Ste/. 349 TRST, sobota )7. decembra I9IO Tečaj XXXV i— IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA to* o» .rtdtfjah in rrpznlkMi e* 5., rt psnrttlJkHi rt 9. if»tr«J. it«T. an prodajajo p« 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih aah t Trsta in okolici, Gorici, Krr.nju. Sfc. Petru, £oatoj?>i, Sežani, Nabr«±uii, St. Luciji, Toinainm, Ajdovščini, Dornbzrgn itd. Zastarale Iter. po 5 nr6. (10 stot.). SE RAČUNAJO KA MILIMETRE T Krokosti 1 teriaaa CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 9 »t. r.m, Maortuic«, »afcvsle, poslanice, opiaai denarnih zarodov po SO s*. »r.m. Za oglase r tekata iiata do 5 vrst 20 K, vsaka ^ad ujna vrata K 2. Mali oglasi po A stot. bseeda, najmanj pr >9 stot. Oglase aprsjoms. Inseratni oddelek uprav« ^JDiiiosti". — FJači^s se izključno le upravi „Edinosti". == Plai£!ji\re fr *to?lj«vo » Trst«. ■1 ■■ == Glasilo poiiti&naga dru&tv* r Primorska. je meil sa eelo itfco 2<* K, pol leta i2 K, 3 meseco O K; na aa- roćoe bret dopoelane naročnine, le uprava ne oaira. ■s?*telaa m asdaljake ladanje „ZDI1IC3TI" etaae: aa ml« Im« Sram fi-a«, a» pol UUs. Er*« *••<>. ▼sž depiai n^j m pošiljajo r.a uredništvo lista. Nefranks- vaa« pismi m m aprejeteaje In rekeplat ae e« vraiaja Haroinico, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: uIIm Blargis Ssisttl 18 (Naradnl dan) Izdajate^ in odgovorni urednik S7EFA5 GODINA. Lastni konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edino«' Vftaana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica wn-v .. Oiorgio Galatti štev. 18. - -— P«1tno-hr*Kl!nHfni r«?un 51, »41 652. TELEFON It. 11-57. VOLITVE v Zavarovalnico zoper nezgode za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo. Slovenski is hratsti delavci' Skrbite pravočasno, da se Vam ne prepreči izraziti volje na glasovnici, ki Vam pripada! Vedite, da takrat volijo v razsodišče VSA zavarovana podjetja! Razven tega pa volijo sedaj še vsi obrati, ki so niže označeni pri posameznih kategorijah svoje zastopnike z namestnikom v predstojništvo zavoda. Ne zabite še, da delavska glasovnica mora biti podpisana od delodajalca in enega zaupnika (tovariša) Vašega obrata. Volitve se vršijo dne 29. decembra t. 1. Vendar, radi discipline in kontrole, Vas poživljamo, da pošljete glasovnico ČIMPREJ načelniku narodnega volilnega odbora g. dr. EDVARDU SLAVIKU advokatu v Trstu (Narodni dom). * Kandidatje narodnega delavstva so: KI. Kategorije (Zelene glasovnice) Obrati: razsvetljava, goriva, živila in kemična industrija Član: Catar Alojzij v tobačni tovarni, Ljubljana. Namestnik: Zeleznik Srečko elektrotehnik Posojilnice Trst. IV. Kategorije (Vijolčaste glasovnice) Obrati : kamenarske in stavbinske obrti Član: Vitasović Ivan klesar Stavbinski urad Pula Namestnik: Medica Ivan pri Stavbeni Družbi Ljubljana. V. Kategorije (Rdečkasta glasovnice) Obrati: tekstilna industrija tiskarne, kopališča, tovarne oblačil Član: Pertot Silvester v tiskarni Edinost Trst. Namestnik: Bavčer Fortunat v predilnici Ajdovščina. Razsodišče: (BELI! GLASOVNICE) — VSI zavarovani obrati Član: Ivan Marija Micheluzzi v tiskarni Edinost Trst. Namestniki: DorČiĆ Ivan mizar v arzenalu Pula Jeriha Anton v papirnici Vevče Karabaić Vladislav kotlar v arzeaalu Pola Narodni volilni odbor. O D L I S T E K. Leon Dragutinovič. Na straži. „Meni je stvar čisto umevna" sem mu odgovoril. „Ali se še spominjaš, kako si vedno hrepenel po vojaškem stanu. Dosegel si svoj cilj — zdaj si vojak, nadporočnik. Imaš pač vzroka dovolj, da se čutiš srečnega." „Vojaški stan?" je vzdahnil Milan — izgleda čisto drugače v fantaziji otroški, nego je v resnici. — Glej, ali to ni strašno, da moram svoja najlepša leta izgubljati tu v tej puščavi! Koliko sem že prosil, da bi me premestili kam v mesto. Toda zastonj ! Na j Dunaju pač nimajo smisla za moj položaj j in tako ti živim iz dneva v dan. Upam pač vendar da me enkrat morda pošljejo kam Brzojavne vesti. Ogrski ministerski predsednik na Dunaju. BUDIMPEŠTA 16. Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary se jutri poda na Dunaj. V nedeljo bo poročal cesarju o tekočih stvareh ogrske uprave. Povodom" svojega bivanja na Dunaju se bo grof Khuen informiral tudi o posvetovanjih bančne predloge v avstrijskem parlamentu. V nedeljo popoludne odpotuje ministerski predsednik v Budimpešto. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 16. V današnji seji drž. zbora je posl. zbornica začela razpravljati o trgovinski pogodbi s Srbijo. Poročevalec Julij Rosenbergje protestiral proti trditvi glede draginje. Pomanjkanje mesa da je le bajka. Ogrska izvaža vsako leto za 300 milijonov živine in za vsak postotek, ko se znižajo cene trpi Ogrska tri milijone kron Škode. (In te milijone moramo plačevati mi v Avstriji!) Govornik je rekel, da je Ogrska radi skupnega carinskega ozemlja in vinske carine morala skozi desetletja drago plačevati industrijske izdelke, a sedaj da je došel čas, ko prinaša skupno carinsko ozemlje tudi Ogrski sadove. Posl. P o 1 o n y je zahteval večji konti-gent mesa. Prihodnja seja jutri. Parlamentarne volitve na Angleškem. LONDON 16. (ob 12.20 po noči) Doslej je bilo izvoljenih 239 liberalcev in 257 unionistov, 40 členov delavske stranke, 65 pristašev Redmonda in osem pristašev O' Briensa. LONDON 16. (ob 1. uri popoludne) Doslej je bilo izvoljenih: 253 liberalcev, 261 unionistov, 40 členov delavske stranke, 67 pristašev Redmonda in 8 pristašev O'-Briensa. Liberalci so dobili 22, unionisti 26 in delavska stranka 4 sedeže. Ustava za Alzacijo-Lotaringijo. BEROLIN 16. Zvezni svet je odobril načrt za Alzacijo-Lotaringijo. Turčija. SOLUN 16. Neka bolgarska četa je zažgala na novo utemeljeno naselbino Bošnjakov v Ormanu blizu Jenidše. SOLUN 16. Vsled novih hudih spopadov ob črnogorski meji, pri čemer je bilo 10 vojakov ubitih in več ranjenih, odidejo iz Albanije štirje batalijoni v ojačenje turških obmejnih straž. Parnik se potopil. HAMBURG 15. Glasom iz La Coruna dospele vesti, da se je blizu Cabo Corru-bedo razbil parnik „Palermo", lastnina nekega tukajšnjega parobrodarskega društva. Ladija je izgubljena. Moštvo se je rešilo. Neka pozneja vest pravi, da ni dvomiti, da so potniki in posadka ladije našli smrt v valovih. Na parniku je bilo pet pasažirjev in 19 mož posadke. MADRID 15. Parnik „Palermo" se je potopil blizu Villagarcia, nekem navarnem mestu, kjer so se že ponovno razbile ladije. Več parnikov je odplulo na mesto nesreče. Poplave na Angleškem. LONDON 16. Vsled trajnega deževja so poplavljena obširna ozemlja ob Temzi. Reka je v 36 urah narasia za 10 čevljev. Položaj je nevaren. Veliko okrajev je pod vodo, ki stoji 12 