park :06 Usi Intervjuji: Primož Žižek, Čedo Jakovljevič, Katarina Udovč Nova rubrika: Gospodarstvo Gostujoča kolumna: Petra Bezjak o romski problematiki Potlač: Na Glavnem trgu po novem obračališče traktorjev Novo mesto, 3. marec 2007, številka 6, letnik 10, cena 1,88 EUR (450 SIT) KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26 8000 NOVO MESTO Poštnina plačana pri pošti 8101 Novo mesto Forex Commerce d.o.o. Smrečnikova ulica 19 8000 Novo mesto I boplo/t PVC-fUU-tCI ■ OKA« II) VRAT« ZR VRl DORI Krko 57,8000 Novo mesto/Tt 07 3371370, F: 07 3371371 trs n n W/i/jJVJ MAJCEN ram™ "'JtiLP Novo mesto ni ni n_l ",n Tel.: 07 33 22193, Fajt 07 33 70 601 ®\ Sil veR Novi trg 1, Novo mesto BTC Ljubljanska 27, Novo mesto MARJAN ŠMALC s.p. ~ * .'T 041/671 -461,fax:07/33-25-968 iROV A e-mail: marjan.smalc@siol.net VARNOST PRI DELU - POŽARNA VARNOST A F< O - račune>odske m kn/iginodske slonto • oaianu• m nadzor godbenih mstaloiii Rozalija Judež s.p. Velika Cikava 12B 8000 Novo mesto tel /faks. 07/33 72 930, mobitel: 031 2' delovni čas: od pon. do pet. od 8. do 1 I e-mail. daro.biro@siol.net ARHITEK Novi trg 9, 8000 Novo mesto tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 V gsm: 041 671 338 euca Kriz priDOBivanje upravne in craoBene DOKumemacue LiuBiv«tt*s cesr« 4. 8000 novo mesto ei ic«w izOvou« ner *J86 7 332 48 51 • 386 40 439 677 ORIKS VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE TER POMOČ OD USTANOVITVE DO REGISTRACIJE PODJETJA Mira Lalič Danila Bučarja 22 tel.: 07 / 33 73 380,33 73 381 8000 Novo mesto fax:07 / 33 73 382 GSM: 041 / 682 - 470 UPOŠTEVAMO KARTICO OBRTNIK OBRTNIKU! Podružnica Žužemberk tel.: 07 / 36 91 960 M Glavni trg 14 8000 Novo mesto E-mail: novi.medij@siol.net ib Investbiro Ulica Mirana Jarca 33, Novo mesto 07 332 81 97 RENAULT 1 \J d.o.o. Novo mesto Smolenja vas 10 a, Novo mesto Tel: 07/3374-200, fax: 3374-202 • POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL RENAULT • AVTOELEKTRIKA • VULKANIZERSTVO »JmasažniSalon Grabič David s.p. Telefon: 051 325 270 / Kandijska cesta 34 e-pošta: masazni.salon«stol.net www masazni-salon.si O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Dolenjska in Bela krajina n L IMalkom) Ljubljanska 1, Novo mesto tel.: 39 31 470 'tlllllllll www.Lumhiiis.si » IZV7IR bnresonančna diagnostika m terapija, homeopatija Šmarješka cesta 18. Novo mest tet. 07 33 25 840. gam: 031 izvrmunfiOaot.net nesto -347 044 Parkovi naročniški oglasi - najugodnejša promocija za vaše podjetje! Zahtevajte ponudbo: park@park-on.net, 07 393 08 12. ESTETIKA V ZOBNI TEHNIKI VIDENTIC d.o.o. 041/ 572 497 MIIMI JAZZINTY ABONMA »Vzhod sreča zahod« Četrtek, 29. marec 2007 DANIEL NOESIG’S "Take the Duck ob 21.00 O LokalPatriot itikrMP-atRjrGi INFiTEHNA Holding an Essence. Vladimir Braco Mušič Otroštvo v znamenju vojne Otroštvo v znamenju vojne, ki je prvi del trilogije Spominjanja, se posveča otroštvu g.Mušiča med leti 1930-1950, ki jih je seveda zaznamovala vojna, izgnanstvo oz. begunstvo in povojna graditev porušene domovine. Sestavljajo jo besede spomina g.Mušiča, dodana so še zanimiva pisma njegovega očeta Draga Mušiča, ki so izjemni neposredni pričevalec razmer tedanjega časa, pomemben del knjige pa so tudi fotografije Novega mesta, Sevnice, nemškega bombardiranja Mokronoga, delovnih brigad po koncu vojne in še bi lahko naštevali. UT Vil tpj SpO«*3lOS V/ S 2«)tnroV V zbirki Anagoga, kjer izhajajo dela s področja neleposlovja, je izšla knjiga priznanega slovenskega urbanista in novomeškega rojaka Vladimirja Brača Mušiča Otroštvo v znamenju vojne. www.zalozba-goga Spominskemu pričevanju Brača Mušiča je uspelo nekaj redkega in zelo dragocenega: nepotvorjen spomin otroka in mladostnika je postal izpoved cele generacije, vsaj tistega njenega dela, ki se je, neodvisen od strankarskih ali ideoloških kalupov, spontano odzval klicu k odporu okupatorju in se po končani vojni navdušeno vključil v mladinske delovne akcije, graditev novega sveta. In hkrati je v liku svojega očeta, splošnega zdravnika, ki ga je čas prisilil seliti se z družino po okupiranem podeželju, prikazal junaštvo slovenskega izobraženca, ki je ne glede na nemogoče razmere zvesto opravljal dvojno nalogo, zdraviti vse, ki so bili njegove pomoči potrebni, in vzgajati sinova v pokončna izobražena človeka. (iz spremne besede Rape Šuklje) Milili ROLETARSTVO nm 16 IZ LASTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA NUDIMO: * ROLETE »ŽALUZIJE »SCREENI »ROLOJI »KOMARNIKI »TENDE »VERTIKALNE ZAVESE »ELEKTROPOGONI MULTIFUNKCIJSKA ROLETNA OMA nUlTI-ROliBOXS NOVOI nULTI-ROLLBOX - ATRAKTIVNO ZAOBLJEN DIZAJN - ODLIČNA IZOLATIVNOST - MOČNEJŠA KONSTRUKCIJA DODATNE OPCIIE: - ZAŠČITA PRED INSEKTI - NEVIDNA (PODOMETNA) VGRADNJA - VGRADNJA NOTRANJEGA ROLOJA - VGRADNJA ZUNANJEGA SCREENA - ELEKTROPOGONI - PROTIVLOMNA ZAŠČITA Novo mesto, Podbevškova 31, tel.: 07/ 393 0 930 • Ljubljana, Tržaška 132, tel.: 01/ 244 3 860 • Jesenice, Titova 69, tel.: 04/ 58 35 919 E-mail: info@medle.si, internet: www.medle.si SPREHODI SE. Ra-pv;imiTv{tnrfnHi/w Razvojno izobraževalni center Novo mesto centn A ' k a ■ %! t • Gregor Bernard Jesen>Pomlad Jjjj^ sa! ^R>.4p^k | k'-' Priznam: sem fundamentalistka Bariča Smole, foto Boštjan Pucelj “Papež” je bil takrat v Beogradu, zdaj pa je v Bruslju. Kdor ni čisto slep, je v minulih, po koledarju zimskih dneh lahko videl leteti čebele. Ena je priletela tudi na moj balkon, in čeprav sem alergična na pike, sem ji pustila, da je sedla na hrbtišče moje roke. Bila je počasna, še ne čisto taka, kot so čebele spomladi, ampak menda se te Slovencem tako ljube žuželke v toplih dneh podajo na let za razgibavanje. Čebelarji v teh dneh pred čebelnjake nasipavajo slame, da onemogle žuželke, ki ne morejo do vhoda v panj, in zato padejo predenj, pristanejo na mehkem. Tam si opomorejo in nato opravijo še zadnji del poti v svojo hiško. Vendar že nekaj let niti slama ne pomaga, vedno več teh pridnih živalic mrtvih leži pred čebelnjaki, kar je jasen znak, da je z njihovo pašo nekaj narobe. Pa niso prizadeti samo čebelarji, če v naravi ni čebel, je ogroženo opraševanje velikega števila rastlin, čeravno čebele niso edine opraševalke. Opraševanje je v bistvu posredni seks in brez njega ni življenja. No, ja, ostanejo mogoče še umetne poti, ki pa jih izvaja le človek in temu ni mar za biotsko raznolikost, to bo (če bo) počel samo z rastlinami, ki so neposredno koristne, ki vržejo denar. Ni razumljivo, da si človek žaga vejo, na kateri sedi, tako topi smo, da gre vse mimo nas. Še to, da spremembe vremena čutimo na svoji koži, je premalo, da bi se ustavili in se vsak pri sebi vprašali: človek, kam greš, kaj (si) delaš. Naša poslanka Marjeta Uhan, v parlamentu tudi predsednica odbora za kmetijsko dejavnost ali kako se mu že reče, se trudi za spremembo Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in se s tem še hvali v lokalnem časopisu. Češ, do zdaj smo bili bolj papeški od papeža in smo prepovedovali splošno rabo strupa, ki ga je EU dopuščala. Videti je, da bomo po sprejemu te spremembe papeški kot papež. Gospa bo tudi vrtičkarjem veselo prodajala fitofarmacevtska sredstva v svoji dopolnilni dejavnosti. Včasih smo temu rekli popoldanska obrt. Saj tudi prej nisem verjela, da veliki proizvajalci kljub izpitu, ki so ga morali delati, ta sredstva pravilno uporabljajo. Videla sem takega kerlca, ki je v škropilnico nalil namesto enega majhnega zamaška kar en deci, da bo bolj prijelo. Sploh pa: tudi en zamašek je po moje preveč. Mlade ženske zbolevajo zaradi raka. In moški tudi. Pa ne samo mladi, tudi oni srednjih let in starejši. Pravijo, da zaradi stresa. In tobaka. In azbesta. Sploh ne zaradi zastrupljenega zraka. Ni govora, da zaradi frderbane hrane in vode. Ne pridelovalcem ne prodajalcem in ne zakonodajalcem sploh ni mar, da zbolevajo. Strupi ostanejo v tleh, se sperejo v vodo, pa izparijo v zrak, posrkajo jih rastline pa v vodotoke pronicajo, v podtalnice in od tam tečejo v pipe pa v sadne sokove pa ... Pridelava rastlin in gojenje živali mora potekati na čim večjih površinah in v čim večjem številu, monokulture so najbolj dobičkonosne. Meni se zdi prednost naše države v tem, da bi ohranila ali vsaj do neke mere obvarovala pestrost krajine, rastlinstva in živalstva. In čisto vodo, ki bo vsak čas čisto zlato. Nisem še zasledila objave raziskave, ki bi na svetlo dala podatke, za kakšnimi vrstami rakavih obolenj obolevajo po posameznih pokrajinah pri nas, kar bi se dalo povezati z določeno dejavnostjo človeka. Nekatere stvari so sicer bolj potuhnjene, hrana namreč potuje pa voda in zrak tudi... Seveda nisem strokovnjak za floro in favno pa tudi za varstvo okolja ne, dolgo pa mislim, da npr. vino ni tako škodljivo samo zaradi alkohola, pač pa tudi zaradi tega, ker grozdje tolikokrat škropijo. Pa vinograde po tleh tudi, da v njih ne raste trava. Pa jabolka in drugo sadje pa pšenico, koruzo, krompir, tobak... Seveda se ročno ne da več obdelovati polj, kdo bo pa delal od zore do mraka na njivi. Ampak manjše površine in vrtičke se pa da, ne, in tudi tehnologije, ki niso strupene, najbrž obstajajo. Fitofarmacevtska sredstva so seveda le delček problematike, tudi kmetijstvo je le eden od onesnaževalcev okolja, čeprav velik. In če poznate koga, ki je nevarno zbolel, potem veste, da je takrat začel gledati, kaj je, pije in kako živi. Prepozno. Raziskave o obolevnosti za rakom najbrž so, samo mi ne vemo zanje. Za to imamo namreč javne ustanove, zavod za zdravstvo, mislim da tudi slovenski register raka, inštitute ... Tisto okrog Anhovega je prišlo na dan, ko so se bolniki združili in jih je bilo veliko. Manj je znano, da tudi v mojem kraju nismo bili daleč od tega, ker je hotel Donit v osemdesetih sredi mesta postaviti proizvodnjo azbestnih pletenic. ZSMS in civilno gibanje, vsak od njiju zase, sta se temu močno uprla in skupaj s krajani uspela. Ponosna sem, da sem bila del civilnega gibanja. Drugn je, koliko moči in izgubljenih ur je to terjalo, koliko zamer povzročilo... Takrat je zakonodaja tovrstno industrijo še dovoljevala, kar je bil najmočnejši argument nasprotne strani. Temu bi se v izrazoslovju naše poslanke reklo, da smo bili bolj papeški od papeža. “Papež” je bil takrat v Beogradu, zdaj pa je v Bruslju. Podatke o škodljivosti azbesta smo si morali pridobiti sami. Tudi zdaj neodvisni raziskovalci pa civilna gibanja nasprotujejo oblasti, ko skozi prste gleda zagovornikom strupov, in komu celo uide, da so ekofundamentalisti. Hm, fundamentalizem je celota nazorov, predstavljena kot temelj kakega nauka in zvestoba le-tem. Če je ta nauk ta, da je treba spoštovati naravo, zrak, prst, ptice v živi meji, potem bi mu mogoče res pristojala predpona eko. Ampak dvomim, da so zmerjavci imeli to pred očmi, tujko so pač povezovali z islamom, zvenela je kot zmerljivka, ker se v tej zvezi največkrat pojavlja, lahko pa bi se pojavil v zvezi z vsakršno drugo vrsto verovanja. In islam mnogi povezujejo z bombami, ne pa npr. z matematiki, učenjaki ali pesniki arabskega sveta. Če gre za zvestobo in pripadnost zdravemu okolju, sem pač tovrstna fundamentalistka, priznam. In še pravim: ekofundamentalisti vseh dežel, združite se! Raziskave in razvoj v razvoju visokošolskega prostora Spregledani člen? Mag. Katja Mihelič in Andreja Češarek, foto Boštjan Pucelj Položaj glede javne razvojno-raziskovalne infrastrukture v naši regiji je katastrofalen. V zadnjem času mediji namenjajo kar nekaj pozornosti visokošolskim temam, ki se sučejo predvsem okoli tega, komu so dali ali odvzeli nekaj vpisnih mest, razmerju med rednimi in izrednimi študenti pa tudi razmerju med naravoslovjem in družboslovjem. Vse to so vsekakor področja, vredna pozornosti in (končno tudi) ukrepanja. Nekako na obrobju pa ostaja problematika raziskovalno razvojne sfere. Bolonjski proces, ki v evropskem prostoru začrtuje smernice razvoja visokega šolstva, pripisuje raziskovanju v akademskem svetu bistveno vlogo za kvalitetno opravljanje pedagoškega dela dejavnosti. Tudi v razpravah, povezanih z decentralizacijo slovenskega visokošolskega prostora, se vse prepogosto pozablja, da ne govorimo le o pedagoškem procesu, ampak tudi o znanstveno raziskovalnem delu, ki naj bi se v čim večji meri prepletalo z raziskovalno razvojno aktivnostjo podjetij oz. gospodarstva. Danes lahko govorimo predvsem o velikih koristih, ki izhajajo iz tega (dvosmerni pretok znanja iz univerz v podjetja in obratno, sooblikovanje profila in uporabnosti bodočih diplomantov ipd). V precej bližnji prihodnosti pa bo radikalna preusmeritev akademskega delovanja v znanstveno delo nujni pogoj za kakovosten razvoj oziroma celo za preživetje visokošolskih ustanov. Vzrok za to so neizprosni demografski trendi. Padec rodnosti v zadnjih desetletjih se bo kmalu izrazito močno izrazil tudi v velikosti generacij, ki zaključujejo srednješolsko izobraževanje. Pri številu vpisanih študentov neugodne demografske trende zaenkrat blažita povečevanje deleža generacije, ki se vpisuje na študij, in povečevanje deleža izrednih študentov. Vendar pa se bo ta »rešitev« v kratkem izpela. Pričakovani delež vpisa generacije na visokošolski študij nikjer v Evropi ne sega več kot 70 % (pri nas je že sedaj ta delež 50-odstoten), obseg izrednega študija pa se bo v prihodnosti izrazito skrčil tako zaradi ukrepov ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kot tudi zaradi dejstva, da bo čedalje manj tistih, ki bodo zainteresirani za izredni študij (ker bo izobraženost prebivalstva višja). Navedeno nas napeljuje k zaključku, da se bodo morale visokošolske ustanove razvijati v smer raziskovalno razvojnih institucij, ki bodo opravljale tudi pedagoško delo. Za tak razvoj pa je potrebna raziskovalno razvojna naravnanost širšega okolja, kjer visokošolska ustanova deluje. Kako je z razvojno raziskovalno infrastrukturo v naši regiji (jugovzhodna Slovenija) in v kateri smeri moramo iti pri razvoju našega visokošolskega in raziskovalnega prostora? To ugotavljamo na Univerzitetnem in raziskovalnem središču Novo mesto v sklopu dveh evropskih raziskovalnih projektov, ki sta sofinancirana iz VI. Okvirnega programa (podprogram Regije znanja 2). Gre za projekta ARRGOS 3 % in CRIPREDE. V projektu ARRGOS (http://www.arrgos3.eu) gre za primerjalno perspektivo regijske raziskovalno razvojne infrastrukture z drugimi evropskimi regijami. Partnerji v projektu prihajajo iz naslednjih regij: Bretanija in Akvitanija iz Francije, Madrid iz Španije, Hessen iz Nemčije, Južna Danska z Danske, Wielkopolska s Poljske, North East iz Velike Britanije in pa seveda Jugovzhodna Slovenija. Projekt CRIPREDE (www.criprede.com) ob naši regiji združuje še šest partnerjev iz različnih regij oz. držav: Jugovzhodna Irska, Cumbria iz Velike Britanije, Saška z Nizozemske, Siegen iz Nemčije in Latgale iz Latvije. Namen omenjenega projekta je analizirati trenutne procese regionalnega razvoja v različnih regijah in jasno identificirati “ozka grla” raziskovalno razvojne infrastrukture, ki ovirajo učinkovitost vlaganja regij v omenjeno aktivnost. Projekt se torej osredotoča na proučevanje odnosa regionalne politike do raziskovalnih in razvojnih procesov, ki se izvajajo ali so v fazi začetka izvajanja. model, ki ga bo lahko vsaka regija delno prilagodila svojim razmeram. Ta model bo ponujal interaktivni pristop k ugotavljanju stanja, saj vključuje percepcijo razmer ne le organizacije, ki problematiko proučuje, ampak tudi pomembnih akterjev regionalne politike znotraj posameznih regij. Ugotavljanje stopnje razvoja regije temelji na povezovanju področij: regionalnega profila, razvojno-raziskovalnih in tehnoloških procesov ter regionalne razvojne politike. Oba projekta se izvajata v skladu z načrti. Trenutno smo na dobri polovici raziskovalne