f oetmua T golovinl/' Leto XII., štev. 169 LJubljana, sobota iS. julija 1931 Cena 2 Din Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen» burgova ul. 3- — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 7S.180 Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125. in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Zeppelin odplul na severni tečaj Pričetek nove polarne ekspedlclje z zrakoplovom — Slovo voditeljev po radiju — Sestanek na severnem tečaju Friedrichshafen. 24. iuliia č. Danes dopoldne ob 9. je startal zrakoplov »Gro; Zeppelin* k svojemu 6-dnevmemu Doletu v nolarno ozemlie. Kakor vsak daljši Dolet »Grofa Zenoelina« ie Domen.il tudi današ-n i i start za nemško javnost velik dogo-dek tem boli ker ie tokratna eksoediciia na Severni tečaj združena ne samo z važnimi preizkušnjami n sposobnost; zrako-n'ova za take polete, marveč tudi z veleva žnlm I znanstvenimi raziskovanji. Že davne nred napovedano uro se ie zbrala na letališču ogromna množica občinstva. Točno ob 9 so notezmli zrakoplov iz hangarja. nakar so se udeleženci eksnediciie poslovili od svojcev. Predno so stooili v gondolo, so imeli no radiiu kratke govore, ki so iih prenašaili. do vsej Nemčiji ter tudi v Avstriin in Švico. Prvi ie spregovoril dr. Eckener. ki ie ornenial. da ie Drvi sprožil ideio poleta v arktično ozemlje noko.ini grof Zeooei:n sam. izumitelj no njem imenovanih zrakoplovov. Že on se ie zavedal, da ie zrakoplov naiDripravnejše sredstvo za take eks-pedicije. »Mi odhaiamn danes, da uresni-č mo to nieeovo idcio. Pot nas bo vodila vzhodno cd Beleča otoka, torei Dreko še porxilnoma neznanega in neraziskanega ozemlja.« Eckejier j.e končno obžaloval, da v času. ko se ves nemški narod bori 7i svoie ?olo živlieive. ne more biti za ta rolet tako velikega zanimanja, kakor bi bi'o siccr. Toda kliub svoji bed: nemški narod ne sine zanemarjati znanosti, ako hoče o:uvati svojo individualnost. Drug; ie crovoril kaoetan Lehmann. ki je >' davnem opisoval tehnično ureditev zrakoplova, nakar ie ruski profesor Sa-moj.lovič orisal znanstveno stran ekspedi-c ie in raglasil. da odhaia na pot v trdni veri. da bo rodila eksoediciia za zjiano^t neprecenljive uspehe. Naposled se 'e dr. Eckener v imenu celokupne posadke no-Iarne eksnediciie poslovil od vsega nemškega naroda in dal znak za vstop in odhod. Med burnim ploskanjem in vzklikaniem ogromne množice se ie zrak o ol o v dvignil in Dolagoma izginil v severnovzhodni smeri. Jutri bo Drisoel v Leningrad. od koder bo krenil v ponedeljek Droti severu. Istočasno. ko ie startal Zeppelin. ie odoluia iz Plvmoutha Dodmornica »Nautilus«. ki namerava prav tako kreniti na Severni tečai in se tam obenem z ruskim oaruikom »Mahgin* sestati s »Zeonelinom«. Humoristična epizoda Friedrichshafen, 24. julija s. Pred startom »Grofa Zeppelina« se je pripetila mala humoristična zgodba. Nenadoma so opazili da, znanstvenega vodje ekspedicije, ruskega profesorja Samojloviča, nikjer ni. čas odhoda se je vedno bolj in bolj bližal. Naposled so ga našli v briv-nici bližnjega hotela, kjer se je v vsej naglici dal briti. V zadnjem trenutku pred startom je pritekel ves upehan, stopil pred mikrofon in začel svoj govor. Zrakoplov v Berlinu Berlin, 24. julija. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je danes popoldne ob 16. prispel v Berlin in tako končal prvi del poleta v polarne kraje. Zrakoplov je pozdravila velika množica, ki se je zbrala na letališču Staaken. Po dveh urah križarenja nad mestom, so pritrdili zrakoplov na stolp za pristajanje. Zrakoplov bo nadaljeval jutri zjutraj ob 3. polet v Leningrad, kamor bo prispel v soboto zvečer. Španija na predvečer nove revolucije? Položaj je skrajno napet - V Sevilli se nadaljujejo krvave borbe - Sindikalisti pripravljajo velik puč? RAZHOD DRŽAVNIKOV IZ LONDONA Nemci In Francozi so tudi odpotovali skupno - Najrazličnejše sod be o londonski konferenci - Tretja etapa v Berlinu M-idrid, 24. julija, d. Odlok vlade, s katerim se razpuščajo anarhistične in komunistične delavske organizacije, je izzval v revolucionarnih krogih največje ogorčenje. V vladnih krogih izražajo bojazen, da pripravljajo sindikalisti velikopotezen puč. Policija je v toku včerajšnjega dne izvršila celo vrsto hišnih preiskav pri znanih revolucionarjih ter je našla mnogo zelo obremenilnega gradiva. Nad 500 sindikalistov je bilo aretiranih. Madridska garnizija je v najstrožji alarmni pripravljenosti. Vse važnejše postojanke v mestu je zasedlo vojaštvo v polni vojni opremi. Vsa vladna poslopja so zastražena in zavarovana s strojnimi puškami in topovi. Vojaške patrulje ustavijo na ulicah vsakega sumljivca in ga takoj preiščejo, ali nima morda orožja. Po poročilih iz Seville se tam nadaljujejo krvave ulične borbe med stavkujo-čimi delavci in civilno gardo. V borbi je bilo do sedaj ubitih okrog 20 ljudi, med njimi tudi kapetan civilne garde. Do prave bitke je prišlo zopet v pretekli noči, ko je policija dognala, da so se komunisti utaborili v neki kavarni. Ko se kljub ponovnim pozivom niso hoteli raz-iti, je prišlo vojaštvo, ki je poslopje s topovi razstrelilo. Vsi, ki so bili v poslopju, so mrtvi. Računajo, da je bilo pri tem ubitih okrog 50 ljudi. Nad mestom krožijo neprestano vojaška letala, ki streljajo na vsako večjo skupino. Položaj je skrajno napet in vsak hip lahko pride do izbruha nova revolucija. Avstrijsko-nemška carinska unija je nedopustna Francosko stališče v Haagu — Nameravana unija spravlja avstrijsko neodvisnost v nevarnost — Tudi Nemčija je vezana na saintgermain- sko mirovno pogodbo Ilacg, 24. julija, s. Na današnji seji mednarodnega sodišča je pričel francoski zastopnik dr. Paul Boncour svoj govor. Poudarjal je, da je nameravana carinska unija v nasprotju z načelom evropske unije, ker po spomenici francoske vlade, ki je zavzela inicijativo za ustanovitev evropske unije, take carinske unije vedno povzročijo konflikte, ker so vedno naperiene proti državam izven carinskih unij. Zaradi tega je razumljivo, da je povzročila vest o nameravani carinski uniji veliko vznemirje« nje baš v času, ko so se vršile priprave za evropsko unijo. Ta projekt se protivi saint-germainski in versajski mirovni pogodbi ter ženevskemu protokolu. Za prepoved v smislu člena 88. saintgermainske mirovne pogodbe mora za Avstrijo veljjati ne samo vsako dejstvo, s katerim se direktno opušča avstrijska neodvisnost, temveč vsak čin, ki bi mogel direktno ali indirektno spraviti to neodvisnost v nevarnost. Nemčija je v versajski mirovni pogodbi priznala neodvisnost Avstrije in je zaradi tega tudi vezana na določbe saintgermainske mirovne pogodb«* izredna pooblastila madžarski vladi S posebnim zakonom zahteva vlada od parlamenta široka pooblastila za nadaljnje sanacijske ukrepe Budimpešta, 24. julija. AA. MTI poroča: Snoči je ministrski svet sklenil, da predloži danes parlamentu zakonski načrt ki o!>sega 4 dele. V prvem delu se obravnavajo ukrepi, ki jih je vlada dozdaj izdala v interesu gospodarskega reda in dela v rirSsv-i. Istočasno se vlada pooblašča sa iz-danje novih odredb v isto svrho v dobi go-sorčarske in finančne krize. Drugi del pri-n?ša ukrepe za zagotovitev ravnotežja v proračunu in znižanju izdatkov ter zvišanje dohodkov. Tretji del predlaga ustanovitev parlamentarne komisiie. ki bo nad-ztraja delo vlade v teh vprašanjih in ki bo njen posvetovalni organ, četrti del prinaša razne odredbe v izpopolnitev madžarskega kazenskega zakona. Med o rušim predvideva tudi kazni za širjenje alarmant-3'h vesti. Potres v Bolgariji Sofija. 24. julija, p. V okolici Petroni-ma so v pretekli noči občutili močan potres. Gibanje zemlje je bilo tako močno, da se je nekaj slabših stavb in mnogo dimnikov porušilo. Po dosedanjih vesteh človeških žrtev ni bilo, pač pa je zavladala med prebivalstvom taka panika, da so litidie bežali na vse strani. Vso noč so prebili na prostem in si tudi še danes iz strahu pred novim potresom niso upali domov Samomor nemškega bančnika Frankfurt n. M., 24. julija AA. Bankir Veiler je napravil samomor Izpil je vero-nal. Ta korak je napravil zaradi^ tega, ker ni mogel obvladati finančnih težlkoč. Rotbermereova nasrrada madžarskima letalcema Budimpešta 24. julija. AA. Grof Bethlen je snoči v imenu lorda Rothermeera predal letalcema Magyaru in Endreszu znesek 10 tisoč dolarjev, ki jih je namenil lord Ro-thermeree kot nagrado tistemu madžarskemu letalcu, ki preleti Atlantik od New-yorka do Budimpešte brez pristanka. Pri tej priliki sta bila letalca gosta grofa Bethlena na intimni svečanosti, ki jima jo je priredil v predsedniški palači. Grof Bethlen in ostali gostje so se z letalcema živo razgovarjali. London, 24. julija, č. Tekom današnjega dne so inozemski državniki, ki so se udeležili londonske konference, odpotovali. Prvi je zapustil angleško prestolnico francoski zunanji minister Briand, ki je davi ob 9. sam odpotoval v Pariz. Pol ure pozneje so odpotovali s posebnim vlakom belgijski delegatje. Ob 11. so krenili iz Londona v skupnem vlaku ostali francoski delegati z ministrskim predsednikom Lavalom in nemški delegatje s kancelarjem dr. Briiningom na čelu. Na kolodvoru so se poslovili od njih Macdonald, Henderson, Stimson in Mellon. Angleški listi smatrajo za dokaz velikega zbližanja, da so francoski in nemški delegatje kakor iz Pariza v London potovali skupno tudi iz Londona, in sodijo, da se bodo še spotoma nadaljevali razgovori, nanašajoči se na politično in finančno stran francosko-nemškega sodelovanja. Italijanski zunanji minister Grandi, ki bo ?r.purtil London še le zveč'f, je imel danes dolg sestanek z grškim ministrskim predsednikom Venizelosom. Pred odhodom iz Londona je imel nemški kancelar Bruni ug v hotelu razgovor z znanim finančnikom Spraguom, ki je ameriški svetovalec v angleški državni banki in bo najbrže član komisije bančnikov, ki bo po nasvetu londonske konference odpotovala v Berlin. Sprague je dejal, da upa v skorajšnjo gospodarsko obnovo Nemčije. Nadaljevanje konferenc v Berlinu Pariz. 24. iul. AA. DrugI sestanek nemških m francoskih ministrov bo oo Sasooisttth poročilih v Baden-Badnu. ko bo tam avgusta mednarodni tekmovalni teden. Poročalo. da sta se Lava! in Briininz sporazumela o tem sestanku pri kosilu na parntku. s Katerim sta se oefiali nemška in francoska delegacija preko Rokavske-za preliva v Calab. Pariz, 24. julija, d. V tukajšnjih krogih ne pripisujejo skorajšnjemu sestanku državnikov v Berlinu skoro nič manjše važnosti kakor konferencam v Parizu in Londonu. V Berlinu se bodo v začetku prihodnjega tedna sestali nemški državniki z Macdonaldom in Hendersonom ter s Stim-sonom in Mellonom z ameriške strani. V pariških krogih ne dvomijo, da se bo pri tej priliki nadaljevala raiprava, aapričeta v Parizu in Londonu in da se bo v Berlinu napravil nov korak na potu zbližanja Nemčije in Francije v okviru splošnega: mednarodnega sodelovanja Na ta način se bo v Berlinu pripravila atmosfera za poznejši poset francoskih državnikov, ki se bo kakor se zaenkrat predvideva vršil najbrže v drugi polovici avgusta, ki se bo tudi že pokazalo, kakšne uspehe bodo rodili ukrepi in skleni lon-donske konference. Berlin, 24. julija, g. Državni kancelar dr. Bruning in dr. Curtius bosta šele v soboto dopoldne prispela v Berlin, ker se vračata preko Dowra in Calaisa, da moreta še razpravljati z ministrskim predsednikom Lavalom. Ameriški državni tajnik Stimson se pričakuje v Berlinu v soboto popoldne. Njegov poset se smatra kot neoficijelen, vendar pa je predviden obisk pri predsedniku Hindenburgu. Dalje je predviden sprejem pri kancelarju in zunanjemu ministrstvu. V ponedeljek zjutraj prispe angleški zunanji minister Henderson, ob 17. uri pa z letalom ministrski predsednik Macdonald. Berlin. 24. juiija. s. Komentarji listov se baviio danes z odnošaji med Nemčijo in Francijo, ki so bili nstvar'eni Dri londonskih in pariških pogajanjih. »Berliner Ta-geblatt« pravi, da hoče Francija očividno z Nemčijo sama razpravljati o nemško-francoski zadevi. Kljub temu bi bila mogoča rešitev, ki bi bila evronska in zaradi tega za vsako državo sprejemljiva. Mogoče bi bil to še prvi korak za ustvaritev ženevske utopije o Panevropi. Pariški tisk za popoln sporazum z Nemčijo Pariz, 24. julija, č. Pariški tisk danes obširno komentira rezultate londonske konference in naglaša, da je bila s tem zaključena 14dnevna diplomatska akcija za rešitev nemške finančne krize. Komentarji so deloma različni, vendar pa se naslanjamo vsi več ali manj na izjavo, ki jo je podal po zaključku konference v Londonu ministrski predsednik Lava!. Celo najbolj ekstremnl nacijonalistični listi priznavajo, da se je Laval v Londonu držal izborno in da je to prva konferenca, na katPri Franciji ni bilo treba doprinesti novih žrtev. Neglede na mnenje, ki ca imajo poedini listi o vzrokih in posledicah nemške finančne krize, pa soglasno ugotavljajo, da brez harmonije med Nemčijo in Francijo ne more biti mira. Razgovori, ki so se vršili med nemškimi in francoskimi državniki, s® odprli pot k sporazumu in Pertinax naglaša v >Journaln<. da se mora sedaj nadaljevati začeta akcija vse tako dolgo, dokler ne pride do popolnega sporazuma med nemškim in francoskim narodom. Francoski finančni minister o uspehu konference Pariz, 24. julija s. Finančni minister Flandin je londonskemu posebnemu poročevalcu Affencije Havas dal naslednjo izjavo: »Londonska konferenca se je končala v atmosferi dobre volje. Lahko bi bila več dosegla, kakor je. Niti Francozi niti Američani pa niso mogli dopustiti, da bi se razpravljalo o reviziji medsebojnih obveznosti. Konsolidacija starih in ustvaritev novih kreditov je zadeva bank, ne pa vlad. Vse, kar se more zahtevati od vlad, je, da sodelujejo pri obnovi. Boij kakor kdaj, je sedaj odvisno od dolžnikov, da si prizadevajo, da se zaupanje poveča. Ne morem govoriti o vprašanju, ali se more sedanja evropska kriza rešiti samo s sredstvi, ki so bila predlagana v Londonu. Ako je to mogoče, tem bolje, ako pa ne, bo potrebno uporabiti ona sredstva, ki smo jih v Parizu predlagali. Kakor upam, nam bo javno mnenje hvaležno, zlasti ministrskemu predsedniku La-valu, da smo trdno vztrajal: na svojem stališču, čigar utemeljenosti sploh ni nihče. zanikal, :n da smo obenem pripravljeni k moralnemu zbližanju, ki pripravlja boljšo bodočnost.« Proračunski minister Pietri je podal izjavo, v kateri je izrazil mnenje, da so dogodki na londonski konferenci in dejstvo, da se bo v bodoče položaj v Nemčiji opazoval od ostalih držav z interesom, povzročili, da se je zaupanje v Nemčijo zopet oživilo in da se je napravil konec bega kapitala iz Nemčije. »Najvažnejša dogodka sta vzpostavitev iskrenih odnošajev med Nemčijo in Francijo ter razčiščenje zastrupljene atmosfere; v tej smeri moremo še mnogo pričakovati,« je zaključil minister. Sodbe angleških listov London. 24. julija. AA. Današnji angleški listi upajo, da bodo olajševalna sredstva. ki iih ie določila konferenca, dosegla svoj namen. ČasoDisi so zadovoljni, da ori«ie do ponovnih prijateljskih razgo-vorov med nemškimi in francoskimi ministri. obžalujejo oa. da so se delegati razšli, ne da bi proučili širša vprašanja finančne krize. »Times« pravijo, da so priporočila konference poslovnega značaia. Vendar ni odkritos-rčna razprava aH vsaj obljuba, da bodo iesen.i razpravljali o reviz-iii vojnih dolgov m reoaracij zelo razjasnila temno evropsko obzorje. Resnično uoaooln znak je Ma izjava ministrskega predsednika Lavala. da upa. da se bodo razgovori z nemškim kancelar.iem Briiningom nadalie-vali in zaključili s politiko francosko-nemškega sodelovanja. Konservativni list »Morningoost« meni. da bo odbor bančnikov stalno nadzoroval položaa v Nemčiji, opozoril svet na eventualne nove nevarnosti in zbujal zaupanje. Konferenca ie bila oaliativna in nc zdravilna SforiHa ie. kar bilo zaenkrat mogoče. Dotaknila pa se ni osnovnih vzrokov. Prav tako ni intervenirala za znižanje bremen vojnih dolgov na mero. ki bi jo nemško gospodarstvo lažie preneslo. Ameriško iavno mnenje, ki bi mu pripadala v tem vprašanju glavna iniciiativa. še ni zrelo za tak potek. Prav zato ni konferenca razpravljala o temeljnih vzrokih. Vendar bodo morali načeti to vpra-šanip nre.i ali slej. čimorei. tem bolje. Vladni delavski list »Dailv Herald« pravi. da »c konferenca v svojih tesnih mejah storila, kar ie mogla. Vendar ie olai-Sanie. ki ga ie prinesla, le začasno. Permanentna akcija, ki naj bi načela celotni problem vojnih dolgov in reparacij, ie bistvenega pomena Državnik, ki bi zarad] pomanjkanja poguma drugače ravnal, bi zakrivil veleizdajo na svoji domovini in svetu. Liberalni »Manchester Guardian« ie vznevoljen zaradi omeienega uspeha konference vendar oa ugotavlja r zadovoljstvom prisrčno izmenjavo misli med Lavalom in Briiningom. Francosko stališče do Nemčije ie sicer še prav tako nepo- mirliivo in vznemirljivo kakor ie bilo. vendar moramo s tem računati. Ce ie londonska konferenca le malo storila za boli-še oduošaie med sedanjimi načelniki francoske n nemške vlade, se ni vršila zaman. Konservativni »Dailv Telegraph« smatra konferenco za korak naorei. čeprav majhen. Kar ie storila, ie obnovilo zauoanie v gosoodarsko stabilnost Nemčiie in Evrope. Važni rezultati krize so bili. da se ie ameriška vlada Driključila politiki obnovitve sveta in da i« snravila nemške In francoske voditelje v tesne in odkritosrčne odnošaie. Liberalne »Dailv Ne\vs« se ne striniaio z mnenjem, da se ie konferenca oonesre-čila. in ooudariaio dejstvo, da ie zbližala Nemči.io in Francijo. Soorazum med tema državama ie resrnično neobhodno potreben za zdraveišo Evropo. Hoover Je zadovoljen Washington, 24. julija, d Na \Vallstree-tu smatrajo rezultat londonske konference-za dokaj nezadovoljiv. Vendar pa poudar« jajo. da je bolje nekaj kakor nič. Odmev londonskega neuspeha se najbolje kaže na borzah, kjer eo začeli tečaj rapidno padati. Predsednik Hoover je podal londonsk' konferenci naslednjo novo izjavo: »Londonska konferenea je ustvarila pod« lago za gospodarsko stabilnost Nemčije. Finančni program, ki se v prvi vrsti tiče bančn h in kreditnih odnošajev. se da mnogo bolje rešiti s sodelovanjem mednarodnih bančnikov, kakor pa od vlad, kojih interesi si zelo nasprotujejo. Tak temelj sodelovanja jamči že v naprej za uepeh*. V Londonu sprejeti program dopolnjuje moratorij za vojne dolgove in reparacij®-Uspeh teh ukrepov naj pomaga nemškemu narodu in mu da poguma, da s 6vojo 'ndu« strijo premoetj izredne težkoče in okrepi svoj kredit. Ta program bo mnoco pripo* mogel k naglemu omiljenju svetovne depre* sije, ker bo odpravil najvažnejši element krize v Srednji Evropi.