C. C. Foitalš. — E$c* oünt mircoladl t vmntrdi 3 ottobre 1*8. fotamtzna itevilka 25 ttotlnh. tihaja vtmka sredo in pcttk zfutra). Stane za celo lei» 15 L * » pol leta 8 * * » četrt leta 4 » Z« inozemsTvo ctlo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naroČnint sc nu moreme ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kempcrle. ši 75 V Gorici, v sredo 3. oktobrct 1928 Letoxi. Nvfrankirana pitma sa nt aprejtmajo. Ogleui to ručunajo po dog;> VOTU in jc plačajo 6- naprej. — List izdap konsord} »Got. Strg- i«c - Tiak Katoliik* tiskarnt v Gorici. Ri* va Piazzutta it. lft. Upcava in utednlitw. ulica Mameli ittv. *. St.post.tek.nic.il/1147. Teles, int. itiv. 3*0. Svareč opomin. Zadnjič smo v posebni beležki na: znunili, da smo prejeli iz ArgentU nije več žulostnih piscm, ki svare pred luhkomiselnim izseljevanjem v to dalnjo, tujo deželo. Naj za da: nes priobčimo samo eno teh bridkih sporočil. Pisano je bilo IS. avgusta t. 1. v San Juami v Argentiniji. Podpisano je od več vipavskih in tudi nekaterih dalmatinskih fantov. Glasi se: »Argentinija brezposelna! Vidfc mo, da se še vedno naše ljudstvo izseljava in beži v fujino, večkrat celö nevede kam. Prosili bi vsakega, da bi pazljivo prečital in si dobro vzel v spomin naslednje besede: Danes biva okoli 14.000 Slovencev iu v Argentiniji. Lahko pa rečemo, da ima od vseh teh tisočev komaj 500 ljudi primerno stališče. Največ nas je, da zaslužimo le majhen prU hranek za bodočnost. Premnogi pa nimajo zaslužka niti za vsakdanji kruh, ker se zelo tezko dobi delo ali pa je delo samo od danes do jutri. In potem govorijo nekateri in si mislijo ljudje, da je tukaj prava, obljubljena »Amerika«, a priča v fesnici vsa podoba veliko bolj o si: romaštvu. Drugi pa mislijo, da postanejo vsi, ki pridejo sem, navadne bara: be, ker ne pošiljajo nič denarja do: mov. Tudi to ni prav in je taka sodba neopravičena. Ko človek za: pusti parobrod in stopi na tuja tla, ima takoj drugo pamet. Z brid: kostjo v srcu si pa misli: kam sem jaz siromak zašel, nikdav več ne bom videl svoje domovine. In tako se z mnogimi tudi zgodi. Koliko jih je, ki so tukaj po 3 do 4 leta, a nU majo niti za pot nazaj v Evropo. In ko bi le imeli, bi se takoj vrnili na domačo grudo. Tako sc nam godi v južni Ame* riki. Ne smete pa misliti, da se da* mo morebiti zapeljati od vinske kapljice, kakor je namignila »Gor. Straža«, ko je v svoji 51. številki poročala o vinorodnosti argentine ske zemlje in o vinogradništvu, ki se vedno bolj razvija. Zato opozarjamo vse tiste, ki se numeraviijo izseliti v Argentinijo, da svoj kovak dobro premislijo. Kdor nima tukaj kakega svojca ali kakega drugega dobrega znanca, da ga spravi v deloy naj se nikar ne odpravi za srečo na tako veliko da: Ijavo. Tukaj visi sreča vsakemu na vrvici, ki se zelo težko vlovi in se hitro vtrga. Ne ozirajte se na ene: ga, ako se mu dobro godi! Mogoče je tisti od sto eden. Kje je pa drugih devetindevetdeset, od katerih je največ lačnih? Dosti je tudi takih, ki se samo hvalijo in se smejejo, če spravijo še druge i> nesrečo. Sedaj imam družbo, pravijo porogljivo. Toda ta družba je že itak velika.« Tako se glasi pismo. Mislimo, da nam ni treba ničesar dostavljati, da so njegove besede same dovolj zgo: vorne. Naj samo dodamo, da bo: mo prihodnjič objavili pismo po: možnega delavca : težaka, ki opisut je delo in trpljenje enega dne od zore do mraka. Uverjeni smo, da bomo marsikomu precej zagrenili njegove >ameriske sanje«, katere znajo tako lcpo čarati razni kocU stoloyci, katerim nudi izseljevanje bogat in mnogostranski profit. ¦y Kaj se godi po svetu? Zopet jc potekcl mescc in zopet se moramo ozrcti v pretcklost, da si osvežimo spomin na doßodke, ki so tako važni, da lahko bolj ali manj vplivajo na visoko mednarod* no politiko. Začnimo kar z Italijo, kjer f,o se v septembru sklenile sprcmembe, ki so velike^a zi^odo* vinske.aa pomena. Mislimo na zbo* rovanje Vclike^a fašistovskega sve* ta, ki se je sestal 17. septembra ob desetih zvečer v palači Chiui. Zani* miva je navada, da je Veliki svet doslej vedno samo ponoči zboroval. Ministrski predsednik Mussolini je na prvi seji podal obširno in terne* ljito poročilo o položaju doma in v inozemstvLi in naznanil delovni pro- gram vlade za bodoee meseee. Ns1- povedal je nova javna dela (pi'r {'•-¦ soe kilometrov cest), velika zboro- vanja in volitve v poslansko zbor? nico, ki bodo 24. marca. Nova zbor* nica se bo sestala 21. aprila. Veliki svet se je nato posvctoval o raznih sprcmembah v posamcznih zakoni* kill in ukrenil vse potrcbno, da se dosledno izpelje listina dela. Najvažncjša odloeitev Velikega sveta pa je tista, ki urejuje ustavni položaj Vclikega sveta sainega, to je razmerjc Velikega sveta, ki je bil dozdaj samo vrhovna inštanca fašistovske stranke, do senata in poslanske zbornice. Določil se je Velikemu svetu tudi delokrog, ki je zelo obširen. Nobena važna držav? na zadeva bodisi notranje* bodisi zunanjepolitične^a značaja se ne bo mo^la rcšiti brez vednosti in odo* britvc Velikega sveta. Tudi vodilne smernice fašistovske stranke bo do* ločeval Veliki svet. S tern einom se je fašistovska stranka j>opolnoma spojila z tlržavo Pogodba z Grčijo. Dne 24. septembra sta načelnik vladc Mussolini in <;rški ministrski predsednik Venizelos podpisala v Rimu prijateljsko pogodbo med Greijo in Italijo. Tako pogodbo so pripravljale že prejšnje grške via* de, a so vedno naletele na težkoče. Sele Venizelosu je u;-pelo, da jo je konenoveljavno sklenil. Venizelosova politiena pot letoš« njega^ lcta je znana. Strmoglavil je Zaimisovo vlado, prevzel ministr* sko predsedstvo in izpeljal nove vo- litve po svojem volilnom redu. Vo^- litve so mu princsle velikansko vc* eino v parlamcntu in neomejeno oblast v deželi. Njegova prva mi= .scl po volitvah je bila, kako utrditi položaj Greije na zimaj. Sosedi Grčije so Tureija, Bolgarija, Jugo- slavija in Albanija. P» morju pa ji je najbližja Italija. Z vsemi temi se Grki niso nič kaj dobro razu? meli. Tako stanje je, ako traja dalj časa, nevzdržno, ker niso meje varne. Venizelos je započel veliko* potczno