,2 673,5 654,2 623,1 596,6 Portugalska 237,3 241,5 243,9 254,7 234,7 239,6 Slovaška 1155,4 955,9 1015,8 976,0 929,6 854,3 Slovenija 397,3 341,7 349,6 344,6 341,1 329,2 Španija 228,7 227,0 225,4 226,3 219,7 222,5 Švedska 265,5 215,0 228,9 224,3 217,1 217,5 Združeno kraljestvo 251,5 227,3 223,7 214,5 212,1 207,2 Vir: Structural indicators (Eurostat), 2006. Slika: Poraba primarne energije na enoto BDP v Sloveniji in državah EU v letu 2004 in sprememba energetske intenzivnosti med letoma 1995 in 2004 v teh državah 1200 1000 800 600 400 200 0 -40 -35 -30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 Vir: Structural indicators (Eurostat), 2006. Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Obnovljivi viri energije Večja raba obnovljivih virov energije omogoča varčnejšo rabo omejenih zalog fosilnih goriv in je okolju prijaznejša. Obstajajo številne ocene, kolikšne so zaloge fosilnih goriv v svetu. Največkrat navajajo, da naj bi zaloge nafte pošle prej kot v 50 letih, zaloge plina prej kot v 70 letih, zaloge premoga pa naj bi zadoščale za nekaj več kot 200 let. Z večjo rabo obnovljivih virov lahko obdobje do končne izrabe fosilnih goriv, ki pomenijo v svetovni porabi virov energije prek 85 %1, podaljšamo. Hkrati ima raba obnovljivih virov energije manjši negativen vpliv na okolje, kar se nanaša zlasti na izpuste CO2, medtem ko je z vidika umeščanja energetskih objektov v prostor tudi pri obnovljivih virih dosti zadržkov. Primerjalno gledano ima Slovenija med viri energije visok delež obnovljivih virov. V letu 2005 je njihov delež2 v celotni porabi primarne energije v Sloveniji znašal 10,7 %3, v letu 2004, ko so na voljo zadnji podatki za države EU, pa 11,6 %, kar je skoraj dvakrat toliko kot v EU, kjer je dosegel 6,3 %. Raba obnovljivih virov po državah je različna, višje deleže teh virov od Slovenije pa ima šest držav EU (gl. Tabelo). V EU biomasa in odpadki pomenijo dve tretjini obnovljivih virov, v Sloveniji pa malo manj, saj imamo relativno visok delež hidroenergije. Struktura obnovljivih virov energije je bila v letu 2004 v EU naslednja: 66,0 % biomasa in odpadki, 23,9 % hidroenergija, 4,9 % geotermalna energija, 4,6 % energija vetra in 0,7 % sončna energija. V Sloveniji je delež biomase in odpadkov znašal 57,2 %, delež hidroenergije pa 42,8 % (v letu 2005 sta bila deleža 62,0 % in 38,0 %). Po deležu hidroenergije se je Slovenija v letu 2004 med državami EU uvrstila takoj za prvima dvema, Slovaško (47,9 %) in Avstrijo (46,3 %). Od leta 1995 do leta 2004 se je celotna poraba energije v EU povečala za 10,6 %, v Sloveniji pa za 17,1 %, poraba obnovljivih virov pa se je v EU okrepila za 36,1 % in pri nas za 51,7 %. Med obnovljivimi viri se je v EU najbolj, za 22,1 milijona toe (za 44,2 %), povečala poraba biomase in odpadkov, raba vetrne energije za 4,7 milijona toe (za več kot 14-krat), raba geotermalne energije za 1,9 milijona toe (za 55,7 %) in raba sončne energije za 0,5 milijona toe (za 2,7-krat), raba hidroenergije pa se je za malenkost znižala, in sicer za 0,2 milijona toe (za 0,6 %). V Sloveniji se je raba biomase povečala za 207 tisoč toe (za 78,7 %), raba hidroenergije pa za približno trikrat manj, oziroma za 73 tisoč toe (za 26,2 %)4. Sončna energija v statističnih podatkih ni zajeta, vendar so opazni pozitivni trendi (v letu 2005 pet novih sončnih elektrarn). Le v nekaterih državah, kot so Italija, Danska in Ciper, je raba geotermalne, vetrne in sončne energije pomemben vir energije (gl. Sliko), drugod pa prevladuje raba biomase in hidroenergije. V Sloveniji je delež obnovljivih virov zaradi obilice hidroenergije zelo odvisen od vremenskih razmer, v zadnjih letih pa ne izkazuje izrazitega trenda. Zaradi v zadnjem času vse pogostejših sušnih let se raba hidroenergije ob nihanjih celo nekoliko zmanjšuje, na drugi strani pa raba biomase narašča zelo počasi. Tako je bil na primer delež obnovljivih virov v letu 2003 relativno skromen (10,3 %), saj je proizvodnja hidroelektrarn za 20,5 % zaostala za predvideno5, v letu 2004 pa visok (11,6 %), ko je proizvodnja hidroelektrarn za 8,7 % presegla predvideno. V letu 2005 je delež obnovljivih virov spet upadel na 10,7 %, proizvodnja hidroelektrarn je bila za 11,3 % nižja od predvidene, raba biomase in odpadkov pa se je glede na leto 2004 povečala le za 1,5%. World Energy Outlook (IEA), 2004. New Cronos database - Environment and energy (Eurostat), 2006; izračuni UMAR. SI-STAT - energetika (SURS), 2006; izračuni UMAR. Raba hidroenergije v obdobju 1995-2005 se je manj povečala, za 19 tisoč toe (za 6,8 %). Elektroenergetska bilanca RS (ELES), razl. št.; predvidena proizvodnja upošteva dolgoletno povprečne vodostaje. UMAR 178 UMAR 179 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Cilj EU, da podvoji delež rabe obnovljivih virov, bo v nekaj letih težko dosegljiv, Slovenija pa ima še neizkoriščene možnosti pri izrabi teh virov. Zaradi doseganja kjotskih ciljev si je EU zadala ambiciozen cilj povečanja deleža rabe obnovljivih virov do leta 2010 na 12 %. V Sloveniji delež rabe obnovljivih virov ne odstopa močno od tega cilja, zvišal pa naj bi se predvsem po izgradnji verige hidroelektrarn na reki Savi. S tem bo slovenski hidropotencial približno polovično izkoriščen. Nadaljnje možnosti za povečanje rabe biomase pa Sloveniji omogoča velika pokritost z gozdovi. Tabela: Delež porabe obnovljivih virov v celotni porabi primarne energije, v % 1995 2000 2001 2002 2003 2004 EU-25 5,1 5,6 5,8 5,7 6,0 6,3 Avstrija 22,0 22,7 21,8 22,2 19,5 20,7 Belgija 1,4 1,3 1,5 1,5 1,9 2,1 Ciper 2,1 1,9 1,8 1,9 1,6 3,9 Češka 1,5 1,5 1,7 2,1 2,7 3,1 Danska 7,6 10,7 11,2 12,1 13,1 14,6 Estonija 9,1 11,0 10,6 10,5 9,6 10,8 Finska 21,3 24,0 22,7 22,2 21,2 23,4 Francija 7,5 6,8 6,9 6,2 6,3 6,3 Grčija 5,3 5,0 4,6 4,7 5,1 5,1 Irska 1,5 1,8 1,8 1,9 1,8 2,1 Italija 4,8 5,2 5,5 5,3 5,9 6,8 Latvija 27,3 34,4 34,3 34,7 33,2 35,9 Litva 5,7 9,0 8,5 8,0 7,8 8,0 Luksemburg 1,4 1,6 1,3 1,4 1,4 1,6 Madžarska 2,4 2,1 1,9 3,4 3,5 3,7 Malta n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Nemčija 1,9 2,9 3,0 3,4 3,5 4,0 Nizozemska 1,2 2,1 2,1 2,2 2,6 2,9 Poljska 3,9 4,2 4,5 4,6 4,5 4,7 Portugalska 13,3 12,9 15,7 14,0 17,1 14,9 Slovaška 2,8 2,8 4,0 3,8 3,3 4,0 Slovenija 8,9 12,3 11,5 11,0 10,3 11,6 Španija 5,5 5,7 6,6 5,5 7,2 6,4 Švedska 26,1 31,6 28,7 27,0 26,3 26,6 Združeno kraljestvo 0,9 1,1 1,1 1,3 1,4 1,6 Vir: Environment and Energy (Eurostat), 2006. Slika: Skupni delež porabe obnovljivih virov1 in delež porabe vetrne, geotermalne in sončne energije v celotni porabi primarne energije v državah EU v letu 2004 40 35 30 25 20 15 10 5 Vir: Environment and Energy (Eurostat), 2006; izračuni UMAR Opomba: Vetrna, geotermalna in sončna energija niso zajete. 2 1 0 0 UMAR 180 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Emisijsko intenzivne industrije Potem ko se je v letu 2005 prehitevavanje rasti proizvodnje emisijsko intenzivnih industrij1 upočasnilo, podatki za leto 2006 spet kažejo znatno hitrejšo rast od povprečja predelovalnih dejavnosti. Skupni obseg proizvodnje emisijsko intenzivnih industrij, to je sektorjev, ki se po intenzivnosti škodljivih emisij (v zrak, vodo, zemljo) na enoto proizvoda najslabše uvrščajo2, je v Sloveniji v letih 1999-2004 naraščal povprečno letno skoraj dvakrat hitreje (6,0 %) kot v povprečju v celotnih predelovalnih dejavnostih (3,1 %). Razlika se je povečevala vse do leta 2003, ko je znašala največ v obravnavanem obdobju (6 odstotnih točk). V letu 2004 se je zmanjšala na 2,4 odstotne točke, v letu 2005 pa na 0,5 odstotne točke. Podatki za leto 2006 pa spet kažejo, da je bila rast v emisijsko intenzivnih industrijah precej hitrejša (za 3,8 odstotne točke) od povprečja predelovalnih dejavnosti. Posledično je delež dodane vrednosti (DV) emisijsko intenzivnih industrij v DV predelovalnih dejavnosti po letu 1999 pričel naraščati. Relativno skromnim porastom tega deleža v letih 2001 in 2002 (za 0,1 oz 0,2 odstotne točke) je v letu 2003 sledilo izrazitejše povečanje (za 1,9 odstotne točke). V letu 2005 so emisijsko intenzivne industrije ustvarile 22,8 % DV vseh predelovalnih dejavnostih, kar je 0.4 odstotne točke več kot v letu 2004 in na ravni deleža v letu 2003. Spremenila pa se je struktura, in sicer se je glede na leto 2003 povečal delež proizvodnje kovin za 1.2 strukturne točke, za prav toliko je bil nižji delež proizvodnje kemikalij in kemičnih izdelkov, delež proizvodnje papirja pa se je znižal za 0.1 odstotne točke. V predelovalnih dejavnosti se je energetska intenzivnost po letu 1994 zmanjševala, vendar se je v zadnjih letih ta proces upočasnil. Raba končne energije3 (energetska poraba v TJ) na enoto DV predelovalnih dejavnosti se je kot glavni energetski kazalnik kakovostnih sprememb v obdobju 1995-2001 zmanjševala po povprečni letni stopnji 6.5 %, v letih 2001-2004 pa le še po povprečni letni stopnji 1,8 %. V letu 2005 je prišlo do še večjega poslabšanja: raba končne energije na enoto DV, ustvarjene v predelovalnih dejavnostih, je v tem letu porasla za 3,2 %. K temu je največ prispevala višja poraba energije v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov ter proizvodnji vlaknin in papirja. Zaradi višje rabe končne energije so se emisije CO2 iz predelovalnih dejavnostih v letu 2005 po oceni4 zvišale za 5,3 %. Vlada RS je decembra 2006 sprejela revizijo Operativnega programa zmanj sevanja emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2012, katerega temeljni namen je doseči izpolnitev obveznosti Kjotskega protokola. V okviru tega programa naj bi se tako na primer v letu 2008 zaradi prilagajanja proizvodnje po IPPC direktivi proizvodnja primarnega aluminja zmanjšala za četrtino. Z uveljavljanjem evropske direktive o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja iz industrije (direktiva IPPC) so oblikovani enotni postopki dovoljevanja obratovanja industrijskih virov onesnaževanja. V Sloveniji (na podlagi prijav) trenutno obratujejo 203 industrijski obrati (ali odlagališča), za katere je po merilih IPPC-direktive potrebno 1 V prejšnjih Poročilih o razvoju smo jih imenovali “umazane” industrije. 2 Po metodolgiji Svetovne banke po skupinah SKD klasifikacije sem spadajo: celotna proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken, celotna proizvodnja vlaknin, papirja ter izdelkov iz njih, od proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov le proizvodnja kovin, od proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov pa proizvodnja cementa, apna in mavca ter proizvodnja brusil in drugih nekovinskih mineralnih izdelkov. 3 Energetska poraba po dejavnostih, v TJ (SURS). 4 Energetska bilanca RS za leto 2006, 2006. UMAR 181 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije integralno dovoljenje za obremenjevanje okolja. Izdaja dovoljenj v skladu z zahtevami IPPC-direktive temelji na načelu, da se morajo za industrijsko proizvodnjo uporabiti najboljše v panogi dostopne tehnike glede varstva okolja. Ocenjuje se, da se bo večina teh obratov do roka (2007, izjeme do 2011) prilagodila standardom najboljših dosegljivih tehnik. S tem naj bi se v povprečju za 20 % zmanj šala specifična poraba energije na enoto proizvodnje. Tabela: Indeksi rasti obsega proizvodnje in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in emisijsko intenzivnih industrijah 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Indeks realne rasti dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti 102,5 108,9 104,8 104,8 104,0 104,1 102,8 107,4 Indeks realne rasti proizvodnje predelovalnih dejavnosti 102,8 107,0 102,8 102,0 101,6 104,9 103,7 107,5 Indeks realne rasti proizvodnje v emisijsko intenzivnih industrijah 102,4 108,2 105,4 104,8 107,6 107,3 104,2 111,3 Proizv. vlaknin, papirja ter izdelkov iz njih 98,0 104,7 99,0 108,1 94,0 105,6 102,9 99,7 Proizv. kemikalij, kemičnih izd., umetnih vlaken 103,2 110,4 108,1 105,9 111,8 108,8 107,6 113,2 Proizv. dr. nekovinskih mineralnih izdelkov 101,0 96,4 100,1 100,8 100,7 101,2 93,1 107,5 Proizvodnja kovin 103,3 111,9 104,5 102,9 106,8 108,0 103,1 114,1 Indeks realne rasti proizvodnje pred. dej. brez emisijsko intenzivnih industrij 102,9 106,7 102,2 101,3 100,2 104,3 103,6 106,6 Vir: SI-STAT podatkovni portal - Nacionalni računi ter Rudarstvo in predelovalne dejavnosti (SURS), 2007; preračuni UMAR. Opomba: Indeski industrijske proizvodnje so do vključno leta 2004 izračunani iz količinkih podatkov, od leta 2005 pa iz vrednostnih podatkov. Slika: Delež dodane vrednosti emisijsko intenzivnih industrij v Sloveniji v obdobju 2000-2005, v % od dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti 20 15 10 5 0 ^iGOCCn Pro. brusil. dr. nekov inskih mineral. izd. Pro. cementa, apna, mav ca Pro. v laknin, papirja ter izd. iz njih Pro. kov in Pro. kemikalij, kemič. izd., umet. vlaken Emisijsko intenzivne industrije skupaj 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Vir: Račun proizvodnje in primarnih dohodkov 1995-2005 (SURS), 2006; Statistični podatki iz bilance uspeha gospodarskih družb (AJPES) 2006 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Dele` cestnega v blagovnem prometu Na področju transporta pomeni trajnostni razvoj preusmeritev prevoza blaga s cest na železnico in ostale vrste prevoza oziroma zniževanje deleža cestnega blagovnega prometa. V večini držav se največ blaga prepelje po cestah s tovornjaki, ker je ta način prevoza prilagodljivejši od prevoza po železnici ali po rekah in jezerih. Po drugi strani pa na primer železniška proga v primerjavi z avtocesto porabi manj prostora, železniški prevoz na enoto prepeljanega blaga porabi manj energije in manj onesnažuje okolje (emisije toplogrednih plinov), povzroča manj hrupa in je praviloma varnejši (manjše število nesreč). Zato je z vidika trajnostnega razvoja železniški prevoz blaga primernejši od cestnega. Z vključitvijo vseh eksternih stroškov v cene prevozov (več kot jih je 90 % posledica cestnega prometa1) bi se ekonomska privlačnost cestnega prevoza v primerjavi z ostalimi znižala; še vedno pa bi bili železniški prevozi omejeni na svoje tire ter bi bili konkurenčnejši predvsem pri prevozih na daljše razdalje. Deležcestnega blagovnega prometa se povečuje tako v EU kot v Sloveniji, le da pri nas precej hitreje. Delež cestnega blagovnega prometa2 (v celotnem cestnem, železniškem in notranjevodnem prometu) je v EU že v zgodnjih devetdesetih letih dosegel 70 %, v Sloveniji pa je to raven dosegel v letu 2000. Nato se je v letih 2002 in 2003 nekoliko znižal, z vstopom Slovenije v EU pa močno povečal, tako da smo v letu 2005 že prehiteli evropsko povprečje. Od leta 1995 do leta 2005 se je omenjeni delež v EU povečal za 4,7 odstotne točke, v Sloveniji pa za 12,4 odstotne točke. Le v štirih državah EU se je delež cestnega blagovnega prometa bolj povečal kot v Sloveniji, in sicer na Poljskem, na Češkem ter v Litvi in Latviji, v treh državah EU pa se je tudi znižal; v Združenem kraljestvu in Belgiji za nekaj odstotnih točk. V letu 2005 je delež cestnega blagovnega prometa v Sloveniji s 77,3 % že presegel povrečje EU (76,9 %), do konca tretjega četrtletja 2006 pa se je še okrepil, na 78,9 %. Majhne deleže cestnega blagovnega prometa imajo baltiške države (Latvija pod 30 %), najvišje deleže (več kot 95 %) pa manjše otoške države: Malta, Ciper, Irska in Grčija. V Sloveniji je v zadnjih letih rast cestnega blagovnega prometa močno prehitevala gospodarsko rast V obdobju 2003-2005 se je obseg blagovnega železniškega prometa letno zniževal po 0,5 %, cestni blagovni promet pa je močno naraščal (po 25,2 % na leto3) in tako krepko prehiteval povprečno letno rast BDP, ki je bila 4,2-odstotna. V istem obdobju se je v EU4 obseg blagovnega železniškega prometa povprečno letno povečeval za 3,8 %, obseg notranjevodnega za 4,1 %, obseg cestnega prometa pa za 4,7 % oziroma za 2,6 odstotne točke hitreje od povprečne rasti BDP. Slovenija spada med države z dobro razvitim cestnim prevozništvom, kjer velik del cestnega blagovnega prometa predstavlja mednarodni promet V letu 2005 se je Slovenija s 5524 tonskimi kilometri v okviru držav EU uvrstila na tretje mesto po obsegu cestnega blagovnega prometa na prebivalca5 (povprečje za EU je bilo 3751 tonskih kilometrov). 