Izhaja vsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Izdaja in tiska-iasopisno-založniško podjetje »Slovenski Jadran«. Direktor in glavni urednik Stane Skrabar. Za tisk odgovarja Franc Zdešar. Uredništvo hi uprava v Kopru, Santorijeva 2G, telef. 170. Posamezni izvod 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna, naročnina 500 din, za inozemstvo pa 1000 din ali 3,5 dolarja Bančni rac. G5-KB-1-2-1S1.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
KOPER — PETEK, 14. SEPTEMBRA 1958
LETO ¥. — ŠTEV. 38
Iz poročila o izpolnitvi družbenega plana OLO Koper za I. polletje 1956
S'rj	O	ZC7
Posamezne panoge gospodarstva so izpolnile v I. polletju plan z naslednjimi odstotki (od celoletnega plana):
industrija 35%, kmetijstvo 48%, gozdarstvo 49%, gradbeništvo 38%, promet 31%, trgovina 47%, gostinstvo 42%, obrt 4G% in ostale dejavnosti 41%. Celokupna realizacija proizvodnje in blagovnega prometa je znašala 42% od letnega plana.
Ce upoštevamo objektivne težave v tem času in še dejstvo, da je bila izpolnitev plana v I. polletju vsa leta nazaj vedno izpod 50%, smemo trditi, da imamo še vedno možnosti izpolniti letni plan v celoti.
Nižja kot v povprečju je bila v industriji proizvodnja in predelava premoga, ki je dosegla le 26% letnega plana. Poleg investicijskih del, ki so v teku, so redno produkcijo ovirale redukcije električne energije v hudih zimskih mesecih. Te redukcije so se negativno pokazale tudi v mnogih drugih podjetjih oziroma gospodarskih panogah.
Izredno nizka realizacija — komaj 16% — v tovarni steklene galanterije v Hrpeljah je v glavnem posledica slabega gospodarjenja v tem podjetju; ovira, ki jo predstavljajo nedokončane investicije, pride šele na drugo mesto.
Z nedokončanimi investicijami imajo opraviti še mnoga druga podjetja kakor »TOMOS«, »Meha-notehnika«, »LAMA« in »Eli M A«, pa so kljub temu dosegla še zadovoljive odstotke izpolnitve plana. To pa ne velja za »ERMO«, kjer je eden izmed vzrokov za komaj IS odstotno izpolnitev letnega plana v
I.	polletju nerealen plan.
Odstotki, ki jih je dosegla industrija gradbenega materiala — 26 — in tekstilna industrija — 25 — ne povzročajo toliko skrbi, ker gre za panogi, za kateri je sezona šele v
II.	polletju.
PLAN ODKUPA BO VERJETNO PRESEŽEN
Plan v kmetijstvu je bii izpolnjen v skladu s pričakovanji. Posledice hude zime so se pokazale v slabi letini žit, zgodnje povrtnine, sadja in paradižnika. Ne glede na to so dosegle splošne kmetijske zadruge v I. polletju 49% letnega družbenega plana. To je treba v veliki meri pripisati večji aktivnosti zadrug pri odkupih in s tem boljšemu zajemanju razpoložljivih tržnih presežkov. Glede na uspehe v I. polletju smemo računati s tem, da bo plan odkupa ob koncu leta celo presežen za 5 do 10%.
Izboljšalo se je poslovanje kmetijskih posestev. To dokazujejo zlasti posestva, ki so pretežno živinorejskega značaja in na katerih je torej proizvodnja vse leto več ali manj enakomerna. Takšna posestva so namreč dosegla nad 50% letnega plana, nekatera pa celo nekaj več (Prestranelc Gl,2% in Hru-Ševje 6G,2%).
Ribiški podjetji »Riba« in »Ribič« sta skupaj dosegli 37,3% plana. Razmeroma nizki odstotek gre v glavnem na račun izredno slabega ulova tune, s katerim se peča predvsem »Ribič« iz Pirana. Izpad bo delno mogoče nadoknaditi tako, da se bo »Ribič« preusmeril na drobno plavo ribo; seveda so cene za te ribe precej nižje.
Skupna izpolnitev plana v gozdarstvu znaša 49,4%, Posebej je (Nadaljevanje na 3. strani)
Z zasedanja Okrajnega ljudskega odbora Koper
" ..... .....m
A
rfekilr @dboi*iii1(©v
NERAZUMLJIVA ZAVRNITEV — ZAVRGLI SO 25, OZIROMA 37 MILIJONOV DIN — KRATKOVIDNOST
ALI KAJ?
Minuli petek sta oba zbora OLO Koper na skupnem zasedanju razpravljala o nekaterih važnih gospodarskih vprašanjih, predvsem o izpolnitvi družbenega, plana za prvo polletje, o čemer prinašamo poleg posebno poročilo.
Med drugim so odborniki raz-
::. :,■ ■. ■ . ./.s:/:-v . ¿iS&jž Nekdanji konvent s sprednje strani
Dal£i¥skd solidarnost
1.500 delavcev našega okraja na proslavi 20-leinice tekstilne stavke v Kranju
Pred dvajsetimi leti, na dan 16. septembra so ob treh ponoči po odredbi klerofašističriega bana dr. Natlačena vdrli v kranjske tekstilne tovarne oboroženi policaji in žandarji, da so s puškinimi kopiti in pendreki iz obratov pregnali stavkujoče delavce, ki so si hoteli s stavko priboriti znosnejše delovne pogoje.
Točno za obletnico teh revolucionarnih dogodkov bo v nedeljo 16. t. m. v Kranju mogočna proslava, na kateri bo govoril njen pokrovitelj tovariš Franc Leskošek-Luka, ki je tudi sam v imenu Partije pred 20. leti vodil priprave za stavko gorenjskih tekstilcev. Kakor iz vseh delov Slovenije, se bodo te proslave v Kranju udeležili tudi delavci iz našega okraja. Po dosedanjih prijavah sodeč se bo iz koprskega okraja udeležilo okoli 1.500 delavcev, članov sindikalne organizacije, ki udeležbo tudi organizira.
NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU RAZSTAVLJAL« STIKIH KONTINENTOV
Ob prisotnosti predsednika repu- . blike Josipa Broz.a-T.ita sp .7. t. m. slavnostno odprli 51. mednarodni, velesejem. Na velesejrnu razstavlja okoli 1500 ra^stavljalcev iz 26 dr-, žav Evrope, Azije, Amerike, Afrike in.ZDA okoli 7500 izdelkov.
Na starem in novem delu vele-sejma je od jutra do noči zelo živahno. Sklepajo tudi že prve pogodbe in na mnogih tujih in naših strojih so napisi, da so prodani. Trgovinske delegacije proučujejo tršižee in kot kažejo prve izkušnje, bodo posli zelo uspešni.
pravljali tudi o odobritvi investicij za obnovo oziroma ureditev poslopja bivšega konventa v Ankaranu pri Kopru. To poslopje naj bi bilo v sklopu tamkajšnjega podjetja »Turist« (glej podrobnosti na 7. strani). Za skupno adaptacijo je predvidenih 49 milijonov dinarjev. Za polovico te vsote, to je 25 milijonov dinarjev, so nameravali konkurirati na zveznem natečaju iz fonda za obnovo gostinstva, od koder bi dobili brezobvezno v dar to vsoto. Za preostali del je že obstajal med okrajem in koprsko občino dogovor, da bosta prispevala vsak po 5 milijonov, zveza pa bi prispevala že takoj vseh 25 milijonov. Ostanek bi koprska občina in okraj prispevala naslednje leto. Korist bi bila očividna, ker bi koprska občina praktično prispevala za ureditev tega turističnega objekta le 12 milijonov, medtem ko bi ostanek 37 milijonov enostavno dobila v dar.
Ko je predsedujoči Franc K 1 o -b r. is a r , poiiprciiseduik OL.O, devo obrazložil okrajnim odbornikom, je poudaril, da imamo Slovenci le nekaj kilometrov morske obale, ki jo je treba zato tem lepše urediti in zanjo zainteresirati turiste, kar bi v veliki meri omogočila prav adaptacija bivšega konventa.
Vse pa kaže, da odborniki vendarle niso razumeli pomena tega predloga, ker se je zgodilo, da so ga po ostri razpravi z veliko večino odklonili. Nerazumljivo je pri tem to, da so bili proti njemu zlasti okrajni odborniki, ki so obenem člani ObLO ICopcr (Zoran Zlobec in drugi). S tem so — hočeš nočeš —• zavrgli brezobvezno pomoč skupnosti v znesku 37 milijonov, ki bi jih občina dobila za ureditev turističnega objekta prve vrste, katerega bo slej ali prej treba tako ali drugače rešiti propada. Dokazano je letos, da lahko Turist v Ankaranu še kako uspešno služi svojemu namenu, če je v njem le dobro vodstvo.
Zato je opisani sklep o zavrnitvi omenjenega predloga gotovo prenagljeno in kratkovidno dejanje.
rb
Eske vojne mornarice
V ponedeljek, 10. t. m. so po vseh naših večjih mestih, zlasti pa seveda tudi po vseh naših mornariških enotah svečano proslavili 14-letnico Jugoslovanske vojne mornarice. Na ta dan je biia v luki Podgora s prvimi pomorskimi enotami ustanovljena naša vojna mornarica, ki se je z začetno najskromnejšo oborožitvijo ob legendarnem junaštvu naših pomorščakov- — borcev med narodnoosvobodilno borbo nenehno krepila ter se po osvoboditvi razvila v zanesljivega, moderno oboroženega in odlično izvežbanega čuvarja našega sinjega morja.
Aktivnost organizacije SI
iUjL
V OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V KOPRU
V nedeljo bodo v Kopru nadomestne volitve za člana občinskega ljudskega odbora na izpraznjeno mesto v volilni enoti št. 5 (IV. mestna če'.rt SZDL ali tako imenovana Bosa draga).
Na volitve se je organizacija SZDL temeljito pripravila. ,Po tehtnem preudarku je bilo na množičnem sestanku minuli teden sklenjeno, da na to mesto kandidirajo svojega člana in predsednika občinskega odbora SZDL Koper Ivana Korošca. Ta je že doslej s svojim požrtvovalnim delom v SZDL, zlasti pa z delom v reševanju zapletenih gospodarskih vprašanj, dokazal, da bo svoje volivce tudi na tem mestu uspešno zastopal.
Včeraj je IV. mestna četrt SZDL priredila množični sestanek, na ka-iterega je povabila svojega kandida-
V Kopru so minuli teden spet odprli v rekordnem času preurejeno najbolj obiskovano gostišče »Turist« (bivšo Taverno). Obnova je stala nekaj manj kot dva milijona, vendar pa je zdaj ta gostinski lokal popolnoma spremenjen — na dobro seveda — in je pričakovati, da bo v prihodnje še bolj obiskan.
ita Korošca in ga predstavila volivcem. Tovariš Korošec je na sestanku razpravljal s člani SZDL o najnujnejših gospodarskih vprašanjih občine in skupnosti na sploh in odgovarjal na številna vprašanja. S parne'.nim in tehtnim razglabljanjem je pokazal, da je veščak v političnih in gospodarskih vprašanjih. Zato bodo volivci v nedeljo, 16. t, m. prav radi in z veseljem oddali svoj glas zanj, ker vedo, da bo v primeru izvolitve' tovariš Ivan Korošec znal dobro zastopali njihove koristi v ObLO Kopsr, hkraiti pa te vskaditi s splošnimi potrebami.
S III. PLENUMA OK LMS V KOPRU
Napori za politično-ideološko vzgojo mladine
V	Kopru so v torek razpravljali na plenarnem zasedanju okrajnega komiteja LMS o ukrepih, potrebnih za strokovno in ideološko izobrazbo mladih delavcev in vajencev.
Osrednja' točka dnevnega reda je bila razprava o predlogu programa poli ično ideološkega dsla. To delo naj bi teklo preko Ljudskih univerz. Druga važna oblika naj bi bili marksistični krožki, nato pa seminarji. Sprejeli s'o točen program dela za bližnjo prihednosi.
V	razpravi ob koncu plenuma je Julij Tiiel, organizacijski sekretar OK ZKS, priporočil ml.i dim ak i-vistom, naj se v tem pogledu obračajo predvsem na ljudi v lastni komuni. V okraju je 20 do 30 ljudi z vLokimi političnimi kvalifikacijami. Ti bi lahko zelo veliko pomagali kot predavatelji. Pomoč pri tem delu pa bodo mladincem nudili še OO SZDL in OK ZKS ter občinski odbori SZDL in komi eji ZK. ki pravkar formirajo aktive predavateljev, razen tega pa tudi člani Po-verjeništva Društva novinarjev Slovenije v Kopru.
4
i
Zapleti okrog sueškega vprašanja
io rešitev
Sovjctsko-japonska pogajanja bodo obnovili? Japonska je le dni napravila določene diplomatske korake za obnovitev nedavno prekinjenih pogajanj v Moskvi o sklenitvi mirovne pogodbe s Sovjetsko zvezo. Japonska je predlagala, naj ne bi pri obnovljenih pogajanjih načenjali vprašanja spornih ozemelj. Razpravljali bi le o formalni ukinitvi vojnega stanja med obema deželama, o repatriaciji vseh japonskih ujetnikov, o članstvu Japonske v OZN in o sporazumu o ribolovu.
Adenauerjeva nota je prišla prepozno! Tako menijo diplomatski opazovalci o poslanici bonnske vlade Sovjetski zvezi glede združitve Nemčije. V poslanici navaja zahodna nemška vlada že stare koncepcije o pogojih za združitev — to je volitve v obeh delih Nemčije in upostavitev demilitariziranih con vzdolž vzhodne meje bodoče države kot poroštvo za varnost, Zelo malo pa je govora o razorožitvi, čeprav je Sovjetska zveza večkrat poudarila, da mora biti to prvi korak na poti k združitvi dežele. Diplomatski opazovalci menijo, da je glavni namen Adenauerjeve poslanice zadovoljiti domače elemente, ki so v zadnjih letih večkrat zahtevali pogajanja s Sovjetsko zvezo. Vendar je prišla akcija zahodno nemške vlade prepozno in v zelo neugodnem trenutku, ko so prepovedali KP Nemčije in rehabilitirali esesovce v novi vojski. Le v primeru, če bi nota Bonna pomenila uvod v razdobje bolj aktivnega vključevanja Zahodne Nemčije v obravnavanje drugih evropskih sporov, bi jo lahko kljub pomanjkljivostim označili kot dobrodošlo.
CONN: Predstavnik zahodno-nemškega ministrstva je izjavil, da se je od 500 tisoč vojakov, kolikor jih jc določeno za novo armado, 220 tisoč prijavilo prostovoljno- Isti predstavnik je povedal, da bo do konca leta pod orožjem 90 tisoč mož. Zdaj jih je pod orožjem 53 tisoč,
ASIAN: Te dni je prišlo kakih sto izraelskih vojakov na jordansko ozemlje in streljalo na jordanske kmete in pripadnike nacionalne garde. Med streljanjem, ki je trajalo skoraj dve uri, je bilo G izraelskih vojakov ubitih, medtem, ko je bil en Jordanec ranjen. Potem se je izraelska enota umaknila in pustila na jordanski strani mrtve, V zvezi s tem incidentom je vložil Jordan pritožbo na komisijo ZN za nadzorstvo premirja.
DUNAJ. Avstrijski kancler Raab je na dunajskem velesejmu obiskal tudi jugoslovanski paviljon in se dalj časa zadržal pri ogledovanju razstavljenih predmetov.
TOKIO. Japonsko ministrstvo financ je sporočilo, da bodo Japonsko obiskali guvernerji centralnih bank petih ali šestih azijskih držav, da se pogovorijo o ekonomskem sodelovanju.
RIM. Obveščeni krogi izjavljajo, da bo ameriška šesta flota lahko evakuirala Američane iz Egipta, če sc bo položaj okrog Sueza poslabšal. Flota bo avtomatično prevzela nase zaščito Američanov.
AMAN. Britansko veleposlaništvo je svetovalo svojim državljanom, naj zapuste Jordan. Po-jbni nasvet so poslali britanskim državljanom že pred 10 dnevi, vendar še ni prišlo do praktičnih ukrepov.
NEW YORK V nekaterih južnih državah ZDA so Izdali izredne varnostne ukrepe, do katerih je prišlo v zadnjih dneh v zvezi s sklepom o sprejemanju črnskih otrok v javne šole. V pripravljenosti so štirje tanki in 000 članov narodne garde, ki bodo skrbeli za potrebno varnost.
KARACI. Predsednik pakistanske vlade Caudri Mohamed Ali jc odstopil in se je tudi odrekel funkciji voditelja stranke muslimanske Itgc.
Pomemben govor Togliattija, Generalni sekretar italijanske komunistične partije je imel te dni v Pistoji pomemben govor o vprašanju združevanja Socialistične in Socialdemokratske stranke in o sueškem vpraašnju. Med drugim je izjavil, da je vprašanje združitve teh dveh strank velikega pomena za delavsko gibanje. Opozoril je, da je razcep v Socialistični stranki leta 1947 hudo škodil delavskemu razredu in poudaril, da Komunistična partija ne more nasprotovati prizadevanju, da bi sc Socialistična in Socialdemokratska stranka spet zbližali in potem ponovno združili.
O Suezu pa je Togliatti rekel, da morajo biti italijanski delavci solidarni z egiptovskim narodom, katerega zahteve so popolnoma upravičene. Poudaril je, da italijansko ljudstvo ne sme dopustiti, da bi ga zapletli v oborožen spopad zaradi britanskih in francoskih koristi. Najbolje bi bilo — je dejal Togliatti — če bi sueško vprašanje obravnavali v okviru OZN.
Ču En Laj o Cipru. Predsednik kitajske vlade jc v razgovoru z grško parlamentarno delegacijo, ki jo prišla na obisk v Peking, poudaril, da LR Kitajska brezpogojno podpira ciprsko ljudstvo v njegovem boju za neodvisnost. Glede odnosov med obema deželama pa je dejal, da sta Grčija in LR Kitajska v podobnem položaju. Obe državi sta trpeli zaradi tujega imperializma — je dejal — in Ciper je za Grčijo isto, kar je Formoza za LR Kitajsko.
Medtem se na Cipru nadaljuje izkrcavanje francoskih čet, akcije osvobodilnega gibanja EOKA pa so na dnevnem redu. V začetku tedna so pristaši EOKA tudi prvič napadli francoske vojake. Na cesti Nikosia—Eamagusta so namreč iz zasede streljali na neki francoski vojaški kamion.
Kritika na račun preskrbe na Poljskem. V Varšavi se je zaključilo zasedanje poljskega Sejma. Številne razprave so posvetili perečim vprašanjem s področja gospodarstva in notranje politike dežele. Več poslancev je ostro kritiziralo centralne uprave industrijskih panog in naglasilo, da je v njih precej strokovnjakov, ki so mnogo bolj potrebni tovarnam, rudnikom in raznim podjetjem. Zavzeli so se tudi za operativnejši Sejm. Poslanec Hohfeld je med drugim dejal, da se mora Sejm pogosteje sestajati, ljudski poslanci pa morajo biti v stalnem stiku z ljudstvom in z vladnimi krogi.
Odslej Leninove nagrade za mir. Moskovski radio je sporočil, da je Vrhovni sovjet ZSSR objavil odlok o ukinitvi Stalinove mednarodne nagrade za mir. Odslej bodo to nagrado imenovali po Leninu.
NASERJEVA ZAGOTOVILA ZA NEMOTENO MEDNARODNO PLOVBO SKOZI SUEZ SO SPRAVILA ZAHOD V ZAGATO
Razgovori med egiptovskim predsednikom Naserjem in odborom peti ih zastopnikov londonske konference, ki so trajali od 3 do 9. septembra, so se končali. Ob koncu teh razgovorov sta Nam- in Menzies izmenjala pismi, v katerih sta znova pojasnila vsak svoje stališče.