poti, zato popolnoma natančnih odgovorov še ne moremo ponuditi. Preliminarni rezultati pa so kljub temu dovolj zgovorni in nam razmer tudi primerjalno ne orišejo v najbolj rožnati luči. Situacija glede javne (ali natančneje: negospodarske) razvojno-raziskovalne infrastrukture v regiji je zelo slaba, če ne kar katastrofalna. Te infrastrukture ni, kar pa obstaja, ne odgovarja potrebam sodobnega časa. Krivda za to je tako na ravni države kot tudi na strani regije. Država je precej pozno začela s spodbujanjem decentralizacije visokega šolstva, po drugi strani pa je z zamudo pri regionalizaciji Slovenije in pa s strukturo odločanja v regiji, ki, taka kot je, spodbuja predvsem investicije v komunalno infrastrukturo, manj pa v infrastrukturo znanja, povzročila, da regijske raziskovalno-razvojne politike sploh ni. Po drugi strani pa tudi regija svoje razvojne priložnosti ni pravočasno uvidela ravno v znanju. Kadrovska sestava je le nekoliko boljša, saj v regiji razpolagamo z določenim potencialom akademsko izobraženih raziskovalcev, predvsem pa je kar nekaj skritih adutov, to so Dolenjci in Belokranjci, ki živijo in delajo v Ljubljani. Eden ključnih vzrokov za te nezavidljive razmere je morda tudi v tem, da v regiji vlaganja v znanje nismo začeli pri raziskovalnem delu. Je pa treba poudariti, da se pri nas srečujemo s podobnimi težavami kot tudi nam primerljive periferne regije, s katerimi sodelujemo v naših projektih, kot npr. (Jugovzhodna Irska, Wielkopolska). In ključna ugotovitev. Pri razvoju visokega šolstva in raziskovalne sfere je bistveno premalo komunikacije med vsemi zainteresiranimi akterji. Predvsem pa se je do sedaj naredilo odločno premalo, da bi se v ta razvoj pritegnilo tudi gospodarstvo. Večina razvojno raziskovalnega dela poteka v nekaj večjih podjetij, ki imajo svoje razvojne oddelke in uspešno poslujejo. S tem sicer omogočajo obstoj množice srednjih in manjših podjetij, kar je za socialno varnost in gospodarski razvoj regije velikega pomena, vendar pa se pridobljeno znanje zaradi varovanja poslovnih skrivnosti in časovnega pritiska ne uporablja v izobraževalne namene. Obstoječe visokošolske ustanove zaenkrat ne kažejo ravno velike ambicije po raziskovalnem delu. Preliminarni rezultati nam vzbujajo realna pričakovanja, da bodo končne ugotovitve bistveno pripomogle k celoviti evalvaciji stanja raziskovalno-razvojne dejavnosti v Jugovzhodni Sloveniji. S tem bomo dobili jasnejše odgovore na nekatera vprašanja glede zastavljenih smernic razvoja visokošolske sfere v regiji. Hkrati pa vzpostavljamo temelje za medsebojno sodelovanje gospodarstva in akademske raziskovalne sfere, do katerega na regijski in državni ravni še vse premalo prihaja. Da je na strani gospodarstva velik interes za to sodelovanje, nam vsekakor kažejo tudi pozitivne izkušnje, ki jih imamo na Univerzitetnem in raziskovalnem središču Novo mesto. Menedžerji iz uspešnih podjetij zelo dobro vedo, kaj potrebujejo, in te potrebe znajo tudi zelo natančno določiti. Pri načrtovanju razvoja visokega šolstva in razvojno-raziskovalne infrastrukture se jih vsekakor splača poslušati. Partnerji so si v obeh projektih kljub velikim ekonomskim, razvojnim in nenazadnje kulturnim razlikam med regijami oz. državami zadali ključni cilj: razviti uporaben splošni Avtorici sta zaposleni na Univerzitetnem in raziskovalnem središču Novo mesto. Razmišljanje ob informativnih dnevih na fakultetah Bistvo je očem skrito Denis Pucelj, foto Gregor Sečen Pravzaprav vse leži na priložnostih; ko pridejo mimo, jih moraš zgrabiti in izkoristiti. Ko začneš poslušati iz vseh smeri in predvsem od vseh profesorjev njihove teorije o fakultetah in katera je pametna izbira in katera napačna, veš, da si z vsakim dnem bliže tistemu usodnemu dnevu, ko boš kar naenkrat študent. Na gimnaziji sta 2 tabora: profesorji naravoslovja proti profesorjem družboslovja, in čeprav se verjetno tega sami ne zavedajo, vlada med njimi mala vojna, saj naravoslovci blatijo družboslovce in obratno. V naravoslovju je baje prihodnost, a vendar statistika kaže, da družboslovci še vedno hitreje dobivajo službo. Preostane nam le to, da pri vsakemu profesorju vztrajno kimamo in si mislimo svoje, saj njihovega mnenja ne bomo spremenili. Zakaj bi ga tudi hoteli? Saj odločitev leži na nas in pri določeni starosti moramo znati trezno razmišljati s svojo glavo. Če ne, smo pokopani. Dijaki spadamo v tako imenovano skupino bodočih študentov. Pri osemnajstih, devetnajstih letih smo kar naenkrat soočeni z verjetno prvo pomembnejšo odločitvijo v življenju: na katero fakulteto naj se vpišem? Pride do spremembe okolja, ne samo v študijskem pogledu, velikokrat si moramo najti stanovanje bliže fakulteti, saj so te osredotočene na primorsko, ljubljansko in štajersko okolje. In to nam verjetno kar ustreza, saj se pravzaprav vsi slej ko prej naveličamo gimnazije. Začenjamo dobivati občutek, da postajamo samostojnejši in zavedamo se, da nam ves svet leži na dlani. Vizija staršev začenja postajati realnost. Prvič se spoznamo z našo prihodnostjo na informativnih dneh, ki so visoko zastavljene kampanje, polne ličnih letakov, ki vse nosijo ogromno informacij, a kaj, ko večinoma le dobre in manj slabih. Kdo bi pa želel študirati tam, kjer bi povedali vse slabe strani te določene fakultete? Saj ima vendar vsak plus svoj minus, in mi smo tukaj, da poleg vseh teh plusov uživamo še v minusih. Popolne fakultete pravzaprav ni in vedno bo nekaj, kar nam bo žrlo živce. Kaj pa le povejo? Poleg vseh superlativov, ki kar kličejo vprašaje v glavi, informirajo tudi o tem, kje se da zaposliti po koncu šolanja. In vse te informacije zveš pri rosnih sedemnajstih, osemnajstih letih. A kaj narediti z njimi? Obdržati jih moramo v glavi; toda ali moramo zavoljo nekega poklica, ki bi ga zagotovo dobili, spreminjati naše cilje in pozabiti na lastne želje? Koliko podrejanja je še dopustno, preden postane preveč? Obstaja tudi možnost, da se izgubimo v množici in izgubimo svoj jaz. Še posebej če smo na gimnaziji veljali za individualiste in za kreativne. A možno je in v nekaterih pogledih je celo bolje, če se razvijemo na faksu, da začnemo živeti življenje, kot ga hočemo, in izkoriščati vse, kar nam ponuja. Ne pozabimo, da je matura neke vrste zrelostni izpit, na faks naj bi prišli zreli in pripravljeni odrasti... A vsepovsod so izjeme. Tisti, ki bo ohranil sebe, bo iz sebe naredil uspeh in bo pisal zgodbe, ki jih bodo drugi brali. Pojavi se problem, ali sploh vemo, kakšno zgodbo bi radi napisali? Kaj nas tako zanima, da bi se s tem ukvarjali celo življenje? In vprašanje, ki ga mogoče večkrat pozabimo in se ga ne zavedamo: ali bomo srečni? Pri izbiri faksa se nekako prvič res zavestno odločimo mi sami, in to na podlagi naših želj in ambicij. Saj smo vsi izbrali svojo srednjo šolo, ampak ali smo takrat res trepetali in premišljevali o tem noč in dan? Ni bilo problemov pri vpisu, a kaj ko je pri fakultetah vse drugače. So take, kjer imaš vrata na stežaj odprta, vendar te ne zanimajo. Za tiste, ki si jih pa res želiš in se ti zdi, da je ta študij res pravi zate, ti pa mogoče zmanjka par tako zelo pomembnih točk in se moraš zadovoljiti z nečim drugim. Omejitev vpisa leži v rokah nas, bodočih študentov. Toda kaj pravzaprav določajo te »pike«? Naše znanje zagotovo ne, saj je znanje več kot pa samo seštevek točk pri vsakem predmetu. Popolnega šolskega sistema ni, sprejeti moramo, kar imamo, in narediti iz tega, kar se le da, saj je znanje tisto, kar bomo imeli celo življenje v sebi in ga bomo s pridom izkoriščali. Kaj nam bo sploh prinesel študij? Da najdeš službo, za katero te je pripravljal študij, moraš imeti že srečo. Pravzaprav vse leži na priložnostih; ko pridejo mimo, jih moraš zgrabiti in izkoristiti. Ne smemo pozabiti, da le izkušnje štejejo, in v današnjem svetu je boj za službo težak. Večkrat zmaga tisti, ki je bolj iznajdljiv in zna iz sebe narediti nekaj, kot pa tisti, ki je imel na fakulteti same desetke. Preživijo le močnejši in vedno bo nekdo na vrhu in nekdo, ki bo pod njim. Kje želiš biti ti? Urbana nacija Nejc Gazvoda, foto Boštjan Pucelj Veste, kakšna je razlika med mestno in podeželsko punco? Mestna ima v popku uhan, podeželska pa klopa. To je trenutno edini vic, ki se ga spomnim na temo, o kateri nameravam pisati. Ker menda je velika razlika med mestnim in podeželskim. Med urbanim in ruralnim. Med uhanom in klopom. Na Discoveryju je oddaja, ki se imenuje Urban nation. Oziroma Urbanation, samo v logu je N tako dvojno poudarjen, da se vidi ta fleksibilna urbanost. Že po zvenu je urbano nekako bolje kot ruralno. Recite nekajkrat zaporedoma »ruralno«. Jezik se vam bo popolnoma zapletel. Kako šele izgovarjajo to besedo podeželski pobje. Predstavljajte si kakega, ki še pogrkuje zraven. Skoraj nalašč je nastavljena, ta beseda. Urbano ... to je pa nekaj drugega. Že začne se z u-jem, ki je nasploh »kul« črka, črka krivulje, fleksibilnosti, svobodomiselnosti. In kljub r-ju, ki ji sledi, beseda krasno zdrkne z jezika. Urbano. Urbano. Urbano. Kot sprehod po starem delu mesta v novi pomladanski kolekciji, kot obisk galerije in srebanje koktajlov, kot velika sončna očala, nizek pas in viseči uhani, na katere lahko obesiš kanarčke. Urbano. Beseda s slogom. Potem pa se vprašam - kaj točno sem jaz? Okej, študiram v Ljubljani, ampak to ne šteje, ker sem gastarbeiter. Stanujem slabe tri kilometre iz centra Novega mesta. Zdaj pa - a se v Sloveniji sploh da govoriti o razliki med ruralnim (vstavi zvok traktorja in motorke ter udarec s pestjo po mizi, da bo baba ubogala) in urbanim (vstavi zvok stoterih visokih pet na promenadi ob sončnih popoldnevih in živahen smeh metroseksualcev, ki so končno odkrili, da v njih le prevladuje ženska plat)? Določeno razlikovanje gotovo obstaja, tako v življenjskem stilu kot v mišljenju ljudi. A Ljubljana, naša prestolnica, ta čudovita urbana gmota, polna ljudi s smislom za furanje lifestyla, ima eno napako - študente. In mi študenti ji uspešno preprečujemo, da bi dosegla naslednjo stopnjo urbanosti. Stotero petk se ustavi, metro-smeh preneha. V daljavi osamljeno zakruli golob, ker so mu vzeli zvočno kuliso. Študentje smo iz vseh vetrov. V vrsti za bone, na kosilu, na kavi, v lokalih - povsod slišim različne naglase in vidim različne skupine, ki jih je praktično nešteto. Nekateri študentje, recimo, še vedno furajo srednješolski stil, v športnih jaknah, običajnih kavbojkah, srednješolskih nahrbtnikih - pa še mozoljev se niso znebili. Določena dekleta so hitro prevzela to, da so kar naenkrat odrasla, in začela uživati v tej novi vlogi - oblečene so kot njihove mame, ne hodijo na kavo, ampak kofetkat, in imele bi že otroke, če ne bi bilo rimsko pravo tako obsežen izpit. Določeni študentje so se našli v umetnosti in so posvojili očala z debelimi okvirji, si nadeli pisan šal in topel plašč ter dodali določeno umetniško mrakobo svojemu pogledu, ko zamišljeni tavajo po ljubljanskih ulicah. Nekateri se preprosto ... vstavi zvok stoterih visokih pet na promenadi ob sončnih popoldnevih in živahen smeh metroseksualcev, ki so končno odkrili, da v njih le prevladuje ženska plat... ne znajdejo in so videti kot večni bruci, ujeti med srednjo šolo in faksom, z značilnostmi tako ene kot druge »struje«, tako da se ga najprej napijejo na Kongrescu (ki jih spominja na park domačega mesta), šele potem gredo v Global. Alternativci so našli svoj raj na Metelkovi, tisti pa, ki se bojijo plesni in onega tipa, ki se celo leto vozi bos na kolesu, zaidejo v Orto Bar, kjer so kelnarji debeli in glasba polna električnih kitar. Nekateri so spremenili smisel svojega življenja v zabavo in se spremenili v nočne ptice, ki raje žrtvujejo svoje dostojanstvo, kot da bi vsaj enkrat bili na jutranjem predavanju brez hudega mačka in ogabnega, kiselkastega zadaha. Drugi pa mislijo, da ocena naredi človeka, in ves svoj čas namerijo učenju, čeprav zaspijo z občutkom, da življenje brzi mimo njih hitreje, kot bi si to želeli - samo ustaviti ga pa ne znajo. Tretji se sploh ne spremenijo. Ohranijo staro družbo, spoznajo nekaj novih ljudi, zabavajo se ob priliki, študirajo zato, ker jih to zanima - vendar se vse prevečkrat sprašujejo, ali je to prava pot, ali pa so mogoče obstali na pol poti med peskovnikom in osemurnim delavnikom. Morda mislite, da se bom dal v zadnjo kategorijo, odgovoril na vprašanje iz začetka kolumne in napisal, da je to najboljša rešitev. Pa ne bom. Ker ni. Vsaka je po svoje legitimna. Je spopad z novim načinom življenja, ki je lahko še kako naporen. Vsak dan je izlet v neznano, oprijeti se nečesa, kar ima trde temelje, je nekaj najbolj naravnega. In tu se briše ta temeljna razlika med urbanim in ruralnim. Med dvema načinoma razmišljanja, dvema načinoma življenja. Študentje »iz vseh vetrov« dokazujemo, da so te razlike izbrisljive. Pa čeprav samo tako, da se na novo kategoriziramo. Slovenija ni država, ki bi bila rasno in kulturno strašno raznolika. Imamo svoje c&č (cigane&čefurje), ki nam občasno zamešajo štrene, po dolgih letih, ko smo jim štrene mešali mi - to je pa tudi vse. A nabor mladine (seveda s predpogojem, ki je naša geografska majhnost) uničuje določene klišeje, ki bi naše velemesto spremenili v mesto starih, tečnih babnic, ki sanjajo o dobrih starih malomeščanskih časih. Saj ne, da bi izbrisali razliko med podeželskim in kmečkim. Ta razlika se je v času kolumen izkazala skorajda za neprimerno temu, kar hočem povedati. Ampak kljub vsemu drži - vsaka raznolikost, ki vsaj malo načenja temelje starih dogem, je vredna vseh pohval. Na, vsaj enkrat sem našel nekaj lepih besed za nas, študente. Kar pa ne pomeni, da še vedno nisem prepričan, da smo kopica lenih idiotov, ki so nas kupili z obljubami o svobodi. A o tem sem napisal že okoli 200 strani. Aja, kaj sem torej jaz - »urbanec« ali »ruralec«? Kot bi rekli moji štajerski prijatelji - kaj jaz vem, čuj. Nisem čisto prepričan, da ločim klopa od uhana. |k|r|a|t|k|e| Prikrito očem zakrito »Izrazi zamolčana grobišča, povojna grobišča, fojbe ali sedaj najbolj uveljavljeni prikrita grobišča pomenijo in vključujejo grobišča, ki so posledica povojnih množičnih ali posamičnih izvensodnih usmrtitev v letih 1945 - 46, pa tudi grobišča iz časa vojne, v katerih ležijo posmrtni ostanki pripadnikov oboroženih formacij protipartizanskega tabora in tudi civilistov,« je v knjigi Prikrito in očem zakrito zapisal docent za sodobno zgodovino na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani Mitja Ferenc. Bil je član republiške komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, od leta 2002 vodi projekt Evidentiranje prikritih grobišč v Republiki Sloveniji. Knjiga je pred dvema letoma izšla ob njegovi razstavi enakega naslova, leta 2005 so jo postavili v Muzeju novejše zgodovine v Celju, od 16. februarja do 20. maja je na ogled v galeriji Dolenjskega muzeja. Gre za gostujočo in dopolnjeno razstavo. V Novem mestu so predstavljeni tudi rezultati lanskih raziskav, izkop posmrtnih ostankov oseminosemdesetih ljudi iz miniranega brezna v Konfinu 1. Lani so bila z arheološko metodo sistematično raziskana še grobišča v Lovrenški grapi in Lescah ter opravljene sondaže v Škofji Loki, Kidričevem in na Pohorju. Razstava prikazuje tudi osebne predmete, najdene poleg žrtev. Na ta način daje sočuten vpogled, z določenim kulturnim prerezom nevsiljivo tolmači nesmiselne nasilne smrti in razkrinkava krvnike. Z doslednim odkrivanjem in popisom prikritih grobišč so začeli leta 2002, delo poteka v okviru ministrstva za kulturo, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in komisije vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Do konca leta 2004 sta Mitja Ferenc in sodelavka Mateja Bavdaž v sodelovanju s poznavalci posameznih grobišč, kriminalisti