čevljev visoko. Kuga. PETROGRAD 15. V Baku je ena oseba obolela in umrla na kugi, isto v Batumu. V drugam. Ravno zdaj sem zopet prosil za premeščenje." „In kaj počneš tu, prosim te, ves dan?" „Kaj delam? Nič! Služba je lahka. Paziti moram pač, , da nihče ne odnese te trdnjave; to ti je vsa moja služba." „Vendar, s čem se pečaš ves dan ?" „ Čitam ali pa slikam kaj, tam v drugi sobi imam svoj atelier. Pokažem ti ga pozneje. No in sedaj še eno čašico...!" Sedela sva dolgo. Steklenice so se praznile. Prijatelj pa je le postajal vedno bolj žalosten. Govorila sva o mladih letih, o življenju; niti opazil nisem, da je polunoČ že davno minula. „In kako sodiš ti o „ženi", prijatelj?" je vskliknil Milan. „Čudno vprašanje, kako da sodim o ženski ?" „Ne, ne, moraš mi odgovoriti!" „Ti, častnik, prašuješ mene ! Gotovo imaš več izkustva v tem pogledu, nego jaz..." astrahanski guberniji se kuga razširja med nomadskim prebivalstvom. Včeraj je obolelo 9 oseb, šest jih je umrlo. Kolera. CARIGRAD 15. Za kolero je zopet obolelo in umrlo več oseb. Včeraj jih je obolelo 28, umrlo pa 19. CARIGRAD 16. Od včeraj je obolelo na koleri 10 rekrutov, ki se še nahajajo v topničarski vojašnici v Tofani. Med prebivalstvom sta se pojavila dva nova slučaja kolere. Štrajk ruskih dijakov. PETROGRAD 16. Gojenci viših šol v Moskvi in dijakinje medicine in tehnologije v Petrogradu so sklenili tridneven štrajk, da s tem protestirajo proti telesnim kaznim, rabljenim v ječah. Dunaj 16. — Cesar je danes ob 1 uri popoludne vsprejel v posebni avdijenci načelnika bosanske deželne vlade barona Va-rešanina. Cesar se je potem ob 4.30 podal v Schonbrunn. Dunaj 16. Cesar je danes predpoludne predsedoval tretji in zadnji vojaški konferenci, katere so se udeležile iste osebe, kakor prejšnjih dveh konferenc. Heb 16. Više deželne sodnije svetnik Alfred Loinau se je v hipni blaznosti ustrelil v pisarni. _ Državni zbor. Zadnja seja. Proračunski provizorij vsprejet. DUNAJ 16. Zbornica je pričela drugo čitanje proračunskega provizorija. Po referatu poročevalca dr. Steimvenderja je povzel besedo posl. Zahradnik. V nadaljevanju razprave o proračunskem provizoriju se je posl. Conci pritoževal radi postopanja parlamenta v zadevi italijanske pravne fakultete. Novo zavlečenje morajo Italijani občutiti kakor žaljenje. (0-dobravanje). Mi mislimo, da smemo zahtevati, da se parlament bavi tudi z našo zahtevo in da se naše interese ne bo vedno zapostavljalo. Ne more se od nas pričakovati, da bi dopuščali žrtve v interesu sploš-nosti, ako se naše interese neprestano potiska na stran. Sprejete so bile nam nasproti gotove obveze, a nam podpisana menica ni bila izplačana. Doživeli smo novo razočaranje, ki je vzbudilo med italijanskim prebivalstvom veliko trpkosti. Mi moramo proti novemu zapostavljenju našega fakultetnega vprašanja odločno protestirati. Ker parlament na zahteve jugoslovanov, ki spravljajo v nevarnost tudi obstoj parlamenta, ni pokazal nika-ke naklonjenosti Italijanom, ne morejo glasovati za proračunski provizorij. (Odobravanje pri Italijanih). Posl. Sokol je izjavil, da so Čehi pripravljeni na pogajanja z Nemci, da pa ne morejo priznati kakor posredovalca mi-nisterskega predsednika, ki se je pokazal ves čas kakor prostovoljnega jetnika Nemcev. Posl. W i 11 e k je izjavil, da bodo krščanski socijalci glasovali za proračunski provizorij. Posl. dr. D i e s t r z a n s k i je izjavil, da so največi nasprotniki nemško-češkega sporazuma Poljaki, ker se boje, da ne bo potem več možno zadržati sporazuma z Malorusi. Malorusi želijo sporazuma od naroda do naroda, hočejo pa, da se postopa ž njimi kakor z enakopravnimi. Malorusi zahtevajo lastno zastopstvo ljudstva v svetu krone. (Pohvala). V drugo čitanje proračunskega provi- „Moje vprašanje je resno — prosim te, da mi tudi ti odgovoriš resno!" „Torej dobro, čuj moje mnenje! — Prvi dar, ki ga je Bog dal človeku, je bila žena ; najlepši, najdovršneji umotvor njegov, a obenem najstrašneji. Če hoče Bog kaznovati človeka z najostrejšo kaznijo, mu jemlje ženo..." „Res je tako!" je šepetal prijatelj. Zapazil sem, da mu je obraz postal ves teman. Spustil je glavo na prsa. In tedaj sem zapazil solzo v njegovem očesu. Hotel sem ga vprašati o vzroku njegove žalosti, toda zamahnil je samo roko z in nisem dobil odgovora. Obraz mu je zardel, in očesi, nabuhli od joka, je upiral va-me. Dolgo me je gledal, izustil ni niti besedice... Zamislil sem se v življenje svojega prijatelja, toda nisem mogel najti odgovora tej uganki. „Povej, kaj se ti je zgodilo. Mari si so- zorija je posegel tudi finančni minister B i I i n s k i. — Posl. L u k s c h je kritikova! antiagrarno vedenje vlade. Posl. G 1 o m b i n s k i je izjavil, da bo poljski klub glasoval za proračunski provizorij. Posl. Trešić-Pavičić je protestiral proti nepotrditvi izvolitve posl. Hribarja ljubljanskim županom. Protestiral je proti temu, da je deželni predsednik kranjski pritiskal na državne uradnike, ki pripadajo ljubljanskemu občinskemu svetu, naj se vzdržijo volitve. Predlagal je resolucijo, v kateri naj poslanska zbornica proglasi postopanje deželnega predsednika kranjskega kakor protuzakonito in se poživlja vlado, naj skrbi za to, da se ne bodo vladni organi več na tak način mešali v volilne posle. Posl. M o r s e y je predlagal, naj se obstoječe pravno stanje z avstro-ogrsko banko provizorično podaljša najdalje do 15. februarija, ako se to isto zgodi tudi na Ogrskem. Govorili so potem posl. B u r i v a 1 Nemec, Ivčević in Korošec. Poslednji je izjavil, da je znano, da je „Slovenski klub" vedno glasoval proti Bie-nerthovi vladi, dokler je bila ta vlada definitivno na krmilu. Ker je „Slov. klub" proti ex-lex stanju ali proti gospodarstvu po § 14 in noče škodovati ugledu parlamenta, za to bo glasoval za vse to, kar so državne potrebščine. — Nato je bila debata zaključena. Po izvajanjih generalnih govornikov posl. Kozlowskega in Seitza je bil vsprejet proračunski provizorij in predlog poslanca M o r s e y a tudi v tretjem čitanju. Istotako je bila vsprejeta resolucija glede spopolnitve telefona in resolucija posl. P i t a c c o, da se čim prej sklene paro-plovno pogodbo za službo z Argentinijo in Brazilijo. Resolucija posl. Tresića je bila odka-zana ustavnemu odseku. Rešene so bile še nekatere male predloge, tako tudi nujni predlog posl. Beera radi znižanja tarifov za češki rjavi premog in resolucija posl. Ben-kovića glede znižanja postavk voznine za alpski rjavi premog. Predsednik je želel poslancem vesele božične praznike in srečno novo leto in je zaključil sejo. — Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Manifestacije za reciprociteta