Predsednik odbora petih, Menzies, ugotavlja v svojem pismu, da so razgovori v Kairu »razkrili globoka nesoglasja glede načel in načinov, kako bi se lotili problema, spričo česar je jasno, da nobeno nadaljevanje razprav ni moglo spremeniti sedanjega položaja.« Nato je Menzies ponovil dva glavna predloga, ki jih je 18 dežel sprejelo v Londonu: da je trsba upravljanje prekopa odvzeli Egiptu in da naj se za upravljanje ustanovi mednarodni organ, kjer bi lahko tudi sodeloval Egipt. Naser pa e v ivojem pismu dejal, da si je »težko zamisliti kaj bolj izzivalnega za egiptovski narod, koi je načrt 18 dežel o mednarodnem nadzorstvu nad prekopom.« Naser nadalje pravi, da je takšno ravnanje samo po sebi obsojeno na neuspeh, poudarja pa, da je politika egiptovske vlade glede Sueškega prekopa v tem, da ostane mednarodna uporaba prekopa brez diskriminacije svobodna in da ,je Egipt pripravljen z vsemi zainte-reseranimi državami skleniti nov
Predsednik Indonezijske republike dr. Sukarno prispel v Jugoslavijo
Kot gost predsednika republike Tita in naših narodov se bo mudil v naši državi šest dni. Med drugim bo obiskal tudi Bosno in Hercegovino in Hrvatsko. V beograjskih političnih krogih poudarjajo v zvezi z obiskom, da imata obe državi podobna gledišča o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in podobne težnje po razvoju narodnega gospodarstva. Beograjski razgovori med jugoslovanskimi in indonezijskimi državniki se bodo nanašali na nadaljnjo poglobitev sodelovanja in prijateljskih stikov med obema državama. Izmenjali pa_bodo tudi mnenja o najbolj perečih vprašanjih naših dni.
Jugoslavija je pripoznala Indonezijo 27. decembra 1949, takoj ko je dosegla neodvisnost. Diplomatske odnose so uredili leta 1954. Letos poleti pa so na pobudo Indonezije obe poslaništvi povišali v veleposlaništvi.
sporazum o svobodni plovbi po pre-kopu, o njegovem vzdrževanju, o tarifah m poroštvih. Egipt, bi privolil •tudi v ustanovitev posvetovalnega odbora zainteresiranih dežel.
Egipt je pustil odprla vrata za nadaljnja pogajanja, toda samo v okviru spoštovanja njegove suverenosti. Diplomatski krogi ugodno o-cenjujejo te egiptovske pobude, v prepričanju, da zahodne države ne morejo odkloniti pogajanj, ne da bi se dokončno kompromitirale, kot agresorji.
V ponedeljek so se po prihodu predsednika odbora petih Mcnziesa v Londonu brž sestali predsednik in
zunanji minister francoske vlade z najvišjimi angleškimi predstavniki, pod Edpnovim predsedstvom pa je bila še seja ožjega kabineta britanske vlade, katere so se udeležili tudi ministri za vojsko, letalstvo iu mornarico. Vsekakor pa mora dati pooblastila za nadaljnje korake šr angleški parlament.
Glede stališča ZDA prevladuje mnenje, da tamkaj razmišljajo o predložitvi sueške zadeve Varnostnemu svetu OZN, pri čemer obstaja bojazen, da bi utegnilo vse to povzročiti tudi vprašanje Panamskega prekopa, ki ga imajo v rokah Ame-rikanci.
Potrebni so nam kmetijski kadri
Na Primorskem imamo dve šoli, na katerih vzgajamo bodoče kadre v kmetijstvu, in sicer v Ložah pri Vipavi in v Ravnah pri Pivki. Resnici na ljubo moramo povedati, da je odziv za vpisovanje v ti dve šoli zelo slab, čeprav na njih predavajo odlični strokovnjaki in so si dosedanji gojenci pridobili precejšnjega znanja. Namen teh šol je vzgojiti dobre in napredne kmetijske delavce v vseh panogah kmetijstva. Kmetijska šola v Ravnah usposablja mlade kmetovalce predvsem v sadjereji in živinoreji, v Ložah pa v vinogradništvu in vrtnarstvu, Pouk traja eno šolsko leto. Vsi učenci, ki so doslej obiskovali ti dve šoli, so bili zelo. zadovoljni in so svoje znanje prenesli v praktično delo na svojih posestvih, zadrugah ali pa ekonomijah. Vzdrževalnina v obeh šolah je 3000 dinarjev mesečno, ki jo v glavnem plačajo zadruge in Okrajna zadružna zveza. Pouk se prične 15. septembra, za sprejem pa zadostujeta dva razreda gimnazije, osemletka ali pa osnovna šola in starost najmanj 16 let.
Obe šoli imata precejšnjo zmog-
Naša parlamentarna delegacija v CSR
Te dni se mudi na Češkoslovaškem naša parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik ljudske skupščine Miha Marinko. Vzdušje prijateljskih in odkritosrčnih razgovorov je bilo ustvarjeno kaj hitro. 2e prva srečanja, ki so minila večinoma v uradnih stikih, pa vendar niso bila zgolj to, so razbila protokolarno zadržanje. Parlamentarna delegacija si bo ogledala zgodovinske in druge znamenitosti m obiskala večja industrijska središča.
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRESA
Zagovorniki internacionalizacije Sueškega prekopa na Zahodu so se začeli skliccvali na tako imenovano »atlantsko solidarnost«, ker pač nimajo dovolj trdnih dokazov za svojo tezo. Pri tem omalovažujejo podporo arabskih dežel, ki jo le-te nudijo Egiptu, oziroma arabsko solidarnost v sueški krizi. Britansko-francoski politični krogi in večji del tiska sla bila v tem zelo aktivna po Londonski konferenci, posebno pa še v zvezi z razgovori med komitejem petorice in predsednikom Naserjem v Kairu in sestankom Stalnega sveta Atlantskega pakta v Parizu. Ta poskus, da bi javnosti čim prej vsilili določeno gledanje in tako ustvarili na nasprotnika psihološki pritisk, nam sam po sebi zada povsem logično vprašanje: kakšne so danes osnove, in kakšni so nameni dveh nasprotnih si solidarnosti — atlantske in arabske?
Atlantska solidarnost je vzklila v Zahodni Evropi, da bi reševala evropska, oziroma zahodno-evropska vrpašanjn. Ce se spomnimo tega, potem se nam zdi sklicevanje na atlantsko solidarnost nekam čudno, posebno Se v tem trenutku, ko si Egipt prizadeva, da bi dobil nad Sueškim prekopom suverene pravice in ko
se v drugih arabskih deželah pojavljajo podobne nacionalne zahteve.
Britansko-francoski poziv, naj se v sueški krizi »manifestira zahodna enotnost« in naj se nudi pomoč vsem vojaškim meram, ki so bile doslej podvzete, nam kaže na to, da je še zmerom močno prizadevanje nekaterih članic Atlantskega pakta, da bi izkoristili to solidarnost za obrambo lastnih pomorskih interesov, čeprav je bila organizirana zgolj zato, da bi se uprla morebitni agresiji. Z drugimi besedami povedano: Atlantski pakt naj bi spremenili iz obrambnega aparata v orodje, s katerim bi izvajali pritisk, oziroma zato, da bi ščitili agresivne poteze nekaterih njegovih članic. Ce imajo pred seboj takšne namene, potem se lahko z vso pravico vprašamo: ali se ne menja na tak način vsebina Atlantskega pakta in dobiva tako v novih pogojih nove in nedopustne naloge?
Nikakor ne moremo z istimi merili meriti atlaiitske in arabske solidarnosti. Niti ene niti druge ne moremo spraviti pod isti imenovalec, kajti njuni osnovi sta si različni. Kakor si sedaj želita London in Pariz, bi sc morala atlantska oziroma zahodna solidarnost upreti posamičnim ali splošnim narodnostnim težnjam v
arabskem svetu, posebno še v Severni Afriki ter na Bližnjem in na Srednjem vzhodu. Vendar pa ni solidarnost arabskih dežel, ali bolje povedano narodov, niti antievropska niti protizaliodna. V večji ali manjši meri se oblikuje ta solidarnost od primera do primera kot podpora narodnostnim težnjam ene ali druge arabske dežele. Kakor smo rekli, arabska solidarnost ni nasprotna Zahodu, marveč je sovražno razpoložena do vseh tistih držav, ki še vedno skušajo za vsako ceno ohraniti svoje položaje v kolonijah. Nasprotno pa predstavlja atlantska solidarnost, kakor si jo sedaj zamišljata Velika Britanija in Francija, ustvarjanje fronte ali četo bloka napram delu sveta, ki teži k svobodi.
Nameni, da bi na takšen način izrabili »Atlantsko solidarnost«, odkrivajo tudi drugo stran medalje. To kaže ali na slabost Zahoda ali pa na moč gibanja na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter v Severni Afriki. Mar ne bi bilo bolj umestno, da bi sc s temi gibanji sporazumeli, kakor pa da se jim upirajo, ali kar je še huje, da se proti njim ustvarjajo politične in vojaške grupacije — spet na blokovski osnovi . . .
ljivost, toda žal se je doslej prijavilo za sprejem zelo majhno število kandidatov. Vzrok temu je ▼ prvi vrsti nezainteresiranost zadrug in njihovih upravnih odborov, da bi si vzgojili nove kadre, ki so jim tako nujno potrebni, kakor tudi posameznikov, ki se ne zavedajo, kako veliko pomoč bodo imeli pri dvigu kmetijstva, če bodo svoje sinove poslali na desetmesečno strokovno vzgojo. Zato apeliramo na vse zadruge, ekonomije, državna posestva in posameznike, naj takoj pošljejo mladino v kmetijske ,šole v Ravne in Lože, kjer si bo ta pridobila strokovno znanje, ki ga bo uporabila doma za dvig našega kmetijstva.
Malezljive bolezni v koprskem oMraju
V	zadnjem času se je pojavilo več epidemij nalezljivih bolezni, zato ni nič čudnega, da vlada za to tolikšno zanimanje. Naj vam podamo številčni pregled o gibanju glavnih nalezljivih boleznih v našem okraju za prvih osem mesecev letošnjega leta. S temi podatki razpolaga Okrajna higienska postaja v Kopru.
Letos je bilo precej primerov ošpic in sicer 225 (največ v februarju 93, najmanj pa v juliju 3); v istem razdobju lanskega leta je bilo le 45 primerov,
V	primeri z lanskim letom je bilo le nekaj več obolenj za škrlatin-ko in sicer 180 (največ v mesecu januarju — 43, najmanj pa v februarju — 7), lansko leto 164.
Občutno manj pa je razsajal letos oslovski kašelj, bilo je le 22 primerov (največ v januarju II, zadnje tri mesece pa ni bilo nobenega primera), medtem ko je bilo lani 453 primerov.
Primerov davicc je letos nekaj več — 20 (največ v maju — 8, v marcu nič), lani jih je pa bilo 20.
Medtem ko v ostali državi zelo razsaja otroška paraliza in je čedalje več primerov te bolezni, smo imeli v našem okraju letos le dva primera in sicer po enega v januarju in v juliju; lansko leto jih je bilo 6.
Letos smo imeli samo en primer tetanusa (v marcu), lani pa smo imeli tri primere.
Epidemični hepatitis (nalezljivo obolenje jeter) je tudi v porastu. Letos smo imeli 41 primerov (največ v januarju — 10, najmanj fo-bruarja —2); lani 24.
Tudi primerov paratifusa je letos več in sicer 13 (največ junija — G. prve tri mesece pa nič); lansko leto 6.
Letos je bil en sam primer tifusa in to v marcu, v lanskem letu smo imeli 4 primere.
Primerov meningitisa smo imeli lclos 243 (največ v juniju 124. v januarju pa nič).
dr. Polde Hladnik
VARŠAVA. Poljski sejem je sprejel predlog o spremembi zakona o delovni disciplini. Dosedanji zakon jc predpisoval zelo hude sankcije za zapustitev dela. Do sedaj je bilo za take prestopke pristojno sodišče, odslej pa se bo to urejalo v okviru podjetja.
Ois SsvsnjjsiBdjiia
(Nadaljevanje s 1. strani) vredno omenili izpolnjevanje sečnega plana v zasebnih gozdovih. Doseženih jc bilo 46,7%, kar opravičuje pričakovanje, da bo plan do konca leta izpolnjen.
PRIČAKOVANJE
ŽIVAHNEJŠE GRADBENE
DEJAVNOSTI V II. POLLETJU
Stanje v gradbeništvu je bilo jasno že ob začetku letošnjega, za to gospodarsko panogo — zaradi sprememb v investicijski politiki kritičnega leta. Ce dodamo še zelo pozno sprejemanje družbenih planov, tedaj smo z doseženimi 38% lahko še kar zadovoljni. Jasno je namreč, da bo gradbena dejavnost v II. polletju prcccj živahnejša. Od gradbenih podjetij je doseglo najboljši odstotek izpolnitve plana podjetje »Gradbenik« iz Izole in sicer 48%.
PROMET POD VPLIVOM OBJEKTIVNIH SIL
Promet — sem spada tudi »Splošna plovba«, Piran — je realiziral v I. polletju 41.7% plana. Razlogi za to so večinoma objektivni: ladji »Neretva« in »Bihač« sta v popravilu, tovorni promet pri »Slavniku« je bil manjši zaradi prehodnega zastoja v gospodarstvu v prvih mesecih leta (novi predpisi in instrumenti) in preusmeritve investicijske politike, na osebnega pa je zelo vplivala epidemija meningitisa. Edino v podjetju »Primorje«, Piran je nizki odstotek — 28% — posledica v glavnem subjektivnih vzrokov, namreč nerealnega upanja na vozila, za katera pa ni bilo nobene garancije, da jih bo podjetje dobilo.
ZA IZPOLNITEV PLANA TRGOVINE SO POGOJI
Skupni plan trgovinskega prometa (na debelo, na drobno in iz-voz-uvoz) je za 0,4% večji kot lani. Od tega plana so izpolnili: trgovina na debelo 43,1%, trgovina na drobno 41,7% in zunanja trgovina ,5-1,1%, skupno 46,8%. — Zlasti na notranjo trgovino so vplivali nekateri že omenjeni vzroki, kakor epidemija meningitisa in manjše investicije, razen tega pa še maloobmejni promet (pozitivno v živilski, negativno v trgovini z industrijskimi izdelki). — Pričakovati je, da bo plan trgovinskega prometa ob koncu leta izpolnjen. Računati pa je treba s tem, da bo realizirala trgovina zaradi spremenjenega načina trgovanja (izpad kompenzacijskih poslov in prodaja uvoženega blaga na aukcijskih mestih) okrog 200 milijonov dinarjev dobička manj, kakor je bilo planirano.
V GOSTIŠČIH BOLJE KOT LANI
Turizem in gostinstvo sta dosegla 42,5% od letnega plana. Razlogi (najprej slabo vreme, potem spremembe cen in odpovedi tujih potovalnih uradov, nato epidemija meningitisa) so dodobra znani in jih ni treba ponovno obravnavati. Poudariti pa je treba, da so se ti razlogi odrazili v glavnem le v turizmu (Portorož, Piran, Fiesa in An-
karan), da pa niso bistveno vplivali na promet gostišč. Maloobmejni promet je gostiščem v občinah Ilrpelje in Sežana celo pomagal saj so tam dosegla 57,5% oziroma 52,7% letnega plana. V drugi polovici leta sc stanje v turizmu ne bo popravilo tako, da bi ta panoga nadoknadila vse, kar je »izgubila« v I. polletju. Za promet v gostiščih pa lahko trdimo žc sedaj, da narašča. Upravičeno jc zato pričakovanje, da bo letni plan presežen za 1 do 2%.
OBRTNIŠKO VPRAŠANJE JE TREBA SISTEMATIČNO OBDELATI
V absolutnih zneskih je razvoj obrti razveseljiv. Lani jc bila dosežena realizacija v znesku 1.300 milijonov dinarjev, od letošnjega plana v znesku 1,83S milijonov dinarjev pa je ta panoga dosegla v I. polletju 867 milijonov ali 47,1%. Glavna naloga na tem področju jc sistematična in študijska obravnava vprašanja obrti kot celote, z ozi-rom na perspektivni razvoj in potrebe prebivalstva. Te naloge se bo morala lotiti Obrtna zbornica.
SLAB DOTOK SREDSTEV,
OPOZORILO ODDELKOM ZA FINANCE
Od skupnih sredstev, ki jih predvideva družbeni plan in s katerimi razpolagajo okraj, občine in gospodarske organizacije, je bilo v I. polletju realiziranih 935 milijonov ali 31,7%. Ta realizacija zaostaja za splošnim gospodarskim dogajanjem za 10—15%. Razlogi za to zaostajanje so zelo različni; večinoma so samo subjektivnega značaja. Zelo slabo so se izterjevali davki od kmetov in zavezancev iz samostojnih poklicev; nekatera podjetja so dosegla dobiček, ki bi morali biti glede na predvideno dinamiko plana večji; mnoge gospodarske organizacije ne izkazujejo v polletnem obračunu dejanskega finančnega stanja; družbeni plani so bili sprejeti zelo pozno in odtod izvirajo zaostanki v plačilu raznih obveznosti do družbe.
Posledica navedenega stanja je, da so izdatki v I. polletju presaga-li dohodke: okrajni izdatki (352.3 milijonov dinarjev) so presegli dohodke (218.4 milijonov dinarjev) za 133.9 milijonov dinarjev, občinski izdatki (314.6 milijonov dinarjev) pa so presegli dohodke (247.6 milijonov dinarjev) za 67 milijonov dinarjev.
Od dohodnine, ki jo morajo plačati kmetje, je bilo v I. polletju pobrane (plačane) komaj 35.3%. Najslabše je bilo stanje v občini Izola (9,7%) in Piran (14%).
Še slabše je bilo z občinskimi dokladami: od letnega zneska po planu so kmetje v I. polletju plačali komaj 6,9%. — Ti zaostanki zahtevajo od oddelkov za finance občinskih ljudskih odborov, da se resneje zavzamejo v II. polletju za t"» delo in da ga uspešno opravijo:
Razni skladi so bili realizirani takole:
okrajni investicijski sklad okrajni sklad za posp. kmetijstva okrajni cestni sklad okrajni gozdni sklad (se jc začel
plačevati šele v II. polletju) okrajni gasilski sklad stanovanjski skladi (pri občinah) občinski investicijski skladi
106.6 milijonov = 31,7% plana 6,9 „ = 64,3% „ 9,5 „ = 46,1% „
ii iiir »:*
. . 'Tiiiv'
'JIM - '-čršm -
m.—
65,2
= 33.8% = 29,0% = 36.6% = 31,6%
NEKAJ PREDLOGOV
Upoštevajoč to, ne ravno razve-veseljivo stanje proračunskih dohodkov in dohodkov raznih skladov so sestavljalci poročila predložili razne ukrepe, ki naj odstranijo nesorazmerja v doiekanr.i dohodkov in sredstev skladov. Od teh naj omenimo naslednje:
V izdatkih okrajnega proračuna naj se uvede skrajno varčevanje, izdatki sami pa naj se omejijo na 90% plana. To priporočilo naj da okrajni ljudski odbor tudi vsem občinskim ljudskim odborom.
Oddelki za finance pri občinskih ljudskih odborih morajo vestneje in učinkoviteje izterjavati dohodke prebivalstva.
Pri republiških in zveznih organih je treba posredovati v tem smislu, da se izpad proračunskih
dohodkov zaradi neskladnosti med zveznimi instrumenti družbenega plana in republiško kvoto proračunskih dohodkov iz dobička odpravi ali s povečanjem dotacije ali s spremembo udeležbe na prometnem davku.
Pred kratkim so začeli v tovarni Tomos izdelovati takšne prikolice za 259 cem in težje motorje.
Pisali smo že o uspehu II. mednarodne vinske razstave na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ta je bila pred dnevi zaključena. Njena bilanca je bila izredno pozitivna zlasti za slovenske proizvajalce vin.