in drugimi obiskala in zajela podatke štiristo desetih grobiščih. Takrat je za popis in obdelavo ostalo več kot sto šestdeset lokacij, od lanske pomladi, ko so delo nadaljevali, do konca lanskega leta so dodatno popisali še sto dve lokaciji. Temeljna načela priprave projekta so vzpostavitev in izdelava kartografsko in fotografsko dokumentacijsko podkrepljenega seznama, ki bo ustreznim službam v pomoč pri pripravi registra prikritih grobišč. Vseboval bo podatke, na podlagi katerih se bo država laže odločala o postavitvah spominskih znamenj in smernicah urejanja grobišč. Ob terenskem delu je bilo doslej posnetih okoli 4400 fotografij, pripravljeno 1225 topografskih in ortofoto kart, zbrano, preneseno in urejeno okoli 3100 skic, zemljevidov, fotografij in druge dokumentacije, pripravljeno 732 kart s parcelnimi številkami, opravljeni številni avdio in video zapisi. Otvoritev novomeške razstave je vzbudila precej zanimanja, poleg avtorja, strokovnjakov, svojcev pobitih in številnih novinarjev so se jo udeležili nekateri lokalni politiki, minister za pravosodje Lovro Šturm in predsednik državnega zbora France Cukjati. (Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj) Poklon geniju Pinu Mlakarju V počastitev 100. obletnice rojstva lani umrlega Pina Mlakarja, nestorja slovenskega baleta, plesalca, koreografa, pedagoga, filozofa, častnega meščana Novega mesta in Ljubljane, trikratnega prejemnika Prešernove nagrade in še večkrat nagrajenega ter čaščenega umetnika, so sinoči ob sodelovanju Mestne občine Novo mesto, Društva baletnih umetnikov Slovenije in KC Janeza Trdine priredili svečano baletno predstavo z naslovom Nekdanje svečanosti. Predstava je bila le del prireditev ob stoletnici. Društvo baletnih umetnikov je v lanskem decembru izdalo zbornik prispevkov za monografijo o Mlakarjevem ključnem deležu za slovenski in svetovni baletno-plesni prostor. Ob izdaji zbornika je društvo organiziralo tudi dvodnevni simpozij o mojstrovem umetniškem, pedagoškem in baletnoteoretskem delu, neločljivo povezanem z delom njegove življenjske in umetniške sopotnice Pie Mlakar. Društvo baletnih umetnikov Slovenije je ob stoletnici poskrbelo tudi za izdajo priložnostnega žiga in natis izvirnih razglednic. Pošta Slovenije je v počastitev jubileja pripravila znamko s podobo Pina Mlakarja. Baletni večer Nekdanje svečanosti je bila večmedijsko oblikovana baletna predstava, sestavljena iz enaindvajsetih odlomkov iz enajstih koreografskih stvaritev Pie in Pina Mlakarja. Baletni odlomki so bili povezani s fotografskim in video arhivskim gradivom. Režiser predstave je Igor Košir, umetniški vodja Janez Mejač, nastopili so baletni plesalci SNG Opera in balet Ljubljana, baleta SNG Maribor ter neodvisni plesalci. »Cel večer ima nit. Začenja se z Lokom, gre skozi odlomke Vraga na vasi, Lisičke zvitorepke, Nekdanjih svečanosti, Našega ljubljenega mesta, Lepe Vide,... Do skupnega finala se zvrsti vseh triinsedemdeset plesalcev. Oder bo poln. Vsem nam je žal, da je gospod Mlakar odšel prehitro, da ni prisoten, ampak mi bomo z njim,« je 19. februarja ob predstavitvi umetniškega poklona dejal umetniški vodja svečane baletne predstave Janez Mejač. Povedal je še, da so marsikateri ples rekonstruirali po spominu. (Rasto Božič) 50 let Pihalnega orkestra Krka »Ko so pred petimi desetletji v Straži ustanovili Pihalni orkester Novoles Straža, je štel petintrideset članov. Z zamenjavo pokrovitelja so ga preimenovali v Pihalni orkester Krka Zdravilišča, sedaj se več let imenuje Pihalni orkester Krka,« je razložil Miro Saje, od leta 1990 dirigent in umetniški vodja orkestra. Tudi on je rasel z njim, iz trobentača se je razvil v dirigenta. Pod njegovim vodstvom je orkester presegel lokalni okvir, petinšestdeset glasbenikov, katerih povprečna starost se giblje nekaj nad dvajsetimi leti, je doseglo svetovni vrh. Orkester vse od ustanovitve velja za kakovostno zasedbo, po zmagi na tekmovanju v italijanskem mestu Riva del Garda leta 1995 se mu je odprla pot. Prepričal je domače strokovnjake, uradno velja za najboljši slovenski pihalni orkester. Požel je priznanja v Italiji, na Madžarskem in v Nemčiji. Predlani je na svetovnem prvenstvu, ki vsaka štiri leta poteka na Nizozemskem, v prvi kategoriji osvojili zlato plaketo s posebno pohvalo. Po tem uspehu se je prijavil na razpis vodilnega svetovnega združenja pihalnih orkestrov VVASBE. Združenje v različnih mestih od Azije prek Evrope do Amerike prireja dveletne ciklične konference. Od osemdesetih prijavljenih orkestrov vsega sveta je združenje za letošnjo konferenco izbralo štirinajst najboljših, ki se bodo 10. julija predstavili v irskem mestu Killarney, med njimi tudi Pihalni orkester Krka. Orkester je tako dosegel najvišje možno priznanje za tovrstne glasbene zasedbe. Letos praznuje tudi visok jubilej, 25. februarja se je na prestavljenem Valentinovem koncertu v KC Janeza Trdine novomeškemu občinstvu predstavil z Otom Pestnerjem. (Rasto Božič) Izziv novomeške kulture Nekaj dni po kulturnem prazniku je novomeški mestni odbor LDS v Narodnem domu sklical tiskovno konferenco. Po mnenju predsednika sveta LDS MO NM Borisa Dularja in člana izvršnega odbora LDS MO NM Primoža Žižka je bil kulturni praznik primeren trenutek, ob katerem so želeli javnost opozoriti na razvojne izzive na področju kulture v Novem mestu ter predstaviti poglede na nekatere ključne kriterije za uspeh na področju kulture v mandatu 2006 - 2010. Dular in Žižek sta se dotaknila predvsem občinske kulturne politike, glavnih razvojnih projektov in vprašanj na temo kulture. »Kultura ni samo to, kar se dogaja na praznik, ostalo je borba za življenje ali preživetje. V Novem mestu se srečujemo s številnimi izzivi na tem področju. V občini se je začel nov mandat, postavljena je bila zasnova kulturne strategije, možno je intenzivno odpiranje v evropski prostor. Prijava za kandidaturo za evropsko kulturno prestolnico leta 2012 in drugi dogodki kažejo, da je zelo prav, da se do teh stvari opredelimo. Novo mesto je na eni strani doživelo gospodarski razcvet, na drugi strani lahko rečemo, da smo deležni tudi kakovostnega kulturnega razvoja. Takih ustvarjalnih premikov v novomeški občini že dolgo ni bilo. V tem trenutku se je treba vprašati, kaj lahko ta prostor naredi za sožitje kulturnega potenciala in njegovo uveljavitev v slovenskem prostoru,« so bile uvodne besede Borisa Dularja. Prepričan je, da mora biti kultura skupni imenovalec vseh produktivnih sil prostora. Za uresničitev pomembnih projektov bi bilo treba v tem mandatu združiti vse sile, le tako bi dosegli kakovosten premik. Politična odgovornost prostora je izjemno velika. Vsebina bi morala biti_ povezana s finančnimi, kadrovskimi, z upravljavskimi in s tržnimi vprašanji. Primož Žižek je pri razvoju novomeške kulture opozoril na tri prvine. »Osnutek razvoja strategije kulture mesta nas veže, da mora občina do konca julija objaviti drugo fazo razvojne strategije. Druga je prijava za evropsko kulturno prestolnico, tretja je rok 28. februar, s katerim se zaključuje velik del evropskih razpisov na temo medkulturnega sodelovanja, razvoja infrastrukture itd. Pri pregledu strategije smo zelo veseli, da je v lanskem septembru začel nastajati dokument, vendar se nam zdi, da sodelujoči ljudje in obseg strategije ne odgovarjajo ključnim vprašanjem prostora. Pričakujemo večjo pluralno zasnovo in večji poudarek ključnih problemov: kadrovskemu menedžmentu, marketingu in razvoju infrastrukturnih objektov. Na srečo lahko ugotovimo, da je vse to usklajeno z razvojno strategijo vlade, ki želi skozi kulturo povezati gospodarske in turistične potenciale, kulturno, tehnično in naravno dediščino ter razviti območje intermedijev, v katerem smo v Novem mestu tradicionalno zelo šibki.« Žižek tudi meni, da se med kulturniki pojavlja strah, da bodo prevladale potrebe gledališča. »Strah lahko presežemo edino z javnim dialogom, ki ga mora voditi občina. Prihod gledališča pomeni nov kakovostni preskok v dojemanju kulture in umetnosti. Kultura je v Novem mestu že dohitela gospodarstvo, politika pa se mora to še naučiti. Ključno je, da se na tem področju politika profesionalizira. Pojavljajo se tudi prostorska vprašanja -vprašanje mladinskega kluba je stvar tega mandata in potrebuje pluralno rešitev. Izpraznjene prostore RIC-a naj zasedejo društva, ne pa izobraževanje. V sklopu kandidature za evropsko kulturno prestolnico bi bilo nujno končno rešiti vprašanje Narodnega doma. Tudi če nam kandidatura spolzi iz rok, izkoristimo namen za dokončno obnovo te hiše. Kultura in umetnost jo potrebujeta in zaslužita.« Prepričan je, da je za razvoj kulture pomembno tudi vprašanje kadrov, poklicno upravljanje s kulturo in njen marketing. Sprašuje, kako bo občina spodbujala razvoj kakovosti upravljanja v kulturi, razvoj kakovosti trženja kulture in kako učinkovito bo kulturno umetniški naboj mesta vključila v razvoj gospodarstva. »Pri reševanju vprašanja kulture smo prvi zavezniki župana in njegove ekipe. Kot opozicija resno jemljemo vlogo pri nadzoru kulturnih ustanov, želimo biti konstruktiven partner kulturnikom in umetnikom,« je povzel. Govornika sta v sklepnem delu poudarila »sistemske in infrastrukturne izzive« kulture v prihodnjem štiriletju. Med prednostnimi nalogami sta navedla: dolgoročno financiranje in urejanje prostorskih pogojev gledališča APT, dokončanje projekta Križatija in s tem kakovostnejšo predstavitev arheološke zbirke, zagotovitev novih prostorov za kulturna društva (prostori RIC-a, KC Janeza Trdine, težave mladih kulturnih ustvarjalcev in organizatorjev), takojšnje nadaljevanje obnove Narodnega doma, uresničitev občinske strategije glede stavbe na Glavnem trgu 30, ki mora biti namenjena kulturi in turizmu, posebej že zamišljeni umestitvi mestne muzejske zbirke, dokončanje občinske Strategije razvoja kulture. Med pomembne projekte sta vključila še 100-letnico rojstva Marjana Kozine, svetovni festival pihalnih orkestrov, pregled lutkarske dejavnosti zadnjih petdeset let, pravočasno pripravo razpisov za poletne in zimske prireditve. LDS predlaga županu, da na ministrstvo za zunanje zadeve posreduje pobudo, da bi vsaj del aktivnosti Foruma slovanskih kultur izvajali v Novem mestu ali forum postavili v prvi slovenski narodni dom. Novomeško gospodarstvo ima z večino slovanskih držav pristne odnose, kar bi se dalo s pridom izkoristiti. (Rasto Božič) IIIIIIIJI Trije pogledi na novomeško kulturo Rasto Božič Če kulturo gledamo razvojno, ugotovimo, da je bila resnično neodvisna le v času jamskih ljudi. Kulturni praznik smo dali skozi ali pravilneje povedano, govore ob njem smo prebavili. Kot vedno je bila vmes kakšna debelo zabeljena ugotovitev, med naborom vprašljivo izvirnih gesel pa smo tudi letos zaznali dve stalnici. Javkanje ob splošno znanem dejstvu, kako nas je kot narod ohranila ravno kultura, je znana zadeva. V letih slovenske samostojnosti in zveličavnega napredka se ji pridružuje nova ugotovitev, tarnanje nad krutim kapitalom. Vse se meri le z vatli dobička in se pri tem na nikogar ne ozira. Če kulturo gledamo razvojno, ugotovimo, da je bila resnično neodvisna le v času jamskih ljudi, pa verjetno je še takrat jamski slikar za dobro delo dobil boljši obrok ali pa so ga jamski duhovi za opravljeno poslikavo posebej lepo čislali. Kasneje vemo, kako je bilo. Umetnost in z njo kultura sta bili v službi najpremožnejših - imperatorjev, cesarjev, kraljev, dožev, plemičev, države in klera. Če se ozremo le za pol stoletja nazaj, v času socializma je bila kultura strogo v službi ideologije, danes, v časih novokapitalnega jarma, pa je ideologijo zamenjal kapital. Spet je v službi, vnovič odvisna od darežljivosti oblasti in mecenov. Kulturnik že ve, če si samostojen, si lahko večkrat lačen. Če ne drugi, te omejuje trg, in če sadov lastnega dela ne prodaš, te lahko kot ptičke pita sam mili bog. Je pa znano, da božja piča zelo slabo tekne. Torej, kako je s kulturo, čigava je? Je res narodova? Če je odvisna od oblasti in kapitala, naj ta dva zanjo bolje skrbita, saj bosta drugače sama sebi odžagala vejo in se nekega jutra prebudila v povsem tujem okolju, ki ne bo več spoštoval Prešerna, Cankarja, Ketteja, Murna, Kozine, Trdine, Kosovela, Dekleve, Ogorevca itd. (vseh je preveč, tudi Šinigoja sem moral izpustiti), temveč le kakšen pralni prašek, ameriško bebavost in francosko sesirjeno mleko. Slovenski jezik bo izumrl, podaniki kapitala pa se bodo sporazumevali v basicu zastarelih računalnikov. S toplo mislijo na zgornje ugotovitve si sedaj oglejmo izjave novomeških politikov in eno iz kulturniških vrst. Najprej zapišimo, kaj je novomeški župan Alojz Muhič med drugim prebral na osrednji kulturni predstavi: »V času, ko se brišejo meddržavne meje in ko govorimo o skupnem evropskem prostoru, je še kako pomembno, da se zavedamo svoje lastne identitete in tako ohranjamo pokončno držo. In prav kultura je tista, ki je za nas Slovence pogosto sopomenka za narodno ohranitev in bogatitev.« Tako župan in z njim teza o narodni ohranitvi. Po kulturnem prazniku je novomeški mestni odbor LDS sklical tiskovno konferenco na temo kulture, na kateri je med drugim Boris Dular dejal: »Da bi resnično znali razumeti, kaj je najpomembneje, in narediti kakovostni premik. Tukaj je politična odgovornost prostora izjemno velika. Vsebina je močno povezana s finančnimi, kadrovskimi, z upravljalskimi in tržnimi vprašanji.« Podobno je menil tudi Primož Žižek: »Pričakujemo večjo pluralno zasnovo in večji poudarek kadrovskemu menedžmentu, marketingu in razvoju infrastrukturnih objektov. Na srečo lahko ugotovimo, da je vse to usklajeno z razvojno strategijo vlade, ki želi skozi kulturo povezati gospodarske in turistične potenciale, kulturno, tehnično in naravno dediščino.« To je druga teza, jezik kapitala! In še sinteza. Za nedavno gostovanje v Toskani je moral Komorni orkester Tartini poleg denarja pokroviteljev prispevati tudi nekaj lastnih, sicer skromnih sredstev. Njegov dirigent Aleš Makovac pravi: »Naše delo se težko ovrednoti. Za razliko od pevskih zborov nikakor ne moremo prinesti priznanja s kakšnega tekmovanja, ker tekmovanj za godalne orkestre in vokalno instrumentalne zasedbe ni. Zato se je ostalim, pa tudi, če gre za manj kakovostno tekmovanje, laže ovenčati s priznanji, ki pri razpisih prinesejo točke. To zagato bo treba premagati, saj gre za kulturo in ne za šport. Tam se tehtajo medalje.