EASILO delavcev industrijskih montažnih podjetij UMI «1111 ■mnilllllHIMIIBII—millll'HIIHI lil II I Iliru llll^|l|ll^r1■■l^HTm^nll■lgl^^^l^l^lTTT^rlll •SRB« ■ IM' I in™ ■■■ra JANUAR 1984, ŠTEVILKA 1, LETO XVIII Glasnik izdaja delavski svet IMF - Industrijska montažna podjetja Ljubljana v 8200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Trebmjska 9, telefon (061) 343-342 Ureja uredn.sk, odbor: Iztok Mun.h (predsednik), M.ro Drazumenc (namestnik inikai Dravo Goli Ciril Hladnik Lojze Javornik (odgovorni urednik), Aleksandra Kostanjevec, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Janez Roj,c, Drag,ca Rudolf, Katanna Sever m Majda Slapar Tiska T.skarnaLjudske prav.ce v Ljubljam. čenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMF Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ■era*® Predlog ni bil sprejet jj Iz e , *V(inec decembra so bili v naših tozdih referendumi, na katerih so ti odločali o sprejemu sprememb in dopolnitev štirih sozdovih tov, Čeprav so se v veliki večini tozdov delavci s predlaganimi spre-^Juhami strinjali, niso bile sprejete, ker so v nekaterih tozdih posa-j žlle akte zavrnili. Kakšni so bili rezultati referenduma, je razvidno ^točila sozdove komisije za njegovo izvedbo: fer a Podlagi sklepa o razpisu re-SO^mov delavskega sveta IMF in zbora Interne •Jezdne 24. 11. 1983 komi- ‘ija izvedbo referenduma i2jjj®°tavlja in razglaša referendumov v SOZD ■ na katerih se je glasovalo o: sPremembah in dopolnili ' Samoupravnega sporazuma ^užitvi v SOZD IMF lvaL sPremembah in dopolni-^ statuta SOZD IMF It^ Spremembah in dopolni-o J samoupravnega sporazuma ružitvi v Interno banko IMF jlVah spremembah in dopolni-'(jipo, temeljnega samoupravnega c-,it..iazuma o združevanju sred- - IMP-EMOND-TOZD TEN Energetika (38,6 odst. glasov »ZA«) c) spremembe in dopolnitve S.S. o združitvi v IB IMF sprejeli v vseh TOZD in EDO razen v: - IMP-EMOND-TOZD Elektromontaža (41,2 odst. glasov »ZA«) - IMP-EMONT-TOZD TEN Energetika (36,4 odst. glasov »ZA«) - IMP-EMOND-TOZD TEN Telekomunikacije (44,9 odst. glasov »ZA«) d) spremembe in dopolnitve temeljnega S.S. o združevanju sredstev sprejeli v vseh TOZD in EDO razen v: - IMP-EMOND-TOZD Elektromontaža (42,4 odst. glasov »ZA«) , - IMP-EMOND-TOZD TEN Energetika (41,2 odst. glasov »ZA«) - IMP-EMOND-TOZD TEN Telekomunikacije (15 odst. glasov »ZA«). 3. Na podlagi navedenega komisija za izvedbo referendumov i SOZD IMP ugotavlja, da so bili referendumi izvedeni zakonito ter da spremembe in dopolnitve: — samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP — statuta SOZD IMP — S.S. o združitvi v IB IMP — temeljnega S.S. o združevanju sredstev NISO bile sprejete, saj zanje ni glasovala večina .delavcev v vseh TOZD in EDO v sestavu SOZD IMP. 4. Podrobnejši rezultati referendumov so razvidni iz tabele, ki je sestavni del tega poročila. (Op.ur. Zaradi pomanjkanja prostora tabele nismo mogli objaviti.) 5.. Zapisniki oz. poročila komisij za izvedbo referendumov v TOZD in EDO se arhivirajo v Pravni službi SOZD IMP, Titova 37, Ljubljana. 6. To poročilo se vroči delavskemu svetu SOZD IMP in zboru IB IMP ter objavi v IMP Glasniku. Ljubljana, dne 9. L 1984 Komisija za izv. ref. SOZD: Stane Mauri, predsednik Martin Kosmina, član Marko Drobež. član (Ijj' Referendumi so bili izve-itJ.v yseh TOZD in EDO v se-jid , sOZD IMP in sicer v dneh V/'12- 1983 do 29. 12. 1983. Nova Glasnikova glava — del celostne grafične podobe IMP ^Rtendumih so odločali tudi jerijVc‘> ki so začasno razpore-j>vnna delo v tujino in sicer v de-^|ži;en°ti Irak ter delovni enoti / 2. x, podlagi poročil o izdih ki Sll ?a izvedbo referendu-3, rOZD in EDO komisija ;£ %,Vedbo refrenduma v SOZD '\f a)aV'Ja’ da so delavci iii'S.S sPremembe in dopolnitve %ei°, združitvi v SOZD IMP hJeh v vseh TOZD in EDO, a v: fi (k'" IMP-EMOND-TOZD i)l*'ov ),7°m°ntaža (45,2 odst. gla-i,i '-A«) v(^N|L iMP-EMOND-TOZD Kot vidite, ima Glasnik s to številko novo glavo. Verjetno se strinjate, da je lepša, zračne jša in bolj elegantna od dosedanje. Prejšnja oblika glave našega internega glasila je bila zasnovana leta 1974 in od takrat ni doživela bistvenih sprememb. Pravi razlog za spremembo glave pa je uvedba nove celostne grafične podobe sozda IMP. Tako bo imel Glasnik v glavi nov IMP-jev znak, ki ga verjetno poznate tudi že z nekaterih drugih gradiv, ki so bila natisnjena konec lanskega leta s koledarjev in vabil na razne prireditve. Značilnost nove celostne grafične podobe pa ni le novi IMP-jev znak, pač pa tudi barva, tip črk in razporeditev napisov. Vse je dobro premišljeno in usklajeno. Enaka pravila oblikovanja kot za Glasnik bodo veljala tudi za druga tiskana gradiva — od katalogov in prospektov do naročilnic in dobavnic. Oblikovalci bodo vsa pravila skupaj z vzorci objavili v priročniku o celostni grafični podobi, ki ga že pripravljajo ža tisk. Na vseh tistih, ki odločajo o tiskanju različnih materialov, pa je, da ta navodila dosledno upoštevajo in uveljavijo enotna pravila oblikovanja. Tako bomo tudi ž grafično obliko naših tiskanih gradiv izrazili enotnost sistema. IZ VSEBINE • Tozdi delovne organizacije Iko bodo investirali v nove programe. Str. 2 • Tio, Promont in Klimat pripravljajo sporazum o skupnem prihodku. Str. 2 • O akcijskem povezovanju komunistov. Str. 3 • O delih, ki jih izvajajo naši montažni tozdi. Str. 4 • Izvozni načrti in dosežki Klime Celje, Panonije in Skipa. Str. 5 » Kako delajo razvojniki v Klima tu, Pmi-ju, Klimi Celje in Panoniji? /k b-nergetika (39,4 odst. gla- > . 6 a :,;A«) ; 0 titjg (4, ~ I Z, IP - T O ZD Inženi-f b) ?9,5 odst. glasov »ZA«) K)£p. Premembe in dop. statuta . IMP sprejeli v vseh Ln EDO razen \ icč. V Panoniji so delali ob sobotah in nedeljah, da so izpolnili plan Str. 6 in 7 • Podelili smo Priznanja sozda IMP za dosežke, ki so prispevek k našemu razvoju. g » Kakšen je naš delovni čas: Eni drsajo, drugi izravnavajo, tretji delajo v izmenah. Str. 9 IftiP-EMOND-TOZD i','A<Uarj^<.>v°rili so se, da bodo uradni razpis iger pripravili do 15. jako* ‘n .-a ‘ak«j poslali vsem sindikalnim konferencam. *Hih°ibiČaJno *,°^° organizirali tekme v veleslalomu in tekih v Alegorijah kot lani — in sicer: * » m"Ske do 25 let> »d 26 do 35 in nad 35 let, i U, W do 27 let, od 28 do 35, od 36 do 42, od 43 do 50 in nad y x organizacija lahko prijavi v vsaki kategoriji največ pet OrTa!cev- tyt8Vj. n,Zatorji prosijo vse organizacije, naj svoje izbirne tekme l|^e|>sk° d?.Vo j zgodaj, da bodo lahko do 25. februarja oddali v tor„. Prijave tekmovalcev. Žrebanje štartnih številk bo namreč h,cnL*8' fcbruar>a- mutg v ale vprašanja v zvezi s prijavljanjem, se obrnite na Danka ^L(ij,”r°jektivnem biroju, Ljubljana, Titova 37, telefon (061) PreT ’ '»terna 2782 Kv tak n'k organizacijskega odbora je Radoslav Grom, ki je - 0 zanneinn v Projektivnem biroju. e na tajništvo IMP DO-IZIP, Ljubljana, Titova anizacijski odbor 6. zimski! O r\ —4—k ih športnih ig Vol O er IMP! Za delo me en k... boli... V podpisu k zgornji sliki lahko preberemo, kako so Panonijini delavci decembra žrtv ovali sobote in nedelje, da so izpolnili proizvodni plan. Zaradi težav pri oskrbi z repromaterialom imajo v tej delovni organizaciji večkrat takšne težave — enkrat morajo na prisilne dopuste, drugič morajo delati nadure, prihajati v službo ob sobotah in nedeljah. Nad tem seveda niso navdušeni, toda velika večina jih je pripravljena žrtvovati prosti čas, da bi delovna organizacija lahko izpolnila obveznosti do kupcev. Tako je v Panoniji. Imamo pa tudi primere drugačnega odnosa. Opisani je s Trate, lahko pa bi bil tudi od kod drugod. Čeprav je nekdo nekje ugotovil, da je »največja napaka narave — človek«, je vendarle res, da moramo tudi mi imeti svoje mesto na zemlji. Da si pa to opravičimo, moramo kajpak skrbeti za pravilno obnašanje, ki pogojuje naš obstoj. V ospredju vsega dogajanja pa je za nas važno — delo. Z delom si ustvarjamo pravico bivati in se razvijati v svojem okolju, ki pa si ga urejamo po svoje — prav ali pa tudi ne, nam morda po v seči, drugim ne. In tako človeštvo že nekaj milijonov let počne to in ono... Nekaj dni pred iztekom leta je razgovor med delavci in direktorjem nanesel, da smo se dotaknili večne teme, kako in koliko delati? Dnevno namreč spoznavamo, da je odnos do dela še vedno tak, da imamo delovne rezerve. Delovni čas na mnogih mestih torej še vedno ni povsem izkoriščen. Kjer bi lahko racionalno delali, pa opažamo subjektivno pogojeno nedejavnost, kar pa konkretno zelo redko obravnavamo. Da takšnih pojavov ne bi smeli spregledati, nam kaže naslednji dialog: »Napravi mi to hitro, ker se mudi!« » To se mene ne tiče,« je bil odgovor. »Daj, napravi, ker delamo za izvoz. ■■« »Izvoz pa mene en k... boli.« To iz ust mladeniča, ki je moral kar daleč od doma za delom, da je našel tovarno, kjer so mu pomagali do kvalifikacije. Ni opravičila za takšno izjavo, a tudi če je, mora biti vzrok za takšen odgovor še nekje drugje: marsikomu manjka vzgoje, ni mu čisto jasno, kako se je treba do dela obnašati ali ga razumeti. Zgodi se, da mladi, ko pridejo v proizvodnjo, postanejo kar nekak mehanični del stroja in dela. Razen tega da mu dodeljujejo delovne naloge, se za takega fanta nihče ne zmeni, da bi vprašal, kako je z njim, ali morda potrebuje skrb nekoga, da bi ga usmerjal v delo in seveda tudi v življenje. In ker imamo danes že kar veliko brezposelnost, padejo tudi izjave: »Če ti nočeš delati, bomo pa dobili drugega, ki čaka na delo in ta bo gotovo delal z voljo...« No, res je sicer, da med nami še vedno vlada mišljenje, da moramo vsakomur zagotoviti določeno socialno varnost, torej tudi tistemu, ki svojega dela še zdaleč ne opravlja tako dobro, kot bi ga kdo drug. In ker je tako, imamo povprečno produktivnost še vedno nizko, zato je naše delo drago in vemo tudi, da to ovira naš izvoz. Smo torej na razpotju, ko se bo treba odločiti za smer, ki nam bo sdala mesto za pravo delo, čepa to pri kom ne bo šlo, smo seveda dolžni, da najdemo metode, ki bodo odpravile, recimo kar, anomalije pri delu. Rokavice bo torej enkrat treba odvreči in vsakomur povedati njegovo pravo dolžnost, da mu delo ne bo kat breme ampak kot obveznost in da ne bomo več slišali raznih slabih izjav o delu, kar zmanjšuje delovno zavzetost tudi drugim, ki so bili prej dovolj prizadevni. FRAN VODNIK Pojasnilo k članku »Kako s tozdi, ki ne sodelujejo pri gradnji računalniškega Sodelovanje delovnih organizacij Tio, Promont in Klimat sistema?« N Mnenje Elektromontaže Elektromontaža se strinja s projektom računalniško podprtega informacijskega sistema in tudi podpira njegovo izgradnjo. Samoupravnega sporazuma o izgradnji in združevanju denarja za novi računalniški sistem pa ta tozd doslej ni sprejel zaradi nerešenega vprašanja investicije delovne organizacije Klimat, za katero je Elektromontaža že leta 1980 združila 61 milijonov dinarjev. To je povzetek odgovora delavskega sveta tozd Elektromontaža sozdovemu delavskemu svetu, ki je pozval vse nepodpi-snike Sporazuma o izgradnji računalniško podprtega informacijskega sistema, naj o Svojem stališču ponovno razpravljajo. Ker smo o tem pisali tudi v decembrski številki Glasnika v članku »Kako s tozdi, ki ne sodelujejo pri izgradnji računalniškega sistema?« je prav, da 1 osvetlimo tudi razloge, zaradi katerih je delavski svet Elektromontaže pogojno zavrnil podpis Sporazuma. Poudarjajo, da je bila zavrnitev le pogojna. Tozd Elektromontaža si je vsa leta prizadeval, da bi rešili vprašanje Klimatove investicije, za katero je bil podpisan sporazum o združevanju del in sredstev med delovno organizacijo Klimat in tozdoma Klima montaža in Elektromontaža. Načrt je bil, da Klimat zgradi novo tovarno v meščanski industrijski coni ter izprazni prostore na Vojkovi za potrebe Elektromontaže in Klime montaže. Zato sta tadva tozda prispevala denar za nakup zemljišča v Mostah. Zemljišče je kupljeno, gradnja pa se ni začela zaradi vrste objektivnih okoliščin (krčenje investicij, kadrovske težave v Klimatu), pa tudi iz subjektivnih vzrokov. V Elektromontaži so seveda postavili vprašanje, kakšna bo usoda denarja, ki so ga združili po sporazumu s Klimatom in Klimo montažo. V začetku leta 1982 je bil pripravljen Samoupravni sporazum o prerazporeditvi združevanja sredstev za izgradnjo tovarne klima naprav. Sozdov delavski svet je ta sporazum posredoval tozdom v sprejem in precej tozdov ga je tudi sprejelo, nekateri pa ne, zato sporazum ni stopil v veljavo. Ta akcija je torej padla v vodo. Ker Elektromontaža ni dobila jasnega odgovora na vprašanje združenega denarja, je delavski svet tega tozda marca 1982 sprejel sklep, da Elektromontaža ne bo pristopila k nobenemu združevanju denarja v sozdu, dokler ta problem ne bo rešen. Na osnovi tega sklepa so zavrnili tudi Sporazum o združevanju denarja za računalnik. Kaže pa, da bo gordijski vozel Klimatove investicije vendarle presekan. V začetku januarja je bilo več delovnih sestankov, na katerih so se dogovorili dvoje: 1. ) Delovna organizacija Klimat in tozda Klima montaža ter Elektromontaža bodo do 30. januarja podpisali aneks k prvotnemu samoupravnemu sporazumu, v katerem je opredeljeno, kako se *bo obravnavalo združena sredstva in sicer, da jih bodo revalorizirali, ko bo Klimat izpraznil prostore na Vojkovi, ki jih bosta tozda Elektromontaža in Klima montaža odkupila prav tako po revalorizirani vrednosti. 2. ) Da bo Klimat ob pomoči usmerjevalnega razvoja v najkrajšem času ž elaboratom preveril realne možnosti za gradnjo nove tovarne, ki je bila že pred leti na osnovi takratnega elaborata uvrščena med najperspektivnejše investicije v IMP. V tem elaboratu bo treba zlasti opredeliti program, ki bo imel tudi izvozne možnosti. Po splošni oceni Klimat lahko na svojem področju najde takšen program. V Klimatu pa tudi ocenjujejo, da potrebujejo določene tehnološke izboljšave. Kaže torej, da bo vprašanje Klimatove investicije, ki je doslej neproduktivno vezala Eiek-tromontažin denar, rešeno in takrat bo odpadel tudi razlog, zaradi katerega je ta tozd pogojno zavrnil Sporazum o izgradnji računalnika. LOJZE JAVORNIK Pripravljamo sporazum o skupnem prihodku Direktorji delovnih organizacij TIO Idrija, Promont, in Klimat so se lani na »kupnih sestankih dogovorili, da bodo letos oblikovali samoupravni sporazum o skupnem prihodku o dolgoročnem poslovnem sodelovanju za izvajanje tržnih in proizvodnih dejavnosti, ki naj bi bil sprejet do konca letošnjega leta. glede na medsebojne dobav®|vC(j povezave (finansiranje, raz'L stv( Usti Pri dogovarjanju so se Z ačfUan Pogovor predstavnikov delovne organizacije Iko s šišenskim izvršnim svetom Investirali bodo v nove programe Delovna organizacija IKO že vrsto let dobro sodehije s šišensko občino. Tako Ikove družbenopolitične organizacije kot samoupravni organi negujejo stalne stike s občinskimi družbenopolitičnimi in upravnimi organi. 12. decembra lani je bila v Iku redna seja šišenskega izvršnega sveta, na kateri so predstavniki delovne organizacije in tozdov občinski izvršni svet seznanili z gospodarskimi rezultati in načrti za prihodnje. Pred sejo so si člani izvršnega sveta ogledali proizvodne prostore tozdov S kip, Trata-Avto-matika, Trata-Črpalke in Itak in se seznanili s proizvodnimi programi. Dobili so tudi pisno informacijo o nastanku in razvoju delovne organizacije, o devetmesečnih poslovnih rezultatih in planu za leto 1984. Na seji je najprej glavni direktor Ika Rudi Bukovec orisal glavne poteke gospodarskih razmer, v katerih posluje ta delovna organizacija. jajo domači porabniki brez njih. Primanjkuje bakrenih cevi, pocinkane pločevine, elektromotorjev in raznega drugega elek-tromateriala. V Iku ocenjujejd, da bi imeli njihovi tozdi za 250 do 300 milijonov dinarjev več celotnega prihodka, če bi imeli dovolj repromaterialov, da bi lahko normalno delali. Zato so dali pobudo, ki jo je podprl tudi občinski izvršni svet, naj ZIS prepove izvoz kritičnih repromaterialov, ki so nujni za domačo proizvodnjo. iz boljših časov preveč bremenijo. V drugem delu pogovora s člani šišenskega izvršnega sveta so direktorji predstavili vsak svoj tozd in še posebej plane, razvojno delo ter načrte za vlaganje v nove programe. 