Poitnlna platan* ▼ gotovini
hUmvun
ilustRovAn čmužinski tebrziK i/hAjA v dctuCeK
III. leto	V	Ljubljani,	12.	februarja	1931
Krvnik in ženske
»
Od tistih dob. ko je „Eva zapel jala Adama na jabolčno pojedino, pri čemer je kača prevzela vlogo sadnega life-ranta," kakor se je tako nazorno izrazil neki esejist, so se časi že precej izpremenili — le ženska je tako rekoč ostala taka kakor je bila: velika zapeljivka in nerazumljiva sfinga. Samo v nečem si nismo edini: eni povzdigujemo Evino nežno potomstvo v nebo in častimo njene duševne in telesne kreposti, drugi pa ga preklinjamo kot hudičevo zalego in vir vsega zla na tem grešnem svetu.
Takega mnenja je bil tudi morilec, ki so ga ondan obglavili v francoskem mestu Ttouenu. Ko je imel slavo že na tnali, je še s poslednjimi močmi zavpil v svarilo vsem živim: ..Varujte se žensk! Onč so me zapeljale v umor!" Zato bi ga bila kmalu doletela še druga, hujša smrt: ženske, ki so bilo med gledalci v večini, so ca hotele linčati...
Man j tragična, pa tem bol j žalostna je druga istorija:
V Znojmu na Češkem so imeli pred nekaj tedni no več desetletjih prvič spet eksekucijo. Prebivalstvo jo bilo kakor Ar vročici. Tn spet so bile ženske najbolj neugnane med vsemi: na krvnikov nrihod so so pripravliale ko drugod na sprejem Willyja Fritscha. Čakale so ga na posta ji in ga obsule s cvetjem, cigaretami in drugimi dobrotami, v zameno pa so dobile — avtograme...
O tem krvniku gre povest še dalje:	ko jo odhajal iz
Znojma. je nesel s seboj 600 ženitnih nonudb...
Tn še dalje gre ta povest o znojmskem krvniku, ki ga je zadela kazen za greh, da je
Kamon Novarro ljubljence našegič ženskega sveta, Je dobil brki. (Foto MGM)
ženskam verjel in se prevzel: vlada ga je odstavila, ker je novinarjem dajal izjave o svojih „vtisih“ v lepem mestecu Znojmu.
Pa naj bo dovolj. Saj naposled ženske niso same krive, da so tako „udarjene“ na vse,
kar je nenavadno, ekscentrično in, če dovolite, brutalno: take so. kakršne jih je rodila nam vsem skupna mati Eva ob asistenci kače, brez katere ne bi bilo ne nas ne vas: velike zapeljivke in nerazumljive sflinge.	a.	r.
HROMIH* TEDU*
Preteklo sredo sta se Nj. Vel. kralj in kraljic« odpeljala iz Zagreba v Beograd. Pri povratku so ju povsod navdušeno sprejemali. Pred odhodom sta suverena podarila
55.000 dinarjev za zagrebške sirote.
Nj. Vel. kraljica Marija je odpotovala v Romunijo, kamor je prispela prejšnji četrtek.
V nedeljo je bila proslava 60let-nice našega pisatelja Fr. Sal. Finžgarja. trnovskega župnika in književnega tajnika družbe sv. Mohorja. Največje njegovo delo je zgodovinski roman ..Pod svobodnim soln-cem“.
Pretekli teden je snežilo po vsej državi razen v nekaterih krajih Dalmacije.
V soboto se prične žrebanje dobitkov vojne škode.
V kratkem prično regulirati Ljubljanico. Kredit 6 milijonov dinarjev je zagotovljen.
V kratkem dobimo nov obrtni zakon in nov zakon o zavarovanju delavcev.
*
Pri občinskih volitvah v Celovcu so največ glasov dobili socijalni de-mokratje. zn njimi pa krščanski so-t-ijalisti. Najbolj je padla velenem-ška stranka in sicer z tl na 4 mandate.
V ponedeljek je poteklo 50 let. kar je umrl največji ruski pisatelj Dostojevskij. Njegova svetovno znana dela ..Bese“. ..Brate Karamazo-ve“. ..Zločin in kazen'1 in ..Selo Ste-pančikovo“ nam je prevel Vladimir Levstik, razen tega pa imamo v prevodu tudi njegovega „Idijota“ in ..Igralca44.
H krstni predstavi novega Chaplinovega filma ..Luči velemesta44, ki je bila te dni v Losangelesu. je prišlo okrog 50.000 ljudi. Za vzdrževanje miru je bilo treba 400 stražnikov, ki so morali poseči po plinu zn solze, da so obvladali ta naval.
Danes bo slavnostno otvorjena in blagoslovljena vatikanska oddajna radijska postaja, ki jo je papežu podaril izumitelj Marconi. Ta dan bo papež govoril v latinščini vsemu svetu.
Francija bo povečala svojo vojno mornarico. Zaenkrat misli zgraditi novo križarko s 21.000 tonami in dve manjši, ki bosta imeli po
10.000 ton.
V Rimu je umrl bivši italijanski zunanji minister senator Tittoni.
V poljskem parlamentu so se v soboto stepli vladni in opozicijonal-ni poslanci.
Italijanski letnici, ki so leteli v Braziliio, se vračajo v Evropo.
V Rimu so prijeli anarhista Schirruja, ki je pripravljal atentat na italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija.
Zvezdni utrinek
Napisala Ina
Topla poletna noč je dihala nad .samotnimi vilami in nizkimi delavskimi hišicami v predmestju. Mir se je širil vsepovsod, zamamljal vse. kar je mogel dojeti, in čutiti je bilo le skrivnostno drhtenje noči.
Mila. tovarnarjeva edinka, je sedela v pletenem gugal-niku na balkonu. Bila je sama. Očka je odpotoval, mama je že davno legla in služinčad je tudi že šla k počitku. Od pasje hišice na vrtu se je čulo enakomerno sopenje, znamenje, da tudi Karo spi. Le Mila je bdela. V ljubki rožnati piža-mici se je gugala na stolu in sanjarila.	,
..Četrtek, petek, sobota,“ je štela na drobne prstke. Še tri dni. V nedeljo se pripelje Boris in jo zasnubi. In potem bo nevesta. Nevesta! Kako čudno sladka, in vendar z neznano bolestno slutnjo zastrta beseda. Čez tri mesece bo poroka. Žena postane. Žena — za vse življenje, njegova, ki ga sedaj še niti dobro ne pozna. Dvajsetletna in že žena!
Zastrmela se je v noč. Velika. svetla zvezda je šinila čez nebo in izginila na obzorju. Bela proga je presekala noč. Kakor bi se bila utrgala struna.
V njej se je zganilo nekaj novega, misli so se preklale in šinile v grozo, kakor tista zvezda. Padla je zvezda v nova lobzorja. Tako človek časih — morda za trenutek — pade. za hip se mu odpre nekaj novega, pade in nekje obvisi; misel ne more več nikamor. ostane v objemu nemira ali v omami strasti.
Morda se je tudi Mila nahajala tedaj v takšnem stanju. Prav tedaj, ko se je utrnila zvezda, je doživela nekaj globokega. Planilo je čez njenega duha kakor val. ki se v silovitosti razbije.
Čigava je bila? ji je zatrepetalo srce. Koga je v tem
hipu poljubila smrt? Ali dete nebogljeno, ki jo je sprejelo vdano, nezavedno? Morda je onemila ustne mladeniča ali mladenke, vriskajoče v prešerni mladosti? Ali je poljubila v strasti trudno, po moževih poljubih koprnečo ženo? Morda je presenetila m^ža. računajočega, skrbečega sredi dela? O. ali je pa samo obiskala podstrešno sobico osamele starke. Ljubeče, kot njena poslednja in edina prijateljica, jo je pogladila po razoranem licu in ji dihnila poljub na ustne, pregibajoče se v vedni molitvi? Morda? Kdo ve?
Mila je stresla kodrasto glavico in se močneje zagu-gala na stolu, kakor da hoče s tem pregnati neljube misli.
In spet je utonila v sanja-renje. Misli so se razpredale in ovijale nalik nežni pajčevini njeno utrujeno glavico.
Boris? Ali ga sploh ljubi? Lep je. eleganten, inteligenten. rada ga vidi. njegova družba ji jo prijetna. Če se to more imenovati ljubezen, ga ljubi. In kar je glavno. ofV-ku je všeč inženjer Boris Grabnar. Sin njegovega prijatelja jo. S tem zakonom hoče oče še boli utrditi staro prijateljstvo. Že prve dni jo opazila Mila. da je naklonjen njuni ljubezni.
Boris jo usliižbcn v sosednjem mestu. Vsako nedeljo je mi ha jul k ni im in spremljal Milo na izprchodih. In tako je iz tovarištva naslalo prijatel jstvo in morda tudi ljubezen. Boris je prvi moški, ki so ji ie približal. Tudi on je trdil, da io ona njegova prva in edina ljubezen. Tako prepričevalno ji je lo zatrjeval, da ni Mila še nikoli podvomila o tem.
Četrtek, petek, sobota, je štela na rožnatih prstkih... In potem bo — nedelja. Oblekla bo preprosto sinjo haljico, da bo kot nežen, zlatokoder
angelček. In pri slovesu bo poklicala Borisa na vrt, tja, kjer cveto njene kamelije, in mu bo poklonila največjo, najlepšo. O, kako bo vesel!
Nevesta! Le kot lepa, rožna sanja se ji je zdelo zdaj to inie ...
Nenadoma se je Mila nemirno zganila. Hladno je zavelo prekp balkona. Zazdelo se ji je, da ni več sama. Nekdo je bil pri nji. in jo je gledal, gledal. Okrenila se je. Pogled ji je prepaden obstal.
Pri vratih balkona je stalo •neznano lepo dekle in se ji smehljalo tožno, pokojno. Črni kodri so ji v neredu padali na čelo, kakor da jih je zvihrala silna bolest. Bolno je zrla v Milo.
Kdo je? Zakaj je prišla? so sc nagrmadila vprašanja v Milini glavici.
Tujka je spregovorila. Neskončna bolečina je vela iz njenih besed.
..Gospodična! Boris ne sme biti vaš mož! Ne smete biti nesrečni. On vas ne ljubi. Zaradi denarja vas hoče. Da, zaradi denarja se je odločil za vas in mene — zavrgel!“
..Lažeš!“ je hotela krikniti Mila neznanki v obraz. Pa so jo tako žalostno, tako trpeče gledale njene oči. da je z muko komaj izdavila:
..Kdo sle?“
,.Njegova Breda!" je dihnil glas. In še enkrat je goreče pristavil:
„Ne smete se poročiti z njim. Ne ljubi vas!“ Tujka se je obrnila.
..Odkod prihajate? Kdo vam je odprl?" je zaklicala za njo Mila, ki se je šele takrat docela zavedla.
A mladenka se ni okrenila. Ni odgovorila. Neslišno so se zaprla vrata za njo.
