•= Ilqflsop 14.000. — ftgjere petja za celo leto eden goldinar. =- HarofeiM ia celo lato K I—. — Posamawa lUvilka velja 8 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je ia 1 Kmn I 32—, */, »trani K 10-—, V* strani K 8.—, % strani K *'—, '/is »Irani K 8 — i/„ strani K 1-—. — Pri večkratnem oinaiuhi :;r predlog, vendar ne bi bili dobili kmetje nikdar k carja, ako ne bi bili podpirali njegove prošnje t1 nemški državni poslanci. Toda, kaj je teh 40 tisoč kronic proti vsej d podpori, katero smo vam zgoraj navedli in kat^ so dosegli večinoma samo nemški poslanci v želnem zboru, med tem, ko so slovenski slanci sedeli doma za pečjo, ko jih sploh v zborni ni bilo! Kar pa so dosegli ti poslanci v deželi* zboru, to je bilo doseženo tudi v državnem z ker zadnji mora ravno toliko svoto dovoliti, koli se v deželnem dovoli! Na kateri strani je toraj iskati lumparije, slovenski dohtarčki? Mi mislimo, da si na to sanje lahko odgovori vsak pošteno misleč kmet Sploh pa naj bode še tukaj navedena glede ptujskih Nemcev, katero je izustil neki s venski učitelj, oziraje se na njih haložke vinogi Ta gospod, ki pozna prav izvrstno tamošnje razme je rekel v nekem javnem govoru to-le: „Ptuj so bili s svojimi vinogradi v Halozah takorekoč pi nirji v boju proti trtni uši, ravno ti so plačali zvani učni denar, katerega bi bil drugače moral plačati ubogi Haložan in katerega je bil obvaroval ravno od zastopnikov, sicer politično nasprotnega m naroda!" Da pa je ta „učni denar" znesel več nego 31 tisoč kron, katere so se porabile povrh med sla" venskim ljudstvom in se bodejo morale plačaj od Nemcev nazaj, to nam bode moral pripoznati vsaj vsak poštenjak! Robič in Jurtela, kje sta?J Ako človeka zadene kaka nerfreča, ako mu pot) zroči bodisi lastno nepremišljeno ravnanje, ali pa sploh roka neusmiljene usode, katera s svojimi udarci nikdar ne miruje, najhujše, da mu poškoduje telesM zdravje, potem pač vsak globoko občuti, kolike vrednosti so podjetja, katera oskrbujejo ne le bog temveč tudi siromaka z istim usmiljenjem. K takia podjetjem pač smelo račnnimo v prvi vrsti našfl bolnišnice! Zares, dandanes se pač skrbi v vsakem okraju za take zavode z veliko požrtvovalnostjo, toda žali-j bog, da je še dovolj okrajev, v katerih se iz gol] osebnega sovraštva do tega ali onega ne storil take zavode nič. Danes hočemo v tem ozira ta-j kaj malo natančneje ogledati naš, toraj ptujski okraj. Naš okraj je eden največjih, nad stotisoče ljudi] prebiva v njem in ravno v tej najvažnejši zaderi,) namreč za oskrbo naših bolnikov, naših ponesreči ce od pr< me do tin P( kc kri se om tre spe se nic del žin to ptu 8te naj je ] | želi rili. kat ,pos km zan jiln Lizi J Spi \z p i vsaj | O ž; | niči mar | dela | mor Ivam dale |v bi gače pose | da t (vesti izdaj |nači] nam 0r i jinirr preg Halo nuj 5 — j se ne stori skoraj nič, sploh pa se še, kar se (človekoljubov v tem smislu začne, celo preti. | Ptujska bolnišnica ima za celi okraj, ne izvzemši |fsta Ptnj, za bolnike pripravljenih samo kakih 80 0 postelj. Bolnikov pa se v njo pripelje na stone, tako, da se morajo nekateri poslati celo domov. (20 do 30 bolnikov leži navadno k a -p s i po tleh! Seveda temu ni bolnišnica ■ra, pač pa tisti, kateri bi imeli dolžnost, da bi pi zavod na deželne stroške razširi!. Kakor smo lili, je v bolnišnici komaj 80 do 90 postelj, iba pa bi jih bilo najmanj do 200. | Poslanca R o b i č in J u r t e 1 a , kje sta ? Go-Bobič, vi kot nd deželnega odbora, kateremu (je izrecno naročilo, da morate skrbeti za bolniš-li vam dohtar Jurtela kot vaš prijatelj in so-ralec, kateri stanuje tukaj v Ptuja, toraj v bli-naše bolnišnice, tega ni nikdar povedal? In ako [ae. zakaj sami o tem ničesar ne vest«? Gospod RobiČ, ali ste si vi že kedaj ogledali sko bolnišnico? Ne, niti od zunaj ne in vendar iravno vi referent o bolnišnicah. Seveda pač imate >rž preveč opraviti z vinogradi! Da, tedaj, ko se [reklo prisiliti merodajne ljudi, da so vam na de-stroške popravili vaš vinograd, tedaj ste govo-\, da, tedaj ko je treba shraniti velikansko plačilo, jro vtaknete vi za vaše „deloft v žep, tedaj je lanec Robič vedno prvi, ako pa je treba pomagati itn, kje pa je tedaj? I Gospod poslanec Jortela, vam pa hočemo prisesti, saj vemo, da imate dovolj opraviti v posodici, saj vemo, da je treba ves čas porabiti, da se pojejo iz kmečkih pravd" rumenjaki za vaš žep! loh pa imate vi iu gospod RobiČ preveč opraviti »litiko, sploh preveč z zborovanji, drugače bi se ij vi, kot deželnega stotnika namestnik, prepričali žalostnih prostornih razmerah v ptujski bolniš-ci, vi kot prebivalec mesta Ptuja. Robič in Jurtela, kje sta? Toda kaj je vama za brezštevilne hlapce na deželi, katere je za-kaka nesreča in katerih seveda gospodar ne več mesecev, ako zbolijo oskrbovati, kaj je mar za kmete, kmetice, njih otroke, kateri so lec zunaj od mesta in kateri se morajo pripeljati Jbolnišnico, ako se hočejo ozdraviti, ker bi jim dru-pe stroški za zdravnika in medicine pojedli celo imj eestvo! že f Zares, prizanesli vama bi, ako bi bili prepričani, o položaju v ptujski bolnišnici v istini ničesar ne H ita, toda temu ni tako! Mož, po katerem vajini časopisi skoraj v vsaki :>lj jiaji mečejo blato, mož, kateri se na vse mogoče 7/d čine črni napram kmečkemu ljudstvu, ta mož, u- imreč nemški deželni poslanec in mestni župan y. rnig, kateri se je ravno zadnji Čas najbrž z vadi aim sporazumljenjem po krivem razpostavil javnemu n, ireganjanju od strani slovenskega ljudstva, posebno ^■ložanov, ta mož je že lansko leto vedno in vedno H j no prosil za razširjatev ptujske bolnišnice. Nje- gov dotični predlog se je tudi v deželni zbornici sprejel, a RobiČ je potem na to najbrž — pozabil! Robič in Jurtela, kje sta bila tedaj? Ali sta morda to prošnjo samo radi osebnega sovraštva do Orniga prezirala, ne meneč se za uboge bolnike vajinega, toraj slovenskega ljudstva? Kaj, ali morda hočeta trditi, da je Ornig prosil za omenjeno razširjatev mestu Ptuju v prid ali pa v prid tistih, kateri so njega volili za deželnega poslanca? Mestnih bolnikov v ptujski bolnišnici ni niti peti procent ne, skoraj vsi so iz dežele! Robič in Jurtela, kje sta? Ljuba nam kmečka* poslanca, hajd na delo, ako bodeta na kmalem dosegla toli potrebno razširjatev ptujske bolnišnice, za katero je uže seveda brez vaji prosil imenovani nemški poslanec v prid slovenskega kmeta, potem vama bodemo pripoznali, da sta storila vsaj v tej zadevi vajino dolžnost. Ako pa še na ta drugi poziv nočeta o celi stvari ničesar vedeti, potem pa vedita, da bode slovenski kmet dobil še jasnejše pojme od svojih slovenskih dohtarskih in profesorskih kmečkih poslancev ! Spodnje-štajerske novice. Ptujska Gora. Dne 27. t. m. se bodejo vršile na Ptujski Gori zopet občinske volitve. Klerikalci se na nje pripravljajo že na vse kriplje, seveda," saj vejo, da so se jim že začela tla pod nogami trositi. Kmetje, Gorčani, kateri ste* pri zadnjem zborovanju na Ptujski gori tako odločno pokazali, da ste napred-njaki, pazite, da se Vam ne bodejo vrinili v odbor taki možje, kateri niso za vas! Naprej, le korajžno, naprednjaki zmaga bode in mora biti vaša! Ako bo-dete tako odločno nastopali, kakor