25. decembra 1983 so direktorji omenjenih delovnih organizacij podpisali dogovor o elementih dohodkovnega povezovanja, kar pomeni začetek.'uresničevanja enega dela navedenega sporazuma. Razlogi, da so se odločili skleniti ta sporazum, so: 1. V organizacijah združenega dela z visokimi izrednimi prihodki v planih in kalkulacijah - to je ponudbah - izrednih prihodkov običajno ne planirajo. V renici pa so ti prihodki nekakšna rezerva. To pa pomeni višjo ceno, stihijske popuste. 2. Organizacije združenega dela, ki presegajo izredne odhodke (obresti, agio, ...) morajo te odhodke .vkalkulirati v svojo ceno. Ker ni skupne prodajne politike, so tako vsi kupci izenačeni, učinek sozda pa se izniči. Zato delovne organizacije z naknadnimi popusti in dogovori »rešujejo kožo«, ko so nekatera dela že izgubili. Če uspejo prodati takšne podvojene stroške (prihodek), je dohodek pri veliki konjukturi kar v redu. Pri hudi konkurenci pa je taka politika nemogoča, saj morajo, če hočejo dobiti delo, pristati na konkurenčno ceno. S tem sporazumom hočejo omenjene delovne organizacije doseči, da se izredni prihodki vnesejo v kalkulacijo ter, da se z ukrepi poveže proizvodnjo in montažo. Doseči tudi hočejo, da bo povečana konkurenčnost v ponudbah na področju montaže pomenila večji obseg in možnost izbiranja pogodb ter stalno rast montaže in proizvodnje. Nadalje hočejo doseči, da bo proizvodni del IMP-ja širil svojo zmogljivost in asortima; cilj sporazuma je tudi povečanje medsebojne dobave, večja konkurenčnost, združevanje v razvojno krat omejili samo na omeni}’^ tri delovne organizacije. Na" k:. ravajo pa vključevati še , . zainteresirane IMP-jeve de^ ^ organizacije, ki so jim že c ^ vili gradivo v zvezi s tem sp'J J dejavnost, večja povezano! inte- zumom. resno združevanje v grupacije MARIJA PR1 % Takšni smo —^fere He, Lepi spomini na rosna leta Kako lepo je bilo, ko sem bil dojenček! Samo pil sem ■ lulal. \ f L. J. Fakturirana realizacija — november 1983 Idr Povedal je, da ima Iko težave z likvidnostjo in sicer zaradi več vzrokov. V posebno hudih škripcih je S kip, ki potrebuje mnogo denarja za nakup traktorjev, ki so osnova za gradbene stroje. Vsi tozdi imajo težave, ker kupci vedno bolj zamujajo s plačili. Razen tega Ikovi tozdi vlagajo precej denarja v proizvodno delo in osvajanje novih programov. V letu 1984 nameravajo to vprašanje urediti drugače. V planu načrtujejo razširitev proizvodnje v tozdu Ipko, ki je ocenjena na 253 milijonov dinarjev. Poleg te naložbe pa načrtujejo še naložbe v nove programe, za kar predvidevajo 150 milijonov dinarjev. Člane občinskega izvršnega sveta so obvestili, da bodo za investiranje novih proizvodnih programov zaprosili za pomoč tudi Ljubljansko banko, za kar tozdi Avtomatiko, Črpalke in Itak že pripravljajo elaborate. Člani izvršnega sveta so obljubili, da jih bodo v teh prizadevanjih podprli. Opozorili so tudi na skokovito rast cen repromaterialov. Ti so se lani v povprečju podražili za 43 odstotkov, nekateri med njimi pa kar za 80 do 100 odstotkov. Ker so se izdelki Ikovih tozdov podražili v povprečju le za 20 odstotkov, ni čudno, da so nekateri programi postali že neakumula-tivni: V Iku zato pričakujejo od gospodarske politike v letu 1984 ukrepe za umirjenejšo rast in učinkovitejši nadzor cen. Tuga velika težava je oskrba prcmaterialom. V Iku menila narodi usmeritev v izvoz za co ceno včasih precej škode, gotavljajo namreč, da neka-jugoslovanske tovarne izva-i materiale, medtem pa osta- Ugotavljajo tudi. da devizna participacija ni dosegla namena. Imajo primere, ko proizvajalcem repromateriala plačujejo devize, naročenega blaga pa ne dobijo. Ob koncu je Rudi Bukovec povedal, da so se Iku zakonske in samoupravne obveznosti v letu 1983 povečale za 75 odstotkov, kar ni sprejemljivo. Dal je pobudo, naj sisi opredelijo finančne programe v absolutnih zneskih in jih stabilizacijsko naravnajo. Zdaj namreč sisi dosegajo presežke, na katerih razporeditev delava nimajo vpliva. Pri zakonskih in drugih obveznostih združevanja (za ceste, luke, nafto itd.) pa v Iku menijo, da bi jih morali obračunavati od osnove v tekočem letu. Zdaj jemljejo za osnovo poslovne rezultate preteklega leta in se dogaja, da se poslovni rezultati tozda poslabšajo, pa ga ti. prispet-ki od osnov Real. TOZD Plan (v 10Jdln Izvršitev Indeks izvršitve 1983 za 1.1 mas. NOVEMBER NOVEMBER 11 mes.83 IT mes.1982 letni plan plan z 11 mes. Ate 1 2 3 4 5 6 1 8 §~ 1. CV 870.070 794.722 65.081 79.290.435 931.994.600 778.268.700 107 117 122 2. KM 447.334 408.595 23.461 28.382.846 353.067.284 397.093.261 81 88 86 3. MK 484.534 442.573 36.243 28.455.536 ' 498.018.796 378.883.094 103 113 79 - SD 6.813 6.223 509 831.120 7.162.229 4.758.326 105 115 163 PROMONT 1.808.751 1.652.113 135.294 137.459.937 1.795.242.909 1.559.853.266 99 94 102- 4. MM 928.000 838.1100 89.300 53.351.618 728.112.965 768.910.229 73 87 60 ' 5. IB 34.640 32.400 2.600 2.277.291 29.775,642 19.376.267 86 92 88 6. PROJ 52.500 48.000 4.000 2.560.126 43.224.966 37.049.414 82 90 64 7. BLISK 329.000 297.200 24.800 26.480.668 325.543.015 243.407.136 99 110 107 8. EKO 449.050 410.100 33.800 39.632.237 398.931.833 343.533.G60 89 97 117 PMI 1.793.190 1.625.700 154.500 124.301.940 1.525.568.421 1.417.276.106 85 94 80 9. EM 577.300 528.300 43.130 64.009.550 823.156.629 840.286.733 143 156 148 iti. - brez bi.izv. 520.000 474.980 38.900 62.645.408 569.814.193 674.418.233 110 120 161 10. DVIG 325.000 294.250 26.840 20.707.732 232.985.291 176.664.113 72 79 77 11. TEN-E 562.000 513.310 42.030 56.739.902 490.869.601 364.723.932 87 96 135 12. TEN- T 3S0.000 356.220 29.170 50.449.113 429.276.406 253.717.428 110 . 121 173 13. ISO 280.000 255.760 20.940 36.916.456 304.176.225 199.568.119 100 11S 176 - CK 41.980 ; 38.340 3.140 3.000.776 48.109.443 27.803.838 115 125 96 EMOND 2.176.280 1.985.180 165.300 231.823.529 2.323.573.595 1.862.764.163 107 117 140 KLIMAT 480.000 422.000 51.837 52.521.452 432.270.415 301.491.104 90 102 101 TIO 610.000 '553.300 51.300 49.315.669, 505.860.237 316.486.077 83 91 96 PANCNUA 1.309.544 1.215.440 129.835 104.135.759 1.122.836.625 791.785.0Ž0 86 92 80 14. TRATA-A 450.000 428.347 36.000 44.163.477 455.797.232 301.627.604 101 106 123 15. TRATA-Č 318.000 292.560 25.440 34.822.860 329.860.272 252.169.779 104 113 137 17. ITAK 235.200 221.088 22.344 22.911.529 231.945.403 201.806.078 99 105 103 17. SKIP 433.900 403.527 30.373 57.214.609 427.125.597 362.908.288 98 106 188 Iti. IPKO 370.000 355.900 23.000 41.389.479 412.179.244 172.627.236 111 116 180 IKD 1.807.100 1.701.422 137.157 200.501.954 1.856.907.748 1.291.138.9B5 103 109 146 19. LSNL 865.284 739.740 80.270 64.322.328 791.001.495 579.743.073 91 100 80 20. TA 364.610 335.990 38.200 34.179.233 333.349.180 231.207.978 91 99 89 21. VIPO 116.340 107.948 10.100 20.737.515 118.842.512 77.795.543 102 110 206 22. LBK 205.080 186.420 19.300 26.521.749 200.021.621 126.906.059 98 107 137 23. LIVAR 1.551.314 1.420.098 147.870 145.760.825 1.443.214.808 1.015.657.653 '93 102 99 23. IP 613.050 558.500 54.000 64.227.683 609.475.652 467.092.303 99 109 119 24. MP 387.000 350.610 35.600 44.102.212 404.409.614 309.915.036 105 115 124 KLIMA 1.000.050 909.110 89.600 108.329.895 1.013.885.266 777.007.339 1 10L 112 121_ Real. J^i.an iv xv uxn izvršitev Indeks lzvrsitvd^ 1983 zali mes. 1 NOVEMBER NOVEMBER 11 mes.83 11 mes.1982 letni plan plan : 11 mes. aj plan NOVj, * TOZD 1 2 3 4 5 6 7 8 1 25. INŽ 183.886 167.900 13.800 2.283.791 90.478.605 193.234.333 49 54 17 26. MARK.- 112.709 102.900 8.400 6.252,175 91.696.697 - 81 39 74 l 27. PB • 136.378 122.465 10.010 6.696.643 117.439.818 95.653.938 86 96 67 28. ZAST-TEHNCMCNI 225.000 205.500 16.800 19.528.024 224.674.416 207.712.894 100 10S 116 29. ALCH 180.800 154.500 14.000 20.013.762 179.911.447 132.198.444 100 116 143 30. IC 26.325 24.053 & 272 2.011.739 21.322.999 19.767.107 31 89 88 IZIP 865.098 777.318 65.282 56.776.134 725.523.982 648.566.716 84 93 87 - PD 20.770 20.240 520 25.500 21.061.937 15.579.015 101 104 5 IM-P 13.422.097 12.281.921 1.128.495 L.210.952.594 12.770.965.993 9.997.605.444 95 104 107 12° 90 D1 95 15} Ul lil ^o, *kii % k f" to, h ob, D.1 rer lD 84 D} 135 16 D 17- 125 U 16 14 15 D li- li 23 D.4 130 U4 D D 14} D IJO D?- 0 t e\ e< % »bi '4| »e« 1()8 D} 108 112 135 te k; k te dh k be| h k •o AKCIJSKEM POVEZOVANJU KOMUNISTOV ® O AKCIJSKEM POVE 1 Pmi: Neuresničeni sklepi J klovni organizaciji PMI še ,eJaJ^ stalne akcijske konfe- PtnM ^ imajo pa predsedstvo n iVm" . ske konference. To se-'V°fstv 3 n' 'sto> saj je bilo predsed- Us'an, Problemske konference °vljeno s povsem določnim >.Va„ nom~ skrbeti za uresniče-) (c sklepov problemske kon-1 komunistov PMI ki je rj j k°nec marca 1983. 1,'i s,,, eP' problemske konference v, 0rej osnovni okvir za delova-1 : ,ega organa, razumljivo |p vjigaua, l az-uiitijrvv pa °nK S° se P°iav'ki razmišljanja F it,' ki za trajno koordiniranje fer/ec*sedstvo problemske kon-(i|ence PMI so izvolili na pro-p^ski konferenci in so po en lovn taVnik vsakega tozda in de-K e skupnosti, torej 6 članov. 'nosti komunistov v PMI.« ^1, govorjeno je, da sp tozda in ,0vvne skupnosti, torej 6 čla-sta; ^ogovorjeno je, da se se-lri. Vsako trimesečje, po po-siriJ Pa večkrat lahko tudi v raz-5'.sestavi. al(Cj. aša dolžnost je spremljati k0Je do naslednje problemske točj|er?nce> ko bomo podali po 0 'n bo oroblemska konfe re ~ *'i bo problemska konfe-2re(jj| °cenila naše delo in nas ra- e a>® pravi Opalič.%»Na pro-i nski konferenci smo sprejeli ^•er določili izvajalce in K- J . 80 roki za izvedbo po-pre akcij potekli, se je sepje^dstvo sestalo (to je bilo Žg| ^bra) in pregledalo stanje, čir, g0 m°rali ugotoviti, da ve-$eijstnalog nismo uresničili, Pred-c>cenV° je zato sprejelo kritično ti0u°’ ki smo jo predložili sanj^ ^ravn'm organom in osnov-^ °rganizacijam ter jih obeta Pozvali, naj ugotovijo vzro-host' .j nismo izpolnili obvez- smo jih sami zastavili.« Katere pa so najpomembnejše naloge, ki jih niste uresničili? »Najpomembnejši sklepi problemske konference zadevajo tri sklope nalog: Krepitev delovne organizacije, preprečevanje podvajanja problemov v delovni organizaciji in obnovitev poslovnih funkcij tozda Inženirski biroji.« Pravite, da sklepov problemske konference niste uresničili. Ali to pomeni, da se v PMI ni po problemski konferenci nič spremenilo? »Ne bi mogli reči, da ni bilo čisto nič narejenega. Vsekakor pa je bilo premalo.« Katere premike pa ste dosegli? »Določene akcije so bile sprožene na samoupravnih organih in v ZK. Delavci so o problemih naše delovne organizacije razpravljali tudi na zborih, čeprav menim, da niso bili vsi zbori povsem uspešni. Vsekakor pa je o teh problemih seznanjen širok krog ljudi. Nekatere zadeve so se začele premikati, toda problemov nismo uspeli rešiti. Vendar imam občutek, da bi komunisti in' delavci lahko preko družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov realizirali sklepe — ob pogoju, seveda, da prej poenotimo stališča.« Kakšen je trenutno položaj v delovni organizaciji? »Od pomladi je v Blisku ukrep družbenega varstva. Imeli so tudi neuspel referendum o združitvi s Panonijo. Pojavil se je še en tozd, ki potrebuje pomoč delovne organizacije — to je Elektrokovi-nar, opažamo pa tudi nekatere problematične usmeritve v mariborski Montaži. V tej situaciji je izvršni svet občinske skupščine Maribor — Tabor ustanovil de- lovno skupino, ki naj ugotovi probleme in predlaga ukrepe za izboljšanje poslovanja v naši delovni organizaciji. V delovni skupini so predstavniki izvršnih svetov občin Maribor-Tabor, Tezno in Ptuj, poleg njih pa tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, predstavniki vseh tozdov in delovne skupnosti PMI, ter predstavnik sozda, namestnik generalnega direktorja Janeg Stanovnik, ki jo tudi vodi. Delovno skupino je imenoval izvršni svet Maribor-Tabor. Doslej se je sestala enkrat in določila nekaj akcij z rokom do 15 januarja.« / Pi Promont: 1. seja februarja V-iontova akcijska konfe-ObfiT' k’ so jo na osnovi smernic e.8a komiteja ZK občine ZK iz Promontovih KS’, je nadaljevanje pro-konferenc. Osnovne lil?? ®rad osnovale osnovne or- sšr lile ac>je ZK v tozdih so izvo- akcijske konference, Wem ko predsednik akcijske n \erence še ni imenovan. Za ' >kretSežakc*jske konference so d ,jj osnovnih organizacij stedj °č>li Janeza Tabernika. V L^en ^*3ruarja letos imajo , °nfe sklicati prvo sejo akcijske vodstvo akcijske sS* V:n določilo dnevni red aktualnih problemov. Ptei^ence pa se bo sestalo že seji akcijske konfe-°do njeni člani izvolili predsednika akcijske konference. < Akcijska konferenca bo na osnovi problemov, ki jih sedaj zbira, izdelala program svojega dela. Člani akcijske konference menijo, da morajo za vse obravnave probleme na sejah akcijske konference določiti nosilce akcij. Člani ZK so se v Promontu sicer obvezali, da bodo sodelovali pri uresničevanju sklepov problemske konference vendar, meni Janez Tabernik, pa so pri tem premalo aktivni. Kot je dejal Janez Tabernik, želi vodstvu akcijske konference nekoliko bolj energično roko, kajti pravi: »Samo z resolucijami ne rešujemo resničnega stanja.« M. P. Katere so glavne naloge, ki jih je določila delovna skupina? Rekel bi, da je razmišljanje na liniji usmeritev problemske konference s tem da so sprejeli še nekatere dopolnitve, ki pomenijo dodatno kvaliteto. Rdeča nit vseh predlogov je krepitev delovne organizacije PMI. Tovariš Stanovnik je v razpravi spomnil na principe organiziranosti v sozdu IMP, to je združevanje skupnih funkcij od komerciale, računovodstva do razvoja — na ravni delovne organizacije. Predsednik izvršnega sveta občine Maribor-Tabor pa je rekel, da izvršni svet ne bo podpiral akcij, ki bi pomenile prilaščanje teh funkcij v tozdih. Želijo, da delovna organizacija ostane delovna organizacija, da zadrži vse funkcije, ki jih ima sedaj, in jih še okrepi. Skratka, izvršni svet je predlagal delovni skupini, naj zasnuje ukrepe za krepitev delovne organizacije PMI.« Tako je izzvenela tudi vaša problemska konferenca marca 1983. V razpravah so se vsi govorniki zavzemali za krepitev delovne organizacije. Čutiti je bilo sicer razlike v ocenjevanju posameznih problemov, toda splošna usmeritev je bila pripravljenost na skupne akcije. Ali je mogoče, da je ta pripravljenost izhlapela, čim je bilo treba začeti z delom? »Že ko sem poskušal magnetofonske trakove, sem dobil občutek, da problemska konferenca ni povsem uspela. Uspela pa ni, ker komunisti nismo povedali vsega tako, kot je v resnici. To je tudi vzrok, zakaj nismo uresničevali nalog, oziroma se je celotne politika delovne organizacije obrnila v nasprotno smer.« In kakšne so vaše izkušnje o delovanju predsedstva problemske konference? »Ne preveč ugodne. Povezovanje komunistov v delovni organizaciji ni zaživelo, kot smo si predstavljali. Smatram, da zakaj ni prišlo do povezovanja in oblikovanja enotnih stališč.« L. J. tu DISCIPLINSKIH KOMISIJ • O DELU DISCIPLINSKIH KOMISIJ i<*°bin^**nska komisija tozda OV, ki je v sedanjem mandatnem ob- sciplinski postopki stanejo !ev> je j Se^m*h sejah obravnavala kršitve delovnih obveznosti delavec 27 postopkov proti 30 delavcem. Od teh je bil en dela- *aj v postopku. V dveh postopkih je komisija hkrati obravnavana!!* obravnavani delavci, ki so storili po eno kršitev, ostali %^ili ....... „ „„ ________________ _ v®ni delavci pa so z enim dejanjem storili več kršitev. Števni k'*0 obravnavanih 41 Nimi-°Vnih obveznosti, med ve°pravjie v I ? primerih šlo za Pet^ c.en° izostajanje z dela. % v ^Jfierih za prihajanjema illt^u i?nem stanju ali uživa- Je alvn, J^nern stanju ali uživa-tf.