Mila se je nagnila čez balkon. Noben korak se ni oglasil na pesku. Le Karo se je nemirno zganil v svoji utici in pritajeno zarenčal.
Zona jo je obšla. Kako je prišla, kako je odšla? Ni mogla, ni si upala reševati te zagonetke. Vsa plaha je odšla
Vaša in naša želja je, tla
„Roman“ razširi obseg.
Sami ste krivi, da ga šc ni:
1. ker list posojujete dalje;
nič manj pa zato,
2. ker z naročnino odlašate.
Torej ?
v spalnico in se zarila v blazine.
..Zaradi denarja se je odločil za vas in mene zavrgel!" ji je jokal dekletov glas v ušesih.
..Uboga, uboga!" ječuvstvo-vala usmiljeno. „Gotovo je prišla od daleč in ponoči, siro-tiea! Boris? Da je tak lopov." ga je obsojala in rila s prsti v blazino.
„Ne, ubožica, ne bom ti na poti." je šepnila v polsnu. ..Boris mi je lagal. Takoj zjutraj mu pišem, da ga nočem. Naj vzame tebe, Breda .. .“
V teh mislih je zaspala v težek, nemiren sen.
Inženjer Boris Grabnar je v petek prebiral pošto. Najprej je odprl rožno, dišeče pisemce: vedel je. da je od Mile. Čital je. Oči so se mu širile. Obraz je bledel. Mila je pisala:
Velecenjeni gospod!
V nedeljo se ni treba truditi k nam. Ne mislim se poro-
„Roman“ stane
I mesec 8 Din, % letn 20 Din, pol leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun pošt. hr. v Ljubljani št. 15.393. — Dopisi:	„Roinan“,	Ljubljana.
Breg 10. — Naročnina za inozemstvo (vse leto): v Avstriji 14 šilingov, Nemčiji 9 mark, Franciji 50 frankov, na Čehoslovaškem 70 kron, v Italiji 40 lir, Belgiji 14 belg, Angliji 9 šilingov. Holandiji 5 goldinarjev, Egiptu pol funta, Severni Ameriki 2 dolarja. Za ostalo inozemstvo vseletno 120 Din v valuti dotične države, pol leto pa 60 Din. Posamezne številke: v Jugoslaviji po 2 Din, v Italiji pa po 80 stotink.
čiti z vami. Bila bi oba nesrečna. ker vas ne ljubim. Breda vas ima rada. Danes ponoči je bila pri meni.
Poročite se z njo in bodita srečna!	Mila.
..Torej tako, tako! Breda, nesramnica, to ti poplačam!" je jezno zaškrtal z zobmi.
Zmedeno je preletel ostalo pošto. In zdajci mu je pogled obstal na kratki beležki v ju-t ran j ik u:
S a m o m o r. Snoči so našli utopljenko, ki bo gotovo ona mladenka, ki so jo videli v sredo zvečer skočiti v reko. Samomorilka je dvajsetletna B r e da M . . . V njeni sobi so našli pismo, kjer pravi, da gre v smrt, ker jo je zapustil zaročenec. Nesrečna ljubezen je zahtevala novo žrtev.
Boris se je zagrabil za glavo.
..Se to. še to! V sredo se je utopila Breda? V četrtek je pisala Mila. Kdaj je bila pri njej Breda? Ponoči? Saj je že zvečer skočila v reko. Čudno! Uganka je ležala pred njim. Ni je skušal rešiti. Saj je tudi ih' bi mogel. Preveč raztrgane so bile njegove misli.
Tudi Mila je brala. Razumela je.
Našli so jo na balkonu, v gugalniku. Z nervoznimi prsti je cefrala časopis. Blazno je strmela v vrata in brezzvezno šepetala:
..Breda, ubožica. ubožica! Ne glej tako žalostno, ne
glej!'*
Nekaj velikega je doživela tisto noč. ko je šinila zvezda v nova obzorja in se je njena misel preklala za trenutek, samo za trenutek. Potem pa je ležala dolgo, dolgo med strašečimi prikaznimi nezavesti. Rekli so. da bo blazna.
Pa je ozdravela. In še mnogokrat je pozneje sledila padajočim zvezdam. Saj to je življenje, pesem strun in nji-kov krik. tista pesem, ki naj-slaje zapoje in se utrga...
Resnicoljubnost
Napisal Hasse Zetterstrom
Adolf Fredrikson gre nekega dne no Friednovi cesti. Zdajci pa se ustavi pred trgovino z obvezami, v naglici preleti izložbo, nato pa stopi v trgovino.
Mlada dama mu pride naproti. Fredrikson vl judno pozdravi in reče:
..Seveda!"
Mlada dama ne razume. Uslužno se nasmehne in reče: Želite?"
i,Seveda!" odgovori Fredrikson in se ljubeznivo prikloni.
Mlada dama ne ve. ka j na i stori. Zdajci pa io izpreleii misel, da ta človek na tbrž ni čisto pri zdravi pameti in da je prav mogoče, da je od kod pobegnil.
Še zmerom je stal čakaie pri vratih. Takrat se mlada dama obrne in steče po šefa.
„Tako čuden gospod je v trgovini! Samo .seveda' pravi!“
Šef odloži svot kruhek z maslom in sirom, si obriše usia s papirnatim prtičem in krene v trgovino.
Adolf Fredrikson stoii še zmerom pri vratih. Na niego-vem obrazu je neki zadovo-lion. vesel izraz. Šef ga premeri z ostrim oogledom in reče:
..Želite?"
..Seveda!" odgovori Fr«-'1 rikson in v tretje sname klobuk.
..Kako pravite?" reče šef in stopi nred pult.
..Seveda!" reče Adolf Fredrikson. To reče brez trudnosli v glasu.
Šef stopi tedai naravnost naprej, hitro odpre vrata in potisne Fredriksona ven.
..Tak čudak!" reče prodajalka. Šef nič ne odgovori. Nima navade spuščati se pogovore z uslužbenci. Vrhu tega ima občutek, da je nastopil kot junak. Vrne se v svojo sobo in nadaljuje s kruhom, maslom in sirom.
Popoldne gre Adolf Fredrikson spet po Friednovi cesti.
Pred trgovino z obvezami se ustavi, pogleda v izložbo in stopi nato v trgovino.
Ko ga prodajalka zagleda, lakoj steče k šefu in zavpije:
..Je že spet tu!"
Šef takoj ve, da to pomeni Fredriksona, toda šef se ne sme spomniti vsake malenkosti. Zato vpraša:
..Kdo?"
„Tisti. ki reče samo ,seve-da‘.“ reče prodajalka.
Šef se zdrzne, si odpne naj-spodnji gumb na žaketu, plane' v prodajalno in zarjove:
„Grom in peklo, ka j prav za nrav hočete?"
Fredrikson pa ne bi bil junak te zeodbe, če ne bi bil dosleden. Zatorej se prikloni s pravo uslužnostjo in glasno in razločno ponovi svoj ..Seveda !"
Tedaj šef nobesni, prodajalka zvije roke. policijo po-kli če jo in 1 judie se zbero pred orodajalno. pritisnejo noter in buliijo in izorašuiejo.
Tn spada k zgodbi, d« Adolfa Fredriksona odvedejo na stražnico, še prej pa se obrne in še poslednjič pogleda v izložbo:
Tam pa re visel velik lepak in na njem je bilo natisnjeno:
Ali imate kurja očesa?
Adolf Fredrikson je imel dve kurji očesi, eno na mezincu leve noge in eno pod palcem desne noge.
Drugače na je bilo n j ego v o telo brez hibe in napake.
N t‘ i- o d n n bolezen
..Ne vem, menda sem res liolaii; vselej mi začne srce razbijati, kadar vidim, da gleda kak človek v uniformi za menoj!“
Ford in Citroen
Med tovarnarji avtomobilov vlada huda konkurenca in časih tudi zelena zavist. Drug zabavlja na drugega in ku je šale in strupene dovtipe na njegov rovaš. Tako sta se pred leti. pravijo, dajala Ford in Citroen, ameriški in francoski kralj avtomobilov. Citroen je takrat objavil tole anekdoto o Fordovih vozilih:
V Ameriki živi šofer, ki je nekdaj zatrjeval, da spozna vsak avto po ropotu motorja. Prijatelji mu niso verjeli in so pa preizkusili. Za-, vezali so mu oči in pa peljali za cesto, kjer so neprestano švigali avtomobili. In res: šofer io pogodil vsako znamko, naj je bilo še tako težko in navidez nemogoče. Zdajci pa nrileti po cesti mačka, ki so ji naglavci privezali na rep star lonec. Komaj šofer zasliši ta ropot, že vzklikne: ..O, to je pa Ford!“
Ford seveda ni ostal dolžan odgovora. Nekaj dni nato je izšla v istem listu nova avtomobilska zgodbica:
Neki gospod je hotel prodati svoi avto znamke Citroen in je dal v liste oglas: Prodam dobro ohranjen avto Citroen za smešno nizko ceno sto dolarjev. Kdor se zanj zanima, naj si ga ogleda v...
Gospod je čakal in čakal, toda kupcev ni od nikoder. Čakal je te-f'e.n dni. štirinajst dni, potem pa je dal v liste nov oirlas iste vsebine, le ceno ie nastavil pol nižio.
Pa tudi za to ceno ni dobil kupca Ponovil ie orlas in znižal naposled cei'<> na 1 dolarjev — vse zaman1
Vos obupan končno razglasi tole:
Ker se hočem svoieira Citroeni' »a vsak n "čin i'”obi+i. n-p pustim jutri zjutraj pred borzo. Kdor hoče. naj si ga vzame.
Ko se ie drugo jutro prineH«’ pred borzo, je stalo tam tisoč Citroenov brez lastnikov...
Citroen ie pihal od jeze. Dolgo je iskal novo šalo, stru-nena. si ie rekel, mora biti. da nikoli take. Tn jo dobi:
Nekemu farmarju je tornado od-no^ol pločevinasto streho drvarnice in io popolnoma razbil. Farmar je vedel, da Ford kupuje staro pločevino zn svoje livarne, in je streho poslal tjakaj obenem s pismom, kior je javil svoi naslov. Čez toden dni ie dobil po železnici nov Fordov avto in tole pismo:
..Velecenjeni gospod! Prejeli smo vaš razbiti avto naše znamke in vam ga danes popravljenega vračamo. Samo ne zamerite vprašanja: Kje ste ga neki tako razbili?"
MilAGGABD:
v
(%wci z vemo'
m
I« roman je začel izhajati v 42. številki lanskega letnika „Roinaiia“. Današnje nadaljevanje je sedemnajsto. Novi naročniki naj izrečno zahtevajo še prejšnja.
»Pojdem,“ odgovori, »pojdem, pa čeprav izgubim življenje."
»Tudi jaz pojdem," pritrdim še jaz.
»Dobro," odgovori Ona. »Vidiš, jaz se zdaj že drugič okopljem v življenski kopeli. Kada l)i si povečala lepoto in podaljšala dneve svojega življenja, če je to mogoče. Če ni mogoče, pa mi vsaj škoditi ne more.