zadnjo nedeljo, potem pridejo za vas zares vendar enkrat boljši časi! Nemška šola v Bogatcu, katera je do sedaj imela samo tri razrede, se je na prošnjo tamošnjega krajnega in okrajnega šolskega sveta od deželnega odbora razširila za en razred, tako, da ima sedaj 4 razrede. V četrtem razredu se je začelo podučevati že z 1. oktobrom. To razširjenje je tudi velike važnosti za kmete v okolici rogački, vsaj za tiste, kateri' so toliko pametni, da vejo, kako potrebno je tudi slovenski mladini dandanes znanje nemškega jezika. „Štajerca je v svoji 18. štev. prinesel vest: »Zborovanje pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah," v katerem trdi, da je župnik pripravljal na to (namreč zborovanje) že teden dni poprej, in sicer na prižnici, in da je govoril tako ognjevito, kakor nikdar poprej, ako je bilo treba govoriti o grehih in blagostanja duš, kakor tudi, da se je regimentno zborovalo do ranega jutra in pilo in pelo na vse kriplje. Nasproti tej vesti popravljam kot župnik in načelnik „Pol.narodnogospodarskega društva" v smislu § 19. tisk. zak. naslednje: Ni res, da sem pripravljam že teden poprej na zborovanje na prižnici, ker me prejšnjo — 6 nedeljo ni bilo doma, kakor se je tudi tisto nedeljo bral nPastirski list" ; toraj ni bilo pridige, v kateri bi mogel ognjevito govoriti kakor nigdar poprej, ako je bilo treba govoriti o grehih in blagostanju duš. — Začetek zborovanja je bil ob 3. uri, na to je sledilo petje, tamburanje in igra „ Pravica se je izkazala." Podpisani je bil ob 6 uri že doma. Ptuj-čani so odhajali ob 8 uri in le nekateri so ostali do polnoči. Zborovanje se je naznanilo po „Gospo-darju" in ponavadi pred cerkvijo po navadnem ozna-nitelju. — Sv. Lovrenc v Slov. Gor. 20. 9. 03. — Jožef Sinko, župnik in načelnik „Pol.-narodno-gos-podarskega društva. — (Opomba uredništva: Popravlja se žalibog dandanes lahko vse! — „Kdor verjc, bode zveličan !" Sploh pa bodemo videli, kaj bodejo zopet k temu „ popravku" porekli naprednjaki pri Sv. Lovrencu Slov. gor.!) Ulomi. Pri občinskem predstojniku v Mali vesi je dne 5. tega meseca med tem, ko so bili on in njegova družina pri delu ulomil nekdo v zaprto hišo in vkradel tam občinski pečat in nekaj denarja. Ravno ieti dan je ulomil tudi nekdo pri posestniku F. Jan-žekoviču v Gajovcih, tudi med tem ko so bili vsi na delu. Janžekoviču je bila ukradena ura z verižico vred, tudi nekaj denarja in več drugih reči je neznan zločinec odnesel. Ubili ga SO. Kakor se nam piše iz Ruš, so se tam dne 4. t, m. stepli fantje. Pri tem pretepu je bil neki Jože Sevšek tako težko poškodovan, da je po tepežn nmrl. Ubojnike ima že c. kr. kazensko sodišče v Mariboru pod ključem. Težka telesna poškodba. Dne 29. p. m. so se sprli pri kožuhanju v Stanošini fantje. Iz prepira je nastal veliki tepež. Pri tem je dobil neki J. Sermšek ravno tam doma z drogom tako močen udarec po glavi, da mu je bila črepinja prebita. Ljubljanski škof in „Stajerc". Na »Narod* smo zares tokrat malo jezni. V svoji zadnji številki z dne 14. oktobra nam je okrcal namreč enega Tiaših najimenitnejših naročnikov. Piše namreč v nekem dopisa iz Gornjega grada med drugim tudi sledeče: In kdo je bil drugi naročnik? Cujte in strmite, toje bil škof Bonaventura v lastni svoji osebi! Sicer ne vemo, ali je bil naročen na „ Štajerca" naravnost in na svoje ime, vemo pa natanko, da ga je v času, ko je bival prilično okrog enega meseca v Gornjem gradu, dobil trikrat, torej kakor reden naročnik, „Štajerc" namreč izhaja samo trikrat na mesec. Da ima škof „Štajerca" se je vedelo še, ko je bil v Gornjem gradu. Ko je delil splošne avdijence, je ležal BŠta-jerc* na njegovi mizi. V avdijenco došli gospodje so bili neljubo presenečeni, ko so videli BŠtajerca* na škofovi mizi. To je opazil škof in v vidni zadregi jel klicati: „0, to je strupen list, strupen list." Ko je pa odšel zopet v Ljubljano, so našle pobožne ženske, ki so popravljale škofovo stanovanje, več izvodov „Štajerca". Kar ostrmele so. Neštetokrat se je v cerkvi oznanjevalo, da je „Šta-jercu umazan nemškutarski in vrhu tega še brez- božen list, katerega citati je poštenemu SlovenS in kristjanu prepovedano pod smrtnim grehofiT Ljubljanski škof so pa naročeni nanj in ga cel bero! To je čudno, to je uganka! In majale so ij glavo pobožne ženice in ugibale .... In vest. daj« škof naročen na „Štajerca" se Širi po celem gori njegradskem okraju; kmetje pa radovedno sprašujejo po tem listu, katerega gospodje po cerkvah) prepovedujejo, ljubljanski škof pa so nanj naročeni in ga bero! Tako piše „Narod." Kmetje, kaj bode te spraševali nt| dolgo in na Široko, naš list izhaja v Ptuju ime mn je nŠtajerc", poslati je treba samo dve kroni in po-j tem ga dobite za celo leto domov. Ako se škotj „imrtnega greha" ne boji, ker čita nas list, zakaj se ga vi bi? Ljubi »Slovenski Narod", pusti nam naše naročnike pri miru, posebno pa take, s katerimi imamo največje veselje, čeprav našega lista tJ svoji sramožljivosti ne upajo sprejemati pod lastnim svojim visokim imenom. Dobivajo ga vendar ia to je dovolj! „Narod", mi te nismo nigdar zavidaH.) da dobavlja neki drugi škof v naši bližini tvoj Sistj čeprav tudi o tebi kriči na Štajerskem vsaki kaplan-! ček iz prižnice, da bode vsaki BferdamanB, kateri; tvoj list bere, čemu nam potem ne privoščiš ti tvojega ljubljanskega škofa kot bralca in naročnika? j Vsled operacije je umrl. Dne 28. prejšnega me-j seča je umrl v tukajšnji bolnišnici vsled operacije sin posestnika Alojza Kumerja na Bregu pri PtoJBj Jože Kumer. Umrli, jako priden fant, se je moial operirati, ker se je bil pri zadnji povodnji prehladi! Naj v miru počiva! Zgornja Radgona. Joj, kako kričijo klerikairii v svojih listih, nikakor ne morejo pozabiti, da so bili premagani pri volitvah v okrajni zastop. Vse, veei napadajo, po vsem mečejo blato, toda kaj to mati — pes tudi laja nad mesecom! Le lajajte klerikakij okrajnega zastopa vendar ne dobite nigdar v roke! ..Copernica in zdravilka." V našem mest^ (Schlossgasse) biva neka ženska, katera, seve skrivo-; ma vrači kmetom otroke, živino i. t. d. Ona tndi „copra", namreč Mlosaa in „razgovarja." Mi prosimj kmete, da bi nam pomagali spraviti to v/m goljufivko pod kljač. Kmet, ako si bolan idi k prv vemu zdravniku, ako pa verjameš, da bo ti kdo kij zlosal ali razgovoril, pa — si nor! Kdor je bil od t« ženske na kak način ogoljufan, (da je moral mnogo plačati za sleparska zdravila) naj se zaupljivo obrne na uredništvo »Štajerca", ker mu drage volje hočemo pomagati. Zopet slovenski milijoner Majdič. Svoj čas smo pisali, kako izvrstno ajdovsko moko (melo) je predaval slovenski milijoner Majdič iz Celja in kako je bila ta moka pomešana z manj vredno moko iz riža, toraj, kako si je znal gospod Majdič pridobiti prar lepi denar po jako, jako »pošteni" poti, dane« pa lahko poročamo o neki drugi zanimivi zadevi tega slovenskega milijonerja, kateri vedno pusti v celjski žabi na vsako svoje oznanilo tiskati znane besede: „ Svoji k svojim!" iz Celja se nam namreč z čne ~ — 7 — ncn >m. ;elo o z i je >or- LŠn- vah ieni i na mn po-ikof ikaj lam teri- ast-r in iali, list, j lan-iteri tvo-? me-icije tnja ioral adil. kalci