^PU ^ a mPrl " Stir-ih Vn *a a med delom v štirih anje dela brez dovolje- • ^'scir>i- onita dejanja. Puilska V• ti^elavr!,'^3 komisiia Je 'zre- 4'2 jav'muZa kršitve 4 opomi-|(.kanj H opominov, 7 pre- iS J delovnega r^m.rio PoKoi’n'JVnega razmerja in ra»ina. Prenehanja delov-^hesecg^'*3 Za dobo od 6 do ,l^>ke Je komisija zak-' kršil, e^om’ da delavec ni L 4 nP e delovnih obvezno-. Pravičeno izostajanje komisija izrekla en opomin, sedem javnih opominov, 6 prenehanj delovnega razmerja in 4 pogojna prenehanja. Enemu delavcu je prenehalo delovno razmerje zaradi nezakonitega razpolaganja z družbenimi sredstvi. Na delavski svet sta se na sklepe disciplinske komisije pritožila dva delavca in sicer na sklepe o prenehanju delovnega razmerja. Delavski svet je spremenil sklep o prenehanju delovnega razmerja v sklep o pogojnem prenehanju delovnega razmerja, enega nadomestil z opominom. Delavski svet je bil namreč v prvem primeru mnenja, da je potrebno delavcu dati priložnost, da se popravi, v drugem primeru pa je sklep o prenehanju nadomestil z novim sklepom v korist delavca zaradi novih dokazov. Disciplinska komisija je izpeljala tudi odškodninske postopke proti desetim delavcem. En delavec je bil v postopku spoznan za krivega in je škodo (ta je bila majhna) plačal, za 9 delavcev pa je bilo ugotovljeno, da niso krivi. Komisija je delala dobro, samostojno in neodvisno. Poseben poudarek je dala zakonitosti postopka, to je formalni zakonitosti postopka in izrekanja ukrepov. Člani komisije so vestno izpolnjevali svojo dolžnost in tako ni bilo problemov s sklepčnostjo. Pri obravnavanju posameznih delavcev so pokazali veliko stopnjo poznavanja okolja in razmer v katerih se pojavljajo kršitve in tudi poznavanja značilnih oblik obnašanja delavcev posebno pri neopravičenih izostankih. Vse to je pripomoglo k objektivnemu odločanju pri ukrepanju komisije. Da so izrečeni ukrepi ustrezali teži kršitve in stopnji krivde kaže dejstvo, da sta se le dva od 30 obravnavanih delavcev pritožila na sklep disciplinske komisije. M. P. Kako gledamo človeka, ki smo mu zaupali vodstvo? Majhnih ne upoštevamo? Pravo delo, kot vemo, ni nobeno razvedrilo, ampak resna zadeva, čeravno dostikrat rečemo: »To delo me veseli... rad ga opravljam...« Posebno takrat tako mislimo, ko je treba za javnost kaj povedati, ali pa zagovarjati svoje delo, ker ga pač znaš opravljati, lahko avtomatično: misli so lahko čisto drugje, tudi klepet in celo dremanje sta možna. Toda ne pri vseh. Ko ob prilikah preko televizije pokukamo v naše skupščinske in druge dvorane, vidimo, da tam sedijo kar postavni dedci, med njimi tudi bolj redke, ali »krepke« ženske. Ti naši delegati in drugi samoupravni in še razni organi zasedajo in sejejo uspešno, pa tudi ne. Vsi diskutanti so bogati z besedami potem pa, saj vemo, marsikaj ne gre, pa znova začnejo isto temo, z drugimi besedami, prijemi, predlogi... Ta pogled za stene naših samoupravljalcev sem omenil, da .upremo še drugi pogled prav v našo sredino. V kolektivih, se razume, moramo imeti tudi vodstveni kader. Eni so to po strokovni plati, drugi pa spet voljeni. Tako poslovne delavce kot člane samoupravnih organov volimo oziroma imenujemo mi sami po določenih postopkih. Toda zavest, ki smo jo izrazili ob volitvah, sčasoma obledi, če se celo ne obrne v drugo stran, v kritiko, podtikanja in še kaj, kar lahko škoduje avtoriteti nekoga, pa čeprav vestno opravlja svoje delo. Nekateri pa razmišljajo, da mora biti za komando res postaven možakar ali ženska, potem se z njima strinjamo, pa čeprav kozle streljata. Imata vsaj postavo. Tako gledanje seveda ni prispevek k naši zavesti, in odraz samouprav-ljalske zrelosti, saj človeka ne moremo ceniti po višini in teži, pač pa po znanju in vlogi, ki mu je zaupana od kolektivov. Direktor je postavljen pred nas, da mu pomagamo in ga poslušamo, ker neko hierarhijo moramo še vedno priznavati, saj imamo pač zadolžitve po stopnjah. Zato ne bo prav, ako v sebi razvijamo oceno: Ta pa s svojim obnašanjem in postavo ne more imeti avtoritete!« (Seveda od ljudi postavljene, ne pa despotsko izsiljene.) In če je tak človek še blage narave, rekli bi celo kompromisarski, potem ga že imajo za ohlapnega. Čim ugotovijo, da nima trdne roke, sklenejo, da ga celo ni treba vedno upoštevati. Toda s takim odnosom dajemo nezaupnico tudi sami sebi, kajti mi smo izbirali in ne more biti hvalospev našim sposobnostim, če smo res tako slabo izbrali. Očitno pa je tudi, da se ne znamo obvladovati, napake pa potem vidimo na drugem, s čimer lahko v veliki meri pripomoremo k temu, da pri delu ne dosegamo dovolj velikih uspehov. Sram ga je lahko, kdor ceni postavo, ne pa znanja in vestnosti. F.V. Stroji tu, stroji tam, vmes pa tozdovska meja iz zabojev Zaradi lažje inventure? Delati je treba, pravimo. V proizvodnji pa brez strojev ne moreš delati. In tudi tisti po pisarnah vedo, da kakor bo delo teklo doli, tako se bo tudi njim pri dohodku poznalo. Zato imamo tam tudi službe, ki morajo skrbeti, da vse funkcionira, kot je treba. Da, to je jasno — teoretično, sicer pa bi imel dosti pripomb na ažurnost. Nikomur se ne opazi, da bi se oznojil pri delu, ali dobil kak žulj. Pa pustimo solze, naj teko tistim, ki jim je do uspeha... , Tozda pod isto streho sta stroje spravila vsak na svoje polje, za mejo pa so kovinski zaboji. No, pa to ni tako hudo,'pravijo, da bo tako inventura lažja. Mnogo uspeha inventurnim komisijam želim, čeprav z zamudo. No pa to je tehnična stran, nas pa sedaj za-' nima — varstvo pri delu. Glavni mi je ob neki priliki čestital, da opisujem tudi take zadeve, imel pa bi mi še marsikaj povedati, tudi o tistih, ki jih nekako ne more dobiti v svojo bližino, torej tozdovce — varstvenike. Z nekaterimi menda še gre, so pa tudi takšni, ki si ne pustijo blizu — bodisi, da so prepričani, da vse znajo ali pa so tako grozno sramežljivi. Na Trati vsi vidimo, da nam delovna mesta postajajo tesna. Nekje so stroji skoraj drug na drugem, čeprav nismo babe in dedci, samo da delamo. Za tolažbo pa imamo obljube, da bomo nekoč gradili. Dokler pa tega ni, si moramo znati tudi staro okolje tako urediti, da bomo lahko varno delali za stroji, pri transportu, skladiščenju itd. Varno, pa ne samo to, tudi uspešno, kajti ni dovolj, da nekaj delaš, pač pa to, koliko narediš ob danih pogojih. Toda ob tej ugotovitvi si moramo kar priznati, da delavnice po dvajsetih do tridesetih letih kar zastarijo, ponekod že po petih letih, kar smo spoznavali v svojem okolju, ko so komaj zidarsko orodje odložili, pa so ga spet zagrabili in spremenili komaj postavljene zidove, stroje pa smo selili, kot to delajo nomadi, ali naši Romi. Brez zamere, sicer ne vemo točno, do kdaj bo sedanja organizacija dela in razporeditev strojev — morda do takrat, ko bo treba spet kak nov tozd ustanoviti ali kaj podobnega? Delo pa le imamo, potrebno in tudi ne, ker pač nismo ve-deži za nekaj let naprej, kaj in kako nam bo takrat všeč. In če hočemo biti gospodarji na svojem, je to še toliko bolj važno, samo morda ob tem ne vemo dovolj, kaj je cepitev moči, dela in seveda — dohodka. To naj bo torej v razmislek tudi onim, ki morajo skrbeti za red na delovnem mestu, pa tudi da se vse hitro popravi s strani tistih, ki imajo to dolžnost, pa bo delo lahko varno in uspešno. Drugi so pa spet dolžni dogovoriti se o varstvu pri delu. F.V, Spoštujemo se, radi se imamo iščemo objektivne vzroke ...Pa vsi vemo, kaj ni prav Dobro vsi vemo, kaj je slabo ali pa dobro. Tudi tisti to vedo, ki svoje naloge in obveznosti izvršujejo stihijsko ali avtomatično, ne da bi se posebno sekirali, kajti »vse gre v rok službe«. Iz socialnih, solidarnostnih in še kakih vzrokov takšnega »reveža« ne preganjamo zaradi njegovega slabega dela. Kar sprijaznimo se, da bomo imeli vsi nekaj manj, pa mirno vest. Namesto, da bi mi predsednik delavskega sveta v tozdu kaj veselega povedal, je moral razlagati nedisciplino v kolektivu, ki se vleče, kot radi pravimo, od vrha navzdol, konkretno od DO v celice tozda. Ker pa vsak izmed nas skoraj točno pozna svoje dnevne dolžnosti, za katere ima pravico dobiti plačo, a svojih obvez ne izpolnjuje, potem pri njem nekaj ne »Štirna«. Mu je onemogočeno, da bi uspešno delal, mu kdo ovira delovno zagnanost, ali ima torej objektivne vzroke za neuspehe, pa nerad pokaže s prstom, kdo je tisti krivec? No, in če poznamo objektivne vzroke s številnimi še drugimi dodatki, smo dolžni pogledati tudi subjektivne vzroke! Ti so zelo pogosti, a ker se do neke mere spoštujemo, se imamo radi, je treba to zamolčati in iskati vse mogoče ovire zunaj nas. Res se čudno sliši, ko predsednik delavskega sveta pravi, da so kar dve uri govorili o nedisciplini, pa čeprav jih tega, v osnovi, ni nihče učil, a jo tako dobro poznajo. Disciplina pa, vemo (vojaki še najbolj), da je nujna za uspešno življenje. Če disciplinirano napraviš svoj izdelek, ga prodaš, dobiš denar, oni drugi bo pravočasno spekel kruh, da boš sit delal, in tako gre ta veriga, ti delaš zame, jaz zate, vleče na vse strani in to je pravzaprav edino prav. Kajti, če svojega dela ne opraviš, nimaš pravice dobiti denar, torej ga ne bo niti za kruh. F.V. Slabo delo pušča mnogo večjo sled od dobrega Slabi so vedno drugi, jasno! Kjer se dela, to vemo vsi, so lahko tudi težave. Kako mi krmarimo skozi vse delovne postopke, nam najlep.e pove stanje, ki ga ustvarjamo. In če to delamo v razmerah, ki niso ugodne, potem ima delo do nas še večje zahteve. Pri spreminjanju proizvodnih odnosov pa to pride še bolj do izraza. Pravimo včasih, res je lepo, če je kolektiv kot velika in srečna družina, kjer vsakdo pozna svojo dolžnost, da ni nikogar, ki bi s svojim nedelom visel na hrbtu drugega, ker jesti pač mora. In zato, če hočemo uspeti pri svojem delu, ne sme biti vrzeli, v katerih bi iskali vzroke za neuspehe. Zadnjič mi je sodelavec pripomnil, da naši ljudje svoj časopis premalo berejo, da bi videli sliko kolektiva in še kaj. »So pa z nogometom zato bolj na tekočem,« sem mu navrgel. To sem povedal kot pogost primer slabega ravnanja. Temu bi lahko rekli samooorganizacija. Zanimivo je bilo tudi, ko sem rekel kolegu, odličnemu delavcu: »Saj ti petkrat več narediš kot oni!« Pa mi je pojasnil: »To je odvisno od delovne zavesti.« V tem je tudi jedro problema! Delovne zavesti je še presneto malo. In potem se nisem čudil, ko so se v organizaciji dela pritoževali posamezniki, da med tehnologi ni pravih odnosov, mnogo počno po svoje, glavnega ne ubogajo in ta bolezen potem pada tudi v proizvodnjo, kjer nekateri delovne naloge na vse načine prikrojujejo v svojo korist. Če pa poskusimo negativno ravnanje spraviti v pravne odnose, prizadeti koj zavpijejo, da je to poseganje v žep pravic iz dohodka po delu. r a Objekti, na katerih delajo Bliskovi monterji Hitro končano delo na Muri Mura v Murski Soboti, Agromerkur in bolnišnica Rakičan — to je nekaj pomembnejših objektov, na katerih delajo v zadnjem času Bli-kovi monterji. Na bolnišnici Rakičan delajo tudi fantje iz Montaže Maribor in Klime montaže. Zlasti na Muri so se Bliskovi monterji dobro odrezali in si prislužili številne pohvale investitorja. Gre za dela na razširitvi proizvodnje tozda Perilo, kjer so izvedli vse instalacije v dveh mesecih. Vodilna monterja za elek-troinstalacije sta bila Jože Ffanko in Mirko Senik. Poleg razširitve proizvodne hale pa Blisk izvaja v Muri tudi rekonstrukcijo kotlovnice za tozd Perilo. Dva kotla za 10 in 6 ton pare na uro —- so že vgradili. Delo gre uspešno h koncu kljub težavam z nabavo materiala. Bliskovi električarji delajo zdaj še dva stanovanjska bloka — enega v Murski Soboti in enega v Gornji Radgoni. Novembra so začeli delati tudi na obratu Agromerkurja v Murski Soboti (predelava klavnice), kjer Blisk izvaja tudi strojne instalacije. To delo morajo opraviti do poletja 1984. Trenutno pa se Bliskovi monterji vodovoda in ogrevanja pri- pravljajo na začetek obnavljanja Murinega obrata v Ljutomeru. Obetajo si še en večji posel — na farmi v Dražencih. Če prištejemo še manjša dela imajo torej kar precej posla. Toda... Vodja Bliskove strojne opera-tive Janez Horvat pravi: »Če pogledamo sktBnjene pogodbe, bi lahko bili s količino dela zadovoljni. Žal pa nas izkušnje učijo, da redkokdaj uspemo začeti nove objekte v februarju ali marcu, pač pa se odpiranje novih objektov navadno zavleče v pomlad.« Skratka, preveč zadovoljni v Blisku niso. Razen tega priznavajo, da je konkurenca za pridobivanje del izredno ostra, zato morajo pri ceni močno popuščati. Tarejo jih tudi težave pri nabavi materiala. V taki situaciji morajo fantje res pošteno zavihati rokave, da končajo delo v roku, kot so ga v Murinem tozdu Perilo. L. J. Objekti, ki jih gradimo ' '^1 Stanovanjska soseska Fužine v Ljubljani. (Foto: Marija Primc) V Promontu ocenjujmo, da bo tudi letos delo težko pridobiti Najbolj manjka dela za tozd Klima Montaža V Promontu domnevajo, da se letos situacija na investicijskem področju ne bo bistveno izboljšala. Morda bo imelo tržišče kakšen objekt več kot v minulem letu, bodo pa zato pogoji, pod katerimi bodo dobili izvajalci objekte, precej težji kot v letu 1983. Pri tem so mišljeni tudi objekti, za katere sklepa pogodbe tozd Inženiring. Investitorji zahtevajo kredite, fiksne cene, odlaganje plačil in terjajo cene, s katerimi ni mogoče pokrivati niti stroškov nabave materiala. Te cene so čestokrat posledica nelojalne konkurence neurejenega tržišča. »O zasedenosti montaže tozdov OV in Klima montaža« je dejal direktor prodaje Milan Matičič, »lahko rečemo, da s pogodbami, ki so podpisane in, ki jih sedaj obdelujemo, vidimo, da bomo z deli zasedeni samo kratkoročno. V letu 1983 smo se končno tudi v montaži začeli medsebojno dogovarjati na prodajnem področju. Ugotovimo lahko, da je sedaj več dogovarjanja, usklajenega nastopanja pri investitorjih itd. Ocenimo lahko, da je to že začetek novih medsebojnih boljših odnosov v sozdu. Predvidevamo, da bo imel Pro-mont letos na podlagi skupnega dogovora z Inženiringom v tujini povprečno 200 proizvodnih delavcev, kar pomeni 25 odstotkov vseh Promontovih proizvodnih zmogljivosti. Pri tem je treba reči, da je obseg angažiranosti v tujini v celoti odvisen od uresničevanja člana tozda Inženiring, ki predvideva, da bo v tujini 600 monterjev iz celega IMP-ja. Na podlagi take usmeritve ima Promont za letos izdelan plan prodaje in proizvodnje za SFRJ približno v višini 2.500,000.000 dinarjev. Računamo, da bo plan realiziran s skupnimi močmi s tozdom Inženiring s tem, da bo Inženiring prevzel približno eno tretjino obveznosti.« Tozd OV je lani izpolnil plan pogodb, oziroma bi ga presegel, če se decembra 1983 ne bi podražili izdelki črne metalurgije, zaradi česar se je odločilo sklepanje nekaterih velikih pogodb. Letos pa bo OV poleg del na cevovodih, za kar je specializiran, v Sloveniji sodeloval na objektih, kjer je angažirana vsa IMP-jeva operativa. Kriza pri pridobivanju del je najbolj prizadela tozd Klimo montažo, ki je specializiran za opravljanje instalacijskih del na področju klimatizacije in prezračevanja. Prav zaradi te svoje specializiranosti se najpogosteje pojavlja na objektih kot nosilec del. Klima montaža je od vseh tozdov v okviru Promonta najbolj vezana na pridobivanje del na kompleksnih objektih prek Inženiringa. Tudi zaradi izpada pogodb v tozdu Inženiring, v letu 1983, je plan pogodb tega tozda neizpolnjen. V koprskem tozdu Montaža so do konca leta 1983 izpolnili plan pogodb, ki naj bi jim prinesel okoli 38 milijonov dinarjev. Sedaj dela montaža na večjih gradbiščih, to so gradbišče Terme Portorož, ki bo zaključeno sredi letošnjega leta, ISKRA Šempeter, ki je v zaključni fazi, Lipa Ajdovščina, kjer dela Montaža skupaj z EMO Celje in bo predvidoma zaključeno letos spomladi. V letošnje leto bo tozd prenesel iz leta 1983 precej manj del, kot jih je pa prenesel leto poprej iz leta 1982 v leto 1983 — to bo le za približno 80 do 100 milijonov dinarjev. Montaža Koper ima v tujini 75i delavcev (22 odstotkov vseh zaposlenih v tozdu), od katerih jih je 53 v Iraku, 22 pa v Alžiriji. MARIJA PRIMC Delamo v Alžiriji Tovarna čevljev v El Bayadhu Pisali smo že, da delamo tudi v Alžiriji. V prejšnji števili Glasnika smo objavili sliko z gradbišča v Frendi, zdaj pa objavljamo še posnetka z gradbišča tovarne v El Bayadhu in sicer na levi zunanji posnetek, desno pa notranjost proizvodne hale. V Alžirji delajo monterji tozdov Montaža Koper in Eiektromontaža. (Foto: Cerkovnik) Bloki v stanovanjski soseski Fužine v Ljubljani postaje v bloku. - montaža toplotne Stanovanji v Fužinah -$ Monterji mariborskega to#jj| Montaža delajo na gradbišči dvanajstnadstropnih stanovala skih stolpnic v Fužinah v Lja^l Ijani. Tu so začeli vgrajevati i"J stalacije maja lani. z deli El predvidevajo na teh objek°J zaključiti jeseni leta 1985. Na gradbišču dela iz tega toz® povprečno 34 monterjev in si00 ™ kleparji, vodovodni instalacij in monterji centralnega ogreVa j _ : _ t-'i i « • . t • • _ •tQtp nja. Elektro instalacije pa W j. juje tozd Eiektromontaža, ki i^. k: na teh objektih okoli 15 do - 'k monterjev. Na teh stolpni03*’?el< kjer bo 524 stanovanj, sta glavlla ^ - ■ a in štor izvajalca del Gradis Ljubljana1 [on Pionir Novo mesto, ki opravljaj na teh objektih vsa gradben ®0se dela. Pri instalacijskih delih deluje na objektih Sigma Ža|e\ ki' montira kuhinjske montaž3* ,4 elemente. Sanitarije v teh objel; tih c^ela Varstroj Gorenje. . Sistem gradnje teh objektov)*; ■ montažen tako pri gradbenih 1,1 tudi instalacijskih delih. Tan objekte dela IMP sedaj prvič- ‘ deio je manj zahtevno kot ki* sično, vendar pa bolj precizn0, posebno kar zadeva ogrevanj6; Naselje se ogreva iz omrežja T°'j plarne Ljubljana in prek topj0' p nih podpostaj, ki so v teh obj°' ty0 tih, kar ohranja čistejši zrak okolju. 