« Naj vse izjave navdahnejo snovalce novomeške kulturne politike. ’ park Katarina udovč: Tudi negativno je arheologu pozitivno Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj Katarina Udovč je devetindvajsetletna novomeška arheologinja. Pred štirimi leti je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz arheologije zgodnjega srednjega veka. Že med študijem se je začela udeleževati številnih terenskih raziskav, njeno delo je bilo in bo še nekaj let pretežno povezano z raziskavami ob gradnji dolenjskega avtocestnega kraka. Mila zima jo bo v naslednjih dneh vnovič za več mesecev pognala na teren. Kako si zajadrala v arheologijo? Prvo srečanje z arheologijo je bil obisk izkopavanj na Kapiteljski njivi na Marofu, kamor nas je v gimnaziji peljala profesorica zgodovine. Do drugega je prišlo v okviru gimnazijskih izbirnih vsebin, odločila sem se za zgodovinska predavanja in arheološka izkopavanja. Tako sem spet pristala na Kapiteljski njivi in glede na to, da me sta vedno zanimali zgodovina in geografija oziroma privlačilo družboslovje, sem se odločila za študij arheologije. Že med študijem si se udeleževala terenskega dela? Začela sem v sklopu raziskovalnih izkopavanj Dolenjskega muzeja na Kapiteljski njivi. Leta 2002 so na Dolenjskem začeli graditi avtocesto. Glede na to, da je prišlo do večjega števila daljših terenskih raziskav, so kolegi potrebovali tudi več študentov arheologije. Tako sem se srečala z izkopavanji na trasi avtoceste. Kot študentka sem sodelovala pri izkopavanjih na najdiščih Draga pri Beli Cerkvi, Bela Cerkev, Obrežje, Sela pri Dobu in Nova Tabla pri Murski Soboti. Izven avtocestnega projekta in v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 0E Novo mesto, sem sodelovala pri odkrivanju zgodnjesrednje-veškega grobišča in prazgodovinske naselbine na Cerovem Logu pri Šentjerneju. Nadaljevala sem v novomeškem mestnem jedru, kjer je bila v sklopu obnovitvenih del stare porodnišnice, zdajšnje nove upravne enote, v pobočje srednjeveškega mestnega obzidja, tj. Šanc, vkopana dobro ohranjena keltska peč za žganje lončenine. Sodelovala sem tudi pri izkopavanjih prazgodovinskih gomil v Mačkovcu pod Trško goro in v Če se ne da najti druge rešitve, so potrebna Šmarjeških Toplicah ter pri izkopavanju dela antične naselbine v Trebnjem. Poleg arheoloških izkopavanj opravljam tudi različne terenske preglede, s katerimi odkrivamo potencialna najdišča ob infrastrukturnih posegih, kot so elektrovodi, plinovodi, vodovodi itd. Med premori številnih izkopavanj si tudi diplomirala. Na izkopavanjih si začela kot navadna delavka, nadaljevala kot arheološki tehnik, sedaj si že nekaj let vodja izkopavanj? Še vedno sem terenski vodja projektov, uradni vodja izkopavanj je arheolog Danilo Breščak, vodja novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pri večini projektov sodelujem z njim. Na zavodu sem že četrto leto za določen čas zaposlena kot konservatorka in vezana za projekte. Katerim tvojim projektom pripisuješ največji pomen? Vsak projekt je po svoje poseben in pomemben. Za arheologa je pomemben vsak rezultat, tudi če je negativen. V Cerovem Logu je bilo zanimivo, ker se je pokazala kontinuiteta poselitve. Našli smo zelo lepo ohranjeno prazgodovinsko hišo in zgodnje slovansko grobišče. Vmes je bilo več kot tisoč let razlike, ko prostor ni bil poseljen. Zanimivo se mi je zdelo tudi odkritje prazgodovinske peči za žganje keramike pod novomeškimi Šancami. Peč je bila tako dobro ohranjena, v njej je bilo celo razbito posodje. Presenetilo me je tudi izkopavanje v novomeškem zgodovinskem jedru, kjer smo za Jakčevim domom na Društvenem trgu naleteli na ruševinsko plast s čudovitimi ostanki gotskih pečnic. Težko bi se odločila, kaj je bilo po moji sodbi najbolj pomembno. Vsaka stvar me vedno znova navduši, drugače se ne bi ukvarjala s tem. Najlepša in najbolj enostavna za izkopavanje so grobišča, specializirala sem se za prazgodovinska. So pri dolenjskih avtocestnih delih prišla na dan kakšna nova spoznanja? Pri izkopavanju pod Belo Cerkvijo, vodil gaje Borut Križ, smo odkrili nižinsko prazgodovinsko naselbino. Doslej so bile na primer znane le naselbine na vzpetinah, nižinskih skoraj nismo poznali. Na Obrežju je Phil Mason raziskal velik del zgodnjeavgu-stejskega rimskega tabora, ki jasneje odkriva občutljiv čas rimskega osvajanja tega ozemlja. Nekaj kilometrov stran je bilo pomembno Breščakovo raziskovanje znane rimske poštne postaje Romula ali Ribnica, pa izkopavanje rimske podeželske vile v Gorenjih Skopicah Uroša Bavca, Vičičevo odkritje rimskih poslikanih grobnic pri Drnovem pri Krškem itd. Pokazala se je zelo pestra slika prazgodovinske in antične poselitve. Še enkrat se je potrdila teza, da so Rimljani pokopavali ob cestah. Kaže, da je bil promet na tem območju živahen že v prazgodovini in antiki, njegova glavnina je potekala ravno ob trasi sodobne avtoceste, ki se z rimsko večkrat pokriva in križa. Arheološka dela pri dolenjskem avtocestnem odseku, razen območja Trebnjega, so v glavnem končana. Katere raziskave te čakajo letos? Te dni začenjamo raziskovati tri prazgodovinske gomile v Mačkovcu pod Trško goro na območju nove poslovno storitvene cone med staro traso hitre ceste in novo avtocesto. Po zapisih vemo, da je do devetnajstega stoletja na mačkovski gmajni stal rimski miljnik, kamnito obcestno znamenje. Torej je nekoč tukaj že potekala komunikacija. Na območju avtoceste pri Mačkovcu smo že predlani izkopali večjo prazgodovinsko gomilo. Našli smo trinajst skeletnih grobov s pridano keramiko, steklenim in bronastim nakitom ter železnim orodjem in orožjem iz časa starejše železne dobe. V lanski jeseni smo opravili terenski pregled celotnega območja. Z manjšimi sondami oziroma vkopi smo našli sledove prazgodovinske in rimske keramike ter v terenu ugotovili gomilam podobne kupolaste strukture s premerom od devetih do štirinajstih metrov. V arheološkem smislu bo delo na tem območju letos zaključeno. Velika izkopavanja so v nasprotju s konservatorsko smernico, ki daje izkopavanja. prednost varovanju dediščine in ne toliko izkopavanju. V izkopavanja je stroka večkrat prisiljena, pogosto je možna le taka rešitev? Večkrat je treba skleniti kompromis. Če se ne da najti druge rešitve, so potrebna izkopavanja. Če se da najti drugo pot, se trudimo posege prestavljati. Kako je s kmetijskimi zemljišči? Prazgodovinska keramika je bila slabše žgana, izdelana je tudi iz slabše prečiščene gline. V zemlji je že najmanj dve tisočletji, nanjo delujejo različni vplivi in dejavniki. Sodobna gnojila in škropiva pronicajo v zemljo, najedajo in dodatno uničujejo keramiko in kovino. Svoje naredi tudi oranje s težkimi traktorji. Sodobni plugi posežejo mnogo globlje, kot so posegli s tradicionalnim kmetovanjem. Izkopavanje je le del arheologovega dela. Kaj se po izkopu dogaja z najdbami? Pri izkopavanjih sledimo spremembam v zemeljskih plasteh. Vsako plast opišemo in dokumentiramo. Izmerimo višino in lego najdbe ter jih tako vnesemo v koordinatni sistem, skratka naredimo popolno podatkovno preslikavo. Stanje na terenu prenesemo v računalnik. Tako rekoč med izkopavanjem najdišče dokumentirano uničujemo. Čim bolj podrobna je dokumentacija, manj podatkov izgubimo. Izkopavamo, da kulturo ohranimo zanamcem. Najdbe najprej na terenu suho očistimo, po dokumentaciji jih dvignemo, zapakiramo in predamo restavratorski delavnici, kjer jih očistijo, utrdijo, zlepijo in rekonstruirajo. Potem je arheologova naloga še obdelava in objava najdb ter izpolnitev dokumentacije. Povsem na koncu zavod najdbe preda v hrambo ustrezni ustanovi, na našem območju je to Dolenjski muzej. Glede na izkopano gradivo te čaka še veliko dela. Tudi potem, ko bo avtocesta v celoti zgrajena? Z vidika novomeškega zavoda avtocesta sploh ni več toliko aktualna. V ospredje prihajajo druge lokacije drugačnih namembnosti, kot so na primer širitve kamnolomov, razne obrtne in industrijske cone, plinovodi ... So pa izkopavanja v okviru avtocest nedvomno pripomogla k popularizaciji arheologije. Za dolenjske arheologe je še dovolj dela in nalog. Avtocesta je bila zgolj poglavje znotraj vsakdanjega varovanja in raziskovanja. :|r|a|t|k|e| »Fiihrer durch Novo mesto« Zgodovina za prihodnost je naslov projekta Društva Novo mesto. Na februarski četrti četrtek so ga predstavili na letošnjem prvem rednem srečanju društva v Narodnem domu. Pred tremi leti zastavljeni projekt se je razvil v publikacijo Zgodovina za prihodnost - sprehod po starem mestnem jedru. »S projektom želimo spodbuditi širši pogled na bogato izročilo mesta, s poudarkom na pomembnih novomeških ustvarjalcih oživiti novomeško kulturno in duhovno dediščino ter jo narediti bolj dostopno,« so besede Mitje Simiča, usmerjevalca, v neki meri tudi urednika projekta. Gre za skupinsko delo, njegovi avtorji so Staša Vovk, Joža Miklič in Tomaž Levičar. Prispevali so literarni, ekonomski in oblikovno fotografski del, knjižica sto dvajsetih strani je zasnovana kot turistični vodnik, namenjena turistom in meščanom. »Novo mesto ima ogromno dobre strokovne literature, ni pa to nekaj, kar bi lahko obiskovalec mesta vzel v roke, dal v žep in šel na obhod. Naš namen je drobce iz te obširne literature spraviti v nekaj manjšega, vsakomur dostopnega in brezplačnega,« pravi Simič. Po njegovi oceni gre pri publikaciji za visoko strokovno raven. Predstavili so skrajen obseg, mogoče bo iz tega izšel še bolj priročen, manjši vodnik. Knjižica trenutno prinaša skupaj petindvajset strani besedila, ostalo je namenjeno bogati fotografski opremi. Za izhodišče mestnega obhoda je določen Novi trg. Obiskovalca bo pot peljala skozi mestno jedro, spoznal bo Kandijo, vračal se bo mimo srednjeveškega mestnega obzidja na Šancah. Vodnik mu bo obenem na nevsiljiv način predstavil mestno zgodovino, kulturno in duhovno izročilo, razložil pomen mestnih znamenitosti. Izšel naj bi že ob letošnji turistični sezoni, društvo razmišlja o nakladi pet tisoč izvodov. Datum izida in naklada sta v rokah pokroviteljev, publikacijo naj bi delili na vseh turističnih informacijskih točkah, recepcijah itd. V sklopu srečanja je ekonomistka Joža Miklič izčrpneje predstavila ekonomska izhodišča za razvoj in izrabo mestnega jedra. Med drugim je dejala: »Že večkrat smo debatirali, kako bi bilo treba delovati, da bi iz novomeškega starega mestnega jedra lahko imeli tudi ekonomske učinke. Bili smo med prvimi, ki smo predlagali, da bi mesto dobilo svoj načrt. Danes mora poslovni načrt izdelati vsak podjetnik, tudi vedeževalka, medtem ko mi pravzaprav delamo na izjemno velikem projektu uporabe mestnega jedra v gospodarske namene, pa o tem nimamo nobenega papirja, nobenega opredeljenega načrta ali dokumenta, na podlagi katerega bi lahko izvajali kakršen koli nadzor ali pritisk, da bi se stvari v korist mesta, zaposlovanja in identitete razvijale. Ena izmed smeri, v katero se lahko mesto razvija, je turizem. Novo mesto je polno zgodb, ki kažejo, v kolikšni meri je mesto prispevalo k razvoju slovenskega naroda. Zato smo se odločili, da bi v tem projektu prikazali predvsem turistične možnosti.« (Rasto Božič) Drobci preteklosti Belobrademu Jonetu Jakši, upokojenemu novinarju Dolenjskega lista, je poklic zlezel pod kožo. Šele kot upokojenec si je vzel čas, zbral je na plodni novinarski poti zabeleženo gradivo, številne zapise in v duh vtisnjene spomine. Pred leti objavljene članke je strnil v štiri posamično izdane knjige; Dolenjski obrazi, Naše korenine, Iz takih korenin in Tak je bil naš čas. Tone Jakše je novinar, kot ga danes težko najdemo. Poklica ni zgolj opravljal, to je bilo njegovo poslanstvo. Privlačil gaje mali človek, brskal je za skoraj pozabljenimi podatki, iskal vzroke in priče nekdanjih dogodkov. Obiskoval je stare ljudi, izstopajoče osebe, posebneže in se z njimi na dolgo pomenkoval. Iz njihovega gostobesedja je na papir zlil živo zapisane življenjske zgodbe. Z literarno razmišljujočim slogom je ustvaril sočno branje in ohranil narodopisne podatke. Njegovo besedilo ni suhoparno, podobe svetovnih in lokalnih dogodkov rišejo besede preprostih ljudi. Jakšetovi zapisi niso visoka zgodovina ali strokovna antropologija, so topel odsev sveta, odraz vpliva dogodkov na življenje pod Gorjanci. Zapisi Toneta Jakše so dragocen dokument. 15. februarja je v restavraciji na novomeški Loki predstavil vse štiri knjige. Pri tem ni imel najbolj srečne roke. Tesen prostor ni namenjen tolikšnemu številu gostov. Tudi predstavitev z branjem zajetnih knjižnih odlomkov, z vmesnim predvajanjem predolgih in težko razumljivih izvirnih tonskih zapisov ter konec koncev s cenenimi glasbenimi vložki se je zavlekla na dve uri. S tehtnejše zastavljenim sporedom bi lahko predstavitev izzvenela v navdihujoče pester večer. (Rasto Božič) kultum: marec SofijaSilvia: CAMERA OBSCURA II = Fotografska razstava APT FOTOGALERIJA, Anton Podbevšek Teater, 1. 3. 2007 • 25. 3. 2007 Projektni vodja: Bojan Radovič Kustosinja: Sandra Križič Roban Koprodukcija: Hiša fotografije Slovenija SofijaSilvia je bila rojena 3. marca leta 1979 v Pulju na Hrvaškem, Po višješolskem študiju v Pulju je leta 1998 obiskovala tečaj o umetniški fotografiji v Stili Photography Department of the Film and TV School of the Academy of Performing Arts (FAMU) v Pragi. Leta 1999 je postala redna študentka iste ustanove in leta 2002 diplomirala. Med študijem je sodelovala pri različnih projektih in delavnicah, nekatere med njimi so potekale v sodelovanju z Bauhaus university. Ukvarja se tudi s komercialnimi portreti, modo in fotografijami revialnega tipa. Trenutno obiskuje MA Fine Arts Course at the Central Saint Martin College of Art and Design v Londonu v Veliki Britaniji. Sandra Križič Roban (kustosinja) je takole opisala izkušnjo z njeno fotografijo: “Zakaj pišem o tem delčku neba, ki se v svojem neobičajnem izrezu vidi s terase moje hiše? Največ zaradi avtoričinih Camera obscura II, light-boxov, v katerih so fotografije uresničene s tehniko camere obscure, natančneje z dia filmi srednjega formata značilnega podaljšanega kadra. Nastale so po prvotnih Camera obscura, študentskih delih, s katerimi je ustvarila. prostor loma svetlobe znotraj male kartonske škatle, kupljene v nekem praškem shopping centru. Za to priložnost je črno-beli film rezala ročno, pri čemer so ostale vidne sledi, praske in odtisi ter primarno fizične pred-akcije oziroma vtisi osebne izkušnje v materijo, medtem ko je dolgo in mirno stala v eni od drž, uresničujoč svojo dvojno vlogo... Ciklus Camera obscura II iz leta 2001 je neposredno pogojen prav z doživljanjem pogleda z neke terase, z usmerjanjem navzven (in ne več navznoter), z vračanjem ukradenega prostora, ukradenega pogleda, kakor je to SofijaSilvia sama pojasnila. Kadri so drugačni, neobvladljivi z enim pogledom; to so panoramski izseki, ki kličejo v spomin tiste, ki bi lahko nastali z dviganjem vizirja na čeladi. Toda ne gre za viziranje, usmerjanje pogleda v eno določeno točko, saj se želi videti čim več, zajeti s pogledom čim širši predel, ne glede na to, da je šio za običajno, za SofijoSilvio vsakdanje in dobro znano okolje." (Več o razstavi na spletni strani www.hfs.si) ■ Fižolček, ogelček in slamica = Lutkovna predstava Lutkovno društvo LUTKOMOTIVA LokalPatriot, 31. marca ob 11 h Po motivih slovenske ljudske pravljice iz Saržente pri Čedadu Režija, dramaturgija - Lutkomotiva, zasnova scene in izdelava lutk - Lutkomotiva, glasba - Tomislav Jovanovič - Tokac, igrajo - Polonca Bartolj, Tanja Kraševec, Erik Staniša, Janez Badovinac, Marko Guštin, produkcija - Lutkomotiva Poučna zgodbica, ki govori o tem, zakaj imajo vsi fižolčki bel šiv na trebuščku. Otroška predstava Fižolček, ogelček in slamica je prvi celostni projekt društva. Gre za znano slovensko ljudsko pravljico, ki pa je lutkovno uprizorjena zelo redko. V minulem letu ustanovljeno Lutkovno društvo Lutkomotiva je nastalo z namenom ustvarjati na področjih lutkovne igre, lutkovne animacije, dramske igre, dramaturgije, scenske glasbe in literarnega ustvarjanja. Tvori ga pet stalnih članov: Polonca Bartolj, Tanja Kraševec, Erik Staniša, Marko Guštin in Janez Badovinac, ki so v preteklosti sodelovali v različnih lutkovnih društvih in skupinah: Lutkovno gledališče Pika Nogavička, Taus teater, Lutkovna skupina Mokre Tačke. Najdlje je večina peterice delovala v novomeškem Taus teatru, ki je v preteklosti ustvaril več lutkovnih predstav ter organiziral lutkovni festival Guncl test - Dnevi lutk v Novem mestu. Sami opravljajo različne funkcije, od pisanja tekstov, izdelave lutk, scenografije do marketinga. Kot novo društvo je Lutkomotiva do sedaj nastopila na festivalu Le Soleil s predstavo za odrasle Ekransturbacija (julij 2006) ter z otroško predstavo Fižolček, ogelček in slamica (predpremiera november 2006). Lutkomotiva sodeluje z različnimi društvi, zavodi ter s posamezniki: Zavodom LokalPatriot, Lutkovnim gledališčem Koruzno zrno, Barbaro Bulatovič, Matevžem Gregoričem in drugimi. fotografiji: SofijaSilvia K. Zrnovič: Nylon = Predstava za mladino in odrasle Lutkovno gledališče Koruzno zrno Trajanje: 25 minut LokalPatriot, 31. marec ob 22h K. Zrnovič: Nylon Režija, dramaturgija, likovna zasnova, izdelava lutk in scene, glasba, animacija, luč - K. Zrnovič. K. Zrnovič so: Matevž Gregorič, Iztok Kalan, Samo Mikulič, Tomaž Ozimič, Marko Brdjan Lutkovno gledališče Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice je bilo ustanovljeno z namenom raziskovanja lutkovnega medija in odkrivanjem lastnega umetniškega izraza. Vse predstave so doživele ugoden sprejem gledalcev in tudi kritikov, kar potrjuje sodelovanje gledališča na številnih festivalih doma in v tujini. Nylon je bizarni kviz novega genetskega tisočletja, v katerem samo in edino publika odloča, kateri kandidat si bo izboril prestižno nagrado Priložnost življenja. Predstava je prejela številne mednarodne nagrade za izjemen gledališki dosežek, izvirnost in režijo. = Dolenjski muzej Galerija: Prikrito in očem zakrito prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne 16. februar 2007 - 20. maj 2007 Mala dvorana: Pozdrav iz Bele krajine, Kočevske, osrednje Dolenjske in Posavja Gospodarske dejavnosti na razglednicah do sredine 20. stoletja 24. november 2006 - 25. marec 2007 Predavalnica: Dediščina ostrorogega jelena Gostujoča arheološka razstava Inštituta za arheologijo ZRC SAZU Ljubljana 28. oktober 2006 - 25. marec 2007 Jakčev dom: Bogdan Borčič iz grafičnih ciklov Steklenice in preproste reči 2. februar 2007 - 15. april 2007 ureja Damir Skenderovič d.skenderovic@gmail.com Milili = Anton Podbevšek Teater Bertolt Brecht: Galileo Galilei Režija: Matjaž Berger Produkcija: Anton Podbevšek Teater Ponovitve: 22. 