zagrebškega vseučilišča. Zagreb 15. XII. Ko so vseučiliščniki iz Dalmacije in Istre doznali vest v zaderskem „Narodnem Listu", da namerujejo vprašanje reciprocitete rešiti na ta način, da bodo akademiki-juristi polagali odslej državne izpite pred posebno komisijo v Zadru, a ne več na tukajšnjem vseučilišču, sestali so se v četrtek dne 8. t. m. v hotelu „K Janjetu" na dogovor ter so se odločili za protest proti taki rešitvi. V tem smislu so poslali tudi brzojavko na jugoslovanske poslance v roke dra. Tresića-Pavičića. Po tem sestanku so vseučiliščniki krenili po mestu in manifestirali za rešitev tega vprašanja. V soboto zvečer pa se je — kakor ste že javili — pred univerzo zbralo vsekup-no dijaštvo tega vseučilišča, da tako skupno protestirajo proti nameravani rešitvi in zahtevajo popolno priznanje izpitov in rigoro-zov, položenih na tem vseučilišču. Po skupščini so se podali v velikem številu po i vražnik ženske ? Govori, olajšaj si srce! Imam smisla tudi za tvoje bolečine." Menil sem, da je bil Milan morda nesrečno zaljubljen, in da se je spomnil nesrečne ljubezni. Bil sem radoveden in pričakoval sem, da bom morda čul kak ro-| man. Toda prijatelj Milan mi ni odgovarjal; upiral je samo svoje velike modre oči va-me... „Ti ne veš tega..." je dejal tiho. „Ti ne moreš razumeti tega... Ti živiš v velikem svetu med ljudmi, ki žive življenje... Jaz umiram tu, v tej puščavi brez ljudi, brez žene..." Mari si zaljubljen ?..." „Ne! Pa tudi ne vem, v koga naj bi se zaljubil. Saj že tri leta nisem videl nikogar, razun vojakov v tej trdnjavi, ti si prvi ki ga zopet vidim. Zato si tudi ne moreš misliti, kako si me razveselil se svojim obiskom ! Umeješ-Ii, kaj to pomenja: že tri leta nisem videl človeka, razun vojakov! A jaz vendar tako hrepenim po človeku, ki bi se mu mogel izpovedati. (Pride še.) Stran II »EDINOST« št. 349 mestnih ulicah ter so prepevaje in vzklikaje Na to je predsednik Hrvatskega aka-manifestirali za svojo stvar. demskega podpornega društva kakor vodja Naslednjega dne, v nedeljo, so se zopet vse vseučiliščne mladine, Mahnič, (naš rojak) zbrali ob 10. uri zjutraj na vseučilišču. Za- pozval množico, naj vtihne in sporočil, da stopano je bilo tudi meščanstvo izven rektor obljublja sklicati za drugi dan sejo ograje vsučilišenega vrta. Govorila sta Dal- akademičnega senata. Akademični senat je matinec Kožul in Istran Krajcar. Govorila in bo ukrepal vse potrebno, da bodo pri-sta proti avstrijski „kamarili", proti Bie- znane opravičene zahteve vseučiliščne omla-nerthu itd. — Po skupščini so krenili — dine iz Dalmacije in Istre. Pozval je mno-navdušeni, vsklikajoč: „živela reciprociteta",; žico v interesu stvari same, naj se razide. „doli avstrijska kamarila", „doli tirana Bie- , Potem je povzel besedo rektor, dr. Julij nerth in Khuen Hedervary" — po glavni Rorauer sam, ter je obširno govoril o re- pravi, da bodo Nemci skrbno pazili na to t rajo" le kako italijansko besedo. Tržačane ____i _ u T^l v •__ rv. ..t___ J _ _ I___• ♦ «_ _ j _ * ulici „Ilici" do Jelačičevega trga. Odtod so se podali na Markov trg pred banove dvore ciprociteti. Naglašal je, da na Hrvatskem ni potrebno manifestirati za to, ker ga ni člo- ter zahtevali od bana, naj se prikaže in naj: veka, ki bi bil proti. Prosil je akademično pove, kaj misli o tej stvari, kako se to z vrši mladino, naj se razide, a ta je zahtevala, in kaj misli hrvatska vlada ukreniti v pri- naj se prej odstrani policija. Ker ni prišlo log rešitvi reciprocitete. Ban se ni prikazal, do povoljnega rezultata na pogajanju re- zaroto" Poljakov Z druge strani poročajo, da se hočejo Poljaki na sestankih samo prepričati, kako stališče zavzemljejo Čehi in Jugoslovani napram njihovi zahtevi glede vodnih cest. Na univerzi v Petrogradu je zavla-| dalo med dijaštvom veliko razburjenje vsled razkritij, kako bestijalno postopajo v Rusiji i s političnimi zločinči. Hčerka vseučiliškega j profesorja Thala je bila obsojena na tri mesece zapora, ker je ;na nekem shodu j ruskih dijakov dejansko napadla policijskega oficijala. ker je že dan prej odpotoval v Pešto. Na darstva in vseučilišnih meščanov in ker je to so se vrnili na vseučilišče, a ulice so bila množica preveč razgreta, da bi se odmevale klicev „doli Tomašič" itd. ; mogla mirno raziti, krenile so prve vrste z V nedeljo zvečer je še le vsa manife-, vrta na ulico. Okonjeno redarstvo se jim je staciia prišla v pravi tir: manifestacija se je postavilo nasproti in jih potisnilo nazaj. Di-spremenila v demonstracijo in to ojstro de- j jaštvo se je zopet zbralo na stopnicah in mor.stracijo. ; zahtevalo, da se policija razide. Svojemu Ob šestih so se zopet sešli vsi na i ogorčenju nad takim postopanjem policije vrtu pred vseučiliščem. Množica je bila to- j so dali akademiki duška s tem, da so po lika, da so bili nekateri bližje gledališču, j primernem govoru zažgali sliko Khuenovo. nego univerzi. Govorili so zopet o krivicah, j Na to so se počasi razdelili na male gruče ki jih dosedaj potrpežljivo prenašajo Jugo-1 in odšli z univerze. Na ulici — če se je slovani v drugi polovici monarhije. Dalma- j sestalo le 10 ali 20 njih — začeli so vno-tinec Mimica je raztolmačil, da bi namera- j vič demonstrirati. Take male grupe zadržavana rešitev reciprocitete „avstrijske" dijake! vale so redarstvo, dokler ni drugim vspelo urrria Ta nplrai ctrir>mi 11 rrr»r1n/-\c+i noiai r\ H ro-rKiti m^HirircU \rmtnn PrtciriiSpni nanarli vrgla za nekaj stopinj ugodnosti nazaj od dosedanjega stanja. Istran Mahnič je govoril o zahtevah dalmatinskih in istrskih dijakov ; oni se ne zadovoljujejo s priznanjem samih izpitov, ali samih rigorozov, ampak postavljajo se — po vzgledu Italijanov — na stališče s parolo : reciprocita o nuila ! Istran Krajcar je naglašal, da za to stvar treba zainteresirati vse sloje našega naroda širom Hrvatske, Slovenije, Dalmacije in Istre. Apeliral je na vse jugoslovanske poslance v državnem zboru, na občine Dalmacije in Istre, na hrvatske poslance, na avtonomno hrvatsko vlado in na akademični senat zagrebškega vseučilišča, naj se tudi oni energično zavzamejo za te pravične zahteve. Posebej se je naglašalo, da bi se moral akademični senat čutiti užaljenega po takem postopanju avstrijske vlade in da bi moral enkrat že nastopiti proti takemu poniževanju, da bi moral nastopiti v obrambo ponižanega vseučilišča, tega najvišega kulturnega zavoda hrvatskega naroda. Hrvat Piškulič je izral nado, da se tudi Slovenci brez razlike strank zavzamejo za reciprociteto zagrebškega vseučilišča. Dokler oni sami ne dobe od „majčice Austrije" lastne univerze, imajo Hrvatje vedno razširjene roke, da objamejo svoje