« Hoover je zaključil 6vojo izjavo s pri« znanjem Lavalu, Macdonaldu in Briiningu in s poudarkom, da je bila londonska kon« ferenca lep primer duha oprave in spora« zuma med narodi. Odbor strokovnjakov še posluje London, 24. julija, s. Odbor strokovnja« kov se je danes zopet sestal ter nadalje« val raizpravo o vprašanju reiparacijsk h stvarnih dajatev v rkviru Hoovrovega mo» ratorija. Pričetek pogajanj med bančniki Berfin, 24. juiija. g. Zastopniki velebank v Berlinu so že odpotovali v London, kjer bodo vodili prolongacijska pogajanja z«, kratkoročne kredite. Tudi Švica je izjavi* la, da je pripravljena prolongirati nemške obveznosti, zahteva pa obrestno mero 4 in tričetrt, namesto 3 in pol. Nemška državna banka za sedaj ne namerava zvišati diskonta. Položaj državne banke se je v zadnjem tednu z dotokm približno 2C0 milijonov mark bankovcev izboljšal. Štedenje v nemški armadi Berlin. 24. iuliia. AA. Velika cosrodar-ska kriza, ki ie zaiela Nemčijo, se čuti tudi v voiaških krogih. Vojni minister je prepovedal vse vojaške vaie izven gaml-zii. Prav tako so omejili potovanja častnikov na najpotrebnejše. Pričetek poročnih svečanosti v Sina j Čestitke nevesti princesi Ileani - Med svatbenimi gosti je tudi Nj. Vel. kraljica Marija Sinaja, 24. julija. M. V romantičnem letovišču rumunske kraljeve rodbine, v Si-naji, so se danes pričele velike svečanosti ob priliki poroke rumunske princese Ileane z bivšim nadvojvodom Antonom Habsburškim, že včeraj so pričeli prihajati odlični gostje iz vseh držav Evrope, dane« pa so se zbrali v Sinaji člani rumu-uslpo kraljevske rodbine. Med drugimi sta prispeli danes v Sinajo tudi nevestini sestri, bivša grška kraljica Elizabeta tn Jugoslovenska kraljica Marija. Na kolodvoru, ki je ves v zastavah in zelenju, so obe kraljici sprejeli člani rumunske kraljevske rodbine z ženinom in nevesto na čelu. Sinaja je popolnoma izpremenlla svoie že itak prijazno lice. Vse mesto Je v zastavah, zelenju in preprogah ter nudi zlast! zvečer v svitu tisočev in tisočev žarnic naravnost bajno sliko. Posebno okusno Je okrašen kraljevski grad Peleš, kjer se bo vršila poročna slavnost V Sinajo je prihitelo zadnje dni mnogo občinstva, tako da so prenapolnjeni vsi hoteli, gostilne !n vile. V Sinaji je zbrana celokupna romunska vlada in ves bukareški diplomatski zbor. Tekom današnjega dneva so prispele iz notranjosti države neštevilne deputacije raznih društev, ki so prinesle nevesti razne narodne darove. Nocoj se je vršil v kraljevskem dvorcu svečan sprejem, pri katerem sta zaročenca sprejemala čestitke. Jutri se bodo vršile še zadn'e prinrave. nakar se bo v nedeljo na svečan način izvršila poroka miadega para. » Bukarešta, 24. Julija, č. V Sinaji se Je danes zbralo 48 članov dinastije Habsburg-Toscana in Hohenzollern - Lenni.ngen ter rodbine ruskega velikega kneza Cirila. Sprejemanje čestitk se je vršilo v svečani dvorani kraljevega dvorca ter je. trajalo nad tri ure. Nevesta je bila navzoča v bett obleki, poleg nje pa sta bila rumunski kralj Karol tn kraljica mati Marija z ostalimi člani kraljevske rodbine. Zaročencema so najprvo čestitali člani kraljevske rodbine, nato pa vlada, diplomatski zbor in deputa-cije iz vseh krajev države, ki so obenem izročale nevesti poročne darove. Ministrski predsednik Jorga je izročil nevesti kot dar rumunskega naroda krasno in dragoceno biserno ovratnico. Reforma uradniških plač v Angliji London, 24. julija. AA. Komisija, ki proučuje reformo uradniških plač, priporoča ukinjenje draginjskih doklad, ki naj se na-domeste s stalnimi dokladami. Uradništvo naj prejema sedanje plače, dokler ne stopi v veijavo novi načrt. Komisija je mnenja, da so sedanje plače državnih uradnikov upravičene in predlaga, naj se bistveno ne spremene. Komisija predlaga dalje, naj se prizna stalnost mnogim nestalnim uradnikom. Komisija je dalje za to, naj se ženskam omogoči državna služba z enako plačo. Končno priporoča, naj se s sistemom prispevkov zavarujejo za starost kategorije državnih uslužbencev, ki se ne morejo upokojiti. Denarni promet med Madžarsko in inozemstvom Budimpešta, 24. julija g. Po naredbi trgovinskega ministrstva se je promet s poštnimi nakaznicami v inozemstvo uredil na ta način, da se morejo v inozemstvo nakazati vsote do 200 pengov (t. j. 2.000 dinarjev). Bilanca Pariza in Londona Ljubljana, 21. julija Za pariško je končana sedaj tudi londonska konferenca. Inscenirana je bila tako dramatično in spremljana s tako reklamo, da je vzbudila ogromno pozornost po vsem svetu in vzbudila baš zaradi tega tudi pretirane nade. Javnost jc pričakovala, da bodo na njej, ako že ne rešeni, pa vsaj načeti vsi oni ogromni problemi, ki ovirajo konsolidacijo Evrope in vsega sveta in ki so se v posebno žarki luči zopet pokazali po senzacionalnem Hoovrovem predlogu. Vsi ti optimisti so sedaj razočarani. Pokazalo se je vnovič, da so nasprotja v sedanjem svetu pregloboka, da bi jih bilo mogoče rešiti na eni sami konfcrcnc-i. Pokazalo se jc, da bo treba še dolgega in potrpežljivega dela, preden se med narode vrneta zaupanje in duh pomirljivosti, ki sta neobhodno potrebna, da se Evropa reši iz sedanjega kaosa v boljše razmere. Morda je tudi ta ali oni državnik, ki se je odzval tako nenadnemu vabilu angleške vlade in se odpravil na pot v London, malo razočaran. Zlasti je verjetno, da so se nemški državniki nadejali od londonske konference večjih uspehov. Toda v Londonu so ostali sredi pota. Dosegli so prav za prav samo to, kar bi se bilo lahko doseglo že pri pariških posvetovanjih ali pa celo tudi brez njih. Sklenili so, da bodo podaljšali kratkoročne kredite nemški Narodni banki in priporočili privatnim bankam, da tudi one podaljšajo svoje kredite raznim nemškim zavodom in podjetjem. Na ta način so preprečili grozečo nevarnost za nemško valuto in zavrli usodni beg kapitala, domačega in tujega, iz Nemčije v inozemstvo. Da se tudi v Londonu ni mogla realizirati velikopotezna francoska, iniciativa, naj se finančno stanje Nemčije trajno sanira z gigantskim mednarodnim posojilom, ne leži krivda samo na Franciji, ki je vezala svoj kredit na znane politične pogoje, in na Nemčiji, ki teh pogojev ni hotela ali ni mogla sprejeti. Kriva je v veliki meri tudi Amerika. Že ko je planila v fevet senzacija Hoovrovega predloga, so se pojavili kritični glasovi, da Američanom ne gre toliko za rešitev Nemčije ^ "ln Evrope, kakor za rešitev svojih lastnih, v Nemčiji investiranih kapitalov. To sumnjo je še bolj podkrepilo zadržanje Zcdinjc ih držav na londonski konferenci. Njihov zunanji minister Stimson je namreč konferenci predložil nadaljnji Hoovrov predlog, ki a li-mine "odklanja vsak nov večji kredit Nemčiji in zahteva, da ši mora Nemčija pomagati samo s podaljšanjem kratkoročnih kreditov. Enako tudi Anglija ni kazala nikakega posebnega navdušenja za francosko kreditno iniciativo. Ali so vzroki za to britsko pasivnost v akutni angleški finančni krizi ali pa so tudi politične narave, se momentano še ne da presoditi. Razumljivo je, da pri takih razmerah v Londonu, vsaj javno, niso mogli storiti več, kakor so storili. Ali so med štirimi stenami razpravljali še o drugih, dalekosežnejših ukrepih, se bo moralo pokazati v prihodnjih mesecih. Vsekakor ti ukrepi še niso dozoreli do obja-ve. Kljub temu navideznemu neuspehu londonske konference pa bi bilo po-grešno omalovaževati njeno delo, ravno tako kakor bi bilo pogrešno podcenjevati sobotna in nedeljska posvetovanja v Parizu. Pariz in London sta vsemu svetu nudila dokaz, da mednarodna solidarnost še obstoja in da se z vso energijo pojavi ravno v času najhujše stiske. 2e to dejstvo samo je vplivalo in vpliva pomirjevalno na vso evropsko javnost in že rodi dobre sadove. Še važnejše je, da se je na sestankih v obeh glavnih evropskih prestolnicah pokazala iskrena volja vodilnih francoskih in nemških državnikov, kljub vsem velikim nasprotjem in silnim oviram priti do medsebojnega sporazuma. Pogajanja med njimi se bodo nadaljevala sedaj pač par tednov diplomatskim potom, v avgustu pa vrneta Laval in Briand svojim nemškim kolegom njihov obisk v Berlinu ali v kakem drugem kraju Nemčije. Kar je umrl Stresemann med Nemčijo in Francijo še ni bilo tako tesnih in intimnih stikov. In v tem je neprecenljiv uspeh pariške in londonske konference, saj ie jasno, da se bodo temni oblaki nad Evropo razpršili šele, ko bo ustvarjeno med Nemčijo in Francijo res iskreno, zaupanja pojno sožitje. Nenadna seja kardinalskega kolegija Razpravljal je o položaju katoliške cerkve v evropskih državah, ki ni nič kaj zadovoljiv no poročal taragonski nadškof kardinal Vital, ki je bil v zadnjih dneh ponovno sprejet od papeža v avdijenci Rim. 21. julija. Nenadno sklicanje kardinalskega kolegija je izzvalo v vseh političnih krogih največje lzne-nadenie. Povabila so bila poslana konjskim kardinalom šele v zadnjih dveh dneh. Včeraj ob 9. dopoldne so dospeli člani kardinalskega kolegija v Dama-zo v o dvorišče v Vatikanu, nakar so se korporativno podali v papeževo knjižnico, kjer se je nato vršilo posvetovanje. Razprave se je udeležilo vseh 21 v Rimu navzočih kardinalov. Seja je trajala skoro tri ure. Šele malo pred poldnem so kardinali zapuščali Vatikan. Po zanesljivih vesteh se je na tem izrednem sestanku kardinalskega kolegija razpravljalo o položaju katoliške cerkve v posameznih evropskih državah, pri čemer je papež informiral kardinalski kolegij v prvi vrsti o položaju v Španiji. O tem je papežu obsij- Španski kardinal je šele včeraj zapustil Rim ter je imel pred odhodom dolgo konferenco z vatikanskim tajnikom fn drugimi visokimi cerkvenimi dostojanstveniki. Po obravnavanju španskega katoliškega problema je papež govoril o konfliktu med Vatikanom in Italijo ter orisal napetost med češkimi katoliki, povzročeno zaradi odstopa praškega nadškofa dr. Kordača. Prav tako je bil predmet obširne razprave konflikt z Litvo in stališče cerkve do splošnih problemov, ki so na dnevnem redu mednarodne politike. Vesti, da bo praški papeški nuncij Ciriaci odpoklican in da se ne bo več vrnil na svoje mesto, v vatikanskih krogih zanikajo. Napada na miličnike sta osumljena Slovenca V Sušici pri Postojni sta bila aretirana dva kmečka ianta, ki ju fašisti obtožujejo tega napada Trst, 24. iuliia d. Fašistični listi ooročaio. da so oblasti naposled izsledile n prijele naoadalce na oatrulio tasisticne milice, ki ie bila napadena v torek zvečer na ootu med Kozano in Ribnico. Iz erjnov-i a ob cesti ie padlo več strelov od katerih te bil miličnik Ziliani zadet v trebuh m tako hudo ranjen. da so ea morali orepo-liati v tržaško bolnico, kier še vedno visi med živlieniem in smrtio. Listi poudarjalo da se ie vršila oreiskava v naivecn tainosti V vsei obmejni coni ie bila ori-reiena raciia. ori kateri so sodelovali o_d-delki milice, karabinieriev in voiakov lai. pešpolka Pri tem so se posluževali tudi policiiskih nsov. ki so res našli sled in ;o sledili do neke samotne kapelice sredi po- lja. kier oa se ie sled izsrubila. Aretiranih i.e bilo mnogo liudi. ki ma so iih morali zarad' nomanikania dokazov zopet izou-st:ti. Kljub temu oblasti preiskave niso ustavile marveč so io intenzivno nadalie-vale. Posebno vnemo so nokazali karabi-riierii v Postojni. V Novi Sušici p,ri Postoi. ni sta bila naoosled sjioči aretirana kmečka fanta 22-letni Anton Žagar in 2Metni Jakob Čckan. doma od Sv. Mihaela nr! Postoini Sprva sta. kakor poročajo fašistični listi odločno zanikala vsako krivdo in dokazovala svoi.o nedolžnost, naoosled pa sta baie vse priznala. Davi so iu odvedli v tržaške zapore, 'od koder bosta čzročena izrednemu tribunalu v Rimu. šahovska olimpijada v Pragi Včeraj so se do XVII. kola odigrale vse viseče partije — V včerajšnjem kolu so se naši boriti z izborno ekipo Poljske — Pire je remi-ziral s Przepiorko, ostale partije so bile prekinjene — Gdč. Menši-kova (Češkoslovaška) svetovna prvakinja v šahu (3), Norveška : Švica 0 : 2 (2), Italija : Nizozemska 1 in pol : 2 'n pol. Stanje po XVII. kolu ie: Avstrija 41 ".n Praga, 24. julija, h. Danes so se odigrale vse vseče partije. XII. kolo: Nemčija : Švedska 2:2. A'IIII. kolo: Jugoslavija : Nemčija 1 : 3, Kostič je podlegel Wagnerju. Avstrija : Španija 3 : 1, Norveška : Anglija pol : j in pol. . XIV. in XV. kolo nista imeli visečih par« ^XVI. kolo: Jugoslavija : Rumunija 3 : 1, Pire je premagal Wecbslerja. Madžarska : Češkoslovaška 1 : 3, Poljska : Švedska 2 : 2, Danska : Avstrija 1 : 3, Španija : Litva 1 : 3, Nemčija : Norveška 3 in pol : pol. Švica : Amerika 2 : 2, Nizozemska : An? glija 1 in pol : 2 in pol. Popoldne se je od gralo XVII. kolo. Ju* goslavija : Poljska pol : pol (3). Partija Pire : Przepiorka je končala r^mis Ostale partije ,in sicer dr. Vidmar : Rubinstein, dr. Astaloš : Tartakower in Konig : Fryd* roann so bile prekinjene. Avstrija : Leton-ska 1 : 1 (2). Švedska : Danska 3 in pol : pol Amerika : Španija 1 in pol : pol (2), Litva: Rumunija O : 1 (3), Franci ia : Ma* džarska 1 : 1 (2), Anglija : Nemčija 1 : O Sofijsko p«mo i Pravilnik 0 uradniškem pokojninskem fondu pol (2), češkoslovaška 41 in pol, Amerika 41 (3). Švedska 41. Poljska 40 in pol (3), Jugoslavija in Nemčija 39 in pol (3), Le« tonska 39 in pol (2). Anglija 35 (3). Ma* džarsfca 33 'n pol (2), Nizozemska 33 in nol, Švica 29 in pol (2). Francija 28 (2), Litva 25 in pol (3\ Rumunija 23 in pol (3), Italija 21 in pol. Danska 18 Španija 12 in pol (7). Norveška 10 m nol (2). Žensko svetovno prvenstvo v šahu s! je zopet priborila Čchoslovakinja Jera Men« šikova. ki si je v sedmih partijah že prido» bila sedem točk, tako dn je ne more no« bena tekmovalka več prehiteti. imenovanje profesorjev Beognad, 24. julija. AA. S sklepom mini« stra za trgovino in industrijo sta postav« l jen a na Trgovski akademiji v Ljubliani za profesorja v 8 skupmi uradniška prn^v« nika^fmplenta dr. Anton Slodnjak in Joško j Prezelj. Vročina, suša, pr nas kot pri vas, in po* Iitično delo je kolikortoiiKo zaspalo. (J o« spodje politiki in državniki so večinoma iz« gin li v kopališča in letovišča, lzvzemši nekatere, ki so bili najbolj utrujeni in izmu« čem, kakor n. pr g. Andrej Ljapčev, m eo zato odšli v inozemska zdravilišča, so vsi ostal v državi. Kriza je, pa naj denar osta« ne doma. Vse ostale politične skupine nekako po» čivajo, samo »Demokratičeski sgovor« si ne da miru in je te dni vztrajno zboroval. Ne ves, pač pa njegov glavni odbor,-in seje so biie, kakor se doznava, tu pa tam n burne N več sloge v »Sgovoru« po volitvah in pristaši posameznih skupin se lju* to prepirajo med seboj zaardi krivde na volilnem porazu, ki je nihče noče vzet na« se, večina bi jo pa najrajši naprtila narod« n jaški skupini bivšega min stra zunanjih stvari, Aleksandra Burova. V glavni odbor »Sgovora« so sedaj vstopili kot člani biv« ša min stra Cankov in Molov in pa bivši Sredsednik narodnega sobranja Najdenov. Led Molovom in Burovom je bilo šc za časa vlade »Sgovora« neprestanega trenja in to trenje se sedaj nadaljuje vse ostreje in brezohzirncje. Pristaši Burova so se tu« di upirali ski canju glavnega odbora v od; sotnosti Ljapčeva; ker so ravno pristaši Molova zahtevali kar najodločneje, da se glavni odbor skliče, se »burovci« v znak protesta aploh n:so odzvali vablu. Molov je celo izjavil v krogu svojih prijateljev, da je vse s svojo skupino, h kateri name« rava pritegniti tudi cm večje število b:v« ših demokratov, članov »Sgovora«, priprav« •ljen sodelovati z vlado Narodnega bloka in celo tudi z zemljedelci. Pr vsem tem je naravnost čudno, da se tem nazorom Molova zelo pr bližuje tudi bivši minister Gri« gor Vas:lj'-v, znani srditi nasprotnk zemlje« radnikov, ki jc leta 1923. ujel Aleksandra Stambolijskega in ga izročil morilcem VMRO, ki pa sedaj zjavlja, da je za vse grehe »Demokratičeskega Sgovora« treba pokFcati na odgovor njegove vodje, v prvi vrsti samega Ljapčeva. Kljub odsotnosti predstavnikov narod« njaške skupine je glavn' odbor Sgovora ob« ravnaval ves določeni dnevni red in skle« nil, da se kongres 6tranke skliče jeseni. Dotlej bo vocH posle poseben odbor dva naj« storice, v katerega so, kakor že^ rečeno, vstopili tud Cankov, Molov in Najdenov. Tako je torej »Demokratičeski Sgovor« na nekak kompromisni način svoje notranje razčiščenje prenesel na poznejš: čas, s či« met pa notranji spori nikakor niso prcnc« hali, temveč tle dalje in bodo s plamenom izbruhnili na jesenskem kongresu, na kate« rem se najbrž ali skupina Molova