3., 23. 3. in 24. 3. ob 20h Intimni plesni spektakel SUN CITY koreografija: Goran D. Bogdanovski Produkcija: Anton Podbevšek Teater in Fičo balet Ponovitev: 3. 3. ob 20h = APT FOTOGALERIJA : Anton Podbevšek Teater Razstavljena bo avtorska knjiga llvije Rabinovicha Otvoritev razstave: 27. marca = LOKAL PATRIOT (film), KLAPA: 13. marec ob 20h: Secretary (2002) Mlado dekle Lee (Maggie Gyllenhaal), obremenjeno s psihičnimi težavami, dobi službo tajnice pri zahtevnemu odvetniku. Njun profesionalen odnos se kmalu razvije v sado-mazohistično romanco, ki Lee odkrije popolnoma nov pogled na svet. Film je režiral Števen Shainberg. 27. marec ob 20h: The Outlaw Josey Wales (1976) Josey VVales je konfederacijski vojak, ki se po koncu državljanske vojne v ZDA noče vdati, temveč se kot izobčenec odpravi na Zahod. Pri tem ga zasleduje skupina severnjaških vojakov, ki so pripravljeni na vse, da bi ga dobili. Režija in glavna vloga: Clint Eastvvood. Tina Kosi: To ti je lajf Kulturni center Janeza Trdine 23. marec ob 19.30 h (izven abonmaja) Režiser:VitoTaufer Igrajo: Tjaša Železnik, Minca Lorenci, Aljoša Koltak, Jagoda, Renato Jenček Slovensko ljudsko gledališče Celje Besedilo za predstavo To ti je lajf, zgodbo o treh najstnikih v urbanem okolju, njihovih medsebojnih odnosih in odnosih s starši, je nastalo na delavnicah, ki jih je dramaturginja Tina Kosi vodila s srednješolci. Odprto so se pogovarjali o njihovih resničnih problemih, govorili so o izkušnjah in nakazovali rešitve. Zaradi sodelovanja dijakov pri nastajanju besedila deluje igra verodostojno, pristno, iskreno. Je hkrati komična in žalostna, zabavna in pretresljiva, vsekakor pa nabita s čustvi. Na slovenske odre prinaša dragocen neposreden stik z resničnim vsakdanjim življenjem. Trajanje: 120 minut z odmorom Cena vstopnice: 7,10 (1700 SIT) "Lepota v ženskem obrazu narave” = Krkin fotografski natečaj Krka, d. d., razpisuje fotografski natečaj Lepota v ženskem obrazu narave. Nosilna tema fotografskega natečaja je odkrivanje ženskega obraza v podobah narave, kjer se stereotipne nepravilnosti ženskega obraza kažejo kot atributi naravnega in lepega. Vsak posameznik lahko sodeluje z največ tremi poslanimi motivi. Komisija bo obravnavala samo posamezne fotografije in ne fotografij v seriji. Rok za oddajo del je 16. marec 2007. Več o natečajnih pogojih na spletni strani: www.hfs.si. Vsa prispela dela bo pregledala in ocenila komisija, ki jo sestavlja pet članov: Barbara Čeferin, lastnica in vodja galerije Fotografije in fotografinja, Bojan Radovič, lastnik in vodja Hiše fotografije, in fotograf, Damjana Sušnik, oblikovalka agencije Mayer Mccann, Elizabeta Suhadolc, direktorica Marketinga, Krka, d. d., in Samo Komel, direktor programa Samozdravljenje in kozmetika, Krka, d. d. Strokovna komisija bo podelila prvo nagrado v vrednosti 1250 evrov, drugo nagrado v višini 850 evrov in tretjo nagrado, vredno 650 evrov. Razglasitev rezultatov natečaja in podelitev nagrad bo 22. marca 2007 v novih prostorih galerije Fotografije, kjer bo razstava nagrajenih fotografij in ožjega izbora del na ogled do 29. marca 2007. Likovne in glasbene konstrukcije Kihanje stičnosti je naslovljena ena izmed tekstilnih slik mariborske avtorice Ksenije Čerče. V novomeški Galeriji Krka so 20. februarja razstavili njena dela, katerih skupni imenovalec je ravno stičnost, stik med že izdelanim in ustvarjalnostjo. Likovno snovanje leta 1969 v Mariboru rojene umetnice zaznamuje zlitje različnih vplivov. Po vsem svetu napaberkovane trakove različnega, raznobarvnega, izvezenega ali potiskanega blaga šiva in spaja v ploskve ter jih kot izpolnjeno slikarsko platno napenja na okvirje. Gre za tako imenovani »ready made« umetnostni princip, ki bi ga lahko slovenili v umetnost uporabe že izdelanega. S sestavo trakov in ploskev ter malenkostnimi barvnimi posredovanji uspe avtorici ustvariti likovni jezik, z njim zidno okrasje spremiti v umetniške podobe. Sama pravi, da je nanjo vplivala japonska umetnost, predvsem so jo navdušile podobe na tekstilnih svitkih. S svojim delom skuša ujeti skladnost umetnosti, arhitekture in duha, prvine, značilne za filozofsko umirjeno zasnovo japonskih vrtov. Ksenija Čerče je diplomirala iz oblikovanja oblačil in tekstilij, tri leta kasneje je kot slikarka magistrirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izpopolnjevala se je v Združenih državah Amerike, na newyorški Purchase College State University magistrirala v umetnosti videa in zvoka. Njena dela so v Galeriji Krka na ogled do 20. marca. Ob otvoritvi razstave se je predstavil tudi slovensko hrvaški jazzovski trio Atanasovski -Golob - Levačič. Gre za nadaljevanje zgodbe tria Folkestra. Kontrabasistu Žigi Golobu in zagrebškemu bobnarju Krunu Levačiču se je po odhodu pianista Tea Martinoviča lani priključil saksofonist Vaško Atanasovski. Zasedba se je izjemno ujela in sredi prejšnjega meseca za novo slovensko založbo Jazz & Blues Records izdala ploščo Attic Dance. Na kratkem novomeškem nastopu smo slišali tri izvrstno odigrane improvizirane teme, nabite z domislicami in glasbenimi citati. (Rasto Božič) Bogdan Borčič razstavlja v Novem mestu in Krškem Na svečnico, 2. februarja, je Dolenjski muzej v lani prenovljenem Jakčevem domu priredil razstavo znanega slovenskega grafičnega ustvarjalca in slikarja Bogdana Borčiča. Predstavili so njegov zadnji opus Steklenice in preproste reči, niz klasičnih grafik, ki z minimalistično izčiščenim, jedrnatim likovnim jezikom obravnavajo povsem vsakdanje zadeve in jih umeščajo na skoraj prazen grafični list. Borčičev asketski izraz lahko pri marsikaterem naključnem obiskovalcu razstave vzbudi nerazumevanje in dvom v resnično izpoved, drugemu ob skromnih podobah ponudi meditacijo in iskanje v prostoru ter soočenje z ničem in minevanjem. Bogdan Borčič se je dve uri pred otvoritvijo novomeške razstave udeležil tudi odprtja slikarske razstave oziroma prikaza njegovih slik iz cikla Steklenice v Kulturnem domu v Krškem. Kot je povedala kustosinja Jakčevega doma, Jasna Kocuvan, »ima umetnik navado ustvarjati v vzporednih ciklih, grafičnih in slikarskih.« Razstavi sta tako sad sodelovanja obeh razstavišč, izdali sta tudi skupno zloženko. Uglednega slovenskega grafika in slikarja Bogdana Borčiča z Novim mestom povezuje več stičišč. V letih 1952 - 58 je na novomeški gimnaziji poučeval likovno vzgojo in ta čas prebival v Fichtenauvovi hiši na Glavnem trgu 2. Za kulturni praznik leta 1953 je z Vladimirjem Lamutom in Izidorjem Moletom pripravil prvo likovno razstavo v Dolenjskem muzeju, šele zatem so njegova dela obiskala ostala slovenska razstavišča. Po odhodu v Ljubljano se je z razstavami lastnih del večkrat vrnil v Novo mesto. Sodeloval je na vseh Bienalih slovenske grafike. Leta 1989 je imel samostojno razstavo v okviru 1. bienala, zadnjič se je novomeškemu občinstvu obširneje predstavil leta 1996, ko je v okviru 4. bienala samostojno razstavljal kot glavni nagrajenec 3. bienala. Razstavi v Novem mestu in Krškem sta na ogled do 15. aprila. (Rasto Božič) Od risbe do knjige, od stripa do filma »Moje delo izhaja iz karikature. Začel sem kot karikaturist, risal sem za humoristične časopise, politično satiro, postopoma sem prehajal v izražanje likovnega humorja za otroke, posebej ko so se mi rojevali otroci. Skupaj z njimi in s pomočjo žene smo ustvarili ne samo slikanice in knjige, temveč tudi risane filme,« je povedal devetinpetdesetletni novomeški rojak Marjan Manček, eden najvidnejših slovenskih knjižnih ilustratorjev. Na predvečer kulturnega praznika so v preddverju KC Janeza Trdine odprli razstavo njegovih del. Gre za delec zajetnega opusa. Doslej je likovno opremil 190 knjig, med njimi 30 avtorskih slikanic. Likovno je zasnoval več lutkovnih predstav, narisal in objavil niz stripov ter ustvaril 10 kratkih animiranih filmov. Redno objavlja v revijah za otroke, Ciciban, Cicido, Galeb in Petka. Naslov njegove razstave Od risbe do knjige, od stripa do filma je zgovoren, prav tako podatek, da si z njim želijo sodelovati najuglednejši slovenski pisci in pesniki za otroke. Mančkova čuteča, nežna, vendar tudi izjemno duhovita, večkrat celo prikrito simbolna risba na izviren način tolmači sporočilo besedila ali verzov. Njegove risbe navdušujejo odraščajoče otroke in njihove starše, za številna dela je bil večkrat nagrajen. »Moje delo je osredotočeno predvsem na psihologijo, na odnose med liki v pravljici. Tudi ko rišem živali, upodabljam odnose med njimi. Gre v bistvu za ljudske odnose, ki se odražajo v teh basnih in ljudskih pravljicah. Risbi skušam dati neki karakter, da lik res izraža tisto, za kar je tam. Da je prepričljiv zame in za malega bralca,« je med drugim dejal na otvoritvi. Večer sta popestrila del Komornega orkestra Tartini, nekoliko predolga pravljičarka in pesnica za otroke Anja Štefan, pogovor je povezovala Tina Cigler. Predvajali so štiri avtorjeve kratke animirane filme. Mančkove ilustracije so na ogled le še do 6. marca. (Rasto Božič) Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj Z Ernom se poznava vrsto let, še tam od osnovne in srednje šole. Najini mami sta bili neke vrste kolegici, oba je privlačila glasba. Zapeljala naju je v različni smeri in naju po skoraj treh desetletjih vnovič združila. Ernest na novomeški Glasbeni šoli Marjana Kozine poučuje flavto in oboo, poleg obeh glasbil obvlada še angleški rog. Po službeni dolžnosti igra v Novomeškem simfoničnem orkestru, je član Pihalnega orkestra Slovenskih železnic iz Zidanega mosta, bil je med pobudniki ustanovitve novomeškega Komornega orkestra Tartini, z nekaj člani in ženo sestavlja njegovo čvrsto jedro. Rodil se je leta 1958 v Novem mestu. Oče je bil ravnatelj glasbene šole, mati osnovnošolska učiteljica. Čeprav je vse življenje povezan z glasbo, ima z njo tudi slabe izkušnje. »Oče je mislil, da sem čudežni deček. Na vso silo me je gnal. Zato sem se kot otrok ukvarjal z vsem mogočim, le z glasbo ne. Ce se je le dalo, sem se ji izogibal. Prišlo je tako daleč, da sem se kot najstnik uprl in note zmetal v peč,« je zaupal. Kot srednješolec se je lotil bobnov in klaviatur, poizkušal se je v začetniških skupinah. Po maturi na splošni gimnaziji je z glasbo prekinil in se odločil za študij grafike v Zagrebu. Matematika in fizika nista bili zanj, naslednja možnost je bil prijateljica glasba. »Takrat nisem imel v glasbenem smislu ničesar doštudiranega. Na srednji glasbeni šoli v Karlovcu sem obiskoval pouk flavte, pa ga nisem končal. Nato sem šel na novomeški glasbeni oddelek ljubljanske pedagoške akademije, diplomiral in se zaposlil v Glasbeni šoli Marjana Kozine.« Kot učitelj se je hitro uveljavil, njegovi učenci so na tekmovanjih dosegali visoka priznanja. Potem se je zaposlil še v glasbeni šoli v Krškem. Kot član Pihalnega orkestra Krka je prišel do zamisli o igranju oboe. »Flavta je blizu oboe. Skupaj z godbo sem kupil glasbilo in se pred osemnajstimi leti začel ukvarjati z oboo. Žena, tedaj članica filharmonije, me je spoznala s Stojanom Dokuzovim, prvim oboistom Slovenske filharmonije. Naučil me je osnov, nakar sem pri njem na srednji glasbeni šoli v Velenju diplomiral. Sedaj sem vpisan v tretji letnik oboe na Akademiji za glasbo.« Pristal je točno tam, kjer ni nameraval. Poročen je z glasbenico, učiteljico violine, tudi hči se ukvarja z oboo. V šali pravi, da se njihovo družinsko življenje odvija skozi glasbeni pouk. »Starejša hči je dejala, da se je začela učiti pri meni, ker me doma ne vidi. Tako je vsaj dvakrat na teden z menoj,« se zasmeje. Čeprav se sliši ceneno, se njegovo življenje dejansko vrti okoli glasbe. »Pritegne me kakršna koli glasba, le daje dobro izvedena, katera je dobra, pa je vprašanje okusa. Najbolj se najdem v baroku in glasbi, ki jo izvajamo s Komornim orkestrom Tartini. Nekje do Mozarta in Beethovna.« Kot učitelju glasbe mu je najbolj pomembno otroško navdušenje. »Če otroci radi obiskujejo pouk, se tudi kaj naučijo. Skušam jih naučiti tega, kar znam. Vsakemu rečem, da lahko igra tako dobro kot jaz ali pa bolje. Slabše ne sme.« Poleg šole je njegovo glasbeno delovanje v veliki meri povezano z zanesenjaštvom. Pravi, da se glasbe ne naveliča, ker se ob skupnem ustvarjanju vsi dobro počutijo. »Pri komornem orkestru vsi radi igramo. Poleg tega dobro obvladamo glasbila, pred koncertom imamo le od pet do deset vaj. Presegamo amatersko raven in posegamo po novih glasbenih programih.« Nad kulturnim duhom, ki napolnjuje mesto, ni navdušen. Mestu bi rad nekaj dal, pa pogosto naleti na ovire. Moti ga, ker v ostalih predelih Slovenije Dolenjsko vidijo kot kraj zaostalosti, z lastnim delovanjem skuša odpraviti tako posploševanje. »Sam se ne silim nikamor. Je pa res, da v Novem mestu obstajajo ljudje, ki mislijo, da nekaj veljata le njihova prispevek in sodba. To je slaba stran novomeškega kulturnega življenja, vendar me ne omejuje, saj delam za lastno veselje. Mi ne igramo zaradi koncertov, igramo zase in se pri tem odlično ujamemo. Smo dobra družba, vsak da nekaj lastnega. Uživamo v skupinskem ustvarjanju. Če učitelj samo uči, ni veliko od njega. Najbolj pomembno je, da tudi ustvarja, le tako je v stiku z glasbo.« Nekateri Novomeščani menijo, da velja pri kakovosti lokalnemu okolju gledati skozi prste. »Vse se mora ceniti skozi kakovost. Pri nas smo samozadostni. Tukaj pogosto velja, da je vse dobro. Vendar ko se ti ljudje, recimo lokalni pevski zbori, pojavijo v Ljubljani, jih tam hitro odslovijo. Bolj pametno je, da jim že tukaj povemo, koliko veljajo. Amaterju, ki ne ve, koliko dela je treba vložiti v kakovost, izredno težko dopoveš, da nekaj ni dobro. Nekateri menijo, da vse znajo. Jaz vse bolj spoznavam, da bolj ko delaš v glasbi, manj veš. Moj cilj je čim bolj razviti oddelek, na katerem učim, in čim več doseči s Tartinijem. Potem bom počasi diplomiral in se upokojil.