bratske kolege iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorja. Hrvaščine se prav lahko privadijo — in v Zagrebu so ravno tako med svojimi brati, kakor v Pragi, ali kje drugje po velikem slovanskem svetu. Da bi maso priveli v pravo razpoloženje, da bi jo še bolj navdušili za manifestacijo, so pričeli govoriti o domačih stvareh, o hrvatsko-ogrskih odnošajih. — Dalmatinec Kožul protestiral je proti žalitvi hrvatskega naroda in jezika od strani madjarskih kava-lirjev v skupnem ogrsko-hrvatskem saboru. Bartha, Ugron in ministerski predsednik Khuen Hedervary so postali naenkrat predmetom ogorčenega protesta in neskončnih psovk. — Dokler so na univerzi govorili in se navduševali za manifestacijo, so nekateri iztrgali na Khuen Hedervaryevem trgu ploščo z njegovim imenom ter so je prinesli tajno med zborovalce. Z vriščem in hrupom so manifestanti krenili od univerze na Jelačičev trg. Pod spomenikom bana Jelačića so se akademiki vstavili, a okolo njih se je stiskala množica iz vseh dovodnih ulic. Med govorom enega vseučiliščnikov smo začuli naenkrat tresk... plošča Khuen-Hedervaryeva je ležala razbita na dva kosa ob podiju "spomenika velikega bana. Temu je sledilo neopisno vrvenje in Šumenje, a manifestirali so različnimi „živio" ali „dolje" ; pen-dent temu je bilo seveda primerno število aretacij. Kakor navadno, je tudi ta pohod zvršil na univerzi. Čeravno se je prosilo množico, naj se razide, hoteli so vendar „obiskati" državni kolodvor in palačo ogrskih državnih železnic. Po dolgih prošnjah in po stvarnem razlaganju se je vendar posrečilo umiriti razburjene duhove. Policija je do tedaj mirno prisostvovala, ali pripravila se je, da zapreči vsak napad na kako madjarsko zgradbo. Včeraj — v ponedeljek — imela se je začeti skupščina ob 5. in pol zvečer. Policija je čakala pred ograjo vseučiliškega vrta. Ko so začeli govoriti na stopnicah pred vhodom v univerzo, vstopil je policijski komisar na vseučiliščni vrt ter pozval prisotne v imenu zakona, naj se razidejo. Akademiki so se ^zjignali z urnebesnim vriščem po stopnicah do komisarja in zahtevali, da se pobere z mesta, na katero nima pravice stopati kakor komisar policije. Ker se komisar ni hotel udati pozivu akademikov in ker je večkrat ponovil svojo zapoved za razhod, so vseučiliščniki telefo-nično poklicali rektorja na intervencijo. „Živio rektor, živela naša hrvatska univerza!" je zadonelo, ko se je prikazal rektor. Ta je raztolmačil, da policija ima pristop v vrt, ne pa na stopnice, ki vodijo do vhoda univerze, na takozvano „rampo". razbiti madjarski kazino. Poskušeni napadi na madjarsko šolo in na kolodvor niso vspeli. Aretiranih je bilo med drugimi nekaj Dalmatincev in Istranov. Za danes in jutri se je sklenilo opustiti demonstracije v interesu zagrebških trgovcev — ker občinstvo (posebno dame) si ne upa na ulico vsled take zmešnjave. Za četrtek bo še danes sklicana velika skupščina s tukajšnjimi poslanci in akademičnim senatom na trg pred vseučiliščem. S tem mislijo zaključiti to akcijo na nekaj časa. Ne veto s Kranjskega, ampak — Nemeza ! Nevolja v italijanskem taboru valovi dalje radi najnovejega* razočanja, ki so je doživeli Italijani v vseučiliškem vprašanju. Kako so udarjeni s slepoto, nam je pokazal včerajšnji „Piccolo", ko razloga za sedanje vedenje vlade išče v — vetu s Kranjskega. To je sicer velik kompliment za poslanca s Kranjskega ali — resnično ni. Zdravniki, ki se trudijo okolo bolnice, ki se jej pravi politika naših Italijanov, morajo biti res pravi šušmarji: ker nikakor ne morejo pogoditi vzroka bolezni. Da italijansko vseučiliško vprašanje ne more nikakor priti do konca svojega križe-vega pota, ni kriv nikak veto s Kranjskega, ampak Nemeza je.to, večna pravica radi storjenih grehov. Če se iz slovenskega tabora oglaša sedaj veto, so ga Italijani sami naravnost izsilili. Nočejo dovoliti Slovencem niti ene ljudske šole in niti uradnih spisov c. kr. oblasti v vojaških stvareh nočejo reševati, če so sestavljeni v slovenskem jeziku ! To je že višek zagrizene krivičnosti, ki pa ovaja obenem naravnost akutno slepoto. — Slovencem nočejo dovoliti ne šol, ne najpri-mitivneje pravice njihovemu jeziku, slepota pa je v tem, da, da-si so Slovenci tu avtoh-tonni, da-si se v odlični meri uveljavljajo na volitvah in da-si imajo v deželnem in občinskem zastopu svoje zastopstvo, ne morejo priti do naj primiti vnejih pravic. Pač pa vele Slovencem, naj jim pišejo — če že nočejo italijansko — vsaj po nemško. — Torej slovenski ne, pač pa nemški, da-si niso Nemci tu ne avtohtonno prebivalstvo, niti ne prihajajo na volitvah do nikake veljave, niti nimajo zastopstva v občinskem, oziroma deželnem zastopu!! — In vspričo te svoje politike — blaznosti so Italijani še užaljeni in indignirani, jadikujejo radi krivice, ki da se jim je dogodila, ter bridko tožijo, ker se vlada pokori — vetu s Kranjskega ! Mari menijo Italijani, da smo jim še hvale dolžni za vse neštete in krvave krivice in rane, ki nam jih sečejo dan na dan, za vse kruto žaljenje naših državljanskih in človečanskih pravic. Naš veto ne izvira iz nikacega nasprotstva do italijanskega ljudstva, marveč je posledica vse politike Italijanov nasproti nam ! Naš veto proti italijanskemu vseučilišču ni nič druzega nego pravična maščevalna Nemeza, ki so jo izzvali Italijani sami ! Dnevne novica, Proces proti Vasiću prične, kakor poroča „Zeit", prihodnji torek in se bo vršil bržkone pri zaprtih vratih. „Narodni Listy", glavno mladočeško glasilo in organ dr. Kramara, bodo praznovali prihodnje leto 50-letnico svojega obstanka. Ob tej priliki izide poseben almanah. — „Narodni Listy" so danes eden največjih in najuglednejših čeških listov. Poljaki proti Nemcem ? — Z Dunaja prihajajo nenavadne in skoro neverjetne vesti, da mislijo namreč Poljaki opustiti svoje intimno razmerje z Nemci in iščejo zaslombe pri Cehih in Jugoslovanih. Vrše se baje tudi skrivni sestanki med Poljaki, Čehi in Jugoslovani. Vse to da je delo posl. Kozlovskega. „Neue Freie Presse" in Furlane, da odklanjajo le zato, ker. niso Slovenci! V odgovor na ta... argument „Piccolov" glede listonošev in slug priobčimo jutri dopis, došli nam od prizadetih samih. Z drugim „argumentom" „Piccolovim" moremo tudi čisto na kratko obračunati. Na pošti v Krminu pa razobešajo poleg italijanskih in nemških tudi slovenske uradne razglase ter da je tam kakor voditelj poštnega urada nameščen neki slovenski urad-nekegatnik. Čisto pravilno dragi „Piccolo", je to. :Na pošti v Krminu se shaja mnogo sloven-Srbsko-italijansko banko ustanove'skega ljudstva iz bližnjih Brd in mnogo i v Belemgradu. Za potrebni kapital poskrbi'Slovencev, ki