ILUSTRIRANI SLOVENEC Leto VI 30. marca 1930 Štev. 13 foto: Magajna ti. Znamenitosti slovenske zemlje: Žužemberški grad 98 Iz našega vojnega letalstva I(i\>kči r>kii(liilii |)ii(ak (I je liclfriii iski-iii iicrod i oiiiii. m \ išci-iiii \ liojiii red. poNcljii /a pive poiiileidiiiiskc vaje. Nu^c xojiio Ifttilstxo se \<\/.\\]i\ sicer l)icz vsakcgii /M rui ii ji'Hii linipii. loilii /en/cid |c /!¦ jiiku |)oiiK'iiil)iK) \.išiii(i lil liilikci / /.aii|jiuijciii /renili vanj. Tiidija Soiiderinajfi /rakn|)la. eden na jod lične jši h jnjioslo-\anskili lelalce\. Na de>Hi: \ |)ro.sla\o 100 letnice belgijske lleo letnico svojega ohstoja. .Spodaj: J. C iz .Šenčurja pri Kranju, iia\duši'iii radioamater, posluša prenos z Vrlinike \ trenutku, ko i);rajo tam tamhiiraši S\ihaujsko ro/ico. ¦Spodaj v pokoiičnem eet\er-nikii: l\an Mencej. ki je pred kratkim ohliajal 45 letnico shižhovaiija kot železniški kurjač in je prevozil vse slovenske, hrvaške in hosenske proj;c. -Na desni: Janez Resnik, hivši čevljar in posestnik, ki ži-\ i sedaj še čil in zdrav pri svojem /etii v /.alo-je dopolnil 15. t. m. izredno starost 97 let. Mož se še živo spoini-iija fevdalne dohe in L- I.S4,S. Spodaj : Zaključna scena iz ijtre Varuj uii dom in študiraj«, ki so jo z velikim iispehoin uprizorili društveni if;ralci iz Nakla pri Kranju najprej (Ionia, dne 2~t. t. m. so pa {lostovalj z njo 1- tudi v Kranju. 100 Napredek naših ženskih domacih obrtov Čipkmstvo je pri mis /e dolftii desctletJH soin najbolj ra/vit in tuijbolje organizirali donuie ženski obrt. lloijiil. l'olhov (iraJec. ?.eleziiiki. Ziri. Poljane nad Skofjo Loko. l'ara pri koeexjn in Prevalje so najbolj inoeni eentri za eipkarstvo. ker imajo zelo raz.Kežno okolico, 'relinicno je iiapiedovalo eipkarstvo do najvišje stopnje nri posameznicah in čimvečji bode obi.sk čipkarskih .šol. tem boljši l)o(le delavski naraščaj. / dolirim delom raste tndi cena. slabo delo jo pa uničnje. Zelo važna je propaganda za naša dela \ inozemstvu in doma. Po prevratu so bile razstavljene in odlikovane čipke v Parizu. Barceloni, llaagn in Kodaiiju. doma je pa bilo več dobro uspelih propagandnih razstav. Napake pri inozemskih razstavah so lile. da se je premalo itledalo na trgovsko stran. Pri razstavljenih izdelkih mora niti stalno nekdo navzoč, ki daje potrebna pojasnila in je strokovnjak. Čipke in beli izdelki morajo tvoriti vedno samostojen oddelek, ker jih sicer pisane vezenine >prekričijo«. Diavska banovina obsega lepo zank roženo organi/i rii iio celoto in /tito iiai lii nastopala vrulim s poselinilii oddelkom. Pridruži se ji lahko Dalmacija z belimi izdelki in Bosna s 'keramii. Tudi domače tkalstvo je napredovalo v toliko, da se tkejo sedaj poleg debelega domačega platna tudi tanke bombaževinaste tkanine in celo umetna svila, kar je za revno Belo Krajino velikega jometia. Vpeljale so se lesene mehanične statve, na kater h je pogon mnogo hitrejši kakor na staiili. Oblačilni stroški se znižajo lahko za polovico, linetnemii tkivu se posveča tndi precej pozornosti. Letošnje šolsko leto je začel IJrž. osrednji zavod za ženski domači obrt \ Ljubljani s poukom tkanja gobelinov. Začetna dela so prav dobro izvršena. Potrebna je odprava carine na sukanec za čipke ili igle. ker je potem konkurenčna zmožnost v inozemstvu večja. I deležna na vzorčnih sejmih v inozemstvu bi morala biti stalna zlasti na Dunaju ili v Leipzigu in gxitrebna je organizacija propagandnega tiska v inozemstvu Vsa objavljena dela je izvršil Državni osrednji zavod za ženski ddiiiači obrt v Liiibljani. slovenske čipkarice na va.si (v ?.e-lez.iiikih) pri delu. Spodaj: Madona po načrtu ge. Nelv (ieiger iz Zagreba. krstni priič za kraljeviča .