« Ethnodelia Jam, Jazzinty abonma Klub LokalPatriot, 18. januar Pristna zasedba, ki odstopa od sterilnega tolmačenja etna. Četrti niz Jazzinty abonmaja je vnovič postavljen na križišče glasbenih vplivov vzhoda in zahoda. Tokrat skuša domače glasbeno snovanje soočiti z avstrijskim. Čeprav Avstrija v svetovnem merilu ne velja ravno za valilnico jazzovskih zamisli, je za nas pomembna, ker se v njenih ustanovah, predvsem v Gradcu, šola lepo število slovenskih glasbenikov. Poleg tega severna soseda gosti zavidljivo priseljensko srenjo, ki je doslej uspela mrzlo podalpsko kri oplemenititi z ritmi in melodiko Vzhoda. Ethnodelia Jam je slovenska zasedba. Njen uvodni koncert je napovedal smer in abonma umestil na omenjeno križišče. Tudi Ethnodelia je križišče in obenem krožišče. Skozi njeno glasbo ne krožita samo ritmični duh Balkana in otožno sladki vonj rodovitne panonske ravnice, temveč tudi žlahtna tradicija odrskega ustvarjanja. Zasedba, Miloš Simič - violina, Vaško Atanasovski - saksofon, Žikica Jevtič - kitara in Gregor Cvetko - kontrabas, etnične vzorce zliva s klasičnimi motivi in pop glasbo ter z njimi nadgrajuje med etno prvinami in jazzom nihajoči avtorski izraz. Pri tem je neokrnjeno prvinska, igriva in šaljiva. Med balkanskimi čo-čeki, madžarskim čardašem, Mozartovim Turškim maršem in Malo nočno glasbo, med sevdalinko in makedonskim orom se nenadejano pojavijo rezijanske arhaično mediteranske prvine, delček skladbe skupine Pink Floyd, slutnja polke ali madžarske rapsodije, primesi gypsy swinga in svobodnega jazza. Smelo pregnetena glasba je odraz znanja, predvsem dvojice Miloš Simič in Vaško Atanasovski. Ethnodelia Jam je pristna zasedba, ki znatno odstopa od sterilnega eklektičnega tolmačenja etno glasbe; ljudski napev, električna kitara in zasedba vedno enakih glasbenikov, kot se je razpaslo po Ljubljani. Sicer tudi ona posega po pestri paleti vplivov, vendar jih tolmači neposredno iskreno in doživeto. Dejansko deluje kot stična točka Vzhoda in Zahoda. Kako je že zapisal Valentin Vodnik? »Ilirija v srcu Evrope leži!« Na prepihu. Ethnodelia Jam je pravi glasbeni prepih. Avtomobili Klub LokalPatriot, 2. februar Glasba za kakovostni razred odstopa od ostalih izvajalcev. Ko razmišljam o četrt stoletja stari skupini, mi skozi spomin krožijo melodije, spevni pripevi, poetično zasanjani pop rock, melanholično ljubezensko izpovedna in tudi ironična besedila, topel vokal Marka Vuksanoviča ter domiselne priredbe njegovega brata Mirka. Od izvirne postave sta ostala le onadva. Ostalo članstvo se je skozi leta glasbenega potovanja usulo, kitarist, basist in bobnar, glasbeniki nove generacije, so prirastek, solidno zraščen na staro podlago. Nova postava se je šele tretjič predstavljala v živo. Glasba Avtomobilov, samoniklega poganjka idejno, kadrovsko in tržno omejenega slovenskega glasbenega prizorišča, je bila v letih pred balkanizacijo etra stalnica radijskih programov. Glasba bratov Vuksanovič je vsaj za kakovostni razred odstopala od ostalih izvajalcev, s klaviaturami podprti sočni pop rock se je pogosto sukal. Pesmi Skozi leta, Sreča ne stanuje tu, Lipe, Punce izginjajo v noč in vrsta nepozabnih tem so se vtisnile v spomin generacij. Avtomobili tako predstavljajo del skupne glasbene preteklosti in, kot je pokazal zadnji nastop, tudi sedanjosti. Nova zasedba zveni za odtenek bolj funky. Ritem ima nekoliko ostrejši rob, v glasbi je še vedno dovolj prostora za kitarske in klaviaturistične izlete. Kot smo vajeni, je glasba melodična, skrbno zasnovana in čvrsto zgrajena. Nekoliko se naslanja na zapuščino novega vala, vmes so vplivi ameriške Zahodne obale. Pečat ji daje izjemni vokal. Marko Vuksanovič nima izrednega glasu, zna pa lastni vokal uporabiti in izrabiti, podati čustva ter ustvariti razpoloženje. Skozi prvi del nastopa je tipal po občinstvu, preverjal odziv na novo zasedbo, v drugem delu se je vidno in slišno sprostil. Koncert je zaznamovala predstavitev zadnje plošče Mesta železniških postaj, vendar so Avtomobili postregli tudi s starimi uspešnicami, katerim je številno in navdušeno občinstvo radostno pritegovalo. Po dolgih letih je bilo lepo znova slišati Avtomobile. S starimi znanci smo stopali in »stopamo skozi leta«. Fatima Spar & Die Freedom Fries Klub LokalPatriot, 22. februar Balkanci so vnovič ugnali jodlarje. Drugo poglavje četrtega niza Jazzinty abonmaja je na novomeški oder prineslo narodnostno pisano mešanico; Turkinjo, Bolgara, Makedonca, Srba in dva Avstrijca. Vesela druščina je na svojstven način odražala srečanje starih imperijev, avstro-ogrskega in turškega. Kot pravi geslo Jazzintyja, Vzhod sreča Zahod. Izid srečanja je bil v skladu z zgodovinskimi dejstvi, Balkanci so vnovič ugnali jodlarje. Skupina pod vodstvom pevke Fatime Spar, gre za umetniško ime, ni vezana na enoznačno tradicijo. Glasba zasedbe je zvočno, stilno in ritmično premešana, kot so premešani nekdanji podaniki obeh neslavno propadlih imperijev. Gre za izseljeniško glasbo, ki se je na novih tleh razcvetela in oplemenitila s sodobno popularno glasbo ter urbanim dojemanjem večkulturnosti. Kot kaže, se je zasedba najbolj navdušila nad tradicionalnim jazzom in kabaretom. Elemente obojega je še najbolj izdajalo vokalno izvajanje Fatime Spar. Pevka pooseblja posrečeno povezavo lastnosti odrske umetnice, pevke, kokete, barske plesalke, humoristke in jazzovske vokalistke. Ansambel brez nje je samo motor. Njena prisotnost ga požene in mu da smisel. Našli so se kakovostni glasbeniki. Harmonikarjevi prsti so občutljivi za folklorne vzorce in improvizacijo. Trobentač ter obenem kornetist je dedič romskega trobilnega izročila, saksofonist ga nekoliko lovi, skupaj sestavljata udarno moč skupine. Ritmični del je avstrijske izdelave, natančen in zanesljiv. Bobnar je prava ritem mašina, kontrabasist nekoliko predvidljiv, toda zadosten. V skoraj triurnem, večkrat podaljšanem nastopu se je skupina dobro odrezala. Postregla je z glasbeno zlitino, duhovito energično izvedbo in zabavo. Zvoki New Orleansa so se mešali z ritmi bolgarskih čoke-kov in srbskih kol, zlivali so se orientalsko turški pop, balkanska ritmika in tobačni dim avstrijskih kavarn. Bobnar je znal na trenutke dodati tudi ostrejši sodobni ritem. Jazzinty abonma je dobro začel, letos velja posebej pohvaliti soliden odziv občinstva. Ocena: 5 Ocena: 5 Ocena: 4 5: čista poezija // 4: prek slušnega kanala v srce // 3: ušesa vredno // 2: tudi to je zvok //1: prispevajte za slušni aparat Orhan Pamuk, Sneg iz angleščine prevedel Jure Potokar Sanje 2006. Lani z Nobelovo nagrado ovenčani štiriinpetdesetletni turški pisatelj Orhan Pamuk velja za zanimivega in pogosto prevajanega sodobnega avtorja. Doslej je napisal sedem romanov, tri med njimi imamo tudi v slovenskem prevodu; Bela trdnjava, Moje ime je rdeča in Sneg, v kratkem izide še njegova esejistično-biografsko zasnovana knjiga Istanbul - spomini na mesto. Ravno ta velja za delo, ki je prepričalo švedsko akademijo. Konec lanskega leta so pri založbi Sanje izdali Pamukov zadnji roman Sneg. Obsežno delo ni enostavno branje. Bralcu daje pogled v zapleten mehanizem iz tradicije, verske gorečnosti in totalitarizma prebujajoče se družbe. Spoznavamo, daje potomka turškega imperija azijski prag, bolj povezana z islamom, kot je sposobna priznati sama sebi in svetu. Nikoli neporavnani računi nasilne sekularizacije in evropeizacije so deželo razcepili ter ji vcepili večni kulturni boj. »Lepega jutra se prebudi petnajst milijonov Turkov, ki ne znajo več podpisati svojega imena. Kemal je enostavno, z eno potezo peresa, odpravil arabsko pisavo in jo nadomestil z latinico,« sta leta 1956 v knjigi Vznemirljiva Azija zapisala francoska avtorja Pierre in Renee Gosset. Kemal Mustafa Atatiirk, turški Tito, de Gaulle in Bismarck obenem, je leta 1923 razglasil republiko, surovo prekinil tradicijo in deželo postavil na laične temelje. Skozi zgodbo, poetični zapis, ljubezensko hrepenenje in usodo glavnega lika, se pokažejo nasprotja in pasti sodobne Turčije. V podeželsko mesto prinese turškega disidenta, pesnika. Mesto obišče v vlogi novinarja, preiskujočega nenavadno veliko število dekliških samomorov. Spozna, da vzrok temu ni le vera, temveč tudi patriarhalno nasilje. Istočasno se zaplete v težko doumljive mreže policije, varnostne službe, islamskih prenapetežev in ponorele vojske. Obilno sneženje mesto osami in ga zapre v kotel nasprotij. Kraj je tudi dom pesnikove mladostne ljubezni, ljubezen je edino upanje in beg iz resničnosti. Na koncu, kot talec neusmiljene politike, pade tudi ta. Zdi se, da z njo tudi sodobna Turčija. Ocenjuje Rasto Božič Foto Gregor Sečen j Matija Dedič Visiting Bruxeless Dallas Records Izdelek avtorja vrača na pot ustvarjanja in iskanja novih rešitev. Lani smo na teh straneh pisali o albumu hrvaškega pianista Matije Dediča, Drugi pogled - Glazba Arsena Dediča, in ugotavljali, kako se njegovo tolmačenje očetove glasbe spogleduje z lahkotnim jazzom. Bojazen, da bo tako nadaljeval, je bila odveč. Njegov novi izdelek ga vrača na pot ustvarjanja, preverjanja žlahtnih izkušenj in iskanja novih rešitev. Tokrat se predstavlja v klasičnem jazzovskem triu. Njegova sodelavca sta Jean -Louis Rassinfosse, eden najbolj cenjenih belgijskih kontrabasistov, leta 1998 razglašen za najboljšega belgijskega basista, in češki bobnar Marek Patrman. Trio se je sijajno ujel. Daje primer uravnoteženega igranja, njegovo barvito izvajanje ponuja harmonične in melodične dodatke tako tu-jim kot Dedičevim skladbam. Že sam začetek pritegne z nenavadno linijo kontrabasa, trio se v izvedbi skladbe Solar Milesa Davisa takoj razcveti. V uvodni temi podčrtana pot in zvok se nas držita do konca albuma. Uvodni skladbi sledi temeljito nadgrajena izvedba standarda On Green Dolphin Street, nato se srečamo s skladbami Matije Dediča, le tema Razgovor sa konobarom je delo njegovega očeta Arsena. Vmes sta premora, prijetni presenečenji in srečanji glasbenika s samim klavirjem. Ravno pri soočenju s solo klavirjem, v dveh daljših skladbah, se pokaže njegova veličina. Matija je že na prejšnjih ploščah postregel s solo klavirjem, večkrat se je tako predstavil na koncertih. Vedno je očaral z lirično meditacijo, z medigro improvizacije in harmoničnega raziskovanja, z ustvarjanjem, vrednim primerjave z največjimi mojstri jazzovskega klavirja. Plošča Visiting Bruxeless prinaša izvedbe devetih skladb. Prve štiri je trio v lanskem septembru posnel na odru Koncertne dvorane Vatroslav Lisinski v Zagrebu, ostalih pet so zabeležili na koncertu istega dne. Album je lep primer spoštovanja tradicije in avtorskega nadgrajevanja. Zagreb je od Novega mesta oddaljen le toliko kot Ljubljana in skrajni čas je, da se začnejo pri nas predstavljati tudi glasbeniki takega kova. Samo Salamon New Ouartet Kei’s Secret Splasc(H) Records Šalamon se vse bolj spreminja v mednarodnega glasbenika. Kokos Kokos Presenta: Intimn frizurn Kokos Kokos/Nika Tak zvok je danes zgolj rezultat neznanja. Med številnimi lanskimi podvigi mariborskega jazzovskega ustvarjalca Sama Šalamona se je znašla tudi izdaja plošče, predlani posnete na odru Cankarjevega doma v Ljubljani. Založila jo je italijanska založba, ki je prej kot slovenske založbe pripravljena podpreti tega izredno ustvarjalnega in nadarjenega glasbenika. Samo Salamon se vse bolj spreminja v mednarodnega glasbenika, tako vplivno kot kakovostno je meje rodne dežele zdavnaj presegel. K sodelovanju za tokratno ploščo je vnovič povabil preverjenega glasbenika, italijanskega saksofonista in klarinetista Achilleja Succija, nova glasbena soustvarjalca sta bila Američana, kontrabasist Carlo DeRosa in bobnar Tyshawn Sorey. Lotili so se zgolj Salamonovih skladb. Če vse dosedanje Samove plošče razvrstimo v glasbeni lok, je njegovo zorenje vse bolj opazno. Pa ne toliko v že tako dovršeni tehniki, čeprav Samo tudi v tej smeri raziskuje naprej; zdi se bolj odločen in samozavesten. Njegova kitara zavzema osrednje mesto glasbene slike, odločen nastop napovejo že prvi toni. Vendar pristop ni nasilen, čeprav njegova kitara večkrat pokaže zobe. Uglajeno prebiranje strun se hitro zveriži v svobodnejši izraz. Šalamon je večkrat ognjevit, glasba razgibana, prehod v liriko in baladno vzdušje ne predstavlja težav. Skozi vse teme se sprehajamo med tema nasprotjema, med liriko in dinamiko. Ni samo izboren glasbenik, je tudi izvrsten skladatelj. Njegovi glasbeni zapleti pritegnejo, rešitve navdušujejo. Samo Šalamon je ustvarjalec svetovnega nivoja. Išče med zasnovami sodobnega jazza, preverja se med vrhunskimi glasbeniki. Ne uvršča se med domače prežvekovalce jazzovskih standardov, zato tudi ni čudno, da pri domačih založbah njegove plošče niso priljubljene. Tem slabše za založbe in tem bolje za Sama. Njegova glasba tudi z eno samo noto ne izdaja porekla, ki tako pogosto preveva večino domačih jazzovskih izdelkov. Slovenija ima le peščico tako kakovostnih glasbenikov, iskreni ljubitelji jazza jih bodo gotovo podprli. Ljubljanski kvartet, Milan Jerkič - vokal, kazzoo, darbuka, Igor Iskra - bobni, tolkala, Žiga Kranjc - bas, klaviature in Žiga Rangus - kitare in klaviature, prisega na drugačnost in širok izraz, povezan z različnimi slogi. Intimno frizurna glasba je zlitje rocka, psiha-delike, elektronike, world beata, duba, ska elementov in še česa. Album prežema samosvoja produkcija, steklen zvok spominja na čase poznih sedemdesetih let in nevešče izdelano zvočno podobo novega vala. Tudi zategle kitare dajejo zvočni vtis nekdanjih v Trstu kupljenih cenenih kopij svetovnih kitarskih znamk ter snemalnih podvigov nekdanjih jugoslovanskih tonskih studiev. Če je bil tak zvok v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih (primer: domači Buldožer in britanski ska bandi) odraz stanja in slabe opreme, je danes zgolj izid neznanja. Podatek, da so fantje, da bi posneli kaj konkretnega in obenem prihranili, kar sami kupili opremo, za silo opremili studio in se posneli, pove vse. K snemanju so povabili vrsto uglednih sodelavcev, Severo Gjurin, Jeleno Zdrale, Gala Gjurina, Boštjana Pirnarja, Igorja Matkoviča idr. Zdi se, daje glasba nastajala skozi daljše obdobje. V skladbah je zaslediti vrsto kakovostnih nastavkov, ki pa nekako zbledijo in po poslušanju ne pustijo trajnejšega vtisa. Poigravanje z različnimi ritmi, vplivi, prijemi je odraz širše zastavljenega iskanja, vendar ostane brez jasnega sporočila in izzveni v enoličnem odkrivanju znanega. Tudi dokaj neizrazito petje v angleškem jeziku deluje zgolj kot privesek. Je tam bolj zato, da je. Slabo razumljivo, lahko bi bilo odpeto v neznanem jeziku, pa ne bi ničesar zamudili. Drugače se glasbeni tok prebija skozi ska in rock’n’roll, oplazi sodobne plesne ritme, poudari ritmično melodične vzorce Balkana, uporablja izrazni jezik rocka in se končuje v potegavščino izzvenjajočem piškavem dubu. Prvenec kvarteta je zanimiv poizkus, vendar ostaja na ravni iskanja in zabave ob muziciranju. Ni dovolj samo želja po drugačnosti, za dosego cilja je potrebno predvsem znanje. Delo: 5 / Oblika: 5 Delo: 3 / Oblika: 2 Ocenjuje Rasto Božič Delo: 5 / Oblika: 3 Resnična zgodovina Slovenije (Narod z najdaljšo zgodovino v srednjeevropskem prostoru VI.) Slovenec, oče noriškega meča! Aleksej Metelko »Njihovo [rimljansko] maščevalno divjanje je sicer sejalo smrt po deželi, toda pravega cilja njihovi meči niso nikoli zadeli. Nasprotno pa je ena sama zastrupljena puščica izza grčavega hrasta nezmotljivo zadela v polno... Tujcem ni preostalo drugega, kot da so hočeš nočeš izbrali nekakšno vsiljeno sožitje: njim velika cesta, domačinom dežela..., in da je bilo vsem jasno, kdo je gospodar v deželi, so domačini poskrbeli na način, da so občasno pokazali, kako znajo zadevati in vihteti meče.« »Nobena vraža, noben rimski malik ni niti za trenutek zamajal njihove trdne vere, niti tedaj, ko je zmagovalo rimsko jeklo.