IZBIRAM® KOROŠKI OBRAZ ^5% KAJA BOR MARA TAROK PARTNER CIRUS HOM OPREMA TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Telefon: 0602/42-051 Telefax: 0602/42-153 Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, "S 0602/44 185, 42 051 Novo mesto, Košenice 65a, "S 068/321 674 Divača, Lokev 189b, “S 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, S 061/123 38 45 Maribor, Ptujska c. 97, "S 062/A72 552 OiAiaIa DRAVOGRAD -T Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD KlDiptSdìJQ ©©QE© OKI OSKiaoaa UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, KidrUeva 8, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano No, nekako sem ga le skrpal skupaj! Upam, da bo funkcioniral... jg s žaMKam us eibož? Komaj so si pridobile volilno pravico, že bi rade bile poslanke in županje, celo v vlado so se poskušale zriniti. Pa so pomladniki tako dolgo zavlačevali postopek, da se je prvotni predlog vlade sesul. Škoda, Polonca bi bila “fejst policijski minister”. Ko bi se pojavila pred podrejenimi v mini krilu, bi pri normalnih mladih fantih zagotovo vzbudila želje... V končni fazi bi to lahko povečalo slovensko preskromno rodnost. Razni poskusi politikov v tej smeri so se zaradi politike izjalovili. Če se spomnimo poskusa uzakonitve otroškega dodatka ZA VSE OTROKE in njegovega zavlačevanja, nas kar zazebe. Menda ni denarja ! Seveda ga ni, ko ga država trati za nepotrebne referendume! Pa jih nič ne izuči. Spet se pojavljajo predlogi... No, zdaj bo vse drugače. Dobili smo možato vlado, kakršno si pač zaslužimo. V njej ne bo pomislekov okrog ženskih zadev, odločno in odkrito se bodo pomenili, kaj je za prihodnost Slovenije najbolj koristno. Naj se novi ministri malo navadijo na svoje stolčke, pa bodo predlogi kar deževali. Državni zbor bo težko vse predloge sproti predebatiral: nove ceste, sodobni vlaki, helikopterji in letališča, vse je pripravljeno za najhitrejše potovanje v Evropo. Nekaj pa nas bo morda rešilo. V državni upravi, ki se je v šestih letih številčno potrojila, so večinoma zaposlene ženske. Mislijo po žensko in delajo tudi v tej smeri. Pri sestavljanju osnutkov in predlogov za vladne organe bo sodelovalo precej ženskih rok in dalo mehkejši ton moškim zamislim. Morda bo tako uspelo še zgraditi kakšen vrtec in šolo, da bodo otroci varno pridobivali prepotrebno vzgojo in učenost za bodočnost. Brez mladih še množice upokojenih ne bo mogoče preživljati. Pa bo menda ja družinski minister uredil, da bo za vse dovolj. Je mlad, prijazen, njegov priimek pa daje določena zagotovila vsem upajočim. Bomo videli.O TIK • Z drobižem v žepu te ni veliko v hlačah. • Otroka je lažje spraviti h kruhu kot k pameti. • Znanstvenik dela za napredek, politik za napredovanje. • V visoko družbo najlažje prideš po kolenih. • Delo navadno čaka na voljo. Niko VSEBINA $ Kaj bo ostalo od nekdanje ravenske železarne? 4 $ Intervju: Maks Večko, župan občine Ravne-Prevalje 6 $ SG " proračun pod streho 9 $ Trbonje: letos bo gradnja 13 $ Poiščite se v Prepihu 15 $ Praznik v Mislinji 18 $ Korotan z okrepitvami 21 v Črno kronika: 0 tičkih in tičicah 24 Na naslovnici: Betty Barbič Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-9(M. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, .št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarithe št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju ADZORNI Bliža se čas razprodaje SVET SLOVENSKIH ŽELEZARN JE SKLENIL PRODATI DRUŽBO NOŽI, KI JE EDINA MED RA-VENSKIMI DRUŽBAMI V ZADNJIH DVEH LETIH POSLOVALA Z DOBIČKOM. POGODBA O KUPNINI NAJ BI BILA SKLENJENA Z NEMŠKO FIRMO IKS KLINGELNBERG ZA 10,4 MILIJONA MARK. ud koncernu (Acroni Jesenice, Metal Ravne), malo pa o predelovalnih družbah. V teh stališčih je sicer rečeno, da je v trgu, predvsem pa tudi razvit investicijski potencial. Nobeden teh pogojev še ni izpolnjen. niku vlade Janezu Drnovšku ob njegovem obisku na Ravnah poročalo, da intenzivno iščejo kupca za odprodajo dela strojegradnje, za katero se je že zanimala japonska družba Mitcubishi, govor je bil tudi o firmi IKS Klingelnberg, ki je kazala interes za nakup družbe Noži, vendar vodstvo tedaj odločitve še ni imelo. Januarja pa je bilo že jasno, da želi tej družbi prodati Nože, s kupnino 10,4 milijona mark pa dokapitalizirati družbo Metal. Razlage o tem, kaj to za uspešno družbi Noži pomeni, so različne. Če bi družba Noži ostala samostojna, bi kajpak imela nadzor nad lastno usodo, socialna varnost zaposlenih bi bila nedvomno večja, o razvoju družbe bi odločali sami. Prodaja pomeni izgubo blagovne znamke, še huje pa je najbrž to, da ni nobenega zagotovila, da bo družba na dolgi rok obstala, saj bo novi stoodstotni lastnik o tem lahko svobodno odločal. V zadnjih letih, kar družba Noži sodeluje s Drino IKS, se je menda tudi izkazalo, da to ni partner, ki bi bil vreden velikega zaupanja. Ž R-razprodaja uspešnih družb? Odločitev nadzornega sveta Slovenskih železarn (SŽ), da se proda družba Noži Ravne d.o.o., je morda doslej najbolj resen pokazatelj, da se bodo za njo odprodale še druge predelovalne družbe ali vsaj posamezni deli, še preden bo v parlamentu sprejet zakon o lastninjeni! državnega premoženja. Pozorno branje stališč glede postopka privatizacije Slovenskih železarn, ki so ozkemu krogu sicer znana že od lanskega maja, namreč kaže, da uprava SŽ govori zgolj o slovenskem jeklarskem sedanjem koncernu SŽ precej predelovalnih kapacitet, ki razvojno usklajeno nadaljujejo predelavo lastnega jekla z dodajanjem vrednosti in da bi se položaj te predelave poslabšal, če ne bi bilo lastniške povezave znotraj slovenskega jeklarskega koncerna, zato naj bi Slovenske železarne ostale koncern v pretežno slovenski lasti. Pred privatizacijo bi morala biti končana sanacija osnovnih družb, organizacijsko restrukturiranje in dosežena stabilnost SŽ na svetovnem NAČRTOVANA PRODAJA NOŽEV SPROŽA VRSTO POMISLEKOV Oktobra lani je vodstvo SŽ predsed- Nckatcri zaposleni v Nožih sicer (naivno?) pričakujejo, da bodo imeli pod novim lastnikom evropske plače, zaposleni v Metalu pa, da si bodo opomogli od kupnine. Pogodba o nakupu še ni sklenjena, največ zadržkov do tega pa ima sindikalna podružnica svobodnega sindikata Skci, ki vseskozi načelno zavrača takšne oblike privatizacije pred sprejemom zakona o lastninjenju državnega premoženja. Sekretar Janko Dežman pravi: “Sklep o prodaji Nožev ni nobeno presenečenje, kljub zatrjevanju uprave Komentar SŽ pred tremi meseci, da Nožev ne bodo prodali. Sorazmerno uspešna proizvodna družba Noži je bila predmet prodaje že pred dobrimi tremi leti, ko je bil na čelu vodstva SŽ Andrej Ocvirk. Tedaj iz razlogov, ki so znani samo vodstvu SŽ in morda še komu. Ko govorimo o prodaji in politiki do lastništva SŽ, ne moremo mimo dejstva, da so bile celotne SŽ pred dobrimi petimi leti že naprodaj. Interesenti zanje pa so se javljali iz nekih banana republik s poštnimi predali. Že iz tega je