bill vse marl alci, e! lestu rivo-tndi eimo zvito pra-> kaj >d te nogo >brne če mo smo pro- ko je riža, prav ilanes i tega eljski sede: b dne p. t. m. piše sledeče: nPred par dnevi je kupila ^larija Krajnc, žena železniškega uslnžbenca v zalogi inoke Petra Majdiča vrečo (žakelj) moke. V moki je jbilo, kakor pripovedujeta Marija Krajnc in njen mož ^nnogo zaplivkov (črvov) od žuželk in vsakovrstne nesnage. Danes (toraj 5. t. m.) se je moral g. Peter Majdič radi tega pred celjskim okrajnim sodiščem za-govorjati. Ker je glavna priča nenadoma zbolela, morala se je obravnava preložiti." — Slovensko ljudstvo, [a dopis govori cele knjige! Poročilo ptujskega Sejma. Ptujski mestni sejem Sine 8. oktobra je bil prav dobro obiskovan. Na njega se je prignalo 80 konjev, 936 glav goveje živine in B79 svinj. Prodajalo se je prav izvrstno. Cene bile po jako visoke. Prihodnji živinski sejem bode dne 21. irinjski sejem je bil dne 17. oktobra. Dopisi. Iz Hontinjevesi. V naši vasi je več kmetov klerikalcev, kateri kakor besni sovražijo tebe vrli BŠta-jerc", češ, da nas hočeš ponemčiti. Tega nikdar nisi kotel in tudi ne bodeš! Dragi kmetje klerikalci, ako ne vi tako trdi Slovenci in tako zaničujete nemški jezik, zakaj pa potem vi pošiljate vaše sine v mestne bemške šole? Vi pošiljate Vaše sine v nemške šole ?adi tega, da bi se jim enkrat boljše godilo, kakor pe godi nam, da bi si ložje služili svoj kruh. Zakaj jpa potem zmerjate toliko o „Štajercu", kateri nam ni nikdar druzega pisal, kakor samo to, da bi morali skrbeti« da se bode naučila naša mladina tudi Bruzega deželnega jezika. Kako smešno toraj, na eni prani „Štajercau ubogate, na drugi pa ga zmerjate, Ifeprav vidite, da vam samo nalboljše želi. Vi klcri-lalčeki tudi kričite« da je „Štajercu proti duhovnikom. Saj ni res! „Štajercu ne piše nikdar zoper poštenega duhovnika, da pa malopridne včasih pošteno pkrca, je to za nje dobro, najboljše pa zopet za nas in za našo mladino, ker s tem „Štajerc* zabrani pohujšanje in sicer pohujšanje, katero je jako nevarno |le radi tega, ker pride ravno od takega človeka, ka-fcri bi moral dajati dober vzgled. Ako bodete vi llerikalčeki podpirali še nadalje vaše klerikalne cunje, potom bodete videli, kako daleč bodete prišli. Na pekaj še tudi ne smem pozabiti. Ti Franc Primec iz fiotinjevesi, ako hočeš »Štajerca" prebirati, pa si ga laroČi, ne pa, da ga skoraj posiloma jemlješ občinski pismonoši. Ona ni dolžna, da bi ti ga posojevala. Ona naj ga brž raznosi med naročnike, kateri ga že (tak težko pričakujejo, ne pa, da ga nekateri 3 do 1 dni pozneje ko pride sprejmejo. -Ako pa že aimaš zares teh par kronic za ^Štajerca", pa pridi k .beni ali pa idi k kakema drugemu naprednjaku, kateri ti jih bode rad posodil. Za danes dovolj, toda vi ilerikalčeki povem vam, ako ne bodete pustili flŠta-uprca" pri miru, se bodemo zopet videli, a „štrigelu iode potem ostrejši. Tebe dragi „Štajerc" pa naj živi in ohrani — tvoj — — — k. Velenje. Dragi nŠtajerca, da ne bodeš mislil, da že vsi spimo, ti hočem vendar enkrat kaj po- ročati, da bodeš vedel, da imamo tudi pri nas take eagrizence, kateri bi radi vse, kar se jim zdi nemškega, kar čez noč v žlici vode vtopili. Ti možiceljni si prizadevajo na vse kriplje, da bi vsakemu, kateri je Nemec, ali vsaj nemškega mišljenja, Škodovali. Evo vam dragi bralci vzgled! Pred par leti je kupil trgovec g. Vutti neko takozvano Pacherjevo posestvo. Ker je g. Vutti nemšktga mišljenja, so naščuvali neko Heleno Oblšer, naj toži Vuttija. Prigovarjali »o ji tako dolgo, da je bila že popolnoma prepričana, da bode pravdo dobila še poprej, ko se je pričela. Oblšer je ubogala in hajd k doktorju Majerju. Pred-med pravde je bila neka drvarnica, vredna morda 10 kron. Majer je tožbo takoj vložil proti g. Vuttiju. Ta si je vzel zagovornika g. dr. pl. Jabornegga iz Celja. Konec pravde je bil, da je Helena Oblšer plačala vse stroške okoli 360 kron. To je sad ničvredne hujskanje! In tako postopajo pri nas skoraj b vsakim Nemcem. Naj jim bode, toda mislim, da bode ljudstvo vendarle enkrat spoznalo svoje takozvane prijatelje! — Še nekaj! Na dan 11. oktobra sklical se je v Šmartno tik Velenja takozvani ljudski shod. Nabralo se je kakih 150 oseb, ako hočem namreč šteti med zborovalce tudi otroke, kojih je bila dobra polovica. Seveda je bilo tudi tamkaj nekaj dohtarčkov. Udrihalo se je po Nemcih v obče, potem so kričali proti nnemčnrjemK, proti nemškemu pouku itd. Hujskali so narod proti narodu, imenovali trgovce in obrtnike pri kojih naj se kupuje in naročuje blago, celo „narodniB kovač se je jemal v poštev. Pri teh govorih se je posebno slišal neki gospodek iz Šoštanja. Seveda „svoji k svojim", ali prav za prav „ tvoji k mojim" je bila glavna točka celega dnevnega sporeda. Prihodnjič več! Iz Ljutomera. Pretekli teden so se vršile volitve v ljutomerski okrajni zastop. Pri volitvi iz okolice so predložili ljutomerski modrijani svoj program, pa kmeti naprednjaki so zavrgli istega ter volili zavedne kmete v odbor. Vsa čast kmetom naprednjakom. Propadel je, kar nas najbolj veseli ljutomerski veleposestnik in tržeč z vinom na Starem trgu. Iz Podgradja pri Ljutomeru. O priliki zadnjega zborovanja ljutomerske okrajne posojilnice se nam je nasvetovalo, kako da naj postopamo, da si olajšamo svoje plačila. Kjer ni sloge, tudi ni zmage. Ko je nas par stavilo predlog, da se naj znižajo obresti, vtaknila sta načelnik in tajnik svoje nose skupaj, in vrh tega Še nekaj pošepetala; pa ker noben ud ni upal besedice spregovoriti, je ostalo pri starem. Ta posojilnica je menda le oskrboralnica za po lastni krivdi ponesrečene kramarje in tržanske sine. Ako pogledamo posojilnico na Cvenu, kako da ista uraduje in nizke obresti zahteva, se pač vidi razlika, kdo je za kmete in kdo ni za nje. Ravno tako bi lahko občina Pristava, StroČjavas in Podgradje za se osnovale jednako posojilnico. Tedaj na delo, Janez Kosi iz Pristave in njegovi tovariši, ne premišljujte preveliko! Kmet naprednjak. Iz Križevec pri Ljutomeru. Načelnikom IV. obrtniške skupine, to je trgovcev, mesarjev i. t. d. iz- voljen je ljutomerski trgovec Alojzij Veršič. Ta mož je zelo na sebe ponosen, se nosi kakor kakšen ple-menitaš, pod klobukom pa nima veliko! Na primer: Pred kratkim je poslal neko pismo gospodn Rosen-bergu, da bi mu je iz mažarskega na slovenski jezik prestavil. Gospod Rosenberg pogleda pismo in pravi, da je pismo itak slovensko, ne pa mažarsko, tedaj ga tudi ni treba prestavljati. Se pač vidi, da gospod načelnik Še brati ne ve, pisati najbrž pa še manje. Iz Pragerskega. Pač malo število izmed bralcev „Stajercaft se bode našlo, katerim ne bi bila znana naša postaja in bližnja okolica Pragersko. Ravno v zadnjem času se je začel naš kraj kaj hvalevredno razvijati in to imamo najbolj temu zahvaliti, da tukaj živimo sicer Nemci in Slovenci, toda, da se vsaj ne črtimo tako, kakor po drugih krajih. Ravno to je dokazala veselica, vršeča se dne 20. p. m. popoldan v vrtu gospoda Trosterja. Korist cele veselice se je določil za olepšanje Pragerskega ter Spodnje Pol-skave, do katere mislijo narediti peš pot, da si sploh delavci ter drugi stanovi olajšajo breme, posebno v