akcijo za zboljšanjc polo* žaja. Podpisal je pogojJbo z Italijo in zavaroval z njo miren razvoj gr* ške pomorske trgovine, Italija je, kar zadeva grško zunanjo trgovino, na prvem mestu Venizelos obcta pogodbo z Jugöslavijo in izpolnitev žclj, ki jih jugoslovanski trgovei go* jijo glede solunskega pristanišea, Tudi Bolgariji ponuja velike svo* boščine v Solunu. Sprcmembo via* davine v Albaniji jc ročno priznal in si tako pridobil zaupanje. Turški ministrski predsednik Ismct paša ga vabi v Angoro na črno kavo in politične pomenke. Videti je, da je mož zelo pretkan diplomat in da se mu obetajo !epi uspehi. V Jugoslaviji se ni zgodilo nie posebnega. Preis? kovalni sodnik v zadevi atentata v skupšeini dne 20. junija je dal za* preti še dva poslanca. Prijatclji atentatorja Puniše Račiča so najeli za zagovornika enega najboljših pariških odvetnikov Morra Giaf* feri*ja. Tudi družine ustreljenih hr* vatskih poslancev bo zastopal pa* riški odvetnik. Izbrali so znancga Torres*a. Proces se bo vršil v teko* čem mesccu. Notranjepolitieni položaj je ne- spremenjen. Hrvatje so proglasili bojkot vsemu, kar je v zvezi z via* do. Bojkot ni samo političen, tern* vee tudi družaben. Vprašanje je samo, koliko bodo s takimi ukrepi dosegli. Vedno pogosteje se pojavljajo glasovi po reviziji ustave, in sicer tudi pri Srbih, in po sporazumu s Hrvati. Seja izvrševalnega odbora rauikalnc stranke je poudarila po* trebo sporazuma s Hrvati. Seveda jc revizija ustave, ki bi hotela za* dovoljiti vse narodnosti, zelo te* žavna, kočljiva in obširna zadeva, ki se ne da opraviti v nekaj mese* cih. 'J'reba je dolgotrajnega sodelo* vanja vseh prizadctih. V Jugosla* viji se vrši sedaj šelc nekaka pri* prava duhov na revizijo. Predpisa* ncga uradnega postopanja najbrž še nc bodo tako hitro začeli. Vladna kriza v Bolgariji. Bolgarska via da je imela sitnosti radi de'lovanja macedonskih revo* lucionarjev, katere je podpiral tudi vojni minister Walkov. Zunanji mi* nister Burov je bil nezadovoljen in je v družbi s predsednikom sobra* nja Cankovom toliko časa drezal, da jc morala vlada odstopiti. Spre* menilo sc pravzaprav ni nič, kajti črcz ndkai dni je Ljapčev scstavil novo Vlado, ki pa sc ni prav nič razlikovaila od prejšnie. Ostalo je vse pri stare-m, samo maccdonski organizaciji so stopili malo na pr* stc. Prcstavljcni so bili namree vsi ckrajni glavarji ob jugoislovanski in grski mcji. Novi glavarji so pa dobili na'logo, naj ne puščajo komi* tašev čez mejo. Nemčija. Pozornost Ncmoija je bila v pre* j teklem mesecu obrnjen.a bolj na zu* j naj. v Žcnevo. kjer jc državni kan* ' clcr Müller začel pogajanja s Fran* cozi in Anglcži z;i izpraznitcv za* sedenega Poren j a. Pri tern jc samo ( deinma uspel. i Notranjcpo'liticno pa je zanimiv prcdloi? komiinistov, naj sc izpe* lie ljudisko glasovanje o zgradbi oklopnc križarke. Ker zgllcdi. vie* čcjo. so tudi 5lani or^anizacije »Stahlhelm« zahtcvali plcbiscit o spremembi ustave. Francoska vlada je 2. septembra izgubila zelo dclav* ncga člana. Poncsrcčil sc jc trgo* viniski minister Bokanowski. Vozil se je z lctalom. Lctalo se je pokva* rilo, padlo na tla in zgorelo. Vsi potni'ki so bili sežgani. Francozi so ustanovili posebno ministrstvo za civiJno letalstvo. Mi* nistcr je postal Eygnac. To mini* strstvo bo imclo nalogo organizira- ti in izpopolniti letalstvo tako, da se bodo omejile doslej take številne ncsrcče. Na Španskem so za dan 12. septembra pripravlja* li vclikc slovesnosti. Obhajala se je namrec petletnica, o-dkar vlada ge* ncral Primo de Rivera, Med slav* nostmi pa se jc razširila vest, da je policija odkriia veli'ko zaroto proti r.cžimu in vladi. Mnogo ljudi jc bi* .lo zaprtih. Zaroto so menda. pri* pravljali prostozidarji. Vlada je za* to izdala strogc odredbe proti pro* stozidarjem. JubHejne slovesnosti so se izvršile v popdlnem redu. Čehoslovaška. Čchoslovaška vlada je žc pred več mescci predložila parlamcntu načrt za socialno zavarovanje de* lavcev. Po dolgotrajnih pogajanjih so načrt sprejcli tudi socialisti. Ko* munisti pa so hotcli porabiti priliko za svojo propagando in so toliko časa agitirali proti vladncmu načr- tu in slikali socialiste kot izdajalce dclavs'kih koristi, da so socialisti sk'lcnili nastopiti proti načrtu. Ko je prcdlog prišcl pred zbornico, so koniumsti in soeialisti gnali tak sunder, da je večina komaj izglaso* vala socialno zavarovanje. Mas top socialistov pa je imel za posledico tudi to, da so se socialisti oncmo* gočili za vstop v vlado, kar jc dol* go časa žclcl in pripravljal bolni ministrski nredscdnik Švehla. S ši* ro'ko koa'liciioni nič; socialisti osta? nejo v opoziciji. Zveza narodov. Letošnii občni zbor Zvczc naro* dov sc je otvoril 3. septembra. Sko* zi vse govore in razpravc sta se ylckli dve vprašanji, namrec razo* žitcv in narodnc manjšinc. Poseb* nega niso ukrenili ničesar. Občni zbor se je zaključil pretekli teden. Okno v svet. Zveza narodov. V .sredo 26. novembra sc je za^ ključilo zborovanje Zvezc narodov. Pred razho'dom so zborovalci še odobrili načrt prijateljiskc pogod* be, ki naj se skllenc med vsemi dr* zavami, in proračun Zveze. Isti dan je imol svoio zadnjo scjo tudi svet Zveze naro'dov. Italijanski protest v Belgradu. Italiianski poslanik v Belgradu Galli jc pri zunanjem ministru od* ločno protcstirail proti pisanju ju* gos'lovanskcga časopisja. Posebno se je pritožil proti ljubljanskcmu »Slovencu«, proti bclgrajsiki »Poli* tiki« in proti sarajevski »Večerni pO'sti«. Odgovar jugoslovanske via* de ni znan. Venizelos na potovanju. Grs'ki ministnski predsednik Ve» nizelos jc bil v Parizu, kjer sc je sestal tudi z Marirukovicem. V Pa* rizu jc preiel vabilo turšikega mini* strskega predsednika Ismct paše, ki ga vabi v Angoro. Venizelos je sklenil, da pojdc na Turško, toda scle potem, ko bodo neikatere stva? ri razčiščene. S Turlki namerava skleniti pogodbo-. V ncdcljo jc od^ potoval v London. Stran 2. »GORISKA STRA2A« I Zborovanje angleških konservativcev. V četrtck 27. septembra sc je v Yarmouth*u otvoril običajni občni zboT konservativnc stranke. Mini* strski predsednik