ali pa skup na Burova izloči iz Sgovora. V sofijskih političnih in diplom a tf?k:h krogih se z velikim zanimanjem zasleduje delovanje Mali nova v ministrstvu zunanjih stvari in njegove nameravane izpremembe na bolgarskih diplomatskih mest h v ino« zemstvu. Vest o Lzpremembi v Rimu, o na« merrrvanem odpoklicu generala Vlkova, ni prišla nepričakovano, kakor tudi ne njegov namen, da se ne msli vrniti v domovino, temveč ostati v Rimu, kjer si je kupil vilo. Menda zase in — Vančo Mihaijlova, ki je pač zopet dobro podprt s tujo pomočjo, izdal nalog za nove podvige makedonstvu« jušoih. kakor kažejo do-godk' zadnjih dni. Je pač res troba vprašati, koliko časa se bo v sofijskih vladnih krogih še trpelo ro rovarjenje »neodgovornih oiniteljev« proti dobrm odno^ajem s sosedstvom. Tatovi in svedrovci na deželi Ljubljana, 24. julija. Ne samo v mestih tudi na deželi imajo varnostna oblastva vedno dovolj posla z raznimi potepuhi, delomržncži in sličniml tipi. ki venomer ogražajo javno varnost in postajajo včasih nevarni tudi ljudem samim. Pohajači se potepajo po vaseh in gozdovih, polegajo po sencah, zvečer pa se približajo hišam in kradejo vse vprek, kar jim pride pod roko. Med njimi se najdejo tudi požigalci, ki z ognjem škodujejo ljudem, ki jih siti mučnih nadlegovanj od* ganjajo proč. V novomeškem okraju zasledujejo že dalje časa 301etnega Franceta Žagarja, pristojnega na Golušnik pri St. Petru, ki pridno obiskuje zidanice. Žagar je pred dnevi vlomil v zidanico na Trški gori, last gospe Blenveis-Trsteniške iz Ljubljane in si prisvojil najrazličnejše predmete. Odnesel je pet različnih odej, pef platnenih rjuh. razne namizne prtiče, eno flobertovko, dve moški obleki, več parov čevljev, več predpasnikov, rut, razno žensko obleko, dva avstrijska oficirska površnika, zastore, več kuhinjske posode in razno drugo drobnja-rijo. Tat je skratka zidanico popolnoma izropal. Notri ie prišel s pomočjo ponarejenih ključev. Par dni zatem je isti stori« lcc obiskal tudi drugo zidanico na Trški gori. last gostilničarja Franceta Kastelica iz Bršljina ter odnesel več škatel cigaret, kuhinjski pribor, 16 litrov tropinovca. nekaj obleke ter več mesnine v skupni vrednosti okrog 2000 Din. Na delu pa niso samo moški temveč tudi ženske. V Pevčenu v občini Marija Gradec se je te dni potepala 341etna Juli-iana Bizjakova, doma iz Boštanja v krškem srezu. po noklicu dninarica, ki se je splazila v hišo Karola Zupanca in mu odnesla različno moško in žensko obleko, več parov čevliev, nekaj perila, pa tudi nekaj gotovine. Bizjakovo. ki jo je poznati po tem. da ima na desni roki zaraščena prsta, zasledujejo orožniki že dalje ča» sa tudi zaradi drugih tatvin. Tudi četrti bolgarski komita uiet Beograd, 24. julija. AA. Zasledovalnim oddelkom, ki so v bosiljgradskem srezu nedavno po boju zasledovale četrtega člana tolpe, ki je vdrla na naše ozemlje, se je posrečilo, da so ga živega dobili v roke in v popolni opremi, ravno ko je hotel prekoračiti mejo bosiligradskega sreza. Areti-ranec je pri zaslišanju dal dragocene in zelo izčrpne podatke o organizaciji, ki je tolpo poslala na naše ozemlje in o nalogah, ki so jih imeli izvršiti. Vestnost in hvalevredna požrtvovalnost organov javne varnosti in zasledovalnih oddelkov sta mnogo doprinesla k temu uspehu, pa tudi prebivalstvo samo je pokazalo veliko aktivnost pri preganjanju in aretariii zločincev. Fond bo upravljala Državna hipotekama banka - Mesečni prispevek znaša 5 odst. prejemkov Beograd. 24. iuliia. AA. Na podlagi tret-ieza odstavka § 133 zakona o uradništvu in 3 odstavka § 139 zakona o državnem prometnem osobiu ie finančni minister d red Dišal pravilnik o uradniškem pokojninskem fondu. Po tem pravilniku uoravlia uradniški pokojninski fond Državna hipotekama banka. v kateri ie fond naložen. V ta fond se stekajo: 1. enomesečne plače ministrov, tfcnov in uradnikov, uradniških orionavnikov in vseh ostalih nameščencev in uslužbencev države, ki jmaio pravico do pokojnine: 2. ena mesečna razlika med novimi hi dosedanjimi plačami nameščencev ob napredovanju v službi: 3. mesečne vloge (prispevki): 4 obresti pokojninskega kapitala fonda, ori čemer ie obrestna mera za ool odstotka nižja od obrestne mere ori obrestih, ki jih Državna hipotekama banka zahteva kot nabnanjfo obrestno mero za dolgoročne kredite od svoiih dolžnikey. in 5. denarne disciplinarne kazni. Enomesečna plača se vloži v brutto iznosu v fond. ali oa v dveh enakih obrokih. Razlika plače pri napredovanju se nla. ča tako ori vojaških kakor kri civilnih osebah, in sicer vsa razlika med nrejšnio in sedanjo plačo, in to za vsako napredo- vanje brez razJiike. Mesečni prispevek ie določen v zakonu in znaša 5% osnovne plače. Posebne odredbe določajo, kdai se ta prispevek vrne uradniku in oficirju ali njegovi rodbini, in kdaj ostane v fondu za primer reaktiviranja. Za plačila prispevkov do 1. apriJa 1931 za uradnike civilnega reda veliajo izkazi njihovih pristoinih oblasti na podlagi jslužbenskih listov, za oficirje in vojaške osebe t»a listi osebnega službenega razmerja. Od 1. aprila t. 1. bo Državna hipotekama banka vodila za vse vlagalce fonda imensko knjigo in izdaiala potrebne izkaze; K»i.i«o o vlagadcih fonda po imenih bo Državna hipotekama banka izdelala v roku enega leta oo uveliavlie-nju te?a pravilnika. Državne blagaine in finančne direkcije so dolžne poslati Državni hipotekami banki plače in prispevke na podlagi n!ači;lrah seznamov v roku pet dni no prvem, če pa se plača izolača šele v toku meseca Pa v roku 3 dni oo izplačilu plače. Pravilnik dalje odreja, da se morajo Državni hipotekami banki dostaviti vsa imenovanja, napredovanja, premestitve, upokojitve, snreiete ostavke na državno službo, odpust iz službe itd. Vsa administracija fonda gre v breme Državne hipo-tekarne banke, državno računovodstvo državnega ministrstva oa odloča o posameznih soornih primerih Prihod novega poljskega poslanika Prisrčen sprejem na beograjskem kolodvoru - državo že dobro pozna Novi poslanik našo Beograd, 24. julija, p. Danes dopoldne je prispel iz Varšave novi poslanik poljske republike na našem dvoru g. Vladislav Sckwarzburg-Giinter. Na kolodvoru so ga pozdravili odposlanci zunanjega ministrstva ter celokupno osobje poljskega poslaništva. Navzoči so bili tudi delegatje jugo-slovensko - poljske lige. Razume se, da so novega poslanika takoj obkolili tudi novinarji, s katerimi se je g. Schwarzburg -Giinter delj časa ljubeznivo razgovarjal in jim dal naposled naslednjo izjavo: 2-Prav prisrčno se zahvaljujem za nepri- čakovano ljubezniv sprejem, k! sem ga b!l deležen v jugoslovenski prestolnici že na pragu vaše države sem čutil, da prihajam meti bratski narod. Ni prvič, da uživam ju-goslovensko gostoljubnost. Jugoslavijo na poznam samo iz zgodovine junaških borb za osvobojenje in ujedinjenje, marveč tudi iz svojih prejšnjih osebnih in službenih stikov. Nastopam svoje mesto z iskreno željo, da po svojih najboljših močeh do-printsem k še tesnejšemu zbližanju m"1 poljskim in jugoslovenskim narodom.« Izvršilni predpisi za likvidacijo agrarne reforme Rok za vlaganje prošenj za dodelitev gozdnega zemlijšča podaljšan do 18. avgusta — Določbe splošnega pravilnika za likv!dacijo agrarne reforme ^Službene Novine« od 23. t. m. prinašajo v zakonski prilogi, datirani z 18. julijem, pravilnik o višini in o načinu odškodnine za razlaščene gozdove in o odgovarjajočem postopku. Ta pravilnik, čigar besedilo smo objavili že v sredo, se, kakor znano, nanaša na razlastitev gozdov v dravski banovini in v Gorskem Kotam. Od določb pravilnika je zlasti važen zadnji člen (23,), ki določa, da pričenjajo teči roki. predvideni v § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme, od dneva uveljavljenja tega pravilnika. Po citiranem paragrafu bi morali interesirani agrarni subjekti (občine, zemljiške zajednice, skupine kmetovalcev in sploh pravne osebe s splošno koristnimi cilji) predložiti preko banske uprave svoje prošnje za dodelitev šumskega zemljišča v 30 dneh po uveljavljenju zakona, to ie do 26. t. m. _ S pravilnikom pa je ta rok sedaj podaljšan ter pričenja teči šele od dne uveljavljenja pravilnika, to je od 18. L m. (kakor je datirana zakonska priloga). Za vlaganje prošenj za dodelitev gozdnih zemljišč r smislu zakona je torej še čas do 18. avgusta. Pravilnik za izvajanje zakona o likvidaciji agrarne reforme V isti številki ^Službenih Novinc so poleg gornjega pravilnika objavljeni še 4 dragi pravilniki, ki se vsi nanašajo na likvidacijo agrarne reforme. Med njimi je najvažnejši splošni pravilnik za izvajanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na velepose-stvih, ki dopolnjuje in pojasnjuje določbe zakona. Za izvedbo likvidacije agrarnih odnosa-jev je v smislu zakona predvideno, da se v prvi vrsti po banskih upravah ugotovijo agrarni objekti (v poštev prihajajoča zemljišča) in da se izdajo odloki o ugotovitvi agrarnih subjektov ter o dodelitvi zemlje, ki se razlasti po posebnih ambulantnih komisijah. Na podlagi odlokov teh komisij postanejo agrarni interesenti neomejeni lastniki" nepremičnin. Stvarna kompetenea ambulantnih komisij sestoji v ugotovitvi agrarnih subjektov, v dopolnitvi odlokov že prej ugotovljenih subjektov, v dodelitvi in parcelaciji agrarnega zemljišča in končno v isdaii razlastitvenih odlokov. Pravilnik podrobno tolmači določbe o ugotovitvi agrarnih objektov in subjektov in vsebuje tozadevne predpise v pogledu administrativnega postopka. Četrti oddelek vsebuje adrninstrativne predpise glede izvedbe eksproprijacije (razlastitve). Vprašanje odškodnine lahko zainteresirani rešijo sporazumno, toda šele tedaj, ko so sklepi o ugotovitvi agrarnih subjektov postali izvršilni in potem ko to odobri banska uprava. Drugače pa se odškodnina ugotovi po določbah zakona in dobi lastnik obveznice Privilegirane agrarne banke. V ekspropri-jacijskem odloku se morajo navesti vse hipoteke, vsa realna prava uživanja in vsa slična bremena, ki bremenijo razlaščeni objekt Ambulantne komisije V dravski banovini se ustanovijo trt ambulantne komisije, in sicer 1.) za sreza Murska Sobota in Dolnja Lendava; 2.) za sreze Ptuj, Ljutomer, Maribor levi in desni breg, Radgona, Dravograd, Slovenigradec, Konjice, Šmarje, Celje in Gornji grad ter 3.) za vse ostale sreze v dravski banovini Ambulantne komisije tvorijo: 1.) uradnik - pravnik, ki ga postavi kmetijski mi-ster in ki je obenem predsednik komisije; 2.) geometer; 3.) kmetijski strokovnjak. Po potrebi se komisiji dodeli z ministrskim odlokom še več agrarnih in drugih uradnikov ter strokovnjakov, kakor to zahtevajo posli, ti pa morajo biti aktivni ali upokojeni uradniki. Pravilnik vsebuie '"di določbo o nove^a-niu količnika do 200 (v smislu § 30. zako- na). pri čemer pa je dravska banovina h-vzeta. Občinski agrarni odbori Kot posvetovalni organi za čas uradova-nja ambulantnih komisij v posameznih občinah se osnujejo agrarni odbori, ki so dolžni, da se odzovejo pozivu komisije. Kot taki nimajo pravice rekurza proti odlokom. Občinske agrarne odbore tvorijo: 1.) 1 občinski odbornik, ki ga izvoli občinski odbor; 2.) predsednik agrarne zajednice, odnosno predsedniki zajednic, če je v občini več za-jednic; 3-) po en kftietovalec iz vsake zainteresirane vasi dotične občine, ki ga imenuje sreski poglavar. Zadnji oddelek pravilnika vsebuje določbe glede vodoplavnih zemljišč. Pri zemljiščih, za katera se plačuje vodoplavni doprinos. se zniža v smislu zakona določena odškodnina, in sicer pri zemljiščih, ki plačujejo vodoplavni doprinos do 100 Din, po oralu za 5 %. pri zemljiščih, ki plačujejo doprinos do 150 Din za 7.5%, do 200 Din za 10% in preko 200 Din za 15%. Pravilnik za izvajanje finančne strani zakona Poleg pravilnika o tehničnih delih za izvajanje zakona o likvidaciji agrarne reforme in pravilnika o gradbenih conah v smislu tega zakona je v J-Službenih Novinah< objavljen tudi pravilnik ra izvajanje finančne strani zakona. Privilegirana agrarna banka bo izdala posebne obveznice (4%), s katerimi se bo izplačala odškodnina za ona zemljišča, ki se razlastijo v korist dobrovoljcev, odškodnina za oranje, sejanje in seme. neizplačana zakupnina za zgradbe kakor tudi odškodnina onim lastnikom, ki si izberejo način odškodnine v obliki teh obveznic. (Dosedanji lastniki razlaščenih zemljišč se lahko izjavijo, ali hočeio dobiti odškodnino v obliki obveznic ali pa neposredno od agrarnih interesentov.) Agrarni interesenti, ki dobijo zemljišče in za katere bo banka plačala odškodnino, morajo pred izvršitvijo razlastitvenega odloka v zemljiški knjigi podpisati predpisano zadolžnico v korist Priv. agrarne banke, na katero morajo plačali 5% obresti. Dolgovani znesek morajo povrniti v 20 letnih obrokih. Za dobrovolice plača anuitete in obresti država. Letna anuiteta za odškodnino od 100 Din znaša s o % obrestmi 7.794061 Din. Finale za Davisov pokal Francija : Anglija 1:1. Pariz, 24. julija p. Pred 15.000 gledalci se je danes pričela finalna borba za Davisov pokal med Francijo in Anglijo. Odigrale sta se dve single partiji. Stanje je 1:1. Rezultati so bili: Cochet (Francija) : Austin (Anglija) 3:6, 11:9, 6:2, 6:4. Perry ("Anglija) : Borotra (Francija) 4:6, 10:8, 6:0, 4:6, 6:4. Vremenska naooved Zagrebška vremenska napoved sa dane*: Vedro, le začasno oblačno; stalno in toplejše vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon še vedno pokriva večji del kontinenta in tudi področje naše države ter povzroča stalno in vedro vreme in porastom temperature. V zadnjih 24 urah je anticiklon nekoliko oslabel. Barometerski pritisk je razen na južnem Primorju, kjer je ostal nespremenjen, padel za 0.1 do 4 mm, največ na severu. Temperature so večinoma porasle za 1 do 3 stopinje. Dunajska vremenska napoved za soboto: Temperatura se bo dvignila; v dolinah severnih Alp iužni vetrovi najbrž le malo oblačno. — Za nedeljo: šs ugodno vreme. Naši kraji in ljudje Slavnostni dnevi v Velikih Laščah Drevi se bodo pričele v Velikih Laščah Levstikove jubilejne slavnosti. Otvorila jih bo akademija s predavanjem prof. dr. Slod-niaka n z drugimi točkami. V teku da« Fran Levstik maSnjega dne prispe v Levstikovo domačijo ■večje število slovenskih pisateljev in znan« stvenikov. Nekateri so si izbrali današnj' dan, da peš prehodijo širšo okolico Velikih Lašč in tako na skromni, a lep' dolenjski zemlji neposredno dožive skrivnost Lev« atikove korenite domačnosti, na kateri je slonela vsa njegova bojevniška narava in k' je pronikala v vse Levstikovo delo. Že nekaj časa 6e pripravlja po vzorcu zapad« nih narodov regionalna zveza izobraženstva iz teh krajev, in sestanek rojakov na Levstikovi proslavi utegne dati tej zamisl' konkretneje šo obliko. Vsa Ribniška dolina in nje oko« lica bi bila udeležena v organ zaciji, katere plemeniti namen bi bil, da goji in vzdržuje stike z domačo grudo, izdaja publikac:je o nje zgodovini in solidarno pomaga roja« kom, ki so ostali na vaši ali njih otrokom, ki čutijo veselje do študija, obrti itd. Tako se v času današnje razrvanosti in negoto« vost" iz zavestne domovinske ljubezni razvija kult domačega kraja, podeželja. Glavni del slavnosti 6e bo izvršil jutri, v nedeljo. Pričakovati je, da bodo v Velike Lašče navalile množice naroda. N? samo z Ljubljane, tudi iz vseh okoliških krajev, celo iz severnega dela Slovenske, pridejo v Velike Lašče številn' častilci Levstikove« ga genija in naša domače kulture. Po priho« du jutranjega vlaka bodo gostje poromali v Levstikovo rojstno vas, kjer bo pred rojstno hišo govori pisatelj Vladimir Lev« stik. V Velikih Laščah se bo popoldne od« kril relief na spomeniku in bo kot govor« nik nastopil pesnik Oton Župančič. Narod« na veselica bo zaključila slavnost. Prreditelji Levstikove proslave v Veli* kih Laščah so vse storili, da zasigurajo množicam, ki pridejo v njihov kraj, po« strežbo z okrapčili. Nedelja bo velik Levstikov dan, kulturni praznik Dolenjske, otbenem pa bo to dan, ko se bodo ve' ude« leženi narodni sloji brez stanovskih razlik združili v isti ideji, istem zanosu in ist' volji do kulturnega udejstvovanja. Velikim Laščam želimo na ta njihov res veFki dan mnogo veselje z uspehi, smatra« joč. da nam m niti treba pozivati k udeležbi: vemo, da bo to pravo kulturno ro« manje, kakor ga naši kraji že dolgo niso videli. Naraščajoči tujski promet v Begunjah V Begunjah in Policah ie nastal v zadri iem času precej živahen letoviščarskl promet, čeprav v začetku ni kazalo baš narodno. V begunjski šoli ie nastanjenih 30 čeških visokošolk in visokošolcev. Lepita našega kota iih ie Drav očarala in se počutiio med nami orav dobro. V—k dan delaio izlete v bližnjo okolico. Pozneje nameravaio obiskati tudi Triglav in bliž-nie vrhove. Smučarska koča izkazuje vsak dan. Dosebno ob nedeljah, dosti izletnikov. Romantična dolina Drage ie vedno boli priljubljena kot izletna točka posebno onim. ki žele uživati Dristni sorski svet. a ne morejo obiskovati naših vrhov. Tudi Vilfanova koča na Begun^ščici ima vedno več turistov, sai je planika sedaj v najlepšem cvetu. Le Dreveč Dokončuieio letos D.lanio premetala vse vtprek in odnesli veliko množino blaga. V notranjost prodajalne so prišli skozi okno. ki so ga odprli čisto oo-tiihoma. ne da bi kdo slutil njihovo prisotnost v vasi Vlomilca so odnesli za okrog 15.000 Din manufakturnega in drugega blaga. . _ * Ukraden spomenik. Iz mestnega muzeja v Beogradu je bil svojedObno ukra« den spomenik bivšega komitskeiga vojvode Ilje Birčanina. Te dmf pa je bila policija v hotelu TIVOLI Ples, čarobna razsvetljava, nebroj balončkov, rakete, Jazz-kapela itd. Cene običajne. Odprto do 2. ure popolnoči. 