deževnem času, ker se cesta vleče tako daleč na okrog. Za občni korist res hvalevredno delovanje! Veselice smo se vdeležili Nemci in Slovenci, bila je toraj sicer razlika med narodi in jeziki, a radovali smo se vsi skupaj kot bratje. Kot jasen dokaz je bila ta veselica za to, da je pač povsod veselje doma, kjer ni hujskačev v dolgih črnih suknjah zraven. Zares vredno je, da izustimo vsem tistim častitko, kojih zasluga je bila ta ljudska veselica. Vsa čast in slava našemu tukajšnjemu vodji pošte, vodji postaje Pragersko in veleposestniku Steinklauberju, kateri vsi so se veliko trudili za prospev te veselice. Konečno zahvaljujemo vse sotrudnike iz dna naših src, sploh vse, kateri so se veselice vdeležili in to v naš prid glede omenjenega pota: Več delavcev. Iz Koroškega. (H uj skar i j a.) Ves čas smo živeli na Koroškem Slovenci in Nemci v slogi. Naš mir so k večjemu kalili nekateri mladi kaplančeki. Sedaj pa smo dobili tudi mi takega dohtarčka, kakor jih je več na Štajerskem, kateremu ni za mir. To je znani dohtar Brejc v Celovcu. No Brejc, ne misli, da smo mi na Štajerskem doma, in da se bo-demo mi Korošci tudi pustili od dohtarja tako za nos voditi, kakor se to pustijo kmetje na Štajerskem od svojih dohtarskih prvakov. Brejc daj mir, drugače pride ojstra in huda krtača! Več kmetov. Razne stvari. Nekaj o porabi tehtnic (vag) za mošt. Že delj časa so v naših krajih v porabi takozvane tehtnice (vage) za mošt. Navadno se kupujejo takozvane tehtnice iz Klošterneuburga. S temi se določi, koliko procentov sladkosti ima ta ali oni mošt in po teh procentih se določi njegova cena. Pri taki določbi se pa kaj mnogokrat storijo pogreški, kateri pa se kaj lahko zabranijo. Nikakor se namreč ne da natančno določiti, koliko procentov sladkosti ima mošt, ako se na primer v njem nahajajo take snovi, katere se še niso razpustile ali pa na primer mehurčki zraki ali kakega plina. V tem oziru se največkrat od naši! kmetov greši. Toraj ne tehtaj nikdar mošta, ko je| pritekel od preše in še je popolnoma kaln, ker dobiš j v takem slučaju vedno višjo stopnjo procentov slad-] kosti, kakor jo ima mošt v resnici. Treba je, da spra-l viŠ taki mošt poprej v kako steklenico in da počakaš, dokler se je vsedel. Potem odlij ta mošt v drugo po*j sodo in sicer tako varno, da ne bodeš vlil droži ž | njim vred. Sedaj Še le ga smeš tehtati. Jagode, potem vse drugo, kar morda plava na površju, moraš! poprej odstraniti. Mošt, kateri teče v različnih časih] iz stikalnice (preše) ima tudi popolnoma različne |tro-| cente sladkosti, toraj moraš tehtati nekaj mošta, kateri je najprviČ in nekaj takega, ki je potem in slednji« tekel iz stiskalnice. Še le, ko si vse te različne mošte) dobro premešal, jih tehtaj. — Veliko uplivana tehtanje ima tudi vročina tehtane tekočine. Mošt naj bi imel pri tehtanju tisto stopinjo vročine, za katero je teh-1 tnica (vaga) urejena. Največkrat je to 14 gradov toplot« po Reamurju. Vsaka tehtnica, katera je umazana, n kaže dobro. Tehtnica se mora toraj pred poram dobro oznažiti in to se zgodi najložje, ako jo obriS« z kako mehko mokro cunjo. Tehtnice, na katerih sd zaznamovani procenti preveč blizu eden drugega aiafl posebno dobre, ker se ne da natančno določiti, je II se je do te aH droge črte tehtnica v moštu pogrez-l nila. Največ razlik glede dosežnih procentov sladkosti) se pa povzroči s tem, da navadno prodajalec tehtaj svoj mošt popiej ko je 7iuol vreti, kupec pa še ie poznej, ko seje vretje pričelo. Kar se tiče tega,treba) ti je, da tehtaš mošt koliko megoče svež (friškj poprej, ko je začel vreti. Med vretjo se namreč mnogo sladkorja, kateri je bil v moštu, zgubi. Popolnoma nepravilno je toraj, ako se določijo procenti sladkosti! tedaj, ko mošt vre. Vso tehtanje pa je popolnoma] zastonj, ako tehtnica ni pravilna in to se pri tehtnicah kaj mnogokrat lahko opazuje. Dokazalo ra I H je že v mnogih slučajih, da so se pri tehtanju vsleq J nepravilne tehtnice napravili gogreški nad 9 proren-j tov. Seveda se taki pogreški vsakokrat nikakor ne J povzročijo, toda manjši pa vsikdar, ako je tehtnica le količkaj nepravilna. Nasadi pod Steklom (glažem). Blizu Frankobroda ima neki Vollmar nasade, ki so pod steklem (glažem) in kateri obsegajo 3 orale (johe) zemlje. Najzanimi-j vejši pa je med njimi vinograd. Isti je 80 metrov I dolg in 10 metrov širok ter 5 metrov visok. V vinogradu raste sicer samo 120 trt, a te so tako raz-raščene in tako pazno vzgojene, da rodijo več grozdja. kakor pa vinograd na prostem, kateri meri par ora-j lov (joh). Nasadi so razsvetljeni in greti z elektriko.) Trte eo bile visoko obložene s prekrasnimi grozdi.) Grozdje mnškatelca tehta 3 — 4 funte. Nekaj od naše dače. V letu 1897 se je plačalo) v naši državi 156 miljonov 743 tisoč 388 goldinarje?) dače. Od te ogromne svote je porabilo naše vojaštvo] samo 151 miljonov 642 tisoč 488 goldinarjev. Vsaki infantemt velja na leto 221 goldinarjev, vsaki artillerist 348 goldinarjev, vsaki kavalerist (konjenik) 408 — 9 — rsak vojak od trena 500 gld. Od leta 1896 do p smo imeli 1437 višjih oficirjev, kateri so bili Sbi in 2644 višjih oficirjev, kateri so uživalivali tanske penzije. — Na nižjem Avstrijskem plača prečno vsak človek na leto 48 gld. 20 kr. dače be) na Gornjem Avstrijskem in Solnograškem jgld. 56 kr., na Češkem 22 gld. 70 kr., na Šta- Tem in Koroškem 17 gld- 90 kr., na Tirolskem »kI. 20 kr., na Kanjskom in v Dalmaciji 11 gld. lr., v Galiciji pa samo 9 gld. 30 kr. Državni zbor je sklican na dan 12. novembra. | Vojaški program Ogrov. Vladna stranka na Ogr-Im se je dogovorila za naslednji vojaški program: ]0grski oficirji se morajo premeniti k ogrskim pol-2. Emblemi (znamenja) se morajo tako prena-[iti, da dobi izraza državna in narodna prednost sedejo. Stari kutarji so se zelo prestrašili, misleč, da postanejo vsi kardinali in se niso upali sesti, še na ponovljeni poziv ne. Šele, ko se je papež malo razjezil ter rekel: „Ali naj vam prinesem sam stole?", so katarji plašno posedli. Kardinalskih klobukov seveda niso dobili, toda papež je stem zopet pokazal, kako ljubeznjiv mož je. i Zunanje noTice. Grozni zločin. Na Ogrskem se je neki Prokaj zaljubil v svojo mačeho. Mačeha mu je ljubezen tudi vračala. Velika zapreka v tej grešni ljubezni je bil stari Prokaj. Sin in mačeha oziroma žena sta vsled tega sklenila starega usmrtiti. Ko je oče spal, ga je sin zadušil, poten} ga je na stropu strehe obesil, da da se bodejo nekateri predmeti poučevali v Jjarskem jeziku; 4) Grb na pečatih bodi tak, da poleg avstrijskega grba tndi ogrski; 5) Navadni ni jezik vojaških sodišč osfane nemščina in fcdba razglasi v nemškem jeziku in sicer le imenu Njegovega Veličanstva cesarja" — za-torniki pa lahko govorijo madjarski; 6. službeni k ostane nemščina in tudi velevanje ostane m š k o. Zopet polom V konzumu. Konzumno društvo pri Ani pri Tržiču je dogospodarilo in se nahaja bm uradnega lista v likvidaciji. Tako pada list listom, podjetje za podjetjem klerikalne stranke rakom žvižgat, Za koliko je že oškodovano naše jgo ljudstvo, koliko zdražbe in sovraštva je moralo jxpeti, a vendar še se ni spametovalo. Dobri vzgledi poboljšajo slabe navade. Iz okraja Vid na