Baldwin jc hudo napadcl liber alee in ddlavsko stran* ko. Na zborovanju je bilo navzo* čih 2500 dclegatov. To zborovanje je tudi radi tega važno, ker jc zadnje prod volitvami, ki bodo pomladi. Nova zarota v Španiji. Španstka policija jc odkrila novo zaroto proti diktaturi generala de Rivera. Vlada jc poostrila nadzor* stvo nad vscmi sumljivimi oseba* mi in organizacijami. Po zadnjih vesteh jc prišlo do spora mod kra* ljcm Alfonzom in de Rivero. Novi mehikanski predsednik je star 37 let. V Calllessovi vladi je bil notranji minister. Po poiklicu je odvetnik. Zaleski v Pragi. Pollj ski zunanji minister Zaleski pride v kratkem v Prago. V Varša* vi pravijo, da je poto'vanje zaseb* no, pa bo najbrž lc politika vmes. Združene države in Kitajska. Združene državc so nravno vru znale nacionalistično kita jsko vlado v Nankingu. Ta korak mnogo po* mcni za politiko na daljnem vzhodu. O pomorskem oboroževanju O francosko^angleskcm dogovo* ru glede omejitve pomorskega obo* roževanja smo že parkrat pisali. Znano jc, da Združene države s tern dogovorom niso bile zadovolj* ne, kcr jim je zmcšal račune. Kel* logg je žc poslal angleški in franco* ski vladi pismo, v katerem jc odloe« no povcdal, da sc morajo taki do* govori sklepati skupno z vscmi ve* likimi državamd in iavno. V istem pismu je tudi izraženo mncnje, da bi bilo najbolje. ako bi se podmor* ski čolni sploh odpravili. Svedska vlada odstopila. Švedska vlada jc radi i/ida voli* ! tcv v državni zbor odstopila, ker | nima več večine. Začasno se bo se* stavila vlada strokovnjakov — ne* politikov. Angleški labouristi proti vladi. Angloška dclavska stranka jc sklicala 1. oktobra letni občni zbor v Birmingham, na katcTcm je dc* lavski voditelj Macdonald predlo* žil rcsolucijo glede oborožcvanja. Rcsolucija napada angleško vlado, čcš, da je vedno ovirala napredek razorožitve in da je oslabila pomen KelloggO've pogodbe. Angleško via* do zadene ijlavna odgovornoist, da jc vprašanje razoro/itve danes na mrtvi toöki. Macdonald izjavlja, da bo delavska stranka, ako pride na vllado, objavila vsc tajnc medna* rodnc dcgovorc. Dclavska stranka zahtcva takojšnjo izpraznitcv Po* renja. Končno so se labouristi izra* zili proti vsakemu sodelovamju s komuniisti. DNEVNE VE5TI. Duhovniške vesti. Č. g. Franc Premrl, prvi kaplan v Tolminu, je iz zdravstvenih ra^* logov premcščcn koit župni upravi* telj v Podrago. — Č. g. Ivan Premrl, dozdaj kurat v Gor. Tribuši, je na* stavljen za prvega kaplana v Tols manu. Obenem bo upraVljal tudi toi? minsko župnijo. — Dekanijske po'sle tolminslke dekanije bo začas* no vodil podmelški župnik, č. g. Ivan Kovačič. — Za kurata v Gor. Tribuši j.e imenovan č. g. Ivan Kenda. Razpisana župnija. S prenaglo smrtj.o dekana msgrja Rojca osirotela tolminska župnija je razpisana; prošnje jc vlo/iti do 15. nov. t. 1. Pouk veronauka. »Folium Ecolesiasticum« (Skoiij- ski list) za mcsec oktober objavlja naslednjo nadškofovo odrcdbo: »Doznali smo, da je bilo od šolskega oblastva mnogim duhovnikom za= branjeno poučevanjc veronauka na ljudskih šolah, doklcr ne bodo naj* višja šolska oblastva izdala toza* devno nadalnjih odredb. Ker je na ta način katchctsika služba na ome* njcnih šolah za ncdoločcn čas ukin? jcna, odrcjamo, da sc dcčki in dcMic.e prehodno poučujejo vcro* nauk v cerkvah. Ob svojcm času bomo, čc bo potrebno, dali v tcj zadevi častiti duhovščini posebna navodila.« Za dekleta. V zavodu uršulink na Solkanski cesti (via Salcano) št. 3 se prično s 15. okt. slcdcči teoaji: gospodinj* ski tcčaj, krojni tcčaj za pcri'lo in oblckc, tcčaj za različna ročna de* la, kaikor tudi za plastiko v kovini in U'snju. Uršulinski zavod v Gorici. Na trgovskem zavodu in soli v Gorici so se pričcli sprcjcmni in vsposob* ljenostni izpiti dnc 2. t. m. Spored je nabk na uradni dcski v šolskcm po«lo'piu. Cigarete »Nazionale« dražje. »Gazzctta UfHciale« objavlja kr. zakows'ko narcdbo od 24. scptcmbra 1928. št. 2146, s katcro se je cena tobaika. iz katerega so izdelovali cigarcte »Nazionale«, zvišale od 130 lir na 140 lir za kilogram. Nova ce* na velja od 2. oiktobra 1928. daljc. j Nove cene soli. »Gazzctta Uft'iciaic« (Uradnii list) objavlja kr. zakonsko narcd* bo od 24. scptcmbra 1928. St. 2148, s katcro se določujcjo nove cene soli. Cene so sledeče: navadna sol po 1.50 Lit za kg; zmlcta sol po Lit 2.50 za kg; očiščena sol po Lit 4.— za kg; boliša namizna sol po Lit 5 za kg. Nove cene so v veljavi od 2. oktobra daljc. Ob desetletnici. (Piše Jože.) Po odmoiru, ki ni bil v naortu, smo šli naprej. Popoldne enkrat pridcmo do Vardarja blizu Kava* darcev. Dobimo povclje, da se ta* koj vkopljemo', črez noč pa da na* pravimo prave jarke, keT bomo mo* goče tu ostali dalje časa. mogočc do snomladi 1. 1919. Začcli smo ko* pati. a rečcno je bilo, da ne smemo poikazati glave, kcr jc lev! b^cg Var* darja zasedcn od sovražnika. Jaz siccr niscm vidcl nobencga, a če re* čejo »ta vikši«, bo žc tako. Nisem jim sicer mnogo verjcl, a kljub te* mu sem imel neki poscbcn strah, da se bo naen'kirat nad našimi gla* vami razpočil šrapnel in naß pobil. Zcmlja je bila trda. od solnca ožga* na in z mahljaijem motike jc nisem odikrnil niti za naprstni'k. Nikdar ni bila ta zemlja še preorana, razcn mc'goce za časa Aleksandra Velike* 10 milijonov za javna dela na Goriškem. Italijanski listi prinašajo scznam javnih del, ki se imajo izvršiti na Goriškcm. Grc v glavncm za urav* navo rek in potokov, za zgradbo in popravo cest in mostov ter za pozi* davo vcčjega štcvila vojašnic in stražnic. Radi pomanjkanja prosto* ra dancs ne moremo priobčiti po* drobnejšega seznama, storili bomo to prihodnjič, zato samo povcmo. da bodo ta dela stala približno 10 milijonov lir. Naši deželi bo s temi deli gotovo znatno pomagano, zato izražamo svoje zadoyoljstvo, da po sc merodajni krogi odločfii za toll* ko javnih del. Prvič bo na ta način prišlo zopet nckaj denarja v deže* lo, ki jc zadnje case ta.ko občutno trpcla na pomanjkanju denarnih sredstev, ki jih bo zlasti radi slabe letine še toliko bolj krvavo potre* bovala. Drugič bo na ta način od* pravljcna moreča