razvidno, da se politika SŽ v zvezi s prodajo spreminja. V našem sindikatu smo bili ves čas proti izvajanju lastninske preobrazbe ali privatizacije pred sprejemom zakona, ki je v proceduri že tri leta. Sočasno smo zagovarjali ohranitev tistih gospodarskih subjektov na Ravnah, ki bodo temeljili na izrabi prednosti, kakršne dajejo vzajemni učinki metalurgije in predelave v reproverigi. Napačno je bilo razumljeno, da želimo vzpostavitev stanja izpred šestih, sedmih let. V tem duhu so bile dane tudi naše pobude na podlagi neposrednega izjavljanja delavcev za zakonsko ureditev razmer. Nedvomno se v sedanjih razmerah lahko prejšnja stališča spreminjajo, vendar generalna stališča niso kot star čevelj, ki ga “flikaš“ po potrebi. Vedno smo postavljali vprašanja sanacije, rekonstrukcije in kar je še takih izrazov iz zadnjih let, predvsem v luči bodočih spremenjenih lastninskih odnosov, vključno s stališči do strategije SŽ do 2005. Sovlagateljstvo in različne oblike poslovnih povezovanj so seveda možne in nujne oblike lastništva. Prodaja družb komurkoli, ne le tujcu, s prevzemom 100 odstotnega deleža pa ne glede na trenutne dogovore prekinja repro povezave. Drugače povedano: če bodo uspešne predelovalne družbe ali programi 100 odstotno odtujeni, ostaja tudi dolgoročna perspektiva Metala v megli.” V megli je še marsikaj drugega. Denimo za ravenski del Metala izčrpavajoča povezava z Jeklom Štore, kamor gre vsak mesec skoraj poldrugi milijon mark in peha družbo v izgubo. Da je stvar resna, priča dejstvo, da je o poslovanju Metala v minulih dneh poročal direktor Brane Žerdoner svetnikom občine Ravne - Prevalje in daje bila seja pri tej točki za javnost zaprta.J (ar) mA. | TRGOVSKO PODJETJE^ SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 Poslovalnica Meškova ulica, Slovenj Gradec Največja izbira dvokolesnih prevoznih sredstev - KOLESA ROG » MOPEDI TOMOS ♦ SKUTERJI TOMOS "► OTROŠKA KOLESA •• ROLERJI UGODNI NAKUPNI POGOJI KOLESA NA 5 MESEČNO BREZOBRESTNO ODPLAČILO ŽILA DAM ES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI (RAZ)- PRODAJA Piše: Mišo Petek Nič novega: ob vsaki prodaji premoženja bivše Železarne Ravne, danes premoženja koncerna Slovenske železarne v večinski državni lasti, se takoj pojavi vprašanje razprodaje, torej prodaje pod dejansko cetto. Seveda bi se za posamezne prodaje v tem sistemu našel še kakšen bolj primeren, tudi bolj sočen izraz kot (razlprodaja. V zadnjem času je bilo kar nekaj prodaj, ki so dvignile precej prahu, začenši z “dezinvestiranjem" na področju družbenega standarda, kjer je bila pika na i prodaja elezarskega doma v Portorožu ali prodaja zavožene naložbe v spedala jekarno, ki je Železarno Ravne pred slabim desetletjem stala kakšnih 20 milijonov mark, Avstrijcem pa je ljubljanska uprava Slovenskih železarn to premoženje prodala za dobre tri milijone mark In sedaj še Noži, ena redkih uspešnih predelovalnih podjetij na lokaciji Ravne, za katero se je še par mesecev nazaj govorilo (gospod A lojz Vrečko, predsednik uprave SŽ v odhajanju), da Nožev ne kanijo prodati. Med ljudmi pa je zavrelo, saj se z logiko koroškega kmeta sprašujejo, zakaj prodajati podjetje, ki lahko nese (zlata) jajca oziroma podjetje, od katerega so si pri morebitnem lastninjenju nekaj malega obetali tudi Železarji. V gostilniških debatah je slišati tisoč variant, kaj in kdo je zadaj, tisoč je tudi izpeljank, kaj je spredaj. Pravi odgovor na to vedo samo vodilni, ti pa javnost odganjajo in do takšnih ali drugačnih informacij se je mogoče dokopati le s pomočjo svobodnega sindikata. Dejstvo pa je, da so od sanacije koncerna Slovenske železarne več ali manj ostale samo lepe besede, kajti lansko leto je ta sistem zaključil kar z okoli šestimi milijardami tolarjev izgube. Pred državo si po novo pomoč več ne upajo, zato v sili prodajajo vse, kar je še mogoče prodati. Trmoglavo vztrajajo tudi pri nasilni in neuspešni poroki štorskega Jekla in ravenskega Metala, kajti aktualno vodstvo si pač ne upa priznati še ene strateške napake, ki jo bo popravljala prihodnja ekipa, če bo zato sploh še ostalo kaj časa. Prodaja Nožev za ceno, ki je enaka realizaciji tega podjetja v nekaj mesecih, po svoje dokazuje, da Slovnske železarne ne znajo upravljati s premoženjem. Vodilni v Slovenskih železarnah so svetovljani, ki veliko potujejo po svetu, zato jim je znano, da so, denimo, Čehi in Madžari prodali vse, kar so imeli kaj vrednega in v domačih rokah jim je ostalo le siromaštvo. Po tej poti nekateri na vse pretege peljejo tudi slovensko industrijo: prodajajo dobro in uspešno, v Slovenijo (tudi v Mežiško dolino) pa voziijo umazano proizvodnjo, ki jo v Nemčiji mečejo skozi vrata. Na Koroškem se od uspešnejših podjetij trdno v domačih rokah drži slovenjgraški Prevent, ki je seveda odvisen od avtomobilskega giganta Volkswagna, vendar je povezava že tako trdna, da je tudi Volkswagen odvisen od Preventa. Hej, le zakaj bi potemtakem takšno firmo prodajali!? V slovenskem merilu podobno velja za Lek in Krko. Tistim, ki bo dano preživeti trideset ali štirideset let s pogledom na novi kapitalistični rod, ki se kali v teh tranzicijskih devetdesetih letih v Sloveniji, si bodo lahko priklicali v spomin samo še starega filozofa, ki je pred stoletji med lastnino in tatvino postavil enačaj. O Intervju Maks Večko: 1997 • LETO OTVORITEV KO SMO PRED KRATKIM IZBIRALI "NAJ" ŽUPANA KOROŠKE, JE MAKS VEČKO, RAVENSKO-PREVALJSKI ŽUPAN, DOBIL NAJMANJ GLASOV. ŠE EN ODRAZ DEJSTVA, DA V OKOLJU, KJER JE KRIZA, NI NOBENA OBLAST PRILJUBLJENA IN DA STRELE SEKAJO V VRHOVE. IN KAKO SE NA TO ODZIVA ŽUPAN NAJVEČJE KOROŠKE OBČINE? VSEKAKOR JE NA ŽUPANSTVU PREKO VSEH NORMALNIH DELOVNIH ČASOV, V POGOVORU PA PRIZNAVA, DA JE PUBLICITETI SVOJEGA DELA DOSLEJ POSVEČAL PREMALO ČASA. • Je torej vaša priljubljenost odvisna tudi od medijske eksponiranosti? No, menim, da sem pri svojem delu zanemaril enega od očitno pomembnih dejstev. In sicer kolikor toliko redno predstavljanje dela občinske uprave javnosti. Tega sem se prav zavedel že pred časom in rezultat tega je tudi glasilo Naša občina. Zanj menim, da je za začetek bilo uspešno. Mi smo odziv analizirali, odslej bomo glasilo izdajali redno in ga tudi dopolnili. Predstavitev našega dela je vsekakor potrebna, že zato, ker rezultatov ni potrebno skrivati, pokazati pa smo jih imeli nekaj tudi lani. Seveda pa je res, da je bilo lani tako, da smo imeli cel kup nedokončanih del. Pošteno povedano, ni bilo dovolj končnih rezultatov. Sem optimist, da bomo vse, kar smo začeli, dokončali, pa tudi sicer bo tega letos več. • Bo torej letošnje leto leto rezanja vrvic? Te so lani vaši sosedje z vsem rompompomom kar dobro izkoristili za svojo promocijo. Bo! Začeli bomo v kratkem z otvoritvijo nove šole, v kateri bomo začeli s poukom takoj z začetkom novega polletja. Trim telovadnica bo sicer končana nekoliko pozneje in bomo otvoritev imeli zato na dan pomladi, v soboto, 