Uspeh II. mednarodne razstave vin je bil dosežen tudi na komercialnem področju, saj se je višina sklenjenih kupčij dvignila od lanskih 1,5 milijona din na letošnjih 2,2 milijona dinarjev. Največje komercialne uspehe so dosegla podjetja: »Slovenija vino« iz Ljubljane, »Istra vino« iz Reke, »Jugovi-no« iz Splita, »Vinoeksport« iz Umaga, »Kmetijsko posestvo Čoka« iz Banata, »Vinalko« iz Splita, »Tikveš« iz Kavadercev v Makedoniji ter »Vino Koper«.
Mednarodne vinske razstave so že postale nekaka tradicija, kajti sam uspeh teh je pokazal, da je Ljubljana zelo primerno mesto za prirejanje takih razstav.
P. S.
V Izoli imamo zopet novo ime; »Iris«. Tovarna ribjih konzerv »Ampelea«, ki si je prej pripela en »ex«, je sedaj »Iris«.
Ne bi bilo vredno besed, če bi stvar ne bila tako značilna pri nas in tako nerodna, kakor le more biti Iris ime za tvornico ribjih konzerv. To naj bi morda pomenilo »Industrija (!) Ribjih izdelkov — Slovenije« ali morda »Industrija Ribjih (konzerv) ISola«? Prvič da takšna sestavljenka začetnih črk nesrečno ime, ki ni razumljivo, drugič zato, ker dopušča domnevo, da »IS« pomeni italijansko »Isolo«, dalje, ker je iris »italijanska« beseda in s tem drugi poklon Italijanom in blago-zvočnosti njih jezika, ta pa ne pozna ne »iride«, ne pesniškega »iri«, temveč le »Iris«. Beseda je grškega izvora, prevzela jo je latinščina, in pomeni »mavrico«! Tako imamo v Izoli dve »Mavrici«, pošteno slovensko in latinsko »Iris«, kar pomeni za Italijane — italijansko; izgleda, da se tega tovariši pri Am-peleji ali E* Ampeleji ne zavedajo in na jim to povem, kajti Italijane poznam, vsaj v tem oziru zelo dobro.
Pojdimo dalje v »proučevanju« »Iride«! Ime in beseda iris je ženskega spola in jo je treba sklanjati takole: tvornica Iris, tvorniee Iride, tvornici Iridi, tvornico Iris, pri Iridi, z Irido. Mogoče pa so si jo mislili moškega spola: Iris, Irisa, Irisa, Irisa, itd? Tudi v tem imajo smolo, ker je tvornica, njih (češka!) tovarna, mavrica, očesna irida in
Rexovo železje kopni pod morjem. Še za okrog 5000 ton ga je. Tc dni Veli Jože s svojimi velikanskimi čeljustmi dviga cele gore potopljenega železa iz morja in ga naklada na ladjo, ki bo železo prepeljala v naše livarne v ponovno predelavo.
LETINA INDUSTRIJSKIH RASTLIN. Kmetijski strokovnjaki predvidevajo, da bo povprečni pridelek domala vseh industrijskih rastlin nekoliko manjši, kot pa je bil lansko leto. Neugodni vremenski pogoji spomladi so povzročili slabše zasejan je rodovitnih površin. Samo sončnic je letos posejanih na kakih 25,000 ha manj, kot v preteklem letu. Prav toliko so zmanjšane tudi površine, kjer se-jejo konopljo.
KMETIJSKI VELESEJEM, Od
15. do 23. t. m. bo v Novem Sadu kmetijski velesejem na katerem bodo razen naše države razstavljale še Avstrija, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Nizozemska, ZSSIl, Švica, Francija, Italija, Madžarska, CSČt in Švedska.
DELEGACIJA JLA NA KITAJSKEM. V ponedeljek jc odpotovala na obisk v LR Kitajsko delegacija JLA, ki jo vodi generalni polkovnik Kosta Nagy. v
PRVI SESTANEK O DJERDA-
PU. Med 20. in 24, septembrom se bosta v Djerdapu sestali delegaciji Romunije in Jugoslavije. Načelno bodo razpravljali o izgradnji hidrocentrale v Djerdapski soteski. To bo prvi uradni sestanek predstavnikov obeh zainteresiranih dežel, na katerem bodo stvarno razpravljali o izgradnji tega hidroenergetskega sistema.
PROSLAVA DNEVA MORNARICE. V ponedeljek so v vseh komandah, garnizonih in enotah JVM svečano proslavili štirinajst-letnico Jugoslovanske vojne mornarice. Glavna svečanost je bila v Splitu. Svečanosti so se pravzaprav začele že v nedeljo v Pod-gori, kjer so 10. septembra leta 1942 formirali prvi partizanski pomorski odred.
DALJNOVOD MOSTAH—SPLIT.
Ta mesec bodo začeli graditi daljnovod med Mostarjem in Splitom. Združil bo elektroenergetske vire Bosne in Hercegovine z Dalmacijo. Tako bo znatno ublaženo pomanjkanje električne energije, ki sedaj močno ovira razvoj industrije v Dalmaciji. Po računih strokovnjakov bo zgrajen do avgusta prihodnjega leta.
JUGOSLOVANSKI PILOTI ZA SUEZ. Uprava Sueškega prekopa je po egiptovskem veleposlaništvu zaprosila pristojne jugoslovanske ustanove, da bi poslale v Egipt več jugoslovanskih pilotov. Za Suez se je doslej prijavilo kakih deset jugoslovanskih pilotov. Nekateri se bodo odpeljali v kratkem, drugI pa bodo odpotovali pozneje.
NOVI MOST CEZ SAVO PRI BEOGRADU ODPRT. V ponedeljek so izročili prometu novi most čez Savo v Beogradu za vozni promet in za promet pešcev,
nebesna, Ampelea — sama ženske besede.
Končno pa je Iris z veliko začetnico, kot ime — boginja mavrice in poslanka bogov — ženska. Ce vprašamo v grški mitologiji po njej, ne bodo informacije prijetne. Iri-dina žlahta je namreč aristokratska, pa odurna. Njene sestre so Harpije, odurne ptice z ženskimi glavami (namesto starega »Arrigo-nijevega« galeba narišimo Harpijo na ribi!), oče je morska spaka Thau-mas, mati je okeanida Elektra' — Tliaumantias, zato ima Iris 3000 tet (bolje strin). Iridina sestra Arke je špionirala za Titane, zato jo je Zen degradiral (ji odtrgal mavrično pisana krila) in jo obsodil na kator-go v Tartaru. O stricih in tetah z očetove strani tudi ne bi vedel povedati kaj dobrega, šele stara • očeta in stari materi so na boljšem glasu. Iris sama je mavrična ptica, napol Harpija. Ker je ostala zvesta bogovom, je njih poslanka in pomirja grešnike z bogovi, na ta način, da jim prinaša — smrt! Posebno simpatično mitološko figuro torej tudi ta Iris ne predstavlja, čeprav je v zvezi z morjem in — žre ribe! Mogoče je ta moment odločujoč? — ne vem! — Puščam na strani druge mitologije, ker je Iris vendar Grkinja, toda simbolika mavrice drugod ne pomeni nič dobrega.
Končno naj omenim še Indijo, kjer pomeni »Iris« — požrešnost in je zapeljala prva človeka v greh: pitje opojne pijače! Toda naša doba, boste rekli, se je otresla stare mitologije in simbolike in je — stvarnejša: Mavrica na nebu je vendar krasen naravni pojav. Politično pa bi vendar rekel, da je vlačuga, ker je — vseh barv — in te simbolike se tudi naša doba še ni otresla. Pa recimo, da je mavrica stvarni znak Ampeleje. Kaj pa proizvaja Tvornica ribjih konzerv v mavričnih barvah? Tekstil, pletenine, barve, optične predmete, ali kaj? Menda le ponižno obarvane ribice v olju, nič mavričnega, ali bolje — iridnega! Kdaj bomo enkrat pametni v izbiri imen?
___A. M.
ŽIVAHNA DEJAVNOST RDEČEGA KRIŽA
Okrajni odbor Rdečega križa v Kopru je sklical v torek 11. septembra sestanek z vsemi predsedniki in tajniki občinskih odborov RK. Ta organizacija je dosegla v preteklem letu znatne uspehe. Pomnožilo se je število vaških odborov, pa tudi članov. Posebno uspešna je bila krvodajalska akcija. Razpravljali so tudi o akciji za razdeljevanje pomoči socialno ogroženim, katere bodo deležni najbolj potrebni. Sklenili so, da bodo tudi v prihodnje nadaljevali s tečaji o zdravstvenem prosvetljeva-nju, ki so lani obrodili lepe uspehe. V svojem načrtu za prihodnje leto so si zastavili še več koristnih akcij, kot gospodinjske tečaje, osnovanje delavskih menz, kjer bi bilo moč dobiti mleko brezplačno, in podobno. Govorili so tudi v organizaciji Tedna borbe proti tuberkulozi _ter o akciji za zbiranje prispevkov zimske pomoči za naše malčke, gojence mladinskih domov in partizanske sirote.
IZ PROGRAMA BODOČE KMETIJSKE PROIZVAJALNE ZVEZE V SEŽANI
ALFA IN OMEGA VSEGA SO
Kmetijska proizvajalna poslovna zveza v Sežani, ki bo ena največjih v okviru Okrajne zadružne zveze bo obsegala področja občin Sežana, Divača in Hrpelje. Pripravljalni odbor za ustanovitev proizvajalne zveze je bil mnenja, da bi kosanje politično teritorialnih področij otežkočalo vsklajeva-nje gospodarskih programov zveze z občinskimi odbori.
Na celotnem področju je 4.210 kmečkih gospodarstev. Večina področja je kraškega značaja in predstavlja zaokroženo gospodarsko enoto s podobno problematiko kmetijske proizvodnje. Glavna kmetijska panoga je živinoreja z majhno izjemo na ožjem Krasu, kjer je važna panoga vinogradništvo in v predelu Brkinov, tam pa je v precejšnji meri zastopano tudi sadjarstvo. V splošnem pa je proizvodnja mešanega značaja, zato bo imela kmetijsko proizvajalna zveza v Sežani splošen značaj.
V proizvajalno poslovno zvezo v Sežani naj bi bila vključena tudi podjetja »Vino« in »Mleko« iz Sežane. Podjetje »Vino« v Sežani, ki je doslej vršilo le odkup vina, bi se sčasoma spremenilo v predelovalni obrat. V zvezo bi se vključilo tudi podjetje »Zadružnik« v Sežani, saj vrši odkup kmetijskih pridelkov, odkupuje semenski material, nabavlja zaščitna sredstva, kar je v neposredni zvezi z dvigom kmetijske proizvodnje m krepitvijo socialističnega sektorja. Pripravljalni odbor je tudi mnenja, naj bi se povečala drevesnica v Odolini pri Materiji, ker ima ta drevesnica vse pogoje za vzgojo prvovrstnih sadik jablan in sliv za brkinsko in kraško področje. Za izpopolnitev odkupa vsega sadja bo zveza delala na tem, da se v bližnji bodočnosti postavi sadna sušilnica in predel ovalni ca. V ta namen se že izdelujejo potrebni načrti in elaborat za adaptacijo bivšega zadružnega hleva v Gradišču pri Obrovu. Ta sušilnica bi služila tudi za sušenje gob, katerih proizvodnja je na področju Brkinov.
Živinoreja je na področju proizvajalne zveze najvažnejša panoga kmetijstva. Govedo je v pretežni večini sivorjave pasme. Skupno število goveje živine znaša 13.910 glav, ovac pa je le 3.S22. To število bi se lahko povečalo še za 20°,oo s povečanjem krmskih povr-
ČLANI SZDL! Naročajte, berite in širite svoje glasilo »Slovenski Ja-Iran«, ki Vas izčrpno obvešča o dogodkih doma in po svetu
šin. Zveza bo vprašanje razvoja ovčarstva posebej proučila in skupno s kmetijskimi zadrugami ukrenila vse potrebno, da bodo pašniki na Slavniku racionalnejše izkoriščeni, Za dvig živinoreje bo proizvajalna zveza s pomočjo živinorejskih odborov pri kmetijskih zadrugah organizirala živinorejske razstave, plemenilne sejme.
Glede vinogradništva je pripravljalni odbor mnenja, da bi bilo potrebno letno obnoviti ali na novo zasaditi vsaj 20 ha površine. Zveza bo skrbela za nabavo kvalitetnega trsnega materiala v trsničarskem obratu v Vipavi, ker se ne izplača vzdrževati lastnih trsnic. Povečati pa bo tudi morala vinogradniško mehanizacijo.
Sadjarstvo se na področju zveze intenzivneje goji le na območju občin Hrpelje in Divača, je pa celotno področje bodoče zveze zelo primerno za gojitev sadnega drevja. Po perspektivnem planu naj bi se letno obnovilo v Brkinskem predelu vsaj 40 ha površine. Vzorni nasadi naj bi stimulativno in vzgojno delovali na sadjarje. S pomočjo svojih strokovnjakov bo Zveza temeljito preučila teren, izvršila analizo zemlje in sestavila načrt za posamezne sadovnjake. Na Krasu pa so vsi pogoji za gojitev huršk, češenj in visenj. Ze v prihodnji sezoni sajenja bodo posadili na Krasu okrog 3.000 sadik vi-šenj in 500 sadik hrušk. Prav tako bodo na Krasu precepili najmanj tisoč rašeljik v višnjo.
Da bi pri sadovnjakih vzbudili večje zanimanje za nego sadnega drevja, bo bodoča zveza in kmetij-
ske zadruge v prihodnje poskrbele za pravlien in pošten odkup vseh sadnih proizvodov, česar žal do danes ni bilo.- Poskrbela bo tudi, da bodo sadjarji pravilno poučeni o sortiranju sadja, o škropljenju, zatiranju škodljivcev in obrezovanju drevja.
To jo le del programa, ki si ga je zadala bodoča proizvajalna zveza v Sežani. Z uspešno rešitvijo tega programa se ne bo povečala samo kmetijska proizvodnja, kar je osnovna naloga, temveč se bodo ustvarili tudi osnovni gospodarski pogoji za hitrejši razvoj socialističnih odnosov na vasi. (ru)
V času po priključitvi smo intenzivno ustvarjali materialne pogoje za gospodarski in kulturni dvig celotnega koprskega področja. Primanjkuje sposobnih kadrov, vendar smo vselej naleteli na še en poseben problem — na stanovanje! Brez kadrov ne moremo pričakovati gospodarskega razvoja in s tem v zvezi ustvarjanja materialnih pogojev; denarja za novograd-je zaradi zaostalosti področja ni, kar zadeva dediščino v pogledu stanovanjskega fonda, je pa več kot kritična. Težko si je predstavljati problem Kopra, kjer pride na 6.000 prebivalcev 3.500 nerešenih stano-
Delo komisije za družbeno upravljanje pri SZDL v Piranu
KORISTNA ANKETA NAKAZALA NUJNE UKREPE ZA PREUSMERITEV GOSPODARJENJA PO PODJETJIH
Komisija za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL v Piranu se je doseda.j sestala dvakrat. V svojem delovnem načrtu so si člani komisije delo porazdelili tako, da so sklenili najprej analizirati sestavo in delovanje delavskih svetov, upravnih odborov, potrošniških svetov in hišnih svetov svoje občine, nato pa še druge panoge družbenega upravljanja.
Iz pregleda, kakšni tovariši zavzemajo najodgovornejša mesta v
¿■ooo :xDocxx»ooooooooooocoooœocooooooooooooœooc>ooooco
w m^mw
a &
B
... če bi v tovarni Arrigoni v Izoli razpravili in razčistili, kdo za tovarno kaj naročuje. Tega namreč še vedno niso ugotovili, ko je bilo treba plačati prispele polivinilslte ovitke — za delovne knjižice (da se te ,ia ne bi poškodovale za časa hrambe pri podjetju). Ovitkov je prispelo kar okroglo število — 1000 — čeprav je vseh zaposlenih v tovarni komaj nekaj nad polovico tega števila. Treba pa je za ovitke plačati 30.000 din in zdaj po tovarni iščejo tistega, ki je podpisal naročilnico, da odobri še izplačilo. Prav bi bilo, če bi ga kmalu našli, da ne bo zamudnih obresti...
... če bi prav tako v Arrigoniju ne prikrivali in skrivali stružnic za razne zaboje kar skoraj po leto dni, marveč bi bilo prav, če bi take stroje lepo zapisali v inventar osnovnih sredstev in jih primerno uporabili . ..
... če bi brivec Marijan Ivulot; in dimnikar Afojz Ilanžič (ob? iz Divače), mizar Franc Godina iz Kodika, pa še drugi obrtniki iz divaške občine, redno odvajali davek na dohodek in prometni davek in tudi sicer vestno izpolnjevali svoje obveznosti do dru/.be, da si ne bi nakopavali nepotrebnih stroškov . . .
... če bi se našel nekdo, ki bi presekal gordijski vozel v Izoli — vozel, ki je nastal okrog podjetja »Sadje-zelenjava«. S tem bi pomagal bivšim delavcem in nameščencem tega podjetja, ki že leto dni zaman čakajo na dve do tri mesečne plače, ki jim jih to podjetje še dolguje. Pomagal bi jim, da bi se tako rešili dolgov, ki so jih bili primorani napraviti tedaj, ko niso prejemali plač . ..
... če bi nekatera podjetja v Kopru, posebno še Fruetus (pozimi tudi Triglav) poskrbela za zaščitne mreže na svojih industrijskih ali g drugačnih dimnikih, da ne bodo saje zasipale vse bližnje in daljne g okolice. Saje se vkradejo vsepovsod: po stolicah in posteljah, posebno 5 pa še po perilu jih je polno — na vsem vhodnem področju Kopra . . .
£xXXXXXXXX>OOOOOOOOOCOOOOOOOOOC^
delavskem samoupravljanju, bi se dalo zaključiti, da ponekod volijo na ta mesta ljudi, ki imajo morda res več časa, zato pa manj vpogleda v osnovno dejavnost podjetja. Tako je v hotelu Central za predsednika upravnega odbora ta in ta pomožna moč, vtem ko so v hotelu Palače postavili na predsedniško mesto mladinca-šoferja. Tudi v »Istrametalu« je predsednik DS orodjar, predsednik UO pa skladiščnik.
Za ugotovitev odvečne »delovne« sile je komisija med clrugim pregledala, če je številčni odnos delavcev in uslužbencev ustrezen. Za primerjavo tega razmerja so značilni nekateri podatki, ki kažejo, da pride v rudniku Sečovlje en uslužbenec na 20 delavcev, prav tako je v Solinah. V ladjedelnici pride 1 uslužbenec na 5,9 delavca (zaradi tehničnega osebja), v tovarni mila pa pride 1 uslužbenec samo na 2,7 delavca!
Komisija je ugotovila, da bi bilo pri nekaterih podjetjih treba uvesti gospodarske svetovalce, ki bi si jih izbralo podjetje ali pa bi jih imenovala sama komisija. Predvsem bi biii potrebni takšni izkušeni gospodarski svetovalci tamkaj,' kjer se družbeno upravljanje še ni razgibalo, vsekakor' pa tamkaj, kjer se v gospodarski organizaciji stalno pojavljajo težave,
Nedvomno so že ti prvi izsledki občinske komisije za družbeno upravljanje potrdili vso upravičenost njenega obstoja.	mc
vanjskih prošenj. Pri tem ne upoštevamo potreb razvijajočih se podjetij, kot so Tomos, Partizanka, Avtokommerce, Slovenski Jadran itd. K sreči ne uspe opraviti sanitarna inšpekcija vseh svojih nalog, saj bi bila sicer prisiljena zahtevati, da se dobršen del vseljenih stanovanj izprazni. In kaj potem?
V vsej državi so se v zadnjem času s posebno pozornostjo lotili reševanja stanovanjskega problema, vendar so ti problemi daleko manjši od naših. Naj v ilustracijo navedemo le nekaj podatkov iz naših glavnih mest. Ljubljana ima 5000 nerešenih prošenj za stanovanja, Beograd 14.500 in Zagrc-b 8.000, glede na število prebivalcev predstavlja to 4,3%, 3,96% in 2,55%. Z ozi-rom na število stanovanj pa ima Ljubljana 16,95%, Beograd 14,31% in Zagreb 9,6% nerešenih prošenj. Kaj pa Koper? Vse te številke daleko presega in izdelati bi bilo treba posebno analizo, da bi lahko začeli sistematično in v celoti reševati stanovanjski problem.