1 Lep et al., 2004 2 Podatki za cestni blagovni promet se nanašajo le na v državi registrirana cestna tovorna vozila (tako ne zajemajo prevozov tujih blagovnih prevoznikov na našem ozemlju). 3 SI-STAT, Nacionalni računi in Transport (SURS), 2006. 4 Energy & Transport in Figures (European Commission), 2006. 5 Izračun na osnovi podatkov Eurostat (Transport, 2006; Population and Social Conditions, 2006) za leto 2004. UMAR 182 UMAR 183 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Enako visoko pa se je Slovenija uvrstila tudi po deležu mednarodnega cestnega blagovnega prometa v skupnem notranjem in mednarodnem cestnem blagovnem prometu, ki je z 78,6 % močno nad povprečjem EU (30,4 %) in se povečuje predvsem zadnji dve leti. Visok deležmednarodnega prometa je posledica ugodne geografske lege Slovenije in njene majhnosti. Tabela: Delež cestnega v skupnem blagovnem prometu (merjeno v tkm), v % 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EU-25 72,2 74,5 75,5 76,1 76,2 76,7 76,9 Avstrija 63,5 64,8 65,9 65,8 67,4 65,6 64,4 Belgija 77,4 77,4 78,3 77,5 76,5 74,9 72,4 Ciper 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Češka 57,5 68,0 69,7 73,3 74,5 75,2 74,5 Danska 91,8 92,1 91,8 92,1 92,0 91,4 92,2 Estonija 28,7 37,3 31,2 30,3 29,1 32,7 35,4 Finska 72,3 75,8 75,4 76,6 75,3 76,0 76,5 Francija 76,5 76,0 77,9 77,8 78,8 79,9 80,5 Grčija 97,7 n.p. n.p. n.p. 97,7 n.p. 97,4 Irska 90,1 96,2 96,0 97,1 97,5 97,7 98,3 Italija 88,2 89,0 89,4 90,4 89,5 89,5 90,3 Latvija 15,8 26,5 27,4 29,2 27,5 28,4 29,8 Litva 41,6 46,6 51,7 52,3 50,0 51,3 56,1 Luksemburg 85,9 87,8 89,6 91,5 92,0 90,9 92,5 Madžarska 58,3 68,1 67,3 65,5 65,6 65,9 69,2 Malta 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Nemčija 63,9 66,1 67,2 67,0 67,8 66,9 66,0 Nizozemska 63,6 63,4 63,0 63,3 64,6 65,0 65,8 Poljska 42,6 56,9 61,1 62,2 63,0 66,1 69,0 Portugalska 90,3 92,5 93,3 93,1 93,0 94,7 94,7 Slovaška 63,7 53,0 53,6 58,7 62,1 65,4 70,3 Slovenija 64,9 70,0 71,3 68,2 68,2 72,2 77,3 Španija 90,3 92,8 93,2 94,1 94,3 94,9 95,2 Švedska 62,0 63,9 63,6 65,6 64,5 63,9 64,0 Združeno kraljestvo 92,3 90,0 89,3 89,7 89,8 88,1 88,0 Vir: Structural indicators (Eurostat), 2006. 77,3 76,9 Slika: Delež cestnega v skupnem (cestnem, železniškem in notranjevodnem) ter delež mednarodnega cestnega v skupnem cestnem blagovnem prometu (merjeno v tkm) v letu 2005 ¦ Delež cestnega v skupnem blagovnem prometu D Delež mednarodnega cestnega v skupnem cestnem prometu 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 ? M H h Vir: Structural indicators (Eurostat), 2006. Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Intenzivnost kmetovanja Poraba NPK-gnojil na enoto kmetijskih zemljišč v uporabi je v Sloveniji višja od porabe v povprečju evropskih držav, vendar se po letu 2000 vztrajno znižuje. V letu 2005 je bilo za kmetijsko pridelavo porabljenih 58,7 tisoč ton NPK-gnojil, kar je za 8 % manj kot v letu prej in za 21 % manj kot v letu 2000. Preračun na enoto kmetijskih zemljišč v uporabi pokaže, da je bilo porabljenih 115 kg teh rastlinskih hranil na hektar, kar je za 11 % manj kot v predhodnem letu in za 21 % manj kot v letu 2000. Zadnji primerljivi podatki z ostalimi evropskimi državami so dosegljivi za leto 2002, ko je bila poraba na enoto kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji kar za 31 % višja kot v povprečju EU-15 in za 42 % višja kot v povprečju EU-25. Višja poraba kot v Sloveniji je bila le na Nizozemskem, v Belgiji in v Nemčiji, ki so države z visoko intenzivnim kmetijstvom. V Sloveniji se je prodaja pesticidov v letu 2005 zmanjšala, primerjava porabe pesticidov na enoto kmetijske zemlje v uporabi med posameznimi evropskimi državami pa zaradi razlik v koncentraciji pesticidov ni ustrezna. Skupna prodaja pesticidov v Sloveniji, ki niso porabljeni le v kmetijski dejavnosti, med leti precej niha. V letu 2005 je znašala 1,4 tisoč ton aktivne snovi in je bila glede na leto prej nižja za 9,6 %. Znižala se je prodaja vseh treh skupin, to je fungicidov, herbicidov in insekticidov, in sicer za 14 %, 1 % in 3 %. Znižanje prodaje fungicidov, ki imajo med pesticidi večinski delež, je sledilo precejšnjemu povečanju prodaje v letu prej. Primerjava prodaje pesticidov med državami ni smiselna, ker podatek o tej količini predstavlja seštevek aktivne snovi z izjemno različno stopnjo toksičnosti. Novejše vrste pesticidov so biološko vse močnejše in zato učinkovitejše že v majhnih količinah, starejše pa so biološko šibkejše, za okolje neprimerno manj obremenjujoče in se uporabljajo v večjih količinah. V Sloveniji imajo biološko šibkejše vrste pesticidov kar okoli tretjinski delež v skupni prodaji, zato bi enostavna količinska primerjava pokazala, da je Slovenija po tem kazalniku nad povprečjem EU. Primerjava obremenjenosti okolja zaradi živinoreje v Sloveniji in v ostalih državah EU po prikazanih dveh kazalcih ne kaže enotne slike: povprečno število živali na enoto kmetijskih zemljiščv uporabi je v Sloveniji nekoliko višje, a se z leti rahlo znižuje, povprečna mlečnost na žival pa je precej nižja in se nekoliko zvišuje. Po popisu kmetijskih gospodarstev je bilo v letu 2005 v Sloveniji 0,87 glav velike živine na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, kar je nekoliko manj kot v letu 2000. Hkrati je to še vedno več kot v poprečju držav EU-25, vendar že nekoliko manj kot v EU-15, kjer je obremenitev okolja višja (v EU-25 0,83 glav, v EU-15 0,88 glav). Vzrok za razmeroma visoko število živali na enoto zemljišč v Sloveniji lahko iščemo v visokem deležu hribovitih in travnatih površin, ki so bolj primerne za živinorejo kot za ostale kmetijske panoge. Povprečna mlečnost na žival pa je kljub dolgoročnemu povečevanju še vedno razmeroma nizka. V letu 2005 je znašala 4,8 tisoč litrov na žival, kar je za 4 % več kot v letu prej, vendar za 19 % nižja kot v EU-25 in kar za 24 % nižja kot v EU-15. Povprečna pridelka na enoto zasejanih površin dveh v Sloveniji najpomembnejših poljščin, to je pšenice in koruze, sta v Sloveniji nižja od povprečja v evropskih državah, vendar se je zaostanek v zadnjih letih zmanjšal Nizka raven pridelave ni optimalna z vidika izkoriščenosti zemlje kot naravnega vira, zelo visoka raven pa prav tako ni ustrezna, ker je pri tem nujna tudi visoka obremenitev okolja. V obdobju 1995-2003 sta bili letini, podobno kot v večini ostalih evropskih držav, zaradi pogostih vremensko sušnih let razmeroma nizki, v letih 2004 in 2005 sta se tudi zaradi ugodnega vremena precej zvišali, v letu 2006 pa sta se ponovno znižali. Povprečni pridelek pšenice je v letu 2006 znašal 4,2 t/ha, kar je za 11 % manj kot v letu prej, pridelek koruze pa 7,1 t/ha, kar je za 15 % manj kot v letu prej. Povprečna pridelka sta bila ves opazovani čas precej nižja kot v povprečju ostalih evropskih držav. V letu 2005 je bil pri pšenici za 13 % nižji kot v povprečju EU-25 in za 19 % nižji kot v povprečju EU-15. Pri koruzi je bil že blizu povprečnemu v EU-25, saj je za njim zaostajal le še za 1 %, za povprečnim v EU-15 pa je zaostajal za 7%. UMAR 184 UMAR 185 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Deležkmetijskih zemljiščv ekološki kontroli v skupni površini kmetijskih zemljiščv uporabi se v Sloveniji zvišuje in je višji kot v povprečju evropskih držav, vendar hkrati precej zaostaja za vodilno evropsko državo. Slovenske kmetije, ki so bile vključene v kontrolo ekološkega in integriranega kmetovanja, so v letu 2005 obdelovale preko 23 tisoč hektarjev površin na ekološki način in preko 44 tisoč hektarjev na integriran način, kar je skupaj predstavljalo več kot 13 % vseh kmetijskih površin v uporabi. V primerjavi z letom prej so se površine ponovno povečale, v ekološki pridelavi za 2 %, v integrirani pridelavi pa za 5 %, vendar sta bili obe letni rasti najnižji po letu 1998, ko so prve kmetije vstopile v sistem kontrole. Delež ekološko obdelanih površin v skupni površini KZU je tako v Sloveniji v letu 2005 znašal 4,6 %, kar je skoraj enako kot v letu prej. Glede na zastavljene cilje v Akcijskem načrtu razvoja ekološkega kmetijstva, po katerem naj bi bilo do leta 2015 v nadzoru ekokmetijstva 20 % KZU, je bila rast preskromna. Opazovani delež v KZU je bil v Sloveniji sicer višji kot v povprečju EU-25, kjer je bil 3,7-odstoten, vendar pa hkrati tudi bistveno nižji kot v Avstriji, ki ima s Slovenijo primerljive naravne razmere za kmetijsko pridelavo, kjer je bil kar 14,1-odstoten. Tabela: Kazalniki intenzivnosti kmetovanja v Sloveniji v obdobju 1995–20051 enota 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Intenzivnost pridelave/prireje Povprečni pridelek pšenice t/ha 4,2 4,2 4,6 4,9 3,5 4,5 4,7 Povprečni pridelek koruze t/ha 6,3 5,9 5,4 8,2 5,1 7,8 8,3 Število glav velike živine2 na ha kmetijske zemlje v uporabi št. / ha - 0,9 - - 0,9 - 0,9 Povprečna mlečnost na žival t / kravo - 4,5 4,5 5,2 4,6 4,8 4,8 Poraba NPK-gnojil Poraba na enoto kmetijskih zemljišč v uporabi kg / ha 131,3 146,6 141,8 138,0 137,0 129,4 115,3 Prodaja pesticidov Prodaja pesticidov skupaj, v aktivni snovi 000 t - 1,5 1,4 1,5 1,4 1,5 1,4 Vključenost v kontrolo okoljskih ukrepov Ekološko obdelane površine v kontroli 000 ha - 5,3 10,8 13,8 20,0 23,0 23,6 Ekološke kmetije v kontroli št. v 000 - 0,6 1,0 1,2 1,4 1,6 1,7 Integrirano obdelane površine v kontroli 000 ha - - - 10,1 12,0 42,5 44,6 Integrirane kmetije v kontroli št. v 000 - - - 2,1 2,9 4,6 5,5 Viri: Statistični letopis Republike Slovenije 2005 (SURS), 2006; MKGP, Fitosanitarna uprava (predhodni podatki); preračuni UMAR. Opombe: 1Evropska unija v Poročilu o napredku pri izvajanju integracije na podlagi kmetijsko okoljskih kazalnikov (ang. IRENA, Indicator Reporting on the integration of Environmental concerns into Agricultural Policy) predvideva kar 38 kmetijsko okoljskih kazalnikov. V naši analizi zajemamo le nekaj najosnovnejših. 2Glava velike živine je preračun števila živali po njihovi povprečni teži (1 glava = 600 kg). Slika: Nekateri primerljivi kazalci intenzivnosti kmetovanja v Sloveniji in EU (zadnje leto z razpoložljivo primerjavo) 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 SLO EU-15 EU-25 SLO EU-15 EU-25 SLO EU-15 EU-25 SLO EU-15 EU-25 SLO EU-15 EU-25 SLO EU-25 Povprečni pridelek koruze v 2005 Povprečna Delež t/ha mlečnost ekološko t/ha obdelanih zemljišč v uporabi živine na ha v 2002 v 2005 kmetijske zemlje sto kg/ha % v uporabi v 2005 št./ha Vir: SURS, EUROSTAT (Povprečni pridelki, Število grav velike živine, Mlečnost), FAOSTAT (Poraba NPK-gnojil), Institute of Rural Sciences (Ekološka in integrirana pridelava). Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Intenzivnost poseka lesa Površina gozdov, ki pokriva več kot polovico ozemlja Slovenije, se kljub temu da to ni načrtovano, še vedno povečuje. Odmaknjena in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča se namreč zaraščajo hitreje, kot se krčijo gozdovi na primestnih območjih in na območjih intenzivnega kmetovanja. Ob koncu leta 2005 je tako površina gozdov znašala 1.169 tisoč hektarjev, kar je za 0,5 % več kot v letu prej, za 7 % več kot v letu 1995 in za 2 % več, kot je to predvideno z Gozdnogospodarskimi načrti za obdobje 2001-2010 (Program razvoja gozdov v Sloveniji, 1999). S površino gozdov se povečujeta tudi prirastek in zaloga lesa, intenzivnost poseka lesa1 pa med leti niha, a je bila v letu 2005 najvišja v zadnjih petnajstih letih. V letu 2005 se je letni prirastek lesa povečal za 2 %, lesna zaloga pa za 3 %. Posek lesa, ki je znašal 3,3 mio m3 (od tega 63 % iglavcev in 37 % listavcev), je bil za 10 % večji kot v letu prej in za 36 % večji kot pred petimi leti. Najbolj se je povečal posek za obnovo, a ta se je v letu prej zelo zmanjšal in tudi njegov delež v skupnem poseku je bil nizek. Pomembnejše je povečanje negovalnega poseka, ki je za razvoj gozdov nujen, vendar je bil še vedno preskromen. Gozdarji so bili ponovno v večji meri aktivni pri saniranju gozdov po napadih insektov, ki zadnja leta povzročajo razmeroma veliko škodo. Zmanjšal pa se je posek zaradi krčitve gozdov in tudi posek brez odobritve gozdarjev. S hitrejšo rastjo poseka od prirastka se je izboljšala intenzivnost poseka lesa, in sicer z 39,7 % na 42,8 %. Čeprav je to ena najboljših intenzivnosti v zadnjih nekaj letih, pa bi jo bilo mogoče še precej izboljšati, saj je bil posek lesa le v višini 75 % možnega po gozdnogospodarskih načrtih (v letu 2004 72 % možnega). Tudi lani je bil v državnih gozdovih opravljen ves možni posek, v zasebnih, ki obsegajo skoraj tri četrtine vseh gozdov, pa ne, ker ga ovira razdrobljena posest. Simulacija razvoja gozdov, ki jo je opravil Zavod za gozdove Slovenije, kaže, da se bo količina lesa, ki jo bo mogoče v naslednjih letih posekati, zaradi naraščanja lesne zaloge še naprej povečevala. Dovoljena intenzivnost poseka lesa bi do leta 2040 lahko porasla na 87 %, kar pomeni podvojitev dosežene v letu 2005. Večji posek bi bil smiseln, ker je les tudi eden izmed redkih obnovljivih naravnih virov Slovenije. Čeprav Slovenija po deležu gozdov v skupni površini sodi v vrh evropskih držav, jih v nadaljnjem povečevanju teh površin v povprečju še vedno prehiteva; ob tem je intenzivnost poseka lesa v primerjavi z intenzivnostjo v večini drugih evropskih držav nizka (zadnji podatki so za obdobje 1995-2000, glej Poročilo o razvoju 2002), a se primerljivo stanje po nekaterih drugih kazalnikih izkoriščenosti gozdov izboljšuje. Slovenija zaostaja tudi po proizvodnji gozdnih sortimentov (hlodov, lesa za celulozo in drugega tehničnega lesa), preračunani na enoto površine gozdov (glej Poročilo o razvoju 2005), vendar je na tem področju v obdobju 1995-2004 napredovala bolj kot povprečje držav EU. Medtem ko se je količina pridobljenih gozdnih sortimentov v tem obdobju v povprečju držav EU-25 povečala za 18 % in v povprečju držav EU-15 za 10 %, se je v Sloveniji kar za 37 %, čeprav se je v letu 2004 po precejšnji rasti v letu prej nekoliko znižala. Slovenijo so po rasti tega kazalca v obdobju 1995-2004 prehitele le tri države članice EU, in sicer Estonija, Latvija in Poljska. Hkrati se hitreje kot v povprečju EU povečuje tudi skupna površina gozdov: v povprečju držav članic EU-25 za 0,3 %, v Sloveniji pa za 0,5 % na leto. To je sicer s stališča klimatskih, ekoloških in ekonomskih pogojev praviloma pozitivno, vendar pa ima (pre)velika površina gozdov tudi negativne vplive, saj oži prostor za bivalne, gospodarske, prometne in druge namene. UMAR 186 Intenzivnost poseka lesa je razmerje med letnim posekom in prirastkom lesa. UMAR 187 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Intenzivnost poseka lesa v Sloveniji v obdobju 1995–2005 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 GGN1 2001–2010 Površina gozda, v tisoč ha 1.098 1.134 1.143 1.150 1.158 1.164 1.169 1.142 Letni prirastek, v tisoč m3 5.995 6.872 6.925 7.102 7.290 7.446 7.569 6.923 Lesna zaloga, v tisoč m3 228.493 262.795 267.912 276.574 285.735 293.532 300.795 266.704 Letni posek, v tisoč m3 2.092 2.609 2.614 2.646 3.007 2.958 3.253 4.101 od tega: nega 1.325 1.849 1.920 1.885 1.866 1.734 1.873 n.p. obnova 12 19 19 18 17 10 17 n.p. varstvo-sanacija 589 553 505 566 976 1.055 1.212 n.p. za infrastrukturo 15 40 48 45 45 43 48 n.p. krčitve 35 53 52 66 47 71 65 n.p. brez odobritve 113 91 68 63 54 42 35 n.p. drugo 2 3 3 4 3 2 2 n.p. Intenzivnost poseka2, v % 34,9 38,0 37,7 37,3 41,2 39,7 42,8 59,2 Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2005 (SURS), 2006; Poročilo Opomba: 1Gozdnogospodarski načrti za obdobje 2001–2010. 2Razmerje zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2005, 2006. med letnim posekom in prirastkom lesa. Slika: Rast proizvodnje gozdnih sortimentov v obdobju 1995–2004 v Sloveniji, EU-25 in EU-15 140 130 120 110 100 -----¦------ EU-25 - - ¦ - EU-15 -------------Slovenija / ____/ """"•^ / »v \ ^^ "<' *•.....