22.marca. Ne bom sicer jaz prerezal vrvice, povedal pa bom, s kakšnimi težavami smo se pri gradnji srečevali. Bile so nadpovprečne. • Kar precej težav ste podedovali od prejšnje občine. To kaj vpliva na vaše delo in uspešnost? Maks Večko, župan občine Ravne - Prevalje Pri tej šoli konkretno že. Z državnim denarjem je bila zgrajena le do določene faze, potem je država rekla, zdaj pa ste vi na vrsti. Od tam smo iskali denar sami. Skupaj nas bo naložba stala 350 milijonov tolarjev, država jih je prispevala 90. Hkrati še vedno plačujemo kredit za javorniško šolo, ki je bila zgrajena na kredo v celoti. Dugo rezanje traku bo na cesti od Čečovja do Šrotneške žage. Gre za pomembno inves-ticjo. Potem bodo na vrsti še ceste na Prevaljah, ki so morale preko zime čakati samo še asfalt. Julija bomo odprli stadion na Ravnah, obnova nas bo stala okoli 110 milijonov in smo jo speljali v celoti brez obremenjevanja proračuna. To je še posebej velik uspeh in hkrati recept, kako speljati naložbe v občini v bodoče. Ne smem pozabiti Glasbenega doma, kjer smo dali samo 5 milijonov tolarjev, skupna vrednost doma pa je okoli 100 milijonov. To bo maja. • In kaj se bo zgodilo s staro osnovno šolo? Ta trenutek težko dokončno napovedujem rešitve, imamo pa zamisli in upam, da bo za nas dobra odločitev padla 15.marca, ko se bo naš partner, s katerim smo v navezi, odločil za ali proti sodelovanju. Če bo odločitev pozitivna, bo nekje ob koncu leta tam že županstvo, v pritličju pa poslovni prostori prej omenjenega partnerja, ki nam bo obnovo in prenovo stare šole pomagal sfinan-cirati. • Ali bo urejena tudi celostna podoba tega dela Raven, ki zdaj kaže dokaj klavrno sliko? Seveda se to vklaplja v dokočanje objekta na prostoru bivših Storitev, in skupaj s prej omenjeno ureditvijo videza in funkcije bivše šole bo ta del mesta seveda bistveno bolje urejen. Prav mnoge začete in nedokončane investicije so bile tarča kritik, ki so letele na vas lani. Mnoge gradbene jame bodo letos očitno dograjene, kaj pa se dogaja z najnižjim stadionom na svetu, na Prevaljah? Ali bo občina pomagala, da bi začeto delo nadaljevali ali vzpostavili prejšnje stanje? Moram reči, da je občina v to zadevo bila vpletena, ni pa kriva za zastoj pri delu. BiH smo povabljeni kot partner, soinvestitor. Svojo obveznost smo v višini 21,5 milijonov tolarjev izpolnili in bili smo edini partner, ki je obvezo izpolnil. Za tisto jamo nas nihče ne more kriviti. Krivda je v preambiciozni in premalo pripravljeni akciji. Tudi premalo premišljeni. Z jamo in porušitvijo obstoječega pa je bila storjena škoda, za katero sem skoraj prepričan, da se ne bo nikoli popravila. • Nekateri vam očitajo tudi, da se ne odzovete na spore, ki so v javnosti dokaj odmevni. Eden takih je denimo spor med Komunalnim podjetjem in Primožičevo firmo okoli pogrebnih storitev. Navidez banalno, pa vendar. Se v take zadeve ni vredno spuščati? No to ni res. Organiziral sem sestanek med nastopajočimi in zmenili smo se, da bosta oba sklenila pisni dogovor o medsebojnih odnosih. Oba sta dolžna narediti red v odnosih, jaz pa bom nad temi odnosi bdel-Res pa je, da smo o tem imeli mnenji dveh ministrstev, ki sta bili diametralno različni-V režimu, kjer ne veš, kateri zakon velja, je težko biti pameten. Za presojo sem prosil tudi sekretarja vlade. • Nedavno podpisan sporazum o delitvi premoženja bivše skupne občine v Mežiški dolini kaže, da je dogovarjanje na Koroškem mogoče, da pa je res, da Koroška izgublja v celoti prav zaradi nepovezanosti. Na vseh področjih. Prvič v zadnjih petdesetih letih se je zgodilo, da je naša regija na zadnjem mestu po višini plač v Sloveniji. Zupani se še niste odzvali na pobudo za ustanovitev Koroške pokrajine, da bi vsaj enkrat prehiteli državo. Zakaj? Ne strinjam se, da so plače tako nizke zato, ker se občine med sabo ne povežejo. To na plače ne more vplivati. Res pa je, da so občine popolnoma nepovezane. V Mežiški dolini smo našli skupne interese, mislim, da se da pogovarjati tudi z dravograjsko občino, pred kratkim sem se pogovarjal s poslancem oziroma županom radeljske občine, ki mi je tudi ponudil pomoč za zadeve, povezane z železarno. Tu ne vidim nobenega posebnega problema. • Ste slovenjgraško občino spustili v tem naštevanju slučajno? No, sodelujemo tudi z njimi, kadar najdemo Intervju stične točke, res pa je, da je teh točk ravno s Slovenj Gradcem izredno malo. • Kaj pa dom starostnikov? Gre za regijski problem, v Mežiški dolini se z Mežico ne morete sporazumeti, druge občine pa v tem “sporu” niti niste povabili k sodelovanju. Se popolnoma strinjam. Trdno sem prepričan, da je tudi s tega stališča, torej regijskega, lokacija na Prevaljha, na Fari, bistveno boljša kot mežiška. Pa če odmislimo vse druge minuse mežiške lokacije. Ni slučajno, da dravograjski župan kaže naklonjenost naši pobudi, med drugim pa pravi tudi, da bodo palico zgrabili sami, če se mi ne dogovorimo. Imam tudi informacije, da se tudi v Slovenj Gradcu bolj navdušujejo za Prevalje kot Mežico. • Katere večje projekte, poleg doma starostnikov, nameravate v vašem mandatu še realizirati? Letos bomo začeli z gradnjo telovadnice pri Osnovni šoli na Prevaljah, istočasno bomo pridobili manjkajoči šolski prostor (tri učilnice in prostor za tehnični pouk oziroma gospodinjstvo), naslednje investicije so na komunalnem področju. Začenjamo s plinifikacijo in ukinjanjem toplovodnega ogre- vanja v naselju Kotlje 1, kar bo stalo od 50 do 60 milijonov tolarjev, začeli bomo s posodobitvijo ceste na Leše - samo v škarpe bo šlo okoli 120 milijonov v dveh letih, šele to bo omogočilo celovito rešitev te ceste. Še nekaj cest bomo posodobili, a ne bom vseh našteval, nekatere rešitve pa vidimo tudi v sodelovanju krajanov, ki so nanje vezani. Naslednja stvar je prevaljski Dužbeni dom, kjer se trudimo, da bi neizgotovljeni zgornji del prenesli v občinsko last. Če bomo uspeli, bomo z neko podobno finančno konstrukcijo kot smo jo našli na Ravnah za izgradnjo Storitev, zadevo na Prevaljah dokončali in prostore ponudili v najem. Trg kaže, da za odkup ni interesa, za najem pa. Pomembna aktivnost v občini bo tudi sprejemanje srednjeročnih in dolgoročnih prostorskih aktov. Začeli smo, je pa to dolgotrajen proces. Pri tem bomo sodelovali vsi občani, predvidena je dvomesečna javna obravnava; to bo potem podalga za strateško usmeritev naše občine. Pri tem ne smem pozabiti, da smo imeli že vrsto sestankov za ureditev cestne problematike, predvsem glavne cestne žile, in temu bomo v naslednjih letih posvetili še veliko pozornosti. • Boste torej kandidirali še enkrat? O tem še ne razmišljam.^ Edi Prošt TRGOVSKO JETJE KOROTAN __ bškem Čečovje tel.: 0602 22 711,21 476 fax: 0602 23 296 p.o. Trgovsko podjetje KOROTAN obvešča svoje cenjene kupce, da bo obogatil svoj živilski program v mesecu marcu z bogato in konkurenčno velikonočno ponudbo. 