« Svatne, Andrej Florjan. V rimskem cesarstvu smo Slovenci živeli v naslednjih provincah: Vindelicia (pod izvirom Donave), Raetia (na področju današnje Švice), Noricum (na področju današnje Avstrije), Pannonia (na področju današnje vzhodne Slovenije in velikega kosa Panonske nižine), Istria (področje današnje Istre in Furlanije), Venetia (na S je mejila na Raetijo, na V pa na Istrio) in Dalmatia (pokrajina ob Jadranskem morju, ki je mejila na SV na Panonijo ter na SZ na Istrio. Dokumentirani zgodovinski viri govorijo, da so pred prihodom Rimljanov na teh območjih živeli retijski, noriški, panonski, jadranski in dalmatinski (llirski)Veneti. Vsi, razen Noričanov, so kljub ostremu odporu podlegli pritisku velikih sil. Norik pa je za nas še toliko bolj zanimiv, saj je na tem območju kasneje nastala tudi prva slovenska država Karantanija. Prvi Noriško kraljestvo omenja Julij Cezar, in sicer z imenom ager Noricus (noriško ozemlje). Noričani s kraljem Vocciom (ime Voccio je najbrž polatinjeno ime od Volk ali Vuk, ki pa je prastaro slovansko ime) so bili izredne osebnosti na območju Alp, med drugim so odbili močan napad kralja Burebista, mogočnega vladarja Dacije. Prestolnica dežele je bila nato prenesenajz Noreje (sedanja koroško-štajerska deželna meja pri kraju Neumarkt) v mesto na hribu Stalen ali Štalensko gora nad sedanjo Gospo sveto. Ime tega mesta sicer ni znano, najbrž pa se je imenovalo Virun. Noričani so razvili zavidanja vredno središče trgovine, njihovo gospodarstvo je temeljilo na poljedelstvu, živinoreji, gozdarstvu, čebelarstvu, še posebej pa moramo poudariti rudarstvo, namreč izvoz kovin in kovinskih izdelkov (svinca, cinka, bakra in železa) je segal mnogo dlje od Ogleja. Noriško železo je slovelo kot izredno trdo in meč iz takšnega železa je bil najboljše vrste, kot omenja Horac, so ga imenovali kar ensis Noricus, noriški meč. Regnum Noricum Leta 15 pr. Kr. se Norik z naslovom regnum Noricum pridruži Rimu in postane njegov dolgoletni zaveznik. Prav zanimiv je poseben status Norika v Rimskem cesarstvu. Daleč od tega, da bi šlo za podjarmljeno deželo. Kmalu so dobila glavna središča Norika pravni položaj rimskega mesta (municipium), kar pomeni, da je imela dežela isti pravni položaj kot Italija, in tako so bili Noričani pravno izenačeni z rimskimi državljani. Medtem ko so tisti brez državljanstva, imenovani tujci, služili le v pomožnih oddelkih (auxila) so Noričani služili v rimski vojski, še več, celo med pretorijanci, kar je od rimske strani pomenilo največje priznanje in zaupanje. Noričani so ohranili svoje domače pravo, ius gentium, ki je bilo vključeno v rimski pravni red. To pomeni, da so ohranili svojo družbeno organizacijo, še več, ohranili so tudi svojo državnost, namreč obstajal je celo noriški zbor, conventus Noricorum. Zanimivo je, kot ugotavlja zgodovina, da v Noriku ni bilo naseljenih italskih kolonov niti latifundij, velikih kmetijskih posestev, ki jih obdelujejo sužnji. Polja so bila v zasebni lasti, kmetje so plačevali davek, sicer pa so bili svobodni. Že v sosednji Panoniji so latifundije prevladovale. V Noriku se pojavi sem in tja kakšna latifundija šele v 2. st. Meščanstvo se je skozi čas v večini sicer poromanilo, toda kmečko prebivalstvo in njegova organizacija kot kaže nista bila zrušena, o čemer govori tudi domače pravo. Notranji Norik Od 3. st. naprej postaja kriza v Rimskem cesarstvu vse večja. Norik je bil razdeljen na Obrežni in Notranji Norik. Zadnji ima burno zgodovino, skozi čas pride pod oblast Ostrogotov, nato Frankov in kasneje Bizantincev. Obrežni Norik skozi čas (do leta 488) zasedejo germanska ljudstva, nazadnje Bavarci. Šavli se sprašuje, čemu Bavarci niso zasedli tudi Notranjega Norika in zakaj bi čakali, da pridejo Slovani in jim zasedejo Notranji Norik pred nosom. Kot pravi, je odgovor lahko le ta, da je Notranji Norik nudil zadosten odpor. »Odpor pa je lahko nudil le domači noriški sloj, ki ni mogel biti rimski, nitiporomanjen, ker bi v tem primeru kot del rimske državne in vojaške organizacije propadel skupaj z njo, in bi dežela ostala brez obrambe, odprta germanskim navalom.«Ta družbena organizacija, ki je temeljila na domačem pravu, je kasneje prešla v srednjeveško Karantanijo. Svatne Na tem mestu se moram vrniti k že omenjenem Florjanovem delu, v katerem pravi, da so mu nekega dne v roke prišli prastari kožnati svitki, popisani s pisavo, karolinško Vir fotografije: www.hervardi.si minuskulo. Svitke je prepisal, nekoliko posodobil in po občutku zložil besedilo (svitki namreč niso bili oštevilčeni), kot se mu je zdelo najbolj prav. Kot razlaga v dodatku lahko dogajanje, popisano na teh svitkih časovno umestimo v obdobje od 400 do 600 n.št. Gre za izjemno zanimivo branje, ki nam med drugim govori o odnosu med Slovenci in Rimljani: »Rimljani so se držali visokostno, a železne motike in drugo orodje ...so pogledovali zavistno, od strani. Tukajšnje znamenito jeklo so poznali... niso pa imeli niti prave rude, niti znanja in spretnosti, da bi se sami oskrbovali... Najbolj nas je mučila, pa verjemi ali ne, njihova (rimljanska) nadutost, kije v resnici skrivala nevednost, l/se, kar so vedeli in znali, so pokradli drugim, tudi nam, pa Grkom in vsem drugim, ki so znali negovati svoje tradicije in dediščino. Oni, ki so čvekali, da so za demokracijo, svobodo in toleranco, so bili v resnici neuki, s tujim perjem okrašeni pajaci...« O nekem Bavarcu pravi: »Bolj visoko se nosi, kot mi vsi skupaj, pa je navaden frankovski podložnik. Sploh pa je še njegov ded govoril po naše, kot še danes veliko osamljenih kmetov tam okoli« 0 Slovencih pa: »Priznam, da smo čudni ljudje. Radi smo miroljubni, dobro se počutimo z vsakim tujcem, povsod se znajdemo. Zlepa ne povzdignemo glasu, kaj šele, da bi grabili za orožje. Toda, če je sila, če kdo zlorabi naše gostoljubje ali pa se hoče polastiti našega, tedaj se pa samo zato ne zgodi nekaj grozno grdega, ker se zgodi hitro in takoj. Mimogrede je opravljeno, kakor da nam je nerodno, če bi sami sebe zalotili pri umazanem opravilu. Ko opravimo z zadevo, smo kar nekam jezni na potolčeno svojat, ker nas je prisilila uporabiti orožje.« Slovenci, kot beremo, nis(m)o mogli razumeti, da:»... tako domišljeno organizirani tujci, s tako natančno upravljano državo, ne razumejo, da so stvari in reči le podoba modrosti, ki je skrita za njimi in v kateri je pravi smisel vsega« Kako visoka stopnja mentalitete slovenskega naroda že pred približno 1500 leti!? Na nekaj mestih izvemo tudi za grb, pod katerim smo bili združeni: »Gospodar, ki je jahal na svojem sercu spredaj pred vsemi, je imel na usnjenem, z bakrom okovanem prsniku dobro viden znak črnega panterja, znak dežele in znamenje, da je svobodnjak in župan...Ženske so strmele v postavnega sivolasega hrusta v sijajni usnjeni opravi z državnim panterjem na prsih.« 0 Triglavu pa izvemo: »...tam z njegovih višin mu nese razgled čez vso deželo, od širnih panonskih ravnin, prek brezkončnih vencov gora v samem osrčju naše domovine, dokler se ne potopijo njihovi bregovi v najlepše morje, ki nosi našle ladje v daljni svet.« Beremo tudi o mojstrski zmagi slovenskih bojevnikov nad možmi Meroveka, sina Dagoberta, plemiča kralja Frankov in Galcev, ki so hoteli podtakniti svojega kneza za našega vladarja. Je potrebno za konec sploh še kaj dodati? Osti jarej! Osnovni podatki Gostilno Čefidelj najdete v Bršljinu, takorekoč v križišču pri vojašnici, kjer se desno zavije v Mirno Peč in levo v Stražo. Lokacija je primerna predvsem za bližnje stanovalce Bršljina ter vse mobilne študente, ki se dnevno vozijo v Prečno, Stražo, Dolenjske Toplice in Mirno Peč. Oddaljenost od prodajnega mesta ter večine visokošolskih zavodov je precejšnja, blizu je le preseljeni RIC. V prometni konici zna biti pot k Čefidlju precej zoprna, v kolikor pa se vam vsaj malo sanja, kdaj spuščajo zapornice, vam seveda svetujemo daljšo pot čez krožišče in bližnji nadvoz. Parkirnih prostorov je več in so precej razloženi, a so tik ob cesti in gostišču, pa tudi dovolj jih je. V kolikor je res tesno, lahko parkirate tudi pri sosednji trgovini ali na parkirišču vojašnice. Delovni čas je zagotovo ena Čefidljevih odlik. Odprto imajo vsak dan od 6.00 do 22.00, ob nedeljah pa od 11.00 do 21.00. Malice strežejo od 9.00 do 12.00, a jih je navadno moč dobiti tudi kasneje, kosila pa od 11.00 do 15.00. Zagotovo študentu eden bolj prijaznih obratovalnih časov, saj se lahko okrepča takorekoč od jutra do večera. Cena bona je 1.86 EUR (445 sit), njegova vrednost pa 4.17 EUR (1.000) sit. Količnik med njima (2.2) je med boljšimi. Parametri ga sicer uvrščajo v zlato sredino cenovnega razreda, a si glede na okušano zasluži kanček višjo oceno. Splošni vtis Če bi pri prostoru ocenjevali zgolj kapaciteto, bi si Čefidelj zagotovo zaslužil visoko oceno, saj ima v skupaj 5 prostorih gotovo zmogljivosti za sprejem dobrih 200 duš. Ker vse le ni v kvantiteti, je ocena seveda nekoliko nižja. Ne prepriča nas že zunanjost, klasični slovenski gostinski retro slog, ki to seveda ni, le čas se je ustavil, pa se nadaljuje tudi v notranjosti. Za zadovoljevanje potreb zahtevnejših gostov bodo morali pri Čefidlju vsekakor razmisliti vsaj o kakšnem nasvetu arhitekta ali oblikovalca, če že ne o temeljiti prenovi. Splošna čistoča prostorov in urejenost sanitarij sta zagotovo najresnejša problema Gostilne Čefidelj. Že res, da je na prvi pogled videti, da njihovih gostov ta segment ne zanima preveč, dopuščamo tudi možnost, daje ob gostih, pretežno obutih v delavske škornje in oblečenih v modre delavske obleke, čistočo dejansko težje vzdrževati, a neki standardi bi za gostinski lokal le morali veljati. Drva v predsobi, zamakanje v sanitarijah, krušne drobtine na tleh in na mizah, vonj po kuhinji... Zgolj dejstvi, da je »podlaga« sicer videti čista ter da so bili WC-ji kljub vsemu opremljeni z vsemi osnovnimi potrebščinami, sta pripomogli k temu, da ocena ni bila še slabša. Svetlejša točka je pri Čefidlju gotovo njihovo strežno osebje. Malo nas je sicer zmotila pretirana domačnost, a ko smo se sprijaznili z dejstvom, da smo enaki tistim, ki na malice in kosila hodijo že leta, je bilo dejansko moč govoriti le o izredni prijaznosti in ustrežljivosti. Preprosto, a pristno in domače. No, ravno ta pretirana domačnost je kljub vsemu odnesla odlično oceno. Hrana Vsaj za nas presenetljivo, je izbira pri Čefidlju zelo dobra. Poleg treh vrst malic in dveh vrst kosil (vse od juhe pa do sladice) lahko študent izbira še med ostalo ponudbo. Cenovni okviri študentskega bona sicer nekoliko omejujejo izbiro, a je zaradi ugodnih cen kljub vsemu moč izbirati še med čim drugim kot le med picami in testeninami. Z vidika študentske prehrane bi bilo za najvišjo oceno potrebno razmisliti o vsaj enem dnevnem vegetarijanskem meniju, a verjamemo, da le ti pri Čefidlju ne gredo preveč v promet. Poleg res solidne ponudbe so tudi zelo prilagodljivi. Možne so variacije znotraj že pripravljenih menijev in večine jedi, ki sodijo v cenovni okvir študentskega bona. Če k temu dodamo še prijaznost in domačnost, potem je jasno, da se bo zagotovo našlo tudi nekaj za vas. Postrežba je zgolj povprečna. Gostinska galanterija sicer ni slaba in tudi porcije so več kot spodobne, a nas je zelo zmotila predvsem čistoča prtov. Pri tej točki jih je nekoliko reševalo dejstvo, da premorejo solatni bar, s čimer se težko pohvalijo tudi bolj ugledne restavracije. Pri sami gastronomiji Čefidelj spet izplava na površje. Poizkusili smo obe različici kosil in eno izmed malic ter bili zelo zadovoljni. Juhe (goveja in gobova), glavne jedi ter sladice so bile zelo korektne. Vtis sta nekoliko pokvarila vnaprej (preveč) naoljena solata in kanček neizraziti okusi omak. Kljub vsemu lahko rečemo, da sta priprava in izvedba jedi eno močnejših Čefidljevih orožji. Sklep Gostilna Čefidelj je z vidika prehrambenih elementov povsem kvaliteten ponudnik študentske prehrane, a žal nič več kot to. Če se želite za svoj denar pošteno in kvalitetno najesti ter ob tem občasno doživeti tudi kak gastronomski užitek, potem je Čefidelj pravi kraj za vas, če pa ste malček bolj redoljubni, vam morda ni vseeno v kakšnem okolju hrano zaužijete ali pa vam koncept »delavskih malic« enostavno ne leži, potem morda bolje, da se odpravite kam drugam. Mi vam zaradi dobre hrane obisk kljub vsemu svetujemo, Čefidlju pa svetujemo, da se čim prej loti temeljite prenove celotnega objekta. Glede na obisk bi so jo zagotovo lahko privoščil... Gostilna Čefidelj Osnovno: Splošno: Užitno: lokacija 3/4 prostor 3 izbira 4 parkirišče 4/5 čistoča 2/3 prilagodljivost 5 delovni čas 5 sanitarije 2/3 postrežba 3/4 cena in vrednost bona 4 osebje 4 izvedba 4 Skupna ocena: 3/4 ostilna Čefidelj Bivakiranje za telebane Pred kratkim sem gledal igrano dokumentarni film Touching the void (režiserja Kevina Macdonalda, 2003). Resnična zgodba o dveh plezalcih, ki sta se leta 1985 odpravila preplezat še ne preplezano zahodno smer Siula Grande v perujskih Andih. Modela sta se skrajno matrala do vrha, med spuščanjem pa je mlajšemu spodrsnilo in si je zlomil nogo. Golenica se je po dolžini razcepila in mimogrede še izbila kolensko pogačico. Po moje ga je bolelo kot tristo vragov. No, nepoškodovani ga je po vrvi spuščal v dolino, in ko ga je v noči in snežnem viharju spustil prek prepada, mu po dveh urah ni ostalo drugega, kot da prereže vrv in se zjutraj sam začne vračati v dolino. Poškodovani je padel v kakšnih 25 m globok prepad in potem še kakšnih 25 m v ledeniško razpoko. In se je šest dni potem matral kot tri milijone hudičev, da se je privlekel do šotora, kjer sta prijatelja ravno kurila njegovo obleko. Na takšen način sta se menda poslavljala od njega, kaj pa vem, se mi je kar malo za malo zdelo. Pustil ga je v hribih, potem pa še obleko zažgal?! Ni čudno, da nista več prijatelja ... OK, sem gledal ta film in prišel na idejo. No, jasno, nisem mislil riniti v Ande, kje imam pa čas, pa tudi na kakšne visoke planine ne, dopusta ni ravno na pretek, ampak ko se je model plazil v dolino, je nekajkrat prespal kar v snegu, in to mi je dalo misliti. Kaj pa če bi še jaz prespal na prostem, na snegu? Kar se je laže odločiti kot storiti. Kje pa imamo v začetku marca v Sloveniji sneg? Ekipo sem mimogrede sestavil (ko omenim, da bomo kurili, je Suki preč noter, Robertiez je kot mladi diplomirani gozdar tudi imel neke svoje prikrite načrte z drevesi, Kačo pa je šel poleg samo zato, ker si ni predstavljal, kako ta reč sploh izgledal), z lokacijo je bilo teže. A kjer je volja, je tudi pot, je dejal blagopokojni Kardelj in s snegom pokrito hosto smo našli niti dve uri vožnje iz Novega mesta. Odpeljali smo se v petek ponoči in parkirali točno opolnoči. Tema kot v rogu, mraz kot v hladilniku. Oprtali smo si nahrbtnike in pogumno zakoračili po snegu. In smo hodili in hodili in se poskušali čim bolj oddaljiti od poti, a nam nikakor ni uspevalo, saj nismo mogli prečiti reke. Da bi pa ob cesti taborili, pa ni bilo niti pomisliti, ker bi mimogrede lahko prišla kakšna cerkvena straža preverit, kdo dela škodo v njihovi hosti! Načrt je bil, da prvo noč v sneg izkopljemo luknje in prespimo brez ognja, drugo noč, podnevi, pa najdemo primerno (skrito!) lokacijo in naredimo bivak. No, snega je bilo premalo, zato smo se glede na naše šklepetajoče zobe z lahkoto odločili, da zakurimo tudi ogenj. Tukaj moram izrecno pohvaliti Sukija, ki je res dobro nalagal drva, ki smo jih ostali trije z žuljavimi rokami pripravljali. Res, kdor zna, zna. Drevja je bilo zaradi snega podrtega dovolj, da smo lahko celo izbirali les z najvišjo kalorično vrednostjo in je voda v loncu mimogrede zavrela in smo ob treh zjutraj že lahko spili vroč čaj (medtem se je tudi Kačo spomnil, da ima v termovki vroč napitek, prej, ko smo stokali zaradi mraza, mu ni kapnilo!) pa tudi instant juho smo si privoščili. Potem smo si postlali na snegu in se zavlekli v spalke. Kačo je nemudoma začel žagati (ko smo pa prej žagali, je pa fotografiral!) in