Koroškem se javi sledeča zanimiva do-bica: Na sejmu pri Sv. Vidu je bil tudi med dru-li različnimi zanimivimi predstavami neki muzej, k so se kazale različne osebe, napravljene iz voska. |em muzeju je bil tudi tako zvani kabinet za od-ne ljudi, ker bi se mogoče drugače mladina po-■ala. Neki kmetic si vse do dobrega ogleda in fe ravno vstopiti tudi v imenovani kabinet, ker ga žarov; 3. vojaške šole na Ogrskem se tako urav- bi ljudje mislili, da se je starec sam obesil. Pozneje pa se je temu zverinskemu sinu vendar vest obudila ter se je sam javil orožnikom. Mačeho so tudi zaprli. Otroke je morila. V Hamburgu je prijela te dni policija neko Wiese, katera je kot babica (hebamka) imela navadno več nezakonskih otrok na hrani in stanovanju in o ka'teri se je govorilo, da mori otroke. Sedaj se ji je skoraj popolnoma dokazalo, da je zverinska žena umorila 5 otrok, med temi tudi enega svoje hčeri. Truplja je zažgala v peči. Nezakonski materi je rekla navadno, da bode otroka poslala v London, kjer ga hoče neka bogata rodbina vzeti za svojega. Trije bratje usmrtjeni. Bratje Wilis, Friderik in Burton v Danemori v Ameriki so ubili pred kratkim svojega bogatega strica in ga oropali. Obsojeni so bili vsi trije k smrti in sicer, kakor je to navada v Ameriki k smrti z elektriko. Dne 30. preteklega meseca so bili usmrtjeni in sicer vsi trije zaporedi. Sodnija jim je dovolila, naj sami odločijo, kateri bode šel prvi v smrt. Na prošnjo mlajših dveh bratov je šel starejši Wilis prvi v sobo, v kateri so ga usmrtili, kmalu za njim sta mu sledila brata. Od bratov še ni bil nobeden trideset let star. Triletni ljudožerec V nekem mestecu na Itali- nskem se je nedavno zgodilo nekaj groznega. Neka mikalo videti tudi kaj je v njem. Kar naenkrat ga , žena je pustila doma triletnega sinka in 9 mesečno pme neki župnik za rokav in mu razloži, da je ino, ako stopi v ta kabinet. Kmetic se prestraši odide. A vendar mu ni dalo miru in šel je še jat v muzej in si rešil vstopnico v „pregrešnib [net. Toda kako se začudi, ko najde v njem DJenega župnika, kateri je gledal z zadovoljnim zom „pregrešnea reči. — Tako brani v obče du-ščina ljudstvu to, kar pa vendar smatra za sebe ■sobnega. Seveda njej naj bi bilo vse dovoljeno, etn pa nič! Nekaj o novem papežu Piju X. Papež Pij X. je yeckrat pokazal, da noče ničesar vedeti o zastali navadah v vatikanu. Med takimi starinami je i običaj, da se pri papežu ni smel nihče vsesti. ja je papež pozval, naj sede, ta je bil tudi stem movan za kardinala. Nedavno je sprejel papež ^. več starih menihov. Povabil jih je takoj, naj hčer sama. Ko se je vrnila, pokaže se ji grozen prizor. Triletni deček je odjedel sestrici ušesa, ustnici in lici. Mala je grozno kričala, a deček je hlastno grizel in požiral. Deklica je par ur na to v bolnišnici umrla. Otrok Z repom. Nekim angleškim starišem se je rodil nedavno otrok z repom. Zdravnik Chatlerton piše v tem slučaju: Dete ima pravi pravcati rep. Rep je dolg tri decimetre, pokrit z kožo, ter se pre-giblje. Predlagal sem starišem, naj dajo odstraniti rep, toda niso niti hoteli o tem ničesar slišati, ker pričakujejo, da jim bode otrok še prinesel veliko bogastvo. Nemiri na Hrvaškem. Dne 6. t. m. se je izrekla sodba o vseh tistih, kateri so pred kratkim povzročili nemire v Glogovnici. Sodnijsko preiskovanje je trpelo tri tedne. Obtoženih je bilo 116 oseb. Od teh je bilo obsojenih 54 oseb na eno do šestmesečno ječo. — 10 — Župnik Novak, kateri je odobraval postopanje nemir-nežev, je dobil 14« dni zapora. 61 oseb je bilo oproščenih 11 že jih mora ostati v preiskovalnem zapora. Hčerko in sebe zažgal. Neki učitelj Buceka iz Fogara (na Sedmograškem), kateremu se je zmešala pamet, je polil sobe in svojo 12-letno hčerko Margareto z petrolejem, katerega je potem zažgal. Oče in hčerka sta bila tako ožgana, da sta kmalu potem umrla. Učiteljeva žena, katera je hotela rešiti svojo hčerko grozne smrti, si je tudi povzročila pri tem grozne opekline. Pisma uredništva. Papež, Rogatec. Prosimo, pošljite natančni naslov, ker drugače ne moremo Vaši želji ustreči. Denar smo dobili. Hvala! Lenibftch: S. F. Dobili smo Vaše pismo in Vaš dopis, toda žalibog ne moremo rabiti, ker je obojno preveč osebno. Prosimo kaj druzega. 7. Bogom! Šmarjeta pri Telenbergu. Zmotili ste se najbrž. Vaš dopis bi bili morali poslati »Fihposu*, ne pa nam. Sploh pa cela stvar ni vredna, da bi jo Se nadalje razlagali našim bralcem. Kar smo pisali i/, tega kraja, je pisano, ako se je komu storila krivica, to ni naša krivda, pač pa drugih. G. Debelak, Lincoln, Amerika. Srčna hvala za Vaše pozdrave! List velja za Ameriko na leto 1 dolar. Prosimo, razširjajte ga v Vašem kraju! Pišite nam kaj o tamošnjih razmerah. Vam in Vašim tovarišem pošilja uredništvo in uprav-nišivo najsrčnejše pozdrave v daljne tuje kraje! "Večini dopisnikom. Hvala! Mnogo dopisov smo morali tokrat radi pomanjkanja prostora odložiti. Priobčili jih bo-demG prihodnjič! Na prebavljalnc organe se mora paziti, kajti ni nobenega drugega organa v človeškem telesn, ki bi vsled najmanjšega motenja tako obširno vplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalnc organe, ako si prizadevamo njihovo delo olajšati stem, da vzbujamo delavnost prenavljanja iti podpiramo čistilne funkcije pre-bavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr Rosa balzam za Želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva se pa tudi v tu-kajšni lekarni g. Behrbalka. Loterijske številke- Trst, dne 3. oktobra: 17, Gradec, dne 10. oktobra: 27, 5, 2, 12, 72, 54, 31 TŠtajerc«. 1071 Lepa orehova debla se takoj po ceni prodajo. Posekana so v zimi. Debla so brez vsake napake. Pisati je pod naslovom : Štev. 311, post« restante Sv. Lenart v Slov. Goricah. 1081 Kava in čaj iz pro? roRt, to ic neposredno od sadika kapt in čaja, toraj s potnim jamstvom za pristno nepo-narejeno kavo in čaj. »T Najnižje cene. -^m Najino dosti čez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje najracijonalncji«. Najine vrste kave in Čaja so jako aromatične in zdatne. ITo\ro * •'ava1oi> najfinejša IVclVcl . 4a/4 kg gld. 6-65, fina 4"/4 kg gld. 5*90. Javabrasil-me- šanica -i3A kg g!d. 5*-W. Pošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto. TURK & drug veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji v Trstu 926 via Eapicio štev. 7. Veliko presenečenje. Nikdar več v življenju se ne ponudi taka priložnost. 500 koso? samo 1 gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena H6 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči S leta, ena moderna zidana kravata za gospode. ;i jako lini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenem. 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom). 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pripravo. 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi zft sraico. vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, o reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco in Se -i00 drugih različnih stvari, tatare se tatovo pri Vnft in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama lega denarja vredna, za samo gld. 180. Razpošilja se proti povzetju ali Če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. Ia salama veroneška ftlama kila gld. krakovska salama „ klobase iz Braun- schweiga . . . „ prekajene klobase (okrogle) . . komad prekajen jezik surov kila prekajeno meso (surovo) . . . „ prekajena šunka . (surova) . . . „ papriciran špeh . . „ zasekan Špeh . . . „ najfinejša prava svinjska maša „ fini '/i ementalski sir.....