1 Montaža Maribor na stan0 stj{ vanjskih objektih ne dela pP |Cj Jije saj ima za seboj že nekaj izkušaj ki pri gradnji stanovanj. V pfeL shc ■ je' ■ njih letih so izvedli instalacij' stanovanjskih objektih Plava guna, Štepanjsko naselje, B »’ Htn B 10 v Šiški itd. Poleg del na ^ lev jektih v Fužinah pa dela sedaj jvivuu v i uz-inciii pa uwia -el na objektih Zvezda B 3, 4, ‘ 'je Šiški (oficirska stanovanja) ^ zahtevnejša dela v topi®1- ( oskrbi ter na onkološki bolniš® e; Bts ci. Vodja gradbišč v Fužinah f Ivan Murgelj iz mariborske^ tozda Montaža, vodilni mont' in I 1 >a so Vili Hat, Mirko Mah1 ;v9j tefan Hozjak. . .j Ha. Delo med gradbinci in drug'0. ^ izvajalci del ter Montažo M ^ tjQ; bor na teh objektih je usklaj6" k. Oprema, ki jo IMP-jevi m®'L terji vgrajujejo v teh objektih’ L jugoslovanska z izjemo je^e. ojtb, plastificiranih cevi za cenit3 ^ kurjavo, ki so iz uvoza. Monterji se pri delu na obj6^ k tih v Fužinah srečujejo z ne kal6J [\ rimi problemi, predvsem k jj°i )i centralnega oarevaflr . ,el izvedbi centralnega ogrevanj - « jeklenih cevi, ki jih morajo ^ 9' viti pri določeni temperaturi-^, v nasprotnem primeru za5C ^ na plastika razpoka. Monterji imajo na gmdb^, toplo malico iz IMP-jeve .. 7 ulic1 tralne kuhinje v Vojkovi ^ oS( Stanujejo pa v samskih dom $. ,MP M-'5 | Po Is IT »mm '5 Zg^bra so med Bliskom in Panonijo začeli delati neposredno makadansko povezavo, ki je postala nujna Ji, ie^1 Vse obsežnejšega sodelovanja med obema organizacijama. Panonija je že precej časa preveč zaloga L. z delom, glede na svoje strojne kapacitete, tako da išče mnoge kooperante na murskosoboškem ja tem je Panoniji priskočil na pomoč Blisk, ki je prevzel program TSN, prevzeli pa bodo tudi nekaj itak ev Za brane, predsetvenik in traktorski nakladalec —skratka, dela, za katera ima Blisk stroje in kvali-gaL^eljudi. Takšno sodelovanje terja seveda precej transporta med obema organizacijama, ki sta sicer iO-IFn, ' da ju je doslej ločil plot. Tako so se odločili zgraditi pot, ki bo obe tovarni neposredno povezala. V'L'J-) fkfHH?nijini načrti za leto 1984 Kar 26 odstotkov večji fizični obseg proizvodnje! - ponija načrtuje, da bo v letu 1984 povečala fizično obseg proi-/"H kar za 26 odstotkov, celotni prihodek pa za 81 odstotkov. Se za sedanje recesijske |0;|t«čn SliŠi kot izredno optimi-'i“ tiij.p napoved. "Direktor Pano-'fl hi /:rnil Zelko pa je povedal, da f' tlr uPci vzeli še več njihovih iipj|Cv> pa se v Panoniji niso It k(t sprejeti še večjega plana, S(ir,.r'e vedo kakšna bo oskrba s Slna.mi. Pričakujejo težave z anii, zato tudi z vso zavze-kjerJ0 'ščejo izvozne možnosti, jj 80 že dosegli prve uspehe. pr tie?s^rba s surovinami bo velika ?nka, saj do konca decem-jC lt[, 1 n°tel skoraj noben dobavi-,) Pisati pogodbe za leto tj ^°'ov Zelko pravi, da takšne negi P0 °st‘ ni bilo še nobeno leto. vaj0Sebn° pozornost namerami ri5tn„V. Kanoniji prihodnje leto ti' ij1'1' osebnim dohodkom. ■ °hortLV'c' povprečnih osebnih g- pel^^ov v IMP-ju je namreč ta jc'pt»p?a 0r8;tnizacija vsa zadnja ijh pOrj|j av na koncu. Na to so opo-gO %ru tudi delavci na občnem \ja s'ndikata in menili, da tgst * vodstvo skrbeti za zdravo , \,J;0sP0darskih rezultatov, J SnjCpda8e bo večji obseg proi-1 %-il °drazil tudi na večjem . |tbeLk.u delovne organizacije in ^ Wjs'h plačilnih kovertah de- llcev. JaSoekt°r Zelko se je strinjal, fr) ^jlet°Sebni dohodki zaradi neti' ^vnip^a zaostajanja zdaj ena d' k nalog. Za letos načrtuje-bo povprečni D° povprečni mesečni S ^rng °^°dek 20.273 dinarjev, f Nseljp se bodo z zadnjih mest y 'Mp • 1 med srednjeuspešne aQvPr«>eVe tozde- Letos bo njihov 5* osebni dohodek okrog dinari jev. Seveda bo treba za večje osebne dohodke najprej ustvariti nekaj pogojev. Načrtujejo, da bodo od šestindvajsetih odstotkov povečane proizvodnje dosegli 20 odstotkov z večjo storilnostjo, število zaposlenih pa povečali le za 6 odstotkov. Toliko povečati storilnost se seveda ne da le s tem, da vsak posameznik bolj napne moči. Tako načrtujejo določene izboljšave tehnologije, 56 milijonov dinarjev pa so predvideli za nakup drobnega orodja, da bodo delavci učinkoviteje delali. Razmišljajo pa tudi o boljši organizaciji dela in seveda tudi o zaostritvi discipline. (Na sindikalnem občnem zboru so na primer, sprejeli tudi sklep, da je treba uvesti alkoteste — proti čemur je bilo kar precej protestov že na občnem zboru.) Drugi pogoj za Panonijino uspešno gospodarjenje pa je ureditev finančnega poslovanja. Panonija se otepa s stalno nelikvidnostjo, ker nima dovolj denarja za tako velik obseg poslovanja, kot ga je dosegla. Zdaj skupaj s temeljno banko Murska Sobota pripravljajo program, da bodo sanirali svojo nelikvidnost. In tretji pogoj so cene. Zelko pravi, da bo imela Panonija letos razmeroma slab gospodarski rezultat, ker so dosegli podražitve svojih izdelkov prepozno in še to ne v zadovoljivi višini. Zato so natančno preračunali, koliko stane proizvodnja njihovih izdelkov in jasno opredelili, kakšno ceno morajo doseči za vsak izdelek in kdaj. LOJZE JAVORNIK je bil v Panoniji pogovor z delavci, zaposlenimi v tuji-si ogledali tovarno, kjer jih je direktor delovne organi-Zelko seznanil z organiziranostjo proizvodnje in proi-, Programi, kar so naši gostje z zanimanjem poslušali in po-. vhZrece.j vprašan,. : ^|av so pripravili nekaj konkretnih predlogov za-eodelovanje s^ožn’ ZaPoslenimi v tujini, ki se nameravajo zaposliti doma. Ena ^tlatj.n?sbje kooperacijska proizvodnja, za kar so v Panoniji izdelali-gdajDr °V’nskih izdelkov, kateri je vrednost letne proizvodnje že s 'ti z;fSe®a 30 milijonov dinarjev. V naši delovni organizaciji bodo ^oju0 P°slitev tudi vsi, ki bodo za potrebe Panoni je uvozili stroj ali 8edg “Premo. Na tak način bi zaposlili 30 delavcev. Razgovora in Se je udeležilo 10 delavcev, i Pr°*zvodnje, direktor Emil Zelko zdomce seznanja s proi- kh j —__. „ ...... —, ~ ....»,— ——.... —r ■. —.i Iz tozda Blisk Nova stružnica, kabine za varilce V proizvodnji hali tozda Blisk je zadnje čase kar precej novosti. Obiskovalec ne more spregledati varilnih kabin, ki so jih naredili, da bi imeli boljše delovne razmere. V Blisku imajo pač proizvodnjo, ki terja precej varjenja — tako pri izdelavi kmetijskih strojev, TSN programu kot tudi pri kooperaciji za Panonijo. Tako so zgradili 10 kabin za varilce, kjer odsesujejo vse pline, ki nastajajo pri varjenju. Nabavili so tudi nov Iskrin varilni aparat za MAG postopek. V novi varilnici bodo razvijali tudi delavniško pripravo za montažna dela. s tem da bodo izdelali razdelilce, raztezne posode in druge montažne elemente in tako gotovo prihranili precej truda monterjem na terenu. V sosednjem prostoru pa imajo novo stružnico potisje PA 900 M. Tudi tega stroja so bili veseli, saj omogoča struženje večjih izdelkov — do premera 900 milimetrov. V planu za letošnje leto je najbolj nujna postavka kabine za peskanje v Bliskovni livarni, kjer so delovne razmere res težavne. Zgoraj: Varilne kabine, levo: Nova stružnica (Foto: L. J.) IZVOZNI DOSEŽKI NAŠIH ORGANIZACIJ • IZVOZNI DOSEŽKI NAŠIH ORGANIZACIJ • IZVOZNI DO Skip: dogovori o izvozu v SZ Skip je devetega decembra obiskala druga delegacija iz beloruske sovjetske socialistične republike, ki jo je vodil minister , za trgovino Nikolaj A. Maka jed. V delegaciji sta bila namestnik vodje predstavništva beloruske sovjetske socialistične republike pri federaciji v Moskvi Arkadij Masalskij in referentka v ministrstvu trgovine omenjene republike Ljudmila Begun. Ob tem obisku so se v Skipu dogovorili, da se bodo v drugi polovici januarja letos v Moskvi sestali Skipovi predstavniki in predstavniki iz beloruske sovjetske socialistične republike, kjer bodo dokončno določili obliko sodelovan ja s tehnične in komercialne strani. Prve sestanke je imel Skip avgusta lani v Moskvi, kjer so se pogovarjali o prodaji Skipovih izddkov v Sovjetski zvezi in o prenosu Skipove tehnologije izdelovanja rovokopačev na traktorski osnovi v belorusko tovarno traktorjev v Minsku. Nosilec nalog v zvezi s temi dogovori z jugoslovanske strani je ljubljanska Metalka. O sodelovanju med S kipom in tovarno traktorjev v Minsku ob obisku državne delegacije beloruske sovjetske socialistične republike oktobra v Sloveniji. V Skipu se zavedajo, da sodelovanja s Sovjetsko zvezo ne bodo mogli vzpostaviti čez noč, vendar upajo, da bodo letos narejene predpriprave tako, da si od tega sodelovanja obetajo komercialne uspehe šele leta 1985 in 1986. To-pričakujejo zaradi tega, ker je leta 1986 prvo leto naslednjega petletnega plana Sovjetske zveze. V Skipu si tudi obetajo, da bodo nekatere svoje izdelke v okviru materialne menjave med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo izvažali že letos. _ ........ M. P. Klima Celje: Tuji projektanti nas sploh ne poznajo Klimin tozd Industrijska proizvodnja je v desetih mesecih izvozil za skoraj 40 milijonov dinarjev svojih izdelkov in s tem že za 67 odstotkov presegel celotni izvozni načrt. V fakturirani realizaciji tega tozda pa ni izvoz niti 4 odstotke. Levji delež Kliminega izvoza so bile dobave za projekte, ki jih izvajamo v Iraku. Razen tega pa so dosegli tudi upoštevanja vreden izvoz v ZRN in ostale razvite države, nekaj pa so izvozili tudi na Vzhod. Ugodna je tudi primerjava z uvozom, saj so v desetih mesecih izvozili več kot trikrat toliko kot uvozili. Direktor tozda Industrijska proizvodnja Bert Vrhovec ob tem opozarja, da precej njihovih izdelkov izvozijo drugi. Sem sodi ladijska oprema, ki jo Klima ladjedelnicam dobavlja za dinarje — razen kabinetov, ki jih sami uvažajo in zato od ladjedelnic dobijo devizno participacijo. Pa tudi ostalo njihovo opremo kupujejo druge montažne organizacije za dinarje in jo nato vzgra-jujejo v tujini. Skratka, če bi lahko vse to všteli v svoj izvoz, je Vrhovec prepričan, da bi presegli 10-odstotni delež izvoza v fakturirani realizaciji. S tem pa dokazujejo trditev, da Industrijska proizvodnja ima izdelke, ki bi jih lahko prodajala v tujini. Problem je drugje: namreč v tem, da nima prodajne službe, ki bi lahko te izdelke učinkovito prodajala v tujini. Seveda je nemogoče, da bi si kateri koli tozd sam oblikoval takšno službo — toda tudi sozd kot celota še ni ustrezno organiziran za prodor v tujino. Takole razmišlja Bert Vrhovec: »Mi nimamo stalne obdelave tujega tržišča. To velja tako za Klimo kot za IMP in nasploh za jugoslovansko gospodarstvo. Mi nismo organizirani tako,.da bi uspeli na tujem ponuditi svoje standardne proizvode, ker ne iščemo kupca mi. Običajno je tako, da kupec išče nas, kar pomeni, da nam postavi svoje posebne želje in zato moramo razvijati izdelke posebej za izvoz. Industrijska proizvodnja je preko Inženiringa sklenila dober posel za dobavo grelnikov v Irak. Mi grelnike sicer proizvajamo, toda ti, ki smo jih izvozili v Irak, so bili popolnoma nov izdelek. Bili so kvalitetni, kar potrjujejo Panonija: Izvoz v Italijo in na Poljsko Panonija se je konec lanskega leta dogovorila za dva pomembna izvozna posla. Gre za sodelovanje z italijansko fipmo Pegati ter za izvoz na Poljsko v sodelovanju z zagrebško Poljoopskrbo. S Pegarom je Panonija že podpisala pogodbo o sodelovanju pri proizvodnji diskastih rotirajočih frez. Gre za kompenzacijski posel v vrednosti 192 milijonov lir. Obenem je to neke vrste preiskus Panoni-jinih zmogljivosti. Če bo Pogoraro zadovoljen s kvaliteto, namreč namerava v Mursko Soboto prenesti kompletno lini jo za proizvodnjo frez. S Poljsko pa je dogovorjeno, da Panonija preko Poljoopskrbe izvozila 2.000 kosilnic, po 1.000 nahrbtnih škropilnic, prevoznih škropilnic in avtomobilskih prikolic ter 100 traktorskih nakladalcev. Vrednost teh izdelkov je kar milijon dolarjev, vendar pa gre za blagovno menjavo, tako da se bo Panoniji sicer priznal dosežen izvoz, deviznih prilivov pa ne bo dobila. Pač pa bo Panonija iz Poljske uvozila črpalke za traktorske škropilnice. Ostalo blago, s katerim bo Poljska pokrila vrednost Panoniimega izvoza, bo prevzela Poljoopskrbe. L. J. i ..c »a - .•]Ty1 's*. y —X .. . . .-j-.C. _ Si.—, i izjave investitorjev, prevzemnih organov in Inženiringa, toda tako se mi zdi, da bi v IMP-ju težko našli primer, ko smo izvozili kak standarden izdelek. V najboljšem primeru smo morali standardni izdelek samo prilagoditi za posebne kupčeve zahteve. Saj je po svoje logično, da se prilagajamo zahtevam kupcev. Toda če bi bili stalno in sistematično prisotni na tujih tržiščih, bi najbrž dosegli tudi to, da bi projektanti že v projektih upoštevali naše izdelke!« Izvoz je včasih nujen tudi za razvoj — na primer za proizvodnjo tistih izcTelkov, ki terjajo draga orodja, doma pa jih ni mogoče prodajati v dovolj velikih serijah. Klima Celje ima lep primer: V zaključni fazi razvoja nimajo nove aksinalne ventilatorje z litimi lopaticami. Prvi testi kažejo, da se bodo ti ventilatorji lahko kosali s katerim koli tujim izdelkom. Treba pa bo narediti kokile, v katerih bodo ulivali lopatice. V Klimi bi radi imeli kompletno serijo od premera 450 do 2500 milimetrov. Za manjše ventilatorje še gre, za večje pa bo kokila zelo draga in treba bo prodati precej kosov da se bo strošek orodja izplačal. Če bi jih lahko'prodajali na tuje, bi bila rešitev. Toda ne verjamejo, da bodo lahko sami našli dovolj kupcev, to bi morali reševati skupaj v sozdu. Vodja Kliminega marketinga Jože Zidanšek meni, da bi bilo za IMP koristno, če bi odprli predstavništvo v ZRN. Nemški trg letno potrebuje okrog 100.000 centrifugalnih ventilatorjev. Sami jih ne naredijo dovolj, zato jih na veliko kupujejo od Italijanov. »Pri sedanjem tečaju dinarja sem prepričan, da bi lahko IMP s svojimi ventilatorji — Kliminimi in drugimi — prodrl na nemško tržišče. Toda danes nismo organizirani, da bi lahko obdelovali to tržišče,« pravi Zidanšek. Ideja, vredna premisleka. JL J. ' -___ j NAŠA RAZVOJNA DEJAVNOST 9 ALI MISLIMO NA JUTRI? • NAŠA RAZVOJNA DEJAVNOST • ALI MISLIMO NA JUTRI? S NAŠA RAZVOJNA Klimat: Preveč osredotočeni na operativne naloge V Klimatu opravlja razvojno dejavnost razvojni oddelek in jo nadaljuje konstrukcijski in razvojno tehnološki oddelek in sicer tako, da razvojni oddelek naredi zasnovo izdelka, konstrukcijski in razvojno tehnološki oddelek pa ga obdelata. V tovarni potem izdelajo prototip, ki gre zatem v meritve, nakar opravijo korekture izdelka. Težave so v tem, da še nista ločena konstrukcijski operativni in razvojni oddelek in tudi ne tehnološki oddelek. S tem se nekatere naloge pokrivajo. Ta organiziranost traja od letošnjega aprila in sicer je tako zasnovo predlagala komisija za razvojna in tehnična vprašanja v sozdu. Pri obdelavi izdelka ima trenutno vedno prednost operativno delo, kar je seveda logično. S, tem pa pride v praksi do zapostavljanja razvojnega dela. Ta dosledna naravnanost na operativno delo je v preteklosti vplivala tudi na sam programsko razvojni oddelek tako, da ni mogel opraviti vseh začrtanih nalog, zato je bilo treba ta trend obrniti. »Pričakujemo«, je dejal vodja razvojnega oddelka kli-mata Janez Dolinar, »da bomo v najkrajšem času ločili razvojno in operativno delo, da bi se potem lahko posvetili razvojnemu delu v celoti in bo potem razvojna dejavnost zaživela tako, kot mora.