9410/a obveščena, da je bfil spomenik prodan kot staro železo (po 5.50 Din za kilogram) za 450 dinarjev. Policija sedaj išče tatu, ki je ukradel in prodal spomenik. * Drzna tatvina v planinski koči. In Novega mesta nam pišejo: Na Gorjancih, kjer tabo^ pod nadzorstvom učiteljev ge. in g. Ivanetiča in g. Liilije 20 šol^kih^ otrok in ostalo dijaštvo raznih srednjih šoL, je bilo te dni v planinski koči tabornikom pokradenih mnogo različnih predmetov, med drugim" tudi en fotografski aparat, 15 volnenih odej, 10 platnenih rjuh, 1 vol« nen jopič in ženski kopalni kostum v skupni vrednosti nad 3000 Din. Tatvina je bi« la takoj prijavljena orožn štvu, ki z vne« mo zasleduje dolgoprstnike. * Traginča. smrt dveletnega otroka. Kmet Jurij Lipovec v Vidovcu pri Varaž-ddnu je nesel v mlin vrečo žita. Doma je pustfl ženo in dveletnega sina Andreja, dočim je hčerka gnala živino na pašo. Fantek je šel k drugim otrokom, ki so se igrali bilzu hiše. Ko se je Lipovec vrnil iz mlina domov, je slišal krik soseda, da je otrok utonil. Planil je k plitkemu vodnjaku in zagledal v njem svojega sinka. Potegnil ga je iz vode že mrtvega. * Po treh letih ie prišel v roke pravice delavec Anton Mikša. ki ga zasleduje sodišče iz Konjic že iz leta 1928.. ko je s kolom hudo ranil posestnika Janeza Kokolia iz Kota št. 10. Po izvršenem činu je Mikša pobegnil v Avstrijo, kjer ie delal ori kmetih kot hlapec. Nedavno pa se ie stepel in bil po prestani kazni v Avstriii izročen od-gionskim potom naši policiji, ki ga ie sedai poslala konjiškemu sodišču. * Ponesrečen poizkus samomora. Iz Se-mlioa mam pišejo: Dne 21 t. m. dopoldne se .ie poizkusil obesiti nelki O. Vrv pa ie bila tako slaba, da se ie utrgala in ie kandidat smrti nadel precei globoko. Pri pad- Drja. Fritaa Schr5d«rja KREMA • I7nm'a VaSA rwod vnaf. I Varaj« kožo pred vnetem in daje koži na-avno sa gorelo barvo. V Zagrebu dobite pristni dolenjski cviček iz Gadove peči v gostilni ČEBNE, Ra-dičeva nlica 1 v dvorišču (tik Jelačiče-vega trga). _____9365 drTjemec zopet redno ordinira. 9400 Primarij dr. Blumauer ne ordnira privatno do 17. avgusta 1931 00 o O) oa Je dobili hiude poškodbe. Zdravniško pomoč mu ie nudil g. dr. Favečič iz Metlike. Kakor pravijo, so nesrečnika pognale v obup družinske razmere, ker ie njegova tašča hotela imeti v hiši prvo besedo. * Ne sme v gostilno. Kakor razglaša 6re« sko načelstvo v Ptuju, je Francu Bregarju, posestniku v Hodošah, s pravomočno raz« sodbo ptujskega okrajnega sodišča prepovedano po6ečanje gostiln za dobo enega leta, n sicer od 7. avgusta letos do 7. av« gusta 1932. ' * Delajte, ko mislite, da ne morete delati. Potegnite iz žepa polnilno pero in pisemski papir in rešujte korespondenc^ v vlaku, v kavarni, na vrtu v senci. Izborno Vam bo služilo le svetovnoznano Mont-blanc polnilno pero. ki ga dobite pri M. TICAR. Ljubljana. * Obledele obleke barva v različnih barvah In pUsira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Tudi Jubilej. Te dni ie poteklo 25 let kar je orišel k ugledni hiši mesarja gosp. Andreja Marčana na Rlimski cesti Jakob Gregorm z Brezovice. Bil ie mlad dečko takrat in z veseljem se ie oprijel mesarske obrti. Takrat ie bil že sirota brez staršev, zato ie iskal prijetne domačnosti kar v Marčanovi hiši. kier so ga kot takega tudi sprejeli, za kar pa ie bil Jaka vedno hvaležen. Držal ie s hišo. videl vsako delo. ki ga ie in ga tudi še vestno opravlja. Mož ie eden tistih redkih uslužbencev, ki se popolnoma naveže na svojega gospodarja. a zna seveda tudi ta ceniti njegovo zvestobo. Ko ie Jakob odslužil vojake in stopil po vojski zopet v Ljubljano ie prišel naravnost k Mjarčarau nazaj, slekel vojaške cape in že prišel za delo. Zvestega in pridnega uslužbenca ne ceni samo njegov gospodar m domači, temveč tudi drugi mesarski obrtniki ter njegovi tovariši. med katerimi ie Jaka znan tako na liubljanskem trgu. kakor tudi zunaj na deželi. u— Oblastna strelska družina Ljubljana obvešča članstvo, da bodo v nedeljo 26. t. m. na vojaškem strelišču malokalibrske tekme. Pogoji za prijave so članstvu na vpogled pri blagajni na strelišču. Istočasno bo ostro streljanje. Začetek ob 8. zjutraj. Dežurna: Jevak in Kralj. u— TK »SKALA« vato' članstvo, da se udeleži skupnega izleta v nedeljo 26. t. m. na Ojstrico. Izlet bo združen s slavnostjo otvoritve skalaske koče (1 uro pod Karo« šico), katero je postavila savinjska podruž« niča TK »Skale« v Lučah. Odhod opoldne ali zvečer z vlakom do Kamnika, Podrob« neje informacije daje tov. tajnik. u— Posebni vlak v Zagreb v nedeljo 2. avgusta bo aranžirala Ilirija za prvenstveno tekmo z Gradjanskim SK ako se javi dovolj interesentov. Podrobnosti so navedene med športnimi noticami. u— Znižanje cen svinjskemu mesu. Kakor nam ile sporočilo mestno tržno nadzorstvo. se 7 današnjim dnem sporazumno z Zadrugo mesarjev zniža oena svinjskega mesa takole: 1 kg hrbtišča (kare) 22 Din (doslej 23 Din). 1 kg vratu (sinka) 18 Din (doslei 20 Din). 1 kg reber 16 Din (doslej 18 Din). Znižanje cen ie obvezno za vse mesarje v mestu. u— Delto Dri regulaciji Ljubljanice. Na desnem kakor na levem bregu pod šent-oetrskim mostom sta oporna zidova že gotova. V strugi Ljubljanice se grmadiio kupi -lovice. ki io bodo spravili najbrž na Ibreg. Tik struge zabijajo pilote in ob ntiih ■močne deske, da napravijo opaž za zidavo opornega zidu še naprei. Tudi v drugem koncu mesta je v delu oporni zid od zatvornic do šentjakobskega mostu. Tu so postavili tik nabrežila lesen oder in položili nanj tirnice do konca Grudnovega nabrežja. mT u— Gradntto brvi med Starim in Novim trgom. V sredo so pričeli Dukičevi tesarii postavljati nosilno ogrodje za začasni most v smeri Naglasove hiše v Čevljarski ulici proti Valvasorjevi rojstni hiši na Galuso-vem nabrežju. Brv ie v glavnem že dograjena. napravili pa bodo še mostišče, ograiio in stopnice na Galusovem nabrežju. ki ie nižie kakor Breg. Novi most bo služil za osebni promet namesto starega čevljarskega, ki ga bodo prestavili v poljanski del mesta, da bo vezal levi breg z bivšim zemljiščem Kmetijske družbe, kier bodo nova poslopja bolnice. Temelje za most ori bolnici so že zbetonirali. Iz Maribora a— Iz Zveze kulturnih društev v Mariboru. Ker sem do orilično konca meseca avgusta na dopustu izven Maribora, prosim vsa društva in posameznike, naj se tačas obračajo na ZKD res samo v nujnih zadevah in sicer na naslov: Zveza kulturnih društev, Maribor. Cankarjeva 1. ker ie preskrbljeno, da bo vsa zadevna korespondenca sproti rešena. Na noben način na ne pošiljajte na Zvezo ali na moj privatni naslov stvari, ki so namenjene obenem tudi za uredništvo »Večernika« ali »Jntra«. — Vekoslav Soindler. predsednik ZKD. a— Pobrežle dobi gledališko dvorano in telovadnico. Nedavno smo poročali, kako se ie posrečilo našim vrlim Pobrežanom zgraditi novo sokol s ko letno telovadišče. Sedai oa doznavamo. da zgradi g. Štefan Renčeli veliko gledališko dvorano, dolgo 27 m im 9 m široko, ki bo opremljena tudi z odrom Obenem bo služila pozimi tudi kot telovadnica pobreškega Sokola. a— Prihod velikega francoskega cirkusa »Amar« napovedujejo pestri lepaki po mariborskih kioskih. Nalepili so iih pripravljala stanovanj za potujoče cirkuško ljudstvo. Mnogo smeha vzbuja lepak z vabilom. nai se Mariborčani potrudijo v cirkus. kn bo na »Trgu Madelaine«. So pač lastniki Francozi, ki se spominiaio celo v Mariboru na Pariz in niegove trge. a— Velika gasilska va!a se bo vršila jutri v nedelio ob 9. na poslopjih Turkoviče-vega posestva v Radvanjih. Pri vaji sode-luieio vsa gasilna društva okrožne zveze iz levega brega Drave in mariborski ga-sild a— Udeleženke sokolskega taborenia v Logarski dolini odpotujejo iz Maribora v ponedeCiek ob 5.30 zjutraj. Odhod iz glavnega kolodvora. Sestanek vseh udeleženk je v nedelio ob 17. v sobi župnega odbora v Narodnem doma a— Električna instalacija v Pohorskem domu ie sedaj v celoti dovršena. In te dni le bilo za pohorske goste veliko planinsko doživetje: v hiipu. ko se ie obrnilo stikalo, ie ves dom zažarel v bajni svetlobi ki ie še ztrnai v sveltih žarkah odsevala v ze-kzua pohorske šume. Prvi planinski dom Uspešno zdravljenje glavobola. Vročinski val širi povsod glavoboL Presenetljivi učinki v zdravljenju glavobola so bili doseženi baš s Togal tabletami. Togal tablete delujejo hitro, so prijetnega okusa ter povsem neškodljive za želodec, srce in ostale organe. Po vsakodnevnem poslu, v veliki vročini se pogosto pojavlja glavoboL Vsak dan prejemamo številna priznanja hitrega in izvrstnega učinkovanja Togal tablet. Togal tablete so tudi izvrstno sredstvo proti prehladu. Kakor hitro ugotovite prve znake prehlada, vzemite nekaj Togal tablet ter boste tako lahko sigurni, da ste odstranili nevarnost obolenja. Dobivajo se v vseh lekarnah. • 8758 v naši državi ie pohorski, ki ie napeljal električno razsvetliavo v svoie prostore. a— V nedelio vsi k Sv. Martinu pri Vur-bergu. Gostilna Kostanjšek ima vrtni koncert. dobro vino in piščance. Posebni avtobus vozi ob 3. popoldne z Glavnega trga in zvečer nazaj. a— Pregled avtobusov in avtotaksiiev. Vse posestnike avtobusov in avtccaksiiev opozariamo. da se bo vršil zadnii- oreelsd še nenregledanih vozil 27. j-uiiia ob 15. ored poslopjem sreskega načelstva v Mariboru. Neoregledana vozila bodo stavljena iz prometa, proti lastnikom pa bo uvedeno strogo postopanje. Poleg tega bodo njihova vozila naknadno pregledana na domu in sicer na njihov račun. a— Nezgode otrok. V Krče vini ie neki kolesar podrl na tla 5-letnega Velizaria Meglica. Fantek se ie precei potolkel po levi roki. — V Linhartovem dvoru padel po stopnicah 3-letni Drago Balažič in se pobil po glavi. Oba sta bila prepeljana v splošno bolnico. a— Kopalec rešil starejšega tovariša. Danes v prvih popoldanskih urah se je nudil številnim kopalcem v prosti Dravi na obrežju proti Kamnioi izredno razburtiiv prizor. 34-letni trgovski potnik Emil Ba-rilli se ie predaleč spustil v Dravo, kier ga ie prijel krč. Začel se ie potaoliati. Na pomoč mu ie orihitel 22-letni Mirko Mara-šek. trgovski potnik iz Ljubljane ter ga z velikim naporom rešil iz valov. a— Sirov napad na kmečko posestnfco. V Trevičah pri Sv. Marieti ob Pesnici se ie odigral neverjeten sirov naoad. Zaradi nekih besed je navalil posestnikov sin Josip K. iz Sv. Marjete na 43-letno posestni-kovo ženo Rozalijo Marčičevo s sekiro. Hotel io ie udariti z ušesom sekire. Dvakrat se mu ie srečno umaknila, tretjič oa io ie udaril oo levi rami. Zadal ia »e tako občutne poškodbe, da so io morali prepeljati z reševalnim avtomobilom v bolnica a— Z »WindJsche« je psovat avstrijski državljan, slikarski nemočnih Rittbauer Vili. slovenske goste v nekem lokalu v Jurčičevi ulici. Drznega mladeniča so aretirali. a— Dr. Marinič. Trubarjeva u$ca 1L ne ordinira do konca avgusta. Iz Celja e— Strelska tekma v Celju. Po nafogn Streliačkega saveza v Beogradu se bosta vršili v nedeljo 26. t m. in v nedeljo 2. avgusta, vsakikrat ob 9. dopoldne, strelski tekmi z malokalibrsko puško. Zaključek tekem ob 12. Vsak strelec mora izstreliti 4-krat 5 strelov, vsakikrat v drugo tarčo, na razdaljo 50 metrov. Vsakomur ie dano na prosto, da izstreli tudi 8 poizkusnih strelov na posebno tarčo. Tekma bo izredno važna iz razloga, ker se moraio rezultati sporočiti savezu. Zato se oozivaio člani celjske strelske družine in vsa naša omladina. da se udeleže tekme v čim večjem številu. Tekma bo na vojaškem strelišču v Pečovniku. e— Izredni občni zbor strelske družine v Celju bo v četrtek 30. t. m. ob pol 2L v CelLskem domu. Na dnevnem redu bo volitev novega predsednika. Člani in prijatelji organizacije nai- se zbora plnošte-vilno udeleže. _ OBLEKE PO MERI V 24 urah 9398 FR. MEŠKO, CELJE e— Tragična smrt berača bogatina. V četrtek 23. t. m. je prenočeval v nekem kozolcu pri Žalcu 81-letni občinski revež Anton Verdev iz Velike Pirešice, ki je običajno hodil po Savinjski dolini in s pomočjo stare lajne prosil za darove. Ponoči je v spanju padel s kozolca precej globoko na zemljo in si pri padcu zlomil hrbtenico in se obenem občutno poškodoval na gla- vi. Bil je prepeljan v celjsko javno bolnico, kjer pa mu niso mogli rešiti življenja, in je starček še istega dne umrl. Orožniki so takoj po nesreči našli pri ponesrečencu zavitek, v katerem je bilo za več tisoč dinarjev denarja, a v bolnici so dobili pri Verdevu pod strajco še nekaj tisočakov. e— Poizkušen samomor. Včeraj zjutraj je doživel upokojeni polkovnik g. Schobin-ger na svojem izprehodu po Reiterjevem hribu nad mestnim parkom nenavadno presenečenje. Na tleh poleg neke klopi se je zvijala v hudih bolečinah komaj 19-letna brezposelna delavka Marija V. Sprehajalec je o nepričakovani najdbi obvestil po neki gospe reševalno postajo celjskih prostovoljnih gasilcev, ki so s svojim reševalnim avtomobilom odpeljali mlado obupaiiko v javno bolnico, kjer ji je zdravnik takoj izpral želodec. Dekle je izpilo precejšnjo količino oetove kisline. Sedaj se nahaja že izven smrtne nevarnosti. Vzrok je bila baje nesrečna ljubezen. e— Razne nesreče. Pri košnji na travniku je 9-letno Terezijo Gučkovo vsekala njena sestra s koso po nesrečnem naključju nad desno peto in ji prerezala kito. V Stranicah je padla 4-letna posestnikova hčerka Marija Laznikova na domačih stopnicah in si zlomila levo stegnenico. Z voza je padel 70-letni občinski revež Jože Repinšek iz Braslovč in si zlomil levo stegnenico. Pri mlatenju žita je zgrabila mlatilnica 3-letnega sina najemnika Ivana špeguja iz Britnih sel pri Grižah za levo roko in mu jo hudo poškodovala. V svojem stanovanju v šoštanju je padla tovar-narjeva soproga ga. Hermina Woschnag-gova na gladkem parketu in si zlomila desno roko nad zapestjem. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski javni bolnici. e— Pojasnilo. Naprošeni smo. da ugotovimo. da g. Franc Vrankar. stroini ključavničar v cinkarni v Celin, ni istoveten s Francem Vrankariem. ki je bS aretiran zaradi tatvine v LLubila ami. ovoovb, M m rooi e— Prijet osumljence. Celjska policija je aretirala 22. t. m. 45-letnega brezposelnega delavca Ivana Kandorferja, po-rodu >a Pil« stanja pri Kozjem, in zaplenila pri njem okrog 460 Din gotovine. Možak je naprej iz« povedal, da je dobil denar doma, obveščeno tamkajšnje orožništvo pa je sporočilo celjski policiji, da aretranec že dolgo časa na obiskal svojega doma. Pozneje je Kandorfer izpreminjal svoj zagovor in je naposled ob« stal na trditvi, da je zaslužil denar pri pro« dajd erešenj v pretekli pomlad'. Bival je baje dalje časa tudi v Trbovljah. Kdor je bil eventualno oškodovan, naj to sporoči celjski mestni policiji. e— Sleparstvo s stotakom. V celjski Ho« bacherjevi kolodvorski restavracij 6e je oglasil pred dnevi neki moški in naročil vrček piva. Plačal ga je 9 lOO^dinarekim bankovcem. Natakarica je bankovec spreje* la, ne da bi ga natančneje pogledala. Šele restavrater g. Hobacher je pr" večernem obračunu opazil, da je bankovec enostavna srečka gasilnega društva v Cerkljah pri Kranju, ki je te srečke izdalo ob priliki odkritja spominske plošče pokojnemu staro« sti JGZ Francu Barletu leta 1928. Sleparja išče policija. ©— Obnovite srečke! žrebanje bo že v prvih dneh avgusta! Iz Škofje Loke šl— Čuvajmo lepoto jam. V škofjeloškem okolišu, posebno v smeri proti Ljuibniku je več jam. Poznan je Ljufoniški kevder, ki ima jamske hrošče posebne vrste in je obilo okrašen s kapniki. Žalostno pa je, da se krasote in prirodne zanimivosti jam počasi um oujejo po brezvestnih obiskovalcih, ki krušijo in lomijo kapnike, da od nekdanje lepote kmalu ne bo ostalo nič. škofjeloška SPD je oskrbela pripraven dohod k jami. Obiskovalci jam se bodo še povišali z otvoritvijo planinskega doma na Ljubnku. Prav bi torej bilo, da se privlačnost in le« pota jam očuvata. Kdo bo prevzel to skrb? šl— Gradba šolskega poslopja napreduje. Obrtniki všeh vrst lahko pridno delajo, saj bo jim v pomoč lepi solnčni dnevi. Stavba že kaže svoje mpozantno lice. Srednji del pročelja je dobil stebrišče s široko fasa« do, ki se lepo sklada s polkrožn ma obo« ma stopnišča na desni in levi. Krajevni šolski svet je grešil, da ni pust'1 Višje fasade, ki je bila v prvotnem načrtu. Sedaj so na delu kleparji, slikarji, steklarji in kiju« oavničarji. Gradj se tudi kanalizacija. Otvo« ritev šolske zgradbe bo najlbrže v oktobru. Iz Kranja t— Razglasitev vojnega razporeda bo v nedeljo 26. t. m. točno ob 6. zjutraj pred hotelom »Kranjskim dvorom« v Kranju. K razglasitvi morajo priti vsi obvezniki let« nikov 1881.