brczposelnost, kajti ljudem bo dana prilika dcJa. Da pri tern domačini ne bodo za* poistavljcni, upamo, da smemo pri* čakovati. Zaupamo zlasti v mero* dajnc krogc, ki so se gotovo zato po? brigali za ofvoritev del, da pobijejo bTczposclnost. Nevihta. V poncdeljck popoldne jc preži* vela vsa naša dcžcla nckaj prav tcžkih in trepctajocih ur. Na zaho* du in vzhodu, na sevcru in jugu se je nebo zavilo y grozeče, temne oblake, ki so obetali najhujšo ne* sreco, katcra bi nas po grozni suši mogla zadcti: točo. ImeH smo tudi v resnici močan naliv, med kate* rim je padala tudi sodra, ponckod cclo zclo močno, toda kolikor smo mogli doznati, prave, uničujoče to* če ni bilo nikjer; škoda, ki jo je prinesla nevihta, ni ravno preveč občutna. Upajmo, da bomo doži* veli še več lepjh jesenskih dnevov, kakor jc dapašnji torck, ko pLšemo te vrste. Našcmu kmctu hi bili v veliko kor ist. Francoski pisatelj v Gorici. V petck 28. septcmbra jc obisikal Gorico francoski pisatelj Gabrijel Faurc. Oglcdal si je mesto, bojišča, solkanski mo-st itd. V soboto je od* poto-val. Železniške nesreče. Prctekli teden se je dogodilo več železniakih nesreč. Na progi Boel* za^Javalquinto na Španskcm st a tr* čila dva brza vla^ka. — Pri Huelvi na Spansikem jc skočil vlak s tira.' — Mcd mestoma Saragossa in Ca* minreal na Španskem dclajo novo progo s štcvilnimi predod. Eden izmed prcdorov sc iim je vdrl. — V južni Franciji je pariški brzi vlak zadcl ob ncki voz in ga razbil. — Oscbni vlak na progi Bcrlin*Mün* chen je na postaji Ludwigsistadt trčil ob drug osebni vlak. — Pri vsaki tch nesreč je bilo več mrtvih in ranjenih. Društvo sv. Hieronima v Zagrebu. Vatikansko glasilo »Osscrvatore Romano« je objavilo porocilo, ki ga jc napisal za^rebški nadškof dr. Bauer ob priliki šcstoletnicc dru* štva sv. Hieronima v Zagrebu. To drustvo je podobno Alohorjevi družbi. V 60 letih svojega obstanka je društvo posla'lo mcd hrvatsko ljudstvo 5 milijonov in 102.000 knjig. »Oservatoire Romano« časti* ta hrvatskim katoličanom radi tc* ga krepkega razmaha. Slov. Mohors jeva družba je poslala med Sloven* ce tekom svojega obstoja se vcč knjig. Trocki bolan. Pregnani opozicionalec Trocki je zbolcl za malarijo. ZboleJa je tudi vsa njegova družina. Prosil je sov* jetsko vlado, naj mu odkažc kak bolj zdrav kra j prognanstva. Osemstoletnica Gradca. 29. in 30. septembra jc štajcrsko glavno mesto Gradec obhajalo O'semstolctnico svojega obstoja. Proti komunistom. V Tokiu na Japonskem se bo 18. noivembra pričcla sodna obravnava proti 313 komunistom. Pravijo, da bo trajala kakc štiri mcsccc. To je eden najvcčjih protikomunističnih procas.ov zadnjih let. »Krassin« v Leningradu. Znamcniti lomilec ledu »Kras* sin«, ki se je na severu tako izka* zal, bo dancs 3. oktobra priplul v Leningrad. Sovjetska vlada mu pri* pravlja voličastcn sprcjem. Svetovni kongres avtomobilistov se je v sredo 26. septembra začcl v Rimu. Otvoril ga jc na Kapitolu minister za narodno gospodarstvo MartelJi. Na angleških železnicah SO' te dni vpeljali spalne vozove tu* di v trctjem razredu. Coolidgev sin zaprt. Sina predsednika Združcnih dr* žav Coolidgea so te dni aretirali, ker je s svojim avtomobiilom zadel ob ncki drug avtomobil,, pri čemer sta bila dva človeka ranjena. Ko je policija ugO'tO'Vila, kdo je, ga je iz* nustila. Zagovarjati se bo moral iircd sodiščcm. Mednarodna poroka. Čehoslovaški k o munis tie ni poslas nee dr. Šmeral, ki je že par let v Ruisiji, se bo porooil s Stalinovo scstro. Stalin jc znana oscbnost so* vjctskc politike. Dr. Šmeral se bo po poroki vrnil v Prago, kjcr bo zopet prevzel glavno urcdništvo ko* munističnega glasila »Rude Pravo«. Med Turčijo in Bolgarijo se bo sklenila pogodb_a o razsojeva* nju sporov in o nevtralnosti. Po* gajanja so se že začcla. ga, ki je živel v 4. stoletju prcd j Kristom, ko je bila Macedonia ena , naj bogatcjših dežci sveta. Tekom dveh u,r niscm skopal večjc jame, kot za kakih 5 litrov vodc. Kct sem videl, da ne grc in nc gre s koipanjcm, sem spravil skopa* na prgišča zem>lje ckoli tornistre pred glavo, prencha! kopati. io^pa* tico pa sem držal pri roki, d:i si za* ščitim glavo, cc bi slišad brr.'nca.nje kakcUa šrapncla. Izvlüke] sem zem* ljepiisno karto, glcdal jo dolgo in mi'slil: Prcd nami je Vardar, tamle je tudi žekznižka proga. Ker pclje ta proga iz Skoiplja črez Veles v Dževdžoli in Solun, smo mi Bolga* rom, in Ncmccm pretrgali žcllez* nivšiko progo. Zato se moirajo umaiks niti. Gotcyyo bodo tudi Angleži se* daj začcli z ofenzivo na desnem krilu našc fronte pri Dojranu in prodiraJi v Tracijo. Kjc pa so nasi ostali? Kje je Lipe iz Šmarij? Čc smo mi na Vardaifju. je gotovo pa? del žc Prilcp. Za Prilcpom jc Ba* buna. Ah Babuna, ali jo Bolgari d'rzc? Solnce je pripekalo. »Bogdanče, imaš li vode?« »Nimam, podnaredniče.« Prcd nami je Vardar poln vode, a ja^ sem žejen. Povclje sc glasi, da ne smemo dvigniti glave. In tudi kaditi ne smemo, in jaz bi taiko ra.d kadil... ri;ri ic ura, do noči, do vodc, do cigarctc mainjkajo' še stiri. Truden na duhu in telesu ztispim. Sanjal sem o sladkcm moštu, o dobrem pivu v dunajski rotovšiki kilcti, sa* njal o dobri vo'di v Gorenji Tribu* ši. Vse moigoče se je mcšalo po glavi. Zbudc me smejoči se kuharji, ki pravijo, da je srbska konjenica v zvezi r, francosko zavzola križališče Gradsko. Kjc jc GradskoVZcmljc.