Z gradnjo stanovanj se ne da rešiti tega problema preprosto, kakor se zdi, tudi če bi bila to sredstva. Treba je misliti na funkcionalnost in ekonomičnost. S čim manjšimi sredstvi je treba narediti kar največ, vendar tako, da bi pri tem ne trpela kvaliteta. Kakor pravi arhitekt V. Tiljen, je stanovanje nadvse zamotan mehanizem. To je hkrati hotel, restavracija, prostor za oddih, delavnica, pralnica, otroško igrišče, študijski prostor itd. Med vsemi temi funkcijami je pa težko doseči harmonijo.
Pri reševanju kompleksnega problema mora sodelovati čim širši krog družbenih organizacij, zavodov ter oblastnih organov, posebna ustanova pa bi morala to delo prevzeti in ga voditi.
Na koncu še majhna anketa:
1.	Kaj naj bi se po vašem gradilo:
Več majhnih ali manj velikih stanovanj?
2.	Kakšno stanovanje se vam zdi udobnejše:
Več malih sob ali manj, toda večjih?
3.	Kaj je .po vašem mnenju bolj praktično:
Kuhinja z jedilnim kotom (bivalna) ali kuhinjska niša z dnevnim prostorom?
Za kar se boste odločili, podčrtajte in pošljite na naslov: Projekt Koper, analitsko operativna grupa. Priložite tudi vaš poklic, stan in število družinskih članov.
Vaši podatki in sodelovanje bo koristilo našim skupnim naporom pri reševanju vseh neštetih problemov.	R. M.
SEMINAR ZA ČLANE POTROŠNIŠKIH SVETOV
o TI o n o i?
(Nadaljevanje)
Iz številk, ki smo jih navedli v zadnji številki našega lista, je razvidno tudi delo potrošniških svetov, ki vestno kontrolirajo višino in dejansko potrebo trgovinskih stroškov, Poglejmo!
l. razsip, razbijanje, sušenje blaga poveča ceno. Izgube so sicer nujne le v nekaterih primerih, ne pa vedno In povsod. Za primer navajamo dovoljen kalo pri nekaterih živilih.
0,50 do 1 %
kava
sladkor
olje
marmelada testenine
0,50 do 0,75 % 1 do 2 «/o 1 do 3 »/o 1 do 1,50 »,'o itd.
2.	Kurjava in uporaba vode sla sieer nujen strošek, vendar je ta strošek večkrat neupravičeno visok. Porabi se preveč kuriva, z vodo se malomarno ravna, vodovodne pipe ostajajo cdprle ali so pokvarjene itd.
3.	Luč, ki gori brez potrebe, prav tako povečuje stroške trgovine. Reklamna razsvetljava je sicer pofrebna, ni pa vedno potrebna.
i. Neodgovorno ravnanje z materialom za čiščenje in vzdrževanje nujno povzroča višje stroške.
5.	Tudi pri pisarniškem materialu je možno doseči, občutno zmanjšanje stroškov, če ga pravilno uporabljamo.
6.	Časopisi, knjige in drugo se marsikdaj nabavljajo brez potrebe ali pa se z njimi malomarno ravna. Ugotoviti je treba, ali Je vse to sploh potrebno,
7,	Z drobnim inventarjem marsikje nepravilno ravnajo, tako da se prehitro obrabi.
8.	Stroški za tuje prevoze so često previsoki, ker ni izbran najcenejši prevoz.
9.	Zavarovalne premije proti požaru in vlomu se pogosto sklepajo brez temeljitega predhodnega razmišljanja in pravilne ocene. Imetje se zavaruje pod slabšimi pogoji ali na previsok znesek, kar je treba preprečiti.
10.	Na stroške plačilnega prometa ijodjetje sicer ne more bistveno vplivati, lahko pa z boljšo organizacijo dela zmanjša število operacij pri banki: to seveda znižuje te stroške.
11.	Višina najemnin se določa s predpisi na osnovi sklenjene pogodbe. Kontrola najemninskih pogodb ne more škodovati.
12.	Zgradbe in inventar se popravljajo brez potrebe ali celo po krivdi določene osebe. Popravilo se naroči na hitro, brez premisleka, kar nujno poveča stroške,
13.	V nekaterih primerih se sicer potrebni stroški za reprezentanco povečujejo na račun nepotrebnih in neprimernih izdatkov. Možno je osebno okoriščenje.
14.	Reklamni stroški so v velikem številu primerov neumestni, dragi in nepotrebni.
15.	Nepotrbena in draga potovanja povzročajo visoke polne stroške. Kontrolirati je treba smiselnost .službenih potovanj, ki so včasih bolj privatnega, kot službenega značaja.
lij. Takse, pristojbine, stroški sodišč in izvedencev so pri pravilnem poslovanju podjetja v večini primerov nepotrebni. Plačujejo jih, z izjemo taks na redne vloge, le tista podjetja, ki nimajo ustreznega kadra in sklepajo nepremišljeno razne kupoprodajne pogodbe. Največ stroškov te vrste nastaja prav zaradi nabave, prodaje ali plačila blaga brez pravilno sklenjene pogodbe, v kateri so določeni vsi pogoji.
17,	Provizija prihaja v poštev le pri večjih podjetjih. Zgodi se, da se provizije izplačujejo brez potrebe ali v pretirano visokem znesku.
18.	Višino plače je treba kontrolirati glede na predpise tarifnega pravilnika, dejansko prizadevnost in strokovnost usluž-
bencev itd. Dogaja se, da prejema oseba z manjšo storilnostjo večjo plačo in obratno.
19. Stroški lastnih prevoznih sredstev marsikdaj presegajo dejanske potrebe, kajti:
a)	prevozi so nepremišljeni (prevažajo se majhne količine blaga z velikimi kamioni). Blago se prevaža na dolgi progi, ne da bi kdo poskrbel za povratno vožnjo.
b)	lastni tovorni in osebni avtomobili se uporabljajo v privatne namene,
c)	Pretirana poraba goriv in maziv je posledica nepravilnega ravnanja z vozilom.
d)	Cesto je prevoz s tujimi sredstvi cenejši od lastnega (pri zastarelosti in izrabljenosti vozil, ki niso pravilno vzdrževana).
PRISPEVKI SKUPNOSTI
Obresti na osnovna sredstva, zemljarina, prispevki za kadre, prispevki zbornicam, proračunski prispevki na plače, investicijski sklad in davek na promet so stroški trgovine, na katere samo trgovsko podjetje ne more bistveno vplivati, Dejansko so vsi ti izdatki tem realnejši, čim pravilnejše je poslovanje podjetja:
1.	obresti od osnovnih sredstev so v odnosu na promet tem nižji, čim rentabilnejše je investiranje. Trenutno se plačujejo v višini 0% od- vrednosti osnovnih sredstev.
2.	Zemljarina je nižja, če se na manjšem prostoru opravi večji promet. Zemljarina se namreč plačuje od m- uporabljenega zemljišča.
3.	Prispevki za kadre so odvisni od prometa. Večji promet, večja potreba po strokovnem osebju, višji prispevek za vzgojo "novih kadrov. Plačuje 'se v višini od.0,25 do 3% od prometa,.
•1. Prispevek strokovnim združenjem (članarine zbornicam) Je odvisen od prometa. Trgovska podjetja ga trenutno plačujejo v višini 0,G"/o, kar pa nc velja za groslstična podjetja, ki plačujejo le 0,4%, če mesečni prispevek ne znaša več kot 30.000.— din mesečno.
NEKAJ O ŠOLSTVU KOPRSKEGA OKRAJA V PRET EKLEM IN NA PRAGU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
e?eo ni
V umirjeno jesensko dozorevanje je pljusnil nov val mladostne vihravost i: mladina se vrača v šolo. Po vaseh, v majhnih in velikih mestih so najbolj vesela in živahna jutra med šolskim letom. Takrat so ulice, ceste in poti polne otrok in mladine, od istih najmlajših, ki hite v otroški vrtec, pa do tistih največjih, ki so tik pred maturo. Tako je (udi zdaj, ko so se učitelji in učenci vrnili s počitnic z novimi življenjskimi izkušnjami in svežimi silami.
STATISTIČNI PODATKI IZ PRETEKLEGA SOLSKEGA LETA OPOZARJAJO TUDI NA SEDANJE STANJE. V našem okraju je bilo v minulem šolskem letu 127 osnovnih šol, na katerih je poučevalo 288 učiteljev (82% žensk in 18% moških). Na 15 nižjih gimnazijah je bilo nastavljenih 81 učnih moči (od
■tega 17 učiteljev), na gimnaziji v Kopru, Postojni in Sežani pa je manjkalo 21 profesorjev. Oe še u-pošlevamo, da bo z novim šolskim letom okrog 500 učencev in dijakov več (samo v Kopru okrog 300), vidimo, da je naše učiteljstvo preobremenjeno.
Za letošnje leto računajo, da bo
V Izoli so rešiti vprašanje šolskih prostorov tako, da so šolo vzdignili za eno nadstropje, kakor vidite na sliki. To delo, za katero zaslužita šolski odbor in občina vso pohvalo, je podjetje Gradbenik dokončalo v rekordnem času 39 dni s <15 delavci. Za obrtniška dela bodo potrebovali še 10 dni, tako da bodo izročili stavbo svojemu namenu 5. oktobra letos. Nadzidava je veljala 12 milijonov dinarjev.
H	F	
y		F| u
Ä K
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiimiiiiiminii.....Ii m.......i.....iiiiimiiiiiiimiiniiimiiHimmiiiimmiiiiiniiimmi
SLIKANICA ZA POBARVANJE MOJE VESELJE —
Pravkar izišla slikanica Cicibanove knjižnico jo delo prof. Mirka Lebeza. Pedagogi pravijo za tovrstno publikacije, da so pedagoške, naši malčki pa jih uporabljajo za sproščeno likovno ponazoritev svojega sveta. Vsekakor drži, da otroka i to igro, ki mu je v veselje in zabavo, neopazno popeljemo k delovni zbranosti, kjer pokaže svoj dar opazovanja in barvnega ponazarjanja svoje okolice. Nazorno in domiselno razgibano slike »Mojega veselja« so za ta namen izredno primerne.
Slikanico jc izdala založba Mladinske knjige v Ljubljani.
IVAN CANKAR: HIŠA MARIJE POMOČNICE
Poleg ljubezni do matere, ki bo v upodobitvah v našem slovstvu ostala domala neprekosljiva, je imel Cankar še drugo veliko ljubezen, ljubezen do revnih in zatiranih, to v najširšem pomenu besede. Posebej pa do tistih človeških usod, ki jih je usoda postavila na stranski, življenju odmaknjeni tir, ki mu pravimo
—	bolezen. Cankar se je k njim neprestano vračal (Za križem, Nina, Hiša Marije Pomočnice in dr.). Največji spomenik pa jim je nedvomno postavil prav s Hišo Marije Pomočnice, o kateri je sam menil, »... da bo stvar iz brona ulita«, morda edina res dovršena stvar, ki sem jo napisal«. In še »Mislim, da je to moje najbolj dovršeno delo.«
Tako se je mukoma trgala iz srca in težko silila izpod peresa ta gmota, ki nosi izrazit pečat Cankarjeve osebnosti: v tematiki, v kompoziciji in v namenu in cilju, ki mu je imela služiti.
Cankarju je bilo vse to jasno pred očmi, ko je to povest — roman —
—	pisal (prim. opombe Borisa Mcr-harja v knjigi). Izredno močni duševni procesi so ga nenehoma silili, da je premišljal, ali sme delo vsebinsko iziti tako, kakršnega je za-
snoval in izdelal, ali pa bi bilo bolj prav, da nekatere stvari omili. Zmagal je neizprosni Cankar in, bolj kot zadel, nastavil zanko, v katero so se nedvomno ujeli premnogi, ki so mu vsemogoče očitali ali pa ga ne-. kritično hvalili.
Delo je zasnovano v bistvu kot satira — ostra satira. Naturalistični elementi, kolikor jih je, so po eni strani rahla komponenta Cankarjevega pisanja, po drugi strani pa tudi nujni element pisatelja v dobi in okolju, ki ga je obdajal.
Boris Merhar je napisal za to izdajo skope, a dovolj tehtne podatke o nastanku dela, o problematiki okrog izida in kritike, ter delo na kratko razčlenil ter pokazal najznačilnejše momente, ki gibljejo umetnino. Pogrešam le opombo, ki bi pojasnila, kako je prireditelj ravnal z besedilom, ker se to v podrobnostih razlikuje od CZS (iz. Cankar—Koblar). Ker je izdaja namenjena dijakom, bi drobna opazka, kakšno srečo je delo doživelo v tujini (v spremni besedi sicer mimogrede omenja češki In ruski prevod; vendar imamo tudi nemškega, angleškega pa omenjajo CZS) bila čisto dobro došla. Prav bi bilo tudi, da bi navedel vse dosedanje izdaje z najosnovnejšo bibliografijo k temu delu posebej. Izdaja za dijake podobne stvari nujno zahteva.
Delo jc izšlo kot 11. knjiga v zbirki Naši pesniki in pisatelji v čednem, čeprav malo drobnem tisku. Ko sem zvezek postavil ob ostalih deset zvezkov te zbirke, me je navdal neprijeten občutek, ker je tudi ta poslednji zvezek, kakor mnogoteri drugI, različnega formata, kar vzbuja vsaj do neke mere vtis izdajateljske ncsolidnosti. Založba naj bi vsaj odslej naprej ostala pri enakem formatu, za katerega bi morda še najbolj odgovarjale mere te poslednje knjige; za prozo vsekakor, za poezijo pa tudi.
Oprema Mire Rojčeve je preprosta, v posameznostih dovolj učinkovita.
M. B.
v osnovnih šolah okrog 8500 učencev, na nižjih gimnazijah okrog 2900, v višjih približno 400, na uči-iteljišču 75, na ekonomski srednji išoli okrog 100 in na pomorski srednji prav ,tako cca 100.
Zelo pereče pri našem šolstvu je še vedno visoko število niže organiziranih šol (105 ali 82%). V vsej republiki ima samo še goriški okra tako nizko razvito osnovno šolstvo. Seveda je nujno izboljšati to organizacijsko strukturo osnovnih šol. kajti le .taiko bomo dosegli, da bodo sprejemali učenci, ki obiskuje 10 šr-lo v oddaljenih zaselkih enakovredno in polno izobrazbo kot njihovi tovariši v večjih naseljih. Prav gotovo je v ilem tudi rešitev vprašanja dejanske izpolnitve šolske obveznosti. Pri nas smo namreč že dosegli (v tem prednjačimo pred drugimi republikami), da otroci izpolnijo 8-1 et in o šolsko obveznost z obiskovanjem šole, žal pa le 1 ic/o teh učencev pride z učno snovjo v 8. razred osnovne šole ali v 4. raz- „ red gimnazije. Večina obtiči tam nekje v 6. razredu. Tudi to vprašanje bo skušala uredili nova šolska reforma.
SLABI UČNI USPEHI — POSLEDICA PREOBREMENJENOSTI. O
slabih učnih uspehih je pri nas govora ob zaključku polletja ali šolskega leta. Zato zdaj ne bi kazalo ponavljati številk in1 procentov. Govorili smo že o poklicni preobremenjenosti naših pedagogov in vzgojiteljev, k temu pa moramo še prišteti njihovo izven šolsko delo. Vzemimo samo primer tovariša Marjana Trtnika iz Planine: ima 14 funkcij; ravnatelj Janez Bezeljak iz Pivke 12, šolski upravitelj iz Senožeč »samo« 8 itd. Nikakor s tem nočemo reči, da bi se moral učitelj zapreti v ozki šolski krog. Na-sprol-no, Njegova dolžnost je, pomagati v ljudsko-prosvetnih in političnih organizacijah na terenu, saj se ne morejo in ne smejo odtegniti utripu življenja izven šolskih zidov. Toda pri .tem ne smejo pretiravati, •tako da lahko klonejo pod težkim bremenom ali nehate zanemarjajo poklicno delo in lastno izobraževanje.	(Konec prihodnjič)
ŽENSKI TARZAN. Tako so krstili 17 letno Marión Michael iz Berlina. Igra glavno vlogo v filmu »Liana« nemškega režiserja Eduarda von Bor-sodyja. Film snemajo v okolici Neaplja, kjer rastejo velike palme in ustvarjajo videz resničnega pragozda. Celo prave strupene kače imajo tam in prave zamorke, nameščenke abe-sinskega poslaništva (na sliki skupaj z glavno igralko v neki sceni novega filma). Mladi svetlolasi Berlinčanki, ki se je sicer mislila posvetiti baletu, obetajo še lepo filmsko kariero, saj je zmagala med ll.BOO kandidatinjami, ki so poslale svojo sliko na razpis Arca-filma. Režiser pa pravi, da je pravo džungelsko dekle, ki se vede v pragozdu pogumno in spretno kot pravi Tarzan, (Slika spodaj).
Pred petdesetimi leti (leta 1906) so v Postojni odkrili spomenik Miroslavu Vilharju, Na sliki: precej ljudi jc prisostvovalo takratni slavnosti in prav nič niso slutili, kakšna usoda čaka pesnikov spomenik.
Posebno znan je Miroslav Vilhar na Notranjskem. Ko se je 7. septembra leta 1818 rodil, je bilo v Vilhar j evi družini v Planini pri Rakeku veliko slavje. Še večje pa bi bilo, da so starši slutili, kaj se skriva v srcu tega nebogljenega otroka.
Miroslav je bil vesele narave in že zgodaj je začutil v srcu željo po pesniškem ustvarjanju. Hotel je v vezani besedi preliti na papir vse najfinejše in najintimnejše občutke svoje duše. To mu je tudi uspelo. Pa ni le pesnil, tudi nape ve je sam zlagal za svoje pesmi. Njegova pesniška motivika je na-rodno-buditeljska in romantično-ljubezenska. Nekatere njegove pesmi so še danes zelo žive med
Ob Dnevu vstaje so odprli v Izoli novo knjižnico. Nova knjižnica delavsko prosvetnega društva Svoboda šteje za sedaj 252 članov. V okviru'knjižnice so odprli tudi šahovsko sobo, kjer je petnajst šahovskih miz, ki so skoraj vedno zasedene. V kratkem bodo preuredili tudi dvorano, tako bosta dobila svoje prostore pevski zbor in dramska družina. Uspešno deluje tudi godba na pihala, ki si je v zadnjem času pridobila več mladih godbenikov.
MARILYN MONROE, slavna ameriška »sex-bomba«, se je odločila, da ne bo več zidala svoje slave na ne-sigurnih temeljih telesnih čarov, ampak na dobri filmski igri, v ta namen je obiskovala igralsko šolo v New Yorku. Potrdilo o svojih sposobnostih pa je dobila, ko jo je angleški karalcterni igralec Sir Lawrence Olivier angažiral za svoj film »Speči princ«. Zdaj ta film skupaj snemata v Londonu, Z Marilyn pa je prišel v London tudi njen najnovejši mož, ameriški dramatik Arthur Miller, kt ga pri nas poznamo predvsem po »Smrti trgovskega potnika« in »Lovu na čarovnice«. Ta poroka je povzročila po vsem svetu precej govoric, ki so Marilyn pripomogle, da se zanjo potegujejo vsi znani produ-centi. Pravijo, da ima zaenkrat največ upanja Italijan De Laurentis, ki namerava snemati film »Bratje Ka-ramazovi«. Na sliki vidite »londonsko Marilyn«, kot so jo krstili v tej visoko zapeti obleki. Vsekakor prcccj drugačna slika, kot smo je vajeni!