—1910., k so služili ali odslužili vojaški rok ali pa so bili priznani za hra« nilice nesposobnih zadrugarjev. K razglasitvi ni treba prit' tujcem, ki 90 pristoj« ni v druge občine, inozemskim državlja« nam, onim, ki so stalno ali začasno nespo« sobni, rezervnim ofeirjem in onim, ki 60 sicer že sposobni, pa še niso nastopili ka« dreke službe. r— Mirni nabori. Te dni so zaključili nabore v našem sodnem okraju. Nabor' so se vršili mirno in ni bilo nikakih večjih izgredov, r— Tombola. Pozornost vse Gorenjske je obrnjena na paviljon sredi trga, v kate« rem je razstavilo Prostov. gasilno in reše« valno društvo dragocene dobitke za svojo tombolo. Dobitke ogleduje in občuduje od prvih jutranjih do poznih večernh ur šte« vilna množica domačinov in tujcev. Želja vsakega je, da zadene dne 2. avgusta »Chevrolet« avto, ki reprezentira lepo pre« moženje 54.000 Din. Poleg avtomobila je razstavljena krasna oprava, ki bi dob la tudi na ljubljanskem velesejmu zelo ugodno oceno. Enako so zelo vredn' ostali dobitki, vsi pa vabijo pač vsakega, da igra na le« tošnji tomboli. V kolikor nam je znano, se ni igrala v državi še tombola, kj bi imela toliko dragocen h dobitkov. Hočemo le do« bro, ako priporočamo vsem prav nujno na« kup čim večjega števila tablic ter tako že« li-mo, da se šiloma ne izognete sreči. r— Igra narave. Sluga Narodnega doma Ivan Bozovičar je našel v gozdu grm či« sto belih, a zrelih borovnic, ki so bile po okusu prav tako sladke kakor črne. r— Izredni občni zbor SPD bo v toTek 28. t m. ob 20 v Kocbekovi sobi Narodnega doma. Na sporedu je izpopolnitev odbora. Iz Novega mesta n— Ni obolel za škrlatinko. Glede na notico, objavljeno 22. t. m. o taborenju mariborskih tabornikov, smo prejeli naslednje pojasnilo: »ll«letni Djordje Jova« novič nj obolel za škrlat nko, temveč 6e je le prehladil in se je sumilo, da ima škrla« ■tinko, zaradi česar so ga taboreči na ukaz taborov od je odpravili v bolnico usmljeniih bratov v Kandiji, kjer bo ostal do končne ozdravitve. Neki drugi tovariš, ki je v to« zadevni not ci omenjen, ga je le spremljal ki se je še istega večera vrnil zdrav v tabo« rišče. Vsi taboreči se počutijo prav dobro. Solnca, zraka in vode imajo v iz ob'1 ju. Resnega dela, smeha, iger, petja in mena« že pa več kakor preveč. Šegula Pavle, ta« borovodja«. n— V poslopju okrožnega sodišča so 6e zadnje dmi pričela razna potrebna zidar« ska popravila in pleskarska in slikarska dela n— Sodniški dopusti pri okrožnem so« dišču trajajo od 15. t. m. do 25. avgusta. n— Naši vinogradniki so pričel' proda« 'jati svoj lanskij pridelek vina po 3 do 4 Din za liter, nekateri celo po 2 Din. n— Novo šolo so pričel' graditi na Ma« iem Slatniku. Poslopje bo stalo ob državni cesti na Mikčevi parceli; katastralne ob« čine Potovega vrha Šola, ki jo gradi podjetje Valentin Vrhovnik, bo visokoprtHč« na in izdelana po vseh pravilih modernih zgradb. Dolga bo 28 metrov. Šola bo ime« la šolsko igrišče in telovadišče, stanovanje za učtelje in hišnega slugo. Gradbeni stro« ški tega novega prosvetnega zavoda so pre« računani na 542.998.19 Din. Zasluga, da ee je pričela graditi ta prepotrebna šola. gre krajevnemu šolskemu svetu na Malem Slatniku, iz katerega okoliša je do sedaj obiskovalo okoli 200 otrok 40 minut odda« Ijeno šolo v Šmihelu. n— Kino Meteor bo predvajal film »Žena brez sramu« danes ob pol 9. in nedeljo ob 6. in pol 9. uri. Iz Trbovelj t— Delavski shod. Danes ob 15. bo v Delavskem domu delavski shod, ki ga skli« euje II. rudarska skupina. Na shodu 6e bo razpravljalo o pogajanjih za koletivno po« godbo. t— Kino Sokol predvaja danes ob 8. zvečer ndijski velefilm »Maharadžino srce« in ipeseio&gro »Žene za nedeljski oddib«. Plinski penzilon - hotel ..ERIKA" Kraslska gora. Ma razpolaga s 25 najmoderneje opremljenimi sobami, kavarno, restavracijo, glasbeno sobo, lastnim vodovodom, toplo in hladno vodo v vsaki sobi in kopalnicami. Penzijon leži 860 m nad" morsko gladino na prekrasni legi, obkrožen po Julijskih Alpah in Karavankah, na podnožju Skrlatice, Pogoza in Prisanka. Razpolaga s 10.000 # lastnega naravnega parka, ki ga obkroža prijazen gozd, lastnim kopališčem ob reki Pišnici, tenis igriščem ter daje brezplačen pouk v ježi. OTVOR1TET SO. AVGUSTA T. L. 9286 Cene peazije za osebo od 80 —100 Din. Odprt »kozi vse leto. Vljudno prosimo, d« se prihod prijavi po možnosti 10 dni vnaprej. Za izvrstno kuhinjo ln ugodno bivanje jamči UPRAVA PESZ1JOSA »ERIKA". feimrn* a -trm 1 GOSPODARSTVO Odlična pšenična letina v Vojvodini Dunavska banovina, ki s svojim teritorijem obsega najrodovitnejše kraje naše države, v prvi vrsti prejšnjo Vojvodino, je imela letos odlično pšenično letino, ki se približuje rekordnemu letu 1928. Kmetijski oddelek dunavske banske uprave sporoča, da je znašal letos pridelek pšenice na teritoriju dunavske banovine 14,020.000 meter-skih stotov, to je za 4.5 milijona stotov več nego v 1. 1930. Pridelek je iznenadil tako po količini kakor tudi po odlični kakovosti. Ponekod je znašal do 80 met. stotov na hektar. Če odštejemo konsumno potrebo prebivalstva (4,016.000 met. stotov) in količino, potrebno za setev (1,424.000 met. stotov), tedaj bo od tega pridelka ostalo za prodajo 8,580.000 met. stotov ali 85-800 vagonov. Pretežni del tega presežka odpade na one vojvodinske sreze, kjer je nakup pšenice rezerviran le za državo, odnosno za Priv. izvozno družbo. Če nadalje računamo, da bo letos izvozni presežek vse naše države znašal okrog 45.000 vagonov in če bo Priv. izvozna družba izvažala v pretežni meri le vojvodinsko pšenico, tedaj bo navzlic temu ostalo za domači konsum, odnosno za domače mline okrog 40.000 vagonov vojvodinske pšenice. Ni torei izključeno, da bo glede na letošnji obilni pridelek v Vojvodini, povišan odstotek, do katerega smejo mlini mleti vojvodinsko pšenico. Za enkrat je, kakor znano, na podlagi zakonske pooblastitve določil trgovinski minister, da smejo vojvodinski mlini mleti le 40%, ostali mlini pa 25% vojvodinske pšenice. Želja izven vojvodinskih, in v prvi vrsti slovenskih mlinov, pa gre za tem, da se jim poviša dovoljeni odstotek do one višine, ki velja za vojvodinske mline. Uspeh pšenične letine v dunavski banovini je tem bolj značilen, ker je letošnji pridelek pšenice v sosedni Madžarski in Rumuniji po količini slabši nego je bil lanski pridelek. Za pridelek vse naše države pa je uspeh letine v dunavski banovini odločilen, ker odpade na to banovino polovica vsega pšeničnega pridelka v Jugoslaviji. Jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma Kakor znano, bo ljubljanski velesejem v prvih dneh septembra priredil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. veliko kulturno, tujskoprometno in gospodarsko razstavo, za katero so priprave že v polnem teku. Prireditev bo trajala od 29. avgusta do 9. septembra in bo nameščena v vseh 10 razstavnih paviljonih, ki obsegajo preko 8000 kvadratnih metrov površine. Ta razstava pa ne bo edina prire ditev v prvih dneh meseca septembra, temveč bo po načrtu, ki ga je sestavil ravna telj velesejma dr. Ivan Dular, v zvezi s številnimi drugimi prireditvami in slavnostmi, ki se bodo vršile v Ljubljani. V tistih dneh bomo odkrili spomenik Kralju Petru Velikemu Osvoboditelju, otvorili bomo prenovljeni rotovž, vršilo se bo tekmovanje slovenskih harmonikarjev, vrh tega pa bodo prirejene operne in dramske predstave na prostem in se bo vršil poleg vrste športnih turnirjev tudi velik koncert na pihala in pevski koncert Pevske zveze. Ves ta program kaže, da bo letošnja razstava »Ljubljana v jeseni« prekosila vse dosedanje. Tujskoprometna razstava na velesejmu bo obsegala propagandni del z umetniškimi slikami in fotografijami ter relijefi naših najlepših turističnih krajev, strokovni poučni del z vzorno opremljeno gostilno, podeželskim hotelom, točilnico, kuhinjo, tujskimi sobami, kopalnicami ter razstavo naših turističnih organizacij in ustanov. Končno bo vsebovala tudi tehnični tujsko-prometni del, ki ga prirejata poštna in železniška direkcija skupno s prometnimi organizacijami in podjetji- Mestni oddelek, ki bo prav tako tujsko - prometnega značaja, bosta organizirali Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru. Ta oddelek bo vseboval mnogo zanimivega gradiva o zgodovinskem in gospodarskem razvoiu naših mest. Kmetijski oddelek bo obsegal strokovno-poučni del, sirarsko in mlekarsko razstavo, razstavo jajc, čebelarsko razstavo, sejem za med, zelenjadno razstavo, vinski sejem, razstavo perutnine in kuncev ter poljedelskih strojev in' kmetijskega orodja. Higijenski oddelek, ki ga ureia s priznano spretnostjo ravnatelj Higijenskega zavoda v Ljubljani dr. Pire, bo posvečen higijenski službi v dravski banovini. Poseben gospodinjski oddelek bo uredilo Splošno žensko društvo. Obsegal bo zanimivo razstavo o stanovanju po načelu smotre-nega gospodinjstva zgrajene hiše, o opravljanju hišnega dela, gospodinjskem knjigovodstvu itd. Končno bo prirejen tudi obrtni oddelek Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani. Velesejmska uprava pa bo skupno z našimi gospodarskimi podjetji organizirala oddelek za domačo obrt, za pohištvo, za hotelsko in gostilniško opremo, industrijski oddelek in oddelek za strojno in kovinsko industrijo. Za razstavo je prometno ministrstvo dovolilo običajni 50% popust na železnici, ki bo veljal za prihod od 25. avgusta do 9. septembra, za povratek pa od 29. avgusta do 13. septembra. Doseženi so tudi popusti za voznine na jugoslovenskih ladjah in na železnicah v Avstriji, Bolgariji, češkoslovaški, Grčiji, Italiji, Madžarski, Nemčiji, Poljski in Rumuniji. Za razstavo je že sedaj veliko zanimanje in je pričakovati, da bo prireditev poselilo še več ljudi in interesentov kakor lani, ko jih je bito nad 100.000 = Revizija uredbe h» tarife o skupnem davku na poslovni promet. Po reformi davka na poslovni promet in uvedbi pav-šaliranega skupnega davka na poslovni promet (1. aprila) se je kmalu pokazalo, da je treba nekatere določbe uredbe ln gotove postavke tarife za skupni davek spremeniti. Finančno ministrstvo je upravičene želje za spremembo tarife upoštevalo In je sklicalo tudi posebne konference, na katerih so predstavniki zbornic tn interesentov lahko obrazložili potrebo revi- zije. Na podlagi tako zbranega gradiva je finančno ministrstvo izdelalo uredbo o izpremembah uredbe o skupnem davku na poslovni promet od 14. marca in dodatne uredbe od 30. marca. S to- novo uredbo, ki bo te dni objavljena v >Službenih Novi-nah« se spreminjajo tako nekatere izvršilne določbe kakor tudi tarifne postavke. Istočasno bo objavljena tudi zakonska novela k zakonu o skupnem davku na poslovni promet, s katero se spreminjajo določbe glede odmere skupnega poslovnega davka pri uvoženih poštnjih pošiljkah, o čemer smo že poročali. = Nemška preferenca za pšenico. Pred dnevi smo poročali, da ie Nemčija sklenila z Madžarsko slično kakor z Rumunijo trgovinsko Dosrodbo. v kateri ie Driznala preferenco za pšenico. In sicer v obliki 25% popusta na vsakokrat vel5av.no nemško avtonomno carino. Madžarska bo deležna tudi Drefereuce. ki io ie Nemčija dala Rumuniji za koruzo (50%) in za ieč-men (60%). Drav talko pa bo Rumuniia deležna nove preference za DŠenico. Pozneje bosta do nemških vesteh deležni teh oreferenčnih ugodnosti tudi Jugoslavija in Bolgarija. — Povečana agrarna zaščita v industrijskih ' državah povzroča industrializacijo agrarnih držav. Med komentarji, ki so jih objavili avstrijski listi k sklenitvi nove avstrijsko - jugoslovenske trgovinske pogodbe, so zanimiva tudi izvajanja dunajskega tednika »Die Borse«, ki pravi med drugim: Nova pogodba je potrdila naziranje, da se zaželjena zaščita avstrijskega kmetijstva z nesposobnimi sredstvi plačuje predrago. V agrarnem interesu izvršena omejitev uvoza kmetijskih pridelkov iz Jugoslavije je doved-la do občutnega poslabšanja pogojev za avstrijski industrijski izvoz v Jugoslavijo, in sicer za celo vrsto avstrijskih industrijskih izdelkov. To poslabšanje konkurenčne zmožnosti avstrijske industrije na jugosloven-skem trgu pa se ne kaže samo v povišanju jugoslovenskih carin, temveč tudi v tem, da je z višjimi carinami dan nov impulz za industrializacijo, ki je v zadnjih letih itak precej napredovala. Tako kaže primer avstrijsko - jugoslovenske pogodbe grotesko, da izziva tendenca pojačene agrarne zaščite industrijskih držav intenzivnejšo industrializacijo v agrarnih deželah. Kakor računajo avstrijske strokovne organizacije onih" industrijskih panog, ki so najbolj prizadete, bodo povišane jugoslovenske industrijske carine povzročile 30—40% nazadovanje izvoza dotičnih podjetij v Jugoslavijo = Zborovanje hmeljarjev. Hmeljarska društvo za Slovenijo je za nedeljo 2. avgusta ob pol 9. dopoldne sklicalo običajni shod hmeljarjev, ki se bo vršil v Roblekovi dvorani v Žalcu. Na tem zborovanju se bo poročalo in razpravljalo: 1.) o svetovnem stanju hmeljskih nasadov; 2.) o začetku obiranja hmelja; 3.) o mezdi hmeljskim obirall-cem in 4.) o slučajnostih. Zborovanja se lahko udeleži vsak hmeljar. = Dunajska Merkur-banka. ki ie zaradi velikih dvigov hranilnih vlog oo polomu Darmstadter und Nationalbank Drišla v težkoče. bo v kratkem zopet otvorila bla-sraine. Načrt moratorija ie bil zavrnietk Kakor poročajo z Dunaja, bo avstrijska Poštna hranilnica dala banki kredit od 15 do 20 milijonov šilingov. nakar bo zavod takoj zonet pričel redno poslovati. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Angele Potokarjeve, trgovke z mešanim blagom v Teznu št. 99 pri Mariboru (poravnalni upravnik g. Ivan šoštaric, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta; narok za sklepanje poravnave pri okrož. sodišču v Mariboru 7. septembra ob 9., oglasitvenJ rok do 2. septembra). = Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. avgusta ponudbe glede dobave raznega papirja in kartona. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. t. m. po nudbe glede dobave 50 komadov žarnic, 700 m2 rogoznice za strope in 20 kg stuka-turnih kaveljčkov. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 6. avgusta ponudbe glede dobave 380 kub. m mehkega lesa; direkcija državnega rudnika Kakanj pa do 13. avgusta glede dobave elementov, armatur, porcelanskih izolatorjev, varoval, kombiniranih klešč, Bergma-novib cevi, izolirnega traku, kablove mase, bakrene žice, vijakov, šarnirjev, tračnic, podložnih plošč, bele kovine itd. Dne 13. avgusta se bo vršila pri komandi pomorskega arsenala v Tivtu ofertna licitacija glede dobave raznega elektrotehničnega materijala: 14. avgusta pa glede dobave kablov, žici, instalacijskega materijala, stekla itd. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 3. avgusta ponudbe glede dobave 4000 m jeklenih vrvi in 50 komadov krogljičnih ležajev. Direkcija državnega rudnika Kakanj pa do 13. avgusta ponudbe glede dobave pisarniškega materijala (papir, svinčniki, peresa, tintniki. črnilo, risalni žebljički, ravnila, gobe, barva za štampiljke, pečatni vosek, vinjete itd.) _ Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: 12. avgusta pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave elektrotehničnega materijala in 14. avgusta pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave pisarniškega materijala (različni papir, kuverte, svinčniki, črnilo, ravnila, peresa itd.) ter glede dobave žarnic, pljuval-nikov in ameriškega platna — (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). Dne 15. avgusta se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave obvezilnega materijala, 22. avgusta glede dotFave umivalnikov ln posode. 26. avgusta glede dobave gumijastih blazin, gumijastih termoforov in zidnih ur, 27. avgusta glede dobave žimnic in blazin, 29. avgusta pa glede dobave omar Itd. — (Oglas je na vpogled v Zbornic! za TOI, pogoji pa pri omenjenem skladišču. —----------- " 24. julija. Na ljubljanski borzi je'bil danes devizni promet srednje velik Tendenca v gibanju deviznih tečajev je bila neenotna. London, Dunaj in Curih so se nekoliko okrepili, dočim so devize Pariz, Trst in Amsterdam za malenkost popustile- Na zagrebškem efektnem tržišču se je nazadovanje Vojne škode več ali ijjanj ustavilo. Za aranžma je prišlo v Vojni škodi do prometa po 359.5 — 361, za december pa po 370.5 — 374. Promet je bil še v 8% Blairovem posojilu po 87 in v 7% Blairo-vem posojilu po 75. Od bančnih vrednot so se trgovale Union banka po 150, Jugo banka po 67, Srpska po 191 in Zemaljska po 120. Na tržišču industrijskih vrednot pa so bili zabeleženi zaključki v Trboveljski po 230, v Šečerani po 225 in v Dravi po 235. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2269.72 — 2276.56, Bruselj 78529 — 787.65, Curih 1097.55 — 1100.85, Dunaj 793.52 — 795.92, London 273.29 — 274.11, Newyork 5630.3&—5647.38, Pariz 221.04 — 221.70, Praga 167.26 — 167.76. Trst 294.% — 295.86 Zagreb. Amsterdam 2269.72 — 2276.56, Dunaj 793.52 — 795.92, Bruselj 785.29 do 787.65, London 273.29—274.11., Milan 29496 do 295.86, Newyork kabel 5641.38—5658.38, Newyork ček 5630.38—5647.38, Pariz 221.04 do 221.70, Praga 167.26 — 167.76, Curih 1097.55 — 1100-85. ' Curih. Zagreb 9.09, Pariz 20-13, London 24.90, Newvork 513.87, Bruselj 71.65, Milan 26.50, Amsterdam 206.30, Dunaj 72.27, Sofija 3.73, Praga 15.23, Varšava 57.55, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.05. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 89 bi, 7% Blair 77 bL, Celjska 150 den.. Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 950 den.. Kreditni den.. Ruše 145 den- Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 359 — 360, kasa 360 den., za december 370 — 371, investicijsko 28-5 — 84, agrarne 45 — 46, 6% begluške 60 — 61.5, 8% Blair 85.5 — 87, 7% Blair 75 — 76.5. 7% Blair kasa 75 — 75.5, 7% Drž. hipotek, banka 76 den.: bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 965, Union 150 — 155, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 120 — 123, Srpska 190.5 — 192, Zemaljska 120 — 121, Hrvatska 50 — 55, Pol jo 53.5 — 55; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 110 den., Slaveks 25 den., Slavonija 200 den., Drava 235 — 236, Šečerana 225 — 230, Brod vagon 35 — 50, Union 55_65, Vevče 120 den.. Dubrovačka 300 den., Jadranska 450 — 520, Oceanija 190 den., Trbovlje 227.5 — 230. Beograd. Vojna škoda 361 zaklj., za september 363 den., za november 374 zaklj.. za december 878, 375, 374 zaklj., 7% Blair 77 zaklj., 6% begluške 60.75 zaklj., 7% investicijsko 83.50, 83 zaklj., Narodna banka 6350 bL Blagovna tržišča LES Ljubljanska borza (24 julija) Tendenca sa les nespremenjeno mlačna. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 200 kub. m smrekovih desk (4 m, v debelinah 35, 40, 50 in 60 mm). — V zadnjih mesecih se je pri nas produkcija precej skrčila. Tudi produkcija tesanega lesa, ki je bila druga leta baš v sedanjem času zelo intenzivna, je letos znatno popustila in je opažati, da tramov letošnje produkcije ni veliko. Zato se je pričelo utrjevati prepričanje, da se bo konjunktura v tesanem lesu izboljšala, zlasti ko bodo stare zaloge v tramih izčrpane. V tramih namreč konkurenca od strani naših sosedov ni tako velika, kakor v mehkem lesu sploh. V trdem lesu je kupčija zelo slaba. Oddajajo se le naročila v hrastovim za izdelavo železniških vozov. Produkcija bukovih pragov je še prilična -in zaposluje predvsem manjše producente ŽITO -f Ljubljanska borza (24 julija) Tendenca za koruzo stalna. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh, pri mlevski voznini po 150 — 152.5, pri navadni voznini po 155 — 157.5. -f Novosadska blagovna borza (24 t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 15 vagonov pšenice, 18 vagonov koruze, 2 vagona ovsa, 1 vagon ječmena in 9 vagonov moke. Pšeniea: sremska. nova, 78/79 kg 164 do 166; 79/80 kg 165 — 167; slavonska, nova, 78/79 kg 164 — 166. Oves: baški, srem-ski, slavonski, novi 155 — 160. Ječmen: baški, sremski. novi, 63/64 kg 112-5 — 115.5. Koruza: baška 102.5 — 105; okolica Sombor 102.5 — 105; banatska 96 — 98; sremska, ok. Indjija 102.50—105; ok. Šid 103 do 106. Otrobi: baški, stari 117.50—120. Moka: baška, banaška »0« in >00« 290 — 300; >2< 270 — 280; >5< 250 — 260; >6« 220 — 230; >7« 180 — 190; >8« 125 — 135; sremska, slavonska >0« in >00« 270 — 280; >2« 250 do 260; >5« 240 — 250; »6« 215 — 220; >7< 170 — 180; >8« 125 — 135. 4- Somborska blagovna borza (24. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 181 vagonov. Pšenica: sremska, nova, 79 kg 164 do 165; slavonska, nova, 79 kg 163 — 165. Oves: baški, sremski in banaški, novi 152.5 do 157.5. Rž: baška, nova 152.5 — 157.5. Ječmen: baški, srem. novi 110—115. Koruza: baška 102-5—105; za julij 105—107.5; ladia Dunav 104 — 106. Otrobi: baški 115 — 120. Moka: baška »0« 1n >00« 260 — 280; >2< 245 — 265; >5« 235 — 250; >6< 225 — 235; >7« 175 — 185. ŠPORT Za plavalno prvenstvo LPP 25. in 26. t. m. razglaša SK Ilirija v sporazumu z LPP: Kopalci doplačajo ta dva dni k običajni vstopnini še 2 Din za kritje izrednih stroškov. Za nekopalce bo postavljena tribuna s sedeži. Vstopnina znaša 6 Din. Nekopalcem ni dovoljeno muditi se drugje kot na tribuni in pri buffetu. Plavači Ilirije, ki niso določeni za tekmovanje, plačajo običajno sekcijsko vstopnino. Tek* movalci, funkcijonarji in športni poročevalci prejmejo pri blagajni kopališča posebne proste vstopnice za vsako poldnev-no tekmovanje posebej. Nihče ne sme pa-sirati biljeterske (ključarske) lože brez vstopnice. Tekmovalci morajo ostajati po največji možnosti na posebnih zanje od-kazanih mestih. Strogo zabranjeno je tekmovalcem zasedati tribuno in kakorkoli delati neprilike občinstvu. Proste vstopnice in ključe za kabine prevzame za vsak klub vodja moštva pri kopališki blagajni pol ure pred pričetkom vsakega poldnevne« ga programa proti potrdilu in re verzu, da jamči njegov klub za snago, ključe in vsako škodo v kabinah oz. napravah. Po ab-solviranem poldnevnem programu se morajo oddati ključi pri ključarju. — Tekmovalni program izda LPP; pričetek tekem je dopoldne ob 9.30, popoldne ob 15. Popoln red in športna disciplina naj vladata med tekmovanjem. Kalilce reda bi bik uprava kopališča primorana odstraniti iz kopališča. Redi tel jstvo postavi Ilirija, glavnega reditelja LPP. . w T VT_ Službeno iz LNP. Blagajniki Mo. LNP v Mariboru, Celju in Trbovljah se poziv-Ijejo, da pošljejo blagajniku LNP izvlečke iz blagajniških knjig sigurno in najpozneje do 28. t. m. Izvlečke potrebuje blagajnik za poročilo na občnem zboru dne 2 avgusta t. L — Predsedstvo. Prijave za posebni vlak v Zagreb dne 2. avgusfa za prvenstveno tekmo Ilirije z Gradjanskim ŠK se sprejemajo v trgovini A. Goreč, Dunajska ces+a, v drogeriji Kane Židovska ulica in popoldne tudi pri blagajni kavarne »Evropa«. Obenem s prijavo je treba položiti za vožnjo 60 Din. kj se vrnejo, ako bi akcija za posebni vlak ne uspela, t. j. ako se ne bi prijavilo približno 400 udeležencev. Ilirija upa na uspešen nastop proti Gradj-anskemu, ako bo imela primerno zaslombo pri občinstvu. Kakor znano, se ima Gradjanski za 1 : 0 proti Iliriji v Ljubljani v veliki meri zahvaliti svojim »drukerjem«, ki so ga tudi s posebnim vlakom spremili v Ljubljano. SK Ilirija poziva zdaj svoie prijatelje na revanšni poset Zagreba. Prijave ie treba oddati čim prej, najkasneje pa do srede 29. t. m. popoldne. Motokolesarski klub Iliri ia. K moto-ciklistični in avtomobilski dirka na Korenskem sedlu, v nedelto, dne 26. t m. pri« javljeni dirkači in izletniki se uljudno opozarja io, da ie zbirališče danes, v soboto opoldne v klubskem lokalu in na vrtu restavracije »Novi svet« na Gosposvetski ccsti 14. Kolesarsko in motociklistično društvo »Sara« v Liubliani priredi 8. septembra t. 1. kolesarske dirke na športnem prostoru SK Ilirije. Ob 13.30 zbirališče na Sv. Ja» koba trgu. Nato skupni pohod vseh udeležencev z godbo na prireditveni prostor. Spored dirk: seniorska dirka, juniorska dirka, damska metfklubska dirka, juniorska medklubska dirka, glavna dirka »Save« dirka v vreči s kolesi, glavna nododboro-va dirka, polževa dirka, medklubska dirka. Splošna določila. Vse dirke se vršiio na prostoru SK Ilirije ob 15.30. Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost. Dirka _ se no pravilih Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije. Dirka je odprta z* vse člane klubov, kateri so včlanieni v Koturaskem savezu kralievine Jugoslavije. Povratek na start se označi z daljšim zvon en iem. Vsak cfirV«č dobi svojo številko z vnlačilom po 10 Din, ki se pri vrnitvi številke vrnejo. 1 Nalogom vodstva dirke se mora vsak diiw kač brezpogojno pokoriti. Protesti se vpo-števajo najkasneje 10 minut po izvršeni točki z vplačilom zneska 50 Din, kateri znesek se vrne, ako je protest odobren. Vodstvo dirke se pridržuje pravico spre« membe programa. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 18. morajo biti na igrišču Senica, Šinkovec, Hasl, Sinkule, Pišek L Baum I, Caleari, Vrhovnik, Trček, Peterim, Klop-čič, Golob. SK Ilirija. Garderoba na nogometnem igrišču bo danes do 18. zaprta. SK Svoboda (Ljubljana). Igralci, ki so določeni za gostovanje v Tržiču, naj dvignejo belo opremo. Odborova seja se vrši v ponedeljek, 27. t. m. ob 30. v Delavski zbornici. Radio Izvleček iz programov Sobota, 25. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45 j Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvin-i teta. — 19.30: Slovensko pravorečje. — 20: Prenos Rossinijeve opere "Seviljski brivec« iz Salzburga, — 22: Napoved časa in poročila. Nedelja, 26. julija. LJUBLJANA 9: Kmetijsko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10-30: Versko predavanje. — 11: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Napoved časa in poročila. — 14: Prenos Levstikove proslave iz VeL Lašč. — 15.30: Plošče. _ 16: Otroški kotiček. — 16.30: Salonski kvintet. — 20: Koncert pianistke Lise Fuchs z Dunaja. — 20.40: Samospevi gosp. Fr. Deržaja. — 21.15: Citraški tercet "»Vesnec. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. — 12.30: Orkestralen koncert. — 18: Zborovski koncert. — 20: Narodne pesmi. — 20.40: Violinski koncert. — 21.40: Zabaven program. — 22: Poročila. — 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 11.30: Orkestralna glasba. — 18: Večerni koncert — 20.30: Koncertni večer. — 22: Lahka glasba. — PRAGA 16: Vojaška godba. — 18: Petje. — 19.55: Godba na pihala. — 22.15: Mešan program. — BRNO 18: Arije in pesmi. — 19.55: Prenos iz Prage. — 21: Moravska glasba. — Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.40: Orkestralen koncert. — 20.15: Filhar-monični koncert — 23: Lahka glasba- — DUNAJ 9.50: Moderne skladbe za orgle. —* 11.10: Dunajski simfonični orkester. — 15.10: Lahka glasba. — 18.10: Komorna glasba na harmonij. — 20: Arije in pesmi. — 20.30: Mešan program. — 21.45: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20: Koncert iz Vratislave: operetna glasba. — 22.30-: Godba za ples. — KONIGSBERG 16: Koncert lahke glasbe. — 18.20: Komorna glasba. — 20: Prenos operete iz Lipskega- — Lahka in plesna glasba. — MOHLACKER 16: Orkestralen in pevski koncert. — 20: Filhar-monični koncert — 21: Groteske in anekdote. — 22: Študentovske pesmi. — 22.35: Plesna glasba. _ BUDIMPEŠTA 16.15: Dvojni moški kvartet. — i7.20: Koncert ciganske kapele. — 18.30: Orkestralen koncert. — 19.45: Operetni večer. — Lahka glasba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Mešan glasbeni program. Pristopajte k Vodnikov! dražbi KULTURNI P1REGLED Jugoslavija na pariški razstavi lepih knjig Pariz, 18. julija 1931. Narodne kulture presojamo po različnih načinih njih uveljavljenja. Eno glavnih in zanesljivih meril pa je brez dvoma višina njihovega tiska. Zaradi tega smatram za zelo važno razstavo lepih knjig, ki so jo letos priredili Francozi v Parizu in ki smo se je udeležili tudi Jugosloveni. Razstava je mednarodna; udeleženih je 19 narodov. Ko sem šel v Petit Palais pogledat to razstavo, sem se spomnil, kako so prireditelji zbirali gradivo za to razstavo. V treh dneh je bilo treba vse pripraviti in odposlati. Razstavljalcem iz dravske banovine je bila zadeva prepozno javljena. Kako je bilo v drugih delih naše države, ne vem. Zbrali smo takrat v naglici, kar se je dalo, ter odposlali. O razstavi sem si hotel napraviti sodbo s primerjanjem. Ugotavljam, da sem šel tja v zelo optimistični razpoloženosti, ker mi je v glavnem znano, kaj in kako tiskajo drugi ter kaj in kako tiskamo mi. Vem, da je pri nas kljub našim skromnim razmeram v tiskarski stroki marsikaj, kar lahko z mirnim srcem pokažemo mednarodnemu svetu. Celotna razstava je na višku. Gre za grafiko, opremo knjig, vezavo, različne načine tiska. Domači, francoski del je precej obsežen, ostale države pa so zastopane z manjšimi zbirkami. Toda zaradi tega, ker so te zbirke manjše, razstava ne trpi. Posamezne države so dale izbrana dela, in to, kar je tam, zadostuje, da dobiš točno sliko njihove kakovostne višine. Angleška ima n. pr. samo dve stekleni omari s ploskvijo tri krat tri metre, pa ti zadostuje, da vidiš doseženo višino, ki je res visoka; Nemci imajo eno sobo izbrane kakovosti in tudi ta soba za ogromno nemško grafično umetnost zadošča. V dobri veri, da bo tudi pri nas vsaj približno tako, in sicer malo, pa izbrano in primerno lepo, pridem do. jugoslovenske razstave, žal da moram ugotoviti, da napravita izmed vseh narodov neprijeten vtisk samo dve zbirki, in sicer sovjetska in naša. Sovjetska s svojim edinstvenim, po večini vsiljivim slogom in očitno politično reklamno tendenco; naša pa s svojo kvalitetno nižjo vrednostjo. Da ne bo prevelike zamere, poglejmo, kako smo razstavili mi in kako ostali. Drugi imajo v svojih zbirkah predmet poleg predmeta na steni ali v vitrini pod steklom. Pod predmetom je povsod napisan avtor, ponekod tudi tiskar. Da se razumemo: Tu gre za avtorja-grafika, ne za pisatelja. Samo v naši zbirki so naloženi predmeti v vitrinah drug na drugem in edino pri naših razstavljenih predmetih ni niti napisa niti avtorja, čemu to? V naših vitrinah vidiš kup brez smotra naloženih odprtih in zaprtih knjig. Ena izmed njih leži tako, da vidiš pred seboj samo gladko usnjato platnico brez napisa. nič na usnju, hrbta ne vidiš, obreze ne vidiš. Kaj pomeni ta knjiga? Kupa v vitrini pod steklom ni mogoče pregledati. Ker ni napisov, kakor drugje, tudi ni mogoče uganiti, kakšne vrste knjige so na kupu. Nekaj del sem videl, da so tujsko-propagandnega značaja, toda na to razstavo ne spadajo, ker ne predstavljajo niti grafike niti odličnega tiska. Tako n. pr. se mi zdi. da sem videl eno stran almanaha Jadranske sferaže. Vem, da je v almanahu več dobrih bakrotiskov, toda stran, ki se kaže občinstvu v Parizu, je baš ba-krotisk slabše vrste. Večina teh odprtih knjig je tiskana na navadnem brezlesnem satiniranem papirju; to je kvaliteta papirja, ki je v drugih zbirkah ne opaziš. Toda to še ni vse: V sredini vitrine ležita dve odprti čitanki za prvi razred osnovne šole, tako da jih ne more nihče zgrešiti. Tiskani sta na papir, ki ne dosega niti brezlesnega, tisk je vse prej kot lep, na eni strani te zbode v oči ogromen črn pravokotnik, ki ga tiskarji imenujejo »špis«. Kaj hoče naša razstava s to »grafiko« pokazati, ne vem: ali, da smo toliko kulturni, da imamo že abecednike za osnovne šole, ali, da z opremo abecednikov za otroke še dolgo ne bomo na primerni višini ? Pri tem opozarjam, da pri nas že imamo abecednik, ki bi spadal na to razstavo, toda tega tam ni. Interesantna je Jovana Cvijiča »Geo- Epitog letošnji dramski sezoni v Ljubljani i. Dnevna kritika, blagajna in občinstvo. Trije faktorji, katerim so v vsaki sezoni do* ločena svoja pota, pa se nekajkrat zdi, da se jim križajo. Včasih ogleduje drug dru* gega s prijaznim pogledom, zdaj zopet z nejevoljnim, med seboj pa se kar ne morejo pogrešati. In vendar je razlika v njihovi funkcionalnosti. Dnevna kritika ima 6vojo vest, jo mora imeti, čeprav ji marsikdaj raz* lični oziri, s katerim- se bori v sebi, obre* menjujejo izpoved. Ob takem diferencira« nem organizmu, kakršno je gledališče, 60 oziri in pogledi zelo številni. Dnevna kriti* ka ljubi gledališče, razvoj in uspevanje te Ikulturne institucije sta ji postulat. Ljubezen je zelo subjektivna, toda vsak kritik ljubi svoj objekt. Zato ima vest marsikdaj oprav* ika z različnimi oziri. Dnevni kritiki so pogo-isto važmetjši od umetniške višine in dozorelo-sti posamezne predstave celotni razvoj, smer* niče in prizadevanja. Marsikdaj se je treba ozirati v naših prilikah na brzino, s katero je bila predstava pripravljena, na utruje* nost posameznikov, kakor tudi celotnega ansambla. Vest narekuje dnevni kritiiki, da se mora pri ocenjevanju posameznih pred* stav predvsem ozirati na razvoj in na dej* stva, ki so zanj ali zaradi njega važna. Še* le v pregledu celote se kritiki izobliči viši* na posameznih predstav. Pravično soditi je bila Ln bo še vselej zelo relativna stvar. Tudi vestno pripravljeno kritiko zapeljejo hipni vtisi do krivične ali vsaj ne docela premišljene sodbe. Zato je treba poudariti, da je ob velikem znanju potrebna kritiki zelo tanka vest. Niikakor ni važno, da dnev* na kritika podčrtava pogreške in slabše vloge, dokler niso te nevarne za razvoj, pomembnejše je opozarjanje na prizadevanja in nova pota. Dnevna kritika se opira na vrednote vprizorjenih del, na njih pojmo* vanje v luči naše duševnosti, poudarja stil in šele kot zadnje poglavje zasluge posamez* nikov. Čeprav je ustvarjanje na odru bolj I morfologija«. Pod steklom ležita dva iz-tisa: eden kaže svoj ovitek, drugi pa vezavo. Tu in tam ni besede o kaki grafiki. Ovitek ima stavek, kakor so ga delali pred 30 leti; črke so slabo izbrane, grupacija je nezadostna. Višek pa je dosežen s sliko, ki je nalepljena sredi platnic: menda v dveh barvah tiskana makulatura po vseh pravilih. Dolgo časa sem porabil, pa nisem mogel točno ugotoviti, s kakšnimi barvami je ta zmazek tiskan. Zdi se mi, da sta hoteli biti rumena in modra, toda pred tiskom so tiskali v onem stroju črno, pa potem stroja niso dovolj umili. Vezava bi tudi kaki kaznilniški knjigoveznici ne delala posebne časti, črke, s katerimi je tiskan naslov, so moderne knjigoveznice že davno zavrgle, čemu je to delo razstavljeno na tej razstavi, zopet ne vem. Ali smo se hoteli pobahati s svojim učenjakom, gospodom Cvijičem — to bi tu ne bilo na mestu — ali smo hoteli pokazati, da dela tako odličnih svojih mož tiskamo in izdajamo v tako malomarni zunanji opremi (notranje nisem videl) ? Ostalo, kar je bilo videti odprtih del, kaže nekaj avtotipij v stavku; stavek je tipografsko in grafično brez pomena, avto-tipije so v primeri z drugimi narodi in v primeri z našimi najboljšimi nezadostne. Vmes leži še ena stran bakrotiska, ki sem jo spoznal: Delniška tiskarna je dala spominski spis Napoleonove 1201et-nice. Delo po svoji notranjosti za to razstavo ne pomeni nič, tiskarna pa ga je dala zaradi zunanje opreme. Knjižica je namreč vezana v platno in ima na naslovni strani Napoleonovo glavo s Serajniko-vim napisom. To je tiskano z bakrotiskom na platno, nekaj novega in čisto nenavadnega, kar pa učinkuje neverjetno fino. Toda na razstavi tega ne vidiš, ker je knjižica odprta. , Enako brezmiselno je položena med drugo skromna mapa z napisom France Prešeren. Napis je napravljen z nekimi starimi knjigoveškimi črkami, torej ne pomeni nič. Kaj naj torej skriva ta z navadnim platnom prevlečena lepenka? Upam, da sem uganil: V mapi menda leži faksimile Prešernovega rokopisa iz Blas-nikove litografije, seveda za oči gledalca nedostopen, ker se skozi platno in lepenko ne vidi. Sedaj pa resnične grafike: Poleg Prešernove mape leži Plečnikova »Ljubljanska univerza« zaprta, da vidiš samo grb na rdečih platnicah. Ta grb je lep, toda znamenita je notranjost tega dela. Po svoji notranjosti bi se knjiga lahko postavila poleg najboljših del drugih narodov, pa je zaprta... Podobna usoda je zadela Jakopičev zbornik (Omahen); odprta je naslovna stran, namesto, da bi jo odprli tako, da bi videli besedilo z barvastimi prilogami. To delo, ki je v Nemčiji dobilo tako laskavo pohvalo, se na parišk razstavi izgubi. Enako izgubijo devetdeset odstotkov učinka vse ostale resne grafike, ki so položene na kup ali so napol založene. Ostale grafike so: Serajnikova vezava Albuma slovenskih književnikov (knjiga je založena, da se vidi samo zgornja leva tretjina), Omahnove in Serajnikove vezave prejšnjih rednih izdaj Tiskovne zadruge, Omahnov Dom in svet in Kandid, Serajnikova Naša beseda in Kitajska lirika. Do tu so mi avtorji znani, ostalih ne poznam, ker, kakor že povedano, vobče ni nobenih napisov. Razstavljene pa so še vezava Kmetov (izdaja Slovenske matice), vezava nekega dela iz založbe »Narodno delo« v Beogradu in kakih 10 vezav nekih mladinskih knjig, ki kažejo, da imajo istega avtorja in istega izdajatelja. Povdarjam: če bi bile te grafike razstavljene pravilno, in sicer pregledno, kakor to vidimo v vseh zbirkah drugih narodov, in brez navlake, ki ne spada na to razstavo, bi prišle do veljave in bi napravile vtisk, ki bi se ga nam ne bilo treba sramovati, ker kljub večji skromnosti v izpeljavi nekaj naših del stoji na višku. Za vitrinami imamo steno, na kateri je 21 vokvirjenih tabel s tiskovinami. Sedem okvirjev nam kaže večinoma zelo nerodno nalepljene tribarvne reprodukcije narodnih vezenin, če so to priloge kakor knjige, bi spadale na razstavo v zvezi z onimi knjigami, ker smo na razstavi umetniških knjig (Salon internationai du livre d'Art). individualistično usmerjeno kot v maloka* terem organizmu, bi posamezniki morali čutiti, da služijo celokupnosti in se nimajo pravice riniti v ospredje, razen onih, ki so stvaritelji celote ali nosilci odločujočih bre* men. Kdor ustvarja, se mora zavedati nuj« inosti, da mora vsak hip tvegati vse in se žrtvovati svoji vesti. Prav tako bi ne sme* Ja biti kritika, ki dela po vesti, nikdar ohola in se bo vsak hip zavedala, da se lahko moti. V navideznem odnošaju živita med sezono kritika in blagajna, najobčutljivejši živec gledališkega organizma. Blagajna je važen, morda najvažnejši činitelj v sezoni, v njej se zrcalijo delovna moč, veselje do dela in, kar je poglavitno, uspeh. Razumljivo je, da krivi blagajna za marsikateri neuspeh dnevno kritiko in ji v zmoti prisoja večji pomen kot ga ima. V bistvu je namreč odno* šaj med dnevno kritiko in blagajno zelo malenkosten, če ne brezpomemben. Kakor dnevna kritika, mora imeti tudi blagajna svojo vest, ki pa je povsem različna od se* kundarne kritičke. Kadar govorimo o Na« rodnem gledališču, ie ob sebi umljivo, da se blagajna ne bo zaljubila v inkaso kaibare* tov ali narodnih rokoborb. Blagajna naj služi tako po vesti idealu narodnega gleda* lišča, kakor dnevna kritika. Razlika je le v tem, da mora biti blagajna močno aktiven činitelj, vedno si svesta svoje važnosti in odgovornosti. Blagajni narodnega gledališča je poleg vest; potreben še drug življenjski primarni nagon. Ker živi blagajna v nenehni borbi, bi m o* rala žareti v njej močna, elastična, življenjska sila, ki venomer snuje in ee med sezono nikoli ne utrudi. Ne gre za senzacij«, temveč za voljo živeti s časom, odgovarjati žeji sodobnosti in zahtevam resnične umet* nosti. Usmerjena v bodočnost, z obsežnim pregledom in tehtanjem celote bi se ne smela nikoli zazibati v sito zadovoljstvo, temveč vselej nemirna, iskati nove poti in cilje. Repertoar in nivo posameznih pred* stav bi morala izžarevati aiktivno silo, veliko hotenje, ki nikdar ne izdihne brez odzi« va, kakor še niso nikoli ostale neopazne jasno usmerjene sile. Vest blagajne je njen Kot tiskovine same niso nič posebnega in imamo še mnogo lepših, ki jih ni videti na razstavi; če pa so s t£m hoteli delati propagando za naše narodne vezenine, je to dokaz, da nismo razumeli namena in pomena te razstave. Dve ali tri tabele nam kažejo druge barvaste tiske, ki so očitno ilustracije nekih del, toda ker niso razstavljene v zvezi s knjigami, iz katerih so vzete, predstavljajo samo tiskovino ter tako izgubijo svoj pomen. Ostale tabele kažejo nekaj tipografsko izvršenih diplom, ki razen ene inicijalke neznanega avtorja ne pomenijo nič. To je jugoslovenski oddelek pariške razstave lepih knjig. Medtem ko so druge države prinesle na razstavo samo najodličnejše, izbrano, tiskano na primernem papirju, vezano umetniško — ter to razstavile smotreno, predmetu primerno, grupirano z umetniškim ukusom — stojimo mi med njimi kakor sirota, ki ne ve, čemu je med njimi in kaj bi pokazala. In po tej siroti naj nas in našo kulturo sodi mednarodni svet! Ali je potrebno, da svet opozarjamo na sebe s prireditvami, ki nas kažejo v slabši luči, kakor smo v resnici? Zanimiv je pa tudi jugoslovenski odstavek v oficielnem katalogu pariške razstave. Tam imamo navedene grafike (Hlu-strateurs), ki so zastopani na našem oddelku: Babič, Kirin, Krizman, Mujadzič, Sertič, Rački, Ivkovič, Jovanovič, Petrovič. Toliko grafičnih del, da bi mogli biti zastopani vsi ti gospodje, ni razstavljenih. Plečnika, Omahna in Serajnika pa v seznamu ni. Miroslav Ambrožič. Kriza v operni glasbi (Prispevek k vprašanju splošne gledališke krize). Skoraj vsa gledališča v Evropi preživljajo težke dni. Od vseh strani prihajajo glasovi o krizah. V mnogih mestih je resno ogrožen nadalnji obstoj opernih gledališč, če jih med tem že niso zaprli. Kje je vzrok? Ali je občinstvo izgubilo zanimanje za opero? Na to vprašanje bi lahko odiočno odgovorili: Ne! Mar je kriva sama opera? Tu že ne bi mogli tako odločno zanikati. Vendar vse kaže, da je dobršen del krivde na oper« ni produkciji, ki že nekaj let samo ekspe* rimentira in vodj občinstvo od razočaranja do razočaranja. Zaradi tega občinstvo ne zahaja več v tolikem številu v opero. Na« vsezadnje pa je občinstvo tako važen činitelj, da ga ni gledališča, ki bi ga bilo moglo pogrešati. Dober primer takega stanja nam daje Nemčija. Tu so skladatelji oforedli najrazlič* nejša pota in ustvarili nešteto del, ki so bila vsa izvedena, vendar med njimi ni niti enega, ki bi bilo imelo trajen uspeh. Morda je prav zaradi tega v Nemčiji tako uspel VVeinbergerjev »Švanda dudak«. Občinstvo hoče melodije in je sito večnega iskanja no« vih stilov in izrazov. Bodi mi dovoljeno, da navedena tri zna* eilne sodbe, ki utegnejo dati najboljši vpo* glad v današnje stamje operne produkcije in hkrati v razloge nje krize. Ob priliki premiere Schonbergove opere v Berlinu je napisal neki kritik naslednje misli: »Zelo bi želeli, da 'bi sodobni glasbe-ki dobro premislili kakšno nalogo, smoter in zmisel ima glasba? V čem je genij glasbenih stvariteljev? — Skladatelj čuti inten« zivnejše, višje in bolj diferencirano nego navadni smrtniki. S skladateljem se poslu* šalec dviga v neznane, neslutene višine, po* 6taja ena duša ž njim, govori isti jezik in razume govor njegove duše. Če skladatelj formira jezik, ki poslušalcu ni umljiv, tedaj njegovo delo ne more učinkovali. Poslušalec ne bo nikdar mogel doumeti glasbo, jo občutiti in razumeti, spoznati nje lepoto, če stoji nasproti skladbi zgolj kot opazovalec ali kot slušatelj, ki samo posluša z drugimi vred. Poslušalec se mora pri uživanju 6tr* niti, zliti s skladateljem: samo tako doseza njegovo delo 6voj poglavitni namen. Schoo* berg govori s 6vojim lastnim jezikom, ki je res da zelo zanimiv in živ, vendar je tako različen od onega muzikalnega jezika, k: ga lahko občutimo in razumemo, kakor bi se jezik Hoffmansthala razlikoval od jezika človeka z Marsa. Iz tega nastanejo ovire, ki jih lahko prebrede samo sugestija, slepo spoštovanje -n zvesto epizonstvo. Stojimo pred deli, ki se vanje ne moremo vživeti; morda občudujemo njih tehniko, toda pri tem govori in presoja samo naš um, med i lastni bič, da se ne upeha sredi sezone. Sle* hemo utrujenost ali zmedenost kaj hitro opazi občinstvo, tretji faktor v sezoni. Razmerje med občinstvom in gledališčem bo šele takrat zdravo, kadar ne bo nobene* ga usmiljenja med obema. Občinstvo ni za obisk gledališča odgovorno pred vestjo, in bi ne bilo koristno, če bi bilo. Občinstvo mora biti željno gledanja in doživljanja in bo v jedru zdravo talkrfct, kadar ga pali na* ravni nagon, da uživa ob gledanju. Različne fraze o nezavednem, nekulturnem občinstvu ostajajo pač le fraze in sladka opora 6labe vesti. Gledališče naj ve, da poseča občin« stvo predstave zavoljo sebe, iz nagonske sle, kateri ni treba nikake primesi moralne odgovornosti ali narodne zavesti. Nihče na svetu ne more narodno najzavednejšega človeka prisiliti, da bi noč in dan prebiral sla« be, nezanimive knjige. Gledališko občinstvo ima svojo moralo in je le sebi namen. Dnev* na kritika nima do občinstva moči, čeprav ee navidez zdi obratno. Kritilka občinstvo lahko opozarja na kako delo. mu razodeva njegove subtilnosti, kaže smer, toda prepogosto bo občinstvo v kritiiki iskalo le lastno mnenje in dognanje. Tako n. pr. negativna kritika marsikdaj ne zasluži tiste pozorno« stl, katero ji posveča blagajna, kajti občin« stvo je zasledilo v njej oblikovano le lastno naziranje. Občinstvo ie deferenciran organi« zem. V njem žive individualnosti in so tudi plasti. Občinstvo nikakor ni kolektiven po* jem. Masilodaj neuspeh predstave ni bil po« raz, ker je predstavo toplo pozdravila tista plast, ki je morda življenjsko močnejša, čeprav številčno slabša od druge. Obratni primeri so prav tako mogoči. V obeh primerih je relativnost edina življenjska resničnost, ki je tudi merodajna za odnosa j občinstva do gledališča. Blagajna ve, da se da občin« stvo posiliti. Paradoksno naziranie in ven* dar pravilno- Močna predstava, kvalitetno delo je že marsikdaj osvojilo divergentno mislece in čuteče občinstvo. Kakor rečeno, je občinstvo diferenciran organizem, ve6 v relativnih razmerjih ter reagira no posamez* nikžh ali v plasteh 6talno. V sebi hrani se* danjost in bodočnost in je v občutjih 6 od ob* ■tem ko srce ostane hladno in nedotaknjeno«. Toscaniniju je neki dunajski skladatelj prinesel opero s priporočilom Richarda Straussa. Ko je mojster prebral Straussovo pismo, je rekel: Sprejemam delo v izvedbo, ne da bi ga pregledal. Sftau6sovo priporo« čilo mi zadošča; osebni okus nima pri tem nikake vloge. Naj odloči občinstvo. Opere se ustvarjajo za občinstvo, za dirigenta p* samo v toliko, da jih dirigira. Nikdar n: še opera nastala zbog tega, ker bi bila kapel* niku všeč. Potemtakem mi moja osebna čustva ne dajejo pravice, da katero delo sprejmem ali odklonim.« Naposled še tretji prispevek: V berlinski Državni operj so nedavno izvajal1 Milnau-dovo opero »Christoph Columbus«. Iz kri* tik posnemamo, da je to delo v celoti en sam dolgi, često prekinjecr Kolumbov mo« nolog. Poleg njega prihaja do izraza samo še vloga španske kraljice; vse ostale so do* cela nevažne. V operi sodeiuje tud- kinematograf, ki projicira na platno mnoge pri* zore. Zbor je predstavnik občinstva; zasto« pa njegovo mnenje in se zavzema zdaj za tega, zdaj za onega sodelujočega ali zoper njega. Skratka: delo je doživelo 6ilen fias* ko. V gledališču je zavladal neznanski trušč, žv;žg, prepir med posamezniki. Ti trije primeri pričujejo samo o enem: opere se pišejo za občinstvo, eksperimenti ranje pa pred njega ne spada. Nemara je prav v tem eden poglavitnih vzrokov kata* strofalnega stanja v operi. Tehnična in um-stvena muzika je jela prevladovati, a to je ono, česar občinstvo ne prenaša. Umlji* vo je, da obrača gledališču hrbet ;n išče zvočni film. Če torej obstoji kriza opern:h gledališč, je naravna posledica krize v operni tvorbi. Današnji repertoar je že do kraja izčrpan. Občinstvo se je preobjedlo oper, ki se ne« neboma ponavljajo in išče novih del. Operni ravnatelj- si pomagajo tako. da dajejo na novo predelana najstarejša laška operna dela. Tak je položaj Anno D. 1931, ko je glasba postala tehnika, šport in mateh, ko je občinstvo sito starega in mu ni še nihče po* stregel s tako novostjo, ki bi bila mogla traimo zamikati njegovo domišlj:jo, okus in dušo. —žh— ^Ljubljanski Zvon" Izšla je dvojna številka »Ljubljanskega Zvona« — za julij in avgust. Debel zvezek, kakršnega bi si žal preredki prijatelji slovenske kuturne revije želeli vsak mesec! V tem zvezku zastopajo liriko: Tone Se-liškar z nadaljnjimi štirimi motivi »Iz dnevnika komisarja za ljudsko štetje«, Sta-no Kosovel s sonetnim ciklom »Skozi gaj«, Maksa Samsa z nekolikimi primeri svoje drobne, intimne lirike in Zdravko Ocvirk s pesmijo »Deži«. Slednjih dvoje lirikov se prvič oglaša na straneh LZ. Pripovedništvo zavzema dobršen del številke. Mladi Prekmurec Miško Kranjec, ki je prinesel v naše slovstvo poseben ton in barvo svoje ožje domačije, je zastopan — prvič v LZ — z novelo »Na valovih Mure«. Tone Seliškar je prispeval svojo novelo »Zlata riba«. Vladimir Bartol pa se oglaša z novelo »črni vrag«. Vsi trije prispevki so literarno zanimivi. Nadaljuje se Bevkov roman »In solnce je obstalo«. Esej in literarna kritika sta zastopana z naslednjimi prispevki: Ivo Grahor piše o socioloških enačbah sedanjosti; v svoji razpravi pretresa nekatera osnovna in pereča vprašanja kulturne filozofije. Josip Vidmar se v članku »Delo Ivana Cankarja kritično bavi s prvo dobo Cankarjeve umetniške tvornosti, kakor je že v eni prejšnjih študij obdelal nje začetke. Alfonz Gspan v daljšem eseju, ki še ni zaključen, seznanja čitatelja s svojevrstno osebnostjo Fran-goisa Villona, z njegovim časom in okoljem ter z njegovimi pesnitvami, ki so ostale tudi po 500 letih svež in krepek človeški dokument. Obzornik je to pot prav obilen. K. Dobi-da se spominja petdesetletnice slikarja Franca Tratnika, R. Jakopič glosira spor za prestavitev Prešernovega spomenika, J. Vidmar A. Ocvirk poročata o zadnjih pre-mierah minule sezone v ljubljanski drami, Ocvirk ocenjuje Pogačnikovo pesniško zbirko »Sinje ozare«, V. Košak pa Krleže dramo »U agoniji« in Fr. Seljaka povest »Ka-mnarjev Jurij«. Marja Boršnikova poroča o romanu M. Ostenso »Klic divjih gosi«. Kogoj zaključuje svojo koncertno kroniko. Pokojnemu V. Dyku je posvetil J. Knap pietetno tople vrstice, med tem ko je A. Budal prispeval poročilo o povesti Cirila Drekonje »Dolg«. Zanimiva beležka, da nejši kot skeptični mislec. Ogreva pa 6e vselej in stalno, kadar se mu kje razodene iskrica življenja. Zato bodi razmerje med občinstvom in blagajno nesantimentabio odkrito in neusmiljeno. Občinstvu, kj hrepeni, da bi gledalo, mora blagajna reagirati z vsem naporom in kvalitetnim delom. Dnevna kritika, ki raste iz občinstva in je po srcu naklonjena blagajni ter njenemu uspehu, je manj važna, kot ee zdi. Plima in oseka. Naše narodno gledališče doživlja kakor ostala evropska gledališča sodobni Čas, ki napoveduje nove smernice in pota. Ustaljena tradicija živi še vedno ob prehitevajočih se revolucionarnih po* skusih modernega gibanja. Iluzija o rojstvu nacijonalnega gledališča, ki bi si ustvarilo svoj lastni stil in oblikovalo našo duševnost na temeljih novega umetnostnega nazora in bogastva domače produkcije, še ni razlila svojih zarij. Zadovoljujemo se, da 6e na domačih deskah kristalizira v luči naše du« ševnosti tuja duševnost in produkcija. Želj* no zajemamo iz različnih vrelcev ter plaho iščemo podobe za lastna dela. Razen neka* terih modernih gledališč, katerim so po« gumni revolucijonarci vtisnili pečat eksklu-zivnega osebnega ali razrednega hotenja, se pomika naše po istih tirnicah kot ostala ev« ropska, meščanska gledališča. Repertoar ži« vi od klasične in modeme svetovne produkcije. Razlika je le v usodi, da moramo preživljati vse trpke bolečine malega naroda. Veliki narodi imajo tradicijo domače pro« dukcije, literarne in odrske, v kateri se od« raža njih najintimnejše bistvo, ki je rastlo v gospodujoče svetovne struje. Mi spreje* mamo in pod oživljamo. Francozom se je rodila na bogatih temeljih srednjeveškega odra njihova klasična doba, Angležem Shakespeare in potomci, Rusi so ustvarili sebi in svetu najčistejšo obliko realistične* ga odra ter zidajo nova pota na podlagi no« vega svetovnega nazora. Celo nemško meščanstvo je doživelo svoj ideal v Goetheju in Sahillerju na tistem odru, kjer je sodo« življalo srednji vek z Zapadno Evropo. I (Nam diktira usoda, da moramo ob tradicij« • francoski znanstvenik uporablja slovenske vire o Charlesu Nodierju, zaključuje ta vsebinsko Obilni in zanimivi zvezek. »Ljubljanski Zvon« se naroča v Ljubljani, Selenburgova ulica 3 in velja na leto 120 Din. Novo znanstveno delo dr. Nika župani-ča< V »Radu« Jugoslovenske Akademije v Zagrebu je objavil naš ugledni znanstvenik dr. Niko županič daljšo razpravo »Etnogeneza Jugoslovenov«, ki predstavlja v nekem smislu sintezo njegovih dosedanjih raziskavanj. Kakor znano, so dr. žu-paniča že od začetkov njegovega znanstvenega dela živo zanimali problemi naše najstarejše zgodovine, ki jih je skušal osvetliti tudi z antropološkimi metodami, kar je bila takrat v jugoslov. historiografiji novost. Še vedno temna doba slovanske prazgodovine ,izvor današnjih slovanskih prebivalcev Balkana, problemi njih naselitve in mešanja s praprebivalci, nejasna mesta v starih tekstih, ki so v zvezi z zgodovino balkanskih Slovanov, vprašanje Sartov in Avarov, antropološka konstitu-cija današnjih plemen in nje primerjava z najdbami v starih grobovih, vse to in še drugo je našlo v dr. županiču vnetega raziskovalca, ki je z veliko erudicijo zagovarjal svoje teze in polemiziral v nekaterih primerih celo z največjimi avtoritetami evropske zgodovinske vede. S tem večjim zanimanjem jemljemo v roke najnovejše delo dr. županiča o etnogenezi Južnih Slovanov, delo, ki je v nekem smislu kapitalne važnosti, ker skuša