-: vid mi pove, da je blizu Veles a in da gre iz Gradskega proga v Prilep, ki mora bit! že nas. Pa jutri pade Velcs. Pred nami nc more biti Bol* garov. Hitro použijcmo, kar so kuharji pripravili dalcč za nami v ncki vasi in krenemo k reki. Jože, kako boš šel črez? Ma j hen si, utonil boš. Saj znaš plavati! Znam, a kako boš spravil črez Var* dar puško, bombe, toTnistro, oble* ko, zbrane spise^. pisatelj a Garšina in druge spomine, ki jih še vedno vlačiš s seboj iz Rusije? Dva mctra visoki Vraneševič iz Slavo'nijC pravi, da me bo prencsel črez z vscm, kar imam. Vardar da itak ni g'lobok. Prvi ie šel črcz Vra* neševič, da prcmcri. Dobil je me* sto, kjer ni scgala voda niti 1.20 m. Pa potcrn grem tudi jaz lahko črcz. Sezujcm sc, slečcm spodnjo oblcko in jo denem okoli vratu, privzdig« ncm bluzo in srajco in hajdi. Do:bro' jc šlo. Voda me je osve* žila, a k zlomiku, pozabil sem na torbo'. Visella. mi je v vodo, ves kruh se je zmočil, zmočilo se je »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. UTRINKI. Callesova preteklost in njegov značaj. O razupitem bivšem mehiikan* skem predsedniku Callesu priobču* je ncki mehikanski pisatelj slcdeče životopisne podrobnosti: »Po svo* jem očetu Turek, žid ali Sirec iz Libanona, po materi mešane mehi* kanske krvi, jc preživel Calles svo* jo mladost v najraznolikejšem vr* vežu dogodljajev. Že takrat je ka^ zal nagnjenjc do drznih dogodiv* šein. Kadi neštetih »junaštev« od očeta razdedinjcn, se je vdal pro* palemu in razbrzdanemu življenju, dokler se mu ni posrečilo, da je na podlagi svojih skromnih študijev postal učitelj. Njegovo obnašanje ni krepilo nravne vzgoje učencev. Vendar sc mu je posrečilo, da se je s svojo preikanjenostjo, ki ga ni nikdar zapustila. in s pomočjo ne* lepih pripomookov povzponjal ved* no višje, doklcr ni ob revoluciji 1. 1910. videl proisto pot do ncome- jcnc oblasti. Padcl jc pa v rokc svo* jih sovražnikov in bi moral biti ostreljen. Po posredovanju nekega prijatelja je bil rešen smrti. Kmalu nato je postal občinski uradnik v svoji domačiji. Kot tak je poiskal svojega rešitelja v neki naselbini severnih Amerikancev, ki so se bili nastanili v tamošnji okölici, in ga jc dal na ne-kem brzojavnem drogu s tremi njegovimi tovariši obcsiti. TJre in ure se je razveseljeval nad tem groznim prizorom. Pozncje je postal governer v pokrajini Sono* ra, iz katere jc pregnal vse kato* liške duhovnike. Potem ga je po= klical Obregon k sodelovanju v vladi. Ko jc potckda dob a njegove* ga predsednikovanja je spravil Calles svojega tekmeca generala Floresa s pota in je postal sam predsednik in diktator. Spreobrnitev radi čudeža. Kouriersrcuth je majhen kraj v Nemčiji, a znan po vsem svetu ra* di čudežev, ki se tam gode. V to mesto je prišel tudi judovski lekar* nar Bruno Rothschild, sorodnik najbogatcjše družine v Evropi. Ču* dežni pojavi so povzročili v njem velike duševne preobrate. Odločil se jc postati katoiličan. Njegova krstna botra jc bila Tereza Ncu* mann, to je tista žena, ki doživlja ču.deže. Izpreobrnjeni lokarnar je vistopil v bogoslovje. Vse svoje imetic je razdal. Narodno vprašanje in vera. Na glavni skupščini Nemške ka* toliške zveze za mir, ki se je vršila v Essenu, je baron pl. Soden pred* lagal, naj nemški in poljski katoli* čani enkrat v mesecu darujcjo sv. obhajilo za bratski sporazum med nemškim in poljskim narodom. Ka* toličani naj se ovejo, da je delo za pravičen sporazum med narodi ve* liko versko delo. Evharistija, za* krament, ki druži v ljubezensko skupnost vse katoličane, naj zdru* ži narode, ki so v sporu, naj moč* nim narodom vlije duha pravice, da bodo dali malim narodom pravično svobodo. Predlog je našel v nem? ških in poljskih krogih prisrčen od* mev. Vsaka tretja nedelja v mese* cu bo posvečena bratskemu spo* razumu med Nemci in Poljaki. — Dovoljujcmo si priporočiti ta sklep v razmišljanje Italijanski katoliški akciji. Dobrodelnost francoskih katoličanov. Francoski kato'licani so 1. 1927. vzdrževali z lastnimi sredstvi 990 sirotišnic, 170 zavodov za slepce in gluhoneme, 59 zavetišč, 1248 hiral* nie, 46 zavodov za nenormalne, zaostale otroke, 52 sanatorijev, 180 okrepčevailnic in 90 zdravilišč. Vsi ti zavodi so bili vodjeni od verskih družb ali od svetne duhovščine. Deset največjih katoliških dobro* delnih udruženj je izdalo 1. 1927. nad 44 milijonov frankov podpor. Cerkev in delavstvo« Kardinal Mundelein, nadškoi v Chicago, je na nckem dclavskem zborovanju v Montreallu v Kanadi — navzočih je bilo vcč tisoč delav? cev — reke'l sledeče: Moč in pro^ speh Cerkev sta slonela vcdno na delovnih slojih ljudstva. Zgodovina nas uoi, da ie bila Cerkev tedaj najvplivncjša in najbolj kos vsem nevarnostim, kadar se je lahko za* našaia na zvesto in ljubeznivo pod* poro mož. Žena je po naravi verna. Mož je pa nekak termometer, s ka* terim meri Cerkev razsežnost vpli* va, ki ga imajo njeni prcdpisi in njeni nauki v ljudstvu. To se izpri* čuje s prisotnostjo moških v cer* kvah, s pogoistim prejemanjem sv. zaikramentov, z izpolnjevanjem nji? hovdh dolžnosti in z dobrim zLjle* dom, ki ga dajejo doma in v delav? nici. Z bogastvom ali z močjo ali z neomejeno avtoriteto Cerkev te? ga od moških ne more doscči, pač pa z duhovnim vplivom, z motre* njem najglobokejših tajn moške duše, z ureditvijo življenskega na= eina delavskih otrok. Nič lepšega ni, ie zaiključil kardinal, kakor če delavske množicc hite v ccrkev, da tam črpajo iz pravih virov življenja. Kaj je novega na dežeii? Gradno. (Pogrcb č. ff. Podobniku.) Po^reb našcga vikarja vlč. g. Ivana Podob* nika, ki je umrl v Sv. Ozvaldu pod Vidmom dne 25. 9. in katevega te* lesni ostanki so bili prepeljani 27. 9. v Gradno, se je vršil 28. 9. ob 10. uri zjutraj z vso možno ^lovesnost? jo; ne Ie nam domačinom, ampak vsem Brdam ostane v trajnem spo* minu. Duhovljani so okrasili in opletli z venci in evetlicami vso so? bo v župnišču, v katcri je bila krsta od četrtka na petek izpostavljena. Ob poti, po katcri se je imel premi; kati pogreb, so nasadili maje. Po oknih — in to že v Višnjeviku — so bili izgrnjeni žalni prti. Ljudstva je prišlo od vseh strani Brd vse polno. 