„ 1076 priporočata Brata Slawitscl trgovca v Ptuju, Wagplausn Učence za mešano trgovino se takoj sp me pri C. 1*. Rayer, Arzlin, M (Hochenegg). Čevljarski pomočni iz dobre hiše se sprejme pri Jakobu Ocvlrk, čevljarju' Teharjih, pošta Store. W Novo zidana s 3 sobami, kuhinjo, čumnaM shrambo za jedila, se takoj jh^ K hiši spada tudi hlev, lepi in nekaj njive. Hiša ima svoj vodnjak z izvrstno Celo posestvo je jako prii za kakega vpokojnecainje v] jetnem kraju (Slovenska Bist ležeče. Oglasiti se je pri Murko, Slovenska Bistrica štev. 148. Priden vinicad trezen in pošten, kateri je vešč vinoreje. se takoj sp: Treba se je osebno predstai R. Flick (poprej dr. Baumani) Framu pri Racju (Frauheim; Kranichsfeld) Čevljarski učeni se takoj sprejme pri Martschitsch, čevljarski Dfl v Ptuju.______m Dobra krčmj z gospodarskim poslopje^H malim posestvom ob okn^^ v večjem industrijelnem bližini večjih fabrik, nut od kolodvora oddl radi družinskih razmer da. Cena 9000 kron. Na „Štajerc". Pridnega majarja ali boljšega viničarja takoj sprejmem za moje posestvo v Mestnem vrhu. J/i hoda od Ptuja. Izurjen mora biti v vinoreji, v sadjarstnj živinoreji; ako mogoče, mora razumeti tudi obdelovanje Delavskih moči mu je treba imeti 5 do 6. Sprejme se secu novembru ali decembru. R. Sadnik, trgovec, — 11 — i-r»o 1-60 1-20 -■70 — 12 1.80 — !M) 120 —•75 ~-B0i eli z. 1. Razglas. sprcj- | /bjnik inik takoj ju na 1034 ša I ato in proda. ipi vrt sama vodo. j mcrnrt v pri-j Sirica) i Ani. hišna 1082 viti pri) .III), v m bei-1000! Iz deželne sadjerejske šole v Gleisdorfu se bode v jeseni J903, oziroma v spomladi 1904 spodaj navedeno jabolčno in Skovo drevje prodajalo in sicer vsega skupaj 15.500 ko-pv. Drevje se bode oddalo samo kmetijskim posest-ikom štajerske dežele in sicer po znižani ceni 1 komad 70 vinarjev (brez zamofanja in poSiljatvenih stroškov). Na Gornje Štajersko .se bodejo oddajala jabolka spodaj ledenih vrst in sicer štev. 1, 2, 4, 11 in 12, od hrušek pa I 1, 2, 3 in 9. Naročila morajo se poslali do konca decembra 1903. I. štajerski deželni odbor. Vsako naročilo mora imeti ^cat od občinskega predstojništva in predstojnikovo potrdilo, je prosilec zares kmečki posestnik v dotični občini. Ako drevje rabi za jesensko sadenje, se mora to v dotični nji izrecno omeniti in se mora naročilna prošnja vpo-Pati do konea oktobra 1903. 1. Prošnjam se bode tako dolgo ustreglo, dokler bode drevje ^alogi in sicer z ozirom na čas, ko dospejo prošnje. Več kakor 120 komadov se enemu posestniku ne bode dalo. Vsak posestnik, kateri je sprejel to drevje, je obvezan, je tudi posadi na lastnem svojem zemljišču. Drevje ae posije samo proti gotovemu plačilu. Imenik bolčnega in hružkovega drevja, katero se bode za leta 1903 in 1904 oddalo iz deželne sadjerejske šole v Gleisdorfu. I. Jabolčne vrste: =^S visoko na pol ! pritlično { Kharlamovskv..... Kardinal (ognjene barve) . (Jravensteiner..... Ribston Pepping .... Žolti Belle Fieur .... Kanada Reinette .... Baumann Reinette . . . Prestolonaslednika Rudolfa jabolka...... London Pepping .... Ananas Reinette .... Renska velika Bohnska jabolka (Rohnapfel, rhei-nisch groBer) .... Mašancke, štajerske . . . Huberjeva mostna jabolka II. Hruškove vrste Izvrstne hruške Louise pl. Avranches..... Liegeljeva hruška (Butter- birn)....... Dielova hruška (Butterbirn) Sterkmanova (Butterbirn) Postrvna hruška (Forellen- birn)....... Josefine pl. Mechelin . . Hardenpontova zimska hruška (Butterbirne) . Dekanova zimska hruška (Dechantbirne) . . . Weilerjeva mostna hruška 182 130 275 459 1538 68 744 230 400 visoko i drevje 176 216 226 106 375 628 665 310 360 60 87 114 5 25 68 173 1200 592 900 1925 848 478 7 16 6 36 4 12 363 52 44 i 42 90 55 25 50 30 14 38 57 28 600 141 56 Klosternenborške tehtnice za mošt (Klosternenbnrger Mostwagen) in sicer presknšene, od 60 kr. navzgor in cilindre za to tehtanje (vaganje) ima v zalogi io6:t Jos. Gspaltl, urar, zlatar in optiker v Ptuju- Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha (plahta) za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velja samo 1 gld., oeiroma 1 gold, 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tunkoRa domaČega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domaČe platno se tudi prodaja na metre in sicer velja. Čeprav je platno 160 cm. široko, meter samo 75 krajcarjev. — DomaČe platno za nŠtrozokea velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 2H ali 35 kr. Brata Slawitsch 106$ trgovca v Ptuju, Florianski trg- V Ameriko potujoči blagovolijo naj se obrniti na agenturo Zwilchenbart ¥ Buchsu ali y Baslu (Švica) Gradec dne 19. septembra 1903. Štajerski deželni odbor. Generalno zastopništvo francoske prekmorske brzo-parobrodne družbe Havre-New York. Na vsako vprašanje da s« poštnine prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo. io69 Dobra domača pijača se da napraviti iz moje jabolčne mostne snovi. Porcija za eno vedro velja 1 K 20 vin. Grozdni sladkor. Drogerie „Zum goldenen Krcuz", Cilli, Bahnhofgasse 7. 1037 Izvrstno urejen ruški nmetni mlin na valarje v Rušah pri Mariboru sprejema proti najboljšemu plačilu vsakovrstno žito in je zamenja proti izvrstni suhi moki (meli), katere je vedno dovolj v zalogi. Sprejema tudi cele vagone vsakovrstnega žita, katero se proti nizkemu plačilu zamelje. io?8 — 12 — Paris 1900. GRAND PRIX. Originalni Singerjevi šivalni stroji za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja. Kdor si naroči stroj, temu se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnil vezilih. Elektromotor! za vsakovrstno šivalne stroje so vedno v zalogi. Singer in Co. j akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24, Strune za gosle, citre, tamburiq Vinski sodi kateri držijo 650 do 700 litrov, z železnimi obroči, ee radi preselitve prodajo. Sodi so popolnoma čisti, ker se je iz njih stočilo šele pred kratkim vino. Cena je za vsak sod 12 goldinarjev. Razpošiljajo se na vsako železnično postajo. J. Kreinigg 998 trgovec v Žalcu (Sachsenfeld). Tovarna za poljedelske stroje C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane m vitale (Gopel) z najnovejšimi podlagami (iagerji), lahko tekoče Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine prosto in zastonj. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. 30 in za vsakovrstne instrumente, in sicer najboljše in najfinejše blago po jako nizki ceni, priporočata J Brata Slawitsch, Ptuj, Florijanski trgi Kdor naroči, naj izrazi natančno svoje želje, da 81 aabranrjo pomote. 1021 Josef Kasimir, Ptuj! (tik »Štajerca") priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga io vsakovrstne barve (farbe), sploh vseh v to strokij spadajočih reči. Opozarja cenjene odjemalce na &.