-* - ¦#• 90 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Vir: Eurostat Yearbook 2005, 2006. Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Komunalni odpadki Odpadki predstavljajo pristik na okolje hkrati pa tudi potencialno energijo. Zato trajnostni razvoj na tem področju na prvem mestu pomeni zniževanje količine nastalih odpadkov, zatem njihovo ponovno uporabo (recikliranje), nato predelavo (sežig s pridobivanjem energije) in šele nazadnje odstranjevanje (odlaganje, sežig). Rast količine komunalnih odpadkov je tudi v letu 2005 zaostajala za gospodarsko rastjo. V Sloveniji je količina komunalnih odpadkov na prebivalca upadala vse do leta 2002, vendar podatki do tega leta še niso bili povsem v skladu z metodologijo Eurostat. V letu 2003 je nato rast količine odpadkov rahlo prehitela gospodarsko rast, v naslednjih dveh letih pa je za njo zaostajala; v letu 2005 je porasla za 1,4 %. V EU se količina komunalnih odpadkov v povprečju v zadnjih letih ohranja na enaki ravni in tako po letu 2000 nastajanje komunalnih odpadkov zaostaja za gospodarsko rastjo. V letu 2005 je bilo zaostajanje rasti nastalih komunalnih odpadkov v Sloveniji (2,6 o.t.) večje kot v povprečju EU (1,5 o.t.). Največje je bilo v Estoniji, Latviji, na Poljskem, ter nekoliko manj na Irskem, v Veliki Britanji in Španiji. Slabo pa so se na tem področju izkazale Danska, Portugalska, Nemčija, Švedska in Italija, saj je bila rast količine odpadkov višja od gospodarske rasti (največ na Danskem; za skoraj 3 odstotne točke). Količina nastalih komunalnih odpadkov v Slovenji je sorazmerna ravni razvitosti gospodarstva. Sama količina odpadkov na prebivalca je sicer močno odvisna od ravni razvitosti gospodarstva oz. kupne moči BDP. Tako je bilo v Slovenji leta 2005 423 kg na prebivalca nastalih komunalnih odpadkov relativno popolnoma sorazmerno glede na raven BDP po kupni moči. V tem pogledu pozitivno izstopajo - producirajo relativno manj odpadkov v primerjavi z njihovo ravnijo BDP - Luksemburg, Belgija, Finska in Švedska. Relativno več komunalnih odpadkov glede na njihovo razvitost pa je v letu 2005 nastalo na Cipru, Malti, Madžarskem in v Estoniji. V Sloveniji je odlaganje odpadkov še vedno prevladujoč način ravnanja z odpadki Potem ko se je delež odloženih komunalnih odpadkov v zadnjih letih počasi zmajševal, se je v letu 2005 povečal, in sicer na 78 % oz. 330 kg na prebivalca. V EU se ta delež počasi zmanjšuje; v 2005 je znašal 43 %. Najhitreje se je v zadnjih letih zmanjševal na Nizozemskem in Švedskem; obe državi dosegata tudi najnižja deleža odloženih odpadkov (1,4 % in 4,7 %). Manj kot 10 % komunalnih odpadkov odložijo še na Danskem in v Belgiji (gl. Sliko). Te države tako nizke deleže odloženih odpadkov dosegajo tudi z visokim deležem sežiganja odpadkov s pridobivanjem energije. Na Švedskem in Danskem jih sežgejo polovico vseh nastalih, v Luksemburgu, Franciji, Belgiji in na Nizozemskem pa tretjino. Sicer količina sežganih odpadkov v povprečju v EU stalno narašča (v zadnjih letih najhitreje na Švedskem) in je v letu 2005 znašala 97 kg komunalnih odpadkov letno, kar predstavlja 18 % nastalih komunalnih odpadkov. V Slovenji sežiganja odpadkov praktično ni. Slovenija zaostaja v bolj trajnostnih oblikah ravnanja s komunalnimi odpadki (recikliranje, kompostiranje). Po deležu komunalnih odpadkov, ki se predelajo na druge načine je Slovenija z deležem 22 % pod povprečjem EU (38 %), vendar se je med EU-10 bolje uvrstila le Estonija. V tem pogledu so najboljše Nizozemska, v Belgija, Avstrija in Nemčija, kjer predelajo in reciklirajo več kot polovico nastalih komunalnih odpadkov. Vzrok za slabo stanje v Sloveniji je tudi še neučinkovit sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Na to kažejo podatki SURS o odpadkih, zbranih z javnim odvozom, ki od uvedbe ločenega zbiranja posameznih frakcij v letu 2004 ne kažejo bistvenega povečanja UMAR 188 UMAR 189 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije zbrane odpadne embalaže. Tako je bil v letu 2005 delež ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov, odpadkov z vrtov in parkov ter ločeno zbrane embalaže v skupni količini z javnim odvozom zbranih odpadkih še vedno le 12-odstoten (v letu 2004 11 %). Pri tem se je tretjina teh ločeno zbranih odpadkov še vedno odložila ali odstranila na drug način. Tabela: Količina nastalih komunalnih odpadkov, v kg na prebivalca 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EU 459 525 525 534 527 525 526 Avstrija 438 581 578 609 609 627 630 Belgija 456 467 460 461 445 465 464 Ciper 600 680 703 709 724 739 739 Češka 302 334 273 279 280 278 289 Danska 567 665 658 665 672 696 737 Estonija 368 440 372 406 418 449 436 Finska 414 503 466 449 453 455 459 Francija 476 516 529 533 535 544 543 Grčija 302 408 417 423 428 433 438 Irska 514 603 705 698 736 753 740 Italija 454 509 516 524 524 538 542 Latvija 263 270 302 338 298 311 310 Litva 424 363 377 401 383 366 378 Luksemburg 592 658 650 656 684 696 705 Madžarska 460 4451 451 457 463 454 459 Malta 338 547 542 541 581 624 611 Nemčija 533 610 601 6401 601 587 601 Nizozemska 549 616 615 622 610 625 624 Poljska 285 316 290 275 260 256 245 Portugalska 385 472 472 439 447 436 446 Slovaška 295 254 239 2831 297 274 289 Slovenija 596 513 479 4071 418 417 423 Španija 510 662 658 645 655 608 597 Švedska 386 428 442 468 471 464 482 Združeno kraljestvo 499 578 592 600 594 605 584 Vir: Long-term indicators Opomba: 1Sprememba v (Eurostat), 2007. metodologiji; prelom serije. Slika: Delež sežganih (s pridobivanjem energije) in odloženih komunalnih odpadkov, 2005 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 ¦¦ Viri: Long-term indicators: Environment – Waste (Eurostat), 2007. 0 UMAR 190 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Indeks starostne odvisnosti S staranjem prebivalstva se povečuje tudi starostna odvisnost prebivalstva v starosti 65 let in več. Leta 2005 je prišlo v Sloveniji na 100 delovno sposobnih prebivalcev (to je prebivalcev v starosti 15-64 let) 22 prebivalcev v starosti 65 let in več, kar je 2,1 več kot leta 2000 oziroma 4,7 več kot leta 1995. Leta 2006 se je to razmerje, ki pomeni indeks starostne odvisnosti prebivalstva v starosti 65 let in več, povečalo na 22,4. Indeks se povečuje, ker se število prebivalcev v starosti nad 65 let povečuje hitreje od števila prebivalcev v starosti 15-64 let. Z upadanjem števila rojstev in z upočasnjevanjem umrljivosti se starostna sestava prebivalstva Slovenije spreminja. Delež otrok v starosti 0-14 let se hitro zmanjšuje (v zadnjih enajstih letih se je s 18,4 % leta 1995 do leta 2006 zmanjšal na 14,0 %), delež starega prebivalstva (v starosti 65 let in več) pa hitro povečuje (z 12,3 % leta 1995 se je do leta 2006 povečal na 15,7 %). Leta 2003 je bilo število prebivalcev v starosti 65 let in več prvič večje od števila otrok. Indeks staranja, ki je razmerje med tema dvema starostnima skupinama prebivalcev, je presegel 100. Do leta 2006 se je povečal že na 112,4. Število prebivalcev v delovno sposobni starosti, to je 15-64 let, se zaradi pozitivnega selitvenega prirasta še vedno počasi povečuje, njihov delež v celotnem prebivalstvu pa se je začel počasi zniževati (z 69,3 % leta 1995 se je do leta 2003 sicer povečal na 70,4 %, v letih 2005 in 2006 pa se je zmanjšal na 70,3 % oziroma 70,2 %). Indeks starostne odvisnosti prebivalstva v starosti 65 let in večje v Sloveniji nižji kot v povprečju v EU. V večini držav članic EU je pričakovano trajanje življenja namreč daljše kot v Sloveniji1, zato je tudi delež starega prebivalstva v celotnem prebivalstvu višji kot v Sloveniji; problemi z upadanjem rojstev in s tem upadanjem deleža otrok in delovno sposobnega prebivalstva pa so podobni. Povprečni indeks starostne odvisnosti prebivalstva v starosti 65 let in več v EU-25 je bil leta 2004 (zadnji podatek) 24,6, to je 3,1 več kot istega leta v Sloveniji. Najvišji indeks starostne odvisnosti starega prebivalstva med članicami EU imajo Italija (leta 2004 29,1), Nemčija in Grčija. Te države imajo tudi najvišje deleže starega prebivalstva2. 1 Glej indikator Pričakovano trajanje življenja in umrljivost dojenčkov. 2 Leta 2004 je imela Italija 19,1 % starega prebivalstva, Nemčija 18,3 %, Grčija 18,0 %, povprečje EU-25 pa je bilo 16,5 %, tj. 1,3 odstotne točke več kot v Sloveniji. UMAR 191 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Indeks starostne odvisnosti prebivalstva v starosti 65 let in več, v % 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EU-25 22,3 23,6 23,8 24,1 24,4 24,6 n.p. EU-15 23,2 24,5 24,8 25,1 25,3 25,7 n.p. EU-10 18,0 19,0 19,2 19,4 19,5 19,7 n.p. Avstrija 22,6 22,8 22,8 22,8 22,8 23,2 23,9 Belgija 24,0 25,6 25,8 25,9 26,0 26,2 n.p. Ciper 17,2 17,0 17,2 17,5 17,5 17,4 17,3 Češka 19,4 19,8 19,8 19,7 19,7 19,7 n.p. Danska 22,6 22,2 22,2 22,3 22,4 22,6 22,8 Estonija 20,6 22,5 22,8 23,2 23,7 24,1 24,4 Finska 21,3 22,3 22,5 22,8 23,1 23,6 23,9 Francija 22,9 24,3 24,5 24,6 24,7 24,8 24,9 Grčija 22,4 24,4 25,0 25,5 26,1 26,6 27,2 Irska 17,7 16,7 16,6 16,4 16,4 16,4 16,3 Italija 24,3 27,1 27,6 28,2 28,7 29,1 n.p. Latvija 20,7 22,3 22,7 23,1 23,5 23,9 24,2 Litva 18,7 21,0 21,5 21,8 22,2 22,3 22,4 Luksemburg 20,7 21,0 20,7 20,8 20,9 21,1 21,3 Madžarska 21,0 22,1 22,2 22,4 22,5 22,7 22,8 Malta 16,8 18,0 18,3 18,6 18,9 19,1 19,3 Nemčija 22,7 24,2 24,9 25,6 26,3 27,3 28,4 Nizozemska 19,4 20,0 20,1 20,2 20,4 20,6 21,0 Poljska 16,8 17,8 18,1 18,3 18,5 18,7 18,8 Portugalska 22,1 23,9 24,3 24,6 24,8 25,1 25,3 Slovaška 16,3 16,5 16,4 16,3 16,3 16,3 16,3 Slovenija 17,7 20,0 20,4 20,8 21,2 21,6 22,0 Španija 22,5 24,6 24,7 24,7 24,6 24,5 24,4 Švedska 27,4 26,8 26,7 26,5 26,4 26,4 26,4 Združeno kraljestvo 24,5 24,3 24,3 24,3 24,3 24,3 24,2 Vir: Population and social conditions - Demography (Eurostat), 2006. Slika: Delež prebivalstva v starosti 65 let in več v državah članicah EU, 2005 20 15 10 5 Vir: Population and social conditions - Demography (Eurostat), 2006 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Stopnja rodnosti V zadnjih treh letih se rodnost v Sloveniji počasi povečuje. Leta 2003 je koeficient celotne rodnosti, ki izraža razmerje med številom živorojenih in številom žensk v rodni dobi v posameznem koledarskem letu, v Sloveniji dosegel doslej najnižjo raven (1,20). Z izjemo leta 2000 se je ta koeficient neprekinjeno zniževal že od leta 1980 dalje, ko je z 2,11 zadnjič dosegal raven, ki še zagotavlja nezmanjšano obnavljanje generacij. Podatki za leti 2004 in 2005 ter prvo polletje 2006 pa kažejo, da se je začelo razmerje med številom živorojenih in številom žensk v rodni dobi počasi izboljševati: na 1,25 v letu 2004 in 1,26 v letu 2005. Na osnovi podatkov, da je bilo število živorojenih v prvem polletju 2006 nekoliko višje kot v prvem polletju 2005, število žensk v rodni dobi pa nižje, lahko sklepamo, da se bo koeficient celotne rodnosti verjetno povečal tudi v letu 2006. Kljub temu pa Slovenija ostaja med državami z najnižjimi stopnjami rodnosti v Evropi. Rast koeficienta celotne rodnosti v Sloveniji v zadnjih treh letih lahko pripišemo dejstvu, da se upadanje rodnosti žensk, mlajših od 26 let, počasi umirja, rodnostžensk v starosti 31-36 let pa se pospešeno povečuje. Upadanje stopenj rodnosti žensk, mlajših od 26 let, je trajalo več kot 25 let. Zadnja leta se je v starosti 15-19 ustavilo, v starosti 20-26 let pa močno upočasnilo. Stopnje rodnosti žensk v starosti 27 let ali več imajo tendenco naraščanja vse od leta 1990 dalje, najhitreje pa narašča stopnja rodnosti v starosti 31-36 let. S tem se povečuje tudi povprečna starost žensk ob rojstvu otrok. Do leta 2005 se je povečala na 29,4 leta, kar je 1,2 leta več kot leta 2000 oziroma 2,2 leta več kot leta 1995, povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka pa na 27,8 leta (za 1,3 leta več kot leta 2000 oziroma za 2,9 leta več kot leta 1995). Rodnost se že nekaj let povečuje tudi v večini drugih držav EU, čeprav je v vseh nižja od ravni, ki omogoča enostavno obnavljanje generacij. Edine države, kjer rodnost še vedno upada, so Ciper, Malta in Portugalska, ki pa so imele ob prelomu desetletja še relativno visoke vrednosti koeficienta celotne rodnosti. Eurostatovi izračuni za vrednost tega koeficienta na ravni EU-25 kažejo na povečanje z 1,44 leta 1995 na 1,52 leta 2005. Najvišjo rodnost med državami članicami EU imata že nekaj let Irska in Francija (preko 1,9), približujejo pa se jima Finska, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska in Nizozemska. Tudi v novih članicah (z izjemo Malte in Cipra) se rodnost, ki je (z izjemo Estonije) dosegla najnižje vrednosti ob prelomu stoletja, počasi izboljšuje ali pa se je njeno upadanje vsaj ustavilo (glej Tabelo). UMAR 192 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Stopnje rodnosti v državah EU v obdobju 1995–2005 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EU-25 1,44 1,48 1,46 1,46 1,48 1,51 1,52 EU-15 1,42 1,50 1,49 1,50 1,52 n.p. n.p. EU-10 n.p. n.p. n.p. 1,24 1,27 1,27 n.p. Avstrija 1,42 1,36 1,33 1,40 1,38 1,42 1,41 Belgija 1,55 1,66 1,64 1,62 1,64 1,64 1,72 Ciper 2,13 1,64 1,57 1,49 1,50 1,49 1,42 Češka 1,28 1,14 1,14 1,17 1,18 1,23 1,28 Danska 1,80 1,77 1,74 1,72 1,76 1,78 1,8 Estonija 1,32 1,34 1,34 1,37 1,37 1,47 1,5 Finska 1,81 1,73 1,73 1,72 1,76 1,80 1,8 Francija 1,70 1,88 1,89 1,88 1,89 1,90 1,94 Grčija 1,32 1,29 1,25 1,27 1,28 1,31 1,28 Irska 1,84 1,90 1,94 1,97 1,98 1,99 1,88 Italija 1,18 1,24 1,25 1,26 1,28 1,33 1,34 Latvija 1,26 1,24 1,21 1,24 1,29 1,24 1,31 Litva 1,55 1,39 1,30 1,24 1,26 1,26 1,27 Luksemburg 1,69 1,76 1,66 1,63 1,63 1,70 1,7 Madžarska 1,58 1,32 1,31 1,30 1,27 1,28 1,32 Malta 1,83 1,72 1,72 1,46 1,46 1,37 1,37 Nemčija 1,25 1,38 1,35 1,31 1,34 1,37 1,34 Nizozemska 1,53 1,72 1,71 1,73 1,75 1,73 1,73 Poljska 1,61 1,34 1,29 1,24 1,22 1,23 1,24 Portugalska 1,41 1,55 1,45 1,47 1,44 1,40 1,4 Slovaška 1,52 1,30 1,20 1,18 1,20 1,24 1,25 Slovenija 1,29 1,26 1,21 1,21 1,20 1,25 1,26 Španija 1,18 1,24 1,26 1,27 1,30 1,33 1,34 Švedska 1,73 1,54 1,57 1,65 1,71 1,75 1,77 Združeno Kraljestvo 1,71 1,64 1,63 1,64 1,71 1,77 1,8 Vir: Population and social conditions - Population (Eurostat), 2005, 2006; Statistične informacije - Prebivalstvo (SURS), 2006. Slika: Distribucija starostno specifičnih koeficientov rodnosti žensk v Sloveniji v obdobju 1985-2005 200 1-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 42 43 45 47 49 Starost žensk ob rojstvu otrok Vir: Statistične informacije - Prebivalstvo (SURS), 2006. UMAR 193 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Selitveni koeficient Selitveni koeficient se je leta 2005 v Sloveniji močno povečal, visok pa ostaja tudi v letu 2006. Število priselitev v Slovenijo, ki jih je bilo v obdobju 1993-2000 v povprečju okrog 5.500 letno, od leta 1999 dalje pa se stalno povečuje, je leta 2005 že preseglo 15.000. Od leta 2000 dalje se povečuje tudi število odselitev iz Slovenije, ki jih je bilo v obdobju 1993-2000 manj kot 3.400 letno, v letu 2005 pa se je povečalo na 8.600. Tako se je selitveni prirast, ki je bil v celotnem obdobju 1993-2004 v povprečju okrog 2.000 oseb letno ali 1,2 na 1.000 prebivalcev, leta 2005 povečal na preko 6.000, selitveni koeficient pa na 3,2 na 1.000 prebivalcev. Kot kažejo razpoložljivi podatki, bo približno enako visok ali še višji tudi v letu 2006. Tako med priseljenimi kot med odseljenimi je več tujcev kot državljanov RS ter več moških kot žensk, največ priseljenih in odseljenih pa je starih 20-29 let. Približno 82 % priseljenih moških in 68 % žensk je starih 20-59 let. Večina priseljenih je še vedno iz držav naslednic nekdanje SFRJ, največ iz Bosne in Hercegovine. V letu 2005 je bilo 42 % priseljenih zaradi zaposlitve, 27 % zaradi sezonskega dela, 22 % zaradi združitve z družino, 4 % zaradi študija in 5 % zaradi drugih razlogov1. Selitveni koeficient je v Sloveniji še vedno nižji od povprečja EU. Skupni selitveni koeficient EU, ki se je po letu 2000 močno povečal, se je v letu 2005 nekoliko zmanjšal. S 3,6 na 1000 prebivalcev pa ostaja višji kot v