se bavijo s trgovino, izlasti zveza italijanskih bank. iono s sadjem. Tudi slovenski razglasi — Skrbi radi položaja v Braziliji. Iz I če so res — niso torej nikak dokaz o ka-; Londona 15. Tukaj provzroča velike skrbi, kem slaviziranju, ampak le postulat pravič-I ker manjkajo iz Brazilije vsake vesti. Finan- nosti in praktične potrebe, kajti to je res-| čne hiše, ki imajo v Braziliji specijelne in- j niča, ki jej noben človek z normalnimi mož-I terese, niso na nujna vprašanja prijele ni- j gani ne bo hotel oporekati: da je poštna kakega odgovora. Cenzura brzojavk v Rio [institucija namenjena javnosti in da mora de Janeiro mora biti posebno stroga, zdi se, j biti zato vse njeno poslovanje urejeno po da ne propuščajo niti ugodno glasečih se \ potrebah javnosti!! vesti. i S tem bi bili prav za prav že odgovo- Polet iz New-Jorka v San Fran- rili tudi na tretji „dokaz" „Piccolov" o siavi-cisco. Angleški listi poročajo, da je časni- izaciji na naših poštah. Kar ves zasopljen karski založnik M. Hearst podpisal 250.000; pripoveduje — "babam v Stari Reni, da je frankov za polet iz New-Jorka v San Fran- ;Slovenec tudi načelnik poštnega urada v cisco, ki se ima vršiti prihodnje leto. \ G r a d e ž u !! Novi boji v Meksiku. Iz New-Jorka; O tem Gradežu pravi v svoji puhli poročajo: Glasom poročil iz Me'isike se je {frazeologiji „piccola e gloriosa madre d i pri Cerro-Prieto blizu Guerrera v pokrajini IVenezia". Chihuahui vršil nov boj med 1000 možmi - Naj ne bo vendar tako smešen ! Mari meksikanskih rednih čet pod generalom Na-j se nastavljajo javni funkcijonarji radi bledih varro in 500 ustaši. V boju je padlo se- J in meglenih zgodovinskih reminiscenc, ali demdeset revolucijonarcev, ostali so po j pa za praktične potrebe vsakdanjega dneva! ? peturnem boju pobegnili v gore.—Nadaljni In izlasti v Gradežu ima pošta najmanje boji so se vršili pri Pedernalesu. { posla z domačini, toliko več pa z gosti, Poštna hranilnica v Bosni. Te dni j tujci, od katerih je že par let sem večina so bili po nalogu sabora na Dunaju pred-J— Slovanov, posebno Slovencev, Cehov in sednik dr. Bašagič, podpredsednik dr. Man-[Poljakov. Ali ni potemtakem naravnost po- dič in referent finančnega odseka dr. Srskič, ;stulat najnujneje praktične potrebe, da je da pri skupnem finančnem ministru posre-fv°dJ'a postnega urada v Gradežu vešč tudi dujejo radi uvedbe poštne hranilnice v kakemu slovanskemu jeziku ? ! Ne torej s Bosni. ; tendenco slavizacije — kakor čveka „Pic- Časovno napredovanje državnih u-jcolo" — ampak radi nujne potrebe in v radnikov je odkazano pododseku, ki naj 5 interesu službe je, da sta voditelja postnih poroča odseku tekom 14 dni po zopetnem .uradov v Gradežu m Krmmu Slovana! In sklicanju drž. zbora. ie temu tako> na tem ie naiveč kriv — --s „Piccolo", ker vzgaja italijansko javnost v mržnji proti Slovanom in njihovi narodno- jim s tem omraža učenje našega j . isti in Člane NDO opozarjamo nato, da lahko [jezika, oddajo glasovnice za volitev „deželnega iz- i Sedaj pa k glavnemu vprašanju t Zakaj vrševalnega odbora za Trst in okolico" -'se „Piccolo", da bi dokazoval svojo laž o že danes zvečer od 6—8 ure zvečer v dvo- jslavizaciji na pošti — sklicuje samo na naj-rani NDO, ul. Lavatoio št. 1. Glasovnice je j bolj podrejene organe?! Zakaj ne govori dobiti od 6. ure naprej istotam pri volilni \nič o jezikovnem znanju med uradniki vseh komisiji. \ kategorij ? ! Že on ve zakaj! Posl. Spinčić Narodno delavstvo ! Jutri, v nedeljo, ,je nedavno dokazal v državnem zboru na vsi na izredni občni zbor „deželne organi-»podlagi neoporečnih številk, da je med 129 zacije NDO za Trst in okolico"! Naj nihče]uradniki poštne direkcije v Trstu nič manje ne izostane! ! nego 95 tacib, ki ne znajo ne slov. ne hr- Dr. Šusteršičeva taktika. „Slovenski]vatski, da-si je prebivalstvo te direkdje po klub" je glasoval za trimesečni računski j ogromni večini slovansko in da-si je na provizorij, med tem ko so Čehi glasovali {tržaškem ozemlju samem izdatna manjšina proti in s tem pokazali, da so res opo-jsl. narodnosti! zicijonelna stranka. „Narodni Listy" vskli-! To bi bilo eno kričeče dejstvo ; drugo kajo radi tega: „Proč od Šusteršiča in nje- še bolj kričeče pa je politično in naujonalno gove politike!" Pustimo to, ali je ta taktika \ mišljenje med neslovanskimi uradniki te di-prava ali ne, vendar se nam zdi to poveli-\rekcije. More-Ii „Piccolo" tajiti, da niso ti čavanje in povzdigovanje Šusteršiča in j uradniki po ogromni večini pristaši italijan-njegovega kluba v deveta nebesa, kakor to • sko-liberalne stranke?! More-li tajiti, da jih dela „Slovenec", zelo — da se rahlo izra-jni ravno on že opetovano proslavljal kakor zjmo _ neukusno. [zveste volilce svoje stranke?! Mari se ni Ta list poroča v svoji četrtkovi številki, j povodom nekih volitev celo že zgodilo, da da stoji vsa politična javnost pod utisom;/e fanatizircna in zmage pijana druhal pri- rejala ovacije pred poslopjem poštne direkcije ? / / Zakaj ne govori „Piccolo" nič o vseh teh stvareh in se drgne le ob siromašne sluge, ki so v večini — ne morda vsled dobrohotnosti in slovanofilstva poštne uprave —, ampak le pod moraš, ker so veliko sposcbneji v jezikovnem pogledu, nego pa ljudje iz italijanskega tabora, ki jim vsa jezikovna kvalifikacija sega le tako daleč da, — da govorimo s „Piccolom* — „barbotajo" ne ravno lepi tržaški dijalekt. Altro che — slavizacija ! Pri „Božičnici" v mestu, katera bo v sredo 2U t, m., sodelovali bodo tudi otroci iz vrtca v Skednju, kar je bilo pomotoma izpuščeno. Vabimo na to lepo popoludansko prireditev vse one, ki se zanimajo za razvoj naših vrtcev in za podpiranje naše šolske družbe ter za obleko in obutev naših revnih učenk in učencev. x Tržiška ladijedelnica je dobila naročilo za gradnjo parobroda 10.000 ton ; to bo največi tovorni parobrod avstrijske trgovinske mornarice. Dolg bo 418, širok 54 in visok 53 čevljev. Vozil bo 11 milj na uro. Ker se nahaja v gradnji tudi veliki prek-morski parobrod Austro-Amerikane in drug parnik 700 ton za tržaško tvrdko Premuda, je tržiški ladijedelnici zagotovljeno delo za precejšnjo dobo. Ubogi Italijani! — Italijanska pravna fakulteta je torej zopet odložena in Italijani so lahko gotovi, da bodo morali še precej dolgo časa čakati na ugodno rešitev svojega vseučiliškega vprašanja. — Ugodno ? Ne, o ugodni rešitvi tu ne more biti niti govora, ker na podlagi italijanskih zahtev bi se moralo smatrati to vprašanje kakor ugodno rešeno le takrat, ako bi se določilo Trst kakor sedež bodoče italijanske pravne fakultete. A upati ni niti, da bi Italijani dobili največjega občudovanja vredne taktike „Slov. kluba", oziroma