\ndreja. .Spodaj: Belokranjica /.a novimi, izboljšanimi krosni* (= statvami) za izdelo-V a nje ii met ne sv ile. Belokranjski otirač /. mtitivom kolo v lile tehnikL .Na desni: Cerkvene čipke po nar. motivih. .Spodaj: Čipkarski tečaj /.a mladino v Zireli. središču slov. čipkarstva. 101 Pri tlelu velikega tile prta v Drž. osr. zavodu za žen. dom. obrt v .jubljani. .Spodaj: Blazina v pisani nar. vezenini po nnčrtn m rh ! m ik :i , Prtič iz najfinejših čipk po načrtu ge, ZI, Snil'lay Zavesa iz šivanih čipk in vezenine, last grofice Kiihiier. .Spodaj: Statve za tkanje gobelinov, ki jih TP začel inaiati Di ž, osi-, zavod. \a levi; Najfinejše čipke. Spodaj: Poj{led v čipkarsko propagandno razstavo v Litiji 1. 1928. 102 Zanimivosti iz Holandske Na I lolaiulsktMii, ki je sicer glede lenitine in tiaprerlka svojega prebivalstva na enetu prvih mest. /, veliko vnemo čuvajo stare šege in običaji. Med take bi tudi lahko prišteli sejme za sir v Hnorn-ti iii Alkmaar-ii. S poslednjega objavljamo danes nekaj slik. Vrši se vsak petek (v Iloorii-ii vsak četrtek) na velikem trgn. Ob njegovi daljši strani teče kanal, kjer pristajajo dovozni in odvozni parniki. v ozadjn )a stoji poslopje s tehtnicami za sir. Večino ilaga spravijo na tig že prejšnji večer, le manjši del \ petek zjntraj. Je to izključno edamec \ kroglah po 1 do 'A kg in 5 do 6 kg (prvo to\aitiiška. drugo kmetska produkcija). Sir nalože \ sklade. Okrog S—9 ure zjutraj je ves trg kar |)okiit. Kupci — večinoma veletrgovci — gredo od sklada do sklada in preskušajo sir najprej tako. da potrkajo nanj. .\ko jim je zvok všeč. ga navridno na-vrtajo in preskusijo konzistenco oz. elasticiteto (redkokdaj okus). Ako se pogodijo, pokličejo nosače. ki tvorijo nekak privilegiran stalež na trgu: oblečeni so v bele obleke, nosijo velike klobuke s širokimi krajci v vseh mogočih barvah. Ti nosijo sir na tehtnice. Kakor vse drugo, so tudi te tehtnice popolnoma starinske. Po končanem tehtanju ga nosijo k zato pripravljenim vozovom, oz. še v večji množim h kanalu, kjer se po posebnih žlebovih spušča naravnost \ notranjost parnika. Ti sejmi so že silno stari, in jih vzdržujejo v |)opolnoma starinski obliki, zlasti glede na tujski promet. Da je pa velik tudi njih gospodarski pomen, najbolje dokazuje dejstvo, da se mi sejmu proda vsak petek 50 do I5().()()0 komadov sira. Večino blaga spravijo na trg tovarne, le manjši del pripeljejo kmetje, ki imajo vpeljano izdelovanje sira kot nekako domačo industrijo. (.)riginalni kot so. pripomorejo mnogo k pestrosti življenja na ti'gii. Sej m za sir v Alkina-arju (Nizozemska) : pogltMl na rrg v prvih jutranjih urah. Na l(>vi: Pogled na skladovnice kmetiškega sira na trgu v Alknia-a rjii. Na levi: Nakladanje prodanega sira na ladje. Spodaj na levi: Kmetje so pripeljali sir na trg. Spoda j : De Waag«. poslopje, v katerem se nahajajo tehtnice za sir v .\lk-niaarjii: s|)redaj je videti nosače. ki odnašajo po končanem tehtanju sir na parnike. 103 Nil Youngov načrt sprejet v nem- škem parlamentu. \'o dolgotrajnili hudili debatah iii po ogorčenem boju med posa-iiie/iiiiiii strankami je bil dne 12. t. in. kcuičnc \ pariaineutu sprejet /, 78 glasovi večine. Vdiingov načrt za plačevanje nemške vojne odškodnine, s čimer je bilo rešeno eno najvažnejših vprašanj sodobne ev ropske politike. Naša slika nam kaže pogled v nemški parlament ob priliki štetja glasov. spodaj; Romunska kraljica Marija ji- priredila s svojo hčerko, priucczinjo Ileano. večje potovanje v Orijent. Ob tej priliki je obiskala tudi egiptovskega kralja Fua-(la. Naša slika nam kaže prihod kraljice v .Meksandrijo, kjer so jo sprejeli številni egi|)tovski odličnjaki. Vel. admiral Tirpitz, ustvaritelj predvojne nemške vojne niorua-rice in eden izmed vo-(liljiili osebnosti iz svetovne vojne, je umrl (). t. m., star 81 let. Dr. Scliacht današnji predsednik nemške drž. banke, ki je odstopil v znak protesta