ERNEST HEMINGWAY, znani ameriški pisatelj in Nobelov nagrajenec, jc nastopil kot igralec j^ri filmanju svoje povesti »Starec in morje«. Baje mu ;ie to delo povzročilo toliko jeze in skrbi, cla je sklenil, da ne bo igral v nobenem filmu več. Glej tudi sliko med zanimivostmi na 12. strani.
ljudstvom. Kdo ne zna priljubljene »Po jezeru«, »Mila lunica«, »Zagorski zvonovi« in mnogo, mnogo drugih, ki so si tako hitro utrle pot in se priljubile med ljudstvom, da jih smatra za svoje. Rad se je ukvarjal tudi z dramatiko in na tem področju oral pri nas ledino. Pisal je igrokaze za potrebe čital-niškega življenja. Na Kalcu pri Zagorju je bilo njegovo delo najbolj plodno.
Leta 1871 ga je pobrala bolezen in je pokopan v Knežaku.
12. avgusta leta 1906 so mu v Postojni postavili lep spomenik na trgu pred gimnazijo. Takrat je bilo zbranih pri slavnosti ogromno število ljudi, prišli so celo s posebnimi vlaki povabljenci iz Trsta, Ljubljane, Zagreba in drugod. Velika slovesnost ob odkritju je bila veren dokaz, kako je slovensko ljudstvo spoštovalo in ljubilo svojega človeka.
Leta 1926 so spomenik odstranili in ga postavili pred cerkev, nato pa so ga med evakuacijo Postojne barbarsko porušili aprila 1941. Glavo so odnesli nekam v Italijo, spomenik z vodnjakom pa razbili in tlakovali cesto. Toda Vilharjeve pesmi še žive v srcih naših ljudi.
Zadnji ostanek spomenika hrani danes Notranjski muzej, ki ima med drugim tudi pomembne dokumente in predmete iz življenja Miroslava Vilharja.
Ob Muzejskem tednu, ki bo letos od 3.—10. oktobra, bo skušal muzej dostojno počastiti spomin pesnika s tem, da bo za takrat pripravil otvoritev sobe Miroslava Vilharja.
V načrtu pa ima muzej za takrat tudi sestavo iniciativnega odbora, ki bo poskrbel za še lepši spomenik svojemu pevcu.	E. P.
V Novi Gorici je
Klub slikarjev-amaterjev
Na predvečer občinskega praznika novogoriške občine, 8. septembra, je bila svečana otvoritev Kluba slikarjev-amaterjev. Imenuje se po pokojnem slikarju, idrijskem rojaku Nikolaju Pirnatu.
Klub slikarjev-amaterjev deluje kot samostojna sekcija v okviru delavskega kulturno-prosvetnega društva Svoboda. Šteje dvajset članov in nekateri izmed njih so do- ' segli že kar lepe uspehe. Strokovno pomoč jim nudi akademski slikar prof. Rafael Nemec.
Mladi slikarji-amaterji delajo že dlje. časa, vendar jim pa vsemogoče neprilike delajo težave. Predvsem jih teži vprašanje prostorov in pa finančno vprašanje. Skoraj brez sredstev so si na podstrešju stanovanjskega bloka sami uredili prijeten klubski prostor. Tu bodo mogli zdaj delati, organizirali bodo predavanja s področja likovne umetnosti ter diskusijske večere. OK LMS Gorica jim je v znak priznanja za njihovo požrtvovalno delo poklonil radioaparat. —e
NOVA SLOVENSKA SLOVNICA Te dni jc izšla nova slovenska slovnica, ki je plod skupnega sodelovanja naših najvidnejših jezikoslovcev, Antona Bajca, Rudolfa Kolariča in Mirka Rupla.
Društvo prijateljev mladine in Društvo za napredek gospodinjstva v Postojni
iti oraani
V Postojni imamo dve organizaciji, kjer se žene prav posebno udejstvujejo. To sta Društvo prijateljev mladine in Društvo za napredek gospodinjstva. Prijatelje mladine smo omenili na prvem mestu, ker so nedvomno za spoznanje bolj prizadevni, v veliki meri pa bolj življenjski in stvarni. Ženam, zaprtim v ozki krog svojega društva, bi nemara lahko očitali preveliko upoštevanje žene-gospodi-nje in premajhno skrb za današnjo zaposleno ženo, katere način življenja in potreb se bistveno razlikuje od njene predhodnice v polpretekli dobi.
VZORNA ŠOLSKA KUHINJA IN LEPA MLEČNA RESTAVRACIJA
Tisti starši, ki imajo otroke »vozače« ali take, ki hodijo daleč peš, bodo prav posebno znali ceniti dobro in ceneno šolsko kuhinjo. Pa tudi postojnskim otrokom se prileze pozimi za malico topla kava in kruh z dodatkom sira ali salame. Razen šolske kuhinje deluje še mlečna kuhinja in kuhinja za kosila. Društvo prijateljev mladine korenito in uspešno rešuje pereče vprašanje, na katerega so opozarjali zdravstveni in družbeni delavci: podhranjenost otrok. Iznajdljivost pri sestavi jedilnika, okusna priprava in nizka cena so prispevali svoj delež: danes v Postojni skoraj ni šolskega otroka, ki ne bi koristil teh ugodnosti. Bodoči zdravstveni pregledi in razne ankete bodo prav gotovo pokazale pozitivne rezultate tega prizadevanja.
Predsednica DPM Zora Tomičeva me je še posebej opozorila na postojnsko mlečno restavracijo. Čeden lokal nasproti pošte, kjer ti postrežejo z mlekom in mlečnimi izdelki, pa tudi s slaščicami, narezkom in sladoledom. Iniciativo in inventar je dalo društvo, restavracija pa zdaj dela v okviru kmetijske zadruge oz. njene mlekarne. Bori se z začetnimi težavami (dela komaj dober mesec), njen upravnik pa ima lepe načrte za nadaljnji razvoj. Od začetka šolskega leta si obetajo večji obisk mladine.
SODELOVANJE S SVETOM ZA ZAŠČITO DRUŽINE IN ObLO
Delo DPM in Svetov za zaščito družine ima precej stičnih točk. Sodelovanje je nujno za uspešno rešitev številnih vprašanj. Naj jih naštejemo le nekaj: letne kolonije, mladinski kriminal, moralno ogroženi otroci, ponočevanje po lokalih in pitje ter obiski večernih kino-predstav. Uspeh tega sodelovanja je bila lepo uspela kolonija v Njivicah na otoku Krku, pregled družin v postojnski občini, • nekaj uspešnih intervencij, kontrola pri večernih predstavah, matineje v kinu, šola za starše, lepo urejeno otroško igrišče itd.
DPM sodeluje tudi z ženami-za-družnicami in z Društvom za napredek gospodinjstva.
NEKAJ POVEDO TUDI ŠTEVILKE
Prijatelji mladine so ustanovili v Postojni svoje društvo februarja lani, torej pred dobrim letom in pol.
Danes je vrednost njihovega premoženja 2 milijona 3(10 tisoč din. Razen inventarja šolskih kuhinj in mlečne restavracije tvori največjo postavko v tej vsoti otroško igrišče, ki ga urejuje in nadzoruje poseben čuvaj. Plačuje ga DPM, sicer pa je za ureditev igrišča poskrbel občinski ljudski odbor.
TEČAJI ZA KONSERVIRANJE
Dosedanje delo Društva za napredek gospodinjstva v Postojni so bili v glavnem tečaji za konservi-ranje sadja in zelenjave. Prav te dni je zopet tovrstni enomesečni tečaj, za katerega pa je v Postojni sami bolj pičlo zanimanje. Organizatorke tečaja pravijo, da je na podeželju zanimanje veliko večje in da bodo zato priredile podobne tečaje za žene in dekleta v Planini, Bukovju, Hruševju in Pre-stranlcu. Za zimski čas pa pripravljajo štirimesečni gospodinjski tečaj. Iz lanskega leta imajo s takim tečajem dobre izkušnje.
Mogoče tudi nezainteresiranost postojnskih žena za tečaje konser-viranja opravičuje našo uvodno pripombo o enostranskem delu ženskega društva. Vsekakor kaže, da si postojnske žene želijo širšega programa. O tem je bilo tudi govora na zadnji seji DNG, in to sugestijo je že malce čutiti v bodočem programi! dela. Vendar pa bi o tem raje govorili, ko bo tudi uresničeno.	Z. L.
S PRVE UČITELJSKE KONFERENCE V DIVAČI
itk 1 I
I §i
Letošnja moda je zopet iznašla velike ovratnike in številne gumbe, ki so tako veliki, da so pravi okras. Kakor vidite, tudi pri tem modelu jesenskega kostuma!
Preteklo soboto je bila v Divači prva učiteljska konferenca v novem šolskem letu. Prisostvovali so ji predsednik ObLO Janko Valen-tinčič, predsednik sveta za šolstvo, prosveto in kulturo ObLO Avgust Mihevc in tajnik ObLO Leopold Rener. Poročilo o uspehih v preteklem letu, je imel okrajni inšpektor Zivko Tomišič. Iz Poročila je bilo razvidno, da so učitelji skoraj brez izjeme vložili mnogo truda pri vzgoji naših najmlajših, za kar .jim gre vsa pohvala.
Na desetih šolah, od katerih je sedem osnovnih in dve osemletki (Misliče, Senožeče), je bilo vpisanih 457 učencev v 20 oddelkih. Učiteljev je bilo 19, od tega samo 4 moški. Najboljši uspeh je bil zabeležen na šolah Barka, Vreme in Divača, najslabši pa v Misličah, Loki in Rodiku, Najboljši obisk je bil na šolah Podgrad pri Vremah, Barka in Lokev, najslabši pa na šolah Misliče, Škocjan in Senožeče.
Glede obiskovanja šole je bilo ugotovljeno, da zlasti izostajajo otroci z Artviž, ki obiskujejo osemletno šolo na Misličah. Največji odstotek učencev, ki niso izdelali
Spoznavajmo naše zgodovinske spomenike in lepote naše domovine
Preteklo nedeljo sem se udeležila izleta, na katerega me je povabil Občinski odbor ZB iz Postojne kot vojno vdovo.
Zgodaj zjutraj smo se odpeljali iz Postojne proti Ljubljani, od tam pa naprej do Sv. Urha, znamenitega kraja velike mučilnice našega ljudstva v času NOV, kjer je veličasten spomenik žrtvam terorja.
Težko bi povedala, kako je ta spomenik vseskozi pomemben in lep. Ko smo se bližali kraju, me je najprej obšel občutek, da vidim pred seboj žive borce, ki obkro-
žajo cerkev. Šele potem sem. videla, da so to le upodobljene žrtve v obliki kipov, nad njimi pa stoji cerkev — zgodovinski muzej iz časov naše borbe. Solze so nam vrele iz oči, srce pa je nemelo v grozi in strmenju.
Živo sem se spomnila moža in sina, žrtev pretekle vojne, in občutek sem imela, da je to spomenik
razredov, odpade prav na to vas. Nasprotno pa dokaj redno obiskujejo pouk otroci z Ostrovice, čeprav so tudi oddaljeni od šole. Problem oddaljenosti je tudi na osemletni šoli v Senožečah, kjer so težave zlasti pozimi za otroke iz Senadol, Dolenje vasi in Laž. Nerazumljiv pa je odstotek izostankov na osnovni šoli v Skocjanu.
Nasplošno je konferenca ugotovila, da nekateri starši preobreme-njujejo otroke z domačim delom.
Na'konferenci so razpravljali še o smernicah za bodoče delo, o aktivni vlogi učitelja izven šolskega dela, t. j. v množičnih, prosvetnih in telesnovzgojnih organizacijah, o šolskih igriščih, ki naj bi jih imele vse šole, o šolskih vrtovih in drugem. Posebno je bilo poudarjeno sodelovanje učiteljev s šolskimi odbori, Iti bodo še letos večinoma na novo organizirani in ki bodo morali v vse večji meri skrbeti ne samo za materialne, ampak tudi za vzgojne probleme šole. —er
industrijsko korinarsKa šola ¥ Izoli
Z naglim razvojem našega gospodarstva in industrije v našem okraju je postalo pereče vprašanje vzgoje mladih kadrov za obrt in industrijo. Kljub temu, da je v okraju večje število mladincev, ki imajo pogoje za izučitev kateregakoli poklica, jim ta možnost v celoti do sedaj ni bila dana.
Zato je Okrajni ljudski odbor Koper te dni ustanovil novo Industrijsko kovinarsko šolo v Kopru. Sola ima zaenkrat še zasilne prostore za teoretični in praktični pouk. Vzgajala bo učence predvsem za kovinsko industrijo. Sola ima tudi svoj
17^
Kulturno življenje na Pivki rešuje a
a B
Zelo razveseljivo je, da mladina v taborniški organizaciji rešuje, lahko rečemo, vse kulturno življenje v Pivki. Ne bo odveč, če vam podrobneje popišem delovanje te organizacije, Razveseljivo za tabornike, za vse druge manj.
Taborniško organizacijo so ustanovili pri nas pred štirimi leti na pobudo zelo delavnega profesorja, ki je zdaj že leto dni v JLA na odsluženju vojaškega roka, a je še vedno v stikih z upravo rodu. Njemu gre predvsem zahvala za tako lepo in uspešno delovanje te organizacije.
Organizacija tabornikov se od leta do leta širi in ima danes že nad sto članov. V letošnjem letu so imeli taborniki več javnih nastopov, med katerimi je bila pomembna prireditev 1. maja. Takrat
Obleka za večerne prireditve — primeren kroj za lahke, sintetične tkanuie.
MEŠANA ZELENJAVA ZA DZUVEC
Za to konservo so najprimernejši patentni kozarci. Naredimo pa jo lahko tudi v navadnih, ki jih dobro zaprte prekuhamo še v sopari kot veleva recept.
Vzamemo enake količine zrelih paradižnikov, paprike, buč, mladega fižolovega stročja in jajčev-cev. Buče in jajčevee (olupljene) zrežemo na drobne kocke, dene-mo vsako v svojo posodo, posoli-mo in pustimo eno uro, da se izloči voda. Stročje čistimo, po želji zrežemo in pustimo celega in ga kuhamo 10 minut v vrelem, malo soljenem kropu. Paprike zrežemo na četrtine ali še na manjše dele in jih posolimo, da se malo zmehčajo. Ohlajeno stročje, oee-jene jajčevee in buče zložimo plast za plastjo v kozarec; med plasti pa devamo papriko in .na kolesca zrezane paradižnike. Ko je kozarec poln, ga zavežemo, ne da bi dolili slanice ali kisa in steriliziramo 20 minut pri 80 stopinjah C.

£3
je družina tabornikov »Pivškega močerila« razvila svoj prapor ter se preimenovala v »Rod Krpanov«. Prapor so mladim tabornikom podarile dekleta in žene tega kraja. Na predvečer razvitja so imeli ta-bornihi lepo kulturno prireditev.
Razen tega so taborniki priredili tudi dva uspela vesela večera, enega v korist Rdečega križa.
Tudi letos kot vsako leto svojega obstoja so taborniki taborili ob sinjem Jadranu. Letos pod vasico Kraj blizu Medveje. Bili sta dve izmeni, razen članov tudi »Medvedki« in »Čebelice«.
Z novim šolskim letom se bodo pričeli pri tabornikih bolj pogosti sestanki. Seveda so ti, sestanki le za tiste, ki v šoli dobro napredujejo. Taborniki žele spodbuditi vse svoje tovariše k boljšim uspehom v šoli.
Delo taborniškega rodu bo zajemalo v bodoče taborniške veščine, kot so postavljanje in podiranje šotorov, znanje signalizacije, orientacijski tek in mnogo drugih prak-
Bled z okolico je svetovnoznano letovišče
tičnih veščin.
M. C.
vsem, ki so trpeli in umrli za boljšo bodočnost naših narodov.
Pri spomeniku smo bili precej časa. Mislim, da bi se moral vsakdo potruditi in obiskati ta kraj, ker je res vreden vsega zanimanja.
Potem smo krenili dalje proti gorenjski strani in se ustavili na Bledu. da se nekoliko razvedrimo.
Lepa je vsa naša zemlja, najlepši pa je Bled in njegova okolica, Slišala sem velikokrat o Bledu, pa ga še nisem videla, ker iz naših krajev na Postojnskem potujemo kvečjemu do Ljubljane.. Pogled na blejski otok je presegel vso mojo domišljijo. Kar čutila sem, kako se mi prsi dvigajo ob ponosni zavesti, da sem hči tako lepe dežele,
M. M.
¥

Dvodelna obleka iz črtastega blaga s številnimi majhnimi gumbi, pla,šč je širok z velikim ovratnikom. Tudi druga obleka ima vse značilnosti letošnje mode — velik ovratnik in gumbi, razen tega pa je njena posebnost, da v pasu ni prerezana in da se tesno prilega.
Na seji Sveta za šolstvo pri OLO Gorica so med drugim razpravljali tudi o gimnaziji v Ajdovščini. Na tej gimnaziji je v višjih razredih le malo dijakov. Ugodne prometne zveze bi omogočale tem dijakom, da bi lahko obiskovali gimnazijo v Postojni ali pa v Novi Gorici, Svet za šolstvo pri OLO Gorica je zato sklenil, da bodo v Ajdovščini višjo gimnazijo postopoma ukinili, namesto nje bodo pa uvedli ekonomsko srednjo šolo. V goriškem okraju namreč kadra te vrste zelo primanjkuje. Po podatkih, ki jih ima Svet za šolstvo, bi lahko že sedaj zaposlili kakih 330 abiturientov ekonomske srednje šole.
—e
lepo urejeni internat za zunanje gojence. Industrijsko kovinarska šola ima rang nižje strokovne šole in bodo učenci po treh letih učenja dobili naziv kvalificiranega delavca tiste stroke, za katero so se izučili. Absolventi te šole bodo razvrščeni po podjetjih v okraju: v tovarno motornih koles »TomoSK v Kopru, podjetje »Slavnik« v Kopru, v »Me-lianotehnikoic Izola, »Lamo« v Dekanih, nErmon v Šmarjah, ladjedelnico v Piranu, rudniku Sečovlje in v druga podjetja.
Industrijska kovinarska šola v Kopru bo v naslednjih dneh objavila v časopisih razpis za sprejem učencev v šolo. To bo predvsem važno za liste mladince, ki imajo pogoje za takšno šolo in ki jim do sedaj ni bila dana možnost, izučiti se katerekoli obrti. Tudi vsi občinski ljudski odbori bi na svojem področju morali zainieresirati vse mladince, ki jim do sedaj ni bilo na katerikoli način omogočeno vključiti se v naš proizvodni proces, da se vpišejo v prvi razred novo ustanovljene IKS v Kopru.
Vsi mi, posebno pa podjetja, pozdravljamo ustanovitev takšne šole, ilti je odraz skrbi ljudrke oblasti za strokovni dvig mladih kadrov v našem okraju.	R, J.
Naročniki in bralci »Slovenskega Jadrana«, oglašujte v Vašem listu! Oglaševanje je zanesljivo sredstvo za do-jha!
Zaradi preozkega gledanja neizkoriščene možnosti
r-v"!
Bs
ne smemo VERJETI, DA je PROPADLO VSE UPANJE — BIVŠI KONVENT V ANKAranu je že BIL TURISTIČNI OBJEKT — ŽALOSTNO PROPADANJE CELOTNEGA POSLOPJA — kjer BI LAHKO BILA NAJLEPŠA TURISTIČNA TOČKA SLOVENIJE, se DANES PASEJO KOKOŠI IN RASTE PLEVEL
Motorna ladjica Splošne plovbe vzdržuje promet na liniji Koper—Ankaran. Na sliki pristanek v Nikolaju minulo soboto
je pač naša usoda. Usoda ljudi v velikem času, ki vstaja nov na razvalinah starega sveta . . .
Ne morda, gotovo pri nas na našem obmorskem področju ta svet veliko hitreje vznika, ker mora pač dohitevati v rasti matično domovino. In to je za nekatere naše ljudi prehitro — razvoj jih prehiteva. To še ni tako hudo, čeprav je hudo, hujše pa je, da ljudje, ki ta naš razvoj najteže dohitevajo, najbolj zabavljajo čez pomoč, ki nam jo v kadrih daje vsa naša skupnost. Tudi to je bilo treba napisati — ne toliko zaradi tega, ker se bo morda zato ta odnos bistveno spremenil, marveč zato, da to pač vsi vemo — tudi bralci »Slovenskega Jadrana«.