1 OOg čokolade vseh vrst samo SQjJ ^-J OBISK KOROTANOVIH TRGOVIN VEDNO PRILOŽNOST ZA DOBER NAKUP! f * Koraki v varno ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja So trenutki, ko pomisliš... Ali bo trajalo? Ali bo življenje prijazno z mano in z mojimi? So trenutki, ko znaš mirno pogledati v čas, ki prihaja. Brez strahu, brez tesnobe. Ker veš, da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam. S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice. Življenjsko zavarovanje je takšna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do svojih. Mnogi se zato za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. zavarovalnica triglav (P[fi®G&»olice, stopnišča, kuhinjske m kopalniški pulti, \-odoineti, mize in stebri. • trgovina granitne in marmorne ploščice, granitogren, lomljen tlak, nagrobni dodatki Tel.: 063 857 558 šport Pred nadaljevanjem prvenstva v I. slovenski nogometni ligi 2 ®KE@[P0W/^M]Q Po treh mesecih zimske pavze bodo nogometna igrišča na Koroškem znova oživela. Prvi bodo v drugi del prvenstva štartali najboljši slovenski klubi, ki nastopajo v elitni družbi deseterice. V nedeljo, 2. marca se namreč že pričenja prvoligaški “ples”, ki bo znova privabil na štadione ljubitelje nogometne igre. In kakšne so ambicije in možnosti nogometašev Korotana in njihove uprave v spomladanskem delu prvenstva? Težko je karkoli napovedovati, saj je prvi cilj prevaljskega moštva, ki ga bo tudi v nadaljevanju prvenstva s trenerske klopi vodil priznani strokovnjak Miloš Šoškič, obstanek v družbi prvoligašev. Priprave za drugi del prvenstva so bile po zagotovilih strokovnega vodstva kluba izjemno uspešne in, kot so povedali sami igralci, še nikoli tako naporne. Po bazičnih pripravah v domačem okolju so Korotanovi nogometaši trenirali tudi 12 dni ob moiju. Bivali so v hotelu v Ankaranu, trenirali pa na igrišču v Dekanih, kjer so odigrali tudi tri prijateljske tekme, s celjskim Publikumom, Jadranom iz Kozine in Triglavom Naklom. Na pripravah v Ankaranu je bilo 22 igralcev, za uspešnost treningov pa so skrbeli trener Šoškič, njegov pomočnik Željko Rukavina in trener vratarjev Stanoje Dodič. Da so bili igralci zdravi in sposobni izvrševati vse naloge, sta skrbela dr. Brane Breznikar in fizioterapevt Marko Zorman, medtem ko je imel organizacijsko plat priprav v rokah tehnični vodja kluba Ljubo Miloševič. Po vrnitvi na Koroško so se nogometaši pripravljali na Prevaljah, vmes pa odigrali še tekmi v Mariboru in Trbovljah z drugoligaškima ekipama Železničarja in Rudarja. Kako so zares uspele priprave, bomo seveda kmalu izvedeli. Prevaljčani, ki so po jesenskem delu prvenstva uvrščeni na predzadnje, 9. mesto, bodo v nedeljo v prvi tekmi nadaljevanja gostili zadnjeuvrščeno moštvo Kopra, teden dni pozneje pa bodo igrali ponovno doma, njihov nasprotnik bo ljubljanska SCT Olimpija. Trener Šoškič zatrjuje, da je Korotan sposoben ob vzorni organiziranosti žž še vedno brez predsednika. Nič tudi ne kaže, da bi dosedanji direktor kluba Sašo Puc dobil naslednika in bo prisiljen to funkcijo opravljati tudi v bodoče. Skratka, uspeh kluba bo bržkone odvisen tudi od sposobnosti vodstvenega kadra, od ljudi, ki bodo več energije kot doslej vložili v zbiranje potrebnih sredstev za boljšo finančno situacijo v klubu. Morda trenerjeva optimistična izjava bazira tudi na okrepitvah, ki jih je klub pridobil v zimskem odmoru. H Korotanu je namreč pristopilo kar pet novih nogometašev, in to Vergil Velkoski, ki je nazadnje igral pri SCT Olimpiji, pa Nenad Toševski. prišel je iz Vevč, Dejan Ščulac iz Kopra ter dva tujca iz Srbije, Duško Pantelič in Živojin Vidojevič, ki sta nazadnje igrala v Nemčiji. S temi igralci, ki naj bi zares predstavljali okrepitev za prevaljsko moštvo, in pa s tistimi, ki so po jesenskem delu prvenstva ostali zvesti klubu, naj bi se koroški prvoligaš ne boril samo za goli obstanek v ligi, pač pa bo poskušal doseči še kaj več. Morebiti uvrstitev nekje v sredino lestvice. Toda za to bo potrebno predvsem okrepiti in konsolidirati upravni odbor kluba, ki je po odstopu dr. Matica Tasiča še vedno brez predsednika. Nič tudi ne kaže, da bi dosedanji direktor kluba Sašo Puc dobil naslednika in bo prisiljen to funkcijo opravljati tudi v bodoče. Skratka, uspeh kluba bo bržkone odvisen tudi od sposobnosti vodstvenega kadra, od ljudi, ki bodo več energije kot doslej vložili v zbiranje potrebnih sredstev za boljšo finančno situacijo v klubu. “Nogometaši zagotovo tvorijo pozitiven del kluba”, pravi trener Šoškič. “Delali so maksimalno, zavedajo se svojih odgovornosti in tega, kaj jih čaka v prvenstvu. Z normalnim delom kluba bi tudi navijači lahko dočakali dan, ko ne bo več treba trepetati za obstanek v ligi.” Torej, srečno, “Korotanci”! -im koroike^&teame DRAVOGRAD fes L ^ a, 2^310ws»«*1 v* m/mum m mmma RAČUNALNIŠKI INGENERINO £ Vili Veler s p. Javornik 44,Ravne na Koroškem RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE REŠITVE ZA OBRTNIKE IN S. P. - enostavno in dvostavno knjigovodstvo - plače - osnovna sredstva - - poslovanje tehničnih trgovin - prometni davki - fakturiranje - virmani ■ - položnice - prispevki za zavezanca - rogramska oprema po naročilu - - izvajanje drugih uslug na programski in strojni informacijski opremi - TeUFax-0602-21-277-Mail: Vili. Veler@eunet.si Razgledi NOVI TISKI ©EQTOKJSKS g@[L§K@ \^[p(o)E@®®0Q(g@ Koroško enoto Zavoda za šolstvo zdaj že 12 let vodi Franček Lasbaher. In ker je vsako od njegovih zavodovih let zaznamovala tudi ravnateljska ekskurzija - "saj v po/učnih poteh že od nekdaj vidim pomembne vzgojne in izobraževalne smotre" - je bila lanska oktobrska že 12. po vrsti, a prva iz slovenskega narodnega prostora, v Anglijo. S te poti je tudi nastal zbornik Britanske šolske vzporednice. Od kod odločitev, da naj bo po ekskurziji še zbornik? Pobuda je bila kar dvojna. Peler Maculi, vodja Skupnosti ravnateljev Koroške, jo je dal zaradi uspešne izkušnje z zbornikom Koroško šolstvo od preteklosti do sedanjosti (ZRSŠ, Enota Slovenj Gradec, 19%), Franček Lasbaher pa, “ker je vendarle še vedno res, da je napisana beseda trajna; še pomembneje pa je, da vse sodelujoče pripravi do neke delovne zavzetosti in celo že ustvarjalnosti, ki sije ni mogoče zamišljati brez poglobljenega avtorskega razmišljanja. Na takšni osnovi pa končno lahko vedno nastanejo ustvarjalni prispevki posameznikov...” In res, od 20 pomikov, ravnateljev koroških vrtcev, osnovnih, srednjih in glasbenih šol ter nekaj posebej povabljenih, jih je šest oziroma s fotografoma Brankom Čepinom, ravnateljem Glasbene šole Slovenj Gradec, in Elfrido Kovše, ravnateljico VVZ Dravograd, kar osem soustvaijalcev zbornika Prvo in predzadnjo besedo v zborniku ima Peter Macuh, ravnatelj OS Brezno, organizacijski vodja ekskurzije ter glavni in tehnični urednik. V uvodu pove vse, kar je treba, zborniku na pot, na koncu pa natrese nekaj (zabavnih) utrinkov za spomin. Levji delež zapisanega pripada tudi v tem zborniku predstojniku Koroške enote Zavoda za šolstvo, strokovnemu vodju izleta in uredniku publikacije Frančku Lasbaheiju. Ker je prepričan, da “skoraj gotovo ne vem kako kmalu ne bomo spet pripravljali knjižice o naših ravnateljskih poučnih potovanjih”, je pregledno prikazal tudi vseh enajst ekskurzij pred Anglijo. Sledile so si tako: 1985 Koper, nato Pomutje, Dolenjska, Gorenjska, Primorska, Celje in Kozjansko, Gorenjska in Notranjska, Bela krajina, Porabje, Primorje in Benečija ter 1995 Koroška. O pomenu teh ekskurzij zapiše: “Videli smo veliko, spoznali številne ljudi in ustanove. Stkale so se vezi, ki jih moramo in hočemo ohranjati in krepiti. Seveda so se na marsikateri šoli naši ravnatelji že zamenjali...od 30 v letu 1985 jih zdaj ravnateljuje še sedem... Vendar sledi ostajajo v dejavnostih posameznih šol...”