«■ izvrstno kavo, na najfinejši čaj (te), na svoje ofj moko (melo), riž (Reis), maščo itd. Prodajo tudi 1 najboljši kakovosti spiritus, vsakovrstne esence za m delovanje' jesiha in žganja, sodo, žveplo za sode, pipej sveče, milo (žajfo), mast za voze in za Čevlje, vsak« vrstne oljnate barve, firm's in čopiče (pinselne) in nijj boljši petrolej. — Cene so jako nizke, Josef Kasimir, Ptuj (poleg Štajerca). Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne strojft| (Nahmaschinen) po sledeči cefli: Singer A . . . 70 K -H Singer Medium 90 „ — J Singer Titania 120 „ -j Ringschifchen .140 „ — „| Ringschifchen za krojače . . 180 „ — I Minerva A............100 ,, —j Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — J Howe C za krojače in črevljarje . . . 90 ,, — J Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — , Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene poj pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. $1 — 13 — ( Zahtevajte (brezplačen in fVankovan moj cenik, ka- je jako bogato ilustrovan (nad 600 pik). V ceniku so nazniin/ei*e cfnc mo» jih jako solidnih, Izvrstnih in cenlh ur, poje zlatnine In srebrnine in vse v god- beno stroko spadajoče blago. ib Prva [fibrika ia ure v Briiz-u Hanns Konrad jrazpošiljatev Dr, zlatnine in godbenega blaga I Briix Štev. 475 na Češkem. Harmonika „Volksfreund" prav pripravna za spremljanje vseh Mtrumentov na strune. S koncertno o gld. —'80, s tremolo-uglasbo l"—, z oklavno uglasbo gld. 1-20, z ,vno uglasbo gld. 1*20, z oktavno uglasbo z 20 glasovi gld. 1*65. Št. 366. Novost! Trobilo- Akordeon brez poznanja not zamore vsakdo pesmi. poskočni'!?, venčeke i. t. d, igrati. Priporoča se y.\ društva, izlete in veselice. Ta inštrument ima JO tipk, 20 glasov, dve bas-zaklopnice in velja en kon)ad s poučnim navodilom vred samo I gld. 50 kr., tri komadi 4 gld. brez poznanja not in brez učitelja se takoj lahko igra 21 strun, 3 uiauuale s 6-notnimi listi 4 gld. Nemško-amerikanske akord-citre 5 gld. 50 kr. Ustne harmonike ■i enim zvončekom gld. l'2o, z dvema zvončkoma gld. I-50. Koncertna žvenkoča harmonika 60 kr, Koncertna Čudodelna piščalka 75 kr,, planinsko-zvončna harmonika 70 kr. Priporočam najbolj"«! labrikat ročnln harmonik z raf-iičniiTii tipkami in gumbi, pokrilo in IP* a in roko ivojo olje, d i v a iz-pipe. iako-naj- ilk co'rine prost", po sledečih najnižjih cenah z l. 2 in 3 vrstami tipk. v veliki izberi odprto ktavituro, kovinskimi zskfopoicamizo bas. dvojnim mehom z nikelnastim oko' vom in napravo, ki varuje mehove gube. D.,bijo se v radičnili velikostih. Par\n wtJtaili h a vm^n i\r • št- 686/n 10 liPk- 2 registra z dvojnim tonom, 48 glasov, velikost 33X16'/, cm, gld. 4-50; -put' lUCliXJl HcUIIlUIIUi. . g, 686/111 10 tipk, 3 registri na 3 kore, 70 glasov, velikost 33X161/* cm, gld. 525; — št. 686/IV 10 tipk, 4 registri na 4 kore. 90 glasov, velikost 33X'6'/, cm, gld. 575; — Št. 678 19 tipk, 2 registra z dvojnim tonom, 100 glasov, velikost 30Y18 cm, gld. 675; — št. 300'/, B 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 24X12 cm, gld. 2'80; — St. 305V« 10 tipk. 2 registra, 48 glasov, relikost 24X12 cm. gld. 3; — št. .656'/, 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost SOViX151/« cm, gld. 3 20; — št. 659'/, 10 tipk, 2 registra, W glasov z dvojnim glasom, velikost 'M'X.lb cm. gld. 3 60; — št. 663 10 tipk, 2 registra, 48 glasov z dvojnim glasom, 3 vrste, trompeto, velikost mMX[bll* cm, gld. 425. 879-B iMoja firma je odlikovana z ces. kr. državnim orlom, ima /late in srebrne razstavne kolajne in na tisoče pismenih pohvaluih pisem. F .39143. Razglas. 1085 Posestnikom sadunosnikov se stem naznanja, da letošnji sadjarski učni tečaj spodaj imenovani do-ili z izvrstnim uspehom in da se toraj lahko po-bijo kot sadjarji in sicer: 1. Aicher Franc, Feldbach h. št. 23. 2. Bindar ton, Limbach h. št. 12, občina Schlag pri Fried-rgu. 3. Danter Franc, Fladnitz h. št. 15 pri Feld-fchu. 4. Derler Valentin, Pollau h. št. 138. 5. Ernst J05i ihann, Mifierdombachh. št. 1 pri Hartbergu. 6. Knapp ,___ rane. Kog] h. št. 8 pri Weiz-u. 7. Maurer Ferdinand. deredorf h. St. 1 pri Fiiretenfeldn. 8. Putz Franc, chantskireken h. št. 19 pri Friedbergu. It, Polt ton, Weinberg h. Št. 64 pri Fehring-u. 10- Zollner Jiann, Lebersdorf h. št. 10 pri Hartberg-n. 11. Čeh C, Ločič (Lotschischdorf) h. št. 20 pri Ptnjn. Horvat Jože, Votkovec h. št. 30 pri Ptuja. . Leber Josef, Ratschendorf h. št. 41 pri Mureck-u. I. Lipovec Ignac, Unterschloss h. št. 10 pri Ljuto-lern. 15. Vizovišek Valentin, Gutendorf h, št. 140 " ri Celju. f Ti sadjarji, kateri se uradno nadzorujejo, so ob- — »m*' da se in 8'cer v °'craJl,! v katerem stanujejo, fttijo nastaviti kot sadjarje in se rabijo za vsako v _ I stroke spadajoče delo, bodisi od privatnih postest- _ Bov, bodisi od okraja, od občin ali od gospodarskih ■Jrng. Plačati jim je dve kroni na dan, ako dobijo e P°J ujo in tri krone brez hrane. 766 Zunaj okraja, v katerem stanujejo ti sadjarji, smejo šele takrat sprejeti službo, ako v njihovem okraju ni dovolj dela za njih. V ljudskem okraju se lahko plačujejo po dogovoru in ni treba, da bi se stranke držale plačila, odmerjenega v tem razglasu. Gradec, v oktobru 1903. Deželni odbor. Josef Pirich mlajši usnjar v Ptuju št. 2 pri Ptuju naznanja, da kupuje goveje, svinjske, konjske in telečje kože po najvišjih cenah. Izdeluje vsakovrstne kože po najnovejši stroki in najceneje. Priporoča svojo bogato zalogo domačega vsakovrstnega usnja in drugih potrebščin za čevljarje na drobno in debelo. Pismena naročila se izvršijo točno. Kdor poskusi pri meni kupiti enkrat, kupil bode rad večkrat. 1072 Priden hlapec k konjem tudi oženjen, se takoj sprejme. Hlapec dobi za sebe in svojo Ženo stanovanje, žena ima vsak dan lep zaslužek. Plačilo po dogovoru. (Osebno predstavljanje zaželjeno). 1089 F. Schosteritsch, Sv. Vid pri Ptuju. — 14 — FRANZ KAISER žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brmjovec in vsakovrstno rosogl^jo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko knpi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskus! Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. »02 Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo viikommib vin. Ptujsko posojilno društvo (Vorschussverein) registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge po 4% in daje svojim družbenikom mejnična posojila po na leto. io;ie ########### Nobena sleparija! Redka priložnost 1 par močnih čevljev (štifletnov) za možke ali ženske, izvrstno blago, jako trpežnih, se dobi v vsaki velikosti za samo 3 gld. — — Pri pismeni naročitvi je treba samo poslati dolgost v centimetrih, katera 1033 naj se zmeri po podplatih. . Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Ohranitev zdravega želodca tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prenavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpriprav-nejSe znano sredstvo dr Rose balzam za želodec. Ta je narejen it najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit in pospešuje prebavljanje ter provzroča lehko odvajanje tako, da sluti z najboljšim uspehom za gojenje želodca. Sparilo i 0*1 deli enbaUic imajo xraoei stojtfo postavno dtponooano varstvtao znanko. Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi c. kr. dvornega dobavitelja ,pTi imeni orlt* Praga, mala Strana, ogel Iknidove mice. Po poitt razpoilljft M vlak dan. Pro*i vpošiljatvi K 2'56 se pošlji' velika steklenica Id za K lbO mala steklom* vj vsa postaje avatro-oe6n*ke monarhije poštnine prosto. l Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ptuju v lekarni g. Ignaca Jj Behrbalb (spodnja lekarna). ^1 Pozor beeiklisti, krojači in šivilje! Popravila becikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. W Zalogi Imam vedno nove vsakovrstne dele (Be-1 standteile) za stroje. Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval senj že v Ameriki in na Angleškem. Tudi imam v zalogi vedno že rabljene in dobro ohranjene becikle od 30 gold, dalje. S spoštovanjem J^qj^ Jljjjfc I 777 mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. 14, — 15 — Star Line, Antwerpen v Ameriko. Ub vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphia. — Dobra hrana. tizborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: fed Star Line, 20, Wiedener Gilrtel, na Dunaji ali Ant. Rebek, kouc. agent v Ljubljani, Kolodvorsko ulice štev. 43. 537 8 Majer šestimi do osmimi delavskimi močmi, se takoj sprejme pri Jožef-u Rossmann, Franheim. Vprašati je ust m eno ali pismeno pri Joliann Hasel, Frauheiin-Kraniclisfeld. poll u* i jeeo m in jedel-ijo. p (Be-' fbroke d sem Hranilnica (šparkasa) Mahrenberg plačuje za vloge 4% Za hipotekama posojila se mora plačati 4%°/„ Uradni dnevi so: sreda, petek in nedelja in sicer od 9. do 11, ure predpoldan. Ravnateljstvo. jv. 14 Kmetovalci! Najdeno je varstveno in krmilno sredstvo za vaSe svinje, katero kaj hitro povzroči, da postanejo tudi debele. Da se obvarujete Škode, pitajte že prascem doktor pi. Trnk6czy-jev 1037 Kranjski redilni prašek za prašiče Ta praSek pomnožuje žretje, poboljša pleme, meso in mast. En zabojček za 50 vinarjev zadostuje za več mesecev. Dobi se pri trgovcih. Po pošti se dobi (najmanj 5 zavojčekov) od glavne zaloge, lekarne (apoteke) Trnkoczy v Llub/janf, Kianjsko. Pohvalna pisma za ta prašek vsak dan prihajajo. i Najizvrstnejše in najboljše ta m burke (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja Prva frisečka tovarna tamburic J. Stjepušin Sisek (Hrvaško). Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi leta 1900 in na Milenijski razstavi leta 189C. Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne inštumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike in okarine Za vsaki inštrument se jamči. Veliki cenik (Preiskurant) s slikami se poSlje na zahtevanje zastonj. 1080 Št. 36931. Razglas. Naznanja se, da oddaja c. in kr. vojno minister-etvo jako dober smodnik (pulver) za rigolenje (smodnik za podkope). Naročila se imajo poslati od strank c. in kr. artilerijskemu depotu za bojne priprave (k. u, k. Artillerie-Žeugs-Depot in Graz) ter se mora z naročilom vred vposlati tudi denar in sicer za zaboj (kiŠto) z 25 kilami 21 K 44 vin., za sodček z 112 kilami 97 K 65 vin. Vsak, kdor ta smodnik naroči, mora svoj naslov (atres) in zadnjo železniško postajo natančno naznaniti. Ako pridejo stranke same v magacin za smodnik v Kalsdorf po smodnik, potem jim je plačati za zaboj 20 vinarjev, za sodček 90 vinarjev manj. Popolnoma porabljivi sodčeki z vrečami (žaklji) vred se sprejmejo zopet nazaj in se plača za vsaki sodček 6 K 8 vin., za vsaki zaboj (kišto) 40 vinarjev loko magacin v Kalsdorfu. Opomba: Smodnik naj se naroči kratek čas pred porabo, ker se lahko prigodi, da postane nepravilno shranjen mokroten, kar njegovi kakovosti in njegovi rabljivosti škoduje. Gradec, dne 24. septembra 1903. I079 Štajerski deželni odbor. — 16 — Vozičke za otroke v ka terih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch 770 V PtUJU. Cena: 12,16,20, 30, 36 do 40 kron. * C. kr. prhi. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten POrtland-c-fffltnt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gledž tlakovne in odporne trdote dale" nadkrilialoii dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5. 7U m FRANZ SODIA ■ tYOTDica pušk (Gewehrfabrik in Ferlach Karaten) priporoča izvrstne puške, kakor puške za srot in kroglje, najizhornejža dovrSitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane cenike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje to kr. v markah poitnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval. Kdor bi mojim ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vrnem denar. Moja zaloga je jako velika. Vencel Schramm Celje, Glavni trg izdeluje najcenejše godbene inštrumente in prodaja strune. Gosle se dobe za 5, 8, 10, 12, 15, 20, 30, 50 in 100 kron. Citre za 12 kron in višje. Harmonike za 7, 9, 12, 15, 20 kron i. t. d. Za vse inštrumente se jamči. Tudi vsakovrstna popravila se sprejemajo in hitro ter po najnižjih cenah izvršijo. 984 Hranilnica (šparkasa) mestne občine Cel) Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1901 K 9,31*' Vloge od 1. januarja 1902 do 31. decembra 1902 7. obrestmi vred...... . > 3.169.« Od tega je odračuniti: K 12,4* Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile...... . K 2.67 Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 . 9,808551 Hipotekama posojila.....■..... K 6,085.868*31 Mejn 610 stanje............. > 78.fi.;114 Posojila na vrednostne efekte....... > 20/ Efektni zaklad ............. » 2,919.6 Posestva................ » 184.0OO-] lmetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........ > 300.Oi.Kj — Vloge pri kreditnih podjetjih....... » 107.20199 Stanje blagajne (kaše).......... » 40.82*46 Glavni reservni zaklad.......... > 558.57422 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference » 298.150-69 j Zaklad za penzije............ » 31.227*681 Visokost za obresti: Pri vlogah 4% in se pij rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. TTT/1, EMI strasse i: Ivan Scbindlcr, Dunaj, pošilja že veliko let dobre znane stroje vsake za poljedelske in obrtne potrebe: niliiie za sadje, mline za . stiskalnice za sadje in »rorti« škropilnice, poljska orodja, nice, vitle, tnjerje, čistilnice luSčilnice za koruzo, slano: stroje za rezanje repe, stiski seno, mline za gofanje, k o I le. kuhanje klaje, sesalke za vrti' sesalke za gnojnice, želez« vodovode i. t. d. od sedaj vsakomur po zopet! damo znižanih cenah! Ravno tako vse priprave za I stvo. medene pipe, sesalke n gumijeve ploče, konopljene ii. jeve cevi, priprave za točenje omare za led, stroje za trirti priprave za izdelovanje sodavrte] penečih se vin, mline za kavo, Savo i. t. d., stroje za delanje namizne tehtnice, steberske test tehtnice ua drog-, decimalne tel tehtnice za živino, železno pol železne blagajne, šivalne stmie ■ sestavov, stroje in orodje zakljio ničarje, kovače, kleparje, sedlarje] pleskarje i. t. d. pse pod dolgoletnim jamstvi po najugodnejših plačilnih Tudi na obroke. Ceniki z več kakor 400 slikami plačno in franko. Dopisuje te tudi v tlovenikeo juta.] Prekupcem in agentom posebne\ nosti! Piše naj se naravnost: ! Ivan Schindler Dunaj HI/l, Erdbergstrasse 12. Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. Tisk: W. Blanke v Ptuju.