« Plan razvojnega dela izdela programsko razvojni sektor, potem pa dasta , nanj komercialni in tehnični sektor, Klimata pripombe, sprejme pa ga kolegij delovne organizacije klimat. Pri tem upoštevajo srednjeročni plan, ki je usklajen s skupnostjo tozdov za klimatizacijo. Čas zasnove izdelka do ničelne serije je odvisen od zahtevnosti izdelka in od tržnega interesa za izdelek in traja približno eno leto. Pri izdelkih, ki so vezani na zahtevnejšo tehnologijo, pa traja postopek uvajanja v proizvodnjo tudi več kot eno leto. Razvojni oddelek je sedaj zelo dobro opremljen, vendar v klimatu merilne proge še izgraju- jejo in kompletirajo merilno opremo. Tarejo pa jih prostorski problemi in sicer kratkoročno bi morali pridobiti prostore ( za ustrezno organiziranje celotne razvojne dejavnosti. Dolgoročno pa je nerešen problem stavbe na Titovi 124, ki je namenjena rušenju. Ta problem bo treba v srednjeročnem planu reševati z investiranjem v novo rešitev. Ena varianta za to bi bila širjenje stavbe na Titovi 126. kar zadeva raziskave trga, je to v IMP še precej stihijsko. Del informacij o potrebnosti izdelka na trgu dobi komercialna služba klimata, en del jih pride iz inženiringa in Marketinga, vendar to še zdaleč ne zadostuje za organizirano in kontinuirano informacijo o potrebah tržišča, da bi lahko zanesljivo programirali razvojno dejavnost. Pri razvojnem delu klimat upošteva predvsem potrebe za izvoz in si prizadeva z uvajanjem sodobne tehnologije, da bi imeli izdelki ustrezno kvaliteto. M. P. Razvojni oddelek PMI. (Foto: Marija Primc) Pmi: Ventilatorji za AvstraL Razvojno delo v DO PMI Maribor je organizirano v njeni delovni skupnosti. V razvojni službi je zaposlenih 11 delavcev. Vodja razvojne službe pa je Mirko Ogris. **" ""v i’bo,,,orii-N*s™• *-«« Klima Celje: Razvili so novo generacijo aksialnih ventilatorjev Klimin tozd Industrijska proizvodnja ima razvojni sektor s 40 delavci. Toda v tem sektorju sta tudi konstrukcija orodij in elektroodde-lek, tako, da dejansko sestavljajo razvojno ekipo vodja oddelka, štirje razvijalci z visokošolsko izobrazbo in dve risarki. V razvojnem sektorju je tudi prototipna delavnica s petimi delavci. pokazali letos na Interklimi. V kratkem pa bodo imeli razvito celo paleto novih aksialnih ventilatorjev, ki bodo na evropski ravni. Primer, ko so priredili svoje izdelke novemu namenu so naprave za klimatizacijo železniških spalnikov, ki jih izdeluje Goša. Zgodba je poučna, ker kaže, da se splača biti potrpežljiv. V Klimi so bili prepričani, da lahko naredijo naprave, ki bodo enakovredne tujim, ki jih je Goša dolga leta uvažala. Dve leti nanciranje celotnega razvojnega Toda ‘če govorimo"o st,kuTstro- 80 de,lah merilvf med vožnJ° sektorja, ki šteje 4» ljudi, med- ko, mislim, da bi imel pri nas r!azadnje se je kuPec PrePncal, tem ko jih ima razvojni oddelek vendarle boljše možnosti, saj je ,,k imm,e "aPrave res mso mc vprašanje, s kakšnimi nalogami slabse od Fnedman-Mayerje-ga bodo zasuli v Ljubljani.« »Industrijska proizvodnja nameni za razvojni sektor okrog 7 odstotkov celotnega prihodka, kar je veliko za slovenske in jugoslovanske razmere,« je rekel direktor tozda Bert Vrhovec, vendar je takoj dodal, da je ta denar razbit na mnogo izdelkov, ki jih razvijajo. »Razen tega je to denar za fi- zaradi lokacije. Bert Vrhovec je povedal primer: »Pogovarjal sem se z magistrom ljubljanske Strojne fakultete, ki je nazadnje šel raje na oddelek vzdrževanja v ljubljanski Tobačni tovarni kot pa v naš razvoj, čeprav smo, mu mi ponujali višji osebni dohodek. Hotel je pač ostati v Ljubljani, da bi bil bližje Strojni fakulteti. znotraj razvojnega sektorja le 7,« je menil vodja razvojnega sektorja Avgust Črepinšek. Skratka, Klimini razvijalci menijo, da jih je premalo. Direktor tozda se strinja. »Naša najšibkejša točka je, da nimamo v razvojnem sektorju nikogar, ki bi skrbel za stalno strokovno povezavo s fundamentalnim razvojem, ki ga lahko naročimo v kateri koli za to usposobljeni instituciji.« Osnovna politika v Klimini Industrijski proizvodnji namreč je, podobno kot lahko rečemo za večino IMP-jevih tozdov, da lastnemu razvojnemu oddelku nalagajo predvsem aplikativne naloge, medtem ko fun da mentalne raziskave naročajo pri inštitutih, ki imajo ustrezno opremo v Pri določanju razvojnih nalog izhajajo v Klimi iz srednjeročnega plana, kjer sta poudarjeni dve glavni usmeritvi: L) Industrijska klimatizacija in odpraševanje. 2.) Farmska oprema (to je naprava za prezračevanje, gretje, hlajenje in vlaženje vključno z avtomatiko). Na vsakem od teh področij ima Klima cel spekter izdelkov, ki jih je razvila že pred leti in so že znani na tržišču. Seveda pa čas terja stalne izboljšave. V stikih s kupci ugotavljajo, kje so njihove šibke točke ali kje se odpirajo nove možnosti. Na podlagi teh ugotovitev potem določajo razvojne naloge. Toda praviloma vega sistema. Na razplet pa vplivajo tudi uvozne omejitve, zaradi katerih je Goša zadovoljna, da lahko kupi opremo doma, Klima pa ima delo. ,----i/pivniu hujut uaiugc. i uua piaviiuma in strokovnjake. Načeloma je to ne začenjajo z ničle, pač pa do-logično, saj bi bilo prehudo polnjujejo in izpopolnjujejo iz Tudi kanalski ventilatorji so podoben primer. »Ker smo uporabili obstoječe elemente, smo v štirih mesecih opravili kompletno razvojno delo in naredili prototipe,« je povedal Avgust Črepinšek. Ko so jih pokazali na Interklimi, so ugotovili precejšnje zanimanje kupcev, saj so bili ravno kanalski ventilatorji njihova najbolj odmevna novost. Dobre novice so prišle tudi iz Turboinštituta, kjer so namenili tem ventilatorjem celo boljše karakteristike, kot so jih pričakovali. breme kupovati drago razvojno opremo, ki je sami ne bi mogli popolnoma izkoristiti. V praksi pa ugotavljajo, da tudi ugledne raziskovalne ustanove svojega dela ne opravijo vedno dobro. »Ker mi nimamo človeka, ki bi delo zunanjih institucij stalno delke, ki jih že imajo v programu. Tak primer so njihovi novi ak-sialni ventilatorji, kjer po lastni oceni zaostajajo. Tako so v sodelovanju s Turboinštitutom zasnovali razvoj aksialnih ventilatorjev, ki bodo imeli lopatice iz J-- ------—j ivz luijev, 1X1 UIHJU lllU-.lt lUjldllLt IZ. nadziral, se nam je že zgodilo, da kokilne litine. Nastavitev lopatic smo dobili slab izdelek, pa še izven pogona in sploh njihov Kanalski ventilatorji so tipičen serijski izdelek, kjer so osnova serijski rotorji. Sodelo-• val bo tudi drugi Klimin tozd Montažna proizvodnja, kjer bodo delali ohišja. V Promonto-vem tozdu Klima montaža pa so našli ustrezne elastične priključke, ki so tudi tipski izdelek. drago smo ga plačali,« pravi Vrhovec. Rešitev pa ni preprosta — in to ne le zaradi denarja, pač pa tudi premišljen profil bo omogočil izredno velike izkoristke. Prvi primer nove generacije Kliminih ventilatorjev je tip AVS, ki so ga V prihodnjem letu pa bodo največ pozornosti posvetili izkoriščanja oziroma regeneraciji odpadne toplote, kar je glede na energetsko krizo tudi izredno aktualna naloga, Klima Celje pa je v IMP-ju določena kot nosilec tega programa. Industrijska proizvodnja razvija ta program na treh področjih: L) Izkoriščanje toplote dimnih plinov — kjer so osnova njihovi jekleni ovalnocevni izmenjevalci toplote. 2. ) Izkoriščanje toplote odpadnega zraka (s križnimi in ploščnimi izmenjevalci, razvijajo pa tudi steklene). 3. ) Zamenjevanje tekočih goriv s trdnimi —to je premogom. Pogovora o razvojnem delu seveda nismo mogli končati brez vprašanja, kako v Klimi ocenjujejo usklajenost razvojne dejavnosti v sozdu — posebej še, ker imamo ravno na področju prezračevanja in klimatizacije največ proizvajalcev in tudi največ prekrivanja programov. Zato imamo tudi Skupnost tozdov klimatizacije, ki naj bi skrbela, da se bodo naši proizvajalci dopolnjevali, ne pa da si konkurirajo. »Prav gotovo čutimo . pozitivne rezultate Skupnosti tozdov klimatizacije, vendar to še ni povsem zaživela,« meni Bert Vrhovec. »Popolnoma zaživela pa ni, ker nima mehanizma, s katerim bi dosegla dosledno izvajanje sklepov. Ta mehanizem bi moral nujno vključevati tudi sankcije za kršenje dogovorov. Na Skupnosti tozdov klimatizacije najbolj pogrešam koordinacijo na področju razvojnega dela, saj je razvoj izredno draga zadeva in se moramo na tem področju obnašati racionalno. Mislim, da bi mora! vsak tozd skupnost obvestiti o vseh tistih svojih razvojnih projektih, kjer ni opredeljen kot izključen nosilec razvoja.« Pa se vi tega držite? »Vsekakor. Mi skupnost obveščamo o vseh takšnih novostih, na primer o razvoju aksialnih ventilatorjev.« Zaradi pomanjkanja prostorov na Ljubljanski cesti se je ra- Kvaiuete izdelave, da se i zvojna služba lam maja preselila p|asira.na tuja tržišča. V tej v aneks tozda Montaža na Spe- -- lino ulico. S prostori so delavci razvojne službe sicer zadovoljni, vendar pa se čutijo odrezane od vira informacij — to je od prodajne in komercialne službe, ki sta ostali na Ljubljanski cesti. Razvojna služba je razdeljena na 3 oddelke in sicer na oddelek aplikativnega razvoja izdelkov za področje prezračevalnih naprav oziroma za proizvodnjo pomembnejših izdelkov, je 1 ovrednoten. »Pri razvoju,« pravi I Ogris, »se trudimo, da bo i izdelek take tehnične lasti kvalitete izdelave, da se 1 smo že dosegli nekaj 1: 7 Tako smo pred sklenitvi, godbe o rednem letnem -aksionalnih ventilatorjev v • stralijo.« Plan razvojnega dela f" majo v dogovoru s tozdi c. z njihovimi proizvodnimi bami v okviru razvojnih t" tev na delavskih svetih Uvajanje izdelkov v j— njo je odvisno od i_2_ tozda Montaža, oddelek aplika- n|°,Je odv'sn° °d izlivnega razvoja za področje pri- vsea Potrebnih del pri i prave' vode ter kemičnega in bio- ™zv°jno raziskovalnega c loškega čiščenja odpadnih Voda za proizvodnjo tozda EKO Ptuj in oddelek tehnološko organizacijskega razvoja montažne in projektivne dejavnosti. Delavci v razvojnih oddelkih bi pri svojem delu potrebovali računalnik, imajo pa zaenkrat le majhnega namiznega. Pri uporabi tega lahko le ugotavljajo, kaj vse bi mogli več in boljšema-rediti, če bi imeli na razpolago večje računalniške zmogljivosti. Raziskave v IMP še niso tako popolne, da bi lahko dobili vse potrebne informacije, zato se pač opirajo na lastne izkušnje in poznavanje .problematike, ki jo obdelujejo. Program nekaterih, predvsem Dela, ki so potrebna pri r£a •; zaciji tega dosežka pa so raZJ skave tržišča- načrtovanje raz A ja, razvojno delo, tehnična v?M kacija izdelka (izdelava pflFjj tipa meritve, preizkusi, at£S -JI tehnologija izdelave, prodaj3 I servisiranje. To so pa vsa trebna dela v zvezi z uvaja11) j enega izdelka na tržišče. (f. Rok, da pride en izdelek a3 . žišče pa je od enega leta do Opremljenost razvoj^ oddelkov je zelo pomanjk>JU£ Težave so v tem, ker ni m°D ., dobiti novih informacij in )'te ture iz uvoza. ,.<( pRIN' MARIJA Pf ZAHVALE Ob boleči izgubi našega dragega Antona Gradiška se iskreno zahvaljujemo za poklonjeno cvetje in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna hvala govorniku za tople poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoča • rodbina Gradišek Ob boleči izgubi moža in očeta Ivana Skaleta se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in OOS Elek-tromontaže za darovane vence in cvetje, enako tudi vsem. ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Milka in hčerka Janja z družino Ob prerani smrti mojega očeta Franca Jernejca-MiP četa, se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozd Marketing, ki so se poklonili njegovemu spominu, ga p0.' spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali venec. Žahvaljujem se tudi nekdanjim sodelavcem tozd Dvigalo. Nadja Jerneje z mamo in bratom Ob smrti očeta se iskreno zahvaljujem OOS delovne skupnosti Emond in vsem sodelavkam in sodelavce za venec in spremstvo n zadnji poti. Marija Černe Ob smrti moje mame se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem tozd Elektromon-, taža za darovano cvetje, .izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Kos Anton Ob smrti drage mame s. iskreno zahvaljujeva sin kalni organizaciji in sod lavcem tozd OV za vene ’ izraze sožalja in spremst na zadnji poti. Svenšek Barbara in sin JaIieZ * lili ' ' •' ........—■»■■"H"""1"1——n""” ■»* 1 ZHk RAZVOJNA DEJAVNOST S ALI MISLIMO NA JUTRI? S NAŠA RAZVOJNA DEJAVNOST S ALI MISLIMO NA JUTRI? S NAŠA RAZVOJNA DEJA Panonija: Razvoj izdelkov, v katerih sta delo in znanje Tonija ima organiziran razvojno-tehnološki oddelek kot poseben i,e J'ek v tehničnem sektorju. Zaposlenih je 15 ljudi, s strukturo pa se $.!?0rejd preveč pohvaliti saj je strokovnjakov z visoko šolo le 20 od-^ po 40 odstotkov pa je razvojnikov z diplomami višjih in sred- (|anonija se Taliti s svojim razvojem doslej ni mogla -vojim razvojem. Ca.v letu 1983 so po mnenju ii^nega direktorja Albina ‘ ,)e dosegli napredek, saj so precej več novih izdel- \jjj, lcnega direktorja t 8,VoUle dosegli napredek, Ii0v Mi precej več novih Ijjhi ot je bilo običajno v prejš i; j jMh- Izpolnili so vse naloge, (jjjJ^aj obsežnega plana — le lj| R,na škropilnica neoflora ni ■’ j)re(jMipravljena za proizvodnjo L, *°ncem leta, pač pa bodo lili ,n,0 serijo predvidoma nare-q letošnjem februarju, ptorii tem Ie Albin Mikula opo-^deiit*a 'maj° v razvojnem LSe> ; premalo delavcev — še 4o$t p6j. če upoštevamo raznoli-pr0. anonijinega proizvodnega Tako mora delati en rte r 'IMec tudi po več nalog - * ~ ''V, . n'h izdelkov — kar i „trwa -------v ■ • . uiOp v •*‘iI iz-vivirvvv —- rvctl OHC- 'T^eCa specializacijo. Glede na 1 rPoutev’ c*a ie treba omejevati |0'Hni'OVanje,v režijskih službah, Al, 5n' direktor ne vidi možno-0%, se bo razvojni oddelek V okrepil. 4 razv°jnem delu je seveda je'L00rnernbnejše vprašanje, pilo Je usmerjen program dela. L]j%t zlasti velja za Panonijo, .fi|toi le analiza pokazala, da njen r^0- J vprašanje, piijo Ue usmerjen program dela. puRitztiid, ua njen ■ elkT*n' Pro8ram n' dober: V • te tovame je vse preveč ^Nra'3*3’ ga Je težko dobiti in cijifi .Premalo pa je v njih dela er T>3'. t. tttcni direktor Mikula ij.ti: kritiko sprejema in doda- JA,^Vn° zato smo v letu 1983 Program razvojnega *ako. da smo razvili neka-zahtevnejše druge stan- -frkte ------------ [0-hje tehnolQško ,i), ardn’„. nekatere l/\ P' ut ugv aiaii- idfe0 lzdelke pa smo konstrukcij h sPremenili in tako zmani-1 Porabo materiala.« Nova izdelka sta preša za slamo in seno (kjer je materiala sicer še precej, a tudi dela) in kultivator. Neoflora pa je primer izdelka, ki so ga preoblikovali, da bodo uvedli sodobnejšo tehnologijo in nekatere drage materiale nadomestili š cenejšimi. Podoben primer so prikolice, za katere se tudi porabi mnogo materiala, a lahko po rekonstrukciji zanje uporabljajo odpadni material, ki ostane pri proizvodnji drugih izdelkov. Izdelek, kjer je vloženega mnogo dela je tudi plinski .števec. V lanskem letu pravijo, da so rešili probleme, tako da načrtujejo letos izdelati 8.000 števcev. Za letošnje leto so si za st vili še več razvojnih nalog, ki so tudi sestavni del letnega plana. Naloge za letošnje in naslednja leta -so: -— Proizvodnja bran v sodelovanju s Pegorarom. Italijanski partner ima te stroje že razvite, toda da jih bodo v Panoniji vpeljali v proizvodnjo, bo treba pripraviti dokumentacijo in orodja. — Osvojili bodo reduktor in vezalni sistem za prešo za seno. Tako da bodo ta stroj delali v celoti iz domačih delov. — Že lani so naredili prototip stroja, ki pripravlja peno za izoliranje stavb. Pokazali so ga že na razstavi gradbenih strojev v Gornji Radgoni, kjer je ta stroj dobil plaketo. V letu 1984 načrtujejo začetek proizvodnje. — Zaprašilec — to je aparat, podoben nahrbtni škropilnici, le da uporablja prah. — Mehanski sadilec za koruzo. Panonija je tak stroj že izdelal, vendar so bili proizvodni stroški previsoki glede na odobreno. Zdaj torej razvijajo x^P/e potovati... toda ali službeno Pot upravičimo? nas mora trdo fizično ali umsko delati, so pa tudi ljudje, ki '% p]dej°« in vodijo svojo življenjsko pot do upokojitve po lažjih a Se zaradi tega nič ne žro, celo zadovoljni so, ker znajo tako Pfih in se jim to pozna pri lagodnejšemu delu in do-fH de,cv.enku v žepu. No, pa-to ni bistveno tega pisanja. Ne bi tudi i”'$iV alnikomur krivice, saj vemo, da imamo toliko dejavnosti, da p« ^a niti dva ne mogla seči v roke in reči: »Midva sva pa točno ^Žb^0rini° o potovanju, turističnem ali kar tako, za mnoge pa , c,?t. In tole »službeno« marsikoga malo požgečka, če se mu ^0°?b vrn‘!vi ne m°re kaj prida opravičiti, zakaj je šel v drugo Sl?\>p ' lahko ugotavljamo na vseh ravneh od državnih zastop-n.