. V nadaljevanju ima Lasbaher v zborniku še tri prispevke. Prvi je vpogled v britansko šolstvo (v njegovo zgodovino in sedanjost), drugi je poročilo z obiska v osnovni šoli Alsager (Opis šole in nepredvideno nadaljevanje), zadnji pa so Vmestki, nekakšni paberki s poti. Vse zapisano je veliko več, kot nakazujejo naslovi; ker je spod peresa vsestranskega šolskega strokovnjaka, anglista in žumalista Frančka Lasbaheija, je tudi seznanjanje z našim šolskim sistemom, saj kjer le more, potegne vzporednico; je tudi razglednica, saj kjer le more, gradivo ilustrira (npr.: ko govori o dolžini treh rek Avon, takoj navede, kako dolge so naše Krka, Savinja, Meža in Mislinja); je tudi osebna slika, saj večkje izpostavi svoje poglede, mišljenje, svoja trenutna čustvena stanja. Tudi zapis v zborniku je nadvse dopadljiv: ker je snov obsežna, bi lahko bila hudo utrudljivo branje, če ga Lasbaher z mednaslovi ne bi razbil na “posamezne ugotovitve”, npr.: Zunanje preverjanje ni ravno slovenski izum, Skoraj nezaslišano, Pomembna točka itd. Rečemo lahko, da ima ta zbornik poudarjeno Lasbaherjevo osebno noto, ki jo tipično nakazuje podnaslov prispevka Na obsiku v osnovni šoli Alsager - Opis šole in nepredvideno nadaljevanje. Lasbahetjevi prispevki so najbolj zanimivi prav zato, ker so “nepredvideni”, ker jih ne uokviija, ne omejuje, pač pa doda marsikaj nepričakovanega. Treba je reči še to, da Lasbaher ni opravil velikega dela le, ker je v tem zborniku vse zbrano publiciral, pač pa tudi, ker je sploh zbral gradivo. Potrkati je moral na nemalo vrat. Seveda pa zbornik Angleške šolske vzporednice pomembno barvajo tudi prispevki drugih udeležencev ekskurzije. Tako Boža Pirnat, ravnateljica Drage OŠ V Slovenj Gradcu, predstavi šolo Sandbach Primary Schoool, Rudi Rane, ravnatelj VVZ Ravne, Sandbach County Primary School in Meta Borstner, ravnateljica Gimnazije Ravne, Sandbach High School. Njihovi zapisi so veliko vredni, ker ne prinašajo le predstavitev šol, pač pa je poudarek na osebnih vtisih. Sledi popis celotne petdnevne poti spod peresa Ivana Kušnika, ravnatelja OŠ Prevalje. Nekoliko iz koncepta zbornika izstopa članek Jožice Fras, ravnateljice Prve OŠ Slovenj Gradec, ki predstavi OŠ na Švedskem, a je uganka kar hitro rešena: 13. ekskurzija koroških ravnateljev naj bi bila v Skandinavijo. Veselimo se že mdi zbornika s te poti ! Helena Merkač 1 Vč , 5.14* gotovih «SEJEMSKI 3 pOPUST za: - OKNA, - VRATA, - POLKNA, - prenovo OKEN, - stanovanjske HIŠE, - montažne STENE JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.: (064) 61-30, faks: (064) 634-261 POTRJENA KAKOVOST - ISO 9001 RAVNE NA KOROŠKEM Čečovje 5, HOTEL MERX tel.,fax:(0602)20-175 ©scisela SIM)5ì ‘W Občni zbor društva je potekal v postorih jedilnice Druge osnovne šole Slovenj Gradec. S to šolo društvo na nek način sodeluje že od njene ustanovitve, saj se v njenih prostorih sestaja izvršni odbor, za kar so vodstvu šole še kako hvaležni. V prostorni jedilnici je že zgodaj zjutraj postalo zelo živahno. Prihajali so številni diabetiki, ki so postali med seboj že skoraj stari znanci. Od nekaj manj kot 600 vključenih članov jih je prišlo 161. Več podjetij je predstavilo svoje izdelke in zdravstvene pripomočke. Naj omenimo stalnega spremljevalca, podjetje Zaloker in Zaloker, nadalje pedikerski salon Kresnik iz Slovenj Gradca in druge. Med sponzorji so se spet izkazali Koroške pekarne, Mesarstvo Smolar iz Dravograda, Radenska, Oskrba Dravograd, Cvetličarna Jehart in drugi. V kulturnem programu so sodelovali učenci Druge osnovne šole Slovenj Gradec pod mentorstvom gospe Nade Žunec z recitacijami. Zapel je moški pevski zbor, na harmoniko pa je veselo zaigral Damjan Štin jek iz Šmartna. Sledilo je predavanje gospe Maruše Pavčič, kije predstavila zanimiv Vodnik po primerni hrani za diabetike. Vodnik je izšel pri Zvezi društev diabetikov Slovenije. V uradnem delu zbora je sledilo poročilo predsednika društva g. Ivana Pavliča. Iz njega je razbrati aktivnost in zagnanost odbora. Le-ta je med letom imel več sej, izvajal pa je različne dejavnosti. Naj Pisma, odmevi omenimo le nekatere: prodaja koledarjev, izleti, organizacija srečanja diabetikov koroške regije. Rdeča nit delovanja društva je problematika sladkornih bolnikov, zato izvajajo številna predavanja in posvete. Poskusili so tudi na družabno rekreativnem prodročju. Za svoje člane so organizirali tudi teden preventivnega okrevanja v Šmarjeških toplicah. Društvo vseskozi dobro sodeluje z zdravnico dr. Metko Epšek. Številni diabetiki so se zelo pohvalno izrazili o njeni nesebični pomoči, za kar soji zelo hvaležni in so z njo povsem zadovoljni. V imenu Zveze društev diabetikov Slovenije je zbor pozdravil g. Jože Snoj. Med drugimi je zlasti izpostavil problematiko doplačil za zdravila in zdravstvene pripomočke, ki je od lekarne do lekarne drugačna. Priporočil je večjo povezanost in OSNUTEK STATUTA in LOGOTIP društva diabetikov Slovenj Gradec. Ob zaključku je g. Pavlič postregel še z nekaterimi podatki in prizadevanji društva. Tako je povedal, da seje društvo preimenovalo v DRUŠTVO DIABETIKOV SLOVENJ GRADEC, da si želijo pridobiti uradne prostore za delovanje, da si želijo vključiti čimveč članov v društvo, organizirali pa bodo tudi pestro društveno dejavnost med letom. Tako bodo organizirali izlete, srečanja, preventivno okrevanje in drugo. Svoje člane pa prosijo, da svoje posebne zamisli, ideje in želje sporočijo predsedniku društva. Odbor jih bo vesel in jih bo poskušal v sodelovanju s člani tudi realizirati. Tomislav Klemenčič Lp(M£©I?a aaiiooo V prejšnji številki PREPIHA je bil obljavljen prispevek o sponi med zasebnim pogrebnim podjetjem in komunalnim podjeljem (javnim), ki si ga pač vsak posameznik lahko razlaga po svoje. Vemo, da ko se rodiš ali ko rodiš, ne plačaš ničesar, umreti in pokopan biti pa je že poglavje zase, predvsem s finančnega vidika. Če pogledamo že tako osiromašene slovenske družine, ki se iz dneva v dan borijo za vsakdanji kruh, nato pa jim še smrt vzame člana, ne nastopi tu samo velika čustvena izguba, temveč tudi vprašanje, kako plačati pogreb. Ker v