KAKO JE ZDAJ
Pa pojdimo naprej — po zapuščeni terasi pred stavbo do vhoda v konvent. Konvent: nekdaj v svojem začetku morda samostanček — pribežališče vsega naveličanega bogataša ali pregnane nune »plave« krvi, pozneje pa že tudi turistični objekt, kar priča celotna ureditev: notranji atrij, razdelitev prostorov in končno spredaj terasa in zadaj vrt, kjer še vedno stoji glasbeni paviljonček — danes natrpan s krmo za koze... Ob vhodu je kur-nik, povsod pa je vse prerasel visok plevel. Povsod so smeti, je gnoj in nesnaga. Redki stanovalci so silno prijazni: za pričujoče posnetke sem bil nagrajen (baje zaradi tovariša, ki me je spremljal),
20-letnica velike tekstilne stavke v Kranju
ŽANDARSKO NASILJE NAD DELAVCI —
Minulo soboto popoldne. Toplo sonce in morje sta privabila v kopališče v Ankaranu kopico kopalcev. Prihajajo pa še kar novi — na avtomobilih, tovornih in avtobusih, od vsepovsod. Vidna je razlika: s Štajerskega in od drugod so že v plaščih in ko hodijo po kopališču, so hudo nasprotje gostom v kopalnih oblekah.
V recepciji je živo: čeprav je glavna sezona mimo, se prihajajoči gostje kljub temu bojijo, da bodo ostali brez ležišča. In ne brez vzroka: do zadnje postelje so vše zasedli.
Poiščem tovariša Furmana. Sirom Slovenije je znan, kako je uredil na gradu Borlu pri Ptuju prelepo turistično postojanko in jo vsem črnim pesimistom navkljub spravil na zeleno vejo.
Takih pesimistov je tudi med Koprčani veliko, kadar gre za kopališče in letovišče Nikolaj ali Ankaran. Pod njihovim vplivom je pravkar OLO odklonil načrt obnove poslopja in okolice bivšega kon-"venta v neposredni soseščini sedanjega »Turista«, ki mu je tovariš Furman upravnik.
TEŽAVE IN MOŽNOSTI
Skupaj sva si šla ogledat nesrečni konvent — razpadajoče poslopje v neposredni bližini. Že so ga po-kropiJi z mrtvo vodo — načrti za
Po romantičnem atriju s starinskim vodnjakom v sredi raste danes plevel in se pasejo kokoši
»obnovo so napravljeni, zadevni elaborat je bil poslan na pristojno mesto — ni pa še žive vode in pravkar so v Kopru zatisnili pipo, da ja ne bi pritekla kakšna kaplja. Mimogrede: sedanje kopališče z restavracijo je moralo čez to poletje prenekatero nedeljo zadovoljiti tudi do 5000 gostov, med tednom seveda manj, Bilo pa je redno od 180 do 250 stalnih gostov, ki :so ostali tudi po dva do tri tedne in čez. Ti so zaradi priložnostnih »koktašev« in »oranžadarjev« mnogokrat morali čakati tudi dalj ča-
sa, dokler niso bili jsostreženi. Vse to bi odpadlo, če bi za stalne goste uredili konvent, kjer bi bilo lahko najmanj 60 ležišč, prekrasna terasa z restavracijo pred glavnim pročeljem, v osrednjem dvorišču še lepša jedilnica ali kavarna, zadaj oziroma ob strani pa še lepši vrt
Vrt za konventom kljub vsej za-puščenosti in zanemarjenosti diha lepoto
s plesiščem. V notranjosti poslopja spalnice, notranja restavracija, velik salon s knjižnico in vse druge potrebne pritikline. V takem okolju bi se vsi stalni gostje lahko sijajno počutili in bi prav gotovo ostajali dalj časa in tudi ponovno radi prihajali.
V sedanjih restavracijskih prostorih pa bi uredili samo buffet, kjer bi gostom stregli s hladnimi jedili in pijačo, morebiti še s'klobasami, hrenovkami in golažem, vampi ali »paštašuto«. Tako bi bili vsi zadovoljni: vsakodnevni prehodni kopalci bi bili hitro postrežem, stalni gosti pa bi imeli svoj red in solidno postrežbo v mnogo bolj prijetnem okolju. Če . . .
TEŽKA DEDIŠČINA '
Če . . . seveda ne bi bilo tako, kakor je, in če bo tako, kakor bi pravzaprav moralo biti, če bi naši ljudje znali trezno presojati in ocenjevati vse činitelje (tudi in zlasti subjektivne), in ne bi vztrajno čepeli na nekih položajih bolj podzavestnega odpora do neke reči, stvari, objekta ali subjekta, ki iz tega ali onega vzroka, največkrat pa tudi zaradi našega lastnega pa-' sivnega odnosa, doslej še ni mogel na zeleno vejo, čeprav ima za to vse pogoje.
In prav je, da si tudi to povemo: v naših gledanjih smo mnogokrat veliko preozki in nimamo zaupanja, premalenkostni smo. Še ne znamo prav oceniti posameznih dogajanj okoli nas — včasih smo v svojem sklepanju preveč široki, mnogokrat pa sumljivi stiskači. To
Pogled na stavbo — nekdanji konvent — s prelepo naravno ploščadjo
spredaj
KONČNO SO SE ZNESLI NAD DELAVCI ŠE FABRIKANTI
'z bogato porc-ijo smeti s prvega nadstropja . . .
KAJ PRAVIJO TUJCI
Pri tem pa bi težko še kje dobili objekt, ki bi imel take pogoje, da postane najlepše in najbolj znano letovišče ob našem morju in tudi drugod po Sloveniji, uveljavilo pa bi se takoj tudi pri tujcih.
Tujci so posebno poglavje v našem turizmu: prav nič ne skrivamo, da jih radi vidimo. Če izzvza-memo devize, katere imamo v mislih, kadar je govora o tujoih, potem je mednarodni turizem vsekakor močno orožje politike dejavnega sožitja med narodi in njena neposredna podpora. Tudi letos ni bilo ravno malo tujcev v Ankaranu: bral sem pisma resnih Angležev, ki se prisrčno zahvaljujejo upravi kopališča za prijetne dneve v Ankaranu in obljubljajo, da bodo drugo leto pripeljali še druge s seboj. Seveda pa so imeli tudi nekaj kritičnih opomb — vse v dobro vodstvu.
Še to — kaj mislijo tujci o An-
karanu in posebej o zapuščenem koventu: »Turist« ima prekrasno naravno lego, prekrasno plažo v kopališču, je pa še neurejen. Okoli njega je vse še preveč zapuščeno, vse preveč zarjavele bodeče žice, plevela in smeti. In konvent? »To se pravi, metati svinjam bisere,« je izjavil nek Anglež, ko je videl zapuščeno poslopje in njegovo okolico.
POTREBNA JE VSESTRANSKA POMOČ
Tovariš Furman ima veliko in dobrih načrtov. Ze je z dobrim gospodadenjem izpeljal gospodar-
Odločna in dobro organizirana stavkovna akcija, ki so jo pred 20. leti vodili komunisti, je bila pest v obraz vsem klerikalnim in drugim politikantom, ki so hoteli iz nastalega položaja kovati zase političen kapital.
Oblast je že od začetka poskušala s silo zadušiti akcije stavkujo-čih. Čim večji obseg je zajemala stavka, tem nestrpnejša je oblast postajala in tem manj je skrivala svoje namene, da z brutalno fizično akcijo zatre to delavsko gibanje. Kraljevska banska uprava se je izražala, češ da »stavkajo delavci na nezakonit način«, samo da bi- opravičila svoje početje.
16. septembra 1936, v zgodnjih jutranjih urah je poseben vlak pripeljal v Kranj 500 gojencev beograjske žandarmerijske šole in vso razpoložljivo ljubljansko policijo. Žandarji so na silo zasedli tovarno Jugočeške ter zlomili odpor delavstva. Podobno se je končala stavka tudi v drugih podjetjih.
Zaradi napetega ozračja in silnega ljudskega ogorčenja je istega dne s posebno »naredbo« tudi srezko načelstvo v Kranju prepovedalo vse sestanke v zvezi z mezdnim gibanjem, vsako zbiranje ljudi in vse shode. Uvedena je bila posebna policijska ura itd, Kraljev-ska banska uprava pa je morala 23. septembra izdati poseben proglas, v katerem je hotela pomiriti ljudstvo s tem, da je zanikala govorice, po katerih naj bi bilo ob izpraznitvi tovarn v Kranju »večje ali manjše število delavcev ranjenih«.
Po nasilnem zlomu stavke so se znesli nad delavstvom tudi lastniki tovarn. Mnogo dozdevnih organizatorjev stavke so odpustili, V Tržiču je tovarnar Glanzrriann odpustil 92 delavcev, od preostalih pa je zahteval, naj mu Izdajo organizatorje stavke. Pravi vzrok za odpuste delavcev je povedal 'lastnik Tekstilindusa I-Iellcr, ki je dejal, da je odpustil 14 delavcev zato, ker »je izgubal zaupanje vanje«. Povedal je tudi to, da noče v svojem
podjetju nobene delavske organizacije, da pa si bo zaupnike postavil sam-in to svoje lastne...
Stavka tekstilcev pred 20. leti je bila nasilno zadušena, a je vendar uspela. Delavski razred je tedaj pokazal svojo moč. Zavedal se je samega sebe. Naredil je življenslci izpit pred zgodovinskimi dogodki, v katerih se je afirmiral kot nosilec revolucije,
Teh nekaj skromnih kronoloških dogodkov naj bo spomin na velike dogodke pred 20-timi leti. Ob razmišljanju o teh dogodkih nam pravzaprav šele popolnoma jasno stopi pred oči tista ogromna razlika med nekdaj in danes, šele ob tem so nam vidni tisti ogromni koraki, s katerimi stopa naš delavski razred v naši novi družbeni ureditvi, naš delavec — upravlja-lec, lepši prihodnosti nasproti.
S. B.
V nekdanjem glasbenem paviljonč-ku je danes shranjeno seno za koze, ki se zdaj še pasejo po vrtu
stvo »Turista« iz največjih težav in dosegel, da je do letos vedno pasivno podjetje postalo aktivno in se že samo vzdržuje. Kakor je iz zapuščenega gradu Borla, ki ga je že preraščalo robiaovje, napravil eno najbolj znanih turističnih postojank Slovenije, tako upa, da bo tudi v Ankaranu uspel. Seveda pa mu je potrebna pri tem pomoč.
To in tako je bilo treba zapisati zdaj ob zadnjih dogodkih okrog Ankarana, ko gre za to, da tudi s pomočjo skupnosti, s-pomočjo, ki jo daje skupnost v zveznem merilu, nekaj napravimo. Gre za to, da to pomoč sprejmemo in smo hvaležni zanjo, ne pa da jo kratkovidno odklonimo . . .
Rastko Bradaškja
Naši ljudje na obisku v tujini
'Utfri
SVETOVNO ZNANEM KOPALIŠČU NA HOLANDSKEM
Kurhaus v ScheveningenD
Čakali smo na tramvaj, da bi se peljali v Scheveningen. Čakati stoje je neprijetno in zato smo se vsedli v bližnjo kavarno. Opazovali smo promet na cesti. Prišel je natakar. »Želite?« Kaj vse smo si želeli, toda v naših žepih so pozvanjali sama še centi. Natakar je čakal. »Dve steklenici Cockte,« smo se sporazumeli. Natakarjev obraz se je spremenil. »To ne gre; zasedli ste štiri mesta, naročili pa samo dve steklenici,« nam je zabrusil z glasom, ki je bil vse prej kot prijazen. Ozrli smo ne okrog, stoli so bili prazni, nikomur nismo odjedali mesta in vendar. .. Pomislili smo na tujce, ki prihajajo k nam In skorajda smo jim zavidali.
Marija Vogrič
O IZVRŠEVANJU DRUŽBENEGA PLANA V IZOLI
Delo koprske Vodne skupnosti
Podjetja delajo, ko da se jih ne tičejo spremembe v naši gospodarski politiki — Kljub znižanju kapacitet v gradbeništvu več zaposlenih in več izplačanih plač —• Nad 52 milijonov din škode zaradi nerazumljivo visokega povečanja bolovanj — Potrebna bo intervencija oblasti in političnih organizacij
Poročilo je nakazalo v glavnem vse činitelje, ki odločajo o uspehih oziroma pomanjkljivostih izvrševanja letošnjega družbenega plana. Analiza je zajela realizacijo brutto produkta oziroma prometa, gibanje materialnih stroškov in plač ter fluktuacijo delovne sile.
Rezultati v večini niso razveseljivi, ponekod so celo žalostni. Treba bo mnogo truda in iznajdljivosti, da bi se stanje do konca leta vsaj delno popravilo.
Podatki o realizaciji brutto produkta letošnje prve polovice leta kažejo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem: industrija 68,7%, trgovina brez Delamarisa 85,4%, obrt 64,6%, gostinstvo 86,7%, gradbeništvo 95%, kmetijstvo 106.5% in komunalna dejavnost. 149.9%. Realizacija dobička je v razmerju z navedenimi podatki mnogo slabša, saj znaša v prvem polletju letos samo 11,3%, kar bistveno vpliva na dohodke v gospodarstvu sploh.
Skupni plačni fond je narastel z?. 13% (plače po tarifnih pravilnikih za 1%, dejanske povprečne plače v primeri z lanskimi za 3%, izplačane plače za 12%, nadure in dodatki za 80% in druge dajatve za 50%. Iz podrobne analize izhaja proces povečanja plač, najizraziteje v obrti in gostinstvu. Absolutno zvišanje je pri nadurah in drugih dajatvah, kar nedvomno obremenjuje skupni plač^ ni fond podjetij. Analiza pravi, da se je realizacija brutto produtka v prvem polletju dvignila za 5% In plače absolutno za 13%, iz česar sledi, da je produktivnost vsega gospodarstva občine padla za 8%. To bi le delno lahko opravičila sprememba strukture delavstva.
Tabela o gibanju delovne sile po (kvalifikaciji kaže, da je število v raznih panogah gospodarstva zaposlenih kljub 30% zmanjšanju v gradbeništvu naraslo za 15%, predvsem nekvalificiranih delavcev. Obžalovanja vreden je padec vajencev (za 20%), kar je jasen dokaz malomarnega odnosa nekaterih podjetij do vzgoje novih kvalificiranih kadrov.
Najobčutnejša slabost naših podjetij je premajhna kontrola neopravičenih izostankov z dela, Ivi odražajo pomanjkanje delovne discipline. Bolovanja do 7 dni so se letos povečala za 27%, nad 7 dni (brez Industrije) za 145%, kar je skupaj 21.713 dni ali 173.704 ure po 300
KRVODAJALSKA AKCIJA V SEŽANI
Občinski odbor Rdečega križa v Sežani je organiziral krvodajalsko akcijo. Prijavilo se je blizu 800 ljudi. Ta akcija je najbolj uspela v vaseh Tomaj, Jalcovca, Vrabce in Gorenje. Od podjetij sta pa na prvem mestu Telekomunikacije, kjer je bilo 120 prijavljencev, in mehanična delavnica. Glede na omejene tehnične zmogljivosti Zavoda za transfuzijo iz Ljubljane, ki je bil v Sežani le štiri dni, od 4.—8. septembra, so mogli odvzeti kri le 500 ljudem.
Kako je ta akcija uspela, naj služi le ta primer. Med prvimi pri-javljenci je bil tudi Vittorio Naino, doma iz Tunizije, ki je bil pri svojih sorodnikih dva meseca na dopustu. Rekel je da da kri zato, ker je to eno izmed najbolj človečan-skih del.
Občinski odbor Rdečega križa se zahvaljuje vsem osnovnim vaškim organizacijam in podjetjem, ki so razumeli pomen te akcije in so jo s tolikšnim razumevanjem podprli.
P. M.
BORCI BATALJONA »SIMONA GREGORČIČA Vse borce I. primorskega bataljona »Simon Gregorčič« obveščamo, da je zbor bataljona v nedeljo 16. septembra 1956 v Ozeljanu pri Gorici. Pridite vsi!
Pripravijalni odbor
din ali 52,111.200 din, ki jih izgubi gospodarstvo I
Tudi storilnost dela je šibka, V prVem polletju je v primeri z lanskim obdobjem padla povsod razen v ribištvu, kjer pa bo s'e povečale cene svežih rib. Padec v industriji v glavnem opravičuje reorganizacija delovnega procesa »Mehanotehni-¡ke«, kjer uvajajo namesto obrtniškega industrijski način proizvodnje in graditev krožne peči v »Rudi«.
V primerjavi letošnjega gibanja materialnih stroškov z lanskim prvim polletjem vidimo, da so s'e v vseh panogah planirani materialni stroški dvignili za 9%, medtem ko so se glede na spremembo cen realizirani materialni stroški dvignili za 7%, Razmerje med realizacijo brutto produkta v prvem polletju in realizacijo materialnih stroškov kaže, da so materialni stroški znižani samo v trgovini in komunalni dejavnosti, medtem ko so v vs'eh drugih panogah narasli, predvsem v obrti, gradbeništvu in gostinstvu.
PREPOTREBNO' DELO PRI NASIPIH IN KANALIH ŽE DELNO OPRAVLJENO — POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI ISTRSKEGA VODOVODA — V KORAK S SPLOŠNIM
RAZVOJEM
Veliki bager za melioracijska dela opravlja hkrati več funkcij, Ba-gerje in druge stroje že ima Vodna skupnost
Kljub skromnim sredstvom, s katerimi zdaj razpolaga nedavno ustanovljena Vodna skupnost v Kopru, se je ta že lotila svojih velikih nalog. 2e se zbirajo strokovni kadri in proučujejo najnujnejše probleme.
Nasipi in kanali so potrebni takojšnjega popravila in rednega vzdrževanja, na čemer se že dela. Proučujejo tudi problem preskrbe z vodo Movraža in drugih višinskih predelov, zlasti Smarij. Prav tako izdelujejo že tudi načrte za nadaljnjo regulacijo Karlonjc in Dragonje in za obsežna meliora-
KOSTI POD TLAKOM
Koprske ulice nudijo te dni kaj nenavadno sliko: kupi zemlje in odmaknjene tlakovne plošče — kopali so jarke za novo telefonsko napeljavo. Kakor se ob takih delih večkrat primeri, so naleteli na. številna okostja, zlasti pri starih koprskih zaporih in pod bivšo jetniško kapelo: Na to so opozorili upravo Okrajnega muzeja v Kopru. Izvedenci sedaj raziskujejo najdišča, vendar še ne vedo, ali gre za srednjeveška ali še starejša grobišča.
V rudniku črnega premoga v Sečovljah bodo pravkar odprli nov rov, ki ga je doslej zalivala voda. Na sliki: rudnik Sečovlje.
NAMESTO PISMA UKEBNIŠT
U
Spoštovani tovariš urednik!
Gotovo Ti je znano, koliko skritih nad po denarju je kar nenadoma vzbudila lanska turistična sezona pri nekaterih stanodajalcih v Postojni. Pred sodiščem so se kar vrstili primeri: profesor gimnazije s svojo družino, postojnski odvetnik in zopet delavec ... V vseh primerih je šlo za isto stvar: odpoved stanovanja. — Ali si moreš misliti, kako mi je bilo pri srcu, ko mi je bilo ukazano, da naj poiščem sezonsko posteljo tudi jaz.
Vzgojili so me partizani in nema-Iokdaj sem premišljeval o pravicah človeka. To me je vodilo, da naročilu stanodajalke nisem ustregel. Tedaj pa se je začelo: vrednote so se kar čez noč spremenile v slabosti, dogovorjene stvari so postale nasilna dejanja, iz podnajemnika sem bil preimenovan v souporabnika sobe; treba je bilo najti vzrok za sodno odpoved in lani septembra sem bil pred sodiščem.
