BEŽIGRAJSKI PEVSKI ZBORI (3)-
V tem prispevku sl bomo ogledali pevska prizadevanja IJublteljev petja v vaseh vzho-dnega dela naie občlne. Krajevnl skupno-•ti Dol in Beričevo-Brlnje Imata marslka) skupnega. Svoja čase J« blla ta povezanost še močnejia. V Dolu prepeva moškl sek-stet, kl ga vodl Rudl Perbll, v Beričevem pa ženske v pevtkem zboru KUD Jurl) Flajš-man, pod vodatvom Mlhe Vahna
Ljubitelji lepega petja v Beričevem so ob stoletnici smrti svojega rojaka, znanega skladatelja Jurija Flajšmana sklenili, da nji-hov kraj ne sme ostati brez pevske dejavno-sti. Leta 1974 so v tem kraju obnavljali spo-menik skladatelju in se ob tem zavedli svoje-ga kulturnega dolga rojaku, ki je ime kraja ponesel v svet. Že naslednje leto so z vso zagnanostjo ustanovili mešani pevski zbor KUD Jurij Flajšman. Prvi dirigent je bil profe-sor Janez Osredkar. V tem sestavu je zbor prepeval dve leti. Moški del zbora ni zdržal in zbor je ostal ženski. Od ustanovitve so zbor vodili profesor Janez Osredkar, tovariš Prin-čič, Jernej Habjanič, Tomaž Faganel, Danica Slabanja, Marija Kvas in sedanji zborovodja Miha Vahen. Ni potrebno posebej omeniti, kdo je duša kulturne dejavnosti v Beričevem. To je Minka Šimenc.
Zbor prepeva na prireditvah doma in tudi izven občinskih meja. V Šentvidu je nastopil že trikrat. Članice zbora so skoraj vse iz
Kulturni dolg rojaku
Beričevega, le ena prihaja iz Vidma. Članice si želijo več udeležbe v pevski dejavnosti. Želele bi pritegniti še vse tiste iz domače vasi, ki imajo glas in smisel za petje. Mnogo-krat pride veselje do petja šele kasneje. Lah-ko bi rekli, da lepo petje človeka pritegne šele, ko se znajde v družbi Ijudi, ki jim je petje konjiček in razvedrilo. Te besede so posebno zapisane dekletom
kar pa je mnogokrat zelo težko.
Ne smemo prezreti, da ima kljub kratkemu stažu zbor že nekaj plaket in pohval, ki jih je prejel na svojih nastopih. Nastopov je bilo do sedaj že preko štirideset, od teh devet izven občinskih meja. Čeprav imajo pevke svoje družinske obveznosti, se vaj udeležuje lepo število pevk. Razumljivo je, da vaja ne more biti učinkovita, če je udeležba premajhna.
V Dolu prepeva moški sekstet, v Beričevem pa poje ženski
pevski zbor
in ženam okoliških vasi, to je Dola, Šentjako-ba, Brinja, PŠate. Rekli smo že, da glasba ne pozna meja. Vaje imajo v Kmetskem donu in s prostorom ni težav.
Tiha želja vseh pevk in seveda petju naklo-njenega občinstva je ustanovitev mešanega pevskega zbora. Zlasti za mlade je bolj pri-jetno, te je družba mešana. Upanja za tak napredek je trenutno zelo malo.
Pevski glasovi so v glavnem zasedeni, le soprani so v manjšini. Ko izostane pomem-ben glas, jetrebatakoj poiskati nadomestilo,
Osebna izkaznica seksteta \z Dola je na-slednja: prvi zametki datirajo že \z leta 1955. Takrat je začel peti moški kvartet, ki pa se je kmalu razvil v oktet. V tem sestavu so pevci iz Dola prepevali vse do leta 1966. Do lanske jeseni je nato pevska dejavnost zamrla. Ve-selja do petja ni možno enostavno zatreti in med sedanjimi pevci so člani nekdanjega okteta. Vadijo enkrat tedensko v pomožnem prostoru v šoli. Nerodno je pozimi, ko pro-stor ni zakurjen. Pravijo, da najprej zapojejo eno udamo, tako, da se maio ugrejejo, po-
tem pa nekako gre. Trenutno sekstet nasto-pa še v »civilu«. Dobili so sredstva za nakup harmonija. Ugotovili smo, da je sekstet sicer še rosno mlad, kar pa ne moremo trditi za pevce. To so možje že v zrelih letih, nekako od 30 do 55 let. Tako kot v Beričevem, si tudi v Dolu želijo, da bi seda/iji zbor razširili. Mogoče kdo, ki ima lep glas niti ne ve, da sekstet obstoja in ne ve, da je prosti čas, ki ga mnogokrat ukradeš samemu sebi, lepše preživeti ob lepi pesmi. Zboru manjka basist. Basisti, ki brundate za lastno zabavo časa, oglasite se!
Vodja seksteta zatrujuje, da so najlepši spomini na Case, ko so nastopali še z okte-tom. Vse so delali sami, prenašali so kulise, prevažali se na kamionu in seveda nastopali. To so zares lepi spomini.
Nekaj ugotovitev in misli, ki so sorodne za oba zbora. Vsi žele, da bi se zbori razširili in izpopolnili, s kvalitetnimi glasovi.
Skupni »dobavitelj« bodočih pevcev na področju obeh zborov je seveda šola. Na šoli v Dolu delujeta dva zbora, ki ju vodijo učitelji glasbe. Znano je, da se zlasti uSenci višjih razredov vozijo iz oddaljenejših krajev in po napornem pouku je zanimanje za vaje manjše.
Naj bo kakorkoli že, če je veselje in dobra volia, se premaga marsikatera težava!
JOŽE ŠIMENC