LISTEK. H. DRUZOVIČ: ^ Reformne težnje glede šolskega pevskega pouka. »Da, glava, glava, gospoda moja! ali poleg glave tudi srce. Ne glava sama, ne srce samo; glava in srce v pravem ravnotežju, v lepem soglasju: to stoprav je človek po božji podobi in po volji božji!« \ Te besede je zapisal naš Stritar morda pred pol stoletjem. Od te dobe slišim o pomenu srčne kulture najrazličnejše besede in zahteve, in vendar ostane vse lepo v starem tiru: naša šolska odgoja ima še zmiraj značilno potezo intelektualnega pouka! Uprav v sedanji dobi se naglaša preroditev naroda v smislu povzdige moralnega nivoja; priporočajo se v ta namen sredstva, ki bi imela pospeševati nravstveno kulturo najširjih mas. Preinalo pa se pri tem uvažuje velik pomen odgoje na podlagi umetnosti oziroma odgojo k, umetn o s t i. Faktum je, da estetiška odgoja v veliki meri podpira nravstveno odgojo. Kogar n. pr. razveseljujejo umetniški umotvori in kdor zna gledati prirodne lepote s paznim očesom, ta se bode gotovo tudi v svojem delovanju in hotenju ravnal po načelih, ki niso v nasprotju z njegovimi nazori o prirodi in o lepoti. Z drugimi besedami: on bo dober in plemenit človek. Umetnostni predmeti, jn to soravno tako predmeti upodabljajoče kakor tudi inuzičke umetnosti, vsebujejo torej predvsem odgojevalne momente; ker imajo svoj izvor v človeškem čuvstvenem življenju, uplivajo tudi v večji meri na čuvstveno razpoloženje. Kakor je učenjak učitelj, tafco je ustvarjajoč umetnik odgojitelj naroda. Osobito v sedanji materijalistični dobi bo treba polagati našim predmetom kar največ pažnje; pomagajo naj spraviti naše notranje življenje spet v ono ravnotežje, ki je potrebno pri vsaki harmonski odgoji. Materijalistično stremljenje naj dobi nekak protiutež v večji izobrazbi srca ali z drugimi besedami: v ustvaritvi celega človeka! V drugih kulturnih državah, ki so bile prizadete po vojnih posledicah, se tudi že javljajo preosnove, ki stremijo po večji estetiški in ž njo neposredno zvezani etiški naobrazbi šolske mladine. Tako je n. pr. izdalo prusko prosvetno ministrstvo v 1. 1919. naredbo, da se morajo v srednješolskih zrelostnih spričevalih zabeležiti izredna znanja v umetniških predmetih; ta se morajo potem upoštevati pri presojevanju zrelosti. V Belgiji so spet uvedli na učiteljskih semeniščih zraven glasbenih razredov še sinfoniške razrede, v proizvajanju večjih orkestralnih skladb. Uvedeni so vsi instrumenti velikega orkestra. Razen tega obstoje še popolni pevski razredi za proizvajanje večjih vokalnih skladb. (Ql. poročilo v »Stimme« III., 6). Ker se v hipu pri nas sestavljajo učni načrti za posamezne šolske kategorije, bo koristno, da si ogledam sedanje stališqe naših predmetov v okvirju označenih reformnih predlogov. Naletimo namreč v tem oziru na veliko razliko in treba bode obravnavati posamezne šotske kategorije ločeno. 1. Srednje šole. Načrt je izdelala komisija za izdajo načrta zakona o srednjih šolah v Beogradu. (Objavljen v »Glasniku« profesorskega društva). Po tem načrtu se glasi smoter srednješolskega pouka: Čl. 1. »Zadatak je srednje škole, da skladno razvija sposobnosti u č e n i k a, da im da nacionalno i više opšto obrazovanje.« (K harmonski odgoji spada zraven umstvene, še estetska in etiška odgoja. Smoter srednje šole vsebuje torej tudi u m e t n i š k o naobrazbo naše mladine). Čl. 72. Vrste nastavnikov. Redovni su nastavnici srednjih škola: a) za naučne predmete: direktori, direktorski pomočnici. profesori i suplenti; b) za crtanje i muziku: profesori i suplenti, učitelji i privremeni učitelji; c) za ostale veštine: učitelji i privremeni učitelji. (Zraven naučnih predmetov imajo tudi umetniški predmeti svoje mesto in »crtanje i muzika« se ne štejeta med takozvane veštine, kar odgovarja tudi or- ganizacijskemu načrtu srbskih učiteljišč. po katerem se smatrajo naši predmeti kot enakopravni učni predmeti). Čl. 80. Za suplente muzike može biti postavljen kandidat, koji j« položio ispit zrelosti u srednjoj ili njoj ravnoj školi, svršio nastavnički odsek (osam semestra) inuzičke akademije ili konservatorija i položio diplomski ispit. (Izobrazba profesorja uinetniškega predmeta odgovarja torej izobfazbi profesorja naučnih predmetov. kar je utemeljeno v enakopravncni stališču umetniških predmetov). Čl. 82. Za privremcnog učitclja crtanja ili muzike može biti postavljen kandidal. koji je svršio najinanje niži tečaj srednje škole, a za tim stekao stručno obrazovanje u Akademiji umetnosti. Muzičkoj Akademiji ili Konzervatoriju ili u kojoj drugoj višoj stručnoj školi za crtanje ili muziku. (Dalje prih.)