naših krajih še vedno gojijo do pogrebnih slovesnoti različne ceremonije, sploh starejša generacija ne želi biti pokopana samo v družinskem krogu, se pač to zavleče na tri dni in na vse stroške, ki jih določijo pogrebna podjetja. Ta pa imajo do potankosti narejen cenik storitev, da ja ne bi kaj ven izpustili in ne obračunali. Ko vidiš ta njihov cenik, te lahko kap. Kdor ima denar, si lahko že v času življenja izbere prostor, kjer bodo počivali njegovi posmrtni ostanki. Mogoče pa bodo že tudi izrazili željo, kdo naj bi jih pokopal. In tu se pojavijo ti spori med zasebnimi in javnimi pogrebnimi podjetji, spor in bitka za mrtvece, kdo jih bo več pokopal in “pokasiral”. Pravijo, daje konkurenca zdrava, pa je zdrava tudi pri mrtvih? Ko se gospod primarij Plešivčnik v dobri veri obrača na razno razna ministrstva, varuha človekovih pravic, vidimo, kakšne vrzeli so v naši vladi, potiskajo njegovo prošnjo od enega do drugega, čeprav vsi dobro vedo, da človek, ki umre, ne more počakati s pokopom, dokler se gospodje ne bodo zmenili in rešili te zadeve. Predlagam, da si vsa zasebna pogrebna podjetja priskrbijo tudi parcele in enostavno uredijo zasebna pokopališča. Če imamo toliko zasebnikov, od zdravnikov do podjetij, pa imejmo še zasebna pokopališča. Ko bom umrla, me pokopljite... kam in kdo? Domači me ne morejo dati v zmrzovalno skrinjo, ker je premajhna, razen če kupijo novo, bo manj stroškov, ali pa postavijo žaro z mojim prahom v dnevni sobi na omaro. Kot tisti vic: “Pa steklena naj bo, je tako rada gledala skozi okno...” Kakšna ironija je v tem času umreti, ko nekateri že tako ne morejo dostojno živeti! T.N. Naslov v uredništvu Brez kakršnegakoli pomisleka soglašam z g. Valtlom (članek v Prepihu 2/97 z naslovom Psi povzročajo med divjadjo veliko škode), da moramo lastniki psov poskrbeti, da naši štirinožni prijatelji ne bodo “pustošili" med gozdnimi živalmi. Soglašam z mislijo, da gre za preživetje v mrazu in snegu izčrpanih in nemočnih živali. Ne soglašam pa z ljudmi, ki se tako zelo trudijo za preživetje teh ubogih živali le zato, da bo na pomlad (in kasneje) lov uspešen. JASMINA PEČOVNIK, PREVALJE P.S. To pisanje ni izziv lovcem, saj me njihove “pravljice” o ohranjanju ravnovesja v gozdu z odstrelom pač ne zanimajo. Smešne so in ne verjamem jim več. obveščanje društev o ugodnostih pri nabavi le-teh. V nadaljevanju je g. predsednik predstavil Glosimna čma kronika Slabo sestopal Pi va nezgoda, pripetila se je 8. 2. 97 na smučišču Ivarčko - Ošven, sodi med tiste, ki nastanejo zaradi nepazljive uporabe smučarskih naprav. Tega je dne je namreč smučar A.J., doma iz Ljubljane, med sestopanjem na zgornji postaji sedežnice zdrsnil po strmem in zaledenelem pobočju. Pri tem se je hudo poškodoval in je moral ostati na zdravljenju v slovenjgraški bolnišnici. Zunaj proge Druga smučarska nezgoda je pravzaprav kar najbolj značilna za letošnjo zimo. Pripetila se je namreč zunaj urejenega smučišča. 14. 2. okoli 18. ure se je med smučanjem zunaj urejenega smučišča Rimski vrelec huje poškodoval 14. letni otrok iz Slovenj Gradca. Med smučanjem v gozdu ob vlečnicije z desno smučko zadel v kup snega in padel. Pri tem si je zlomil golen desne noge in so ga odpeljali v slovenjgraško bolnišnico. Deskar ob ravnotežje S smučišča Ošven pa lahko tokrat poročam tudi o nezgodi deskarja. Spet je bil v igri otrok. Tokrat star 11 let in doma Slovenj Gradca. 17. 2. je med deskanjem izgubil ravnotežje. Padel je in udaril ob snežno podlago. Po prevozu v slovenjgraško bolnišnico so ugotovili, da sije nesrečni deček hudo poškodoval levo rame in so ga morali obdržati na zdravljenju v bolnišnici. Na cestah še huje Svoj davek, žal najhujši, pa so terjale tudi koroške ceste. O smrtni žrtvi poročam na drugem mestu, najprej pa nekaj o prometni nezgodi s (kratkim) pobegom. 14. 2. ob 9.40 se je na Pohorski ulici, ob zaznamovanem prehodu za pešce, pripetila prometna nezgoda, v katere se je ena oseba lažje poškodovala. Povzročitelj - voznik osebnega avtomobila pa je s kraja nezgode odpeljal in poškodovani osebi ni nudil pomoči. O tičkih in tičicah V času, ko pišem tele vrstice, je vreme že prav pomladno. In vendar moram tudi tokrat - žal (še) pričeti z zimskimi značilnostmi. Ne sicer na cesti, temveč na drugem največjem "vozišču' v zimskem času - na smučišču. Tako kot na cesti, tudi tam nesreča nikoli ne počiva, čeprav obdobje, ki ga zajemam, še ni padlo v zimske počitnice, so policijski kronisti zabeležili kar tri hujše smučarske nezgode. Kasneje se je izkazalo, da je tega dne ob navedeni uri voznik osebnega avtomobila F.Ž. iz Slovenj Gradca vozil po Pohorski ulici, ko je cesto blizu prehoda za pešce prečkala N.K. iz Velenja. Voznik je s sprednjim desnim delom trčil v peško, ki je padla na pokrov vozila, zatem na streho in na tla. Po trčenju je voznik takoj nadaljeval vožnjo proti Selam, kjer se je sam javil policistom, ko jih je opazil. Preizkusili so ga z alkotestom in ugotovili 1,07 gr/kg alkohola v izdihanem zraku. Požar na obroke Kot je nekako značilno za zimski čas, je tudi v tem štirinajstdnevnem obdobju na Koroškem prišlo do požara. Škoda, ki je s tem nastala, je dvakratna in ogromna - etnološka in gmotna. 13. 2. je namreč ponovno zagorelo na stanovanjski hiši, last M. in L.Č. z Janževskega vrha, občina Ribnica -Podvelka. Prvič je na tem objektu zagorelo že 6. 2.97. V drugem požaru je, kljub hitremu posredovanju gasilcev, stanovanjska hiša v celoti pogorela in znaša po prvih ocenah gmotna škoda kar dobrih 20 milijonov tolarjev. Velika pa je, kot že rečeno, še etnološka škoda, saj gre za okoli 300 let staro domačijo. Vzroka požara še niso natančno ugotovili, pri ogledu pa so našli sledove tlenja v lesenem podu podstrešja, v neposredni bližini mesta, kjer je že prvič zagorelo. Črna Californija In ker sem že pri požarih z veliko gmotno škodo, bi veljalo omeniti še, da je dne 17. 2. 97. prišlo do požara v prostorih prodajalne Californija, last S.P., na Ravnah na Koroškem. Ogenj je v celoti uničil prodajalno z oblačili in del skladišča. Vzrok požara še ni znan, škoda pa po nestrokovni oceni znaša več kot 15 milijonov tolarjev. Smrdeče “odvod- njavanje” Pri vseh tokratnih požarih, če mi je dovoljen majhen nasmešek, je bila še sreča, da gasilci niso uporabili vode iz Remniškega potoka. Namreč takšne, kot je tekla po njem dne 15. 2. 97. Smradu, ki bi se pri tem razvil, najbrž ne bi zdržali. Tega dne je bila policijska postaja v Radljah ob Dravi obveščena, da je voda v Remšniškem potoku onesnažena in da močno zaudarja. Policisti so si skupaj s predstavniki vodnogospodarskega podjetja in ribiške družine zadevo ogledali in ugotovili krivca onesnaženja. Okoli 9. ure tega dne je namreč kmet M.