njenega načelnika dr. Šusteršiča. Govori nadalje o „naravnost mojsterski potezi", izborni politiki, velikanski pozornosti itd. Gospoda, pustite te superlavitive na strani, ker to le smeši našo slovensko politiko. —*■ Ljudsko Štetje v Rocolu. Danes v soboto ob 8. uri zvečer se bo vršil v gostilni gospodarskega društva v Rocolu sestanek za ljudsko štetje, na katerem bode g. Lah tolmačil tozadevni zakon. Ker je stvar velevažna, pričakujemo obile udeležbe od strani Rocolčanov. Slavizacija poštnih uradov ! Slovencem padajo darovi z neba! Kdor hoče izvedeti kaj več o tem fenomenu, naj izvoli pogledati. „Piccolo" od 14. t. m. na drugi strani. Tam bo čital v članku pod zaglav-jem „La slavizzazione degli uffici postali" črno na belem, da so Slovenci najnesrečneji narod pod božjim solncem: vlade jim hite izpolnjevati želje, še predno jih izražajo, in darovi jim — Slovencem v- kar padajo" z neba! Povejte nam prijatelji, kaj naj storimo : ali naj strmimo na nesramnosti peresa, ki si upa kaj tacega pisati za javnost, ali pa naj se smejemo — norcem, ki si morda še domišljajo, da bi jim (razun bab na Stari Reni) Ie en sam razsoden človek verjel take — čenčarije?! „Piccolo" govori torej z resnim obrazom o slavizaciji na tržaških poštah. In v dokaz za to se sklicuje na razmerje v narodnostnem pogledu med — listonoši in uradnimi slugi! Ceš: med 358 je 245Slovencev, le 95 Italijanov in 18 Nemcev. Od vsakogar, ki hoče nastopiti službo listonoše ali sluge na tržaški pošti, zahtevajo — pripoveduje „Piccolo" dalje — neizprosno popolno znanje slovenskega jezika, dočim v doglednem času svojo pravno fakulteto vsprejemajo Slovence, če tudi le mborboti-!na Dunaju. Tozadevno predlogo se je sedaj V Trstu, dne 17. decembra 1910 »EDINOSTc št. 349. Stran III odložilo z dnevnega reda v prilog proračunskega provizorija. Do novega leta torej ni niti misliti, da bi prišlo to vprašanje še v razpravo. Meseca januarija se sestanejo delegacije in torej državni zbor sploh ne pride do razpravljanja. Potem pride na vrsto redni proračun in preje, nego bo ta rešen, bo minol tekoči semester. Toliko je gotovo že danes, da to šolsko leto ne dobe ničesar. A kdo ve, kaj pride potem. In pri vsem tem jih vleče „Fremdenblatr še za nos, ter pravi, da so lahko zadovoljni z dosedaj doseženimi vspehi! Predsinočnjim so silno drzni tatovi s ponarejenimi ključi odprli vrata, ki vodijo v vežo hiše št. 17, nahajajoče se tik omenjene prodajalne. Od veže one hiše so skozi stranišče prišli na dvorišče. Tu so preplezali zid, visok tri metre, in potem vlomili stranska vrata, ki vodijo v prodajalno. Tu so vkradli 14 debelih kosov slanine, 8 kosov prekaje-nega mesa, 16 škatelj sardink, eno „mortadelo" in še trinajst kron denarja iz predala. Skupna škoda znaša 208 K. — Policija po- izveduje. Okradena perica. Marija Cok, perica, Ubogi Italijani1 Povsod jim grozi na- stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. uoogi ltanjani. ruv*u j y9> ^ stavila sušiti perilo svojih klijentov v neki' kleti in isto za kratek trenotek pustila odprto. Ta kratek čas je porabil tat, ki je vkradel 12 spodnjih hlač in 6 srajc, rute in in drugo perilo v skupni vrednosti 100 K. Del tega perila je nosil začetke črke F. B. in del O. B. Zblaznela. Lina Kosovel, stara 28 let, sproti: nulla — in zato morajo požirati še ironijo! Danes zvečer bo torej toliko pričakovani koncert podružnice „Glasbene Matice", na katerem nastopi razun društvenega mešanega zbora in popolnega vojaškega orkestra naš rojak, bas-solist c. kr. dvorne ooere na Dunaju, g. Julij B e t e 11 o. t ' ~ Kdor želi še kak sedež, naj se požuri iz Foljane, je pnsla v Trst obiskat neko danes tekom dneva, da ga dobi, ker so znano rodbino v ul. SS. Martin. Na enkrat sedeži in lože skoro že vse razprodane. — se je revici zmešalo. S pomočjo g. Trevesa Začetek točno ob 8. uri in pol zvečer, so jo odpeljali v opazovalnico. Opozarjamo slavno občinstvo še enkrat, da^ Pade! po stopnicah. Včeraj ob 5. pride pravočasno, ker med izvajanjem posa- j uri popoludne je cerkovnik rojanske župne jinHrt Metala vrata zanrta in bo cerkve poslal več dečkov-ministrantov v zvonik navit uro. Ko so se dečki vračali z meznih točk bodo ostala vrata zaprta in bo vstop v dvorano dovoljen le v presledkih med eno in drugo točko. Priporočamo tudi obiskovateljem koncerta, da si nabavijo besedilo s komentarjem posameznih točk, da bodo tako lažje in z boljšim razumevanjem sledili izvajanju. Koncertni vspored obstoja iz dveh delov ter bo med prvim in drugim delom odmor deset minut. Garderoba bo v Sokolovi dvorani. Združitev „Narodnega Dnevnika" in „Slovenskega Naroda." — S prosincem 1911. se združita „Narodni dnevnik" v Celju in „Slovenski Narod" v Ljubljani v enoten napreden dnevnik. Uredništvo „Nar. dnevnika" ostane v Celju nespremenjeno ter bodo dosedanji uredniki „Nar. Dnevnika" urejevali celjski oddelek „Slov. Naroda", ki bode po novem letu 1911. trajno določen za Štajersko. Združitev je plod pogajanj med štajersko „Narodno stranko in kranjsko narodno napredno stranko. Sokolski odsek v Barkovljah. Jutri v iledeljo ob 10. uri predpoludne bo v veliki dvorani „Narodnega doma" v Barkov- zvonika, se je 11-letnemu Franu Hajderju izpodrsnilo, da je padel 5 metrov doli po stopnicah. Deček je zadobil težko rano na glavi, bržkone mu je počila lobanja. Koledar in vreme. — Danes: Lazar šk. _ jutri: IV. adventna (kvaterna) nedelja. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 12- Cels. Vreme včeraj: oblačno megleno, semtertja jasno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Počasno boljšanje. ___ M današnjem Koncertu „Glasb. Matice" sodeluje tudi c. Kr. duorni operni peuec sosp. JULIJ BETETTO. Društven® vesti. Veselični odsek telovadnega društva 3E 3 □ E Nova manufaktur. trgovina Levitz & Merk Podpisani prekupovalei kc-nkurzne ma e „A. Sirif.ch" trgovina manufakturnega blaga v v Trstu, llltoa G&iriatO ©r>l Žna štev. 1 (Trg San Giovanni) HI pocensi o bosta prodajala vse obstoječe blago pod tovarniško eeno. spi Potem bo trgovina razpolagala z novim blagom. udana GERMANO LEVIT Z, GIORGIO MERK. SI M m ČREVLJAR&fiGA RAIM0ND0 Z AN IN! Trst Via Tigor 1 A, Trst, izdeluje tečno čevlje vsakeg-a Štila za moške, ženske !n otroke ameri*. itd. «• Izvršuje popravo Cene zm9rne. ^oefrežba točna. 