Sloveniji. Najvišje selitvene koeficiente v zadnjih letih imajo Ciper, Španija in Irska, višje od povprečja EU pa še Italija, Luksemburg, Malta, Avstrija in Portugalska. V Latviji, Litvi in na Poljskem se nadaljuje negativni selitveni prirast (glej Tabelo). UMAR 194 1 Računano od znanih odgovorov. UMAR 195 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Selitveni prirast (s statističnimi popravki), na 1000 prebivalcev v državah EU, 1995–2005 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EU-25 1,5 1,5 2,9 4,0 4,3 4,4 3,6 EU-15 1,9 2,9 3,6 4,7 5,1 5,2 4,1 EU-10 -0,4 -5,6 -0,6 0,1 0,5 0,5 0,8 Avstrija 0,3 2,2 5,4 4,3 4,7 7,6 6,8 Belgija 0,2 1,3 3,5 3,9 3,4 3,4 4,8 Ciper 10,1 5,7 6,6 9,7 17,2 21,3 19,0 Češka 1,0 0,6 -4,2 1,2 2,5 1,8 3,5 Danska 5,5 1,9 2,2 1,8 1,3 0,9 1,2 Estonija -10,9 0,2 0,0 0,1 0,2 0,1 0,1 Finska 0,8 0,5 1,2 1,0 1,1 1,3 1,7 Francija -0,3 1,7 2,0 2,2 2,2 4,0 1,6 Grčija 7,3 2,7 3,5 3,5 3,2 3,7 3,6 Irska 1,7 8,4 10,1 8,3 7,8 11,8 15,9 Italija 0,6 1,0 0,8 6,1 10,6 9,6 5,5 Latvija -5,6 -2,3 -2,2 -0,8 -0,4 -0,5 -0,2 Litva -6,5 -5,8 -0,7 -0,6 -1,8 -2,8 -2,6 Luksemburg 10,5 8,0 7,6 5,7 4,7 3,4 6,0 Madžarska 1,7 1,6 1,0 0,3 1,5 1,8 1,7 Malta -0,5 25,8 5,7 5,1 4,1 4,5 2,3 Nemčija 4,9 2,0 3,3 2,7 1,7 1,0 1,0 Nizozemska 1,0 3,6 3,5 1,7 0,4 -0,6 -1,4 Poljska -0,5 -10,7 -0,4 -0,5 -0,4 -0,2 -0,3 Portugalska 2,2 4,6 6,3 6,8 6,1 4,5 3,6 Slovaška 0,5 -4,1 0,2 0,2 0,3 0,5 0,6 Slovenija 0,4 1,4 2,5 1,1 1,8 0,9 3,2 Španija 1,8 9,7 10,8 15,7 14,9 14,3 14,8 Švedska 1,3 2,8 3,2 3,5 3,2 2,8 3,0 Združeno kraljestvo 1,1 2,4 2,6 2,7 3,0 3,8 3,2 Vir: Population and social conditions - Demography (Eurostat), 2006. Slika: Mednarodne selitve po spolu in državljanstvu, Slovenija, 1995-2004 16000 14000 12000 10000 8000 6000 4000 2000 Priseljeni - v si Odseljeni - v si Priseljene ženske - Odseljene ženske Priseljeni državljani ------------Odseljeni državljani 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 starostne skupine 2005 0 Vir: Statistika prebivalstva (SURS), 2006; preračuni UMAR Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Medregionalne razlike v BDP Statistične regije v Sloveniji se med seboj razlikujejo tako po obsegu kot po strukturi dodane vrednosti, med njimi pa najbolj izstopa Osrednjeslovenska regija. Le-ta v povprečju ustvari dobro tretjino (35,5 % v letu 2004) vse slovenske bruto dodane vrednosti (BDV). Tretjino BDV skupaj ustvarijo tudi Podravska, Savinjska in Gorenjska regija, preostanek pa ostalih osem regij. Osrednjeslovenska regija je v letu 2004 skoraj tri četrtine BDV ustvarila v storitvenem sektorju, po čemer jo presega le Obalno-kraška regija. Po ustvarjeni BDV v predelovalnih dejavnostih in rudarstvu izstopata Jugovzhodna Slovenija in Koroška, v energetiki Spodnjeposavska in Zasavska, v gradbeništvu Pomurska in Notranjsko-kraška regija in v kmetijstvu Pomurska regija. V obdobju od 2000 do 2004 (zadnji dosegljivi podatki) se je struktura BDV po regijah nekoliko spremenila, pri čemer se je v večini regij okrepil storitveni in tudi industrijski sektor, zmanjšal pa se je kmetijski sektor. Delež storitvenega sektorja je najbolj povečala Zasavska regija (za 4,4 odstotne točke), ki je hkrati najbolj zmanjšala delež predelovalnih dejavnosti in rudarstva (za 2,7 o.t.). Nadpovprečno rast storitvenega sektorja je imela v tem obdobju le še Osrednjeslovenska regija (2,5 o.t.). Večje spremembe v strukturi BDV so bile še v Jugovzhodni Sloveniji, Savinjski in Koroški regiji, kjer se je povečal delež industrije. Po razvitosti, merjeni z BDP na prebivalca, dosega najvišje vrednosti Osrednjeslovenska regija, najnižje Pomurska, razlike med ostalimi regijami pa niso velike. Nadpovprečni BDP na prebivalca imata le dve regiji - Osrednjeslovenska in Obalno-kraška regija. V letu 2004 je Osrednjeslovenska presegla slovensko povprečje za 42,9 % in za 13 % povprečje EU-25. S tem se je njena prednost pred slovenskim povprečjem glede na leto poprej zmanjšala za 1,2 odstotne točke, medtem ko je vse do leta 2003 svojo prednost pred slovenskim povprečjem povečevala. Še vedno nadpovprečen, vendar bistveno nižji BDP na prebivalca, ima Obalno-kraška regija, ki je v letu 2004 za 3,2 % presegla slovensko povprečje (82 % EU-25). Njena prednost pa se je glede na leto 2003 zmanjšala za 0,2 odstotne točke. Prednost Obalno-kraške regije pred slovenskim povprečjem se zmanjšuje že vse od leta 2000 dalje, ko je presegala povprečje za 4,9 odstotne točke. Najnižji BDP na prebivalca ima že vsa leta Pomurska regija, ki je v letu 2004 dosegla 69 % slovenskega povprečja (oz. 55 % EU-25). Ostale regije dosegajo od 71,8 do 95,8 % slovenskega povprečja. Razlike med njimi niso velike, lahko pa jih razdelimo v tri skupine. V prvi so regije, ki dosegajo od 71 do 80 % slovenskega povprečja (Zasavska, Notranjsko-kraška, Koroška in Spodnjeposavska), v drugi tiste, ki dosegajo od 81 do 90 % slovenskega povprečja (Podravska, Gorenjska, Savinjska regija) in v tretji skupini regiji, ki dosegata več kot 90 % slovenskega povprečja (Jugovzhodna Slovenija in Goriška regija). V obdobju od 2000 do 2004 se je zaostanek večine regij za slovenskim povprečjem povečal, najbolj v Zasavski (za -7,5 o.t.), Spodnjeposavski (za -4,9 o.t.) in Koroški regiji (za -4,3 o.t.). V Zasavski in Spodnjeposavski regiji v tem obdobju opažamo tudi največja padca števila delovnih mest (v Zasavski za -10 % in Spodnjeposavski za -7,3 %). Svojo prednost pred slovenskim povprečjem in ostalimi regijami je najbolj povečala Osrednjeslovenska regija (za 3,2 o.t.), zaostanek za slovenskim povprečjem pa je zmanjšala tudi Podravska regija (za 1,7 o.t.). V obeh regijah se je povečalo tudi število delovnih mest, najbolj v Osrednjeslovenski regiji (za 4,7 %). Od leta 1999 dalje edino Osrednjeslovenska regija presega povprečje EU-25 in svojo prednost pred njim tudi vsako leto še nekoliko poveča. Od ostalih statističnih regij so v obdobju 2000-2004 tudi vse ostale regije zmanjšale zaostajanje za evropskim povprečjem razen Zasavske, ki ga je povečala za 0,7 o.t. UMAR 196 UMAR 197 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Najbolj uspešna regija (Osrednjeslovenska) ima 2,1-krat višji BDP na prebivalca kot najmanj uspešna (Pomurska), zato lahko Slovenijo po tem kazalniku uvrščamo med države članice z zmernimi medregionalnimi razlikami V obdobju 2000-2004 se je razmerje med najbolj in najmanj uspešno regijo po bruto domačem proizvodu na prebivalca povečalo za 0,1 o.t. (z 2,0:1 na 2,1:1). Primerjava1 medregionalnih razlik s petindvajsetimi državami članicami pa kaže, da so slovenske medregionalne razlike zmerne. V letu 2003 je bil najvišji BDP na prebivalca več kakor dvakrat višji od najnižjega kar v 12 od 19 držav članic. Največje medregionalne razlike so bile v Veliki Britaniji in Belgiji, kjer je bil BDP na prebivalca v regiji z najvišjo vrednostjo 3,7-krat oz. 3,1-krat višji kakor v regiji z najnižjo vrednostjo. Najnižje medregionalne razlike so bile na Irskem in Švedskem (pri obeh faktor 1,6). Velike medregionalne razlike v BDP na prebivalca so prisotne tako v starih kot v novih državah članicah, vendar pa podatki za leti 2002 in 2003 kažejo, da se rahlo zmanjšujejo v obeh skupinah držav. Zmerne medregionalne razlike v BDP na prebivalca (faktor okoli 2) najdemo skoraj vedno le v starih državah članicah in v Bolgariji (Regions, 2006). Medregionalne razlike v BDP na prebivalca so se v obdobju od leta 2000 do 2003 nekoliko povečevale, predvsem v smeri povečevanja prednosti Osrednjeslovenske regije, v letu 2004 pa so se zmanjšale. Koeficient variacije2 je boljši pokazatelj medregionalnih razlik kot primerjava ekstremnih vrednosti. Od leta 1998 do 2003 se je koeficient variacije nekoliko povečeval, v letu 2004 pa se je zmanjšal za 0,6 odstotne točke (na 25,7 %). Kljub zmanjšanju v zadnjem letu pa je bil koeficient variacije še vedno za 3,7 o.t. višji kot v letu 1995. Če iz analize izvzamemo najmočnejšo, Osrednjeslovensko regijo, ki ima najvišji BDP na prebivalca, se koeficient variacije zniža in znaša v obdobju 1995-2004 med 14,4 % in 17 %. Razlika med prvimi in drugimi koeficienti variacije kaže, da večina gospodarskih aktivnosti poteka v Osrednjeslovenski regiji, ki ima močno vlogo gospodarskega središča države ter tako pomembno vpliva na medregionalne razlike v Sloveniji. Tabela: Bruto domači proizvod na prebivalca, indeksi, Slovenija = 100 Statistična regija 1995 2000 2001 2002 2003 2004 SLOVENIJA 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Osrednjeslovenska 137,1 139,7 140,6 140,9 144,1 142,9 Obalno-kraška 108,4 104,9 103,9 103,7 103,4 103,2 Gorenjska 88,6 87,4 88,3 88,0 86,9 86,1 Goriška 97,1 98,2 98,7 97,1 95,4 95,8 Savinjska 93,9 90,3 88,5 89,3 88,8 89,2 Jugovzhodna Slovenija 90,0 91,6 91,9 90,5 90,2 90,9 Pomurska 77,7 70,6 70,6 69,5 68,5 69,0 Notranjsko-kraška 76,4 79,4 78,2 78,6 76,4 77,0 Podravska 81,8 82,8 82,9 84,1 83,3 84,5 Koroška 79,3 81,8 81,5 80,4 78,0 77,5 Spodnjeposavska 83,5 84,5 85,4 84,4 79,9 79,6 Zasavska 83,6 79,3 75,1 72,8 71,7 71,8 Vir: Nacionalni računi, Regionalni bruto domači proizvod (SURS), 2006. 1 Na ravni NUTS 2 regij. To raven ima 19 od 27 držav članic. V Sloveniji smo te razlike izmerili na teritorialni ravni NUTS 3 (statistične regije), kar ni povsem primerljivo s podatki iz ostalih držav članic. Na nižji teritorialni ravni so medregionalne razlike običajno celo večje. 2 Koeficient variacije je definiran kot razmerje med standardnim odklonom in povprečjem, pri čemer je formula modificirana še z upoštevanjem različnih velikosti regij. Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Medregionalne razlike v brezposelnosti Stopnja registrirane brezposelnosti se v večini regij dokaj enakomerno znižuje od leta 2000 dalje, tako da so tudi relativna razmerja med regijami po tem kazalniku bolj ali manj nespremenjena. Upadanje stopnje registrirane brezposelnosti je posledica zmanjšanja števila brezposelnih zaradi večje ponudbe delovnih mest v regijah. Precej pa je k temu pripomoglo tudi črtanje brezposelnih iz evidenc zaradi različnih razlogov. V letu 2006 se je glede na leto 2000 stopnja registrirane brezposelnosti najbolj znižala v Podravski regiji (za 5,5 o.t), Notranjsko-kraški (za 3,4 o.t.) in Gorenjski regiji (za 3,2 o.t.), povečala pa se je le v dveh regijah - v Goriški in v Koroški regiji (v obeh za 0,2 o.t.). Glede na leto 2005 pa se je stopnja registrirane brezposelnosti znižala v vseh statističnih regijah, najbolj pa v Zasavski (-1,8 o.t.). Tudi v letu 2006 ostaja na prvem mestu po registrirani stopnji brezposelnosti Pomurska regija (15,7 %), ki za okoli 66 % presega slovensko povprečje. Stopnja registrirane brezposelnosti v Pomurski regiji je že vrsto let med najvišjimi v Sloveniji, od leta 2002 dalje, ko je prehitela Podravsko regijo, pa najvišja. Poleg te regije so slovensko povprečje v letu 2006 presegle še Podravska, Zasavska, Savinjska, Spodnjeposavska in Koroška regija. Medregionalne razlike v stopnji registrirane brezposelnosti so bile v letu 2006 najnižje po letu 2000. Po tem kazalniku se Slovenija med državami članicami EU uvršča v sredino. Stopnja registrirane brezposelnosti v Pomurski regiji je v letu 2006 za 2,5-krat presegla stopnjo v Goriški, kjer je le-ta najnižja. To razmerje se je od 2000 do 2006 znižalo za 0,6 o.t. in se v letu 2006 zmanjšalo za 0,1 o.t. glede na leto 2005. Koeficient variacije, ki je boljši pokazatelj medregionalnih razlik kot razmerje med ekstremnima vrednostima, je v letu 2006 tudi padel na najnižjo vrednost po letu 2000 (znaša 30 %). Medregionalne razlike v stopnji brezposelnosti, merjene s koeficientom variacije, so v Sloveniji še vedno precej nižje kakor v povprečju držav članic EU-25. Po tem kazalniku je namreč Slovenija v letu 2005 nekje na sredini med 21 državami, ki imajo tovrstne podatke na ravni NUTS 3. Če primerjamo Slovenijo samo s sosedami, so medregionalne razlike na Madžarskem nekoliko manjše (29,9 %) kakor v Sloveniji (30,9 %), medtem ko Italija močno izstopa, saj je imela v letu 2005 najvišji koeficient variacije regionalne brezposelnosti v EU (62,5 %). Glede na leto 2004 so se medregionalne razlike v stopnji brezposelnosti na ravni NUTS 3 v enajstih državah članicah EU zmanjšale, v desetih pa povečale. Med državami, ki so zmanjšale medregionalne razlike, so tudi Slovenija, Madžarska, Italija in Avstrija. Kljub upadanju registrirane stopnje brezposelnosti so se strukturni problemi v nekaterih regijah v zadnjem letu povečali, tudi v tistih, ki sicer nimajo visoke stopnje registrirane brezposelnosti Dolgotrajna brezposelnost, ki je nadpovprečna v Pomurski, Savinjski regiji, Jugovzhodni Sloveniji in Spodnjeposavski regiji, je nadpovprečno porasla v Osrednjeslovenski regiji in v Jugovzhodni Sloveniji (obe regiji s podpovprečno stopnjo registrirane brezposelnosti) in v Savinjski regiji s sicer nadpovprečno stopnjo registrirane brezposelnosti. V vseh teh regijah je več kakor polovica iskalcev zaposlitve brezposelnih že več kakor leto. V vseh statističnih regijah, razen Obalno-kraški, je porasel tudi delež brezposelnih z najmanj višjo stopnjo izobrazbe, delež slabo izobraženih brezposelnih pa pada. Najvišji delež brezposelnih z najmanj višjo izobrazbo je v tistih regijah, ki imajo tudi sicer najbolj izobraženo prebivalstvo (Osrednjeslovenska, Goriška, Obalno-kraška in Gorenjska regija) pa tudi v Notranjsko-kraški regiji. V teh regijah predstavlja njihov deležže več kakor desetino vseh brezposelnih v regiji, največ v Osrednjeslovenski (13,1 %). Vse bolj narašča tudi delež iskalcev zaposlitve, starih nad 50 let. Le-teh je bilo v letu 2006 največ v Gorenjski regiji (35,1%). V zadnjem letu se je njihov delež najbolj povečal v UMAR 198 UMAR 199 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Gorenjski, Notranjsko-kraški in Goriški regiji. Pogosto je visok delež brezposelnih nad 50-im letom starosti povezan tudi z visokim deležem trajno presežnih delavcev1. Tudi teh je okoli petina vseh brezposelnih na Gorenjskem, v Notranjsko-kraški in Spodnjeposavski regiji. V večini regij narašča delež žensk med brezposelnimi (stečaji v tekstilni industriji), ki je v vseh regijah že presegel polovico brezposelnih; največ pa jih je v Spodnjeposavski in Zasavski regiji. Tabela: Stopnja registrirane brezposelnosti po regijah v obdobju 2000–2006, v % Statistična regija 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 SLOVENIJA 11,8 11,2 11,3 10,9 10,3 10,2 9,4 Osrednjeslovenska 8,8 8,0 7,7 7,5 7,5 7,6 7,2 Obalno-kraška 8,8 8,7 8,3 8,0 7,9 7,5 7,2 Gorenjska 9,7 8,7 8,2 8,0 7,6 7,3 6,4 Goriška 5,9 5,6 6,1 6,3 6,7 6,5 6,2 Savinjska 13,1 13,1 13,6 13,1 12,5 12,7 11,6 Jugovzhodna Slovenija 10,4 9,6 9,7 8,4 8,2 8,8 8,6 Pomurska 16,7 16,3 17,7 17,6 16,8 17,1 15,7 Notranjsko-kraška 10,4 9,4 8,8 8,6 8,1 7,9 7,0 Podravska 18,1 17,4 17,1 15,8 14,2 13,5 12,7 Koroška 9,9 9,9 11,3 12,2 11,4 10,6 10,1 Spodnjeposavska 13,4 13,9 14,1 14,6 12,7 11,5 10,5 Zasavska 14,9 14,3 14,8 15,6 14,4 13,8 12,0 Vir: SURS. Slika: Koeficient variacije regionalne brezposelnosti na NUTS 3 ravni1, 2005 70 60 50 40 30 20 10 EU- SE IE DK LT PL LV NL FI GR HU PT SI ES EE UK FR AT SK DE CZ IT 25 Vir: Eurostat. Opomba: 1 Vir za te primerjave so podatki Eurostata o koeficientu variacije na NUTS 3 ravni, ki jih Eurostat izračuna iz podatkov Ankete o delovni sili in registrirani brezposelnosti, ki mu jih pošljejo nacionalni uradi za statistiko oz. ustrezne nacionalne institucije. 1 Brezposelne osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi trajnega prenehanja potreb po delu v podjetju. 