Š. iz Remšnika pričel prazniti gnojnico iz gnojne jame. Po cevi jo je spuščal po travniku. Ker je je bilo preveč, je pričela odtekati v manjši potok in po njem v strugo Remšniškega potoka, ki se po 1500 metrih izliva v Dravo. Tako je bilo onesnaženje opazno tudi na tej reki. Čeprav ribiči pogina rib še niso opazili, so vendarle opravili izlov rib v potoku. Menažka V glosiranem in po moje zašpičenem delu bi tokrat najprej “obdelal” primer D.M., ki nima ne službe in ne stalnega naslova. Dne 8.2.97 je prišel v gostišče v Dravogradu. Ker mu natakarica zaradi očitne vinjenosti alkoholnih pijač ni želela postreči, se je pričel nedostojno vesti do nje. Umiril se ni - seveda spet klasika - niti ob prihodu policistov, ki so ga ročno pobrali s seboj. No, izkazalo se je, da je pred opisano kršitvijo D.M. v pizzeriji v Radljah in v gostišču v Dravogradu zase in za svojo druščino (najbrž je šlo za “zaposlene” z urada za zaposlovanje), naročil hrano in pijačo - plačal pa seveda ni. Kot smo lahko slišali (ali pa tudi ne), je istega večera D.M. tudi na policijski postaji (torej v bunkerju) zahteval svojo “menažko”, a je bojda ni dobil, ker policisti poznajo njegove plačilne navade. No, po obisku pri kadiji za prekrške mu je brezplačna hrana zagotovljena za 21 dni. Poostren nadzor Zaradi večjega števila prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi avtobusi, so tudi koroški policisti sklenili več pozornosti nameniti tehnični urejenosti avtobusov. Akcijo so izvedli v času od 20. 1. do 15. 2. 97. Tehnično so preverili stanje 358 avtobusov, od tega 76 takih, ki prevažajo otroke. Rezultati: za 6 avtobusov je bil odrejen izredni tehnični pregled, 2 avtobusa pa sta bila zaradi tehničnih hib izločena iz prometa. Zaradi ugotovljenih hujših tehničnih hib in pomanjkljive opreme bodo policisti predlagali sodniku za prekrške 8 voznikov ali pravnih in odgovornih oseb. Denarno kaznovanih je bilo 17 voznikov, od tega 6 zaradi prehitre vožnje. In razveseljiva novica: 34 voznikov so preizkusili z alkotestom in nihče ni vozil pod vplivom alkohola. N/ Cma kronika Pihali so Psihofizično stanje voznikov so tokrat na Koroškem ugotavljali 15. 2. 97. Ustavili so 597 voznikov, jih 160 preizkusili z alkotestom in pri 41. gotovih, da vozijo pod vplivom alkohola. Naj višja “doza” je bila 3,03 promile. Policisti so ugotovili 120 kršitev cestno prometnih predpisov, 48 voznikov pa bodo predali sodniku za prekrške. Hitra ženska Policisti se pri svojem delu srečujejo z “vsakojakimi” tiči. Včasih pa je med njimi tudi kakšna ptičica ali tička. No, s takšno, z imenom Simona iz Dravograda, so se srečali tudi 9.2.97 okoli polnočne ure. Vozila je osebni avtomobil; in kako ga je vozila: tam, kjer je hitrost omejena na 60 kilometrov na uro, je vozila (morda tudi prenizko letela) kar 100 kilometrov na uro. Kot je zapisano v policijskem sporočilu, je tudi odklonila preizkus alkoholiziranosti “po izdihanem zraku in strokovni pregled telesnih tekočin” (ni želela lulati na kraju dogodka - op. pisca). Policisti so ji zato prepovedali nadaljnjo vožnjo, vendar so jo dobri dve uri kasneje spet zalotili za volanom v Bukovski vasi. Zaradi preprečitve nadaljnjega ogrožanja prometne varnosti so zanjo odredili pridržanje - skratka: romala je v policijski bunker. Zgodba pa s tem še ni povsem končana, saj se je v dejanje vmešal tudi sopotnik (vitez na Padel v Dravo 18. februarja ob 15.25 seje na magistralni cesti Dravograd - Maribor, zunaj naselja Sveti Primož, zgodila huda prometna nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje. S.N. z Mute je vozil osebni avtomobil iz Mute proti Radljam ob Dravi. Zunaj naselja Sv. Primož nad Muto je z vozilom trčil v zaščitno ograjo in skozi vetrobransko steklo ga je iz vozila vrglo v strugo Drave, kjer so ga mrtvega po uri in pol iskanja našli potapljači poklicne gasilske čete iz Maribora. Foto: UNZ Slovenj Gradec belem konju? - op. pisca) Janez in se nedostojno vede! do policistov. Tako smo v tej (resnični) zgodbi lahko srečali tičico in tička ter kletko! Preoblekec Policijsko (s)poročilo: “Dne 14.2.1997 ob 18,20 je v prodajalno Black Jack v Slovenj Gradcu, skupaj s prijatelji, vstopil D.K. iz občine Slovenj Gradec. Ogledoval si je hlače iz jeansa - kavbojke. Med ogledovanjem je dvoje hlač vzel s police in odšel v garderobo. Tam je najprej oblekel nove hlače, preko njih pa še svoje stare. Ko se je vrnil v prodajalno, je lastniku vrnil le ene hlače, češ da so mu premajhne. Lastnik prodajalne, ki je opazil, da na polici manjka dvoje hlač, ga je pozval, naj pokaže, kaj ima oblečeno pod starimi hlačami. Takrat pa se je izkazalo, da je K.C. poskušal odtujiti kavbojke oranžne barve, vredne 9.700 tolarjev.” “Zgodba je povsem transparentna, čeprav mi ni povsem jasno, zakaj so bile v igri prav oranžne kavbojke,” bi se tukaj vključil Rene, prijatelj mojega prijatelja “bifežije” Mirana. “Fant je kratko in malo razvlekel pustni čas in je iskal kostum za izvirno masko “polnočnega kavboja”. Imel je le to smolo, da je naletel na odločnega “Sheriffa", ki se kljub Black Jacku ni dal vreči iz tira ah okoli prinesti. No, če mene vprašate, jaz si kaj takega nikoli ne bi privoščil. Nakana z dvema kavbojkama je tako stara, da o njej čivkajo že vrabčki na strehi. Je pa že bolje naročiti si značilno francosko jed: dunajski zrezek s fižolovo solato in bučnim oljem.TJ T.l. (ijaggir©9 V mesecu januarju in prvih dvajsetih dneh februarja 1997 seje na smučiščih na območju UNZ Slovenj Gradec zgodilo devet nesreč, v katerih seje osem smučarjev hudo, eden pa lahko telesno poškodoval. To je kar precej več kot v letu 1996, ko je bilo v enakem obdobju na smučiščih le šest tovrstnih nesreč. V letu 1997 je znaten porast nesreč na smučiščih v mesecu februarju, ko je bilo v pičlih dvajsetih dneh pet nesreč na smučiščih. Policisti po ogledu krajev nesreč in zbranih obvestilih zaključujejo, da jedo vseh nesreč prišlo zaradi malomarnosti smučarjev oz. neupoštevanja pravil znakov na i smučiščih in dokaj jasnih opozoril upravljavcev smučišč. Le v enem primeru je k hujši poškodbi (ni pa vzrok za nesrečo) soprispeval nezavarovan steber ob vlečnici. Dejstvo je, da je zaradi poledenelosti uporaba smučišč izredno zahtevna, zato pozivamo vse smučarje, naj bodo pri smučanju izredno previdni in da upoštevajo red, znake na smučiščih in opozorila policistov ter upravljavcev smučišč. Staršem in skrbnikom priporočamo, da v tem smislu dajo ustrezne nasvete otrokom, oziroma da zagotovijo pregled nad početjem in discipliniranostjo otrok na smučiščih. UNZ Slovenj Gradec L----------------— ~. -..— ---- —--------i VEDEŽEVANJE - SVETOVANJE □ 0® 1 min. = 156,00 SIT Mcrkant-Com d.o.o. Horoskop 5a@B©§IK®P ®aQ - (£i® /jy» ! ON'EN: Kdor vas opazuje bolj od daleč, vas najbrž vidi kot velikega, srečnega otroka, ki VL/ zlaga svoje kocke iz čistega veselja, ne da bi pri tem razmišljal o kakšnih dolgoročnih koristih. Ovni ste te dni v resnici igrivo razpoloženi, še posebej, če imate pri svojem prostodušnem početju tudi kaj občinstva. Privoščite si to sprostitev, da boste sposobni še za dmge, bolj napete zvezdne izzive: namesto bliskovitih reakcij - nasmeh, namesto samoobtoževanja - akcija... pa čeprav samo korak naprej in dva nazaj. /*2i\ BIK: Malo vas je zaskrbelo glede zdravja... zadnje čase ste pač čisto pozabili na svoje živ-Kiy Ijenjske principe ali pa... nasprotno, pretiravate z njimi. Morda se preganjate z dietami ali novimi načini zdrave prehrane, prebirate medicinsko literaturo, vendar ne bo trajalo dolgo, saj vam je odmerjen predvsem družabni razcvet in glede na vaše mračne trenutke - odlično počutje. Zlasti v Ribji dražbi boste našli blagodejno zavetje in veliko čustvenih izzivov. DVOJČEK: Od daleč pogledano, ste se malo umirili, Sonce v znamenju Rib namreč za vas ni ravno afrodiziak ali energetska bomba In okretni kot ste. ste že vklopili varčevalni program - kako s čimmanj napora doseči čimboljši učinek. Malo bol j resnobni videz vam pomaga pri poklicnih zadolžitvah in njihovih dobrih učinkih: naložili vam bodo zaupanja vredna opravila in nobenih zadržkov ni videti, da jih ne bi izpeljali. Čustveni samogovor lahko zelo pomaga. Še posebej pa se bo takšnole “pogovarjanje s samim seboj” obrestovalo pri vseh tistih opravilih, ki zahtevajo prožnega duha in veliko mero radovednosti - torej učenje v najboj plemenitih oblikah in namenih. Za prijetno dražbo bodo poskrbele predvsem Ribe - v obojestransko zadovoljstvo. «jv LEV: Če se vas je za trenutek polastila nevoščljivost, bo najboljše zdravilo zanjo prav v sode-lovanju z ljudmi, ki so bili izvor tega bolečega čustva. Poskusite jih najprej pogledati s sončne in predvsem z bolj prizanesljive strani. Vaša energija in slava ta čas odteka k dragim in z njihovo pomočjo se vam bo spet vrnila Ne pozabite na to, še zlasti, če nameravati napisati in odposlati kak dopis, prošnjo ali pritožbo. Učinek tega sporočila je zdaj res odvisen samo od vas - kakor boste sejali, tako boste tudi želi. ^4 DEVICA: Veliko je tistega kar ste pripravljeni zamolčati in si naložiti breme na lastna rame-na Morda vas grizejo premoženjske zadeve, lahko da je spet aktualna dediščina ki se vam spolzko izmika, čeprav se trudite, da bi kar se da pravično končali nadaljevanko v svojo korist. Naslednje dni izkoristite predvsem za diplomacijo, dobro pretehtajte, preden kaj odločilnega storite -predvsem pa - molk tokrat ni tako zlat, kot se vam zdi. TEHTNICA: Tehmice in Ovni ste že nekaj časa malo iz tira..zdi se vam, kot da bi z eno nogo pritiskali na plin, z drago pa na zavoro. Čim se vam kaj posreči in žanjete pohvale, že se najde kdo, ali pak vaš dragi jaz, ki vam to veselje s strogo sodbo pokvari. Prisluhnite tudi temu dragemu glasu, ne vzamite ga preveč osebno, temveč bolj kot kratko šolo življenjskih mojstrovin. Vsaka pripomba namreč razkrije tudi tistega, ki jo je izustil. Za ljubezenske igrivosti pa - dober čas. ŠKORPION: Če se vam je doslej zdelo, da sebe in svet okrog vas premikate z velikim naporom, boste toliko bolj občutili olajšanje prvih marčevskih dni. Sonce vas bo ogrevalo naravnost v srce, zgovorni boste bolj kot običajno in družabni kot v najboljših časih. Po vseh zimskih preobrazbah je zdaj na vrsti tista, vas odpira za ljubezenske romance, za ustvarjalne izzive, za otroško radoživost. Tudi tveganja v slogu - vse ali nič se lahko dobro končajo. STRELEC: Ne boste ravno prekipevali od življenjske energije. Sonce, Venera in Merkur potujejo skozi vodno znamenje Rib in to vas malo uspava. Napoveduje se vam obdobje lenarjenja. Če z njim ne boste pretiravali, bo to najboljše, kar lahko ta čas storite zase. Domači bodo na tihem zadovoljni, še posebej, če bi si vas radi kdaj pa kdaj tudi malo prilastili. Duhovit sostanovalec boste, za vesela prijateljevanja in ponočevanja pa manj navdušeni kot običajno. © •r-fc & GOSTIŠČE PIRAT ® 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem friostišče PIRAT vabi vse ljubitelje morskih sadežev, slastnih testenin in okusnih zrezkov. Posebej vabljive so ponudbe dneva, ki stanejo samo 400 tolarjev (»tl O.-15. ure). Delovni čas: Od ponedeljka do petka sobota Nedelja zaprto 11° 11“ ■ 21" . 22°° /VATO DESIGN Bolj klepetavi postajate in blažji, tudi lahkotnejši v sporazumevanju. Sonce vas vabi v številne kontakte, trenutna spontanost pa ima kot vedno pri vas še drago, premišljeno ozadje. Še vedno se ukvarjate predvsem sami s seboj, kdaj pa kdaj prisluhnite malo tudi odmevom iz okolice, da boste lahko sproti popravili smer dogovarjanja in poslovanja. VODNAR: Najpomemnejša sprememba, ki jo doživljate na pragu pomladi, je samozavest: vedno bolj se zavedate, da si lahko marsikaj privoščite in da znate razvozlati še tako skrito po do tistega, kar vam pnpada. Če so to zdaj predvsem oprijemljive dobrine, še ni rečeno, da ste postali materialist. Boste že vedeli, kako najbolj pravično razdeliti, kar bo treba. Najbolj modro pa bi bilo ta čas investirati v znanje. »<> , RIBI: Nič se ne zgodi brez razloga in kar čez noč... Vaša krivulja se je slejkoprej morala 'TV povzpeti navzgor - kot najbolj osončeno znamenje boste začutili zvezdno pomoč za vse izzive, ki vas čakajo v teh dneh. V središču pozornosti boste in zaželjeni v vsaki družbi, le predolgo se ne zadržujte na istem mestu. Tudi s preteklimi zamerami bi bilo škoda zapravljati čas. Privoščite si malo samoobčudovanja - zdaj nabrana zaloga samozavesti vas bo še dolgo hranila. dentai. ,™,ek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: /PREVENTIVE / PROTETIKE /KONSERVATIVE /ORTODONIJE lek d.d. tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 w 061 168 21 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17 IVKO Dl SIGN <&> iHwunupmi AVTOSERVIS FIŠER : • AVTOMEHANIKA AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86, TEL.+ FAX 062/510-625 l:— x Li — O IVKO DESIGN mo riSf p d.o.o. PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZEL <® Hvunnm M HONDA PRODAJA REZERVNIH DELOV 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86 TEL.+FAX 062/510-625,513-808 MONTAŽNI ELEMENTI ZA SILOS KOSIL SILOS, po sistemu Traunstein odlikuje: » OPTIMALNA PRILAGOJENOST SODOBNI «hiti Selovec 83, 2373 Šentjanž Tel.: 0602 85 640, 85 642 Telefax: 0602 85 3187 TEHNOLOGIJI SILIRANJA — VISOKA KAKOVOST SILAŽE ENOSTAVNO IN VARNO POLNJENJE IN ODJEM NIZKI STROŠKI GRADNJE EKOLOŠKO NESPOREN Se priporočamo! /ČOPA KOPA, računalniški inženiring, d.d. Kidričeva 14 / 2380 Slovenj Gradec TEL.: 0602 42 626 / FAX: 0602 43 758 tv Ó* Vzdrževalne pogodbe, svetovanje in popravilo računalnika na domu. Izobraževalni tečaji za Microsoft programsko opremo: Word. Excel, PowerPoint, Acces. Office... MOBILNI SERVIS ' ■ Osebni računalniki vrhunske kvalitete z multimedijo in priključkom na Internet. Programski paket »Obrt«, idealna rešitev za obrtnike, ki želijo poslovanje voditi sami. Programski paket » Podjetje« za vse, ki želijo zmogljive in preizkušene programe. Pooblaščeni Microsof dealer. Microsoft 0) S) E! Bi NI II KA\CifiM\ll,NIIIK(ll r/aiciujniaillnliisil1«© nriiri'e)ž