1 Velika prilika!!! Odprla se je v Trstu v ulici Commerciale 3 svojo prodajalno z zgotovljenimi oblekami za moške in ženake. Prodajal bom tudi maje ia no-sovice, perilo vaaka vrste in manufakturno blaga. Imam veliko zalogo črevljev za moške, Žen-ka m otroke. Soli Ina postrežba. CENE JASO NiZKE. Priporoča se G. HAMMER. ljah sestanek, na katerem se bodo določale sokol« v Trstu naznanja, da se vrše obi-telovadne ure za odrasle telovadce. — ča|ne Iesne ;e koncertu „Glasbene Barkovljanski fantje, ki imate v sebi ko- ^ktice" lickaj narodnega duha, udeležite se tega sestanka v velikem številu! v ržaška ma!a kronika« Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah priredi jutri, v nedeljo, 18. t. m. pevsko zabavo v „Narodnem domu" istotam. Začetek ob 5. uri popoludne. — Prijatelji petja dobrodošli ! Podružnica CMD v Bazovici priredi svoj prvi „Silvestrov večer" v prostorih Gospodarskega društva". Nadeja se od Velike goljufije na škodo Austro-Amerikane. — Senzacijonelna aretacija komandanta parnika „Alice". — Že dlje časa so se na transatlantskem parnikuj" ~ ~ , ., ... . „ Austro-Amerikane vršile goljufije s tem, da j J*"" požrtvovalnih rodoljubov obilne ude- se je vkrcavalo pasažirje celo iz Amerike in se je denar mesto v blagajno paroplovne družbe, preseljeval v žepe dotičnih goljufov. Ravno tako se je baje tudi dogajalo s tovornimi pošiljatvami. Na ravnateljstvo Austro-Amerikane je prišla tozadevno baje anonimna ovadba. Ravnateljstvo je takoj obvestilo o tem policijsko ravnateljstvo. Tako se je čakalo na prihod parnika „Alice". V četrtek zjutraj je isti priplul iz New-Jorka-Neapolja. Potem, ko je dobii „libera pratica", se je parnik zasidral v prosti luki. Takoj na to so se podali na krov Iežbe. Št. Jakobska mladina je vabljena k seji, ki se bo vršila v ponedeljek dne 19. t. m. točno ob 8. uri zvečer v „Kons. društvu" pri sv. Jakobu. Dnevni red: sestava odbora in odsekov za prireditev velikega, maskiranega, ljudskega plesa na pustno soboto. zgspjup^ Novo pogrebno podjetje v Trstu Corso št. 49 (vogal Piazza C. Golilani) Telefon 1402 Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vsakterega razreda. Ima na izbero monomentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate črno-srebrne, belo-zl^te itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz ume t. in svežih cvetlic, porcelane, perle, metala VSE MRTVAŠKE - Cene ugodne. Mnenje fiosp. aru. H. H. Deuviettian, Carigrad << DAROVI — G. Anton Ščuka je daroval za podr. CM. v Barkovljah K 4. Srčna hvala! — Za moško podružnico CM. je nabral Milan Volkov med zavednimi Pliskovčani K policijski 'inspektor in redarji."Prvi je pozval 10* — Denar hrani uprava. komandanta kapitana Pio Ivančica in druge I-- osebe na ladiji, naj mu slede takoj k vodji j Ker so nam številke od 18. aprila in policijskega urada v svobodni luki, oficijalu j 12. junija t. L pošle, so naprošem cenj. cita-Herrmannu. Razun kapitana so bili pozvani i telji, ako ima kdo omenjene številke, da agent Armando B., bivši ladijski komisar nam jih pošlje, za katere dobi primerno Rudolf G., 1. ladijski komisar Nicolo M. in i odškodnino._ dva pasažirja Iso P. in Josip R. | Poziv za novoletna voščila!! Pro- Vsi so bih zaslisani in potem je bila | simQ vse nage cenj inserente naročnike, G. /. SBRRAVALLO Trst. Predpisal sem večkrat Vaše SERRAVALLOVO kINA-VINOZ ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) svoji klijenteli in imel sem vedno čudovite uspehe. Upliv tega izvrstnega izdelka je hiter in tudi gotov. CARIGRAD, dne 3. decembra 1909. Dr. H. DEUVLETTIAN. nad njimi proglašena aretacija. Vsak je bil' čitaleIje in sp!oh VS(f one osebe, ki želijo v posebnem vozu odveden v preiskovalni .„„.^i; „ i;«*.. t« zapor na razpolago deželnega sodišča. — w Kakor se dozdeva, so bili oni drugi štirje sporazumni z goljufijami kapitana. Parnik „Alice" je odpiul v Benetke. — Ta zadeva je napravila v Trstu, izlasti v pomorskih krogih, veliko senzacijo. Poskus samomora. — Včeraj ob 1*30 popoludne je zasebnica Marija Ciochelli, stara 43 let, stanujoča v ul. Stadion št. 10, vsled domačega prepira izpila v samomorilno j svrho jesihove kisline. Zdravniška postaja jo je z vso naglico pripeljala v bolnišnico. Njeno stanje je nevarno. Težka nezgoda na ladiji. — Roman Rr.jkovič, star 53 let, mornar na parniku Austro-Americane „Oceania", je včeraj ponesrečil pri nakladanju tramov.. Tram ga je zadel v glavo. Rretresli so se mu možgani in dobil je težko rano na glavi. Odvedli so ga v bolnišnico. Vlom. Dobra zaloga za praznike. Na Campo San Giacomo se nahaja proda-jalnica prekajenega mesa Antona uvrstiti v našem listu Novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejeli, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni odd. „Edinosti". Poslano*) SCHiCHT - STEARIN SVECE LEDA NAJBOLJŠA VSEH ZNAMK! APARTEN ^ELEGANTEN ZAVOJ. Odlikovane pekarno In MRliam z zifito kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi - v Londona leta 1909 ————— Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 razganja slavnemu trikrat na dan svež kruh. občinstvu, da ima Prodajalniea je tudi dobro preatrbljena z vsakovrstnimi biškoti posebno za Čaj. Ima razna fina vina in likerje v buteljkah la fine desertne bombe ne. Sprejema naroČila za veakovratne torte, krokate itd.: kakor tudi vEe predmete za speči. Ima tudi najfinejšo moko iz najbojjfiiU mlinov gflP po r.ajuijjt ceni. Eretplačca posirežH at — Priporoči Vlinbn flfAftlf i Tpf4 te slavnemu občinstvu z cdličn. spoštovanjem VlIlAU iAblft t 1151 sanra ne cedijo se ne dišijo ne dajejo saj ne kade mt SVITU« IN MIRNIH PLAMENOM!! *) Za članke pod tem naslovom uredništvo Mase. odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno : [n : sladščičarno Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogat Doaadoni) Prodaja celi dan ave2 kruh vsake vrate in alaifiloe ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vsakovrstni prepečenol (Biscottini). JOSIP VATOVEC. : Postrežba : tudi na dom. Priporočamo našim • - posDodiniam----iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - - Stran IV EDINOST" št. 349. — Ob oriliki godovanja gospe gostil-Tiičarke „pri Francu", v ul. Ireneo della Croce, nabralo se je za otroški vrtec v mestu K 2* 10, za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu K 8, za dijaško podporno društvo v Trstu K 4. Skupaj K 14-10. Denar hrani uprava. DEŽELNA ORGANIZACIJA N. D. O. za Trst in okolico vabi na IZREDNI OBČNI ZBOR ki se vrši v nedeljo 18. decembra 1910 ob 9 73 uri predp. v gled. dvorani „Nar. doma" v Trstu. DNEVNI RED: 1. Pojasnila o novih glavnih pravilih in organizacijskem štatutu. 2. Volitev dež. izvrševalnega odbora. 3. Razno. Poživljamo članstvo NDO, da se z ozi-rom na veliko važnost tega občnega zbora za nadaljni razvoj NDO v Trstu udeleži občnega zbora v čim najobilnejšem številu. ODBOR NDO. osti iz OoriSko- Priporočljiv stenski kolendar za 1. 