Pa še drugi razlog imam, da pojdem spet v plamen," povzame Aješa po kratkem premolku. »Ko sem prvič po-skušala njegovo moč, je bilo moje srce polno strasti in sovraštva do Egipčanke Ame-narte. Danes je to drugače. Moje misli so danes čiste, in taka hočem tudj ostati. Zato se bom, Kalikrat, še enkrat oprala v ognju zate in se posvetila tebi. Tudi ti, kadar boš stal v ognju, preženi iz srca vsako zlo in naj ti bo v duši samo zadovoljstvo.
Pripravi se zdaj, pripravi, kakor da se ti je približala poslednja ura, kakor da poj-deš v kraje senc, ne pa skozi vrata slave v carstvo lepšega življenja. Pripravi se, Kalikrat!"
XII
KAJ SMO VIDELI
In potem utihne. Kakor da bi zbirala svoje moči za ognjeno preizkušnjo; mi pa se stisnemo drug k drugemu in tiho čakamo, kaj bo.
Naposled se začuje j o iz dalje prvi glasovi, ki začno naraščati, dokler se ne izpre-vržejo v pravcato treskanje in bobnenje. V tem vrže Aješa naglo s sebe tenčico in si odpne kačji pas ter razpusti svoje božanske lase in izpod njih še spodnjo obleko... Nato pa se spet opaše s kačjim pasom. Tako je stala pred nami gola in naga, kakor je utegnila stati svoje dni Eva pred Adamom, ogrnjena samo v svoje bujne lase, ki so se kakor zlat kolobar oklepali njenega božanskega telesa. Ni besed, ki bi z njimi mogel popisati, kako je bila nadčloveška! Grmenje in rohnenje se je bližalo vse bolj in bolj. In ko je t»i*o že čisto blizu, iztegne Afeša svojo kakor iz slonovine lepo roko in objame z njo Leona okoli vratu.
»O, ljubljeni, ljubljeni moj!" 11111 šepne. »Ali boš ke-daj A^edel, kako zelo sem te ljubila?" Poljubi ga na čelo, potlej pa se obrne od njega in stopi na pot večnega ognja.
Spomnim se, da so me te njene besede in poljub na Leonovo čelo jako ganili. Poljub je bil materinski in kakor da je imel v sebi blagoslov...
Vse 1.1 iže je prihajalo ner znosno hrumenje, ki se je ču-lo kakor glasovi gozdov, ki jih lomi mogočen vihar kakor sla-
mo. Vse bliže in bliže... Bliski so udarjali v zrak. In tisti mah se je prikazal tudi rob samega stebra. Aješa sc obrne tja in iztegne proti njemu roke v pozdrav. Prihajal je jako počasi bliže in jo jel objemati s plamenom. Videl sem, kako ogenj liže njeno glavo in objema njeno telo. In ona ga je z obema rokama vzdigala iznad sebe, kakor da bi bil voda, in si ga zlivala na glavo... Videl sem celo, kako odpira usta in vpija, ogenj v svoja pljuča... Ta pogled je bil strašno veličasten in grozen hkrati.
Nato se Aješa počasi umiri; ves čas pa stoji z iztegnjenimi rokami mirno in z nasmeškom na obrazu, kakor da je ona sama Duh ognja.
Skrivnostni ogenj se je poigraval z njenimi temnimi Kodri in se prepletal z njimi kakor zlata nit. Žarel je na njenih marmornih prsih in Jakteh in ramenih. Privijal se je ob prekrasni vrat in mehke črte obraza, kakor da bi bil doma v njenih očeh, ki so sijale še bolj od samega plamena.
O, kako prekrasna je biia v tem ognju! Niti angel sain iz nebes ne bi mogel niti lepši in zapeljivejši. Še danes se mi ustavi srce, kadar se spomnim, kako je stala in se nasmihala z bledim obrazom. Pol življenja bi dal za to, da bi jo mogel še enkrat videti takšno!
1 oda iznenada, hitreje kakor je to moči povedati z besedami, se je pokazala neka izprememba na njenem obrazu. Izprememba, ki je ne morem natančneje pojasniti... Nasmešek se je zdajci izgubil,
namestu njega pa se je pokazal neki suh in trd izraz. Okroglo lice kakor da se je skrčilo, kakor da hi bil neki neznanski strah pustil sledove na njem. Njene božanske oči so mahoma izgubile svoj sijaj, vsa njena pojava pa svojo popolnost.
Pomanem si oči, meneč, da so me prevarale. In ko še to mislim, se ognjeni steber polagoma obrne, zagrmi in počasi spet izgine.
Kakor hitro ga ni več, pristopi Aješa k Leonu. Zazdi se mi, kakor da v njenem koraku ni življenja. Iztegne roko, da bi mu jo položila na ramo. Pogledam na to roko. Kam je izginila njena prelestna oblika in lepota? Postala je tanka in koščena. In potem njen obraz! O Bog!. Postaral se je pred mojimi očmi!... Najbrž je to tudi Leon opazil, zakaj stopil je korak nazaj.
„Kaj ti je, Kalikrat?" reče Ona, in glas ji... kaj se je zgodilo? Kje je njen globoki in prodirljivi glas? Zdaj je bil visok in hreščeč.
„Kaj je? Kaj se je... zgodilo?" vpraša Ona vsa zmedena. ..Vrtoglavica se me loteva. Pa se vendar lastnost ognja ni izpremenila? Ali bi se mogla izpremeniti načela Življenja? Povej mi, Kalikrat, kaj je to v mojih očeh? Ne vidim jasno."
In vzdigne roko, da bi se prijela za lase, toda tisti mah — groze nad grozami! — lasje se ji stresejo na tla...
..Poglejte! Za Boga, poglejte!" zakriči Job v neizrekl jivi grozi in oči se mu skoro izbuljijo, na ustnice pa mu stopi pena. ..Glejte, zgrbila se je in sesedla... v opico se izpremi-
in
n ja!
In Job pade na tla, ves v penah in šklepetajoč z zobmi.
Bilo je res! Se zdaj me zona oblije, ko pišem tole s strašnim in živim spominom pred seboj. Res se je zgrbila in upadla. Zlata kača, ki ji je ovijala stas. ji je zdrknila čez boke in pala na tla. Aješa je postajala vse manjša in man j-
ša. Barva njene polti se je popolnoma izpremenila. Namestu bleščeče beline je nastopila zdaj umazana rjava in rumena barva, podobna staremu pergamenti...
Ona se prime za glavo. Njena nežna roka je zdaj samo še posušena kost kakor pri prav slabo ohranjeni cgiptski mumiji... Takrat kakor da bi bila tudi Aješa razumela, kaj se je zgodilo z njo: iz ust se ji izvije strašen krik groze, z rokami zakrili in pade na tla...
Postajala je manjša in manjša, dokler ne postane naposled celo manjša od opice. Koža se ji je nabrala v milijone gub, na izpremen jenem obrazu pa se je pokazala neizrekljiva starost... Nikoli nisem ne jaz ne kdo drugi videl kaj takega. Ni moči popisati strašne starosti, zapisane na tem obrazu, ki zdaj ni bil večji od obraza dvomesečnega otroka, čeprav ji je lobanja ostala malone tolikšna kakor prej. Naj vsi Boga hvali jo, kateri tega niso videli!
Naposled je ležala mirno in le komaj da se je zganila. Ona, ki smo jo še pred dvema minutama gledali kot najlepšo. naj plemenitejšo, najdiv-nejšo žensko, kar jih je kedaj svet videl, je zdaj ležala mirno pred nami kraj kupa svo j Hi temnili las in ni bila večja od velike opice, in grda... o. tako grda. da tega ne morem povedati. In vendar je bila, sem moral pomisliti, vendar je to bila ista ženska!
Umirala je. To smo gledali na svoje lastne oči in hvalili
VSAK »AS VMLVŠAS.Ii;
Odgovo i na 10(5. str ni
1. Kateri so bili trije voditelji francoske revolucije?
2. Kateri naslov ima drugi sin angleškega kralja?
>. Kdaj so v Turčiji z zakonom odpravili mnogoženstvo?
4.	Kaj je liigainija?
1.	Kateri državi pripada Mont-blanc?
(>. Katerega bivšega ameriškega predsedniku sin je padel v svetovni vojni?
7. Koliko telita kokošje jajce?
Boga. Zakaj dokler je živela, je čutila — in kaj je čutila?... Vzpela se je na svojih koščenih rokah in slepo gledala okoli sebe, pri tem pa zibala z glavo z leve na desno kakor želva. Ni mogla nič videti, ker so se ji oči pokrile z roževina-sto skorjo. O, kako strašno je bilo to gledati!... Toda dar govora ji je še zmerom ostal.
„Kalikrat,“ reče s pridušenim, drhtečim glasom, „ne pozabi me, Kalikrat! Usmili se mojega ponižanja! Spet se vrnem in spet bom lepa, kolnem se ti! Or
In Aješa se zgrudi na obraz in umolkne.
Na istem kraju, kjer je pred dvajsetimi stoletji ubila svečenika Kalikrata, se je zdaj zrušila in izdihnila!
Groza nas je obvladala, in tudi mi smo se spustili na peščena tla...
Ne vem, kako dolgo smo tako ležali. Morda nekaj ur. Ko sem naposled odprl oči, sta Leon in Job še zmerom ležala na tleh. Rožnata svetloba je še zmerom svetila kakor jutranja zarja, grom Duha Življenja pa je še vedno grmel. Ko sem se osvestil, se je steber baš izgubljal. In tam je še vedno ležalo ono odurno opičje truplo, zgrbljeno in rmeno kakor pergamen. Truplo nje, ki je nekoč bila Ona... O, to niso bile sanje, to je bila strašna resnica!...
Ka j sc' je zgodilo, da je nastala ta strašna izprememba z Aješo? Ali se je mar izpreme-ni 1 ogenj, ki podeljuje Življenje? Ali pa morda telo, ki je že enkrat prejelo tisto čudno moč, ne prenese več istega procesa? Le to bi moglo pojasniti to naglo postaranje Aješe, ki je mahoma postala laka. kakršno jo je napravilo dva tisoč let...
Premišljal sem o vsem tem, dokler se mi ni naposled vrnila telesna moč; takrat sem se spomnil svojih drugov in se opotekaje vzdignil. Najprej poberem Aješino obleko in njeno tančico, s katero je skri-vula svojo mamečo lepoto
pred človeškimi očmi; obrnem proč in pokrijem grozne ostanke velike pokojnice. Stoni sem (o hitro, ker sem liotel prihraniti Leonu ponovni po-gled na ono strahoto, ki bi ga obšla, ko bi se prebudil.
Potlej stopim do Joba, ki je ležal mi obrazu, toda njegova roka 111 i pade na tla, ko jo spustim. Odrevenim in ga natančneje pogledam: naš stali in zvesti sluga je mrtev! ■Njegove živce, ki so že itak mnogo pretrpeli od vsega tega, kar je videl, in doživel, je popolnoma strl ta poslednji prizor. Umrl je od groze.
lo je bil za naju nov udarec. Ko se je Leon kakih deset minut nato osvestil, sem inu povedal, da je Job umrl. Sprejel je lo vest mirno, brez besed. Tudi njega so vsi ti dogodki preveč pretresli, da bi mu še kaj šlo do živega. Toda ko sem mu pogledal v obraz, sem odrevenel: še malo prej so bili njegovi kodri zlati, zdaj pa so bili sivi... In ko sva bila na svežem zraku, so postali beli ko sneg. Vrhu tega se je v tistih minutah postaral za dvajset let.
„Kaj zdaj, dečko stari?“ vpraša Leon z votlim glasom, ko se nekoliko zave, kaj se je zgodilo.
..Prvo je, da pogledava, kako prideva od tod." mu odgovorim. ..Razen seveda, če to ni volja poskusiti se tamkajle." in pokažem na ognjeni steber, ki se je spel približeval.
..Storil bi to, če bi bil prepričan. (hi poplačam la poskus z življenjem," odvrne Leon z lahnim nasmeškom. ..Vsemu temu je vzrok moje prekleto obotavljali je. Če ne bi bil tako nejeveren Tomaž, Ona ne bi poskušala z ognjem. Vendar sem popolnoma prepričan, da bi ogen j name deloval baš narobe. Storil bi me nesmrtnega, toda, dečko slari, vidiš, jaz nimam potrpljenja, da bi mogel čakati na njen povratek dva tisoč let kakor je ona čakala name. Bolje je. da umrem, kadar pride moj čas — in zdi se
mi, da ni tako daleč. Ti pa, če hočeš, le stopi v ogenj!'1
Toda jaz odkimam z glavo. Prejšnje vznemirjenje me je minilo in bolj kakor kedaj prej mi je bila. zoprna misel na podaljšanje življenja. Vrhu tega nisva ne jaz ne Leon mogla vedeli, kako bi ta ogenj mogel na naju učinkovati.
,.Torej, mladec- moj," rečem. „1 ukaj ne moreva ostati in čakali, kdaj naju doleti usoda leli dveh." in pokažem na droben kupček pod belim plaščem in na truplo nesrečnega Joba. „Če sva že odločena iti. je najbolje, da ne odlašava."
In sva vstala, da odideva. Poda še prej sva morala opravili žalostno dolžnost. Stisnila sva mrzlo Jobovo roko in se lako zahvalila pokojniku za njegovo zvestobo in tovarištvo. Kupčka pod belim plaščem pa se nisva dotaknila. Ni naju prijela želja, da bi še enkrat pogledala ono grozoto. Le po en njen las sva spravila, vsak enega iz njenih divnili las. ki so ji pali na tla. ko je nastala tisla strašna izpre-memba. strašnejša od tisoč smrti. Še danes hraniva ta dva lasa kot spomin na \ ješo.
Leon pritisne ustnice na las. ki ga je pobral.
..Kotila me je, naj je ne pozabim." reče z žalostnim glasom. ..In prisegla mi je. da se spet vidiva. Pako mi nebes, nikoli je 110 pozabim! Glej, lu se ti zakolnem: če rešiva od tod celo glavo, nikoli ne pogledam za nobeno žensko. Ostanem ji zvest, kakor je ona mene zvesto čakala."
I11 tako sva se odpravila. Šla sva in zapustila ona dva. Kako zapuščena sta bila videli. tako ležeč, in kako malo sta sodila drug k drugemu! Oni kupček mesa je bil polni dve tisočletji najmodrejše. najdivnejše in najponosnejše bitje na vsej zemeljski obli. Tudi ona je sicer na svoj način grešila, toda kdo ni brez greha ?
I11 nesrečni Job! Njegova slutnja se mu je le izpolnila in
je tam sklenil svoje življenje. Grob 11111 je bil namenjen na nenavadnem kraju. Malokdo bi se mogel ponašati s tako grobnico. I11 nekaj je vredno ludi to. da leži v istem grobu z mrtvimi ostanki ponosne Nje.
Še enkrat se ozreva po njih in po neizrekljivo lepem rožnatem sijaju, ki ju je obdajal. In s težkim srcem ju zapustiva. Oba sva se zavedala, da ne bova nikoli več pozabila na A ješo. Kdor je Njo samo enkrat videl, je ne pozabi več. Oba sva jo ljubila takrat in za vse večne čase.
XIII
SKOK ČLZ PREPAD
Skozi mnoge votline sva prišla brez velikega truda, toda ko sva prispela do onega gjnijivega obrnjenega stožca, se je začel naoor. Plezanje je bilo težko, razen tega pa je bila velika težava s potjo. Sreča še. da sem si jo nekako zapomnil: kdo ve, kako dolgo bi drugače begala okoli, in če bi sploh kdaj našla pot iz strašnega žrela ognjenika — mislim namreč, da je bilo ono vsekako nekaj ognjeniškega.
Naposled sva vendai‘le srečno prišla do onih v skalo vsekanih stopnic, in kmalu nato v malo votlino, v kateri je Noot živel in umrl.
Poda zdaj so se nama obetale nove strahote. Saj še pomnite. (hi je bila Jobu v strahu pa la deska, po kateri smo prišli čez prepad, v brezno? Kako naj zdaj prideva čezenj brez nje?
Na to vprašanje je bil samo en odgovor: prepad morava preskočiti! Če ne, nama ne ostane nič drugega kakor poginili od lakote in žeje v tej votlini. Širina lega prepada ni bila baš tako velika: kakih enajst ali dvanajst čevljev, a Leon je že kot dijak preskočil dvajset čevljev. Toda bila sva onemogla in trudna. Navzlic Vsemu sva morala tvegati. A v lemi ne: zato ni kazalo drugega kot da počakava solnca.
K o n e c prihodnjič
000»
Uradno
Sodnik je umrl. Sodni predstojnik je vtaknil osmrtnico v uradno mapo, priložil čisto novo polo kon-ceptnegu papirja in napisal nanjo tole:
J. Mir njegovemu pepelu!
2. Gospodom sodnikom na /nanje.
3. Ad acta!
Aha, zato!
„K.uko so neki mogli naši predniki živeti brez brzojava in tele-lona?"
»Niso mogli, zato so pa vsi po mrli."
Na plesu
V Berlinu je bil velik ples odličnikov in vseh vrst veličin. Pa vpru ša llurry Liedtke poslovodjo hotela, kjer je bila ta svečanost:
„1 ežko mora biti ločiti natakarje od gostov! Vsi so v frakih, vsi .se tako dostojanstveno drže...“
„Motite se, gospod Liedtke," odgovori prijazno ogovorjenec. „Nič težkega ni to, in tem laglje, čim bolj se bližamo koncu. Takrat so namreč že vsi odličniki pijani, natakarjem pa je alkohol prepovedan..."
Nista začetnika
Dama je vodila avtomobil in povozila nekega pasanta, ki pa je na vso srečo odnesel le nekaj prask. Takoj je ustavila avto in mu rekla:
„Sami ste krivi, da se je to zgodilo, ker sein preveč spretna .šofer-ka, da bi mogla koga povoziti. Sedem let že šofiram!"
»Tudi jaz nisem začetnik," odvrne tehtno ranjenec, „saj hodim že 56 let.“
Osleparil ga je
»Tamle gre oni stari lopov, ki ine je osleparil za pol milijona dinarjev."
„Kako neki?“
„Ni mi hotel dati svoje hčere za ženo."
Otroška
„Koliko računskih nalog si danes spet narobe napravil v šoli, Janezek ?“
„Samo eno, očka."
„Nu, vendar! In koliko ste jih imeli vsega skup?"
..Petnajst!"
„In ostalih štirinajst si vse prav rešil?"
„Ne... drugih sploh nisem znal!"
t
Odkrito
..Saj bi ti posodil sto dinarjev, toda posojevanje denarja razdere prijateljstvo!11
„Nn, veš kaj, tako dobra prijatelja pa si vendar nikoli nisva 1»ila!“
V Ameriki
Zakonska žena (svoji prijateljici); »Zdaj sem vendarle dognala, kje moj mož vse večere prebije!"
Prijateljica: „Kaj ne poveš! Kako si pa to napravila?"
Žena: »Zadnjič sem zvečer čisto nepričakovano prišla s plesa in sem ga dobila — doma!"
Diplomati
V nekem dunajskem gledališču so nedavno tega igrali veseloigro ..Diplomati se gredo teater". Zadnjič pa ji' bila na programu, ki je visel \ gledališki avli. s svinčnikom pripisana tale pripomba: »Predstava se vrši v Ženevi..."
Na maškaradi
Janez Zmikavt: „Ti, tu pa menda mislijo, da sino nekaj boljšega.11
Moric
„Ali nisi še nikdar v življenju grešil?" vpraša katehet malega Mo-nca.
„Ne, gospod katehet."
„Nu, premisli vendar malo. Ali nisi še nikdar prišel v izkušnjavo, da bi na primer svoj hranilnik narobe obrnil in poskusil z nožem izbezati kak novec?"
„Ne, gospod katehet — toda ideja je kolosalna!"
To 11111 je ugajalo
»kuj ti je na svatbi prijatelja L. najbolj ugajalo?"
„Du nisem bil ženin."
Lirika
»Gospodična Mira bi se menda strašno ruda omožila, ne?"
„Mira? O, ona je taka, da ne sme niti vetriča čuti, kako vzdihuje v vejah; takoj šepne: „Večno tvoja!"
Drugih ni!
,,Katere ženske vam bolj ugu-jujo, tiste ki dosti govore, ali druge?."
»Katere druge?"
Pri izpitu
O češkem univerzitetnem profesorju in ministru dr. Srdinku, ki je pred kratkim umrl, prinaša »Pra-ger Tugblatt" tole anekdoto:
Pri profesorju Srdinku je delal skušnjo študent, ki ga imenujmo Vencelj Tožička. Srdinko ga vpra-šu: »Kaj veste, gospod kandidat, o I' l uuenhofrovih črtah?"
Kandidat prebledi, nekaj časa molči, potem pa začne patetično:
..Ekscelenca..."
»Počasi," ga prekine Srdinko, nisem ekscelenca, povejte mi samo, kuj so Fruuenhofrove črte?"
»Gospod minister..."
»Dragi moj, tukaj nisem minister, povejte mi, kaj veste o Frauen-hofrovih črtali?"
»Magnificenca!"
»Čujte, lektor nisem že leto dni."
»Spectubilis!"
»Tudi kot dekan vus ne izprašujem, ampak kot profesor."
»Doctissime!"
Zdaj pa je Srdinko planil pokonci in h kandidatu:
»Čujte, Tožička, vi ste Vencelj, jaz sem Otokar. Dajva se tikati. Torej, Vencelj, reci mi kar Otokar in mi povej, kaj so Frauenhofrove črte."
JMETMAPJ
Drugi del OČETOV GREH
Ta 1'oinuu je začel izhajati v 40. številki lanskega letnika „Romana'‘. Današnje nadaljevanje je dvajseto. Novi naročniki naj zahtevajo še prejšnjo.
»Tak priznate," se j e oddahnil Levigier. »Toda zaka j ste zlorabili tuje ime?"
„Ne žalite jne, gospod Levigier," je odgovoril Gobri-and. „Sicer prav dobro razumem, da vas je to spravilo v jezo. Napisal sem brzojavko, ker sem zaslutil neko skrivnost med vami in gospo For-gesovo in sem ji hotel priti do dna."
„Čemu ?“
„Da morem nastopiti zoper Forgesa.“
»Tak veste —"
„Yse vein!“ je odgovoril Gobriand. »Snoči, ko je gospa Forgesova prišla k vam, sem stal pri oknu v svojem stanovanju. Tako sem prav dobro videl, kako ste se začudili, in tudi vajin razgovor sem čul. Zdaj vidite, da vse vem; tudi to vam lahko priznam, da niti od daleč nisem slutil, da gospa Forgesova ne bi bila zakonska žena Forgesova... ker je pač vaša žena.“
Levigier je pobesil glavo. Nič več ni mogel dvomiti: stari pohabljenec je poznal njegovo skrivnost, in to ga je strašno potrlo.
Toda kmalu se mu je spet vrnil njegov prejšnji ponos. Oči so se mu zasvetile v ogorčeni jezi in z osornim glasom je vprašal:
„In knj nameravate zdaj storiti?"
„To je moja skrivnost," je odgovoril Gobriand in se trdo zasmejal.
„Dovolile,“ je sklenil Levigier ubrati druge strune, »dovolite samo eno vprašanje: kdo bo najbolj prizadet, če izdaste to skrivnost?"
„Forges!“
„Motite se, gospod Gobriand, če mislite, da boste samo njega zadeli. Ali ne mislite prav nič na ono, ki velja za njegovo ženo?"
„Kaj, vi se potegujete zanjo?" je začudeno vzkliknil Gobriand.
„Da, jaz; sovraštvo sem prebolel, ostalo mi je samo še sočutje."
„To ni zame še nikak razlog, da bi opustil osveio."
„In potem ljubi Gaston vašo hčcr,“ je nadaljeval Levigier, „in vaša hči, to tudi veste, ljubi njega...“
„Kaj to meni mar! Ali ni Gaston sam preklical svojo besedo?"
„Sami veste, zakaj. Toda nekega dne se utegnejo stvari obrniti..."
„Prav!“ je vzkliknil Gobriand. »Te poroke ne bo, in konec besed. Priznati mi morate, gospod Levigier, da se upravičeno čudim vašemu posredovanju. Baš vi mi branite, da bi razkrinkal Forge-sa, tistega Forgesa, ki je onečastil vaš zakon. Za pošten jaka vas imam, gospod Levigier — povem vam pa, da te vaše obzirnosti ne razumem.“
Levigier si je otrl znoj s čela.
»Čudim se, da me ne razumete, gospod Gobriand," je povzel čez čas. „Saj zadenete najbolj baš mene in mojega sina, če izdaste skrivnost, ki ste jo izvedeli. Ali zdaj slutite, čemu sem vas prišel prosit milosti? Za Pavla mi je, siromaka. Predsodki, ki vladajo na vsem svetu, tehtajo mnogo tudi v armadi: nič več ne bodo v njem videli sina ubogega, a poštenega in spoštovanja vrednega moža, nego poreko, daje sin ljubice nekega Forgesa, brezčastne in ničvredne ženske, žene, ki je zapustila svojega moža in živi pri svojem ljubimcu, ker ima tam na razpolago več razkošja, več denarja in večje ndobstvo. Vidite, to čaka mojega sina, gospod Gobriand, in edino tega se bojim; vsega drugega, odkrito povem, mi je kaj malo mar."
Gobriand ga je poslušal, ne da bi ga bil prekinil. „Da, gospod Levigier," je rekel nato, ko je Pavlov oče končal, »razumem vaše skrbi —“
»Tak vendar!“ je ves radosten vzkliknil Levigier. »Torej ne boste uničili mojega
o<t
sina f
»Razumem, pravim,“ je mirno povzel Gobriand, »tudi globoko mi gre vse to do ži-
Ali sle že opazili
da ima „Roinun“ ne samo velezani-111 ive romane, ampak tudi lepe kratke povestice in izbrane novele znanih pisateljev? Že v prejšnji številki je zbudila splošno pozornost pretresljiva povest »Mrtva neve-s t a“. Danes priobčujemo na str. 98 in 99 originalno slovensko novelo
„Zvezdni utrinek“
mlade in nadebudne avtorice Ine, na strani 100 pa ljubke,) črtico švedskega pisatelja J lassa Zetterstroma
„Resnicoljubnost“
in duhovito zbadljivko . „Ford in Citroen",
Naše bralce že danes opozarjamo na zgodovinsko novelo Francoza Niona
,,Mrtvi eskadron",
ki jo prinesemo v prihodnji številki „Romana“.
vega, vendar ne morem prav nič za to. Mojega sklepa to ne izpremeni. Vse svoje življenje sem živel samo misli, kako se nekega dne osvetim nad Forgesom, ki mi je uničil življenje. Jn zdaj, ko sem odkril sredstvo, da to dosežem, zdaj zahtevate, da. ga zavrženi — nemogoče! Jako žal, toda to je nemogoče, popolnoma izključeno —“
Stari pohabljenec se je čedalje bolj razgreval.
„Vem, da je to za vas hudo/' je povzel, „za vas prav tako kakor za druge. Bolje bi bilo, da Forges nikoli ne bi srečal vaše žene. Danes- ne bi bila njegova ljubica in tudi ne bi bilo dveh otrok brez imena. Takisto bi bilo bolje, če Forges ne bi bil nikoli v življenju srečal mojega strica Lacuda: tako mu ne bi bilo prišlo na misel ukrasti mi dediščino, in jaz danes ne bi bil to. kar sem: navaden berač. Vidite, tako je. In zdaj. ko je napočil trenutek, da poplačam vse to, kar je ta človek zlega storil meni in vam in drugim, zdaj pridete vi in mi hočete to preprečiti. A vse drugo bi morda še pozabil: ne pozabim pa mu tega, kar je storil moji hčeri! In zato mora dobiti svojo kazen!"
Levigicr je čutil, da bi bili tu vsi razlogi zaman. Gobri-and se ne bi dal omehčati. Zmajal je z glavo in otožno rekel:
„Veliko nesrečo pripravljate, gospod Gobriand. sebi. svojim bližnjim in drugim. Morda se boste nekoč še kesali in se boste spomnili mojih besed. Ne želim vam, da bi kedaj osveta, ki jo pripravljate Forgesu. prišla na vašo glavo."
Nemo se je priklonil in
šel.
*
Toda Levigier še ni obupal. Kar se njemu ni posrečilo, se utegne posrečiti Ga-stonu, ali pa nemara Heleni ali na vse zadnje Pavlu. Zato je takoj, ko je prišel domov, napisal vsem trem pisma in
jih obvestil, kaj Gobriand pripravlja. Morda bi ga oni mogli pregovoriti, kdo ve!
Ko je to opravil, je primaknil mizo k oknu in se lotil prepisovanja gledaliških komadov. Čas je hitel in preden se je dobro zavedel, je bilo že polnoč.
Takrat pa je nekaj nenadejanega pretrgalo njegovo delo in ga vrglo na noge.
..Gospod!" je zavpil neki glas v noč.
Čitatelji se bodo spomnili, da smo bili sredi poletja in da je stari Levigier vsak večer, kadar je delal, okno odprl.
..Gospod!" je kriknil isti glas.
Levigier se je osvestil od prvega presenečenja. Spoznal je glas. Bila je ona uboga blazna ženska, ki je bila v oskrbi gospe Xavierjeve, katera je — kakor se bodo naši bralci še spomnili — tudi stanovala v tej veliki hiši. baš nasproti Levigierovemu stanova n ju.
..Gospod, prosim — prosim!" je spet ponovil glas. In v njem je bilo toliko obupa, da je Levigiera streslo. Pogledal je skozi okno. toda videl ni nikogar.
„C) Bog, umrla bom!" je bolestno vzkliknil glas. „Umr-la bom. pa bi tako rada prej še videla Andreja! O gospod, usmilite se me!"
„Kaj naj storim za vas?" je vprašal Levigier in glas mu je zvenel hripavo od čudne groze.
,,Ielite v ulico Bleue številka enajst, o, prosim vas. in poglejte, ali Andrej Senechal še ni v nebesih. O. ne odrecite mi te prošnje!"
VSAK IIAS n OltOOVOIt
Na vprašanja nu 102. strani
I. Dunton. Robespierre in Miirnt.
1.	Vojvoda Yorški.
'■>. Leta 1925 (Koma! paša).
4. Dvoženstvo.
5. Franciji in Italiji.
(). Theodora Roosevelta sin Quentin.
7. Približno 5 dek.
..Pojdem, jutri pojdem!" je hlastno odgovoril Levigier, samo da odpravi nesrečnico.
„ Umi ju bom, gospod! Ne pozabite name!"
„Storil bom kakor želite!" je še rekel Levigier in zapil okno.
Šestnajsto poglavje GASTON POSREDUJE
Prvi uspeh pisem, ki jih je Levigier napisal, je bil, da je Gaston ves razburjen brez odlaganja odhitel h Gobriandu.
Že dolgo se nista videla z Julijo. Nič več se namreč ni upal zahajati v ulico Poisson-niers, zakaj vsako srečanje z ljubljeno deklico je oba samo užalostilo.
Nenadni prihod mladega moža je Gobriandu zmedel. Ravno se je namreč pripravljal. da pojde k 1’orgesu, zato ga je Gastonov obisk nemalo vznevoljil. Takoj si je dejal, da je Levigier mladega moža obvestil o njegovih namerah.
Mladi Forges je brez odlaganju odkril nagib, ki ga je privedel k staremu pohabljencu.
..Gospod Gobriand," je rekel s trepetajočim glasom, ..povedali so mi o načrtih, ki jih kujete zoper mojega očeta."
Stari si- je kakor prej pri Levigicru napravil neumnega.
..() kakšnih načrtih?" je vprašal. ..Ne razumem vas!"
..Nikar ne tajite!" je bolestno odgovoril Gaston. „Go-spod Levigier mi je vse povedal."
..Dobro, če je tako," je pristal Gobriand. „Ako tako dobro poznate moje načrte, boste gotovo tudi vedeli, da jih nič na svetu ne more izpre-meniti."
..Gospod Gobriand, strašno sle neumsiljeni!“ je vzkliknil mladi slikar.
..Ne. samo pravičen sem! Samo zlo poplačujem z zlim; dovolj sem pretrpel. Zdaj je vrsta na Forgesu. da plača za svoje grehe!'
„Toda ali ne vidite, da bo-<lo tudi drugi trpeli z njim — drugi, ki niso nič zagrešili?”
„Obžalujem!" je mrzlo odgovoril stari. „Kaj-mislite, da sem vsa ta dolga leta s a m trpel? Ali nista z menoj trpela tudi moja žena in hči?"
,,Ali vas res moram opozoriti na to, gospod Gobriand, da ste se pred nekaj tedni oglasili pri meni s solzami v očeh in me zaklinjali, naj vam rešim hčer? Ali sem vas takrat zavrnil, ali vam mar nisem bil takoj pripravljen pomagati ?“
..Res, gospod Gaston, prav dobro sc spominjam in tega vam nikoli ne pozabim!"
„In ta spomin ne more omajati vašega sklepa?"
„Ne!" je energično odgovoril pohabljenec in odločno odkimal.
Gaston ga je nekaj trenutkov molče gledal, bolestno prizadet po tej trdovratnosti, o kateri je bil za trdno prepričan. da jo bo uklonil.
„Prav,“ je nato odgovoril. ..Vidim, da tu ni več prostora zame."
Brez vsake nadaljnje besede se je obrnil in šel.
*
Popoldne tistega dne se je Gobriand odpravil na bulvar Malesherbes. Tam se je postavil pred Forgesovo palačo in si jel s škodoželjnim nasmeškom na ustnicah ogledovati vrste oken. meneč, da bo kje zagledal Forgesa ali pa njegovo .ženo'.
,.Če jc ona svojega ljubimca obvestila, mi bo Forges brez obotavljanja odprl vrata." si je rekel. ..drugače pa me bo nagnal."
Tako premišljujoč je stopil počasi čez cesto in nato po širokih stopnicah gor v prvo nadstropje. Tam je stal pred vrati lakej Bontemps.
..Vaše ime?“ ga je uradno ogovoril.
..Gobriand — vaš gospodar me pozna!“
Lakej si je pohabljenca pozorneje ogledal, nato pa je izginil skozi velika vrata. Ni
še minila minuta, ko je bil že nazaj.
..Gospoda ni doma!“ je k i;itko ja_viI.
.. Pega vam ne verjamem." je odgovoril Gobriand. „Če gospoda res ne bi bilo doma, hi bili to že prej vedeli."
„Rečem vam, da je gospod v senatu!"
..šaljivec! Danes vendar ni se.il'< je vzkliknil Gobriand. ..Saj sem še davi to bral v listih. drugače sploh ne bi bil prišel!“
„Nu dobro, pa odložimo krinko: moj gospod vas ne utegne sprejeti. Izvolite se drugič oglasiti!"
„Prav!“ je prikimal Gobriand. ki je bil pripravljen na to, da ga stari Forges ne bo hotel sprejeti. „Če je stvar taka. pa vas prosim, da vzamete tole pismo in ga izročite svojemu gospodu. Samo svetujem vam, da s tem ne odlašate: drugače se vam zna zgoditi, da se vaš gospod še nad vami znese/'
To rekši je Gobriand pomolil Bontempsu pismo, ki ga je l)il v ta namen že prinesel s seboj.
Sluga je izginil s pismom. Preden je bila dobra minuta okoli, je bil že spet nazaj.
..Stopite z menoj!“ je povabil starca z glasom, ki je razodeval veliko osuplost. ..Predal sem gospodu vaše pismo," je rekel nato. ko je pohabljenca spustil v pred-sobje. ..Gotovo že dolgo poznate našega gospoda?"
..Najbrž del j od vas!" je kratko odgovoril Gobriand, ki se mu ni dalo spuščati sc z la-kejem v razgovor.
V tem sta prišla do Forge-sove sobe. Lakej je odprl vrata in jih za starcem spet zaprl.
Senator je hodil po sobi gor in dol.
..Česa želite?" je.trdo ogovoril prišleca. ..Kaj naj pomeni vaše pismo? .Moram z vami govoriti, na samem, ne da bi vaša žena kaj o tem vedela. Če rečeni vaša žena. imam v mislih Levigierovo ženo/ Kaj
naj to bo? Ne poznam Levi-giera."
,.Nu, nu, le počasi," se je porogljivo zasmejal Gobriand. „Če vam je Levigierovo ime tako tuje, zakaj ste pa brez odloga poslaIi pome? V pismu sem vam rekel, da bi rad z vami govoril, pa me niste dali vreči na cesto, nego ste mi odprli vrata. Od kod (a milost in dobrota ?“
Forges je spoznal, da bo to pot boj s pohabljencem trd.
.,Sedite; poslušam vas!" je rekel mrzlo. Le divji pogled njegovih oči je pričal, da v njem vre.
Gobrianda je ta hladnokrvnost osupila. Vendar je mirno zdržal senatorjev pogled in odgovoril:
,.Prišel sem. da. z vami odkrito govorim. Gospod For ges, vse vem!"
,.Bodite ljubeznivi in ne govorite v ugankah!" ga je kratko zavrnil Forges in pogledal na uro. „Ne utegnem vas dolgo poslušati. Podvizajte se!"
..Prav," jc zaškrtal Gobriand. ..Začniva od začetka. Torej to, kar bo kmalu zvedel ves svet, je v kratkem tole. Svojo kariero ste začeli s tem. da ste ubogemu delavcu, Gobriandu po imenu, ukrali dediščino več sto tisoč frankov."
..Vaša stara fiksna ideja. Poznam to istorijo. Novega nc veste nič več?"
,.l)«i se vam je to posrečilo, ste poslali v boj svojo ljubico, ki je starega Lacuda, mojega strica, zaplcla v svoje mreže — svojo ljubico, ki je postala Lacudova ljubica, prod svetom pa se je izdajala za vašo ženo in Lacudovo oskrbnico."
..Blazni ste. kakor sem zmerom trdil." je mirno odgo-ril senator, poigravajoč se z .nožem, ki je ležal na mizi pred njim. ..Nu. le nadaljujte !“
..Ne. nisem blazen, o tem so boste kaj kmalu uverili." je srdito povzel Gobriand. ..Tako st t' prišli do velikega imetja in postali vpliven mož. Ves
Pariz vas pozna in jutri boste morda že minister.'1
„To utegne držati," se je zarogal Forges.
„Vidite torej, da ni vse norost, kar rečem. Povem vam pa, da bo tega ugleda in vse te slave konec tisti mah, ko ljudje zvedo, da ni znameniti Forges, pred katerim se je vse priklanjalo, nič drugega kakor navaden zločinec.11
»Blaznost!" se je zagrolio-tal Forges.
»Ko ljudje zvedo," je s poudarkom nadaljeval Gobri-and, „da Forges ni oženjen, da je tista žena, ki živi pri njem, samo njegova metresa, da njegova otroka nimata pr. vice imenovati se po njem, ker ne more vzeti svoje ljubice za ženo, ker... ker je že poročena..."
»čenče!" je vzkliknil Forges, toda to pot ni bil njegov glas nič več tako samozavesten.
„ln če naposled ljudje zvedo, da je mož gospe Forgeso-ve neki uradnik, Levigier po imenu, ki živi v Parizu in ki vse ve, pa se ne upa govoriti iz strahu, da ne bi škandal škodil njegovemu sinu. Vidite, gospod, vse to bodo ljudje čez nekaj dni zvedeli. Sodim, da boste imeli lepo zabavo s tem."
„Prav gotovo, gospod," je s čudno krotkim glasom odgovoril Forges.
To rekši je pritisnil na gumb na mizi. Gobrianda, ki je to videl, je obšla zla siniti ja.
„Kaj nameravate poklicati ljudi?" je vprašal.
»Pogodili ste, gospod Go-briand. Le malo potrpljenja
Forgesu se je na videz vinila vsa hladnokrvnost. Milno, kakor da se stvar njega sploh ne tiče, je opazoval svojega smrtnega sovražnika.
Takrat so se odprla vrata in na pragu se je pokazal Bon-temps.
„Stopite h policijskemu komisarju tega okraja in mu sporočite, naj pride nemudoma sem.“
„Da, gospod. In kaj naj mu rečem, da se je zgodilo?"
„Recite, da gre za jako nujno stvar — za norca najnevarnejše vrste, ki ‘ga je treba takoj spraviti v blaznico. Recite, da gre za javno varnost in da se na j požuri."
„Da, gospod!" je odgovoril Bontemps in neslišno kakor je vstopil spet odšel.
,,Čc sem prav razumel," jc začel Gobriand, ki se je zaman trudil, da skrije vznemirjenje, „nameravate dodati svojim dosedanjim zločinom še novega?"
Narobe, gospod dobro delo hočem storiti."
„S tem da me zaprete v norišnico?11
..Da obvarujem človeško družbo pred vami.“
„ln mislite, da vam bodo verjeli?11 je vprašal Gobriand, ko se jc opomogel od prvega strahu.
,.Zakaj ne?" je mimo odgovoril senator.
Oba sta bila na videz mirna, čeprav je vse vrelo v njih.
„ln ste prepričani, da boste dobili zdravnika, ki vam potrdi, da sem blazen?" je ironično vprašal Gobriand.
O, ti sveta nedolžnost!" je vzkliknil Forges in se zasmejal na ves glas. »Zdravnik, ki vas bo preiskal, je eden mojih najboljših prijateljev in bo gotovo storil, kar mu bom rekel."
„In kdo je ta vrli zdravnik?11
„Doklor Longrave, oni, ki je v Boisu zdravil vašo ženo in vašo hčer.“
Gobriand je prebledel. Da. spomnil se je Lo»grava. Iz-prva ga je imel za poštenega in dobrega moža, potem pa se je moral prepričati, da je lopov in nič prida človek. Saj je bil on vzrok, da je njegova hči izgubila službo pri Ledu-cu, zaradi česar so se vsi morali preseliti v Pariz.
,,Da,“ je resno pritrdil Gobriand. Čutil je, da postaja nevarnost grozeča. »Spomnim se ga. Prav tak lopov je kakor vi.“
»Doktor Longrave,“ je pokojno rekel senator, ..je jako vesten človek in zelo sposoben zdravnik, ki uživa zlasti kol sodni izvedenec velik ugled."
Forges je namenoma govoril tako izzivalno. Hotel je spraviti svojega sovražnika tako daleč, da bi izgubil razsodnost in se skušal nad njim spozabiti. To bi bilo v komisarjevi navzočnosti najboljša voda na njegov mlin.
Toda Gobriand ni bil nič manj premeten kakor n jegov lokavi protivnik. Vedel je, ka i namerava Forges, in zasmejal se je na glas.
»Ne, ne!" je vzkliknil. »Molile se, če mislite, da se razbili'jam! Narobe, prav miren sem. ^iiccr pa," se je takrat domislil, »čemu naj bi čakal na komisarja? Saj grem lahko domov!"
»To bi vam malo pomagalo," ga je zavrnil Forges, »zakaj doma bi vas policija ravno tako poiskala in dobila kakor tu. S tem bi samo dokazali. da se bojite, in policijski komisar bi v tem videl potrdilo moje trditve, da niste pri pravi pameti,“ je govoril stari l orges, ki je v zavesti svoje moči postajal objesten.
Gobriand je bil že stopil proti vratom, zdaj pa se je vrnil. Moral si jc priznati, da mu je Forges več kakor kos.
Takrat je potrkalo in vstopil je komisar.
Najzanimivejše partije
obeli iia.šili romanov prihajajo baš zdaj, ko se dejanje razpleta. A vso to zanimivost še visoko nadkrilju-jejo velenapeti prizori našega
novega
ljubavnega
romana
:ri se odigrava med naini, ki so mu junaki
naši ljudje!
Začne se še ta mesec! Več v prihodnji številki.
Ureja Boris Rihteršič
Ruleta
(Telefonski intervju z Jeannetto MacDonuld ob premiieri njenega filma ,,Monte Carlo", ki pride tudi k nam).
..Halo, tu Jeannetta MacDo-nald ...“
..Kdo. prosim? Aha, že vem; povedali so mi, da hočete z mei)oj govoriti... Na žalost samo nekaj minut. Delamo."
„() ruleti? Saj je še nikdar nisem igrala ...“
..V Montecarlu? Še nikdar nisem bila tam. A tako, film ,Montc Carlo' mislite? Seveda, tam sem jo igrala, vendar o njej nimam niti pojma. Sicer pa ni tako težka stvar. Človek stavi na številko, najprej dobi, potem pa izgubi, kar je dobil. in šc dosti več ...“
„Prei? Prej še nisem nikdar igrala. Saj prave rulete prej še videla nisem. Časih morda na kakšni sliki, pa sc zanjo nisem dosti menila. Sploh nc igram rada takih iger. ..“
,.(). da. V ateljejih smo imeli dosti zabave s to igro. Meni je bila čisto nova in me je malo zanimala. Drugi, ki so že bili v Monteear-111, so rekli, da je bila naša igralnica na las podobna oni v Monte-carln. Pri nas znajo..."
„Čc se sploh zanimam za kako igro? O. da. Za šah. To je najbolj poštena igra. Oba nasprotnika imata enako orožje in izid ni prav nič odvisen od sreče. Igram sicer tudi bridge, vendar mi je šah ljubši, to pa zato, ker vam pri bridgeu slab partner vse zaigra ...“
..Razburjenje pri igri? Mislite, tla se pri šahu prav nič ne razburim? Če bi vedeli, kako mi začne srce biti, ko vidim, da sem zašla v past, ki mi jo je spretno nastavil nasprotnik. In kadar sama pripravim ka j zahrbtnega, kako.se bojim, tla ne bi on opazil in se mi izmuznil ..
„Sicer pit... razburjenja je pri filmu dovolj. Posebno, kadar se malo sprem z režiserjem Lubi-tsohom. On je sicer dober človek — če pa ga prime... A kaj bi vam pravila ... Čakajte, zdaj pa moram iti. Prizor, ki smo ga dopoldne snemali, bo treba ponoviti. Pravijo, da zaradi mene. Vidite, tako je pri filmu
Kako je režiser Sternberg zaslovel
Josef v. Sternberg je že star izkušen režiser. Zdaj dela z Marleno Dietrich pri Paramountu in dobiva plačo 3000 dolarjev na teden.
Uvedel ga je sam Chaplin.
Časih, še nedolgo, pa je bilo drugače. Pred leti se je preselil z Dunaja, kjer je bil eden onih pisateljev, ki jim vsi obetajo karijero, ki pa se potem nenadoma sprevržejo in puste literarno slavo.
Ko je prišel v Hollywood, je imel še srečo. Kmalu je dobil pri MGMu skromno plačano mesto moža, ki striže filme in jih lepi v harmonično celoto. Tam pa ni dolgo ostal. Hotel je priti naprej. Sam ni vedel na kakšen način si je s stradanjem in prit rgovan jem od ust prihranil 4000 dolarjev. S tem kapitalom. ki je za ameriške razmere zelo
Josef von Sternberg
majhen, je začel v pristanišču Los Angelesa snemati svoj film. — Za majhne denarje je najel nekaj igralcev, ki so bili brez zaslužka. Med njimi sta bila komik George Arthur in Georgia Hale, ki je pozneje igrala v Chaplinovem „Lovu za zlatom". Film je slikal nenaden dvig dvojice iz umazanega predmestja in potem povratek tja, odkoder sta bila prišla.
Ko je bil film gotov, Sternberg ni vedel kje naj ga proda, ker je znano, da je najtežje v Ameriki prodati kaki družbi film, ki ga ni sama izdelala. Spomnil pa se je Chaplina.
Časih se je dosti pisalo o Kotu, Japoncu, ki je Chaplinu za nekakšnega tajnika. Njemu je Sternberg potožil svoje križe, in ne zaman. Za sto dolarjev ga je pridobil za svoj načrt.
Chaplin ima namreč navado gledati skoraj vsak dan filme drugih
produkcij, ki so mu posebno všeč. Koto 'je nekega dne začel vrteti Sternbergov film. Chaplin je gledal, gledal in njegovo navdušenje je raslo od trenutka do trenutka. Film je bil res nekaj posebnega. Potem so ga gledali še njegovi prijatelji: Fairbanks, Pickfordova in Schenck. — Še tisti večer je imel Sternberg
40.000	dolarjev v rokah, kupno ceno za svoj film. Omenjeni štirje gledalci so dali vsak po 10.000 dolarjev. Sternberg je čez noč zaslovel.
V Newyorku niegov film ni doživel takega uspeha, kakor so vsi pričakovali. Američani so preveč praktični ljudje, da bi se tako hitro navdušili za novost. Chaplin pa je vendarle ohranil vero v Sternbergov talent. Pregovoril je Pickfordo-vo, da mu je prepustila režijo svojega naslednjega filma, ki pa ni nikdar stekel. Sternberg se je namreč z njo sprl in se preselil k MGMu, kjer pa ni našel pravega umevanja za svoje delo. Nato je šel k Paramountu, kjer je razen kratkih gostovanj v Evropi še danes. Njegov film ..Podzemlje", ki mu ie najbolj proslavil ime. je bil odlikovan kot najboljši film ameriške sezone 1927 z zlato kolajno in nagrado 10 tisoč dolarjev.
Zdaj študira z Marleno Dietrich nekaj vlog za nove filme te nemške umetnice, o kateri pripovedujejo, da je ena najmočnejših karakternih igralk.
..Zadnja četa“
je film. ki se odigrava v tistem času, ko si je Napoleon hotel osvojiti Evropo. V njem je naslikan boj tri-najstorice junakov, ki rešijo nemško armado s tem, da onemogočijo Napoleonu prehod čez reko Saalo in pri tem sami padejo. V to zgodovinsko zanimivo snov je vpletena še mična, tragična zgodba ljubezni med poveljnikom „čete smrti" in dekletom, ki je ostalo sredi boia med junaki v utrdbi — starem mlinu na veter.
Film je pesem ljubezni in junaštva, pesem mladosti in moči in po nosa. Pesem mladosti pred vsem čeprav jih je med junaki precej, ki niso več mladi. Dokaj romantike je v njem. tiste starinsko pobar vane romantike, ki napravi, da postane človeku toplo pri srcu in lepo:	kakor pravljica je. Trinajst
mož, trinajst bratov, čeprav jih je veter znesel z vseh strani neba. Tn njih vodja: ne vem, s kom v zgodovini bi ga človek primerjal. Morda z mladim Napoleonom, kakor smo ga gledali takrat v Gtinceovem filmu. T.e. da je tam Napoleon neko skoraj mistično bitje, med tem ko poveljnik ..zadnie cete“ živi
V filmu ga igra Conrad Veidt. Doslej smo en videli le v demonskih vlogah (Praški študent. Paganini. Orlakove roke), tu pa ie čisto drugačen. Tu ie naraven. Niegova partnerica je Karin Evans, inlada igral-
Elitni Kino Matica
Telefon 2124
Zadnja četa
drama iz Napoleonovih časov. V Klavni vlogi slavni nemški umetnik Conrad Veidt in Karin Evans
On ali jaz
velika kriminalna drama. V Klavni vlogi mojster kriminalnih vlog Harry Piel, ki igra dve vloKi: pustolovca in princa. Njegova partnerica dražestna Olivia Fried.
Vihar na Moiitblaneu
silna alpska drama, posneta pod vrhom Montblanca. V glavnih vlogah Leni Riefen-stahl in Sepp Rist in znani letalski akrobat Udct, ki pristane z letalom na ledeniku.
Tom®,v drotiiu
ka, ki je prvič stopila v ospredje s tem filmom. In drugi? Sicer skoraj sama neznana imena, a vendar igralci, ki vedo, kaj se pravi igrati.
Film je eden tistih, ki si ga je vredno ogledati.	B.	R.
Filmski drobiž
Družba MGM je dobila naslov dvornega dobavitelja našega dvora.
Komponist Oskar Strauss, ki se je (iolgo mudil v Ameriki pri MGMu se je te dni vrnil na Dunaj.
S i d C h a p 1 i n je polbrat Char-lieja Chaplina.
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Kdo je režiral film „Monte-carlo"?
2. Kdo igra glavno moško vlogo v filmu „Vihar na MontBlancu“?
>. Pri kateri družbi igra Mau-riee Chevalier?
4. Pri kateri družbi igra Joau C 'ra w lordova?
5. Katera slovenska operetna pevka je pela v filmu „Pesmi je konec“?
Rešitve vprašanj, ki jim mora biti priložen kupon št. 7, sprejemamo prvih šest dni po izidu lista. Med K) izžrebanih reševalcev razdelimo za nagrado
20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ
Na vprašanja v peti številki so tile odgovori pravi: t. Častnik; 2. Greta Garbo; v Leni Itiefenstalil;
4.	Karl Lamač; 5. Paramount.
Nagrade je žreb prisodil takole:
s slik: Milena Rozman, Ljubljana;
4 slike: Saša Petrič. Ljubljana;
■> slike Ivan Milinijevič, Kutina;
2 sliki:	Vikorija Aplenc, Ljub-
ljana;
po eno sliko: Minka Zupan, Bled; Roza Krajnčič, Krčevina; Joško Bernik, Bogateč; Ivana Gerdej, Jesenice; Silva Korenova, Ljubljana; Francka Mihelič, Javornik.
Nagrade smo izžrebanim že poslali in jih prosimo, da nam njih prejem potrdijo, ko spet pošljejo rešitve.
Kako je treba pozimi živeti
Skoraj vsakdo je pozimi prehlajen ali pa še lilije bolan. Ko bi ljudje vedeli, kako lahko je to preprečiti. ne bi bilo niti pol toliko obolenj, kakor jih imamo zdaj. Treba je ie paziti na obleko, kurjavo, pred vsem pa na ureditev življenja pozimi.
Pogoj zdravja je zrak. Tudi pozimi. Čeprav je mrzlo, je treba vendar vsak dan vsaj enkrat sobo, kjer stanuješ, prezračiti. Kratek prepih pri tem zaleže več kakor dolgotrajno odpiranje in zračenje. Stene in pohištvo se pri tem le malo shlade." Mrzel zrak pa se itak hitro spet ogreje.