sem bil malce razdvojen. Nisem se mogel odločiti, ali bo njegovo smrčanje medvede privabilo, ker ga bodo razumeli kot izziv, ali jih bo odgnalo, v smislu, s takšnim smrčačem se pa res ni za zajebavati!? No, junaki so pospali, meni pa ni šlo in ni šlo. Morda je bilo narobe to, da sem si par dni prej ogledal dokumentarni film o medvedih in mi domišljija ni pustila zaspati, ali pa se mi je mraz prehudo zavlekel v kosti. Ne vem. Suki je sicer v spanju nekajkrat spustil odvečen zrak iz črev in bi, če bi bil dovolj blizu, zagotovo globoko zaspal, a je imel srečo, da je oblaček prefiltrirala spalka, ker je bil ravno dovolj blizu ognja, da bi lahko celo eksplodiral, če bi se vžgal metan! Zmanjkalo me je okrog šestih, ko se je že delal dan, ob osmih pa so tako ropotali, da na spanje ni bilo niti pomisliti več. Pa še v daljavi so se zaslišali cerkveni zvonovi in smo po jutranji kavi na hitro pospravili stvari in odšli bolj skriti lokaciji naproti. In smo hodili in hodili, sneg se nam je vdiral do kolen, da smo bili vsi premočeni. Ko smo končno našli primerno lokacijo, s potočkom in dovolj podrtimi drevesi, smo bili presrečni. Nič ne tajim. Spili smo kavo in potem pljunili v dlani. Če bi vedel, da je gradnja bivaka tako mukotrpen posel, bi s sabo zagotovo prinesel šotor, vam povem! Kot najbolj marljivi gozdarji smo z vseh koncev in krajev vlačili primerno drevje, sekali veje s podrtih smrek in vse skupaj zlagali v nekakšno hiško. Ko je bila vsaj približno končana in je Suki končno tudi zakuril, nam je že krepko krulilo po želodcih, cerkveni zvonovi iz daljave pa so napovedovali poldne, ko bogaboječi garači sedejo k zasluženemu kosilu. Skuhali smo Cvetanove polsuhe klobase, jih začinili z gorčico iz tube in šle so v slast kot že dolgo ne ... A ko bi bilo primerno, da se garači po kosilu malce uležemo, smo ugotovili, da kurjava izginja, kot bi jo na ogenj metali. In smo, če smo hoteli, da nam bo toplo, do noči na kup vlekli veje in debla. Garanje je bilo takšno, da sem se najmanj petnajstkrat vprašal, kaj mi je tega treba bilo! Vmes smo še nekajkrat jedli in kofetkali, z nočjo je spet pritisnil mraz pa še snežiti je začelo. In smo kot možje še malo modrovali ob ognju, okrog sedmih pa smo se zavlekli v spalke in prijetno utrujeni zaspali. V bližini je žuborel potoček, sneg je poltiho naletaval, ogenj je prasketal... Idila, res. Spal sem ko ubit. Ko sem se zbudil, je bilo že relativno svetlo, ogenj je ugasnil. Enega sem si prižgal in s tem zbudil Robertieza. Ki je pogledal na uro in ponorel. Ura je bila namreč devet zvečer! Zbudil sem se zaradi mraza, ki je grizel v hrbet! Vstali smo, oživili ogenj, skuhali kavo in spet legli k počitku. A je kmalu spet ugriznilo v hrbet in smo spet vstali in spet naložili, skuhali kavo, spekli hrenovke. Ura je bila dve zjutraj, ko je zmanjkalo kurjave. In smo do treh zjutraj spet vlekli in žagali in lomili in nalagali. In zaspali do petih, ko smo spet vstali, skuhali kavo, nabirali drva, pekli klobase... Ob pol sedmih sem se spet zavlekel v spalko in do osmih spal kot angelček. Zbudila me je Sukijeva kava in Robertiezov ogenj. OK, zbudilo me je njihovo preklinjanje, ker nisem hotel vstati, kava in ogenj nista bila dovolj velik korenček! Bilo je tako zanimivo, da bom absolutno spet ponovil čez kakšnih petdeset let, predvsem pa sem vesel, da bodo vse stvari, ki štrlijo od mene, ostale cele, varno pripete na moje telo. Ker če bi se Robertiezu kaj zgodilo, mi je Irena zagrozila z odbitjem ene od mojih ekstremitet... Pri Ani je bilo pa ravno obratno, bo dala za kavo, ker je Suki tri dni svoje oblačke spuščal v naravi in se je doma lahko nadihala svežega zraka... jeblotakomrzlodasosebalinčkiskrilivtrebuhšini foto Šini in Davor Kacin Illlll Valentinovo ; Ilustracija Gašper Klančar lokalno trobi Dokončna urbanistična prenova središča mesta Potem, ko so se župan, občinska uprava in občinski svet vrnili na delo po tradicionalnem 100-dnevnem dopustu, ki si ga sicer privoščijo vsake tri mesece, se že vidijo prve revolucionarne spremembe in novosti, ki jih uvaja nova oblast. Občinske svetnice in svetniki so konsenzualno sprejeli revolucionarno spremembo urbanističnega plana občine: na Glavnem trgu bodo zgradili parkirišče in obračališče traktorjev. Pobuda je prišla iz brusniškega lokalnega odbora Zveze za Dolenjsko. Krajani Brusnici imajo namreč veliko težav, ko s svojimi vozili pridejo v šoping na novomeški Glavni trg. Za zetor 6900 turbodiesel, ki je v Brusnicah trenutno najbolj prodajani model, je namreč v obstoječi ureditvi premalo prostora za obračanja, tako ali tako pa dvosmerni promet ni dovoljen. Zato se morajo krajani Brusnic s svojimi vozili voziti vsenaokrog mesta, bodisi prek Seidlove in severne obvoznice nazaj proti Šentjerneju ali pa prek novega mostu in po Kandijski naravnost proti Podgurju. Zaradi tega že več let nastaja velika gospodarska škoda pri obiranju brusniških češenj. Župan MO Novo mesto Alojz Muha je samo za Potlač pojasnil: “Obiranje češenj je po mnenju nove koalicije in po strokovnih projekcijah občinskih strokovnjakov na oddelku za razvoj najbolj perspektivna novomeška panoga, zato je investicija več kot upravičena. Mesto mora združiti moči s podeželjem, drugače se bo sesulo samo vase. Pod-gurje je tista gospodarska baza mesta, s pomočjo katere si bomo morda v 22. stoletju lahko privoščili tudi odprtje univerze in ostalih kulturnih dodatkov.” Tokrat tudi edina prava opozicijska stran- ka NSi ni_ imela nobenih pripomb. Franci Kocina: “Županovo delo in delo občinske uprave je sicer v drugih pogledih popolnoma netransparentno, še posebej glede na to, da oblast sploh ne dela. Vendar sem to pobudo župana sprejel, saj NSi zagovarja tradicionalne vrednote. In kaj je bolj tradi- i cionalno od zetorja, mi povejte. To je, če smem biti malo teološki, tako rekoč čista materializacija tradicionalizma!” In kdo stoji za urbanistično rešitvijo? Nihče drug kot Levi Car, ki ga je župan vnovič povabil na mesto mestnega arhitekta. “Župan ima izjemno ekipo strokovnjakov, nekoliko šibki so le na področju prostorske politike, gospodarstva, prava, financ, družbenih dejavnosti, kulture, izobraževanja in športa. Zato sem priskočil na pomoč, ker menim, da bomo sedaj popolni. Kakšna bo moja konkretna rešitev? Seveda bomo najprej podrli drevesa in vsem stavbam odbili nekaj metrov na tisti strani, ki gleda na Glavni trg. Na ta način bomo pridobili ravno toliko prostora, da bodo zetorji obračali, kot se spodobi, in da se bodo tudi vozniki počutili kot doma oziroma na njivi. Uvedel bom dvosmerni promet, vendar bo dvosmerna vožnja dovoljena samo za vozila z območja Brusnic. V ta namen bomo izdali posebne nalepke, na katerih bo pisalo Sem iz Brusnic in vozim zetor. Ta kompromisni predlog je namenjen temu, da vendarle preveč ne obremenimo glavnotrške prometnice, Brus-ničani pa se bodo lahko, kot so zahtevali, domov vozili po najbližji poti.” Investicija je vredna dobrih 300 000 evrov, končana pa bo do konca vladavine Alojza Muhe, se pravi do leta 2018. fcLJ pzir—mpr—sm • Potlač. lokalno trobilo • Direktor: Dr. Novšek • Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) • Oddelek za ideološko indoktrinacijo in fizični razvoj: razpuščen • Specialna enota: Šizi (poveljnik), Metadoni (v.d. fizični), Bacek in Kečap Tomasso (topovska hrana) • Tajnik: Nacek Pacek • Servis: Trixy Deelight • Glavni štab: Rotovž • e-mail: NI. ■fejfel mm; www. ra diokrka. com Milili &***&&*& VRTEC CICIBAN NOVO MESTO \ Rugovska ulila 18, SODO Novo mesto DOLENJSKI MUZEJ Muzejska 7, Novo mesto S KNJIŽNICA^ Rozmanova 26/28, Novo mesto % tel: 07 393 46 74 M 1 rJF a n a v J A c AJ Zarja d.d. Stanovanjsko podjetje Prešernov trg 5 Novo mesto v ZARJA GIMNAZIJA NOVO MESTO Seidlova cesta 8 8000 Novo mesto Srednja šola ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Ulica talcev 3 Tel.: 07 332 15 27 r \ GOSTILNA IN SLAŠČIČARNA JAKŠE Drska 44, Novo mesto tel.: 07/33 77 310, 33 77 311 GSM: 051 311 331 ,jl*i gostisce-kos@siol.net gostišče Jg^koS ZIDANICA KOS NA TRŠKI GORI Šmarješka c. 26, Novo mesto, Tel.: 07 33 70 540 Bistro in pizzeria Kaval Panda d.o.o. Velike Brusnice 13 tel.: 07 30 85 623 (aval 5Si ■UžiifeJ f Gostinstvo Franci Tratnik s.p. Ti Smednik 12 S}£ (_ 8274 Raka K r neki J Frizerski salon Jure Kandijska 19, Novo mesto Tl E P a T M I A T E L J e'! Frizerstvo, solarij, ličenje, pedikura Milana Majcna 9, Novo mesto telefon 07 332 45 10 Toiifon ŠOLA TUJIH JEZIKOV tel: 07/ 30 B5 3B2, www.tdnsdn.si *jž 'ItNICA ■ TCz/rdz '^/,6, Kidričeva utica 2, 8210 Trebnje tet: 07134 82 Ul www.tre.sit.si m OŠ Bršljin "'F' ( I J Kočevarjeva 40, Novo mesto ^e-mail: os.brsljin@guest.arnes.si Osnovna šola CENTER Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto Osnovna šola GRM Trdinova ul. 7, 8000 Novo mesto Tel.: 07 39 35 900 Dijaški dom Novo mesto Šegova ulica 115 8000 Novo mesto & Ulica talcev 3/a 07 39 33 264 EKONOMSKA šola Novo mesto HOTEL ** (BELOKRANJCU) Kandijska cesta 63, NM T~*TT tel.: 07/30 28 444 www.pribelokranjcu.-vp. si PUB PRI VODNJAKU Glavni trg 3, Novo mesto r Frizerstvo in ladjarstvo K0BRGEK Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 tSmolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118 Renata Teterle s.p. 'Brštjin 22, 9{pvo mesto • ” tet: 07/30 23 384 Jrizers((i salon knjigarna: njigarna:kava rna:GOGA COM^I.AN Trženje in servis računalniške opreme Ljubljanska 8, Novo mesto tel.: 07 33 21 638 Plesni center Dolenjske Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 RIC Novo mesto Novi trg 5, Novo mesto tel.: 07 39 34 550 Razvojno izobraževalni WWW. ric-nm.Si center Novo mesto Visoka šola za upravljanje in poslovanje Dodiplomski visokošolski programi Na Loko 2, Novo mesto tel.: 07 39 30 020 Šolski center Novo mesto Šegova 112 ^Novo mesto Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije \______Območna enota Novo mesto__y OŠ Brusnice Velike Brusnice 101, V. Brusnice ' KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE KC Janeza Trdine r Novi trg 5, Novo mesto J OŠ Šmarjeta Šmarjeta 1, Šmarjeta _,-jk V tel.: 07 38 44 180 ' Mestna občina L Novo mesto * ■jjf' Seidlova 1, Novo mesto vSeidlova cesta 29, 8000 Novo mesto,/ SLS. Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Novo mesto KOSTANJEVICA NA KRKI Galerija Božidar Jakac Grajska cesta 45, 8311 Kostanjevica na Krki Tel.: 07/49 87 008, Fax: 07/49 87 335 Ogled razstav in stalnih zbirk: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. www.galerija-bj.si, e-pošta: inlo@aaleriia-bi.si McDonalds Ljubljanska 27 Novo mesto park novomeški regionalni mesečnik Gostilna Bučar » - v r u TUDI Kozenko Grah, s.p. ČTiinckiTCLfA Šmihel 14, Novo mesto s 1 u . Tel.: 07 33 75 325, gsm: 031 647 084 KOSILA Prepih Gornja Težka voda 19 Stopiče PREPIH do.o. tel.: 07 30 89 404 ' www.lokalpatriot.si lokalpatriot@lokalpatriot.si Panda d.o.o. KZ Krka, Dom, vrt in kmetijstvo , . (Jel.: 07 33 56 360___________Krka KAVKA PUB 4- DOBRA KAVA IN DOBRO VZDUŠJE. Primož Polak s.p. Ljubljanska cesta 26 (TC HEDERA) 8000 Novo mesto • tel:07/33 28 041 DELOVNI ČAS Ponedeljek - srede 7h 23h Petek in sobota 7h 03h Četrtek 7h 01 h Nedelja 16h 23h TOT AL etMMemim DOLENJSKI UST Vaš četrtkov prijatelj že let! Sodelujte v anketi na bciMHBs&efl JS (07) 39 30 500 iWaWaW/ TOT AL TOTA LČ E K VARNOSTMI INŽENIRING ^ ^DAHMAI tel./fax:073344220 L t A mob.: 041 649 277 PARMA Rudi IVANČIČ s p. Mala Cikava 17c, 8000 Novo mesto Cvetličarna Cvetnik^^ ^ Ljubljanska 27, ZP IMS Rozmanova ulica 10, Novo mesto Tel.: 07 33 71 470,041 643 969 e.mail:dpm.mojca l@siol.net www.drustvopm-mojca.si Društvo prijateljev mladine "Mojca”Novo mesto______________ Prešernov trg 6, Novo mesto tel.: 07 33 74 370 ywww.student-nm.com Študentski Im I SERVIS NOVO MESTO Lubcon d.o.o. Adamičeva 26 Novo mesto tel.: 07 33 80 760 HlIsTTKfrl www.lubcon.com Robert s elektronik d.o.o. Novomeška 79, Straža tel.: 07 30 84 840 HUBERT/S ____________________fflsflrf}lJQhu WWW.R3 L-PRODUCTIDN.CDM Vse na enem mestu: izleti, potovanja, sejmi, letovanja, zimovanja. letalske vozovnice za posameznike in skupine! Si KOMPAS NOVO MESTO d.o.o. tel. 07/39 31 520 PONUDBA SKORAJ VSEH AGENCIJ NA ENEM MESTU OŠ Dragotin Kette f 3 Šegova 117.8000 Novo mesto JJ ^ T: 07 373 0850, F: 07 373 0860 t*AMi ror HCAVyt Tajnistvoos.dk@guest.arnes.si 3TAV Izbrane informacije d.o.o. Poslovni InlermacljUd tistem! (UMOM iik, SOL odjeaalec/strtžitik) Razvoj nove programske oprem po nori uporabnika Razvoj Marne) aplikacij le mn pestavsnje Tel: 07 393 56 16 • www.3tav.si V ffiMB®81lfiW® Marjan LUKŠIČ s.p. Košenice 92, Novo mesto, Tel./fax: 07 33 47 015, gsm: 041 720 102 dkačan Sobar»p Hlcktroiiutalacijc Ragovska2 8000 Novo mesto Tel, f«x : 07 / 334 12 93 Mob : 041 /616 762 arafika novo mesto d.o.o. Tuš market Brusnice Panda d.o.o. tel.: 07 30 85 623 4*ACER Prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Novo mesto, d.o.o. VISI« DESIGN atudio, FOTO studio, AV studio 041 66 14 55 www.novomesto.org VEDNO VROČE < N GALERIJA KRALJ Prešernov trg 3 HRANILNICA LON d.d., Kranj PE Novo mesto TEL.: 07 337 10 10 ir n DTITIH SPECIALIZIRANA PPt ■ _~Lr TRGOVINA S PERILOM ww )\ yj (v trgovski hiši Bršljin) tel.: 07/393-17-96 LISCA r \ Vzajemna viš&j Jaz zate, ti zame. Slovenska demokratska stranka SDS Mestni odbor Novo mesto cčpJ/l/Hrohv /pi Brod OUCTMvJI OOVL_7 8000 Novo mesto .. . Vidmar Tei.:073379090 Real d.o.o. Novo mesto Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto R E A dacomm KERAMIKA park Ug CEMENTNI IZDELKI BREZNIKAR Stražo 13,8232 Šentrupert Tel.: 07/ 34 34 590 Fax. 07/ 34 34 591 1 Mobitel: 041 427652 Športi d.o.o. Košenice 83, Novo mesto fnjttmttn* trtnem I MOE ™i;«ir.i davni trg /V V Tat.: 07 33 n HO EKONOMSKE, ORGRNIZHCIJSKC IN SVCTOVRINC STORITVE Jožica Barbo - Hrastar, s.p. Novo mesto9 3S M™™™! ^ELBLEB Trgovina in servis z računalniško opremo Tel: 07/30-99-400, http://www.belbled.si "A h Foersterjeva ulica 10 8000 Novo mesto tel. 07 3382 900 http://www.harlem.si/ tiarlnm računalniški inženiring O JOSJi J akt* v M «. NnoiMilo * ©7-33-74-051 www.lnrak.ii Računalniško izobraževanje, svetovanje in inženiring 4» 0 ECDL POOBLAŠČENI IZPITNI CINTIB Evroptto lačuncMko HMtmdu SALON Matjaž BUČAR s.p. 'MASAŽE, Glavni trg 2 "KMAVJA TeL 041* 736 495 PONUDBA DARILNIH BONOV ID - INTERIER DESIGN d.o.o. ARHITEKTURA 8c DESIGN GERMOVA 3, 8 000 NOVO MESTO t: +386(0)7 393 20 80 f: +386(0)7 393 20 89 e: info@id-cJesign.si w: www.id-design.sl TRGOVINA Z GLASBILI' WWW.BOBENCEK.COM Muzejska 4, Novo mesto Tel.: 07 33 79 960,041 685 167 Fax: 07 33 79 961, info@bobencek.com V-HMC 4.».». timak@siol.net Nad mlini 70, ^8000 Novo mesto_Tel.: 07 393 06 30 ZAPIS PLUS P o dj olj e za poslovne storitve d.o.o. - Vodenje poslovnih knjig - Poslovne študije in načrti - Podjetniško svetovanje Tel. 07 33 70 150 • Fax. 07 33 70 151 v e-mail: zapis@insert.si Prisojna pot 4, Novo mesto Tel. 04! 652 747 Marjan Kovačič S.p. parkctarslvo.kovacicfa siol.net Polaganje, brušenje, lakiranje, ponudba več vrst eksotičnih parketov kikinteriiT/asiol.nct INTE ww>v.kik-interier.si RIER I N T t H I K II J tIrIeIsIpIa k.NAUF (Armstrong muiTHHi Hnniu ■ fermacell SANITARNE KABIN IN GARDEROBE! MAVČNE STENE IN OBLOGE SPUŠČENI STROPI NAPUŠČI IN PODSTREŠJA Kik Interier d.o.o., Bršljin 18 a, 8000 Novo mesto, tel.: 07/33 21028,33 22 944, GSM: 041612 505 PARK 2006/2007 I11895/2006/2007 200701507,6 _ Bratko Bačovič Erotic transformation zbirka 49 pesmi in 28 fotografij Liževa ... rane dozorevanja. S poljubi zasipavava možnosti sprememb, možnosti, da z neštetimi dotiki pometeva pajčevino zablod, ovito okrog najinih podzavesti... kot čipkaste podvezice najlepših konkubin. Najina vzvišena egoizma ... trepetata v vetru sočutja C www.zalozba-goga.si. www.transTormation-art.com