1911 goriških tvrdk obrtnikov in trgovcev. Nekaj goriških obrtnikov se je odločilo izdati stenski koledar z ogiasi goriških obrtnikov in trgovcev in tudi letake s koledarjem za I. 1911. — Stenski koledar z oglasi bo priložen kakor brezplačna priloga „Soči" in „Primorcu". Letake pa vsem glavnim goriškim listom in „Edinosti". — Stenski koledar se razpošlje po vsem Primorskem in tudi izven Primorskega, po vseh gostilnah, prodajalnah, kavarnah itd. Gg., ki prejmejo stenski koledar, so na-prošeni, da ga pribijejo na viden kraj. Čujemo, da je občinstvo jako zadovoljno s tem, ker pride s tem veliko tisoč stenskih koledarjev in letakov s koledarjem za prihodnje leto brezplačno v javnost. x Podpore Gradežu. Posnemamo iz laškega „Corriere", da je goriški deželni odbor dovolil podporo 10 tisoč kron za uboge ribiče v Gradežu, ki so trpeli škodo vsled morske plime meseca novembra t. 1. Neka Dunajčanka, ki stanuje že 12 let v Gradežu, je zbrala med znanimi rodbinami na Dunaju v isto svrho 4000 K v denarju, oblačilih, perilu itd. x Cesta Dobrovo-Vipolže-Št. Ferjan. — Za zgradbo te ceste je bila po prvotnem načrtu prevdarjena približna potrebščina 160.000 kron. K stroškom so imeli prispevati : 1) Cestni odbor goriške okolice K 2) Občina Biljana...... 3) „ Št. Ferjan . . . . „ 4) „ Kojsko...... 5) „ Kožbana . . . . ,, prav lepih vspehov. Na prvem čajevem večeru smo nabrali za družbo 1510 K. Naše ljudstvo se res zanima za prekoristno CMD. Tudi naši železničarji so prav po-! žrtvovalni in pomagajo tudi ob vsaki priliki.! Le tako naprej! Na svidenje pri prvem ča-j jevem večeru! Nabiralniki CMD. Iz Kozine. Izkaz; o nabiralnikih podružnice; v Kozini priob-! čene v „Edinosti" od 13., treba popraviti v toliko, da je trgovec Čeh v Rodiku in ne: v Kozini in Anton Race istotako iz Ro-' dika. ALEES. FRASC MATER - TRST žgalnica ka^re TELEFON 1743. Kajbcljii vir za dobivanje pe&ons kav«. Razne vesti. >0VA TRGOVINA s perilom in konfekcijo Sililo Dorbes i Trst, ulica Cčserma štev. 6, Trst ima na prouaj tiskarna Teodorja Kopeckega v Pisku je vsakovrstne konfekcije slavila dne 6 decembra stoletnico svojega j kflkor Da primer. sr8J>e, ovratnike, nogovice, spod-obstanka. Dne 6. decembra leta 1810. je; uje hlače, platno, bombsževino in raz ičje druge dobil koncesijo za tiskarno nek Josip Vet-j drobnarije. Vse to po najnižjih cenah. terle. Današnji lastnik je ces. svetovalec Trgt ujjpa CiHCrma Štev. 6, Trst Teodor Kopecky. Ta tiskarna je ena naj-j starejših čeških tiskaren. Ko je bila usta-j novljena, je bilo v Pragi 10 tiskarn, izven j Prage pa 9. — Danes jih je v Pragi j (ne vstevši litografij in drugih reprodukcijskih zavodov 90, izven Prage pa 240. Bsstilna „Alla stella d' oro" -- Via Fontana 14. — Vino prve ^r*te : kra-ki tfran, belo vipavsko, Črno iairsko, sveže i ivo, domača ku-binjn. iiesilo 44 et. Mrzla in g^rka jedila — Priporoča f=e Antonija K u čas. Svoji k svojim 15.000 14.000 8.000 1.500 300 Enrico Preuer - rst HI a S. Lazzsro št. 22 pohištvo iz bambusa ===== in indijskega trstja. == Predmeti, pripravci za Mm in roioletna Sari!?. m Soba meblsrana ali prazna --llvffll* €^0#lfi51fl se odda s prvim j »r. livarje m v najem via Lorenzo w •^'-■-fc. V'MliM®® Giberti s, « n. T.-.,» M.-—---1 stavbni klepar besss^j JOSip StOlfa ' Souaea itev. 3 - TEST vsakovrstna mizarska d^ a. Stev. 8 izvršujt- z vso j ripravo se odda v najem po n;zki ceoi. Obrniti se je v ulico Car-radori (gosuina N. D. O. — K o a i d- 2200 Gostilna Pristni, dober brinjevec Lovru Šibeniku v pri Ljubljani. se v dobi :::: uri 1681 Gospodarsko drušcvo Obrniti ee je na odbor do 1. januvarja 1911. (2444 Ob priliki Božiča in Novega leta v žganjarni in sSaščKarni vogal ul. (ih^g-i in trga vojašnice (blizu Nar. D ma in Kavarne Fabris) ruma Izvršuje vsakovrstna v to stroko fpudajoča dela :: baLor n. pr. s a^bra, pomorska in obrtna. :: Poprave iz bandona, cirkr, medena, bakra itd. mi iz Molelo Mm m solidno. KOPELJI IN SESALKE PO NAROČILU. - Pro- rudi po izrednih cenah : Usnj8 Boxcalf s trakovi . . . . po K 10— Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K ?0'— lis-je Boxcalf oblika Derby . . po K 10 59 Usnje 8oxcalf z zaponami Triumph po K 10 50 Ecafci za dečke 1 K manj. - Vstikov. blego I. vrste Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. H očete prepričati 9 cbižčite ve'.ika skladižča 2 d. B K Ponte doila Fabra 2 u|r Porfe ('vojesi Tr.rrfOJtc* At'a cit ž tU I j-c V.iilr Torbor ii^oiovljeaih oblek c;> aiclte i dečka fc * jjin- sn oJtoi. j P^Tr^niki, 3iočn& iopa kakor rudj -Kzn h psletctov. Obleke ea dom in delo De'n xhe jčioka. Xs?nl3ir- . 'en. Nspremočljivi plašči (ph3.nl m I -ki) Opooijafketat: blago tu- ic icotoi-asib »ovara. Izgotovijaio se c-blako po meri po najnov j'i no-ii, iočno, rol.dno in slagantiio po niakiii c?ich mmi *1 % '■UsM ŽOBOZDRAVMISK! ' .MITOSIJ Trst, allco M Oioesnnl 11. L sfs od 3« do Podpisani naznanja slavnemu občinstva, da je prevzel cd gosp. VATOVEC-a do; ro-znano gostilno „Pri Dete ii" zja *' ti 2rst, al. 3rivs9cre šr. 7, 4rsh Točijo se izborna vipavska, istrska, ^alaia tinska vina, Opolo in furlanska vina. Ob vsakem času se dobijo gorka k, kor tudi mrzla jedila. Za eventuelni „KLUB* posebna pobica. IGRICI J FiiKIN, las-al i m ESS m s&a MM: fotosrafičn! pri sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jakobu - TRST. ulica Rivo štev. 42 (pritličju) Izvršuje vsako fotografično delo, kakor tudi razglede, pcanetke, notranjost lokalov, porcelanasto ploiče za vsakovrstne spomen'tce itd. Itd. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in jih izvrSuJe na domu, eventuelno tudi zunaj mesta. m 9HI •VA ■ liri m tij-i Fniiificio Triestino otmitiv me slovenske trovne Otvoritev filiialke na Opčinah iLtstfttis:^ ob sežanski cesti. Iz Kozine: Lepi krasni zimski večeri so tu. Pri nas je preskrbljeno, da mladini ne treba trpeti na dolgem času. Naša prekoristna knjižnica ima prav lepih in koristnih knjig, ki dajajo dobre duševne hrane in zabave. Pa tudi naša podružnica CMD si je nadela na- ^ , Iogo, da nam daja prijetne zabave s prire- j Hi janjem čajevih večerov, s katerimi doseza i Ifisl Kdor hoče imeti svetlo in likano perilo naj se obrne na zavod F. Samokes v ulico Cecilia 14. pritličje. Tel. 22-69. . ="-ii ii ii "I riCI naznanja, da je otvorila v Trata, v uliol Bani era vedohia Stev. 38 damino obuvi LASTNEGA PRIDELKA Zadruga izdeluje vsakovrstna obuva'a od naj priprostoj lega do najfinejšega ter sprejema tudi poprave. Priporočamo se to ej slavnemu občinstvu, da ee poslužuje vedno izdelkov naše zadruge, a bode naj slavno občinstvo tudi prepričano, da se bo z našimi izdelki zelo zadovoljilo. Cene zelo niz ko. NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO