342 Politične stvari. Interpelacija poslanca dr. Poklukarja in drugov ekscelenciji, gospodu naučnemu ministru. (V državnem zboru dne 18. oktobra.) Jezikovna uredba ljudskih šol po slovenskih pokrajinah Štajerske, Koroške in Primorske daje uže desetletja povod Jako opravičenim pritožbam slovenskega, oziroma hrvatskega prebivalstva. Te pritožbe so se često-krat, posebno pa v zadnjem zasedanji javno izražale v izpeljavah posamičnih poslancev ter bile so povod, da so se predlagale resolucije. V tem oziru naj bodeta omenjeni resoluciji, kateri sta poslanca K lun in Vitez i č dne 10., oziroma 14. maja 1887 predložila visoki zbornici in kateri sta bili tako mnogobrojno podprti, da se ne more dvomiti, da bodeta naposled vsprejeti. Kljubu temu se pa pristojna šolska oblastva nikakor niso ozirala na osnovane slovanskega prebivalstva pritožbe ob jezikovni uredbi ljudskih šjI. Prej ko slej nimajo koroški Slovenci niti ene enorazredne slovenske ljudske šole, prej ko slej trpe ljudske šole na Primorskem vsled prisiljenega uvajanja nemškega, oziroma italijanskega poučevanja, na Štajerskem pa se je tekom tega leta območje slovenskega poučnega jezika čutno skrčilo, kajti, z odredbo dež. šolskega sveta štajerskega z dne 22. februarija t. 1., št. 823, zaukazalo se je, da se pouk nemščine pričenja celo na enorazrednih ljudskih šolah s poludnevnim poukom, in sicer takoj na spodnji stopnici, razširil se je pouk tega jezika na dvo-in trorazrednicah uprav abnormalno, na čveterorazred-nicah pa se pouk tega jezika ni samo potisnil uže v prvi razred, temveč nemščina povzdignila se je v najvišjem razredu za celo vrsto važnih učnih strok — učnim jezikom. Ta fakta, ki izvestno visoki učni upravi niso neznana, nasprotujejo — da se ne strinjajo z načeli raci-jonalne pedagogike, o tem hočejo podpisani popolnem molčati — jako odločno positivnim določbam avstrijskega ustanovnega prava in pravilom našega šolskega zakono-dajstva. Državni ljudskošolski zakon z dne 14. maja 1869, drž. zak. št. 62, pravi namreč v §. 6: O učnem jeziku in o pou-ku druzega deželnega jezika odločuje v mejah, po zakonih določenih, deželno šolsko oblastvo, zaslišavši one, ki šolo vzdržujejo. Iz tega je popolnem jasno, da dotična deželna šolska oblast ni vezana na želje onih, ki šolo vzdržujejo — ti namreč imajo se samo zaslišati — pač pa nna meje, po zakonih določene". Ker ne dostaje posebnih deželnih zakonov, more se za spredaj imenovane dežele samo ozir jemati na splošne določbe državnih osnovnih zakonov z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, ki v članu XIX. izrecno velevajo: V deželah, kjer stanuje več narodnosti, naj bodo javna učilišča urejena tako, da bode brez vsake sile za pouk druzega deželnega jezika, vsaka teh narodnosti dobivala potrebnih sredstev za izobrazbo v svojem jeziku. Po tej določbi državnih osnovnih zakonov je torej brezdvomno, da sila, ki se vrši z uvajanjem druzega deželnega jezika (v tem slučaju nemščine, oziroma italijanščine) kot obligatnega učnega predmeta, nasprotuje duhu in besedam avstrijskega ustavnega prava, in ravno tako more se smatrati za kričečo nezakonitost, ako so v rečenih deželah, Štajerski,. Koroški in Primorski, ljudske šole, odmenjene izobrazbi slovenske, oziroma hrvatske mladine, urejene tako, da tuj jezik, bodisi izključno, bodisi deloma velja učnim jezikom, edino opravičeni materni jezik pa je potisnjen nazaj. Uvaževaje vse to, stavijo podpisani do Vaše eksce-lencije vprašanje: 1. Je-li Vaša ekscelencija pripravljena, odstraniti sedanjo nezakonito uredbo ljudskih šol v gore imenovanih deželah ter takoj zaukazati tako jezikovno organizacijo, da bode v zmislu člana XIX. zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142 in §. 6 zakona z dne 14. maja 1869 drž. zak. št. 62 slovenščina, oziroma hrvaščina na teh učnih zavodih edini poučni jezik, — ko bi se pa uvela nemščina ali italijanščiua Kot učni predmet, da bi se ž njo ne pričenjalo pred končanim o. šolskim letom, na drugi strani pa, da bila izključena vsa-koršna sila za pouk druzega deželnega jezika? 2. Ali misli Vaša ekscelencija potrebno ukreniti, da se bode skrbelo za primerno izomiko učnih sil, ki se imajo uporabljati na teh ljudskih šolah? (Sledi eno in petdeset podpisov členov Hohenwartovega in českega kluba.)