%et, !a do nekega tehnologa v tovarni. To, kar vedo povedati o ^ p0l ln fezultatih potovanja, je navadno dosti krajše, kot je bil 7 letaJom lla’ oziroma bi honorar za izjavo bil tako A e/ s> ’ f°t bi primerjali piščanca s kuro. Pa kaj bi to, mož pa je le f,Qk s fC°’ da je nesel nos čez mejo (o koristi ne bi govorili), zbudil So d0Tn željo še pri drugih, tudi takih, ki še svojega dela ne poz-^ raZUrh°’ Pa se hoče>°nekoga, ki bo znal tujo tehnologijo brati . tem^ 'Vrhove trgovske navade. %/0 Se Pogovarjati ni v tem času prazno tratenje besed, češ, oni P^čep ? sv°je, ti pa se lahko na glavo zato postavljaš ali v vodo fiOritj °hler ne potoneš. Kljub taki sodbi pa je najbrž treba spre-(e udj o tem, saj je bilo letošnje leto nenavadno kar plodno za pi Poogifi0', Tudi zaradi deviz je treba govoriti o tem, ker so te skorij pa ne Že vsakemu državljanju v sedanjem času, vsi naši zem-?a e 'nor e jo v skok preko meje. Nekaterim pa je to mogoče, ne q službenih, oglednih vzrokov, pač pa tudi zaradi užit- >0 1 y 7 -mzucrun, ogieanin vzrokov, pac pa mat zaraat uzir-ki">edriti ie'dosti vrst in se je treba po opravljeni nalogi malo tudi ‘ d Sai ie teSa vsakdo potreben, tako tisti, ki trdo dela in oni, koristi pa ostanejo za hrbtom, čeprav seveda ni pri %pizlušZ~lZkuSmjPa moramo tl*di v teh primerih službenih po- iklucnjpa moramo tuai v ten primerin stuzoenm po-\0 JQfno j, C1,! dsto bistveno, kaj se splača ali ne. Doma namreč do-'U e?e dat/aVe mn°gih: »Po deset, petnajst funkcij imam, še to mi rL° ^Preled ie Pa ne morem. Potem ostanemo pa razočarani, ntnoefr’ P,a nas le zavrnd- dn v tujino bi lahko poslali upravi- h /• 1 . J <.uvrrui. in v tujiriu ul luntkupubLUU upravi- 9?>!ih ,,/p jndi s polno glavo nalog, njemu in nam v korist, kajti v lrnamo med potovala, v tujino še kar preveč. FRAN VODNIK izvedbo, katere proizvodnja bo cenejša. — Silokombajn za siliranje zelene mase. V letu 1984 nameravajo narediti prototip, da bi v letu 1985 začeli serijsko proizvodnjo. i— Razvijati so začeli tudi črpalko, ki jo bodo vgrajevali v večje škropilnice — to je traktorsko nošeno (400, 300 in 200 litrov) in.prevozno motorno. To je zahtevnejša naloga, zato predvidevajo začetek proizvodnje šele v prihodnjem letu. V dogovoru s tozdom Blisk je predvideno, da bodo čarpalke proizvajali v Bli-skovi tovarni. Pri razvoju sodelujejo tudi Bliskovi razvijalci. — So možnosti, da bo Panonija, že letos poslala na tržišče določeno količino 300 litrskih traktorskih škropilnic — če bodo dobili črpalke zanje v okviru blagovne menjave s Poljsko. — Razvili bodo tudi sodobnejše prevozne motorne škropilnice (60, 80 in 120 litrov), ker so sedanje že zastarele. — Že nekaj časa pripravljajo novo motorno nahrbtno škropilnico. Razvoj tega aparata pa je odvisen od Tomosa, ki razvijajo nov motor. Razvoj tega motorja, ki bo lažji, tišji in bo imel manj vibracij, se še precej vleče. Po zadnjih obljubah iz Lomosa lahko pričakujemo, da bo novi motor razvit v letu 1985. — Pripravljajo tudi nekatere izboljšave na plinskem števcu in razvijajo regulator, z Bliskom pa se Panonija dogovarja, da bo Blisk delal armature, ki sodijo k plinskemu števcu. — V zadnjem času ugotavljamo, da se.v IMP-ju program kmetijskih strojev in opreme širi in se poleg starih proizvajalcev pojavljajo tudi novi. Gotovo bo potrebno razviti neko obliko koordinacije razvojnega dela, da bi program zaokrožili, predvsem pa preprečili podvajanje, saj ugotavljamo, da za razvoj da-* jemo premalo in bi bilo škoda, če bi še tisto, kar damo, nesmotrno porabili. Kaj mislijo o tem v Panoniji? »Tudi nam se zdi, da je potrebna na področju kmetijske opreme koordinacija v okviru IMP-eja. O tem smo tudi že začeli pogovor na ravni sestavljene organizacije, pravi Albin Miku-ia. »Zaenkrat še nismo srečali primera, da bi si s kakršnim drugim IMP-jevim tozdom medsebojno konkurirali, lahko pa se kaj takega zgodi, če se proizvajalci kmetijskih strojev in opreme ne bomo dogovarjali o razvojnih usmeritvah.« LOJZE JAVORNIK Skip: Prvi otresalci sadja so že prodani Pisali smo že, da je Skip izdelal prototip univerzalnega obiralnika (tresahtik) HT — 83 za obiranje koščičastega sadja. V začetku oktobra so obiralnik uspešno preiskusili pri obiranju jabolk na plantaži kmetijskega kombinata Slovin Jeruzalem v Ormožu. Po tem uspešnem preizkusu so prikazali delovanje tega stroja pri obiranju oliv na plantaži oliv PIK Agro laguna v Uliki pri Poreču. To je bilo v začetku decembra. Za obiralnik je izdelal načrt Skipov razvojni oddelek. Izdelali so ga v sedmih m č seči h izključno iz domačega materiala. Stroj, ki ga bo mogoče uporabljati tudi na nagnjenih terenih, je zgrajen kot traktorski priključek. Pri obratovanju tega stroja je skupno z voznikom potrebno pet ljudi. Dolžina stroja je 10,80 metra, širina 1,90 metra in višina 2,50 metra. Pri končnem izdelovanju univerzalnih obiralnikov bodo v Skipu pri vsakem naročilu upoštevali značilnosti nasadov in jim prilagajali mere stroja, kar bo omogočilo še večjo gibčnost med vrstami. Preizkus stroja je v Ormožu spremljal profesor dr. Milan Novak z mariborske Višje agronomske šole, ki že pet let uspešno vodi komisijo za ocenjevanje inovacij v okviru mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni. Preiz- kus obiralnika v Ormožu je ocenil za uspešnega. Delovanje obiralnika je Skip prikazal v začetku decembra na plantaži oliv Pik Agro laguna v Uliki pri Poreču, kamor je povabil tudi potencialne kupce. Kljub temu, da olive težje odpadajo z drevesa kqt drugo koš-čičasto sadje, je odstotek otresenih oliv ustrezen, saj stroj otrese od 60 do 80 odstotkov teh plodov. Delo na plantaži oliv je potekalo v redu in so za poskus otresli 3 do 5 dreves, pri čemer so naravnali tresenje glede na vrsto . in debelino sadja. Pri tresenju je stroj pokazal dobro lastnost tudi v tem, da vibrator ni poškodoval debel in korenin oliv. Stroj je bil ob preizkusu opremljen z ustrezno ponjavo, na katero so padali plodovi, z nje pa na transportni trak, na katerem je ventilator odpihoval še listje. Na prikazu obiralnika v Uliki, ki so se ga udeležili predstavniki večjih organizacij združenega dela z območja celotne Jugoslavije, ki se ukvarjajo s sadjarstvom predvsem koščičastega sadja, je bila tudi delegacija mednarodne organizacije združenih narodov (FAO). Na tem prikazu je sodeloval profesor dr. Mislav Dujmovič s Fakultete kmetijskih znanosti zagrebške univerze, ki proučuje olive. Po mnenju dr. Milana Novaka in dr. Mislava Dujmoviča se Skipov stroj lahko primerja s tujimi tovrstnimi izdelki. Glede na interes jugoslovanskih organizacij združenega dela s sadjarskega področja bodo v Skipu letos lahko napravili okoli 40 do 50 obiralnikov. Skip bo v prvi polovici letošnjega leta izdelal 20 tresalnikov in sicer za kupce Agroposavina Ivanič grad. AIPK Banjaluka, PK Jasinje Slavonski brod, PK Sombor in PK Dervin Knjaževac in PKB Beograd. Stroj pa namerava ponuditi tudi na tuji trg. V tozdu že razmišljajo tudi o strojih za obiranje drugega sadja, ki ga sedaj obirajo ročno (grozdje, ribez, maline, jagode). M.P. Letos 160 nakladalnikov V tozdu Dvjgalo v okviru dopolnilnega proizvodnega programa izdelujejo dva tipa nakladalnikov in sicer DN 6 in DN 14. V programu za letos pa imajo še izdelavo nakladalnikov DN 9 in DN 17. Nakladalniki všeh štirih izvedb so namenjeni različnim opravilom v kmetijstvu in v drugih dejavnostih predvsem za nakladanje in razkladanje trdnih in razsutih materialov, za kopanje mehkih in trdnih tal, dviganje in spuščanje bremen. Nosilnost nakladalnikov je različna in sicer od 600 do 1700 kilogramov. Nakladalniki imajo kardanski ali pa električni pogon, lahko pa tudi kombiniran (kardanski in električni). Vsi ti nakladalniki imajo različno opremo, ki jo kupec lahko dobi po naročilu. V normalnih delovnih pogojih izdelajo nakladalnik v enem dnevu. Nakladalnik DN 6 stane okoli 400.000 dinarjev, DN 14 pa od 600.000 dinarjev. Izvedba nakladalnika DN 14, ki je na sliki pa stane 900.000 dinarev; to pa zato, ker ima posebno opremo. Doslej je tozd prodal približno 30 nakladalcev tipov DN 6 in DN 14. Letos bodo v Dvigalu predvidoma izdelali 160 nakladalnikov vseh štirih tipov in peti tip nakladalnika, za katerega imajo izdelan idejni projekt (o tej izvedbi bomo lahko pisali v Glasniku v eni od spomladanskih številk). Dvigalo pa se pripravlja tudi na izvoz svojih nakladalnikov na Bližnji vzhod in v Severno Afriko. M. P. ttm Iz govora predsednika delavskega sveta Lucijana Lipuščka na podelitvi Priznanj sozda IMP Nagrada za dobro delo in ustvarjalnost V soboto, 17. decembra, je bila v jedilnici delovne organizacije slovesnost, na kateri so podelili priznanja sozda IMP. Potem, ko je Tone Lah v imenu koordinacijskega odbora sindikata v sozdu IMP pozdravil dobitnike priznanj in druge goste, pa se je dobitnikom priznanj zahvalil predsednik sozdo-vega delavskega sveta Lucijan Lipušček. V' svojem govoru je med drugim rekel: »Priznanja sozda IMP so uvedli kot izraz hvaležnosti posameznikom, organizacijam in skupinam za pomembne dosežke, ki so nam vsem v IMP-ju v skupno korist. Stabilizacijske usmeritve in sploh razmere v širši družbi terjajo danes od vseh organizacij in vseh delavcev znotraj njih velike napore. Danes ni mogoče dosegati dobrih rezultatov, če ne opravlja vsak svojega dela v celoti tako, kot je treba. Zraven potrebujemo še ustvarjalnost, kajti današnji čas terja od nas nove načine in pristope. Poti po dosedanjih kolesnicah ne moremo nadaljevati. Vse to pa se dogaja v času, ko imamo pri svojem delu ogromno težav — od nenormalnih razmer pri pridobivanju dela, kjer se pojavlja zapiranje trga in nelojalna konkurenca, do pomanjkanja materialov, ki otežuje organizacijo proizvodnje, pa so dostikrat nujne izredne akcije. Dobitniki priznanj sozda IMP ste vsak na svojem področju dali pomemben prispevek k uspešnosti svojih temeljnih organizacij in s tem tudi sozda kot celote. Ta priznanja so nagrada in zahvala za vaše uspešno in plodno delo, saj vemo, da je vsak od vas mnogo žrtvoval za našo skupnost v obliki fizične in duševne energije, prostega časa in včasih celo zdravja.« Lipušček je nato nadaljeval z ugotovitvijo, da se v IMP-ju uspešno spopadamo s težkimi nalogami, saj je sestavljena organizacija v letu 1983 dosegla kar lepe gospodarske rezultate: »Ob devetmesečnih obračunih smo ugotovili, da dosegamo cilje, ki smo si jih v letošnjem letu zastavili. To je vsekakor lep uspeh, saj moramo upoštevati težavne gospodarske razmere, ki so zaradi zmanjševanja investicij naši dejavnosti še posebej nenaklonjene. Če ob tem ugotavljamo, da so se nekateri že v devetih mesecih povsem približali celotnemu pianu ali ga celo presegli, potem vidimo, de se vendarle uspešno prilagajamo tržnim razmeram. Tudi pri izvozu smo dosegli nemajhne rezultate. Vedeti pa je treba, da v zadnjem času doživljamo ravno v zunanjetrgovinski menjavi velike spremembe. Znane so težave pri izvajanju investicijskih del v Iraku, ki ne prizadanejo le montažnih tozdov, pač pa tudi tiste proizvodne tozde, ki proizvajajo opremo za vgradnjo v teh objektih. ‘Tu se srečujemo z objektivnimi težavami, na katerih rešitev mi seveda ne moremo vplivati. Zato smo lahko tem bolj veseli, da povečujemo obseg neposrednega izvoza naših izdelkov. V zadnjih mesecih in tudi še te dni nekateri naši tozdi s polno paro končujejo izdelke za izvoz. To delo seveda terja velike napore, da bi naročila izpolnili v rokih in dosegli kvaliteto, ki jo terja zahodno tržišče. Večina od vas je neposredno zaslužnih za te uspehe, ki nam odpirajo perspektivo tudi v prihodnje. Ob poslovnih rezultatih ne moremo ostatf le pri ugotovitvi, da presegamo načrtovani obseg dela, kajti še bolj pomembno je dejstvo, da smo dosegli dober poslovni rezultat in razporedih v poslovni sklad precej več denarja kot lani. Toda ob tem moram takoj dodati še dejstvo, da smo le manjši del tega denarja namenili za naložbe v osnovna sredstva, s čimer pa ne moremo biti zadovoljni. Morali bi več vlagati v nakup novih strojev in opreme kajti samo nova tehnologija nam lahko zagotavlja uspešen razvoj. To pa pomeni, da imamo v IMP-ju predvsem dve nalogi: Prvič da vložimo še več sil v razvoj novih izdelkov in sodobnih tehnologiji in drugič, da uresničujemo razvojne načrte skupaj, kajti nemogoče je dosegati večje premike z razdrobljenimi sredstvi.« Lipušček je nato spomnil na , referendume o spremembah in dopolnitvah sozdovih aktov konec decembra in poudaril, da je osnovni namen teh dopolnitev ravno v povezovanju sil v IMP-ju — tako pri prodaji izdelkov, izvozni dejavnosti, kot pri snovanju in izvajanju razvojnih načrtov. Na koncu je nagrajenkam in nagrajencem še enkrat čestital za priznanja in se jim zahvalil za trud, s katerim so si jih prislužili. L. J. S proslave ob podelitvi priznanj Izipovim jubilantom. Okrogle obletnice dela v IMP so letos slavili ta kateri zelo poznani člani kolektiva—z leve: Janez Miklavc (10 let), Radoslav Grom (20 let), Jože H (lani ni bil jubilant) in Rudi Geršak (20 let). (Foto: L. J.) Naša moč je enotnost »Moč sistema, kot je IMP, ki ima 30 tozdov v štirinajstih slovenskih občinah je v združevanju ljudi, tako posameznikov kot tozdov, ki vedo, kaj hočejo in kako m.orejo,« je rekel direktor delovne organizacije Izip Janez Miklavc na slovesni podelitvi priznanj jubilantom, ki so jo v lej organizaciji organizirali v petek, 16. decembra. V šestintrideselih letih razvoja se je IMP z nekaj desetin ljudi povečal na nekaj tisoč ljudi. Sam in iz integracijami je IMP daleč prerasel svoje prvotno jedro tako v strokovnem kot razvojnem oziru. Govorečo trenutnih nalogah pa je Miklavc poudaril: Živimo v časih, ko je treba več in bolje delati, osvajati nove programe in teritorije. To pa terja več sodelovanja med nami, med tozdi v IMP-ju in tudi z drugimi firmami. V IMP-ju se ne smemo uspavati, da smo veliki in dovolj Priznanja sozda IMP so prejeli 1. Za posebne uspehe pri dvigovanju produktivnosti: Gostiša Peter (710) Štucin Ciril (TlO) Božič Angela (TIO) Hvala Zdravko (TIO) Žonta Franc (TIO) Vidmar Janko (TIO) Hrvatin Milan (M Kp) Kastelic Anton (M Kp) Strel Franc (M Kp) Butinar Zmago (M Kp) Pokorn Anton (M Kp) Jordan Dragica (M Kp) Marinac Zvezdan (M Kp) Fink Ivan (TEN-E) Frank Srečko (TEN-E) Ocepek Janez (TEN-E) Celija Stanislava (TEN-E) Klobučar Silva (TEN-T) Blatnik Katarina (TEN-T) Kavčič Ivan (OV) Trkov Viktor (OV) Zupančič Ciril (OV) Rokavec Franc (OV) Mlakar Anton (OV) Brezovar Martin (OV) Papež Franc (KM) Lapuh Vinko (KM) Kudec Branko (KM) Rakovec Marjan (KM) Pečenko Milan (KM) Balant Franc (KM) Miloševič Dobromir (DS 1KO) Škrlep Jože (DS IKO) Bušnja Marta (DS IKO) Ogorevc Milan (IPKO) Rogelj Lavrencij (IPKO) Nastran Zdravko (Trata-Č) Potoči n Stane (Trata-C) Lovrenčič Josip (7 rata-Č) Kržišnik Jakob (Trata-Č) Nagode Milan (17 AK) Križan Anton (17 AK) Zupančič Stane (Trata-A) Pelko Anton (Trata-A) Murko Marija (Trata-A) Matjašec Ivan (Trata-A) Lampret Stanislav (7rata-A) Jurjevčič Karel (Trata-A) Golobič Anton (Trata-A) Miklič Albin (Trata-A) Špehar Franc (DVG) Lipar Anton (IP Če) Klančar Stanko (MP Ce) Gibičar Mihael (PAN) Rogač Imre (PAN) Kuhar Zvonko (PAN) Križanec Franc (ALCH) Ljubijankič Jožica (DS Emond) Kunaver Karolina (DS Emond) Kramar Zdenka (DS Emond) 3. Za uveljavljanje družbenoekonomskih načel v poslovanju: Korže Uroš (DS SOZD) Semolič Vili (DS IB) Miklavc Karel (DE Smond) Krist Boris (DS Emond) Rode Andrej (DS Livar) 7. Za posebne uspehe na področju inventivne dejavnosti: Hvala Vincenc (770) Časar Ivan (PAN) Kovačič Jože (PAN) 8. Za posebne uspehe pri organizaciji kulturnega življenja: Kranjec Frančiška (DS IKO) 2. Za uspešno delovanje na dužbeno-polifičnem področju: Butinar Jože (M Kp) Kamin Alojz (DS IKO) Somrak Slavko (ITAK) Slapšak Peter (Trata-A) Ključanin Ale (Trata-A) Vrečer Ivan (IP Ce) Orač Drago (DS KLIMA) , Bogičevič Marija (DS KLIMA) Hrovat Janez (LSNL) Ramovž Nada (SKIP) Bečan Marjan (SKIP) 4. Za uspešno delovanje na področju samoupravljanja: Jereb Stanislav (TIO) Kos Janez (DS Promont) Škander Leopold (DS IKO) Lipovac Vladimir (Itak) Podgoršek Franc (Itak) Plantan Anton (Trata-A) Zalaznik Marjan (Trata-A) Srebot Franc (IP Ce) Čretnik Hermina (MP Ce) Tratnjek Mihael (PAN) Santro Slavko (PAN) Zatler Franc (DS SOZD) Cvek Ivo (DS Emond) Hudoklin Andrej (DS Emond) Munih Iztok (DS Livar) Češnovar Ivan (SKIP) Ane Udovič (DS IZIP) 9. Za uspešno sodelovanje na področju obveščanja Fran Vodnik (Trata-A) 10. Za uspehe trajnejšega pomena na poročju športne dejavnosti in rekreacije Šeruga Franc (PAn) Madžar Jože (KM) Rušec-Ginter Josip (ITAK) Nogometna ekipa 7 OZD Klima — montaža 11. Za uspehe trajnejšega pomena na področju vzgoje in izobraževanja: Bajec Igor (ITAK) Turk Anton (LSNL) 5. Za posebne uspehe pri razvijanju tehnologije: Hrovat Ivan (OV) Zagoričnik Stane (Trata-Č) Murovec Stane (DS SOZD) 12. Za učinkovito uresničevanje sindikalnih nalog: Osnovna organizacija sindikata TOZD TEN-Telekomunika-cije 6. Za uspešno delo na področju razvojne dejavnosti: lerdič Frančišek (SKIP) Jelenc Andrej (Trata-A) 13. Za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje: Weiss Štefan (kooperant 7 OZD M Kp) Inštitut za metalne konstrukcije in defektoskopska služba, Ljubljana (tozd Itak) S podelitve Priznanj sozda IMP. Med dobitniki sta bila tudi pomočnik generalnega direktorja sozda Uroš Korže in komerdahd direktor delovne negaažiniljv Emond Karel Miklavc. (Foto: L. J.) dobri. Več moramo narediti za razvoj tako svoje proizvodnje kot montaže. Več moramo doseči na področju izvoza, pa tudi prodaje v drugih jugoslovanskih republikah.