Hkrati pa je počilo tudi pri sosednji stranki. Na dvorišču namreč stoji garaža kot dalnji odsev nekdanjega bogastva. Da ne bi počivala brez haska v svoji starosti, so jo dali upokojenemu delavcu, da bi si lah-
ko shranil drva. Toda! Turisti imajo avtomobile. — »Nande, Vi niste za mesto, Vi morate nazaj na deželo. Nande, jaz Vam nisem dala garaže. Vi ste vdrli vanjo! Nande, pri meni so bili vedno le grofje . . .«
In upokojeni delavec se je znašel pred sodiščem pravtako lani septembra meseca. Obtožnica mu je očitala vdor v garažo. Sodišče pa je -zaključilo s sporazumom: delavec Nande bo dobil drugo drvarnico, ko se bo izselila sosedna stranka. Ostalo je pri tem in še dar.es je tako.
Moja zgodba pa se je razvijala drugače. Sodišče je tudi v mojem primeru pripeljalo do sporazuma. Obvezal sem se, da se bom v roku enega meseca izselil drugam, moja stanodajalka pa je podpisala, da mi bo našla drugo stanovanje. Njena obveza je bila nadomestilo za kazen zaradi laži, raznesenih od hiše do hiše. Sprejeti obvezi sta bile neiz-ključljivi. Druga je bila pogoj prvi. Ali si moraš predstavljati, kako težko je najti podnajemno sobo v malem kraju kot je Postojna in sicer za človeka, ki si ga prej blatil? Pred tem vozlom se je znašla tudi moja tožiteljica. Spoznala je lo in je zato ukrenila drugače.
Ea
Kako živini odtlej v tem stanovanju? Te dni je minilo leto, odkar sem brez vode. Odvisen sem glede tega od sosedov, v glavnem pa od ustanove, kjer službujem. In kako spim? Vsak čas premišljen ropot, udarci po mojih vratih, brnenje zvonca. . . vse to z namenom, da bi mi bilo preprečeno spanje in da bi se izselil sam brez njenega posredovanja. Neverjetna tortura, o kakršni še nisem slišal.
"In moja stanodajalka je tudi prosvetni delavec, honorarna učiteljica klavirja v glasbeni šoli v Postojni.
Za konec bi Ti rad priložil v pismo kot prilogo le še račun, ki sem ga sprejel včeraj. Pravzaprav to ni več račun, pač pa terjatev, ki mi jo pošilja moja stanodajalka za plačilo najemnine za preteklih enajst mesecev. Terjatev mi pošilja preko svojega odvetnika, čeprav sem jo do danes že večkrat prosil, naj vzame denar za najemnino. Račun znaša nič več in nič manj kot 27.429 dinarjev.	J. Areli
cijska dela, Vso pozornost so posvetili enemu najvažnejših problemov — povečanju kapacitete obstoječega istrskega vodovoda.
Za vsa ta dela pa bodo seveda potrebna izdatna denarna sredstva, za kar bodo potrebni investicijski krediti 'in dotacije. Da bi jih lahko dobila, bo morala imeti koprska Vodna skupnost že izdelane načrte in druge priprave. Zato je bilo na zadnjem občnem zboru _ sklenjeno, da bo Vodna skupnost mobilizirala predvsem tudi vsa razpoložljiva lastna sredstva, formirana iz vodnih prispevkov. Tako bodo kmetijska gospodarstva plačevala v ta namep 2% od čistega katastrskega dohodka, druge gospodarske organizacije pa 2 do 3% od obračuna realizacije. S tem sicer še ne bodo zbrana sredstva za izvedbo večjih del. pač pa bo to nujno potrebna podlaga za financiranje pripravljalnih del, pa tudi za rešitev vsaj nekaterih najnujnejših lokalnih zavarovalnih in vzdrževalnih del.
Dober začetek vzbuja upanje, da bodo odslej vodnogospodarski problemi Kopra in okolice reševani bolj sistematično in zato uspešneje, Le tako bo moč odstraniti nevarno zaostajanje tega problema za splošnim gospodarskim razvojem koprskega področja, kar bi v do-glednem času lahko privedlo do zelo resnih motenj. Zato so vse gospodarske organizacije koprske občine razen dveh ali treh izjem brez ugovora sprejele obveznost plačevanja vodnih prispevkov. Pričakovati je, da bodo tudi kmetijska gospodarstva razumela, da jim bo delovanje Vodne skupnosti že v kratkem prineslo take koristi, da bo nasproti njim vplačani vodni prispevek le neznatna žrte.v.
DF
TRGATEV JE PRED DURMI
V obalnem pasu Slovenske Istre-se bo začela te dni trgatev .^zgod-nejših sort grozdja. Letošnji pridelek bo v posameznih predelih koprskega okraja precej različen. Najbolje so obrodili vinogradi na Vipavskem. Na Krasu bo pridelek precej manjši, v primerjavi s prejšnjimi normalnimi letinami bo tudi v Istri znatno slabši, V nižinskih predelih Slovenske Istre je peronospora uničila polovico in tudi več pridelka grozdja, kar ga je pa ostalo, je precej gnilo. Zadružna zveza zato opozarja kmetovalce, naj pri trgatvi sproti odstranjujejo gnile jagode, mošt bo imel tako več sladkorja in ga bodo mogli bolje prodati. Kjer je grozdje zelo gnilo, ga naj kmetovalci temeljito poškropijo s kalijevim bisulfitom, in sicer na vsakih 100 kilogramov grozdja po 10 dkg. tega razkužila.
Hitro ukrepanje je dvakrat koristno
Tržaški kamion s prikolico, ki je minuli teden povzročil težko nesrečo v Semedeli, pri kateri sta izgubila življenje 14-letni Jože Kozlovič in njegova 12-letna hčerka Graziella, žena Antonija, stara 43 let, pa je dobila težje poškodbe. Ubit je bil tudi konj in razdejana vprega. To je največja nesreča po osvoboditvi v teh krajih.
V Postojni, Sežani, Pivki, Ilirski Bistrici in še nekaterih večjih krajih našega okraja, posebno pa v okrajnem središču Kopru, je v zadnjih nekaj letih bilo zgrajenih dokaj novih stanovanjskih hiš. Stanarina v teh novih hišah je razmeroma precej višja od one v starih stanovanjskih poslopjih, zato se stanovanjski fond (finančni) tudi veliko hitreje formira. Ker ta nova stanovanja niso potrebna večjih popravil — pač zato, ker so nova — ti skladi tudi neprestano rastej o.
Po drugi strani pa stara stanovanja nujno potrebujejo sredstva za prepotrebna popravila, obnovo in opremo z manjkajučimi pri-tiklinami, posebno sanitarnimi napravami, Seveda so sredstva, ki se stekajo v 'stanovanjske sklade teh starih hiš, zelo majhna in še zdaleč ne zadostujejo za izvedbo tudi
najnujnejših popravil v stanovanjih, kamoli za predelavo, obnovo in ureditev manjkajočih pritiklin, O tem perečem stanju bosta te dni v Kopru razpravljala Svet za stanovanjske in komunalne zadeve ter Stanovanjska skupnost koprskega ObLO. Sklepala bosta o predlogu, naj bi del sredstev iz stanovanjskega sklada novih hiš in stanovanjskih blokov, ki za zdaj tem stanovanjem še niso potrebna, dodelili za popravilo in obnovo starih stanovanj, ki niso sama sposobna ustvariti teh sredstev. Od tega sklepa, v kolikor bo sprejet, bo imela skupnost trojno korist: stari stanovanjski fond bo obvarovan nadaljnjega propadanja, stanovalci bodo imeli boljša stanovanja, skupnosti pa se bodo sredstva v stanovanjske sklade hitreje vračala, ker bo stanarina za tako obnovljena stanovanja lahko višja.
NOGOMET NOVI GORICI NE GRE
V drugem kolu ljubljansko-pri-morske nogometne lige so primorska moštva osvojila samo dve točki. Branik je na svojem igrišču zasluženo premagal kranjsko Mladost z 2:1 (2:0), Nova Gorica je izgubila na svojem igrišču s Krimom z 1:3 (0:1), Izola pa je pustila obe točki v Kranju, kjer je Triglav slavil visoko zmago 5:1 (1:0).
Slovan je premagal Tržič z 2:1, srečanje med Ilirijo in Grafičar-jem se je končalo neodločeno 1:1.
Po drugem kolu je tabela ljubljansko - primorske nogometne lige naslednja:
Triglav	2	2	0	0	9:2	4
Krim	2	2	0	0	8:2	4
Izola	t	1	0	1	5:7	2
Ilirija	2.	1	1	0	5:2	3
Slovan	2	1	1	0	3:2	3
Mladost	2	0	1	1	2:3	1
Branik	2	1	0	1	4:6	2
Grafičar	2	0	1	1	1:5	1
Nova Gorica	2	0	0	2	3:7	0
Tržič	2	0	0	2	2:6	0
INDICENTI V IDRIJI
Ze v prvem kolu Primorske nogometne pod^veze moramo zabeležiti neljube dogodite, ki so se pripetili v nedeljo v Idriji v srečanju med domačim Rudarjem in Koprom. Za tekmo je bilo v Idriji veliko zanimanje, saj se je zbralo na igrišču okrog 1000 gledalcev. Zal pa je del publike s svojim nešport-nim obnašanjem vplival tudi na dogodke na igrišču. Pečat vsemu pa je dal sodnik Marušič, ki je Kopru odnesel zasluženo zmago z najmanj dvema goloma razlike.
Končni rezultat je tako bil 3:2 v korist Rudarja (polčas 1:2).
........ iiiii;
Prizor z nedeljskega tekmovanja balincarjev v Sežani
ŠPORTNI DAN V SEŽANI
V počastitev obletnice priključitve Primorske k FLRJ je v nedeljo športno društvo Tabor v Sežani organiziralo številna športna tekmovanja. Udeležba je bila zelo dobra, saj je razen društev iz koprskega okraja prišlo tudi več ekip iz go-! riškega okraja in gostje iz Proselta pri Trstu.
Rezultati posameznih tekmovanj so bili naslednji: Balinanje: 1, Skala (Sežana), Odbojka: 1. TVD Partizan Sežana, Šahovski moštveni brzoturnir: 1. Postojna, 2. Koper, 3. Sežana,
Namizni tenis: 1. Ivanovič (JLA) in v parih Ivanovič—Ostojič (JLA).
Tekmovanje s skiroji: najboljše uspehe so dosegli Zoran Turk, Ski-bin, Ivo Macarol in Ester Jazbec,
Nogomet: Prosek (Trst) — Tabor (Sežana) 4:2 (2:1), Domačini so bili enakovreden nasprotnik gostom, ki se imajo za zmago zahvaliti predvsem svojemu odličnemu vratarju Prašelju.	S. Z.
Odbojka
ZAČETEK OKRAJNEGA PRVENSTVA
V	soboto in v nedeljo bo v Postojni prvi turnir najboljših odbojkarskih kip koprskega okraja za naslov prvaka okraja. Doslej so se prijavile ekipe Kopra, Postojne, Ilirske Bistrice, Izole in Pivke, pričakujejo pa tudi udeležbo Portoroža in Sežane. Ker sodelujejo le moštva TVD Partizana, bo turnir veljal tudi kot okrajno pokalno prvenstvo društev TVD Partizan. Revanžni turnir bo naslednjo soboto in nedeljo v Kopru, končni zmagovalec obeh turnirjev pa se bo pomeril s prvakom goriškega okraja (Kanal ob Soči) za naslov prvaka Primorske,
Hkrati bo tekma med prvakom koprskega okraja in moštvom Partizana iz Kanala veljala kot kvalifikacija za vstop v višji razred v okviru Odbojkarske zveze Slovenije.
Moštvom koprskega okraja bosta finančno pomagali okrajna športna zveza in okrajna zveza TVD Partizana.
V	okviru priprav za okrajno prvenstvo so imela obmorska moštva te dni več prijateljskih srečanj. Portorož je premagal Izolo s 3:0 in 3:1, Koper pa Izolo s 3:1.
POKALNO PRVNSTVO KOPRA
Sredi tedna je bil v Kopru pokalni odbojkarski turnir za prvenstvo mesta. Udeležile so se ga ekipe Radia Koper, Tomosa, Državnih uslužbencev, Garnizona JLA in študentske mestne reprezentance, ki pa je nastopila izven konkurence. Prvo mesto je osvojila ekipa Radia Koper, ki si je tako že drugič priborila prehodni pokal. Izven konkurence so se najbolje odrezali koprski študenti, ki so premagali vse svoje nasprotnike.
Objavljamo nekaj najvažnejših rezultatov:
Radio-uslužbenci 2:0 (15:11, 15:10), Študenti : Radio 2:1 (15:11, 7:15, 15:7), Radio : Tomos 2:0 (15:3, 15:3), Študenti-JLA 2:0 (15:1, 15:10), Uslužbenci : JLA 2:0 (15:8, 17:15), Študenti : TOMOS 2:0 (15:7, 15:8), Študenti : Uslužbenci 2:0 (15:7, 15:7).
Končna tabela turnirja je naslednja:
Študenti
(izven konkurence) 4 4 0 8:1 8
Radio Koper	4 3 1 7:2 6
Uslužbenci	4 2 2 4:4 4
Garnizon JLA	4 0 4 0:8 0
Tomos	4 0 4 0:8 0
Veslanje
NAD 1,000 TOČK PREDNOSTI ZA KOPER
V	soboto in v nedeljo je bila v Kopru zaključna veslaška regata za pokal Okrajne športne zveze v Kopru. Kakor na prejšnjih regatah v Izoli in Piranu je tudi tokrat prepričljivo zmagal Koper pred Izolo in Piranom. V skupnem plas-manu po treh regatah ima Koper nad 1.000 točk prednosti pred Izolo in nad 1,500 točk prednosti pred Piranom. Koper je v vseh treh regatah nabral 4.945 točk, Izola 3835 točk, Piran pa 3.39.0 točk.
Filmska ekipa
m
ki snema v Piranu, Portorožu in okolici, končuje z delom. Pozivajo se vsi upniki, da predložijo svoje račune najkasneje do 17. septembra 1956 v pisarni ekipe, Portorož, Hotel Palače, telefon 46. Kasneje dospeli računi ne bodo priznani.
ZAGREB FILM
Podrobni rezultati III. regate v Kopru so naslednji:
Čctvcrcc Jola (mladinke): 1. Koper, 2. Izola, 3. Piran
Skiff (članice): I. Piran, 2, Koper, 3. Izola
Jola (mladinci): 1. Koper. 2. Izola, 3. Koper II.
Skiff (mladinke): 1. Izola, 2, Koper
Jola (članice): 1. Koper, 2. Piran, 3. Izola
PREKLIC
Kocjančič rojena Škerlič Marija, pok. Matija in Bembič Marije, rojena 10. IV. 1917 v Hrvojih pri Kopru, preklicuje izgubljeno obmejno propustnico.
*
Skok Franc, iz Hrvatinov, preklicuje vse neresnične izjave o tatvini denarja proti Drobežu Valentinu, miličniku iz Hrvatinov.
Skok Franc
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našega dragega pokojnega očeta in brata Ko-zloviča Josipa in njegovo hčerkico Graeielo na zadnji poti, se najlepše zahvaljuje
žalujoče sorodstvo.
Obveščamo vse dobavitelje in kupce tovarne sardin sEx Am-pelea« Izola, da se je po sklepu Občinskega ljudskega odbora Izola ustanovilo novo podjetje »I RIS«, industrija za predelavo rib, Izola, ki je prevzelo vse terjatve in obveznosti prejšnjega podjetja.
Kmetijska posestva in kmetijske zadruge obveščamo, da imamo na zalogi prvovrstno ribjo moko — učinkovito dodatno krmilo za govedo, drobnico, prašiče in perutnino po znižani ceni. Dobavljamo vsako količino. Naročila izvršimo takoj.
»I RIS«
INDUSTRIJA ZA PREDELAVO IZOLA
RIB
Jola (člani): 1. Piran, 2. Koper, 3. Izola
Jola (pionirji): 1. Koper, 2. Izola Četverec proste gradnje (mladinke): 1. Koper, 2. Izola
Skiff (člani): 1. Piran, 2, Koper, 3. Izola
Četverec proste gradnje (članice): 1. Piran, 2. Koper, 3. Izola
Skiff (mladinci): 1. Koper, 2. Piran, 3. Izola
Četverec proste gradnje (mladinci): 1. Koper, 2. Izola, 3. Piran
Jola (pionirke): 1. Piran, 2. Koper, 3. Izola
Četverec proste gradnje (člani):
1. Piran, 2, Koper, 3. Izola.
Jadranje
USPEH CERKVENIKA V TRSTU
Na jadralni regati »Tržaško križarjenje«, ki je bila v nedeljo v Tržaškem zalivu, je zmagala jadrnica »Lassapur« iz Milj. Tekmovanja so se udeležili tudi Koprčani, ki so v močni konkurenci nad 30 jadrnic dosegli zelo lep uspeh. Mario Cerkvenik je namreč prispel s svojo jadrnico »Delfin« četrti na cilj. Tekmovali so na 10 milj dolgi progi.
NEDELJA, 16. septembra: 9,00 Kmetijska ura — 14,15 Glasba po željah
—	15,15 Poročila — 15,20 Glasba po željah (II. del) — 15,45 Poje moški zbor iz Dornberga p. v. C, Mati-čiča —• 16,00 Promenadni koncert — 19,00 Primorski dnevnik — 19,15 Lahka glasba.
POENEEDUEK, 17. septembra: 5,45 Vesti — 13,40 Od melodije do melodije — 1-1,00 Pesmi in plesi iz naših republik — 14,15 Zabavna glasba in objave — 19,00 Primorski dnevnik — 19,15 Slovaške narodne pesmi.
TOREK, 18. septembra: 5,45 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Štirideset minut traja naš operni sestanek — 14,20 Zabavna glasba in objave — 19,00 Primorski dnevnik — 19,15 Slovenske narodne melodije igrajo »Štirje fantje«.
SREDA, 19. septembra: 5,45 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Zabavna glasba in objave — 14,00 Glasba po željah
—	19,00 Primorski dnevnik — 19,15 Narodne pesmi in plesi Romunije.
PETEK, 21. septembra: 5,45 Vesti — 13,30 Vesti — 33,40 Ugani z nami, kaj je to — 14,20 Zabavna glasba in objave — 19,00 Primorski dnevnik — 19,15 Nastop folklorne skupine »Kolo« iz Beograda. SOBOTA, 22. septembra: 5,45 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Zdaj pa enkrat v ritmu (pisan spored lahke in zabavne glasbe — 14,20 Lahka glasba in objave — 19,00 Primorski dnevnik —19,15 Iz arhiva narodne glasbe,
Splašeni konj zažgal bencinsko črpalko. V torek je prišlo v Kopru do kaj nenavadne nesreče. Andreju Fab-jančiču se je splašil konj in z vozom pridrvel v bencinsko črpalko Istra — Benz. Nastal je kratek stik in izbruhnil je požar. Konju se ni zgodilo nič. škodo cenijo na kakih 20 tisoč dinarjev.
Dne 3. septembra je prišlo v jutranjih urah blizu gradilišča tovarne Tomos v Semedeli do težje prometne nesreče. Avtobus, ki je vozil iz Kopra proti Smarjam, je hotel na ovinku prehiteti vprego. Tedaj je pa iz nasprotne strani prišel motorist Gri-žonič Anton. Trčil je v zadnji del avtobusa in padel. Roje Bruno, ki je sedel na zadnjem sedežu motorjas je utrpel težje telesne poškodbe. Odpeljali so ga v izolsko bolnišnico. Škodo, ki je pri. tej nesreči nastala, cenijo na kakih 35.000 dinarjev.
Na križišču pri Podgradu je prišlo dne G. septembra do lažje prometne nasreče. 3G letni voznik jeepa Poljak Milan je pripeljal iz stranske ceste in trčil v osebni avtomobil. Na osebnem avtomobilu je bilo za kakih 35.000 dinarjev škode, medtem ko je jeep ostal nepoškodovan. Nezgodo je zakrivil voznik jeepa,
39-letni delavec Seme Anton iz To-bij pri Kozini je bil v nedeljo malo »pod gasom«. Na cesti med Kozino in Klancem se je prevrnil s kolesa. Pri padcu je odnesel le lažje telesne poškodbe.