proti .sprejetju ioungovega načrta v nemškem drž. zboru; njegov naslednik je postal bivši kancler dr. Luther. Na desni; Po strašni povod-nji prizadete pokrajine v južni Franciji je obiskal tudi predsednik republike, l)ou-mergue (X) v spremstvu ministrskega predsednika Tar-dieu-a (XX) in več drugih članov vlade. .Spodaj: Komunisti pokazuje-jo vedno večjo aktivnost po vseh deželah in povsod uprizarjajo nemire. Pri tem jim zlasti dobro služijo brezposelni. Naša slika nam kaže take komunistične demonstracije v Philadelijhiji. Na levi: V Rimu grade že dlje časa velikanski stadion. >Forum .Mussolini* nazvan. Okrašen bo s celim gozdom kipov. .S tem stadionom hoče počastiti fašistična država svojega duceja. 104 Naši okrožni nogometni prvaki Na (li-siii: Moštvo intiriborskegti Rtipida, ki si je \ jcseii-ski sezoni |)o enoletnem presledku ponovni, osvojilo prvenstvo nuiriborskega nog. okrožja. .Spodaj : Moštvo SK Ilirije, ki si je po dveletiUMii presledku priborilo jesensko pr\enst\o ljubljanskega nogom. okrožja in ima luijvee upanja za prvaka I.Nl'. Spodaj na desni: SK Celje, ki je že več let prvak celjskega nogometnega okiožja. A. Uereutal: Singapurska krasotica Povest Harum Caixiana je samo z glavo odkimala: >>Fri nas mu pravimo .samo ,Charlie'... Poprej pa je imel drugo, daljše ime ... Pozabila sem ... Hotel je med (Klmoi'om stopiti k vam, a ste bili že odšli iz gledališča... Zelo mu je bilo žal!« Singaleški voznik se je naveličal počasnega koraka in je iia vso moč sunil ubogljivega zebuja z nogo v trebuh. Ta je dvignil glavo in se poskusil spustiti v tek. :»Danes zvečer iia vsak način pridem k predstavi!«, je za slovo zaklical Rahmanov. Harum Čaudana je pomolila glavo izpod jadrovine, s katero je bil voz pokrit. — Povejte, da gresta k igralcem ... Ni se vam treba usesti med občinstvo... Po meni vprašajte ... Peljali vas bodo!« Rahmanov je obstal. — »Ivdo bi le to bil? Pravi, da me dobro pozna... Bila sva ž njim nekoč celo prijatelja? Vse zaman: nikakor ne morem slutiti, l^do je! Kako tesen vendar je svet! Kako bi mogel sicer pričakovati, da nenadoma srečam tukaj, v Singapuru, kakega znanca iz svojega nekdanjega življenja?!« IV. Ko je prišel Rahmanov zvečer v Malajsko gledališče, ga je pri vhodu sprejel včerajšnji sluga: bil je menda že vnaprej obveščen. >^Le sem, sir! Izvolite z menoj naprej!«, se je izredno spoštljivo priklonil in odpeljal Rahnianova po nekem hodniku. .Na koncu hodnika je potrkal na vrata. — Bisi?« (Prosto?) — je zaklical po malajsko. Notri se je nekdo oglasil. Sluga je pred Rahmanovom nastežaj odprl vrata: Izvolite, sir!« Zastor iz temnega blaga je delil sobo, v katero je stopil Rahmanov. v dve polovici. Spredaj je stalo ve6 pletenih stolov in bambusova miza. Po stenah so visele vsakovrstne ženske igralske obleke. V sredi je visela petrolejka. Luč je brlela in komaj svetila skozi zakajeno, menda nikoli ne pobrisano steklo. Po kotih je ležala temna senca. Rahnmnovu naproti se je dvignil iz naslonjača visok starec s sivo. nenaravno štrlečo brado. Vprašujoče je uprl v tujca pod rdečimi vekami skrite oči. ;>Rad bi videl miss Harum t'andano!<, ga je angleško nagovoril Rahnmnov. Starec mu je jako vljudiro pritrje-valno prikimal z glavo, ki jo je imel ovito s pestro ruto, in nekaj lulgovoril po malajsko. Besedni zaklad, ki si ga je bil doslej nakopičil Rahmanov. ni bil posebno velik. .Ničesar ni razumel od tega. kar so mu povedali. »Miss Harum Čandana?«. je ponovil. Starec je zopet prikimal in zopet (nlgovoril v malaj.ščiifi, ~Ne razumete angleščine?«, je vj)ra.šal Rahmanov. »Ne!«; \ glasu, ki je izgovoril to iie!«. je zadonclo nekaj, kar je llahmauova napotilo bolj pazno si ogknlati starca. Stal je pred njim z nepremičnim temnobronastim obrazom, kakor malik v malajskem svetišču. .Medle oči so gle