« Nato je Miklavc povedal, da ima delovna organizacija Izjp danes v šestih tozdih 800 zaposlenih, kar je že trikrat več kot ob ustanovitvi. »Imamo strokovno najboljšo kvalifikacijo v sestavljeni organizaciji,« je dejal Miklavc in takoj dodal, da naj to ne bo razlog za samozadovoljstvo, pač pa obveznost, da ta strokovni potencial dosega novo kvaliteto pri delu. Posebno zahtevne naloge imata v sedanjem času tozda skupnega pomena Inženiring in Marketing, je opozoril Miklavc in nadaljeval: »Naloge, ki so pred nami, terjajo, da združimo moči za skupne cilje, terjajo pa tudi mnogo dobrega sodelovanja z drugimi IMP-jevimi tozdi. Mi vsi se tega zavedamo in prepričan sem, da bomo kos temu delu.« Ko se je zahvaljeval jubilantom, je rekel, da gre njim zasluga, da je IMP postal, kar je. »Za vse, kar ste prispevali naši celotni družbi in IMP-ju, se vam iskreno zahvaljujem m vas pozivam, da z enako vnemo in ustvarjalno: prispevate k nadaljnjemu zvoju IMP-ja, da nas ne bo st za prihodnost,« je rekel koncu Miklavc. Zahvalil se tudi vsem Izipovim delavcem; so se v zadnjem času poslovili se upokojili. Ob tem pa je * spomnil na nujnost, da se kole tiv pomlajuje in dolžnost State). |(t ših, da dajo mladim priložafl^er dobri, sposobni in pripadni čl3%: IMP-ja. \ Posebej pa se je direktor l^J5 Janez Miklavc zahvalil Tol*.1) Zimi, ki je letos izpolnil 30 T« delovne dobe v IMP-ju, sept6” 3* bra pa se je upokojil.MiklavC A® je Zimi zahvalil kot eneim) ^. prvih članov kolektiva, k1 ustvarili jedro, iz katerega je?r« 1 sel današnji IMP. | ^ Nato se je jubilantom zah^j in jim čestital še predsednik :,N povega delavskega sveta Garjol, ki jim je tudi p°d ^ priznanja ob jubileju. _ J Veronika Goljar je ob z ljučku slovesnega dela prebi|)1i | priložnostno pesem in se v im jubilantov zahvalila za lep0 ^ reditev. jt « Naključje je hotelo, | ravno takrat praznovala T°^gi-dan direktorica Izipove SP^ no-kadrovske' službe Ivana šorok, pa so razširili progra/% prisrčnim voščilom ob n]6 rojstnem dnevu. ^ J.| Marija Oštir se je upokojila Decembra lani so se delavci delovne skupnosti Titovi 37 poslovili od sodelavke Marije Oštir, ki se je upokojila. V IMP je prišla leta 1962 iz Agrostroja ter je lancistka v finančno računovodski služb;. V tem času, k 6 IMP-ju, se je šolala ob delu, a žal naredila le 2 letnika srt^eSre^j “ nomske šole. Da šole ni zaključila, je bila vzrok prometna ^ $tir . kateri je bila precej poškodovana in ji vzela energijo tuo ^e\o\ Ob slovesu ji je spregovorila v slovo v imenu sindika jejč; skupnosti Izipa predsednica Milena Jankovič, ki je med drug. »Bila si in boš del naše velike IMP-jeve družine in pridi se k ^, nas, da bomo lahko še kakšno rekli.« Na sliki: Slovo od Marije Oštir (desno). Poleg nje si ta Ivi08 P*1 Lojze Kosi, (Foto: M P.) Cc decembra so v hotelu Ilirija podelili priznanja svojim delavcem, ki so po 10, 20 ali 30 let v IMP, in e'°vna skupnost Promonta dvema delavkama za 10 let dela v IMP in eni za 20 let, tozd OV 20delav-% ** let dela v IMP, desetim delavcem za 20 let ter trem za 30 let, tozd Klima montaža 13 delavcem za j^l|| ’ lrem za 20 let in enemu za 30 let dela v IMP. Trata Avtomatika je podelila priznanja 9 jubilantom za lž|i Ptoplovne dobe v IMP ter trem za 20 let. lAji^ontovim jubilantom je zapel nekaj pesmi ob podelitvi priznanj IMP-jev pevski zbor, priznanja pa ,,fV lZr°čila predsednik konference sindikata Promonta Vojko Tomič in direktor delovne organizacije 'J Na p” Samo Poljanšek. Ao r°montovem srečanju jubilantov so podelili še posebno priznanje Cirilu Zupančiču za doseženo ^tiznest0 v republiškem in 2. mesto v državnem tekmovanju varilcev v plamenskem varjenju. jf3'1 PreUrienia .ie bilo, ko 'p $aj j 1 hoditi kasneje v služ-»aPree !mel marsikdo zaradi tezav od neurejenih %a Q na delo in domov do I'iub ,r(* ‘n vsega drugega. ?dti s s®mu pa smo v IMP v .^tels ^Poročilom pomaknili H ,(W?'a Proti sedmi uri v r- ki nj >n delovnih skupno-Lcit)a jJ08!0 izmenskega dela. HS°pre a.tudi drseči čas, s tem >a iSnje razlike v ostrini !Sh i,° Ponašanja ur. V ne-?l'h ž ,zd’h in delovnih skup-, nai- tevaj° dnevno izrav-. ir°kogrudnejšim pa je Sv „Se seštevek plusov in iv tto r !erna °b koncu leta. ,i°tit) J'1*1 Se v IMP uspeli do-Seg-,51 J3' začetek in konec ,Sri , '■asa poenotili. Celo i; , iz j,.S in delovne skupek So včao!°Vnih °rganiza~ yei10 ta?.;!rds,b celo v isti hiši, ^5 z čepiS2 Ure prihodov na . ii 0 3q ' v so razlike majhne jllV^rrunut. lstvSskii!! Primer so tozdi z fc4,$>inskem-Tiirnaj0^di p vn: ‘An, J’1" term delor s !l delavniki v prime- ::: Pri m? Vipavcev v Livarjevem Peči r, ’ *-ier morajo biti ta-nenehno prižgane. La^itke.zlprfila. . DO —TOZD Prihod Odhod torek prihod odhod izravnava Možno št. ur prenosa Izm. delo Sobote Obv. prisotnost OV 7 15 7 17 mesečna 10 — po term. kol. KM 6.45—7.15 14.45—15.15 6.45—7.15 16.45—17.15 — po term. kol. MK 7 15 7 17 — — — po term. kol. DS PrOmont 6.45—7.15 14.45—15.15 6.45—7.15 16.45—17.15 — — — po term. kol. MM 6.45—7.15 14.45—15.15 6.45—7.15 16.45—17.15 mesečna —8 +8 — po term. kol. Projektiva 6.00—7.30 13.30 dalje 6.00—7.30 13.30 dalje letna +20 —10 7.30—13.30 IB 6.30—7.30 13.30 dalje 6.30—7.30 13.30 dalje dvomes. +20 —20 ■ — po term. kol. 7.3C^-13.30 Elektrokovinar 7 15 7 17 — — — po term. kol. Blisk (rež. + mont.) 7 15 7 17 — — — po term. kol. proizv. 5.30 14.30 druga izmena 14.—22. ure — • 2 svoj term. kol. DSPMI 6.30—8. 13.30 dalje 6.30—8. 13.30 dalje dvomes. —10 v +20 — po term. kol. Elektromontaža 6.30—7. 14.30—15. 6.30—7. 16.30—17. — — — po term. kol. TEN —E 6.30—7. 14.30—15. 6.30—7. 16.30—17. — . — — — TEN —T 6.30—7. 14.30—15. 6.30—7. 16.30—17. — — — po term. kol. Dvigalo 6.45—17.15 14.45—15.15 6.45—17.15 16.45—17.15 tedenska — — po term. kol. ISO 6 14 6 16 — — — po term. kol. DS Emons 6.30—7.30 14,—15. 6.30—7.30 16,—17. mesečna —5 +5 — po term. kol. IP 6 14 6 16 — — — po term. kol. MP 6 14 6 16 — — — po term. kol. DS Klima 6 14 6 16 — , — — po term. kol. Trata — A 6,—7.30 13.30—15.30 6.—7.30 16.—17.30 . —3 — proizv. 6.—14 in 14.—22. ure 111ČS6C113 + 10 2 po term. kol. 7.30—13.30 Trata — Č 6.30—7.30 13.30—15.30 6.30—7.30 16.30—17.30 mesečna .— — po term. kol. 7.30—13.30(7.30—16.30 tor.) proizv. 6 14 Itak 6.30—7.30 13.30—15.30 6.30—13.30 15,30—17.30 — ■— — po term. kol. 7.30—13.30(7.30—15.30 tor.) Skip 6.30—7.30 14.30—15.30 6.30—7.30 16.30—17.30 mesečna —10 + 10 — po term. kol. 7.30—14.30 — vsak dan IKO 6.15 14.45 (petek od 6.15—14.15) po term. kol DS IKO torek Možno št. ur DO —TOZD Prihod Odhod prihod odhod izravnava prenos Izm. delo Sobote Obv. prisotnost DOKlimat 6.30—7. 14.30—15. 6.30—7. 16.30 dnevna — — po term. — DOTIO 6 14 6 14 — ■ — — 1 mes. Panonija 7' 15 7 15 — — 3 izm. niso po term. LSNL 6 14 6 14 3 izm. 1 mes. (ni po term. kol.) HVA 6 14 6 14 2 izm. 1 mes. (ni po term. kol.) LBK 6 14 6 14 2 izm. VIPO 6 18 6 18 2 izm. na talilni peči po 12 ur V1PO režija 6 14 DS LIVAR 6 14 ■ . 1 mes. Inženiring 6.30—8. 13.30 dalje 6.30—8. 14.30 dalje mesečna —10 + 10 „ — po term. kol. ZST 6.30—7.30 14 30—15.30 6.30—7.30 16.30—17.30 tedenska po term. kol. IC 7 15 ' • 7 - 17 (vzgojitelji imajo celodnevno dežurstvo) PB 6.30—8. 14 6.30—s: 15,30,dalje mesečna + 10 8,—14, (8,—15.30) Marketing 7.-8. 15.—16. • 7.-8. 17.-18. po term. kol. Alchrom 6 14 četrtek prihod 6 odhod 16 ds izir 6.30—8. 14. dalje 6.30—8.. 16.30 dalje po term. kol 8.—14. (8.—15.30 tor.) ,U-. ■ " rzr.lv " . '1 .1 . . ,ui • / i:> " . dL-1 mo, da mehki mojstri do ___/. „ a.. J:__ vsako, tudi nedelovno, hrbtom, da nam bo stalno pamet solil. Vendar pa ni povsod tako idealno urejeno, zato kajpak še potrebujemo nadrejene osebe, ki so nam lahko všeč ali pa tudi me. Tako imamo prima mojstre, pa tudi takšne, ki so do konca »zajebani«. »Le kdo jih je dal na tak položaj?* si V naslovu smo rekli »mehke in trde roke«, čeprav mojster dela le z besedami, ne daj bože. da bi s palico v roki. Seveda pa lahko vsako stvar poveš na različne načine. In z načinom, ki ga mojster izbere, si postavi ceno pri tistih, ki jim daje delo in ga tudi ocenjujejo. Tako imama sVof nje, trdi pa, zavedajoč se _________z,,Arin. nu . bi nalog, zahtevajo delo. morali ustvariti neko tt ^ nost, da bi imeli vsi m°ls . ^ približno enako stroge z ^ To bi odnosom in delo*"> uspehu samo koristilo- FRAN VOD^1 t $k Zlt ^krni tako lepo brati športnih poročil kot v službi! 1 Nekateri pa pravijo, da ljudje premalo berejo... v hoh'aV^°’ da *ma- ali- naj bi imel, vsak človek nek - 01, 86 pravi opravilo, ki naj bi ga razvedrilo in ra- , ZVjjo| - - ne 0 njegovo osebnost po opravljenem obvez-V[j°1 delu. Konjički odpravljajo ljudem monotone t0S°P° službi, zatorej je dobro, če najdemo čas za 'kar nas veseli, da na primer opravimo kaj na v Potni jemo posodo, če treba, otroku ritko obri- gav°> kaj rezljamo, rišemo, opravljamo soseda, če .kaliti ne znamo ali tega ne zasluži. Koliko je v aznih dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjamo i:. °stsm času in prav je, da si z n jimi bogatimo živ- ^ --ateri pa pretiravajo, pa si vzamejo za ko-. ; čas tudi v pisarni ali tovarni, ko bi sicer mo- . ^adnja leta se pritožujemo, da naši državljani t .e,1>alc " Sel' ...^eka Kj ma*° berejo knjige, še manj jih pa kupujejo. veJ.s° vzroki vemo: v času in denarju. To je lahko j Jeti, kajti toliko možnosti razvedrila ima človek y Ijuh kina, veselic, prepirčkov, do prask, pa van.ezenskih obračunavanj... oprostite, za našteli Pnmankuje prostora. 2na°niiček bi lahko rekli še marsičemu, ne samo ČgJdkam, kajti ta beseda je lepa. Namesto da re-l;a?0'''zabušava«, se lepše sliši: »ima h ob. počit-^ ker očitajmo človeku da je pasivni športnik, ci^^končno dolgo bere nogometne rezultate, re-y tem° ,aJe- da je pač njegova duhovna rekreacija v y ;a ’ da pozna kdo je zabil gol, pa kakšne prilike je igrjv?v'J kdo drugi! Ja, ta, ki bere med delom bi na cu že pokazal kako se daje gole... No, zato mu lahko mirno priznamo, konjiček mu je da o nogometu veliko zna. Nikar mu ne tlačimo pod nos kakšnih drugih športov. On je enostranski specialist in bogastvo svojega znanja potrjuje kjerkoli, le popoldne v prostem času nikar, kajti take novice je treba prebrati zjutraj še sveže, čeprav so razultati že znani, a vendar je bolje dvakrat premleti isto —saj gre vse v rok službe. Kar poglejte okrog sebe če niste že med njimi! Koliko je takih ki veliko berejo in so bolj športni od poklicnih nogometašev. Ti bralci pozna jo več imen in lastnosti igralcev kot nogometaši sami in dopoldne po dobro prespani noči si lepo privošči jo odmor za branje. Naj vidijo delozagnanci, da tudi oni »delajo«, čeprav malo po svoje. Vsekakor pa z veliko vnemo zmanjšujejo slabo oceno, da ljudstvo premalo dela! Kar poglejte po šihtu, kako je športni časnik zdelan od številnih rok, ki so pomagale, da odhajajo ljudje domov športno bogati, vzgojeni! Vidite, s številom bralcem smo lahko kar zadovoljni ! Saj ni treba buhti v knjige, da bi se ponašali z omiko. Tisto pa, da premalo delamo, tako ni važno za nogometne zanimalce: Ta pravica jim pripada in jim tudi bo, pa čeprav bomo zato imeli manj standarda. Tega naj imajo drugi, ki v službi delajo in se kvečjemu doma pri kosilu razburjajo nad slabo igro kakega športnika. Kakšen smisel pa sploh ima to, saj domačim športni komentarji ne gredo v uho? Na delovnem mestu pa imaš vedno dosti pristašev za debato, delo lahko čaka. FRAN VODNIK y tromontaža ima precej ležišč v prikolicah, garsonjerah in brunarici Delavci delajo škodo t0>j Elektromontaža ima za letovanje svojih delavcev (teh je ’ \e,u 570) na razpolago 18 prikolic, katerih jih je 7 v Cikatu na pfj p01 Lošinju, štiri so na Krku, štiri na Stoji pri Puli ter tri v Lanterni Idj., ifeču. Poleg tega pa ima tozd dve dvosobni stanovanji na Miho-C na Cresu, dve garsonjeri v Kranjski gori ter brunarico na Rogli. A nji ''anje ob morju je za delavce Elektromontaže organizirano od ju-kLjr? septembra, medtem, ko imajo delavci, možnost letovati na 1,8 pf1 ln v Kranjski gori prek celega leta. iff k0giaza 8 svojimi počitniški kriva ^ostmi skoraj.v celoti po- E!,C2c.bC|”,=,".-™i;h. Letos bodo v Elektromontaži pripravili poseben pravilnik o koriščenju počitniške zmogljivosti, v katerem bodo opredeljene pravice in dolžnosti uporabnikov teh zmogljivosti. V tozdu menijo, da bo potrebno zadolžiti enega od delavcev, ki bo skrbel Za redno vzdrževanje počitniških objektov. M. P. svo- 2^ev, so se v letu'1983 v s'talj let °čili da ne bodo regrc-oj skiipn °VanJ v okviru počitniške sklacju 1 Sozda, ker je bilo v *>re,t'aln!'kUpne Porabe tozda . Renr,, sredstev za te namene, 'etovaij Sl!anie delavcev, ki bi P iO sozda, bi y kateri n, ^dvojnega regresa ne-avcem. .... vj ai° tUožn°Zt*a Elek,romontaža Upn0s(jv okviru počitniške pomenilo tv,01 dela- kj0avci pof'i?n°St ietovati tudi v ok k r je n.n,ske skupnosti sozda, a9’ 8 tem8‘,'nizirana tndi prehra- v0l°či počftn -[aČai° ceno' ki j° Lf>stSiSkUpnOStSOZda tSbeI1i°",ontažini komisiji za iv6 ^dev an<^ar^ stanovanj-5 rnaniklna področju ^tovanj uenjena °°levosti, ki so na- (>tedv2,nrnskemu letovanju in f lic. zaradi šolskih pore Ob sprejemanju plana 1984 Od plana, preko potreb, realnih možnosti (če bi hoteli), želja, do vizije... u!>Sžsuže|eČSHm°tr' tedne in b'!‘ zimske 1]° VS! delavc' kori- skikkoriščenf°CltniCe’ Prednost • 1 nJU Zimskih nrV^t,-,; |a'° žttioom U z’mskih počitni-lisn l°zda Fi°LSt' lmai° tisti Je- C Cl°vah veokr0m0nlaže’ki še i 8li'Vos I kviru Počitniških Sneozda in imajo šolo T0?H_0,roke. ^ik^^evanTp3 problenic v zvezi Pra?8lj'vOsti . ““J uc,“v« te VihSaom,^ "porabljajo brez he" dn°sa do skupne imo- v°sti saj delavci A - »IMP« DO EMONI) LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD TEN ENERGETIKA Ljubljana, Vojkova ul. 58, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge: TEHNIČNEGA ADMINISTRATORJA POGOJ: srednja šola administrativne smeri in najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj , Za opravljanje teh del in nalog sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas. Poskusno delo traja 1 mesec. Osebni dohodki se izplačujejo po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke TOZD. S stanovanji ne razpolagamo. Interesenti naj vložijo pisne vloge na naslov: »IMP« DOEMOND TOZD TEN ENERGETIKA Vojkova 58, 61000 Ljubljana. Rok objave je 8 dni. Razmišljanje v stablli zacijskem letu 1984 Ah, ljuba moja denarnica, tl sl bila pa že lani prevelika za moje inflacijske dinarčke! (P)OSEBNE NOVICE <1 (F)OSESNE NOVICE ® (P)OSEBNE NOVICE © Kdo pravi, da ni od političnih šoi nobene koristi? Marsikdo pravi, da človek od raznih oblik družbenopolitičnega izobraževanja nima kakšne posebne koristi. Predsednik IO Panonijine sindikalne organizacije Ladislav Abraham pa pravi, da so vsaj sindikalne politične šole lahko zelo koristne. On je to sam preizkusil. Bilo je v decembru, ko je šel Lati s kolegom Jožetom Škafarjem na sestanek koordinacijskega odbora sindikata v sozdu. Sestanek je bil na Vojskem, kamor so vrli sindikalisti iz idrijskega Ti a organizirali poseben avtobus. Toda zeleni vlak iz Murske Sobote je imel zamudo in tako sta Laci in Jože prišla v Idri jo, ko je avtobus ravno dobro odpeljal na Vojsko. Na Vojsko pa avtobusi vozijo kaj redko, medtem ko je peš tja gor kar nekaj ur hoda. Kaj storiti? Takrat se je Laci spomnil, da je pravkar končal sindikalno šolo v Poljčanah, kjer se je spoprijateljil z nekim sindikalistom iz Idrije. Pa je sklenil (tporabiti znanje (oziroma znanstvo), ki ga je pridobil v okviru družbenopolitičnega izobraževanja. Poklical je prijatelja, ki je Lacija in Jožeta pripeljal na Vojsko, še preden so drugi IMP-jevi sindikalisti začeli prvo točko dnevnega reda. Skratka, Panonca nista zamudila niti ene točke, Šilce žganega, s katerim se je začela ta seja v hribih, pa sta dobila naknadno. Pa naj še kdo reče, da ni od sindikalnega izobraževanja nobene koristi! L. J. Prispevek k povezovanju (ob medtozdovskl ohcetl na Trati) Tudi ml čestitamo Jani In Tonetu Plantanu! Med dobitniki Priznanj sozda IMP za leto 1983 je tudi neutrudni dopisnik našega Glasnika Fran Vodnik. Sajete opazili, da za vsako številko našega časopisa napiše po nekaj glos in člankov, v katerih največkrat kaj pokritizira — bodisi da šiba obnašanje naših ljudi, Id stabilizacije kar nekako ne morejo razumeti, ali pa opozarja na razne napake in slabosti v tozdih na Trati. Zato Vodnik pravi: »Jaz sem edini, ki si je prislužil Priznanje sozda IMP na račun tega, kar je pri nas slabo. Vsi drugi So morali narediti kaj pozitivnega.