0 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Izdana gradbena dovoljenja Rast površine stavb, predvidene z izdanimi gradbenimi dovoljenji, se je v letu 2006 močno pospešila. Skupna površina stavb, ki je bila predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji, je bila v letu 2005 za 6,0 % večja kot leto pred tem, v letu 2006 pa se je povečala kar za 34,6 %. Skupna površina se je tako povečala že peto leto zapored (v štirih letih skupaj za 74,8 %). V letu 2006 se je v segmentu stanovanjskih stavb povečala skupna površina vseh vrst stavb. Skupna predvidena površina stanovanjskih stavb, ki se je po treh letih zniževanja v letih 2003-2005 zopet povečevala (skupaj za 55,3 %), se je v letu 2006 povečala za nadaljnjih 19,4 %. Od tega se je skupna površina povečala v enostanovanjskih stavbah (za 12,7 %), v dvostanovanjskih za 8,8 % in v tri- in večstanovanjskih za 35,1 %. Delež površine tri- in večstanovanjskih stavb v vseh stanovanjskih stavbah se je tako okrepil na 30,5 %, še leta 1999 pa je znašal le 8,9 %. Skupna površina predvidenih nestanovanjskih stavb se je v letu 2006 močno povečala. V letih 2002 in 2003 se je skupna površina predvidenih nestanovanjskih stavb povečala skupno za 21,6 %, v letu 2004 pa znižala za 8,4 %. V letu 2005 se je površina povečala za 2,4 %, lani pa kar za 52,9 %, predvsem zaradi rasti površine predvidenih trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti (za 80,8 %) ter industrijskih stavb in skladišč (za 44,7 %). Glede na leto 19991 se je znatno okrepil delež industrijskih stavb in skladišč (za 13,5 odstotne točke na 32,3 %), zmanjšal pa delež upravnih in pisarniških stavb (za 21,3 odstotne točke na 6,0%). Število stanovanj, predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji v letu 2006, je bilo največje v zadnjih sedmih letih. V letih 1999-2002 se je število predvidenih stanovanj skupno znižalo za 9,8 %, v naslednjih treh letih pa povečalo za 42,4 %. V letu 2006 se je rast pospešila: število predvidenih stanovanj se je povečalo za 18,3 %, predvsem zaradi rasti v tri- in večstanovanjskih stavbah, kjer se je povečalo za 32,8 %. Pregled predvidene skupne površine po statističnih regijah pokaže, da le-ta med leti precej niha2. V letih do 2005 sta se okrepila deleža Gorenjske in Obalno-kraške regije, znižal pa se je predvsem delež Goriške regije. Lani se je močno okrepil delež Podravske regije in regije Jugovzhodna Slovenija. Delež Osrednjeslovenske regije se ohranja na približno enaki ravni, vendar pa se je po zadnjih podatkih za leto 2005 spremenila struktura znotraj te regije. Tako po površini stanovanjskih kot nestanovanjskih stavb ima Osrednjeslovenska regija še vedno največji delež, znotraj te pa je po zadnjih podatkih za leto 2005 upadel delež mestne občine Ljubljana. V Osrednjeslovenski regiji je bilo v letu 2005 odobrene 25,8 % celotne površine predvidenih stavb v Sloveniji (pri stanovanjskih stavbah 29,8 %, pri nestanovanjskih pa 21,1 %), kar ne odstopa znatno od predhodnih let. V primerjavi s predhodnimi leti pa je prišlo do spremembe znotraj te regije. Predvidena površina vseh načrtovanih stavb v mestni občini Ljubljana se je v letu 2005 prepolovila in predstavljala le še 6,6 % celotne površine v Sloveniji. Na drugi strani pa se je okrepil delež ostalih občin v Osrednjeslovenski regiji; predvidena površina se je povečala za 86,1 %, tako da 1 Podatki so na voljo od vključno leta 1999 naprej. 2 Tako je bil npr. delež Podravske regije v skupni površini vseh predvidenih stavb v Sloveniji leta 1999 21,6 odstoten, naslednje leto pa se je znižal na 16,2 %. UMAR 200 UMAR 201 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije je bil njihov delež že 19,3-odstoten. Znižanje predvidene površine v glavem mestu in povečanje v ostalih občinah Osrednjeslovenske regije je bilo tako v segmentu stanovanjskih kot nestanovanjskih stavb. Slika: Površina stavb, predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji, v m2 3.500.000 3.000.000 2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 HOstale nestanovanjske stavbe ¦ Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti ¦ Industrijske stavbe in skladišča ¦ Upravne in pisarniške stavbe Ostale stanov anjske stav be Enostanov anjske stav be 0 Vir: SI-Stat podatkovni portal – Dovoljenja za gradnjo stavb (SURS), 2007. Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Poraba gospodinjstev za kulturo V letu 2004 (zadnji razpoložljivi podatki) se je nadaljevala rast deleža sredstev gospodinjstev, ki je namenjen kulturi1. Večja blaginja v Sloveniji se kaže tudi s konstantno rastjo deleža sredstev, ki jih gospodinjstva namenjajo za rekreacijo in kulturo. Leta 2000 so ta sredstva pomenila 8,5-odstotni delež vseh sredstev, ki so jih porabila gospodinjstva, leta 2004 pa že 11,1-odstotni delež vseh porabljenih sredstev. Približno tretjino teh sredstev predstavljajo sredstva za kulturne dobrine in storitve. Njihov delež se je po rahlem upadanju v letih 2001 in 2002 naslednji dve leti povečeval. Od teh je bilo 60 % porabljenih za medije, tako tiskane kot televizijo in radio, med katerimi pa se je v zadnjih dveh letih zaradi čedalje večje ponudbe precej povečal delež sredstev, namenjenih za televizijo in radio. Razveseljivo je, da se je tudi v letu 2004 nadaljeval trend rasti porabljenih sredstev za nakup kinematografskih, gledaliških vstopnic in vstopnic za koncerte. Od leta 2000, ko so gospodinjstva za nakup navedenih vstopnic potrošila 1,3 % vseh sredstev, se je delež te porabe povečal na 4,7 % vseh sredstev. Manj spodbudni so podatki na področju nakupa knjig in medijev za snemanje slike in zvoka (plošča, kaseta, videokaseta, disketa, CD-plošča, CD-rom, filmski trak, film za fotoaparat ipd.). Že od leta 2002 upada predvsem delež sredstev, ki jih gospodinjstva namenjajo za nakup strokovnih in leposlovnih knjig. Delež porabe gospodinjstev za kulturo in rekreacijo je v Slovenji v zadnjih letih na ravni povprečja EU. Če Slovenijo primerjamo z drugimi članicami, lahko ugotovimo, da so slovenska gospodinjstva za kulturo in rekreacijo v letu 2005 namenila podoben delež vseh sredstev kot nemška. Vsekakor pa precej večji kot poljska gospodinjstva, ki so za kulturo in rekreacijo v letu 2005 namenila le 6,5 % vseh porabljenih sredstev, pa tudi npr. italijanska (7,1 %), madžarska (7,9 %) ipd. Precej pa Slovenci po porabi finančnih sredstev za kulturo in rekreacijo zaostajamo za Britanci, ki za kulturo porabijo nad 12 % vseh sredstev (od leta 2000 dalje). Med razpoložljivimi podatki za države EU-10 lahko v zadnjih letih opazimo trend zviševanja teh deležev, razen na Češkem in Poljskem, kjer se znižujejo. UMAR 202 Na podlagi ankete SURS o porabi v gospodinjstvih. UMAR 203 Poro~ilo o razvoju 2007 Kazalniki razvoja Slovenije Tabela: Rekreacija in kultura, delež v skupni porabi gospodinjstev, v % 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EU-25 9,1 9,8 9,7 9,7 9,6 9,6 9,6 Avstrija 11,1 12,0 12,0 11,9 11,7 11,7 11,8 Belgija 9,1 10,1 9,8 9,3 9,3 9,2 9,2 Ciper 7,4 7,6 7,7 7,9 7,9 8,1 8,0 Češka 11 11,5 11,6 11,8 11,4 11,8 11,6 Danska 10,2 11,0 10,9 10,8 10,5 10,6 n.p. Estonija 5 7,0 6,8 6,7 6,8 6,6 7,9 Finska 10,7 11,4 11,4 11,1 11,1 n.p. 11,4 Francija 8,5 8,9 8,9 9,0 9,0 n.p. 9,2 Grčija 5,1 5,6 5,7 5,8 5,8 6,0 n.p. Irska 7,7 7,4 7,6 7,0 6,9 7,3 7,5 Italija 7,3 7,5 7,5 7,5 7,3 7,4 7,1 Latvija 3,6 5,8 6,8 6,8 7,1 n.p. n.p. Litva 2,8 6,2 6,7 n.p. n.p. n.p. 7,4 Luksemburg 8,5 7,7 8,2 8,1 8,3 n.p. 7,9 Madžarska 8,0 7,5 7,6 7,7 7,8 7,9 7,9 Malta n.p. 10,6 11,1 10,8 10,6 11,1 10,9 Nemčija 9,2 10,1 9,9 9,7 9,5 9,4 9,5 Nizozemska 11,0 11,2 11,0 10,9 10,6 10,3 10,1 Poljska 8,1 8,6 7,3 7,0 7,2 n.p. 6,5 Portugalska 6,3 6,6 6,6 6,6 6,6 n.p. n.p. Slovaška 7,5 8,5 9,3 9,3 8,5 8,4 8,7 Slovenija 8,0 9,3 9,4 9,4 9,5 9,7 9,6 Španija 8,5 8,5 8,5 8,4 8,4 n.p. n.p. Švedska 10,4 11,9 12,1 11,8 11,9 11,9 11,8 Združeno kraljestvo 11,5 12,1 12,1 12,4 12,6 12,7 12,6 Vir: Eurostat - National Accounts, 2006. Slika: Potrošnja gospodinjstev za kulturo glede na vrsto dobrin, v Sloveniji v letih 2000 in 20041 Muzeji, galerije, živalski vrt ipd. Radijski in tranzistorski sprejemnik Glasbeni instrumenti Hi-fi naprave Popravila audio-video opreme, fotografske opreme ipd. Fotografska in kinematografska oprema Druge kulturne storitve Mediji za snemanje slike in zvoka Kino, gledališče, koncert TV sprejemnik, videorekorder Strokovne in leposlovne knjige Časopisi in revije RTV naročnina 2000 2004 10 15 20 V % 25 30 35 40 Vir: Anketa o porabi v gospodinjstvih (SURS), 2006, izračuni Ministrstva za kulturo. Opombe: 1 Podatki iz obdobja treh let (1999-2001) so preračunani na leto 2000 kot referenčno leto. Podatki iz obdobja treh let (2003-2005) so preračunani na leto 2004 kot referenčno leto. 0 5 Poro~ilo o razvoju 2007 Literatura in viri Literatura in viri Afonso, A., Ebert, W., Schuknecht, L. in Thone, M. (2005). Quality of Public Finances and Growth. ECB Working paper series, 438 (feb. 2005). Frankfurt am Main: European Central Bank. Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015. (2005). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Annual Report 2005-2006 (2006). The Comite Europeen des Assurances. Annual Report and Statistics. (2005). World Federation of Exchanges. Bajt, M. (2006). Mobilnost v Ljubljani - izzivi in priložnosti. Cestni promet in okolje v mestu Ljubljana (str. 29-36). Ljubljana: CIPRA Slovenija. Benchmarking Enterprise Policy. (2004). Brussels: Commission of the European Communities. Bilten. (januar 2007). Ljubljana: Banka Slovenije, 1991-. ISSN 1318-0762. Burger, A., Jaklič, A. in Rojec, M. (2006). Izvažanje in uspešnost slovenskih podjetij: Izvozniki zaradi uspešnosti ali uspešni zaradi izvoza? Teorija in praksa, 43 (1-2): 156-179. Competition, Productivity and Prices in the Euro Area Services Sector. (2006). Occasional Paper Series No. 44. Frankfurt am Main: European Central Bank. Coutries in Transition. (2006). Vienna: The Vienna Institut for International Economic Studies. 1995-. Četrto državno poročilo Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja. (2006). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Četrto poročilo o napredku glede kohezije. (2006). Bruselj: Komisija evropskih skupnosti. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/regional_policy/. Damijan, J.P., Ferjančič, M and Rojec, M. (2006). Growing export performance of transition economies: Where does it come from? European Association for Comparative Economic Studies (EACES) 9th Bi-Annual Conference: Development Strategies - A comparative View, 7-9 September. Brighton: The University of Brighton Business School. Damijan, J.P., Jaklič, A. in Rojec, M. (2006). Vpliv zunanjih prelivanj znanja na inovativnost in produktivnost slovenskih podjetij. IB Revija, 40 (1-2): 51-67. Državni načrt razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008-2012. (2006). Predstavitev Evalda Kranjčeviča. Predstavitev 3. julij 2006. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije. Služba za varstvo okolja. Državni portal Republike Slovenije (http://e-uprava.gov.si). EIS, European Innovation Scoreboard, Comparative Analysis of Innovation Performance. (2004). Pridobljeno na: http://trendchart.cordis.lu/scoreboards/scoreboard2004/eis_2004.pdf Elektroenergetska bilanca Republike Slovenije. (2006 in prej). Ljubljana: Elektro Energy & Transport in Figures 2006. (2006). Brussels: European Commission. Pridobljeno decembra 2006 na http://ec.europa.eu/dgs/energy_transport. Enotni programski dokument 2004-2006 (2004). Ljubljana: Služba vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj. Europe in figures. Eurostat yearbook 2005. (2005). Luxembourg: Eurostat European Economy Special report no/2006. (2005). The impact of ageing on public expenditure: projections for the EU25 Member States on pensions, health care, long-term care, education and unemployment transfers (2004-2050), Report prepared by the Economic Policy Committee and the European UMAR 205 Poro~ilo o razvoju 2007 Literatura in viri Commission (DG ECFIN). European Trend Chart Report on Innovation, Annual Innovation Policy Trends and Appraisal Report: SLOVENIA. (2006). Pridobljeno na: http://trendchart.cordis.lu/reports/documents/Country_ Report_Slovenia_2006.pdf Eurostat Portal Page - Average population by sex and five-year age groups. (2006). Luxembourg: Eurostat, Population and social conditions. Pridobljeno decembra 2006 na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Eurostat Portal Page - Economy and Finance - Balance of Payments. (januar 2007). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno januarja 2007 na http://epp.eurostat.cec.eu.int. Eurostat Portal Page - Economy and Finance - Government Statistics. (januar 2007). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno januarja 2007 na http://epp.eurostat.cec.eu.int. Eurostat Portal Page - Economy and Finance - Monetary and other financial statistics. (2006). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno 15. 11. 2006 na http://epp.eurostat.cec.eu.int/. Eurostat Portal Page - Economy and Finance - National Accounts. (januar 2007). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno januar 2007 na http://epp.eurostat.cec.eu.int. Eurostat Portal Page - Economy and Finance - Prices. (januar 2007). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno januarja 2007 na http://epp.eurostat.cec.eu.int. Eurostat Portal Page - Energy intensity of the economy. (2006). Luxembourg: Eurostat, Structural Indicators. Pridobljeno decembra 2006 na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Eurostat Portal Page - Energy Statistics. (2006). Luxembourg: Eurostat, Environment and energy. Pridobljeno decembra 2006 na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Eurostat Portal Page - External trade. (marec 2007). Luxemburg: Eurostat. Pridobljeno december 2006 na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Eurostat Portal Page - Information society statistics. (2007). Luxembourg: Eurostat Pridoblj 2007 na http://epp.eurostat.cec.eu.int. Eurostat Portal Page - Population and social condition . (2006). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno januarja 2007 na http://epp.eurostat.cec.eu.int/portal/. Eurostat Portal Page - Road freight transport measurement. (2006). Luxembourg: Eurostat, Transport. Pridobljeno decembra 2006 na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Eurostat Portal Page - Road share of inland freight transport. (2006). Luxembourg: Eurostat, Structural Indicators. Pridobljeno decembra 2006 na http://epp.eurostat.ec.europa.eu Factor Mobility in the Global Economy: Policies for growth in an Interconnected World. (2006). Bruseels: Economic Policy Committee. Financni raeuni - Ekonomski februarja 2007 na http://www.bsi.si/. Foreign Trade Statistics. (december 2006). U.S. Census Bureau. Pridobljeno december 2006 na http:// www.census.gov/foreign-trade/www/. Global Entrepreneurship Monitor - Data for TEA/EBO rates. (2007). Pridobljeno febrarja 2007 na http:/ /www.gemconsortium.org/document.asp?id=537. General Statistics on the European Financial Sector as at 31. 12. 2004. (2006). Brussels: European Banking Federation. Pridobljeno januarja 2006 na http://www.fbe.be/content/Default.asp?PageID=88. Graditev stanovanj in stanovanjski sklad, Slovenija, 2005. (2006). Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno 15. 12. 2006 na:http://www.stat.si/. UMAR 206 Poro~ilo o razvoju 2007 Literatura in viri Green paper on services of general interest. (2003). Commission of the European Communities. COM (2003) 270 final. Handbook of statistics 2005. (2006). Trade Structure by Product and Country Group. New York and Geneva: United Nations. Hatzichronoglou, T. (1997). Revision of the High-Tecnology and Product Classification. STI Working Papers. Paris: OECD. http://epp.eurostat.cec.eu.int/portal/ Human Development Report. (2006). New York, Oxford: UNDP. Informacijska družba, Uporaba IKT v gospodinjstvih in po posameznikih, Slovenija, 1. četrtletje 2006. (2006). Statistične informacije št. 187, 17. 11. 2006. Ljubljana: Statistični urad RS. Informacijska družba, Uporaba IKT v podjetjih, Slovenija, 1. četrtletje 2006. (2006). Prva objava, 17. 11. 2006. Ljubljana: Statistični urad RS. Interno gradivo Službe vlade za lokalni razvoj in regionalno politiko. (2007). Ljubljana: Služba vlade za lokalni razvoj in regionalno politiko. Izbrani zdravstveni kazalniki SZO za Slovenijo in EU (2006). Inštitut za varovanje zdravja. Pridobljeno 19. 