18 vencev so nesli fantje. Po večini so jih poklonili duhovljani. Tri Ma? rijine družbe — Gradno, Biljana, ;fMedana, — s cvctjem in v belih oblekah so stopale za Marijino za= stavo. Duhovnikov je bilo 26. Po= greb je vodil pree. g. Ivan Remcc, župnik šlovrenski in zajedno biljan* ski dekan. V cerkvi je govoril po? grebni govor vlč. g. kurat Milanič. Niti eno oko ni ostalo suho, ko je govornik prebral sledeče pretres* ljivo pismo pokojnika v slovo od svojih duhovljanov: V Gorici, dnc 30. aprila 1928, na dan mojega odhoda iz Grndnegu. Dragi moji vikarjani! Od 7. nov. 1908 pa do danes sem bil med vami. Nisem mislil, da me bo kdüj zadela tako strasmt nesres vse, kar sem imel v torbi. Oblcčcmo sc in hajdi jiaprej v obrasJe bržulj* ke in v temno noč. Ko je mcsec vstal, smo bill daleč od Vardarja. Potem je bila pot lažja. Na vsak vižji hribček sem najprci šel jaz s svojim oddclkom, potcm eeta in batalion. Tako smo šli naprej, vse do ranega jutra. Ta^ krat smo se ustavili k odpočitku. Ker sem bil določen, oziroma scm se sam javid za stalno prednjo pa- truljo. nisem imel s svoiimi ljudmi stražnc sJužbe. Pokgli smo in za= spall. Okcli polc-ne smo šli spet naprej, pod večer smo se ustavili. Kuharji niiso imeii ničesar za v kotel. Po» iedli smo zad.ti.ic amcriikanske kon* zervc in peksimct (dvopck). Zcjni smo bili, a vode ni bilo. ßoiev ni btlo. lakohi \ sta bila so>vražnika. Pribli'zeval se jim je tre-tji, in sicer pomanjkiinjc tobalka. Zgodaj smo se dvigali in šli na- prej. erez dan smo se ustavili za par ur in hodili dolgo v noč po hri* bih, dolinah in jarugah. Kuharjii za nas niso kuhali, bili smo navezani sami na sebe. Z mojo patruljo pridem v malo vasico. Zene in otroci so bili po hi* šah, moškega nobenega. Sumljivo se mi je to zdelo. Skočili smo po hi* sa.h prosit hrane. Malokatcri je kaj dohil. kcr vas je bila revna. Jaz scm sc podal v eno najboJjših hiš. Mia* do ženo dobim pri ognjišču in tro* jico ctroik. Na mizi sem videl kos } kruha, ženo sem vprašal po njem. Ni mi ga dala, zato sem ga hotel vzeti; ko se gii doj:aknem z roko, žena zalkričd in pravi, da je to zad* Tiii kruh, ki ga ima še za svoje otroke. Lačen sem bil, žc davno sem z cčmi pojedel celi kos, a spet sem ga del na mizo in sei iz hišc. Ni* sem pa napravil deset koraikov, ko priteee /ena za menoj, nudi mi pol hleba in lep kos sira. Pogledala me ic z zelo hvaležnimi očmi. ču, du me bo tako strašna bolezen ločila od Vas. Pišem Vam, doklev sem še pri razumu. Vedite! Vojna je mene tako strašno končala! Ne mislitc, da se preveč težko lo- čim s sveta. Res je mučno misliti: ravno si vse uredil, pa treba umre? ti. Pa nič zato! Kmalu bova zdruze* na z g. Spitzer jem. Vsaj upam, da ne bom predolgo trpel. Dva moja sošolca Lavrenčič in Kobirf sta pred menoj šla v večnost. Letos dnc 3. avg. bi obhajali 25 letnico mašništ* va; jo homo pa v nebesih. Upam tudi jaz! Prosim predvagi! Boditc verni! Ljubite Boga! Pustite na stran vse slabo! Ko boste ob večerih moHli, dodajte tudi zame — ali še /Avega ali že mrtvega — en »oče naš« in eno »češčeno marijo«. Pri Vas zelim biti pokopan. Tudi če umrjem v S. Osvaldu pod Vidmom, prosim Vas z vzdignjenimi rokami, poskrbite, da pridem v Gradno, da bom med svojimi duhovljani pökopan. Poko; pan bi bil rud v bližini vhoda na po; kopališče, na desno, v bližini, kjer pocivata rajni Erze tič Jožef in Franc Kristančič. Zelel bi, da se grob prehitro ne prekoplje. Potem Vas prosim, da mi vsi od; pustite, če sem katerega kdaj žalil. Jaz odpustim vsem in nimam naj; manjšega sovraštva do nobenega. Bodite dobri, pošteni. Bojte se Boga! In svojega ubogega vikarja se spominjajte v molitvah. Naj bo to moj zadnji pozdrav mojim nekdanjim dobrim vikarja; nom! Z Bogom, z Bogom in na svidenje pri Bogu! Ivan Podobnik, vikur. Gradenski cerkveni pevski zbor mu je zapel prcd hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Tihi in v žalost zatopljeni smo se vracali iz pokopališča. kjer smo pustili zc* meljske ostanke vsem tako dragega gospoda, ki ga je f-mrt vse prezgo* si it j pokonla. Naj poeiva v -vpv^i Podsabotin. V nedeljo 16. sept, smo prav slo* vesno praznovali praznik Imcna Marijinega. Ob 6. uri jc bila prva sv. maša. ob 9. druga. pcta. Po sv. maši se je vrsila običajna proccsija z Najsvetejšim okoli po vasi. Pro* I eesijo ie vodil msgr. Korsič iz Sol* j kana. Vas ie bila lepo okra.šena z i rn'laii. Popoldnc ob štirih je hi] slo* | vesen blagoslov, ki je privabil mno* 1 go obeJnstva iz sosednih vasi. Pelo ie 62 ccrkvenih pevcev — domačih, iz Števerjana in iz Cerovcga pod vodstvom g. J. Bratuža. Najbolj krasna je bila pesem: »Čcščena Ma=» rija«. G. prof. F. Terčelj jc imel lep in v srea segaioč govor o ljubezni do naše Matcre Marije. Bog bodi plačnik vsem, ki so pripomojgli, da ic s'lovesnost tako sijajno izpadla! — Naislednja nedeljo je bila za nas bolj žalostna. Zap us till so nas trije krepiki fantic, ki so si šli v dalnjo Argcntinijo iskat kruha. Odšli so: Janez Terčič, naš organist in pevo* vodja. tajnik bivse/ia prosvetnega društva; Alojzij Bizej, prvi basist in navdušen igralec tcr Anton Ter? čič. Z njimi smo zgubi'li trojico^ naj* boljših fantov. Vse je odlikovala dobrota in plcmcnitost kljub da> nasnji posurovelosti. Pogrcsali jih homo prav tcžko. Bag z vami na potu in v tujini! Želimo, da hi nas'li srečo in bi se kmalu zdravi in ne* pokvarjeni vrnili v rojstne domove. Podgora. V nedeljo 7. ok tob r a sc bo vršila pri nas proccsija s kipom Mate re božje. Spominjamo se izza časa prcd vojne. kakšno slavje se je ta dan vršilo' v vasi. Lctos hočcmo to lepo slovesnost spet obnoviti. Poleg proccsijc imamo ta dan sc drugo pomembno slavje: blagoslovili bo* mo dvc veliki farni zastavi, eno po* sveeeno s. Justu in sv. Gotardu, drugo pa sv. Malli Terezilki in sv. Elizabeth Kumovali bodo u.gilodni farani. Proccsiio, ki se bo vršila ob 3. po'p., bo vodil velee. g. msgr. Va* lentinčič, goriški stolni kanonik. Vabimo okoličane na to slavlje, pri katerem ne bo manjikalo tudi do* brih stru'kljev in potic. TrnovosBistrica. Našc krajevne šolskc oblasti so določile nekatcrc spiremcmbc glede tukajšnjih šol. Vas Topolec bo do* bila svojo novo trirazrednico, ka* kor tudi vaisicc Zarečjc, Dobropo* ]je in Brce. Za te tri vasice se na* pravlja šoila pri »Korajžniiku«. Mi* mogrcde bodi povedano, da pri Korajžniku ni nikakor primeren ]irostor za solo, ker sta tam v ncpo* sredni bližini dvc gostilni, voda, mlin in žaga, — Žcleti bi bilo, da bi se krajevne solskc obla;sti vsaj ne* koliko poisvetovaile s starši in dru* gimi merodajiiimi činitdlji, predno določaio taiko važnc rcči. — Ker imajo krajevne šoilske oblasti v na* ertu podvzeti še večje spremembe glede tulkaišnjih sol, se obracarno do g. nadzornika na Reki in do g. proveditorja v Trstu, naj bi blago* volila ulkreniti, da ostane pri nas