« Ja, res čudno je novinarstvo, ki se hrani predvsem s tem, kar je negativno. Na sliki: Namestnik sozdoveea generalnega direktorja Janez Stanovnik izroča Priznanje Franu Vodniku. Z občnega zbora Planinskega društva IMP Hribi vabijo tudi pozimi! Osvojili mnogo vrhov Planinsko društvo IMP je lani uspešno izvedlo vse načrtovane izlete in druge akcije. Na občnem zboru v petek, 6. januarja so planinci potrdili poročilo o delovanju upravnega odbora v minulem letu in tudi sprejeli program izletov za leto 1984. Predsednik planinskega društva Lojze Kosi je najprej vsem navzočim planincem in gostom, kakor tudi vsem tistim planincem, ki se občnega zbora niso mogli udeležiti, voščil srečno novo leto z željo, da bi jim hrepenenje po občudovanju narave in vreme vse leto omogočala utrjevati zdravje ter širiti krog znancev in prijateljev. Nato je povedal, da je ime! upravni odbor planinskega društva od lasnkega občnega zbora, ki je bil 25. februarja 1983, enajst sej. V upravni odbor so med letom kooptirali pet novih članov, tako da zdaj šteje 26 članov. Kljub temu je udeležba na sejah nekoliko slabša, kot prejšnje leto — povprečno je prišlo po 9 članov upravnega odbora. Disciplina je pri nekaterih članih upravnega odbora popustila, upoštevati pa je treba, da imajo mnogi terensko delo, pa se sej težko udeležujejo. Stanje pa ni kritično, je menil Kosi, ki je zatrdil, da je upravni odbor vse pomembnejše odločitve sprejel na sejah, ko je bilo prisotnih več kot polovica članov. Kosi je nato poročal o opravljenih izletih in koliko planincev se je udeležilo vsakega izmed njih. Zahvalil se je vodnikom za njihov trud pri izvedbi izletov. Ob tem je povedal, da so samo trije vodniki premalo za društvo s 383 člani. Društvo je za vodnika evidentiralo še dva kandida- ta, ki obiskujeta tečaje za usposabljanje. Društvo lani ni uspelo nabaviti planinske opreme, zato so se dogovorili, da bodo to skušali narediti letos. Prav tako se še ni uresničila želja, da bi skupaj s pevskim zborom in koordinacijskim odborom sindikata dobili sobo za administrativna opravila. Planinsko društvo se je vključilo v akcijo zbiranja denarja za razširitev doma na Kredarici. IMP tozdi in planinsko društvo so zbrali za Kredarico 537.000 dinarjev. Kosi je še povedal, da bo kmalu končana druga faza doma na Vojskem in povabil vse planince, naj se ob koncu udeležijo delovne kacije, na kateri bodo počistili dom in uredili okolico. Datum planinske akcije na Vojskem še ni znan. Na občnem zboru so potrdili tudi nove članarine in sicer: za člane 235 dinarjev, za mladince 125 dinarjev in za pionirje'(ril dinarjev. Od letos bo v članarini vključena tudi zavarovalna premija (25 dinarjev za člane In mladince, 20 dinarjev za pionirje), tako da bo vsak član planinskega društva zavarovan v primeru nesreče, pa tudi reševanja ali odškodninske odgovornosti. Planinsko društvo je imelo lani 469.000 dinarjev prihodkov in 257.000 dinarjev izdatkov, tako da je bi! pozitivni saldo na dan Program izletov za leto 1984 7.1. Po poteh Pohorskega bataljona 8.1. Pohod v Dražgoše 21.1. Domžalska pot spominov: Domžale — Ihan — Mu-rovice (7.434) — Grmače 4. 2. Domžalska pot spominov: Trojane — Limbarska gora — Moravče 18. 2. Mengeš — Gobavica — Koscev — Vrh — Trzin 25. 2. 19. Spominski pohod na Stol 10. 3. Jubilejni 10. zimski pohod na Snežnik 17. 3. Škofjeloška planinska pot: Škofja Loka — Osolnik — Toše — Polhograjska Grmada — Toško Čelo — Šentvid 25. 3. 9. Tradicionalni pohod na Porezen april Tradicionalni pohod na KLJUČ Ljutomer Soteska — Frata — Žužemberk maj Pohod ob žici okupirane Ljubljane 13. 5. 8. Pohod na Blegoš 27. 5. 14. Planinski tabor ljubljanskih planincev na Polževem 2. 6. Golica — Pristava — Javornik 16. 6. Črnivec — Lepenatka — Rogatec — Gornji Grad 22. 6.—24. 6. Slovenska planinska transverzala: Slovenjgradec — Plešivec — Šentvid — Smrekovec — Raduha — Rogovilec 25.7.-29.7. MONT BLANC (4.807 m) 3. 8.-5. 8. TRIGLAV (2.863 m) 18. 8.—19. 8. Mojstrana — Vrata — Sovatna — Križki podi — Razor — Vršič 2. 9. Ratitovec ali Tromeja t 9.9. Dan planincev na Gorjancih 22. 9. Podljubelj — Kofce — Veliki vrh ‘ 6.10. Dobrča 20.10. Izlet v neznano 1 10. II. Nanos 24. 11. Praprotno — Lubnik — Škofja Loka 8.12. Vače — Zasavska gora — Zagorje Upravni odbor PD IMP si pridržuje pravico do sprememb navedenih datumov. Ob desetletnici kluba Livar Ivančna gorica Nogometni turnir Ob desetletnici nogometnega kluba Livar bodo v Ivančni gorici organizirali 2. novoletni turnir v malem nogometu pod pokroviteljstvom delovne organizacije Livar—Viktor Koleša in Sportskih novosti. Turnir bo v telovadnici šolskega centra Josip Jurčič v Ivančni gorici. Začel se bo v soboto 21. januarja, nadaljeval se bo 22. in 28. januarja, finale pa bo v nedeljo, 29. januarja 1984. Prijave sprejema nogometni klub Livar, Ivančna gorica. Prijavnina je 1500 dinarjev, ki jo nakažite na žiro račun Livarja 50130-678-93721 do 18. januarja! Žrebanje parov bo 18. januarja ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Ivančna gorica. Organizatorji posebej vabijo k sodelovanju IMP ekipe. V nedeljo, 29. januatja, ob finalu nogometnega turnirja pa so pripravili še posebno poslastico za ljubitelje nogometa — prijateljsko tekmo v malem nogometu med reprezentancama delovnih skupnosti sozda in Livarja! L. J. občnega zbora kar precejšen. Janez Marinko je povedal, da je nadzorni odbor pregledal dokumentacijo in se prepričal, da je v redu, nato je občni zbor finančno poročilo potrdil. Marjan Požar pa je predstavil predlog izletov, ki so ga pripravili vodniki ob pomoči Roberta Kastelica in Nandeta Klobučarja. Upoštevali so razpravo na lanskem občnem zboru, da bi morali kdaj organizirati izlet tudi na kakšno od znanih gora v drugih republikah, pa so v program uvrstili Učko. Tudi letos pa ima društvo v programu izlet v tuje hribe. Zdaj so si izbrali za cilj najvišjo goro naše celine Mont Blanc. Na občnem zboru je tajnik planinskega društva Robert Kastelic izročil Borisu Ribariču spominsko značko in potrjeno izkaznico za opravljeno Pot Ljubljana—Reka. To je pot, ki so jo odprli šele septembra lani, Boris Ribarič pa jo je prehodil že do 1. novembra in sicer kot tretji. Poročilo o občnem zboru pa ne bi bilo popolno, če ne bi omenili Barbare Pirih, ki je na začetku deklamirala pesem »Soči« in njenega brata Janeza, ki je zapel Kekčevo pesem, saj sta tako poskrbela za prisrčen začetek občnega zbora. Kot običajno so sodelovali tudi pevci. Rudi Wand pa je zavrtel nekaj filmov, ki jih je posnel na izletih našega planinskega društva. L J Po Domžalski poti spominov Planinsko društvo IMP bo začelo letošnjo sezono izletov s Potjo spominov NOB občine Domžale. 21. januarja od Domžal do Grmač Zbor za prvo etapo Domžalske poti je v soboto, 21. januarja ob 6.45 na avtobusni postaji. Ob 7. uri bo avtobus odpeljal udeležence v Domžale, od koder jo bodo mahnili ob spomenikih NOB proti Ihanu in naprej na Trojico, pa skozi Križevsko vas na Grmače, od koder se bodo spustili v Moravče. Pot ni težka in se lahko zanjo odloči prav vsak ljubitelj hribov. Hoje bo okrog pet ur. Izlet po prvem delu Domžalske spominske poti bosta vodila Robert Kastelic in Bernard Klo-bučahOča. Rihard Hribar pa je obljubil, da bo prinesel s seboj vodnike po tej poti, da jih bodo lahko kupili vsi, ki bodo želeli dobiti spominsko značko, za kar je treba knjižico izpolniti z žigi. jan, kjer bodo izstopili in se podali proti znani domačiji na Dolinah. Tu bodo udeleženci dobili prvi žig (v vodniku je to št. 10), pa tudi Šilce kratkega, če bodo želeli. 4. februarja od Trojan do Moravč Takoj naslednjo soboto bodo planinci naredili drugo etapo Domžalske poti. Zbor bo spet na ljubljanski avtobusni postaji, čas pa bo objavljen naknadno na običajnih mestih, kjer so objavljena obvestila o izletih. Avtobus bo udeležence popeljal do Tro- Potem jih bo pot vodila skozi gozdove do vasi Borje in naprej na Golčaj, kjer se bo vodnik obogatil z naslednjo številko (9). Od tod bodo šli spet po gozdnih poteh do Pristave, kjer je pri Trdinovi domačiji naslednji žig (8). Od tam se gre naprej do cerkve na Limbarski gori, kjer bo daljši počitek. Tam je domača gostilna, kjer bo mogoče dobiti tudi kaj toplega za pod zob. Z Limbarske gore vodi makadamska cesta v dolino v vas Hrastje, kjer čaka naslednji žig (7). Od tod pa samo še v Moravče, kjer bodo udeleženci dobili še zadnji žig na tej etapi — seveda tisti, ki se ne bodo udeležili že prvega izleta. Iz Moravč bo povratek v Ljubljano z rednim avtobusom. Izlet bo vodil Rihard Hribar, ki pravi, da pot ni zahtevna, čevlje pa je že treba imeti dobre, saj bo hoje okrog 6 ur (brez postankov). Tudi na vreme moramo biti pripravljeni, zato bodimo toplo oblečeni, pa tudi zložljiv dežnik v nahrbtniku ne bo odveč! R. K., R. H. Zadnja dva izleta Planinskega društva v letu 1983 V gondoli čez Savo Čeprav se je planinski koledar PD IMP Ljubljana že iztekel, je bil kljub teinu 13. novembra 1983 organiziran pohod na Kum. Lepo jesensko jutro, pa čeprav malo.hladno, je privabilo precej planincev na pohod, da je skupina štela kar 16 udeležencev vseh starosti. Z vlakom smo se peljali do Zidanega mosta. Tu smo doživeli presenečenje, ki ga nam je že prej napovedal Oča. Nekateri so mislili, da gre za potegavščino, pa je vendar bilo res. Priti moramo čez Savo. Mostu ni. Preko reke je napela jeklena vrv, na kateri visi majhna gondola. Gondola sprejme največ dve osebi. Pogon je ročen. Gondola niha sem in tja, a se ne more smeti z vrvi, in pasti v mrzle valove Save. Strah pa je le tolikšen, da nekateri razmišljajo na povratek. Na koncu, smo bili vsi hrabri in srečno prišli na drugi breg Save. Kateri še ni hodil 'po tej poti, jo velja poizkusiti, čeprav je markacija slaba. Pot je nato zavila strmo v breg, da si se lahko v koleno ugriznil. Kmalu so bile odveč kape, puloverji, in druga topla oblačila, saj je hoja v strmino nadomestila vso to obleko. Tako smo hodili nekaj manj kot eno uro, da smo bili vsi do dobra prepoteni. Skozi dolino Podkraj, je bila pot zlož-nejša in po dveurni hoji smo prišli v zelo raztreseno vas Kluč-nice. Lep sončen dan, pa se brez vetra nas je navduševal, da smo skoraj pozabili na utrujenost in Spominski pohod na Javornik Kot vsako leto, je bil 18.12.1983 že petič organiziran zimski pohod na Javornik nad idrijskim Črnim vrhom, posvečen 47 borcem Gradnikove brigade, ki so padli za svobodo 23. 12.1943 prav na Javorniku. Proslava ob spominskem obeležju je bila, čeprav - je pihala burja, ki je nosila dež, pomešan s snegom. Poleg govora, ki ga je imel predsednik skupščine ob- Kljub slabemu vremenu (saj nas je dež s snegom, močno namakal vso pot gor in nazaj), so se planinci zbrali v velikem številu, da počastijo spomin padlim borcem za svobodo. Ljubljana je bila na tem pohodu zastopana maloštevilno. Tudi iz PD IMP, je bila udeležba zelo skromna. Verjetno, za tako maloštevilne udeležbe iz Ljubljanske smeri ni pripisovati nezainteresiranosti, malomarnosti ali slabemu vremenu, odločilnejša je bila neorganiziranost prevoza, saj je od Ljubljane do Črnega vrha 52 km, drugega prevoza pa ni kot avtobus ali lasten prevoz. Pri lastnem prevozu, vemo kakšne so težave. Kdo naj bi poskrbel za prevoz, ne vem. Zjutraj se še nekako dobi avtobus za Bovec ali Idrijo. Drugačna pa je slika ob povratku popoldan. Prepolni avtobusi se v Godoviču sploh ne ustavljajo, s Črnega vrha do Godoviča pa tudi ni pravega prevoza, najbolje je na stop. Potrebno je kar veliko mero potrpljenja in čakanja, da prideš nazaj v Ljubljano. Pohod je bil dobro pripravljen. V koči si dobil čaj brezplačno. Če ti ni bil dosti en čaj si dobi! še drugega. ZDRAVKO NASTRAN Planinska skupina v Panoniji Vključiti še v-prijateljev planin V Panoniji deluje plAj skupina, ki jo vodi vneti ljun horje, konec maja pa so se pravili na Golico. Ker so p° II Stol le s spominskih pohode': ga lani obiskali tudi sredi j3^. zraven pa še Zelenico in . gunjščico. V največji vf , sredi julija so šli na Uršljo g Zaradi velikega zanimanj3, očaka Triglava so letos org3^ in d : kO" de to; IM sv« za< Olj Vc I rali kar dve skupini prvo v začetku, drugo pa 1 avgusta. Nekaj članov pa konec avgusta podalo v Kan ške Alpe. Žal pa moramo nekaj skupine tudi kritizirati, kets . leto niso udeležili niti enega1 ta. Panonijini planinci so se 3 vorili, da bodo v letošnje111 skušali pritegniti v svoje vi* j več ljubiteljev planin in da ■* lakoto. Le kratek postanek za pogled v dolino in že smo pot nadaljevali, da se ne bi preveč ohladili. Planinska pot Zidani most — Kum, pelje največ skozi gozdove in dolino Podkraj, zato si med potjo ne moreš Ogledati širše okolice. Po triurni hoji smo prišli na vrh Kuma. Tu se je. pogled odprl na vse štiri strani, saj je čisto ozračje omogočalo prelep razgled. Tako smo si razgledali vso okolico, saj sta Oča in Robert rada odgovarjala na vsa vprašanja radovednežev. Posebna zanimivost vrh Kuma je cerkvica. Čeprav jo oskrbuje muzejsko varstvo, je od zunaj videti kot pozabljena, ima pa bogato zgodovino, še iz turških časov. V njej je maševal Primož Trubar. Kasneje pa je v njej maševal tudi Simon Gregorčič v družbi Antona Aškerca. Od daleč smo si ogledali še televizijski stolp vrh Kuma, saj je videti kot velika tovarna. Po okrepčilu iz nahrbtnika, nekaj pa v gostišču, ki je lepo urejeno, smo prišli do novih moči za spust v dolino. Še posnetek za spomin in že smo se spuščali po stezi, ki vodi smer Trbovlje. še naprej sodelovali z Ma1’00^ predsednika Panonijine P13 ske skupine je predlagan An Zadravec. j Pripravili so že tudi pr°č£li^ januarja po poteh Pohot*, bataljona, februarja P°k° Stol, marca Snežnik in P°r gr po kolesarski poti s koles°o(roj junija do septembra pa s° , $;r),ed Panonijini planinci podah v,g|' tje1 vinjske Alpe, na Triglav. > J R co, Kanin in celotne M' Alpe. V septembru pa se jkt udeležili dneva slovensk’11 ^ nincev in obiskali Pohorj6- ^ P Obvestilo s bralcem Jj* Uredništvo IMP ^ } Ni snika se je preselil0 'pd Trebinjsko 9, to je v s® 11 si sko BS-3 za Bežigr8® Imamo tudi novo .ji^' ionsko številko: 343'j* 4«^, Pošto za Glasnik še naprej pošiljate tu® *etn Titovo 37. V čine Idrija, in kulturnega programa, je bila izstreljena še salva, da je spomin na padle borce za svobodo izzvenel vojaško. Skupina planincev PD IMP Ljubljana, je ob povratku razmišljala, da bi bilo treba za obisk zimskega pohoda na Javornik, izvršiti več objav. K organiziranju pohoda, bi bilo pristopiti z več razumevanja, da se dostojno počasti spomin tako velikega števila padlih borcev za našo svobodo, na tem mestu. Ni zadosti, da se udeležimo samo nekaj zimskih pohodov kot so: Pohod na Stol, Snežnik in Porezen. Borci med NOB so krvaveli po vsej Sloveniji in Jugoslaviji, ob vsakem času, zato jim je na vseh mestih, kjer so omahnili, dati spoštovanje in zahvalo za priborjeno svobodo. Z udeležbo na pohodih, izražamo priznanje, spoštovanje in zahvalo padlim borcem v NOV, drugič pa sami sebe fizično utrjujemo, da*smo sposobnejši upravljati vsakodnevne naloge. Lepi uspehi Panonijinih športnikov v letu 1983 • aJ $ixt< Ptic JPjei h S pke V skupnem seštevku ekip druil v občini V hotelu Diana v Murski Soboti je bila ob koncu leta tTa^ate