1. 2006 na http://www.ivz.si/. Izdatki in viri financiranja zdravstva, Slovenija, 2003 in 2004. (2006). Prva objava 22. 12. 2006. Ljubljana: Statistični urad RS. Izdatki sektorja država po namenih, Slovenija, 2000-2005. (2006). Prva objava 28. 12. 2006. Ljubljana: Statistični urad RS. Jaklič, A. and Svetličič, M. (2002). Enhanced Transition through Outward Internationalization: Outward FDI by Slovenian Firms. Aldershot: Ashgate. Jesensko poročilo 2006. (2006). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Johnson, S., McMillan, J. in Woodruff, C. (1999). Contract Enforcement in Transition. EBRD Working paper. 45 (1999). London: European Bank for Reconstruction and Development. Kačič, A. (ur.). (2006). Nekateri kazalniki IKT za podporo strategiji i2010. Ljubljana: Statistični urad RS. Kajzer, A. (ur.). (2006). Spremembe na trgu dela v Sloveniji v obdobju 1995-2005. Delovni zvezek št. 5. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Kanerva, M., Hollanders, H., Arundel, A. (2006). TrendChart report: Can we measure and compare innovation in services? Pridobljeno na: http://trendchart.cordis.lu/scoreboards/scoreboard2006/ Kanjuo Mrčela, A., Sadar Černigoj, N. (2006). Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje: Študije primerov v 7 podjetjih/organizacijah v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Kazalniki socialne povezanosti, 2004 - začasni podatki. (2007). Prva objava 9. februar, 2007. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Kmet Zupančič, R, Povšnar, J. (2007). Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih - učinki liberalizacije. Delovni zvezki št. 3/2007. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Kmetijsko okoljski kazalci v Sloveniji. (2005). Projekt Priprava kazalcev s področja kmetijstva in okolja. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Pridobljeno na http://nfp-si.eionet.eu.int:. Konkurenčnost Slovenije 2001-2006. (2006). Maribor: Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru; Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja in Koper: Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede. Pridobljeno na: http://nfp-si.eionet.eu.int. UMAR 207 Poro~ilo o razvoju 2007 Literatura in viri Kotnik, I. (2006). Pomen gozdov na ravni EU. Objavljeno v: Razvoj kmetijstva in podeželja v letih 2007-2013. XXI. Tradicionalni posvet Kmetijske svetovalne službe Slovenije, Bled, 27.-28. november 2006. Kraigher, T. (2005). Srednjeročne in dolgoročne projekcije demografskega razvoja Slovenije in njegovih socialno-ekonomskih komponent. Delovni zvezki št.10/2005. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Kronološki pregled delovanja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Ljubljana: Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Pridobljeno 15. 12. 2006 na: http://www.stanovanjskisklad-rs.si/. Lep et al. (2004). Analiza eksternih stroškov prometa. Končno poročilo projekta. Ciljni raziskovalni program »Konkurenčnost Slovenije 2001-2006«. Maribor: Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru; Ljubljana, Inštitut za ekonomska raziskovanja; Koper, Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede. Letna energetska statistika, Slovenija, 2005. (2006). Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno novembra 2006 na http://www.stat.si. Letni energetski pregled za leto 2005 (LEP). Končno poročilo. (2006). Ljubljana: Inštitut “Jožef Štefan” Center za energetsko učinkovitost. Letno poročilo. (2005). Ljubljana: Banka Slovenije, 2005-. ISSN 1318-5284. Letno statistično poročilo. (2005). Ljubljana: Ljubljanska borza, 2006. Mandelkern Report. (2001). Brussels: Mandelkern Group on Better Regulation, 13. november 2001. Pridobljeno na: 2001ec.europa.eu/governance/impact/docs/key_docs/mandelkern_report_en.pdf Mandič, S., Cirman, A. (Ur.). (2006). Stanovanje v Sloveniji 2005. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Marn, S., Morovič, B. et al. (2006). Izdatki za zdravstvo glede na karakteristike bolnika - viri podatkov in ocene za Slovenijo. Zbornik konference Od podatkov do informacij v zdravstvu, oktober 2006: Priloga Biltena Ekonomika, organizacija in informatika v zdravstvu. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, Ministrsvo za zdravje. Mathibe, M. in Tuladhar, A. (2006). Trends in Technological and Quality Upgrading and Implications for Export Competitiveness in Slovenia, Selected Issues, 87-105, Washington: International Monetary Fund. Medved, M. (2003). Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih. Znanstvena razprava. Gozdarski vestnik: Slovenska strokovna revija za gozdarstvo, št. 61. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije. Mesečni statistični pregled, januar 2007. (2007). Ljubljana: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Mestna naselja v Republiki Sloveniji, 2003. (2004). Posebne publikacije, št. 3. Ljubljana: Statistični urad RS. Mičkovič, S. (2005). Metodologija za izračun ocene razvoja RS (za potrebe priprave Poročila o razvoju). Ljubljana. Minniti, M. et al. (2006). Global Entrepreneurship Report: 2005 Executive Report. Babson College and London Business School. Mohorčič Špolar, V., Mirčeva, J., Ivančič, A., Radovan, M., Možina, E. (2005). Spremljanje doseganja strateških ciljev izobraževanja do leta 2006: Proučevanje vzorcev izobraževanja odraslih. Zaključno poročilo. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Nacionalni računi, Regionalni bruto domači proizvod, 1995-2003. Prva objava. (2006). Ljubljana: Statistični urad RS, 30. 03. 2006. Pridobljeno marca 2006 na: http://www.stat.si/ novice_poglej.asp?ID=1017. Nacionalni računi, Regionalni bruto domači proizvod, 2004. Prva objava. (2006). Ljubljana: Statistični urad RS, 9. 11. 2006. Pridobljeno novembra 2006 na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=534. UMAR 208 Poro~ilo o razvoju 2007 Literatura in viri Načrt razvojnih programov 2007-2010. (2006). Ljubljana: UL 126/06. Pridobljeno na: http://eionet-si.arso.gov.si/kazalci/. Neposredne naložbe 2004. (2005). Ljubljana: Banka Slovenije. OECD Health Data 2006. (2006). Paris: OECD. Pridobljeno 20. 1. 2007 na: http://www.ecosante.org/. OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2001 (2001). Paris: OECD. OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2003 (2003). Paris: OECD. OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2005 (2005). Paris: OECD. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. (2006). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. December 2006. Organic farming in Europe. (2005). Research Institute of Organic Agriculture. Pridobljeno na: http:// www.organic-europe.net/europe%5Feu/statistics-2003.asp. Osmo poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji (za leta 2003, 2004, 2005). (2006). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Otero, M. S., McCoshan, A. (2004). Study on Access to Education and Training. Tender No EAC//38/04, Lot 1. Final report for the European Commission. Birmingham: ESOTEC Research & Consultiong Limited. Pečar, J. (2006). Regije 2006 - izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah. Delovni zvezki št. 15. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pečar, J., Kavaš, D. (2006). Metodologija izračuna indeksa razvojne ogroženosti za obdobje od 2007 do 2013. Delovni zvezki št. 6. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pichler Milanovič, N. et. al. (2006). Specifities of urban system change in Slovenia. Delovno gradivo v okviru projekta: Interreg III B - RePUS (Strategy for regional polycentric urban system in Central-East Europe economic integrating zone. Podatki o ekološki in integrirani pridelavi v letu 2005 (neobjavljeno). (2006). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pridobljeno 4. 12. 2006. Pomladansko poročilo 2006. (2006). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Poraba energentov in zaloge v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. (2006). Ljubljana: Statistični urad RS, SI-STAT. Pridobljeno decembra 2006 na http://www.stat.si. Poročilo o izvajanju Programa izobraževanja brezposelnih oseb “Programa 10.000+” v šolskem letu 2004/2005. (2006). Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno 16. 2. 2007 na: http://www.mddsz.gov.si/ Poročilo o izvajanju Programa izobraževanja brezposelnih oseb “Programa 10.000+” v šolskem letu 2003/2004. (2005). Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno 16. 2. 2007 na: http://www.mddsz.gov.si/ Poročilo o izvajanju ukrepov v skladu s Projektom Lukenda od 12. 12. 2005 do 12. 12. 2006. (2007). Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje. Poročilo o odpravljenih administrativnih ovirah v letu 2006. (2006): Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Poročilo o primanjkljaju in dolgu države. (oktober 2006). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Poročilo o razvoju 2006. (2006). Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Poročilo o stanju na trgu vrednostnih papirjev v letu 2005. (Junij 2006). Ljubljana: Agencija za trg UMAR 209 Poro~ilo o razvoju 2007 Literatura in viri vrednostnih papirjev, 2005. Poročilo o zdravstvenem stanju in zdravstvenem varstvu prebivalcev Slovenije. (2006). Prispevek za Socialne razglede 2006; interno gradivo. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja. Poročilo RS Evropski komisiji o implementaciji Direktive 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije. (2006). Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo. Pridobljeno na: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/. Poročilo Slovenije o vidnem napredku po členu 3.2 Kyotskega protokola. (2006). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Poročilo zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2005. (2006). Gradivo za sejo vlade. Ljubljana: Zavod za gozdove. Poslovno poročilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje za leto 2005. (2006). Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje. Predlog programa ukrepov za odpravo administrativnih ovir za leto 2007. (2006). Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Program izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za leto 2006. (15. 11. 2006). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno na: http://www.mss.gov.si/. Program razvoja gozdov v Sloveniji. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Program reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji - Poročilo o uresničevanju programa 2006. (2007). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Program stabilnosti za obdobje 2006-2009. (december 2006). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Program stabilnosti. (2007): Ljubljana: Ministrsvo za finance. Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013. (2006). Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo. Pridobljeno na: http://www.mg.gov.si/. Progress towards the Lisbon objectives in education and training. (2006). Brussels: European Commission. Pridobljeno 10. 1. 2007 na: http://ec.europa.eu/education/policies/2010/doc/progressreport06.pdf. Public Finances in EMU. (2002). Brussels: Commission of the European Communities. Raba biogoriv v transportnem sektorju v RS v letu 2005. (2006). Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/ energy/res/legislation/doc/biofuels/member_states/2006_rapports/2003_30_sl_report_sl.pdf. Raziskava o ovirah pri poslovanju podjetnikov. Komunikacijska skupina SPEM. Pridobljeno 3. 1. 2007 na: http://www.spem.si/. Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2005. (2007). Prva objava, 19. 1. 2007. Ljubljana: SURS. Pridobljeno januarja 2007 na: http://www.stat.si/. Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija. (2006). Statistične informacije št. 206, 27. 12. 2006. Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno na: http://www.stat.si/. Rebernik, M. et al. (2003). Global Entrepreneurship Monitor Slovenija 2002: Kako podjetna je Slovenija. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij. Rebernik, M. et al. (2004). Global Entrepreneurship Monitor Slovenja 2003: Spodbujati in ohraniti razvojne ambicije. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij. Rebernik, M. et al. (2005). Global Entrepreneurship Monitor Slovenija 2004: Podjetništvo na prehodu Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij. Rebernik, M. et al. (2006). Global Entrepreneurship Monitor Slovenija 2005: Podjetništvo med željami in UMAR 210 Poro~ilo o razvoju 2007 Literatura in viri realnostjo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij. Regions, Statistical Yearbook 2006. Data 2000-2004. (2006). Luxembourg: European Commission. Regulating Better. A Government White Paper setting out six principles of Better Regulation. Dublin. (www.betterregulation.ie) Report on Assessment of Regulatory Management Capacitites of Slovenia 2006. (2006). Paris: SIGMA. Osnutek, 9. november 2006. Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (2002). Ur. l. RS, št. 106/02. Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010. (2005). Ur. l. RS, št. 3/06. Rodriguez, C, A. (2000). On the Degree of Openness of an Open Economy. Buenos Aires: Universidad del CEMA. Rojec, M., Redek, T. in Kostevc, Č. (2006). Primerjava učinkovitosti oblik za spodbujanje TNI v Sloveniji in tujini. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Sedmo poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji (za leta 2002, 2003, 2004). (2005). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Share Ownership Structure in Europe 2004. (2006). Federation of European Securities Exchanges (FESE). SI-Stat podatkovni portal - Ekonomsko področje - Cene. (2007). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno januarja 2007 na http://www.stat.si/tema_ekonomsko.asp. SI-Stat podatkovni portal - Ekonomsko področje - Nacionalni računi - Bruto domači proizvod, temeljni agregati nacionalnih računov in zaposlenost, 2001-2005. (september 2006). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno januarja 2007 na http://www.stat.si/tema_ekonomsko.asp. SI-Stat podatkovni portal - Nacionalni računi. Bruto domači proizvod, letni podatki. (marec 2007). Ljubljana: Statistični urad RS. SI-Stat podatkovni portal - Ekonomsko področje - Poslovni subjekti. (2007). Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno marec 2007 na http://www.stat.si/. SI-Stat podatkovni portal - Energetska poraba goriv, električne energije in toplotne energije po dejavnosti, v TJ, Slovenija. (2006). Ljubljana: Statistični urad RS. Si-Stat podatkovni portal - Transport. (2006). Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno decembra 2006 na http://www.stat.si. Slovenske regije v številkah. (2006). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Slovenski telekomunikacijski trg v prvem polletju 2006. (2006). Ljubljana: Agencija za pošto in elektronske komunikacije. Pridobljeno na http://www.apek.si. Social services of general interest in the EU - Assessing their specifities, potential and needs. (2004). Brussels: Commission of the European Communities. Sources of Economic Growth in OECD Countries. (2002). Paris: OECD. Stare, M., Bučar, M. (2005). Učinki informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. State Aid Scoreboard. (2006). Brussels: Commission of the European Communities. Statistične informacije: Javni socialnovarstveni zavodi, Slovenija, 2005. (2006). Ljubljana: Statistični urad RS. Statistične informacije: Predšolska vzgoja in izobraževanje v vrtcih. (2006). Ljubljana: Statistični urad RS. UMAR 211 Poro~ilo o razvoju 2007 Literatura in viri Statistične informacije: Socialna zaščita, prva objava. (2006). Ljubljana: Statistični urad RS. Statistične informacije: Trg dela. (2007). Ljubljana: Statistični urad RS. Statistični letopis 2006. (2006). Ljubljana: Statistični urad RS. Statistični letopis Republike Slovenije 2004. (2005). Ljubljana: Statistični urad RS. Statistični letopis Republike Slovenije 2005. (2005). Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno januarja 2006 na: http://www.stat.si/letopis/. Statistični zavarovalniški bilten 2006. (Avgust 2006). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje, 2005. Statistics Database Time series. (december 2006). World Trade Organisation. Pridobljeno december 2006 na http://www.wto.org/english/res_e/statis_e/statis_e.htm. Statistika prebivalstva. (2006). Ljubljana: Statistični urad RS. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije. (1995). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in rzvoj. Structural Indicators, General Economic Background. (december 2005). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno december 2006 na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. System of Health Accounts. (2000). Version 1.0. Paris: OECD. Šesto poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji (za leta 2001, 2002, 2003). (2004). Ljubljana: Ministrstvo za finance. The Vienna Istitut Monthly Reports. (december 2006). Vienna: The Vienna Institut for International Economic Studies. 1994-. The World Health Report 2006 (2006). WHO. Pridobljeno 20. 1. 2007 na: http://www.who.int/. Third progress report on cohesion: Towards a new partnership for growth, jobs and cohesion. (2005). Communication from the commission. Brussels: Commission of the European Communities. Temeljni agregati sektorja država, Slovenija 2003–2006 (marec 2007). Ljubljana: Statistični urad RS. Trade and Development Report 2002. (2002). Industrial dynamism and national policies: recent experiences. New York and Geneva: United Nations. Tretje poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji (za leta 1998, 1999, 2000). (2001). Ljubljana: Ministrstvo za finance. UNCTAD World Investment Report 2004. (2004). New York and Geneva: United Nations. UNCTAD World Investment Report 2006. (2006). New York and Geneva: United Nations. United Nations Commodity Trade Statistics Database. (2006). General Trade Data by Country and Product Group. New York: United Nations. World Energy Outlook 2004. (2005). Paris: International Energy Agency. Pridobljeno decembra 2006 na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. (2003). Uradno prečiščeno besedilo. Ur. l. RS, št. 110/2003. Zbirka AMECO. (2006). Brussels: ECFIN. Pridobljeno januarja 2007 na http://ec.europa.eu/ economy_finance/indicators/annual_macro_economic_database/ameco_en.htm. Žakelj, L. (2006). Podjetja v obdobju 2003-2005. Ekonomsko ogledalo, julij 2006. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. UMAR 212 Priloge Poro~ilo o razvoju 2007 Priloge 1. Poskus modelske ocene razvoja Slovenije z izbranimi kazalniki Modelska ocena razvoja Slovenije na podlagi izbranih kazalnikov je pripravljena po metodologiji, ki ekspertni pristop Poročila o razvoju dopolnjuje s kvantitativno analizo203. Uporabljeni matematični model omogoča izračun standardiziranih relativnih vrednosti (ocen razvoja) iz poljubnega števila izbranih kazalnikov in s tem omogoča mednarodno in medčasovno primerjavo razvitosti države na podlagi izbranih podatkov brez subjektivnega vrednotenja. Poglavitna težava uporabljenega modelskega pristopa je povezana z naborom vključenih kazalnikov, ki je pomembno omejen z razpoložljivostjo podatkov (številnih podatkov niti za leto 2005 še ni na voljo za vse vključene države), še bolj pa z dejstvom, da s številčno merljivimi kazalniki ni mogoče v celoti zajeti vseh pomembnih razsežnosti in dejavnikov razvoja. Z modelom podajamo primerjalno oceno razvoja Slovenije z vidika njenih lastnih razvojnih prioritet. Izbrane kazalnike smo uredili v skupine po prioritetah Strategije razvoja Slovenije (SRS), kar omogoča, da razvojne dosežke ocenjujemo glede na lastne razvojne cilje. Tak pristop je ustrezen za oceno Slovenije v primerjavi z drugimi državami, ni pa primeren za razvrščanje ostalih držav, saj imajo le-te lahko drugačne razvojne prioritete. Zaradi vrste metodoloških omejitev (gl. Okvir) ima modelska ocena razvoja eksperimentalni značaj. V prikazu rezultatov se zato omejujemo na tiste, kjer je prišlo do večjih premikov oziroma odstopanj, saj za analizo sprememb po posameznih kazalnikih ali letih obstoječe analitično orodje ni dovolj natančno. Slika 1: Uvrstitev Slovenije po prioritetah Strategije razvoja Slovenije -----------1. prioriteta ¦2. prioriteta —A— 3. prioriteta —¦— 4. prioriteta —*— 5. prioriteta 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Vir: Modelski izračun Mičkovič S. 203 Gl. tudi Poročilo o razvoju 2006, kjer smo to metodo prvič uporabili. UMAR 215 Poro~ilo o razvoju 2007 Priloge Glavna ugotovitev modelske ocene razvoja je, da je Slovenija v zadnjih nekaj letih naredila pomemben napredek na področju prve razvojne prioritete; ob tem sedaj dosega podobne uvrstitve na vseh prednostnih področjih razvoja. Na področju prve prioritete SRS (konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast) se je Slovenija vse do leta 2003 uvrščala v zadnjo trojico 22 držav članic Evropske unije, ki smo jih glede na razpoložljivost podatkov lahko vključili v analizo (Slika 1). Po letu 2003 se je razvoj na tem področju (merjen z izbranimi kazalniki) močno pospešil, tako da se sedaj po vseh razvojnih prioritetah uvršča v spodnji del druge tretjine držav (to je med 10. in 15. mestom). Zmanjšale so se tudi razlike med ocenami razvoja po posameznih prioritetah (gl. Slike 2-6). Okvir: Metodologija izračuna ocene razvoja Razvoj ocenjujemo s posebno metodologijo (Mičkovič, 2005) za izračun relativne ocene razvoja. Ker je razvoj rezultat istočasnega delovanja različnih dejavnikov, mora ocena razvoja izražati skupinski učinek vseh kazalnikov, ki odražajo te dejavnike in ki se uporabljajo pri ocenjevanju v času in prostoru. Postopek izračuna relativne vrednosti oziroma ocene razvoja temelji na izračunu diskretne optimizacije. Vsako državo smo primerjali glede na druge države in zanjo izračunali ustrezno relativno vrednost (oceno razvoja) in s tem tudi relativno uvrstitev. Rezultat smo prikazali v strukturni obliki, ker se država z izkazanimi vrednostmi kazalnikov analizira istočasno z vsemi primerjanimi državami. Metoda omogoča oceno razvoja, ki je skupinski učinek vseh kazalnikov, ki se uporabljajo pri izračunu; ob tem pa število, mere oziroma dimenzije kazalnikov ne igrajo vloge. Konsistenten nabor kazalnikov v časovni dimenziji pa omogoča analizo časovne dinamike razvoja. Razvoj Slovenije ocenjujemo s pomočjo izbranih kazalnikov na treh ravneh: na ravni posameznega sklopa problematike znotraj prioritete, po posameznih prioritetah razvoja in na skupni ravni, ki odraža razvojne dosežke po vseh prioritetah hkrati. Naše ocenjevanje razvoja zajema časovno obdobje 2000-2005 in je prikazano primerjalno z razvojem drugih držav članic Evropske unije. Izbor kazalnikov po posameznih prioritetah in sklopih problematike smo opravili v skladu z zahtevanim kriterijem modela o popolnosti podatkov za analizirano časovno obdobje in primerjane države. Zaradi nepopolnih podatkov smo iz analize izločili Malto in Ciper, zaradi specifičnosti pa še Luksemburg. Ker za leto 2005 (izjemoma tudi za druga leta) za nekatere kazalnike nismo imeli vseh razpoložljivih podatkov, smo manjkajoče nadomestili z vrednostmi iz predhodnega leta. Zaradi različnosti izbranih kazalnikov, nekateri na razvoj delujejo pospeševalno, drugi zaviralno, smo izvedli postopek polarizacije, ki predstavlja delitev na pozitivno in negativno korelirane kazalnike. Pri razlaganju rezultatov razvoja, ki smo jih dobili z uporabljeno metodo, moramo biti pazljivi. Glavni razlog za previdnost pri interpretaciji rezultatov je premajhno število kazalnikov, v nekaterih primerih pa tudi njihova kakovost in pojasnjevalna vrednost. Nekatere vsebine SRS namreč niso pokrite z ustreznimi, mednarodno primerljivimi kazalniki. Upoštevati je potrebno tudi, da se lahko uvrščenost države v mednarodni primerjavi spreminja že zaradi sprememb v ostalih opazovanih državah in ne samo zaradi boljših ali slabših rezultatov v državi sami. Po prvi prioriteti SRS (konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast) je Slovenija najbolj napredovala na področju makroekonomske UMAR 216 Poro~ilo o razvoju 2007 Priloge stabilnosti, počasnejše pa je izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, kjer zlasti pri konkurenčnosti storitev ostajamo na repu opazovanih držav. V opazovanem obdobju je ocena razvoja po prvi prioriteti v Sloveniji napredovala hitreje kot v povprečju novih članic, pri teh pa je bila hitrejša kot v povprečju celotne Evropske unije. Ocena makroekonomske stabilnosti204 je v porastu od leta 2003, v obdobju 2000-2002 pa je izkazovala podobna gibanja kot povprečje starih članic, kjer so se ocene razvoja celo rahlo zniževale. V letih 2004-2005 je bila ocena makroekonomske stabilnosti v Sloveniji že krepko višja kot v povprečju vseh držav Evropske unije. Tudi ocena konkurenčnosti podjetniškega sektorja205 se izboljšuje od leta 2002, vendar razmeroma počasi. Kljub temu je konkurenčnost podjetniškega sektorja v Sloveniji po oceni v letu 2005 višja od povprečja novih članic, še precej pa je oddaljena od konkurenčnosti, dosežene npr. na Irskem, v Belgiji in na Nizozemskem, ki so po velikosti in odprtosti gospodarstva Sloveniji primerljive države. Na rep vseh analiziranih držav pa se Slovenija uvršča po konkurenčni sposobnosti storitev206. Čeprav se tudi na tem področju ocena razvoja od leta 2000 izboljšuje hitreje kot v povprečju držav Evropske unije, je bil izhodiščni zaostanek za povprečjem prevelik, da bi ga lahko hitro zmanjšali. Po drugi prioriteti SRS (učinkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta) ocena razvoja po začetnem poslabšanju stagnira na doseženi ravni. Ocena razvoja se je izrazito poslabšala v obdobju 2000-2002, odtlej pa se ohranja na doseženi ravni (Slika 2). Med analiziranimi članicami Evropske unije so v ospredju vse tri nordijske države. Med dvema sklopoma problematike, ki ju pokriva druga prioriteta, Slovenija dosega boljše ocene na področju izobraževanja in usposabljanja207. Na začetku opazovanega obdobja se je Slovenija na tem področju uvrščala celo v prvo tretjino držav EU, na koncu obdobja pa je bila uvrščena v sredino. Na področju raziskav in razvoja ter inovacij208 se Slovenija uvršča nižje, v letu 2005209 je bila tako uvrščena v zadnji del druge tretjine analiziranih držav Evropske unije. Po tretji prioriteti SRS (učinkovita in cenejša država) se Slovenija uvršča na konec druge tretjine analiziranih držav. Po oceni razvoja na področju učinkovite 204 Ocena razvoja makroekonomske stabilnosti izhaja iz relativnih vrednosti kazalnikov: realna rast bruto domačega proizvoda, inflacija, ravnovesje sektorja država, dolg države in plačilnobilančno ravnovesje. 205 Ocena razvoja povečanja konkurenčnosti podjetniškega sektorja temelji na doseženih relativnih vrednostih pri kazalnikih: produktivnost dela, delež visoko tehnoloških proizvodov v blagovnem izvozu, delež izvoza in uvoza v bruto domačem proizvodu, neposredne tuje investicije (izhodne in vhodne). 206 Ocena razvoja konkurenčne sposobnosti storitev je v modelu opredeljena na podlagi relativne vrednosti kazalnikov: delež nefinančnih tržnih storitev v bruto domačem proizvodu in kazalnik razvitosti finančnih storitev, ki združuje podatke o bilančni vsoti bank, zavarovalnih premijah in tržni kapitalizaciji. 207 Ocena razvoja izobraževanja in usposabljanja temelji na relativnih vrednostih treh kazalnikov: deležu prebivalstva s terciarno izobrazbo, javnih izdatkih za izobraževanje in izdatkih za izobraževalne ustanove na udeleženca. 208 Ocena razvoja raziskav in razvoja ter inovacij izhaja iz relativnih vrednosti kazalnikov: bruto domači izdatki za razvojno-raziskovalno dejavnost, diplomanti na področju znanosti in tehnologije ter število patentov (EPO). 209 Zaradi pomanjkanja podatkov smo za leto 2005 za dva od treh uporabljenih kazalnikov (diplomanti na področju znanosti in tehnologije ter število patentov) predpostavili, da sta bili njuni vrednosti enaki kot v predhodnem letu. UMAR 217 Poro~ilo o razvoju 2007 Priloge in cenejše države, merjeni s kazalniki davkov in javnofinančnih izdatkov, je Slovenija nekoliko nad povprečjem starih članic (Slika 3)210. Takšna ocena jo je v letu 2005211 uvrstila na rep druge tretjine držav Evropske unije. Zanimivo je, da po tej prioriteti bistveno višje ocene dosegajo nove članice. Tako so na prvih petih mestih poleg Irske kar štiri nove članice; za vseh pet držav je značilno, da imajo nizke stopnje obdavčitve. Po četrti prioriteti SRS (moderna socialna država) ocena razvoja po izboljšanju na začetku obdobja zdaj niha okrog dosežene ravni. Primerjalno gledano je Slovenija po tej razvojni prioriteti le nekoliko slabša od povprečja starih članic in bistveno boljša od novih (Slika 4). Najboljši rezultati so doseženi na področju trga dela212, kjer je Slovenija v obdobju 2000-2005 napredovala iz sredine razvrstitve v spodnji del vodilne tretjine držav. Zgled uspešnih politik na tem področju so lahko predvsem Danska, Švedska, Nizozemska in Združeno kraljestvo. Dokaj ugodne so tudi ocene na področju kakovosti življenjskih pogojev in socialne ogroženosti213, kjer je Slovenija v letu 2005 le nekoliko slabša od povprečja starih in bistveno boljša od povprečja novih članic. Ocena razvoja na tem področju se je precej izboljšala v obdobju 2000-2003, v zadnjih dveh letih pa nekoliko poslabšala. Po peti prioriteti SRS (povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja) se je ocena razvoja Slovenije v opazovanem obdobju znižala, vendar ob močnem nihanju med posameznimi leti. Ocena razvoja Slovenije, ki jo uvršča v drugo tretjino vseh držav, je podobna povprečju novih članic (Slika 5). Glavni vzrok za znižanje ocene v opazovanem obdobju je poslabšanje na področju trajnega obnavljanja prebivalstva214. Na drugi strani pa je Slovenija na področju integracije okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce215 zelo blizu ocenam, ki jih v povprečju dosegajo stare članice ter bistveno boljša od ocen, doseženih v novih članicah. To Slovenijo uvršča blizu prve tretjine vseh analiziranih držav. Ocene med leti precej nihajo, kar lahko kaže tudi na slabšo zanesljivost oziroma pojasnjevalno vrednost kazalnikov, ki jih uporabljamo na tem področju. 210 Ocena razvoja učinkovite in cenejše države temelji na relativnih vrednostih dveh sestavljenih kazalnikov: javnofinančni odhodki po ekonomski klasifikaciji (združena podatka o izdatkih sektorja države ter kapitalskih transferjih in investicijah) in ekonomski strukturi davkov in prispevkov (skupna obremenitev z davki, davčna obremenitev dela). 211 Tudi pri tej prioriteti je treba oceno razvoja sprejeti z določenim zadržkom, saj smo za leto 2005 za enega od dveh kazalnikov (ekonomska struktura davkov in prispevkov) zaradi pomanjkanja podatkov predpostavili, da je bila njegova vrednost enaka kot v predhodnem letu. 212 Ocena razvoja trga dela temelji na relativnih vrednostih kazalnikov: stopnja zaposlenosti, stopnja brezposelnosti, stopnja dolgotrajne brezposelnosti in fleksibilnost trga dela, ki združuje podatke o razširjenosti delnih in začasnih zaposlitev ter o deležu samozaposlenih. 213 Ocena kakovosti življenjskih pogojev in socialne ogroženosti temelji na relativnih vrednostih kazalnikov: stopnja tveganja revščine, število zdravnikov in medicinskih sester, pričakovano trajanje življenja in umrljivost dojenčkov ter vključenost v izobraževanje. 214 Ocena trajnega obnavljanja prebivalstva temelji na relativnih vrednostih dveh kazalnikov, in sicer na selitvenem koeficientu in stopnji rodnosti. 