pri starem. Čemu ogromnih novih strošikov — čisto brez potrebc? Eden v imenu mnogih. Skrilje. Pri nas popravliamo cer'kev sv. Marjcte. Stara bo kmalu na tlch, nova bo vse vecja, in sicer par me* trov daljsa in dva metra širša. Sko* raj vse potrebno kamen je smo žc narili in spcljali. Tudi nekaj lesu je žc na lieu masta. Vse delo izvr* šujemo z robotn.nii. — Grozdjc smo večinoma že potrgali. Lctina vina je mnogo slabša od lansko. Nckoliiko jc šk(^idovala suša, še več pa zadnja bur ja, ki je odtrgala ¦rnnogo grozdov in jagod. ostale pa otolkla. Ostalih pridel'kov bo zelo malo. Koruze sikoraj nie, fizola ni bilo nie, kropirja prav malo. Čc bo sedaj lepo vreme, bo šc kaj zrastlo zn prcšioe. Če ne bo zaslužka in zdravi a, bo v ma.rsikateri hiši prav huda prcdla. Ä ZDRAVNIK § I Dp. Emilia Gresic I H Oee H u se je preseli! na Piazza della Lj S Vittoria St. 5 nasproti lekarni h\ V Cristofoietti, g Stran 4 »OOKTSKA STRAZA« Kobarid. Dne 26. sept, se je poroöil naš bivši organist g. Anton Uršič, sedaj organist v Idriji, z gdč. Mici Med- ved iz Kobarida. Ko se je mladi par peljaj iz Ko'barida proti Sv. Luciji, so ga v Idersikem sprejeli c'lani god* beneiga odseka, katcrega je ženin svojčas nožrtvovalno vodil, pred na'laÄc v ta namen napravljenim sla* \olokoin in so ga med sviranjem godbe spremljali skozi vas. Želimo novoporočencema obilo sreče v no? vem stanu in zilasti g. ženinu mno* go uspehov na glasbenem polju! Ubelsko. Vse polno novic berenio v tern pjiljubljenem ikstu, samo iz naše vasi ni npbenega glasu, kakor da nas ni. Kakof povsod, j# bila tudi pri nas huda suša. Uni#la nam je skoraj vse pridellke. Scdaj pa nas nadleguje dež, da še onih malen* kosti, ki so ostale po polju. ne mo* remo spraviti pod streho. — Kar se tiee verskih reoi, smo nekoliko zapuščeni, ker nimamo duhovriika, odkar nas je zapustil naš gospod Rupnik, ki je sei pred kratkim od nas v Novake. Bil je zvest in lju* bezniv pastir svojim ovčicam. Bog ga živi na novcm mestu! Selo na Vipavskem. Preteklo nedcljo, ko so se fantje in dekleta vraeali iz Rihenberga z običajne »kvaternice«, se je pripes tila na potu nesreča z avtomobilom. Dekleta in fantje so sedeli na vozu »škalirju« z nogami ven. Kar pri? cUrja nasproti avto, ki je baje, opa* zivši dekleta, močno razsvctlil lue in krenil nalašč nekoliko proti vo« zu, da bi jih oplašil. Pri tern je su* nek vrgel na tla Angelo Mihelj in Marijo Bavear. Prva si je zlomila nogo na dveh krajih, drugi je pa razmesarilo mcča na eni nogi. Obe sta dobili pomoč v bolnišnici usmi; ljenih bratov v Gorici. Drugi so bili lahko ranjeni in se zdravijo doma. Idrijske novice. Nekaj o čipkarstvu., Ta, v prvih p-ovojnih letih tako lepo idoča obrt, je pričela zadnje ease moeiio hirati. Kclor pozn.a raz* mere v Idriji in okolici, bo lahko razu-mel, kako občuten in usoden je ta udarec za naše žemstvo, zlasti v Idriji. Prižlo je namree tako da* lee, da sc pri mnogih vzorcih ne za* služi več kot par lir dnevno in to s sukancem vrcd. To je obcuten uda* roc, kajti Vise polno je tu žcnsik, ki so odvisne od eipkarstva. To daje tudi povod, da naša dekleta v ve? čjem štcvilu odhajajo v mesta iskat si službc. Zaslužka doma ni dobiti; starši, zlasti vdove in vpokojenci, jih s težavo prcživljajo. za ženitev ni vpraišanj, ker fantov k stalnemu delu ne jemljcjo in koneno je še dohodek iz eipkarstva tako padel. To je občuten udarec. Upanja. pa ni velilko, da bi se položaj zboljšal, ker vpoštevati moramo, da je bilo slaibo ^oleti, kaj bo pa še pozimi, ko čipkajo ninogo tudi po kmetih. Vprašali bi se, odkod ta kriza? Go? tovo jc, da je trg prcccj napolnjen s eipkami. Drugie vlada y)ovsod de* narna revščina. Trctjie zavzcmlje eipkanjc vedno veeji obseg. Končs no je tudi kupeevanje precej kvU vo, ker vsak rad prcccj zas'luzi in so stroöki za potovanja veliki. Za vse to pa trpe žene in dekleta, ki delajo — skoro zastonj z upanjem v boljšo bodočnost. —č. Tridesetletnica. V nedcljo dne 30. 9. je prazno* valo' tuk. »Krščansko gosp. dru- štvo« 30 lctnico svojega obstoja. Zavod se jc ustanovil 18. kimovca lera 1898 ter jc štcl ob ustanoviitvi okrog 80 članov. Danes jih šteje proko 480. Od zaectika do 17. okto* bra 1924 je bil zavod nastanjen v rudn. hiši št, 272, nato se je presclil v hišo Ljudske hranilnice št. 136, čcz nckaj dni pa se nastani v laistni hiši št. 270. Toeasno ima zadruga dve prodajalni, dve mesnici in eno gostilno ter vzdržuje s pisarno in načelnikom vred 12 službenih mo* či, in siccr: 3 mesarje, 2 trg. pomoč* nici, 1 nataJkarieo, 2 usJužbcnki v mesnici, 2 pisarniški moči, 1 kuha- rico in eno pomoonico. — Slovcs* nofit 30 le-tnice se je proslavila s slo* vesno orkestralno sv, mašo ob 10h. Končno je p.rejel vsajk vpisan elan mal Uar. Društvu ob njegovem jubileju iskreno častitamo in mu želimo v bodo'cnosti obilo uspehov in naj* lcpši razmah. Clan. Gospod Franc Kos — sedemdesets letnik. Danes dne 3. oktobra obhaja svo« jo scdemdcsetletnico cna najvpo* štovanejsih osebnosti naše Idrije v zadnjih 40 letih. Lep kos naše kra* jevne zgodovine je združen z nje? govim imenom. Ndkdanji stari či* talniei je bil duša, spreten gledali* ški igralec in neumoren pevec. V družbi vedno vescl in pain humo- rja. nikdar ni kazal, da tudi njego* va pot v živiljenju ni bila brez tr? nja. Vnet je bil za vse dobro. V eerkvi poje že 50 let; vso to dolgo dobo je bil med stebri corkvenega zbora, in še v jesenslki dobi svojega življenja je vzor stanovitnosti mlajšim pevcem. — Svoji štcvilni družini. živi mu še 6 otrok, je bil vedno dober in skrben očc, tudi družina mu je iskreno vdana. Kljub stroškom za družino je g. Kens še zdaj med najstanovitnejšimi dehiv? nimi elani Vincencijevc družbe. V javnosti je z veseljem in vnemo de* lo>val. Zato je bil daljšo dobo ob* činski od'bornik. Vctcranskcmu društvu je bil poveljnik nad 30 let. Prav tako je bil nad 30 let predsed* nik pogrebnega društva. Isto tako so se premnogi z zaupanjem obra= cadi nar.j v raznih gospodarskih te- žavah, zlasti ko je bil odborniik in potem uradnik Okrajne posojilni* ce. V življcnju je mož glaboko ve* ren. kristjan, ki