Temperatura v zakurjeni sobi nuj nikdar ne presega 18 stopinj Celzijih Za otroke je lahko še malo nižja, za stare ljudi pa malce višja. Otroci postanejo v prevroči sobi zaspani in leni. Najbolje je, če jim prepoveš čepenje pri peči. Če jih zebe, naj telovadijo: tako 'se nujni-t rejo segrejejo.
In zunaj? Pravilo nuj ti bo: noge tople, glavo mrzlo! Nikdar ne pojdi ven v mokrih nogavicah in čevljih, nikdar si preveč ne zavijaj glave. Ibizi samo, da ne ozebeš v nos ali v ušesa. Goji šport, pred vsem sankanje in smučanje. Kadar nehaš, pazi, da se ne prehladiš. Če si vroč, nikar ne stoj na prepihu, ampak se giblji, ali pa naglo stopi domov. Če si prepoten, se preobleci, ker se najhitre-
n
L- Ol ^/7 & lOj
/) A
c:/60
«/
tVL Vi n C
W fi-
ni
Samo pri A.PI^EIL©© LJUBLJANA, Marijin trg.
je prehladiš, če stojiš poten ha mrazu. Doma ne sedi takoj k peči, posebno če te zebe, sezuj čevlje, in obuj copate.
Če si prehlajen, lezi v posteljo, spij skodelico ali dve vročega čaja in se prepoti. Perilo imej zmeraj volneno. V čevlje deni časopisni papir. da ostanejo topli.
To so najboljši migljaji za ohranitev zdravju pozimi. In poceni.
Ravnanje z rokavicami
P r e o z. k e rokavice razširiš najlepše tako, da jih zaviješ najprej za nekaj ur v vlažno krpo, potem pa natakneš na roke in si jih na njih posušiš.
Rokavice iz usnja očistiš takole:
Bele rokavice, ki so le malo umazane. osnažiš z radirko. Drugo sredstvo, ki je najbolj znano, je bencin. Mnogo boljše pa je snaženje z mlekom, ki si mu dodulu nekaj kapljic etra ali salmijakovca. Pri tem postopku jih s tekočino ni treba namazati. ampak jih položiš na čisto krpo. Potem vzameš cunjico, jo pomočiš v mleko s salmijakovcem, potegneš z. njo še nekajkrat po kosu mila in potem dobro nadrgneš z njo rokavico. Umazanija se sama raztopi, zato je treba brisati zmeraj z drugim koncem cunjico. Posebno pazi na konce prstov. Ko so rokavice znotraj in zunaj popolnoma čiste, jih obesi, da se posuše. Pri tem naj te ne moti, da so v mokrem stanju rumene barve. Rokavice drugih barv bodo potemnele, in jih posušiš kakor nove. Na ta način osnažene rokavice pri sušenju ne postanejo t rde.
Č r n e rokavice iz usnja dobe svoj stari lesk. če jih namažeš z nekaj kapljicami in zdrgneš z laškim oljeni, ki si mu zaradi barve dodala nekaj kapljic črnila. Barve ne iz-gnbe.
B a r v a s t e rokavice iz usnja natakni na roko in otri s terpenti-novim špiritom. Potem jih na zraku posuši.
Usnjat e rokavice lahko sama trpežno pobarvaš. Najprej jih v mlačni milnici operi iu ožmi. Kupi barvo, jo raztopi in dodaj žlico soli. V tej raztopini pusti potem rokavice pol ure'in jih večkrat obrni. Potem nuj ostanejo v barvi, ki se hladi najmanj eno uro. Ko jih vzameš ven, jih izperi v vroči milnici in posuši.
Usnjate p r a 1 n e rokavice operi v milnici, potem jih izperi v mrzli
vorli in posuši. Ko so suhe, jih enakomerno ovlaži s citronovim sokom in na debelo posuj s salovcem. Ko 'nso sulic, jih premečkaj, da postanejo spet mehke.
:	Da se na k o 11 c u p r s t o v ne
narode'prehitro luknje, kupi nekaj daljše rokavice in vloži malo vate.
Juha z lečo
Potrebščine: Pol kile leče, 3 ali 4 žlice kislega zelja, 3 ali 4 veliki krompirji, zelenjava za juho, začimbe, žlica moke, čebula, mast.
Lečo, ki si jo že prejšnji dan namočila v mlačni vodi, deni z zelenjavo v svežo vodo in jo kuhaj dobro uro, da se na pol omehča. Potem dodeni krompir, ki si ga razrezala v kocke, zelje in začimbe. Drobno razrezano čebulo duši z moko v vroči masti, priIij juho leče in oboje zlij na lečo. Ta juha je zelo redilna.
Smetanov narastek
Potrebščine: Pol litra sladke smetane, četrt litra surovega mleka, 14 dek moke, 10 dek sladkorja, štiri jajca, eitronov olupek in vanilinov sladkor.
Rumenjak, sladkor, začimbe, smetano in kislo mleko dobro stepi, dodaj po malem moko in na koncu sneg iz beljakov. Vse skupaj deni v pekač, ki mora biti dobro namazan z maslom, in postavi v pečico, kjer naj se peče dobro uro na ne prehudem ognju, ( e hočeš, lahko dodaš še nekaj sekljanih mandljev ali rozin.
Sirov štrukelj
Potrebščine: 30 dek moke, 6—8 dek margarine ali druge masti, 6 dek sladkorju,-! jajce, I zavojček dr. Oetker-jevega pecilnega praška,
I osoljek. osminka litra mleka.
Nadev : 14 dek surovega masla ali druge dobre masti, 14 dek sladkorja, pol zavojčka dr. Oetker-jevega vauilinovega sladkorja, I nožna konica soli. 4 jajca, pol kile sira in osminka litra smetane.
Priprava: Iz moke, margarine ali druge masti, sladkorja, jajca, pecilnega prašku, soli in mleka namesi na deski testo, ki ga ugneti kakor mashmo testo in pusti pol ure stati, ituzvaljej ga nato do debelosti pol cm. obloži s spodnjim nadevom in zapogni testne icbove čez: nato pomaži testo / beljakom in peci štrukelj počasi v pečici. Spečenega po-
žfrssfet
tKvVMlii
najictidiuflt
KlItARNAfT-DSU
HU»QAHA DAlNAimOVAl!
tresi s sladkorjem in razreži na kose.
Nadev: Premešaj surovo maslo ali mast s sladkorjem, vanilinovim sladkorjem, soljo in rumenjaki, primešaj sii' in smetano ter končno še na rahlo sneg iz 4 beljakov.
Ž i v č n o bolni m in otožnim nudi mila naravna J' r a n z
J o s e f o v a", voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po skušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo „F r a n z J o s e f o v e“ grenčice pri tež-kih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. „F r a n z J o s e f o v a“ voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nervozni
umirajo zgodaj!
Ste li opazili pri sebi četudi le tupatam katerega izmed nasledniib znakov bliža* joče se živčne oslabelosti?
Hitro razburjenje, nerazpoložen je drgetanje udov, nemirnost, utripanje srca, omotični napadi, tesnobnost, nespečnost, nemirne sanje, neobčutljivost posameznih telesnih delov, plašljlvost, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj so Vaši živci resno oslabljeni in potrebnjejo okrepila.
Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oalabe-lost, vabim Vas, pišite mi! Radevolje Vam
Zdsfons in noštntne proslo enostaven način odKrijcin
ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
kako slabosti Vaših živcev odpomočl.
^ ®. nsčin prinese obem m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. To dokazujejo tudi mnenja zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno
knjigo popolnoma zastonj.
Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas!
Ernst Pasternack, Berlin. SO.
MlhaelHrchplatz No 13. Abt 505,
112 A		B	KRIŽANKA C D E F				G	H I	
1	■							B	
2					■				
3								B	
4									B
5				m	B		B		
6							B		
7						B			
8						B			
9					m	B				
10'			B						
11		■						B	
12	■			m					
13			b						
u
a>
>
B
cS S
Ut
ca >
o ____w tn «v vini m o i-
L1UBL1ANA
o
s
Hh
(C
O
is
99
KUVERTA
Rešitev križanke v zadnji številki
Vodoravno:	1.	Strelovod; 2. Tra-
gedija; 3. Riko, tek; 4. Apanaža; 5. To. Semit; 6. El, pika;	7. Giseli,	no;	8.	Iturup,
na; 9. Janina,	ar;	10. Anal,	re;	11.	Pater;.
12. Ujeda, osa;	13.	Maraton.	Navpično:
A. Strategija;	13.	Tripolitanija;	C.	Raka.
Suna, er; D. Egon, Beril, da; E. Le, as, Hun, Pat; F. Od, žep, para:	C.. Vitamin, Eton;
II. Oje, Ikona, es; I. Dakota, Ararat.
Vodoravno:	1.	Para;	2.	Gruda;
Pripadnik mongolskega plemena;
3.	Del sveta; 4. Evropsko gorovje,
5.	Predplačilo; egiptovski bog; 6. Ime Romunije za Rimljanov; 7. Civilizacija; Adamovo rebro; 8. Element; čaronvik; 9. Žensko ime; beneško obrežje; 10. Nemška pritrdil-nica; barvilo; 11. Slaven izdelovalec gosli; 12. Del kolesa; razkošje; 15. Mesto v Srbiji; reka v Črni gori.
Navpično: A. Pokrajina v Mali Aziji; B. Bajeslovna kraljica; predlog; C. Način zdravljenja; kvarta; D. Denar; žensko ime; am; E. Veznik; moško ime; rimski pesnik; F. Razstrelivo; prvina; G. narobe otok v Zapadni Indiji; pokrajina v Italiji; 11. Reka, v Birmi; an; I. časo-incr; pokrajina v Španiji.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19
En gros — en detail.
Dežniki vseh vrst. Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. Velikanska izbira. Skrajne cene.
CE NIMAM DOBRE. KAVE DOBITE DNEVNO 3VEŽE PRAŽENO LE
om tvd. B MCTCH
imiuM, mmov trg s.
Krasna, primerna, mala in velika
darila
v bogati izberi pri
Iv. Bonač, Ljubljana
Oglejte si razstavo!
PAiA aparate in rUlU potrebščine
dobite v največji izbiri pri
Drogeriji „Adrija”
Mr. Ph. 'S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte cenilci
n
Blagovna znamka
»Svetla glava“
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Kadi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
..Znamka Oetker“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-iev vanillnov prašek Dr, Oetker-iev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitljenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-iev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da sc dobe pristni Dr. Oetker-Jevi fabrlkati, ker sc cesto ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne In močnato jedi. pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj,
Sartlie, torte in pecivo, ialčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali Ireni slrokom dobre vanilije.
Ako se pomeša % zavojčka Dr. Oet-kcr-Jevega izbranega vanllinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja is se dasta I do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna hijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in r.ajfinei-ših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort i. t. d.
Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — In ker Je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-Jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost ni tovarno
DR. OETKER. MARIBOR.
Izdaja za konsorcij „Roinana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.