215 Ocena razvoja integracije okoljskih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce temelji na relativnih vrednostih kazalnikov o deležu cestnega v blagovnem potniškem prometu, energetski intenzivnosti, obnovljivih virih energije, intenzivnosti kmetovanja (povprečnem pridelku pšenice in povprečni mlečnosti na žival) in deležu komunalnih odpadkov, ki se odložijo. UMAR 218 UMAR 219 Poro~ilo o razvoju 2007 Priloge Slika 2: Ocena razvoja Slovenije (relativne vrednosti) po prvi prioriteti 65 Slov enija 60 55 50 45 40 35 30 25 2000 2001 Vir: Modelski izračun Mičkovič S. povprečje starih članic povprečje novih članic 2002 2003 2004 2005 Slika 3: Ocena razvoja Slovenije (relativne vrednosti) po drugi prioriteti 60 55 50 45 Slov enija povprečje starih članic povprečje novih članic 40 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Vir: Modelski izračun Mičkovič S. UMAR 220 Poro~ilo o razvoju 2007 Priloge Slika 4: Ocena razvoja Slovenije (relativne vrednosti) po tretji prioriteti 60 55 50 45 Slov enija povprečje starih članic povprečje novih članic 40 2000 Vir: Modelski izračun Mičkovič S. 2001 2002 2003 2004 2005 Slika 5: Ocena razvoja Slovenije (relativne vrednosti) po četrti prioriteti 65 Slovenija »povprečje starih članic 6povprečje novih članic 60 55 50 45 40 35 30 25 2000 Vir: Modelski izračun Mičkovič S. 2001 2002 2003 2004 2005 Poro~ilo o razvoju 2007 Priloge Slika 6: Ocena razvoja Slovenije (relativne vrednosti) po peti prioriteti 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Vir: Modelski izračun Mičkovič S. UMAR 221 Poro~ilo o razvoju 2007 Priloge 2. Podatkovna priloga Tabela 1: Globalna konkurenčnost Slovenije, ostalih članic EU in ZDA po poročilu WEF 2006–2007 Globalna konkurenčnost Slovenije, ostalih članic EU in ZDA po indeksih WEF Države1 Agregatna indeksa WEF Podindeksi dejavnikov IGC Podindeksi BCI IGC4 - Indeks globalne konkurenčnosti BCI -Poslovna konku-renčnost Osnovni pogoji konkurenčnosti: institucije, infrastruktura, makroekonomija, zdravje in osnovna izobrazba Pospeševalci u činkovitosti: visoka izobrazba in usposabljanje, učinkovitost trga, tehnološka pripravljenost Dejavniki inoviranja in izdelanosti2: poslovna izdelanost, inovacije Poslov. in strateg. podjetij Kakovost nac. poslov. okolja 05 06 05 06 05 06 05 06 05 06 05 06 05 06 r/v r/v r r r/v r/v r/v r/v r/v r/v r r r r Avstrija 15/5,3 17/5,3 12 12 14/5,7 18/5,6 21/5,2 20/5,2 13/5,3 12/5,3 11 14 11 10 Belgija 20/5,2 20/5,3 18 17 21/5,5 17/5,6 23/5,0 23/5,1 15/5,2 14/5,2 20 17 13 13 Ciper 41/4,4 46/4,4 34 45 36/5,1 37/5,0 40/4,3 44/4,3 41/3,9 49/3,8 34 43 47 67 Češka 29/4,8 29/4,7 26 32 37/5,0 42/4,9 28/4,6 27/4,7 27/4,4 27/4,5 28 32 27 28 Danska 3/5,7 4/5,7 4 5 1/6,2 1/6,2 3/5,6 6/5,6 7/5,5 7/5,4 4 6 5 6 Estonija 26/5,0 25/5,1 27 24 29/5,3 30/5,3 24/5,0 19/5,2 34/4,1 32/4,2 25 24 32 35 Finska 2/5,7 2/5,8 3 3 2/6,1 3/6,1 5/5,5 4/5,6 5/5,7 6/5,7 2 3 8 8 Francija 12/5,4 18/5,3 10 16 16/5,7 15/5,7 18/5,2 22/5,1 9/5,4 13/5,3 12 18 10 11 Grčija 47/4,3 47/4,3 45 49 42/4,8 40/5,0 42/4,2 47/4,2 47/3,8 45/3,9 47 47 46 53 Irska 21/5,2 21/5,2 21 22 22/5,5 23/5,5 14/5,2 18/5,2 19/4,9 19/5,0 21 23 16 17 Italija 38/4,5 42/4,5 37 38 44/4,8 48/4,7 36/4,4 40/4,4 30/4,3 31/4,3 38 42 30 32 Latvija 39/4,5 36/4,6 48 47 41/4,8 41/4,9 37/4,3 36/4,5 62/3,6 58/3,7 48 48 50 47 Litva 34/4,5 40/4,5 39 43 43/4,8 45/4,8 35/4,4 38/4,4 40/3,9 44/4,0 41 45 42 37 Luksemburg 24/5,0 22/5,2 n/p n/p 10/5,8 10/5,7 26/4,8 24/5,0 24/4,7 23/4,8 n/p n/p n/p n/p Madžarska 35/4,5 41/4,5 38 39 49/4,7 52/4,6 30/4,5 32/4,6 39/4,0 39/4,1 37 35 43 43 Malta 44/4,3 39/4,5 46 41 39/4,9 39/5,0 39/4,3 33/4,6 70/3,5 53/3,8 44 40 59 63 Nemčija 6/5,6 8/5,6 2 2 8/5,8 9/5,8 19/5,2 17/5,2 3/5,9 3/5,9 3 2 2 2 Nizozemska 11/5,4 9/5,6 7 6 9/5,8 8/5,9 16/5,2 9/5,5 12/5,3 11/5,4 7 5 9 7 Poljska 43/4,4 48/4,3 44 53 57/4,6 57/4,6 38/4,3 48/4,2 45/3,9 51/3,8 46 53 40 49 Portugalska 31/4,6 34/4,6 28 28 30/5,3 34/5,2 32/4,5 37/4,5 35/4,0 37/4,1 27 26 41 40 Slovaška 36/4,5 37/4,6 43 40 47/4,7 47/4,7 34/4,4 34/4,6 43/3,9 43/4,0 43 39 54 45 Slovenija 30/4,6 33/4,6 33 36 32/5,1 36/5,2 29/4,5 30/4,6 31/4,2 34/4,2 33 36 29 34 Španija 28/4,8 28/4,8 25 30 28/5,3 25/5,4 27/4,7 28/4,6 28/4,4 30/4,3 26 31 24 31 Švedska 7/5,6 3/5,7 11 7 7/5,8 7/6,0 9/5,4 2/5,7 6/5,5 5/5,7 13 8 7 3 Z. kraljestvo 9/5,5 10/5,5 5 8 17/5,6 14/5,7 4/5,6 7/5,6 11/5,3 10/5,4 6 7 4 9 EU-25 25/4,9 26/5,0 25 27 27/5,3 28/5,3 25/4,8 26/4,9 28/4,6 28/4,6 26 27 29 27 EU-103 36/4,5 37/4,6 38 40 41/4,9 43/4,9 33/4,5 34/4,6 43/3,9 43/4,0 38 39,5 42 45 EU-15 18/5,2 19/5,2 16 17 18/5,6 18/5,6 20/5,0 20/5,1 18/5,0 18/5,0 17 18 16 17 ZDA 1/5,9 6/5,6 1 1 18/5,6 27/5,4 1/5,9 1/5,7 1/6,1 4/5,8 1 1 1 1 Vir: WEF Global Competitiveness Report 2006–2007; preračuni UMAR. Opombe: WEF za leto 2006 uporablja podatke iz leta 2004 in 2005 ter ankete med poslovodnimi delavci, izvedene na začetku leta 2006. WEF v zadnjem poročilu ocenjuje 125 držav (nove države so Barbados, Burkina Faso, Burundi, Lesoto, Mavretanija, Nepal in Surinam; ponovno vključene so Angola in Zambija). Sistem WEF uporablja za izračun indeksov 90 kazalnikov, indekse pa ponderira na podlagi teorije rasti. Za primerjavo med leti najbolj služijo uvrstitve. Zaradi metodologije vrednosti indeksov med leti niso povsem primerljive in služijo predvsem primerjavi relativnih razlik med dejavniki in državami v posameznem letu. Za leto 2005 je WEF preračunal range obeh indeksov po metodologiji za leto 2006. 1V skupino referenčnih držav smo vključili države EU 25 in ZDA. 2Dejavniki inoviranja in izdelanosti proizvodov in proizvodnih procesov. 3Nove države članice. 4Spremenjena je metodologija spremljanja globalne konkurenčnosti in WEF ne objavlja več agregatnega indeksa sposobnosti rasti (gl. EO 01/2006, str. 19). r - rang; v - vrednost; krepki poudarki - dvig konkurenčnosti vsaj za tri mesta (vidno izboljšanje); sive celice - padec vsaj za tri mesta - vidno poslabšanje. UMAR 222 Poro~ilo o razvoju 2007 Priloge Tabela 2: Svetovna konkurenčnost Slovenije, ostalih članic EU in ZDA po poročilu IMD 2006 Države2 Agregatni indeks (WCI) Uspešnost gospodarstva Učinkovitost vlade Učinkovitost podjetij Infrastruktura 20051 2006 20051 2006 20051 2006 20051 2006 20051 2006 r/v r/v r/v r/v r/v r/v r/v r/v r/v r/v Avstrija 17/74,33 13/79,30 26/50,79 29/45,08 20/58,88 15/60,25 12/68,94 5/75,90 21/60,86 13/65,74 Belgija 24/67,46 27/68,09 20/54,06 23/47,88 42/41,88 38/41,55 24/51,28 29/48,20 16/64,77 15/64,51 Češka 36/60,13 31/63,00 36/45,2 25/46,76 44/40,33 34/44,67 32/47,69 34/43,99 30/49,46 29/46,36 Danska 7/82,55 5/86,03 31/6,96 31/4,63 4/74,33 3/76,58 7/77,07 3/80,84 5/73,98 3/71,84 Estonija 26/66,71 20/71,42 16/54,42 12/56,22 13/65,25 11/64,96 29/49,27 22/53,18 39/40,07 35/41,11 Finska 6/82,63 10/80,89 32/46,07 38/41,04 3/75,86 5/73,00 9/75,65 10/68,89 4/75,09 7/70,41 Francija 30/64,20 35/60,81 9/58,93 17/50,66 45/38,63 48/31,63 45/37,46 48/30,59 17/63,96 21/60,14 Grčija 50/50,33 42/54,15 49/40,18 49/36,35 52/31,11 46/35,61 49/31,07 47/32,75 37/41,13 33/41,66 Irska 12/77,85 11/80,65 6/61,81 9/57,01 10/68,91 7/71,75 10/73,43 6/74,84 31/49,39 27/48,76 Italija 53/45,82 56/43,53 37/44,16 50/36,13 58/18,05 60/13,67 53/21,63 55/15,67 36/41,6 39/38,42 Luksemburg 10/80,31 9/81,51 2/77,22 2/74,40 12/66,5 16/59,57 19/60,83 17/64,36 24/58,86 22/57,48 Madžarska 37/59,87 41/57,32 50/39,82 42/38,98 38/44,84 41/39,74 33/47,36 40/37,36 29/49,6 32/42,95 Nemčija 23/67,84 26/68,64 23/52,45 22/8,33 35/45,9 33/45,31 36/44,73 31/44,18 11/70,44 10/66,50 Nizozemska 13/77,40 15/75,93 10/58,4 18/50,48 23/56,22 18/54,28 15/67,92 15/65,94 13/69,22 18/62,79 Poljska 57/39,02 58/39,96 55/35,48 53/35,14 56/21,22 58/16,15 58/11,46 60/7,62 50/30,06 44/30,68 Portugalska 45/52,43 43/52,81 44/42,39 48/36,47 41/42,2 42/39,28 51/25,12 50/23,97 35/42,16 34/41,27 Slovaška 40/58,62 39/57,44 56/33,77 54/34,59 17/61,43 23/52,25 37/44,06 37/40,25 41/37,39 42/32,42 Slovenija 52/49,30 45/51,64 39/43,29 35/42,87 49/33,32 49/31,48 52/21,8 52/21,24 38/40,98 36/40,75 Španija 38/59,43 36/58,38 25/50,81 34/43,12 30/47,81 40/40,19 48/34,31 43/34,61 33/46,96 30/45,39 Švedska 14/76,26 14/76,99 30/49,2 28/5,71 22/57,94 22/53,61 16/67,61 12/67,47 8/72,46 6/70,95 Z. kraljestvo 22/68,52 21/71,39 14/56,49 8/58,15 27/51,02 26/48,29 26/51 24/52,38 25/57,71 23/56,53 EU-213 29,1/64,8 28,4/65,7 29/49,6 29,9/46,2 30,5/49,6 30,2/47,32 31,5/48,1 30,2/47,23 25,9/54,1 24,7/52,2 NDČ-63 41,3/55,6 39,0/56,8 42/42,0 36,8/42,4 36,2/44,4 36,0/41,54 40,2/36,9 40,8/33,94 37,8/41,3 36,3/39,0 EU-15 24,3/68,5 24,2/69,3 23,9/ 52,7 27,1/47,7 28,3/51,7 27,9/49,64 28,0/52,5 25,9/52,55 21,1/59,2 20,1/57,5 ZDA 1/100,00 1/100,00 1/100,00 1/97,00 16/62,72 14/61,47 3/84 4/76,56 1/95,45 1/94,85 Vir: IMD World Competitiveness Yearbook 2005, 2006; preračuni UMAR. Opombe: 1IMD World Competitiveness Yearbook 2005. 2V skupino referenčnih držav smo vključili članice EU in ZDA. 3IMD za 4 nove države članice EU (NDČ) ne objavlja podatkov (Ciper, Latvija, Litva, Malta). r - rang, v - vrednost indeksa. Krepko poudarjena števila pomenijo dvig konkurenčnosti države vsaj za tri mesta - vidno izboljšanje. Sive celice pomenijo padec vsaj za tri mesta - vidno poslabšanje. UMAR 223 Poro~ilo o razvoju 2007 Druge publikacije UMAR Zbirka Delovni zvezki 3/2007: Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih – učinki liberalizacije, R. Kmet Zupančič, J. Povšnar 2/2007: Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kovač 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk 15/2006: Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah, J. Pečar 14/2006: Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005, J.M. Novak 13/2006: Metodološke spremembe merjenja cenovne in stroškovne konkurenčnosti, S. Jurančič 12/2006: Reforma Pakta stabilnosti in rasti, M. Bednaš 11/2006: Firm of Private Value: What is Behind the Creation of Multiple Blockholder Structure?, A. Brezigar Masten, A. Gregorič, K. Zajc 10/2006: Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2005, uredila R. Kmet Zupančič 9/2006: Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije, uredila M. Kersnik 8/2006: Vzorci trošenja gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji, A. Tršelič Selan 7/2006: Metodološke značilnosti ankete o porabi gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji, A. Tršelič Selan 6/2006: Metodologija izračuna indeksa razvojne ogroženosti za obdobje od 2007 do 2013, J. Pečar, D. Kavaš 5/2006: Spremembe na trgu dela v Sloveniji v obdobju 1995–2005, uredila: A. Kajzer 4/2006: Podjetniška aktivnost in podjetniško okolje v Sloveniji, L. Žakelj 3/2006: Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004, J. M. Novak Socialni razgledi SR podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede, in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti tudi z obravnavo posebne teme - dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni. Pomladanska / Jesenska napoved gospdarskih gibanj Pomladanska napoved godpodarskih gibanj 2007 Pomladansko / Jesensko poročilo Jesensko poročilo 2006 Pomladansko poročilo 2006 Zbirka Analize, raziskave in razvoj Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013), 2005 Poročilo o razvoju 2006, 2006 Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU – povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001–2006) IB revija IB revija 1/2007 VSEBINA: Milena Bevc: Ključne mednarodne zbirke/sistemi kazalnikov izobraževanja s poudarkom na formalnem izobraževanju. Alenka Kajzer: Fleksibilnost trga dela, varovanje zaposlitve in reforme trga dela v Sloveniji. Roman Živkovič: Endogenost optimalnega valutnega območja in Kenenov kriterij diverzifikacije. Sandra Penger, Vlado Dimovski: Strategija aktivnega staranja prebivalstva Slovenije s poudarkom na kakovostnem staranju in medgeneracijskem sožitju. Milena Bevc: Človeški viri v razvojno-raziskovalni dejavnosti v Sloveniji v zadnjih 15 letih in primerjava z državami EU. Ana Murn: Učinkovitost slovenske politike subvencij oziroma subvencioniranja gospodarskih družb. Razprave Janez Berdavs: Kako do boljšega sistema fizičnega spremljanja v novi finančni perspektivi? Janez Malačič: Reforme na trgu dela – ali sploh obstajajo alternative? Predstavitve Jana S. Javornik: Predstavitev publikacije Socialni razgledi 2006. UMAR 225 Poro~ilo o razvoju 2007 Naro~ilnica Naročnina *Naročnina obsega en tiskani in en brezplačni izvod v e-verziji (publikacij, ki so na voljo v e-verziji). Vsak naslednji izvod v eni ali drugi verziji se obračuna dodatno. Pri naročnini na izvod v e-verziji (brez tiskane verzije) imate 10 % popusta. Popusti Na količino – po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %), za naročilo na več mesečnih zbirk (na dve zbirki 20 % in 25 % za naročilo na vsaj tri). Naročilo in informacije UMAR, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana; telefon 01-478-1043; fax 01-478-1070. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. E-pošta: publicistika.umar@gov.si; za informacije o ostalih publikacijah se lahko obrnete na naš spletni naslov: http://www.gov.si/umar/public.php Obnavljanje Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katero je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, najkasneje do konca koledarskega leta. Naziv ustanove in ime kontaktne osebe, oz. ime naročnika in tel. št. Naslov naročnika E-naslov ID za DDV Zavezanec za DDV DA NE Datum: Želim koristiti tudi naslednje brezplačne možnosti: prejemati brezplačen e-izvod publikacije na e-naslov (poleg izvoda, ki ga prejmem po navadni pošti) prejemati geslo na svoj elektronski naslov (ob spremembi gesla) prejemati obvestila o izdaji novih publikacij Periodika Vpišite št. izvodov* SIT EUR tiskani e-izvod Ekonomsko ogledalo. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Slovenian Economic Mirror. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Pomladansko / Jesensko poročilo. Letna naročnina za eno publikacijo 2.500,00 SIT / 10,43 EUR. 5.000,00 20,86 Spring / Autumn Report. Letna naročnina za eno publikacijo 3.500,00 SIT / 14,61 EUR. 7.000,00 29,21 Poročilo o razvoju 3.000,00 12,52 Development Report 3.000,00 12,52 Zbirka Delovni zvezki (za posamezne teme se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke; cena po ceniku velja za en izvod). 2.200,00 9,18 IB revija. Štiri številke letno. Enojna številka stane 3.000,00 SIT / 12,52 EUR, dvojna številka stane 4.000,00 SIT / 16,69 EUR. 10.000,00 41,73 Info IMAD / UMAR Info. 1 izvod brezplačno. Koristne informacije o UMAR. Slovensko, angleško. V primeru, da ne naročate celotne zbirke, vpišite izbrano publikacijo: Knjižne izdaje SIT EUR Vpišite št. izvodov* tiskani e-izvod Socialni razgledi 2006 (knjiga ali CD) Socialni razgledi 2006 (knjiga in CD) Social Overview 2006 (knjiga ali CD) Social Overview 2006 (knjiga in CD) 3.834,24 4.792,80 6.230,64 9.585,60 16,00 20,00 26,00 40,00 Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga in CD). Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga ali CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga in CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga ali CD). 2.500,00 1.900,00 5.000,00 4.300,00 10,43 7,93 20,86 17,94 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013) Slovenia's Development Strategy (SDS 2006–2013) 1.500,00 2.000,00 6,26 8,35 M. Stare, R. Kmet Zupančič, M. Bučar: Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 4.600,00 19,20 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) – povzetek Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU – summary Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU 1.000,00 1.500,00 3.500,00 7.000,00 4,17 6,26 14,61 29,21 B. Radej, A. Pirc Velkavrh, L. Globevnik: Indikatorji o okolju in razvoju/Indicators on environment and development, 1999 J. Seljak: Kazalec uravnoteženega razvoja / Sustainable Development Indicators, 2001 1.880,00 3.000,00 7,85 12,52 / / Matija Rojec: Prestrukturiranje z neposrednimi tujimi investicijami: Slovenija/Restructuring with foreign direct investment: The Case of Slovenia, 1998. 2.000,00 8,35 / Za ostale knjižne izdaje se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke (vpišite izbrano knjižno izdajo): Cene v evrih so preračunane po tečaju zamenjave 1 euro = 239,640 SIT. Davek 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceni. 29. december 2006 UMAR 226