se svaje vere nc sramuje v javnosti. Zato zas-kiži tudi east ^cerkvenega kljuearja. ki mu jc lepota hiše božje na srou. Bog ga živi in ohrani čvrstega in delavnega, kakor je še sedaj, tudi mnogo let naprej! Iz šipohego svefo. Zlat grob. Bucnas Aires ima redko slavo, da poseduje najdraigocenejši grob, ki je bil v današnjcm času sczidan. Pred 19 lcti je na tamošnjem po* kopališču postavil neki Angelo Roverano malo grobno kapeiliico, ki je vsa iz zlata. Stroški so zna* šali skupno okrog 7,000.000 lir. Poleg zlata vsebuje grob tudi ču- dovito lepe slike in frcske najslav* nejših sodobnih kiparjev in slika^ rjev. Tudi v tla je vdclana s'lika iz samega zlata. To zadnje delo pa še ni dovršeno, ker je Rorevano dolo? čil, da se mora grob zapreti, kakor hitro bo umrl njegov cdini dedič. Ta njegov dedie je res umrl in od tedaj stoji grob zazidan. Utrdba zletela v zrak. V mestu Melillia., ki leži v span* skem delu Maro'ka, je bilo vee uii'db. \' sredo se jc v eni tch utrdb vnelo 20.000 kg smodnika, ki je razgnal utrdbo in del mesta. Do* sedaj so izpod razvailin izvlekli ka* kih 50 mrtvih. Pü'k je bil taiko mo- can, dia sc je stfišal daleč naokoli.. Vlada je zaukazala najistrožjo prc* ifkavo. General z dežnikora. Ko je bila na Kitajskem držav? ljanska vojna, je bilo taim tudi nc* kaj anieriakih čct, ki so varovale koriisti amerišlkdh diržavljanov. Po* veljcval jim je general Buitilcr, ki so ga tudi Kitajei micili radii. Ko je end* seil, so mu noklonili velik eastnl dežnilk iz svile. Premer tega dežni* ka je meril 3 metre, palica je bila doJga pet metrov in poll. Pravijo, da jc bil general dcžniika zelo vesel. Posledice viharja v Ameriki. Do-sedai so obilastva pregledala eno četrtino opustošenciga ozeinlja v Portorilcoinso ugotovila, da je vi* har poirušil 35.450 hiš. Število ranje^ nih znaša 236L Nad 150.000 ljudi je- brez hrane m strehe in miwa dr= žava skrbeti zanje. To so števiUce iz encga samega dcla. Tržne cene dne 2. oktobra 1928. Cesnik kg L. 0.70—0.80; sveže ze* lie L. 0.80—1; kumare L. 0.60—0.80; eebula L. 0.60—0.80; rdeča pesa L. l_-20—1.30; neoluščen fižol L. 2 do 2.60; salata L. 1.60—1.80; indivija L. 1.60—1.80; jajeniki L. 1—1.20; ] krompir L. 0.70—0.80; paradiižniki L. 1.20—1.60; redie L. 1.60—3; špi* nača L. 1—1.40; fižol stročnik L. ; 2.40—2.60; vrzote L. 1.20—1.40; bu-' čicc L. 2.20—2.40; limoni kos L. 0.30 do 0.50; jaboika kg L. 1.20—2.40; hruške L. 1.40—2.80; breskve L. 1.60—5.60; češpljc L. 2—2.60; na* mkzno grozdje L. 1.60—2; grozdje »Masicato« L. 2?40—2.80; grozdje »Palestina« L. 2.20—2.60; svcež ma* slo L. 15—16; presno maslo L. 17 do 18; mleiko liter L. 1—1.10; skuta kg L. 4; jajca kos L. 0.6O—0.70. Valuta. dne 2. oktobra 1928. si dobil: za 100 franc, frankov za 100 belg. frankov za 100 švic. frankov za 100 češ.-slov. kron za 100 dinarjev za 100 nemäkih mark za 1 sterling za 1 dolar Novci po 20 frankov za 100 avst. Silingov 74.67 do 74.97 Lir 264.- do 268.- 367.25 do 369.25 56.57 do 56.87 33.50 do 33 80 453.- do 459 — 92 70 do fJ2.90 19.06 do !y.l2 72.5d do 74.50 266.50 do 272.50 Benečijske obveznice dne 2. oktobra 1928: 72.20. Darovi. Za Sdrotisee sv. Družine: Ob pri* liki poroike velec. gospice Josipinc Pavlica in gospoda Emilija Zoirze* noni darovali 50 L; razglcdnicc 12 L. Srčna hvala vscm doibrotnikom! Ko kupuje »Pekatete«, ki zavite so v pakete, modro reče Jožck mall: »Dobra rcč se sama hvali!« Nekaj za čč. gg. duhovnike. Najnovcjši (1927) Pustetov bre* vir, 4 zv. 18°, iz boljšega insnja, zla* ta obveza, z usnj. futeralom in vse* mi dodatki, izvirna, Pustctova ve* zava — še čisto kot nov (nekaj mesecev rabljen), ugodno na pro* daj. Naislov in mrtančncjša pojas* nil a do'be interesenti v upravi pod »Najnovejši brevir«. Stavbena parcela na lepem kraju v bližini sever ne postivjc v Gorici je na prodaj. Naslov povc uprava »Godške Stražc«. ZAHVALA. Podpisani se tern potom zahvalju? jem slavni zavarovalni družbi LA FONDIARIA tcr njenemu glavne* mu zastopniku g. Dragotinu Starcu iz Radovdj za hitro in točno mi izplacano odšikodnino po požaru, kateri mi ie vpepelil poslo>pje z vso prcmičnino in živino. — Toplo pri* poročam vsem p(xse»tnifkom to naj* cenejšo in najkulantnejšo zavaro* valmjco. Ksvčič Franc, Lipa pri Komnu 34. Sprejmem eno ali dve dijakinji na stanovanje. Vce povc uprava »Gorišlke Straže«. Pozor! Mizar, pro dam spalne so* be od L. 800—900, z marmorjem L. 250 več; omare L. 185, postelje L. 90, iz trdega lesa L. 110. Naslov Dri upravi »Goriške Straže«. Krojaški pomočnik dobro izučen, netkoliko tudi v prikrojevanju, išče službc na dcželi. Naslov pove upra* va »Gorišike Straže«. Andrej Pahor, trgovec in posest« nik v PrvačinL Imam v zalogi še 150 hi pristnega domačega vina, ka* terega prodam po najnižji ceni. Nagrobne spomenike lastnega kamnoloma ima v zalogi po nizkih cenah Anton Guštin, kamnosck na Rcpentabru. lzvršuje spomenike tu* di iz črnega kamna po vsakiršnem načrtu. Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poročni in krstni darovi po zmernih cenah. Popravila ur in zlatarskih predme* tov izvršujem z jamstvom in hitro. Kupujem krone, srebro, staro zlato po najvišjih cenah. Velika zaloga mrtvaških potreb« ščin: komplctne pogrebne opreme I. razreda od 300 lir naprcj, II. razr. 200 lir, III. razr. 100 lir, otročji po* grebi od 25 lir naprej. J. Saksida, Dornberg 3. \ ZDRAVNIK Dr. Gresic Adalherto mlaicli sprejema vedno v svojem äinbulatorifu na Piazza Vittoria 14/1 - Gorica nad lekarno Cristofoletti. I Zdravnilc za zobe in ust» dl lojz nkimm sprejema V GORiC8 Piazza delia Vittoria Stev. 20 in v svojt podružnici pri SV. fcUCIJI $tev. 35 Temeljita izraba mleka doma, v tnle- karni in na planini je mogoča edino pomočjo posnemalnika DIABOLO ki je prvovrsten švedski svetovni izdelek, trpežen, priprost. FlačujB SB tahko v übroniti. Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez- I Poiasnila prebivaloera poriške P'ac"0 ™ razpoiago. | pokraiine UMo zastopnik turdke: KNSJT JONSON, BOLZANO 1 Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavele 4-II. ! in Josip Kovačič, trgovina, Idria pri Bači 94