V soboto zvečer se je peljal Paja-lič Marijan z osebnim avtomobilom proti Kozini in podrl vinjenega Mi-haliča Antona iz Gradišč. Mihaliča so odpeljali v bolnišnico, ker si je zlomil nogo.
PRODAM nerabljen kompletni
umivalnik za kopalnico, češki porcelan, cena 15.000 dinarjev, šestcevni vžigalnik za motor znamke »Bosch«, cena 15.000 din, in volt-amper merilo za elektriko. — Piran, Pristaniška 4/1.
DVOKOLESA, MOTORNA KOLESA ter vse nadomestne dele po naročilu pošiljamo v vse kraje. © Poseben popust za podjetja.
Cottur, ulica Crispi 8 — Trst
VELEBLAGOVNICA »F E L I C E« Ulica Carducci 41, Trst, Velika izbira delovnih oblek, srajc, pletenih suknjičev — hlač. Prvovrstno blago po najnižjih cenah v Trstu!
pVOKOLESA od 7000 lir naprej in MOTORNA VOZILA od 45.000 lir naprej dobite pri tvrdki MAR-CON, Trst, ulica Pieta št. 3. — Oglejte si naše zaloge!
Minuli teden pa sem se res napo-toval. Bil sem skoraj po vsem okraju 111 prava sreča, saj so me ponekod hudo potrebovali. V Tubljali, pa tudi v Cernotičah so hoteli, naj za vsako ceno ostanem pri njih, 'da bi jim pomagal popraviti vaške poti, ki so tako razdejane, da še peš komaj hodiš. Prošnjo sem vljudno odbil, ker se mi zdi, da bi jih lahko popravili sami, kot so to naredili po drugih vaseh.
Nad vse zanimiva je tudi zgodovina vodovodnega rezervoarja na Tatrah. Vse do lanskega leta so na Tatrah imeli vodo, če je bila še takšna suša. Lani pa so hoteli svojo vodovodno preskrbo še izboljšali. Poklicali so komenski Remont in še sami pljuniti v roke ter zgradili nov rezervoar. Pa glej ga spaka! Sam ne vem, kako so to naredili, da voda sploh ne priteka vanj in je največkrat suh kot da se sploh ne zaveda svoje funkcije. Tako se je zgodilo, da vse do lanskega leta na Tatrah niso imeli rezervoarja, imeli so pa vodo; zdaj imajo rezervoar, vode pa ne. To je še en dokaz, da ne moremo nikoli imeti vsega, kar si želimo. Tega mnenja je verjetno tudi »strokovno« vodstvo, kateremu so vaščani zelo »hvaležni« za trud in prizadevnost.
V Kozino sem prišel že prccej izmučen. Zavil sem na pivo v »Jadran«, kjer so mi po primernem čakanju nazadnje le postregli. Ni mi pa jasno, zakaj stane vrček 35 dinarjev, medtem ko povsod drugod le 30, vsaj pri
nas v Kopru, kamor je iz Ljubljane vsekakor dlje kot v Kozino. Morda bi znali to pojasniti v »Rlsniltu« v Divači, kjer so še za en dinarček dražji.
Nazaj grede pa me je zanimalo, če bom za vožnjo z avtobusom plačal prav toliko iz Črnega kala do Kopra, kakor sem bil plačal od Kopra do Črnega kala. Z zadovoljstvom sem ugotovil, da ni nobene razlike. Vendar pa še zdaj ne vem, zakaj stane vozni listek od Kopra do Rižane 55 din, do Ornega kala pa 110, čeprav je komaj nekaj kilometrov dlje. Za tja je bilo še nekako razumljivo, ker je liud klanec, toda zakaj je potem tudi za nazaj ista cena?
Bil sem zgoden, pa sem mimogrede zavil še v Škofije. Ne vem, kaj bo. Tam so namreč že zdaj mučijo z elektriko, ki kar naprej mežika. Navadno jo je vedno premalo, včasih se pa zmisli in zasveti, kot bi hotela nadoknaditi vse, kar je zamudila. 280 voltov so izmerili ob neki taki priložnosti. Žarnice so zasvetile, da je bilo veselje in radijski aparati so dobesedno ponoreli. Nato pa so »zadovoljni« Skofijci ugotavljali razdejanje in tipali po temi.
Ko sem prišel v Koper, sem šel najprej pogledat, če je še kdo od naših okrajnih funkcionarjev na svojem mestu. Po podatkih, ki jih je razširila priznana agencija »Keaktion Comp.« v Sežani in Postojni, so jo namreč pobrisali čez mejo, še prej pa so popolnoma izpraznili Narodno
banko. Ugotovil sem, da se pobožne želje predstavnikov omenjene agencije niso izpolnile in našel vse tovariše, za katere »se ne ve, kam iso iz-ignili« na svojih delovnih mestih. Pa tudi blagajna v Narodni banki še zdaleč ni tako prazna, kot so prazne glave tistih, ki te vesti širijo in jim nasedajo.
Ker Juce ni bilo doma, sem šel na kosilo v Trgovski dom. To so me debelo pogledali. Da vam po pravici povem, tudi meni se je čudno zdelo, da bi tam odprli restavracijo. Toda videl sem reklamo v koprskem letnem kinu, kjer razločno piše: VELE-BLAGOVAONICA Trgovski dom. Ve-leblagovaonica je pa po naše velika jedilnica. In tam bi morali imeti kaj za pod zob. Rekli so mi sicer, da sem tudi sam kriv, ker nisem reklame prebral do konca. Pa če je nisem, ni to bilo po moji krivdi. Jaz sem imel dober namen, toda kaj morem, če se je prav takrat zrušila klop pod mano, saj vsi veste, kakšne so to klopi v letnem kinu. Ko sem se pobral, pa je bila reklama že mimo.
Ker smo že pri kinu, naj vam povem, da so kar se tega tiče v Izoli veliki novatorji. Zadnje čase so predvajali nekaj filmov, ki jili niso še vrteli nikjer drugje na svetu. Prvi tak film je bil »Pot do plenstva« (koliko in kaj so zaplenili na tej poti, mi ni znano), še mnogo zanimivejše pa so bile »Pustolovoščine ši-vllskega brivca«, ki je po končanem sporedu ušel s platna in odprl v Izoli brivski salon ter gladko obril vse izolske šivilje, zraven pa še tiste »Šuštarje«, ki so pisali naslove filmov. To je bila ena med njegovimi največjimi pustolovščinami in z njo zaključujem svoj tedenski pregled.
Lepo Vas pozdravlja Vaš
Tsac,
■ cUnfllYlHWI izumi
K zabavnemu delu sodobne tehnike sodijo patenti, ki vsi obljubljajo lepše in udobnejše življenje, izumiteljem pa prinašajo mnogo denarja, Raj za to vrsto dejavnosti je seveda spet Amerika.
2enske si delajo mnogo sivih las s svojo linijo. V ta namen si lahko kupijo v trgovini najnovejši števec za kalorije, ki ga lahko nosijo s seboj v torbici. Ta zanimiva priprava po vsaki jedi takoj izračuna, koliko kalorij je zaužila, jih sešieje in tudi avtomatično pokaže, kdaj naj bo vseh dobrot konec.
V športnih trgovinah si lahko nabavi nedeljski ribič poseben radar, ki pove kje so «ribe in koliko jih je. Menda Ee pripravljajo tudi na proizvodnjo elektronskega trnka.
Nedolgo tega so patentirali posebno napravo proti spanju za avtomobilskim volanom. Aparat meče šoferju neviden žarek naravnost v oči
in kakor hitro jih zapre, že aparat avtomaiično sproži močno hupo.
Tudi leteča podmornica ni več novost. Patentirati so jo pred kratkim, k sreči pa ne deluje in še ne vedo za kaj bi jo uporabili. Doati bolje so se obnesle prozorne klopi za parke, v katere montirajo reklamne oglase.
V Massachusel/tsu imajo celo posebno podjetjie, ki ne počne nič drugega kot da dela po naročilih svojih odjemalcev razne izume: elektronske mišolovke, aparate za lepljenje tneipalnic, montažne hiše, ki se pri poplavah isto-.'čas-no z vodo dvigajo .in spuščajo.
Tovarna avtomobilskih gum je izdelala avtogume, ki ima-' jo vložene posebne žične mreže, ki je ne more predreili še tako ostra konica.
Neki bogati industrijalec je izumil imenitne čevlje. To je nekakšen katapult ,iz gume in vzmeti, ki blaži (tresljaje pri hoji in ki podaljša korak za pol metra.
Vrsta teh iznajdb je neskončna. Človek se le nehote vprašuje, kako so mogli ljudje živeti toliko tisočletij brez Iteh čudovitih pripomočkov. Zares, v stoletju tehnike je življenje užitek!
Neki Avstralec je uresničil imenitnp zamisel. Naredil je zmaja, na katerega se lahko tudi sam obesi. Na naši sliki ga vidite Itako na svojem izumu prijetno jadra. Zmaja vleče motorni čoln. Jadralec je lahko nekaj časa v zraku, kadar se mu pa zazdi, se pa lahko spusti tudi na gladino, saj ima na nogah pripete smuči. Ta šport je vsekakor lepši in manj enoličen, kot pa zgolj smučanje po vodi.
Naš roman v podlistku »Slovo od orožja«, Ici ga je napisal sloviti ameriški pisatelj Ernest Hemingway, vam je gotovo všeč. Pisatelj pa je med drugim tudi navdušen ribič, pri čemer mu tudi ne moremo odrekati sposobnosti. Pred kratkim je ob perujski obali, kjer je sodeloval pri snemanju filma po svojem romanu »Starec in morje«, ujel zavidanja vreden plen, ob katerem ga vidimo na naši sliki.
V ZDA so pred predsedniškimi volitvami in obe stranki — Republikanska in Demokratska — se krčevito borita za glasove volilcev. V svojo predvolilno propagando sta vpregli vse — od skrbno izbranih lepotic, ki jih vozijo po mestih oblečene v kopalne kostime z izpisamini strankinimi gesli, do oblakov, na katere z močnimi žarometi projecirajo predvolilne parole. Sedanji podpredsednik ZDA Nixon pa se je v okviru predvolilne kampanje vrnil za en dan na svoje staro deiovno mesto v trgovini z živili, kjer je bil svoj čas trgovski pomočnik. Prav tako kot nekoč je vljudno stregel številnim strankam in si nedvomno priboril nekaj glasov.
Med vsako vojno se navadno vse vrste zveri silno razmnožijo, Posebej pa velja to za volkove, ker jih nima kdo uničeva/i. Tako je bilo tudi med zadnjo svetovno vojno. Število volkov se je v nekaterih deželah podesetorilo, in celo tam, kje«r jih pred vojno sploh ni bilo, delajo še danes ogromno škodo. S severa s'o prodrli daleč na jug •in v Zahodno Evropo. Nad deset let jih že uničujejo, pa je njihovo šitevilo komajda spet nekoliko padlo.
Zelo šo se razmnožili tudi pri nas v Jugoslaviji, zlaisti pa jih je mnogo v Srbiji in Bosni. Po uradnih podatkih so jih samo v prvih šes'ih letih po osvoboditvi pobili skoraj 7000, vendar je njihovoi število še vedno ogromno, saj so v zadnjih dveh letih samo v Srbiji poklali okrog 54.000 glav drobnice in govedi. Volkovi so posebno škodljivi zaradi tega, ker rie koljejo samo kar porebujejo za hrano, ampak vse vprek. Ni namreč redek primer, da polcolje en
sam volk po 50 in več glav drobnice,, čeprav lahko odnese samo eno.
TUDI KAVA VSEBUJE VITAMINE
Znanstveniki s'o ugotovili, da potrebuje človeški organizem med drugim tudi vitamin niacin. Ta vitamin so odkrili šele nedavno, vsebuje pa ga kava. Zanimivo je, da nastane omenjeni vitamin šele pri praženju, surova kava ga tstploh nima. V dveh ■skodelicah močno pražene črne kave pa je toliko niacina, kolikor ga dnevno potrebuje človeško telo.
KAŠELJ
Ste morda že kdaj pomislili, s kakšno hitrostjo kaš-ljate? Neki ameriški univerzitetni profesor je dognal, da se giblje zrak v grlu med kašljanjem s hitrostjo zvoka, To je potrdilo fotografiranje s posebno filmsko kamero, ki naredi v eni sekundi šestdeset posnetkov, Izkašljani zrak v grlu se je gibal s hitrostjo 1609 kilometrov na uro,
ELEKTRIČNI RIBOLOV
V Kaliforniji so začeli loviti ribe s posebno elektronsko napravo. Ta ima prenosni generator, dve pozitivno naelelctreni mreži, prevodnik in negativno naelektreno po-' sebno napravo. S temi pripomočki naelektrijo ribam vršičke živcev in jih prisilijo, da zaplavajo v mrežo, kakor hitro se ji približajo.
Komaj so Zahodni Nemčiji dovolili ponovno oborožitev, pa že prihajajo od tam poročila o novih vojaških izumih in izdelavi strojev s katerimi bodo Nemci opremili svojo vojsko. Zato ni najbrž prav nič pretirano mnenje neka^rih opazovalcev, ki trdijo, da bo imela nova nemška vojska najsodobnejšo opremo od vseh vojsk na starem kontinentu. Upamo, da lega ne bodo uporabili v take namene kot so v bližnji preteklosti. Na naši sliki je teiko tovorno vodilo, ki ?e lahko giblje po kopnem in po vodi, služi kot kamion, vlačilec, čoln ali ponton.
.— Zbudi že enkrat tega psa, kaj ne slišiš, da nekdo vdira hišna vrata!
MED ZNANCI
Janez (ponosno): »Poglej tega mojega fanta, kp.ko pameten je in bisler za svoja leta. Moram reei:*če nič drugega, moigane je prav gotovo podedoval po meni«.
Francelj: »Bo držaio. Tvoja žena jih še vedno imaa.
BOBER ČUVAJ
Nad glavo lepe perzijske kraljice Soraye se zbirajo iemni oblaki. Perzijska ustava namreč določa, da si mora kralj po petih letih zakonskega življenja izbrati drugo ženo, če s prvo nima otrok. Ta rok gre h koncu in nič ne kaže, da bi Soraya rodila prestolonaslednika. Pravijo, da v perzijskih vodilnih krogih že izbirajo kralju novo ženo. Tako bo morala najbrž Sorava v kratkem prepustiti kralja in prestol drugi-
»Oh, bog,« sem rekel, »reši me od tod!«
Vendar sem vedel, da so lam še trije. Bili so štirje šoferji. Passini je bil mrtev. Ostali so torej trije.
Nekdo me jc zgrabil pod pazduhe, drugi pa mi je dvignil noge.
»Tu so še trije,« sem rekel. »Eden je mrtev.«
»To je Manera. Šli smo iskat bolničarja, pa ni bilo nobenega. Kako se počutite, tenente?«
»Kje sta Gordini in Gavuzzi?«
»Gordini je na zbirni postaji in ga pravkar previjajo. Gavuzzi pa vas drži za noge. Primite se mi okoli vratu, tenente! Ste hudo ranjeni?«
»V nogo. Kako je z Gordinijem?«
»Kar dobro. Bila je granata iz težkega možnarja.a « »Passini je mrtev.«
Tik zraven nas jc padla granata. Oba sta se vrgla na tla in me izpustila iz rok.
»Oprostite, tenente,« je rekel Manera. »Obesite se mi okoli vratu!«
»In če me spet izpustite?«
»Prestrašila sva se pač.«
»Mar vidva nista ranjena?«
»Oba sva ranjena nekaj malega.«
»Ali lahko Gordini šofira?«
»Ne verjamem.«
Preden smo prišli do previjališča, sta me še enkrat izpustila.
»Pas.ia sinova,« sem rekel.
»Oprostite, tenente,« je rekel Manera. »Ne bova vas več izpustila iz rok.«
Zunaj previjališča nas je v temi nekaj ležalo na tleh. Ranjence so nosili noter in jih prinašali ven. Videl sem, kako je iz previjališča zasijala luč vsakokrat, ko se je zavesa odgrnila in so nekoga nesli noter ali pa ven. Mrliče so nosili na drugo stran. Zdravniki so delali z rokavi zavihanimi do ramen in bili so rdeči kot mesarji. Ni bilo dovolj nosilnic za ranjence. Nekateri ranjenci so bili precej glasni, povečini pa so bili tihi.
Veter je zibal listje na veji, ki je bila nad vhodom v previjališče, in noč je postajala hladnejša. Bolničarji so ves čas prihajali, spuščali nosilnice na tla, jih izpraznjevali in odhajali.
Komaj so me prinesli na zbirno postajo, je Manera privlekel ven nekega sanitetnega narednika in ta mi je dal na obe nogi zasilni zavoj. Rekel je, da je v rani polno zemlje in da se kri ni mogla odteči. Vzeli me bodo v roke, brž ko bo mogoče. Potem se jc vrnil noter.
Gordini ne more šofirati, je rekel Manera. Ima zdrobljeno ramo in ranjen je v glavo. Ni se počutil slabo, toda rama mu jc zdaj otrpnila. Zdaj sedi poleg nekega zida iz opeke.
Manera in Gavuzzi sta odpeljala vsak poln avtomobil ranjencev. Lahko sta kar dobro vozila.
Pojavili so se Angleži s tremi bolniškimi avtomobili in v vsakem avtomobilu so imeli po dva moža. Eden izmed njihovih šoferjev je prišel k meni v spremstvu Gordinija, ki je bil videti zelo bled in izčrpan.
Britanec se je sklonil nadrnc.
»Ste hudo ranjeni?« je vprašal. Bil je visok možakar in nosil je očala z jeklenim robom.
»V noge.«
»Upam, da ni nič resnega. Hočete cigareto?«
»Hvala.«
»Rekli so mi, da ste izgubili dva šoferja.«
»Da. Eden je mrtev, drugi pa vas je pripeljal.«
»Zares preklemana sreča. Želite, da prevzamemo avtomobile?«
»Prav to sem vas hotel prositi.«
»Bomo že poskrbeli zanje in jih vrnili v vilo. Vi ste 20G?«
»Da.«
»Krasen kraj. Videl sem vas že tam. Povedali so mi, da. ste Američan.«
»Da.«
»Jaz sem Anglež.«
»Pojdite no!«
»Da, Anglež. Ste mislili, da sem Italijan? V naših enotah je med nami tudi nekaj Italijanov.«
»Bilo bi prav lepo, če bi hoteli prevzeti avtomobile,« sem rekel.
»Bomo že skrbeli zanje.« Vzravnal se je. »Tale vaš fant si jc zelo želel, da vas pridem pogledat,« Potrepljal je Gordinija po rami.
Gordini se je premaknil in se nasmehnil.
Anglež je nenadoma začel govoriti v gladki, perfektni italijanščini.
»Zdaj je vse v redu. Videl sem Vašega tenenteja. Pre-\'zeli bomo oba avtomobila. Ni vam treba biti v skrbeh.« Cez-hip jc nadaljeval: »Moram nekaj storiti, da vas spravim preč od tod. Grem pogledat k zdravnikom. Poskušali vas bomo vzeti s sabo.«
Stopil je proti previjališču in pazljivo korakal ined ranjenci. Videl sem, kako se je odgrnila zavesa; ven je posijala svetloba in stopil je noter.
»Poskrbel bo za vas, tenente,« je rekel Gordini.
»Kako sc počutite, Franco?«
»Kar dobro.«
Usedel se je poleg mene. Zdajci se jc zavesa na vratih previjališča odgrnila in ven sta prišla dva bolničarja z nosil-nico. Za njima jc stopal dolgi Anglež. Privedel ju je k meni-
»Tu je ameriški tenente,« je rekel v italijanščini.
»Bom že počakal,« sem dejal. »Tu so drugi, ki so dosti huje ranjeni. Jaz se kar dobro počutim.«
»Le pridite,« jc rekel. »Nikar se ne delajte takega junaka.« Potem je nadaljeval v italijanščini: »Pazite, ko ga dvignete za noge! Noge ga hudo bole. To je zakoniti sin predsednika Wilsona.«