dati novo, jasnejšo in enotnejšo sliko o etničnem postanku balkanskih Slovanov. Obsežni razpravi je dodan daljši izvleček v nemščini, s čemer bo dostopna tudi tujim zgodovinarjem, ki često, kakor vidimo celo iz novejših zgodovinskih del, kaj nekritično obravnavajo slovansko zgodovino in s predsodki nadomeščajo pomanjkljivo znanstveno objektivnost. Z omenjeno razpravo je dr. županič dal v diskusijo vrsto zgodovinskih problemov in postavil tezo, da so današnji Jugosloveni, zlasti prevladujoči dinarski del, v fizično-antropološkem pogledu končni rezultat amalgovanja na osnovi mešanja nordijske krvi s predslovanskim avtohtonim prebivalstvom na Balkanu. Pri tem etničnem kvašenju so imeli znatnejšo vlogo temni predzgodovinski Pelazgijci. Razpravi dr. županiča je napisal kratek predgovor Nestor srbskih zgodovinarjev m menda tudi pisateljev, bivši srbski poslanik v Londonu čeda Mijatovič. šesti zvezek Izbranih spisov Ivana Preglja. V založbi Jugoslov. knjigarne je pravkar izšel šesti zvezek Izbranih spisov Ivana Preglja. Pod skupnim naslovom »Idile in groteske« vsebuje »Osmero pesmi«, povest iz življenja Matije Valjavca Kračma-nova »Na vakance« ter tri groteske: »Berači«, »Vest« in »Emavs«. Prva dva spisa sta v značilnem Pregljevem slogu spisana slavospeva naši Gorenjski, njenim krajem in ljudem, pesem o slovenski preteklosti, polna tople domačnosti, ki je ponekod prepletena z rahlo šegavostjo in dovtipno ironijo. Gorenjski pejsaž je posebno srečno zadet in ubran na študentsko razpolože-nost štiridesetih let v povesti »Na vakance«. Navedene tri groteske kažejo v polni izrazitosti Pregljevo ironijo, ki jo prijetno temperira podtalni vrelec njegovega idealističnega pogleda na svet. Vsekakor je tudi šesti zvezek Izbranih spisov značilen in tehten donesek k literarni fizicgnomiji Ivana Preglja, ki se s to izdajo čedalje bolj zgošča in oblikuje v markantne poteze. Določiti pravo, umetniško vrednost celotnega njegovega dela, to še vedno ostaja nehvaležna naloga naše kritike. — Knjiga se dobiva tudi pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. »Remarqneov »Der Weg znriick« v srbohrvaščini. V založbi zagrebške knjigarne »Minerva« je izšel srbohrvaški prevod druge knjige E. M. Remarquea. ki je v zagrebški "izdaji dobila naslov >Pcvratak<. Po nezaslišnem usipehu prve knjige »Im Westen nich*s Neues«, je Remarque objavil drugo knjigo, ki je morda bolj nemška kot prva, v kateri se je živo kazala grozota vojne — enako blazna in strašna na vseh frontah — in človeška narava, ki pod njenim pritiskom povsod reagira in agira približno enako. Vendar je tudi v drugi knjigi mnogo občečloveškega. »Povratek< je spisan živo, z elanom, s strastjo, čeprav struna kdaj pa kdaj že zazveni bolj literarno, umetno. Vsekakor: živa knjiga, velik dokument. »Minerva-?: je dala prevodu (332 strani) dober papir in lepo opremo. Prevajalec: Dragan Tandarič. — Knjiga stane broširana 50 Din, vezana 70 Din. ■ drugih v novo dobo. Taka trnicva pot zahteva velikega napora, jasno usmerjene koncentracije in širokih razgledov. Pogosto čujemo, da se naš repertoar prav nič ne razlikuje od drugih po sveLu, da je morda v gotovih ozirih še boljši. Pripominjamo, da imajo druga gledališča pač odlične kreatorje vlog, v ostalem pa so razmere stične našim. Ob teh trditvah, deloma resničnih, pozab« ljamo, da je v Parizu, Berlinu, na Dunaju toliko in toliko gledališč, od katerih nekate« ra odmirajo, se druga posvečajo ohranitvi tradicije, a si tretja, še neznana ustvarjajo slav« na imena za bodočnost. Mi pa imamo !e eno, gledališče, ki je edino odgovorno za ves naš' razvoj. Če premišljam pod temi perspekti« vami o našem letošnjem repertoarju, se ni« kakor ne morem razveseljevati ob jasni po* dobi krepko orijentirane volje. Ko pregle* dujem imena letošnjih avtorjev svetovne literature in odštevam lažja, oddihu in za« bavi namenjena dela, moram žalibog prizna« ti, da 6e nismo bogvdkam premaknili, če ni repertoar celo skromnejši od onega v lanski sezoni. Pozitiven uspeh je vprizoritev »Mercadeta« in Frankovega »Vzroka«, dočim je »Slehernik« historično izredno za-« nimiv, a se mi močno zdi, da bo vkljub ve« ilikim umetniškim kvalitetam ostal le na čas priklenjeno delo. Ponovitev Shakespearo« vega »Sna« ni prikazala niti novega pojmo* vanja, niti stila. Schillerjevi »Razbojniki« so prišli morda prepozno, ali so pogrešali tiste iskrice, ki bi užgala. Andrejeva »Mla« doletje« je vedno privlačno, toda nebistve* no za poznavanje tega avtorja, ki ga izmed Rusov najčešče uprizarjamo. Lirični »Dom osamelih žena« ni bil reprezentativen za poljsko produkcijo, katero malo poznamo. Obledel je celo pred Schnitzlerjevim »Ze* lenim kakadujem«, ki je odrsko efektnejše in vsebinsko močnejše delo. »Ljuibina srečka« je bila neploden interniezzo. Nekatera kvalitetna dela iz bogatejšega lanskega repertoarja so ugodno zastirala letošnjo ne-orijentiranost. Bilanca v repertoarju tujih del potrjuje, da ie bila^ leto6 tudi napram lanski sezoni oseka močnejša od plime. —afc, Harry Sinclair Drago: x 8eviljski pevec Prekanjeno dekle je obstalo tik zraven klopi, na kateri sta sedela brat in sestra. Videč, da j 3 Marija ne misli predstaviti, je izzivalno pogledala Enrica in se drzno nasmehnila. Ko se je približala ena izmed sestra, je marala mlada novinka nadaljevati svojo pot, a vendar se j 2 še enkrat ozrla in nasmehnila Enricu. »Marija,« je resno dajal Enrico, »ito dekle je hotelo koketirati z menoj. Takšnim ničemurnicam pač ni mesta v samostanu! Če pogledam v tvoje oči, so čiste in nedolžne, a njen pogled je drzen in pokvarjen. Nadejam se, da ne misli postati redovnica?« »Ne — saj se niti jaz še nisem zaobljubila,« je z drhtečim glasom odgovorila Marija. Ali Enrico ni uganil njene skrita misli. Ponosno je pogledal sestrico in dejal: »A to bo kmalu, Marija — jeli?« Marija se ni upala pogledati bratu v oči. »Škoda, da se materi ni izpolnila želja, da bi te videla redovnico in posvečeno Bogu. To je bilo njeno najbolj vroče hrepenenje. . Marija je umolknila in sklonila glavo. Spomin na mater ji je zaprl usta. Šele zdaj je spoznala pravi vzrok, zakaj je tolikanj hrepenela po bratu. V podzavesti se ja nadejala, da jo bo brat odvedel s seboj domov in jo rešil zaobljube. Še več: že nekaj minut ji je bilo na jeziku, da bi ga odkrito prosila, naj to stori. Zdaj je ob tej misli vztre-patala od groze. Le kaj ji je bilo na umu, da je vobče pomislila na takšno zahtevo? In kaj bi rekel Enrico — on, ki je pravkar dejal, da vidi v njenih očeh samo nedolžnost in dobroto? In njena draga, dobra mati! Ali naj prelomi obljubo, katero ji je tolikokrat ponovila? Pogled ji j3 obstal na kipu Matere Božje, a zdelo se ji je, kakor da bi se ji posmehovala. V svoji boli je Marija globoko vzdihnila. Ta vzdih je vzdramil Enrica iz njegovih misli. Zagledal se je globoko v njene oči in resnobno yprašal: »Kaj si rekla, Marija?« »Nič, menda sam samo na glas mislila,« se je izgovorilo dekle. Izza visokega obzidja se je začul glas gitare. Vse hitreje in hitreje so se v brezumnem tempu vrstili akordi, doki ar niso mahoma takisto naglo utihnili in niso gosli hrepeneče povzele iste melodija. Nekdo je zapel. Enrico je spoznal melodijo in pomislil, da to ni pesem, ki bi jo sestra smela slišati. Vadel je, da bi ta pesem utegnila vzeti Mariji mir srca; kradoma se je ozrl nanjo. Očividno se je v Marijini duši odigravala težka borba. Trepetala je po vsam telesu in temna rdečica ji je oblivala obraz. »Kaj ti je, Marija?« je v skrbeh vprašal Enrico. »-Nič_nič mi ni,« se je pobranila Marija, a že se je skesala laži in s kretnjo pokazala proti zidu, za katerim je pel Juan. Brat se je vzravnal in jo resno pogledal. . Marija je globoko vzdihnila. »Kako lepo ja zunaj v sveiu,« je žalostno zašepatala. »Kako sladke so njihove pesmi...« »Ne vdajaj se nespameti, Marija,« je resno odvrnil brat. »Boga hvali, sestrica, da te je v svoji modrosti rešil posvetnih izkušnjav.« »Ne razumam te, brat,« je potrto odgovorila Marija. »Kakšna izkušnjava bi se neki mogla skrivati v taki krasni pesmi?« A v tem se je vrnila sestra Conception in opozorila stotnika, da je čas ločitve prišal. Enrico je prisrčno objel svojo sestro in ji obljubil, da se kmalu spet oglasi. Marija, ki je le mukoma krotila solze, se mu je nasmehnila in ga spremila do vrat. Juan j a spet zapel, med tem ko je brat popol- noma izginjal v večernem mraku. Slišala je, kako so se zaprla težka železna vrata, in nepopisen strah ji js napolnil dušo. Grenke solze so ji oblile obraz, ki ga je bila pokrila mrtvaška bledica. Videč, da se sestra vratarica vrača, 'je jala Marija z zmedenim pogledom iskati zavetja, da bi skrila prad njo svojo bol. Z naglimi koraki je pohitela k umetni votlini v parku in se umaknila globoko v polmrak. »Mati božja!« je vzdihnila h kipu, ki je bil tam postavljen, »ali govori Enrico resnico, ko pravi, da je svet tako zloben in pokvarjen?« Namestu odgovora, ki ga je v svoji bolečini pričakovala od nemega kamina, je priplaval do Marije Juanov glas, ki je pel: »--uživaj danes--življenje je raj--« Marija ja bridko zajokala. »Mati presveta, odpusti mi! Vsak večer ti obljubljam, da ga ne bom več poslušala, in vsak večer s hrepenenjem v duši pričakujejo njegove pasmi. Mati, odpusti mi, nocoj je poslednjikrat!« Pravkar je vstala, da bi se vrnila v samostan, ko je začula Juanove zadnja besede: »Vrni se, moja ljubezen, življenje je slast m raj...« Marija je trepetala po vsem telesu. »Ali sam zblaznela?« se je obupno vpraševala. »Ne, tega ne prenesem več. Moram, moram ga videti.« Niti trenutka ni oklevala in dvomila, odkod bi najlaže videla neznanega pevca. V podzavesti ji je bilo že večkrat prišlo na um, da bi splezala na košato staro platano, s katere bi, skrita med listjem, gotovo lahko videla pevca, ki si je bil osvojil vse njene misli. In predan je vedela, kaj dela, se je bila že vzpela na drevo, v gosto senco, kjer je ni mogel nihče opaziti. Javljamo tužno vest, da je dne 22 in velezaslužni predsednik, gospod t. ninga kakor jaz. Res je, da mi je Bled važnejši od olimpijade. Toda če žrtvujem dovolj za naš šahovski ugled, imam tudi pravico, da igram, kakor hočem. Zakaj ni šei g. Vukovič v strelski jarek? V etapi je seveda udobno. Briljantno igra naš Vasja Pire. Vtis imam, da bo prav kmalu med vodilnimi mojstri. Mirko Konig. ki pridno pomaga na četrti deski, je dosedaj dobil vse partije. Vse premalo ga upoštevamo. Naša četrta deska je nabito polna zmag. če pa g. Vukovič misli, da je tam tako lahko, se zelo, zelo moti. V krasni formi je tudi dr. Astaloš. če jo obdrži in če midva s Kostičem začneva zares igrati, bomo prvi. Saj sva se nazadnje vendarle že nekoliko strenirala in nekaj partij morava dobiti. * V devetem kolu praške olimpijade smo se spopadli z Angleži. Zmaga naša je bila presenetljiva: 3VS : lVs. Na prvi deski sem premagal Sultan-Khana, na drugi dr. Astaloš — Iatesa, na tretji je Kostič remiziral s Thomasom, na četrti pa je Pire pobil Winterja. Moja partija s Sultan-Khanom je bila dokaj živa in zanimiva. Zato jo prinašam. Beli: Sultan-Khan. črni: Dr. M. Vidmar. 1.) d2—d4 d7—d5 2.) Sgl—f3 Sb8—c6 3.) e2—e3 e7—e6 4.) c2—c4 --- Po ovinkih je podjetni Indijec vendarle zavozil v damski gambit. 4). —--a- c7—c6 Znana slovanska obramba, ki je topot tem varnejša, ker je beli že igral e2—e3. 5.) Sbl—c3 Sb8—d7 Griinfeld je tu igral proti meni Aljehi- novo potezo 5.) a7—a6. Ideja te poteze je zanimiva, črni hoče skakača kesneje postaviti na c6 in sicer po d5Xc4. b7—b-5 in c6—c5. 6.) Ddl—c2 --- Tudi jaz sem proti GrUnfeldu igral tako. Poteza je nova in dobra. 6.)------Lf8—e7 črni Čaka na Lfl—d3. Potem šele bo vzel na c4, ko bo lovec že zgubil potezo. Tega pa Sultan-Khan ne mara, zato igra: 7.) a2—a4 --- Preprečuje d5Xc4 in b7—b5. 7.)------O—0 8.) Lfl—d3 b7—b6 9.) c4Xd5 c6Xd5 10.) 0—0 Lc8—b7 11.) Lcl—d2 ' Ta8—c8 Važna poteza! črni grozi Sf6—e4. V potezi pa tiči še več. Tudi e3—e4 je preprečeno. Sultan-Khan ni popolnoma pregrun-tal vsega in pade v nastavljeno past. 12.) Dc2—bi --- To preprečuje Sf6—e4. Indijec pa misli hkrati vendarle na e3—e4. čal^al sem mirno na to napako. 12.)------a7—a6! črni bi rad postavil lovca na d6. Na 12.)---L,e7—d6 bi pa sledilo 13.) Sc3—b5, Ld6—b8. 14.) Ld2—b4. 13.) e3—e4 ? --- Odločilna napaka! 13.)--« Tc8Xc3! 14.) e4—e5 --- Drugega beli nima. Na 14.) Ld2Xc3 ali pa 14.) b2Xc3 sledi seveda d5Xe4 z dobljeno igro. Beli je torej izgubil kmeta brez nadomestka. Zanimivo je, kako preprosto in precizno poteka likvidacija. 14.)------Tc3—c8 15.) e5Xf6 Sd7Xf6 16.) Sf3—g5 --- Sultan-Khan vidi, da grozi Sf6—e4. Zato hiti zamenjati skakače. 16.)------h7—h6 17.) Sg5—h7 Tf8—e8! Dobi važen tempo, črni grozi zopet Sf6—e4 in izsili zamenjavo. 18.) Sh7Xf6-' Le7Xf6 19.) Ld2—e3 e6—e5! 20.) Ld3—f5 Tc8—c6 črni pazi. Na 20.)---Tc8—c7 bi seveda sledilo 21.) d4Xe5 in Le3Xb6. 21.) Dbl—d3 e5Xd4 22.) Le3—d2 --- če vzame beli na d4 teče likvidacija še hitreje. Oba črna kmeta na d—liniji itak nista vredna dosti več nego en sam kmet. 22.)------L»b7—c8 23.) Tal—el Lc8Xf5 24.) TelXe8+ . Dd8Xe8 25.) Dd3Xf5 De8—e4 Začetek konca, čmi že napada. 26.) Df5—h5 --- Na 26.) Df5—d7 odloči Tc6—c2 zeio hitro. 26.)--- Grozi De4—e2. 27.) Dh5—dl 28.) b2—b3 29.) Tfl—el 30.) Ld2—e3 Na 30.) TelXe2 dobi seveda 30.)-- Tc6—e6! De4—e2 d4—d3! Lf 6—g5! ir, - d3Xe2 31.) Ddl—el, Lg5X42 takoj. Na 30.) Ld2—c3 pa sledi: 30.) — ---d5—d4! 31.) Tel Xe2, d3Xe2 32.) Ddl—el, d4Xc3 in poteza Lg5—d2 odloči zopet takoj. Zanimiva je tudi varijanta: 30.) Ld2—cS, d5—d4! 31.) Lc3—b4, a6—a5!! črni lovec nima obstanka na dijagonali a5—el. 30.)--------De2Xdl 31.) TelXdl L»g5Xe3 32.) f2Xe3 Te6Xe3 33.) Kgl—f2 d5—d4 34.) Tdl—el d3—d2 35.) Tel—dl Te3Xb3 36.) TdlXd2 TbS—b4 37.) Td2—a2 a6—a5 Beli se vda. Žid plemenitaš Kakor vsako leto so tudi letos ob rojstnem dnevu angleškega kralja odlikovali razne osebnosti. Med temi je bil tudi Mon-tague Burton, ki zavzema v Leedsu vodilno mesto v področju židovsko - socialnega dela. Kralj ga je povišal v viteza, ker se je izkazal z velikopoteznimi darovi za razna vseučilišča v raznih mestih in zaradi zaslug, ki jih ima v industrialnem področju. Burton se je prvotno imenoval Motel Rubinstein in izvira iz židovske četrti majhnega litavskega mesta. Hotel je prvotno postati rabinec, a pred 30 leti se je preselil na Angleško, kjer se je izučil kro-jaštva. Z veliko podjetnostjo in organiza-torično . sposobnostjo je ustanovil konfekcijsko podjetje, ki je izdelovalo cenene, a dobre obleke. Danes ima to podjetje nad 400 podružnic po vsem Angleškem — njegov ustanovitelj pa je dosegel družabno povišanje. v Pragi preminul generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banbe t pob, Blagopokojnega, ki si je pridobil velike zasluge za razvoj naše strokovne organizacije, bodemo ohranili v trajnem spominu. banovini. Urejuje dr. MIlan Vidmar Po težkih borbah je naše moštvo pretekli ponedeljek doživelo v Pragi vesele pol ure. Pravkar sva z dr. Astalošom zmagovito zaključila dve prekinjeni partiji, ko je mladi naš junak Pire prinesel šahovsko rubriko »Jutarnjega lista« od 19. julija. Gospod Vukovič tam strohovito rohni. T'1 a. strelja svojim ljudem med borbo v Vioet, mu očividno ne prihaja do zavesti. l.r.;a mož ima vrhu vsega še smolo. Da, n;v- Vuhovič ima veliko smolo. Baš v tre-nuf.k'A nam je n. pr. prisodil 6. mesto, ko smo dosegli prvo. Ne vem, kakšen bo konec. Toda danes, 20. julija, stojimo z Nemčijo in Ameriko na prvih treh mestih, ker imamo vsi trije 27 točk. Letska jib ima pač 29, toda prosta še ni bila. Tako torej izgleda resnica. Pro-rokovanja so seveda zanimiva stvar. Zame niso. Kar je, je. Amicus Vukovič, magis amica veritas. Gospod Vukovič se zaganja vame, češ, cla sem potisnil g. Kostiča, na tretjo ploščo. Srdito se bori za njegov prestiž. Smola, velika smola! G. Kostič je sam želel igrati na tretjem mestu. Vse smo aredili sporazumno. V naši bojni vrsti ni nesloge. Nihče od nas ni potreben Vukovičeve pomoči. Krivičen je tudi očitek, da igramo lahkomiselno. Vsi smo si tu na žalost pokvarili želodce, pa Fino vendarle po 11. kolu na prvem mestu. Kostič prav tako nima tre- m. naš dolgoletni • Predsedstvo Društva bančnih zavodov v Dravski Iz življenja in sveta Arktični polet »GroSa Zeppelina" Ruski profesor Samojlovič o nalogah ekspedicije — Veliki zakladi v Arktidi Ruski profesor Samojlovič, znanstveni vodja sedanje odprave v arktične dežele je dal pred startom »Grofa Zeppelina« zastopnikom časopisja zanimivo izjavo, iz katere posnemamo: Sovjetska Rusija se marljivo trudi, da bi novo odkrite predele kopna zemeljske oble na severnem tečaju kolikor mogoče dobro raziskala in si ustvarila o njih točno sliko. Ljudje si ne morejo prav predstaviti, kako veliki in pomembni so ti kraji. Površina Grumantov, Nansenove dežele in Novosibirskih otokov se glede razsežnosti lahko meri z malimi evropskimi državami. Dvojni otok Nova Zemlja je skoro 1000 km dolg in bi pokril, če bi ga razrezali na kose, površino, ki jo vavzemajo na našem zemljevidu Portugalska Madžarska ali pa Bavarska z Wiirtemberško. Arktido z njenimi otoki si po navadi predstavljajo kakor enolično ledno pustinjo. Ta zmota je velika, čeprav je Nansenova zemlja {prejšnja Dežela Franca Jožefa) močno pokrita z ledeniki, čeprav so Novosibirski otoki skoro vse leto pokriti z ledeno skorjo in so brez drevja, poraščeni z mahom in lišaji, se vendar dvigajo planine v Nan-senovi deželi in na Novi Zemlji do višine 1500 m. V teh krajih mrgoli belih medvedov, volkov, polarnih lisic, hermelinov .'in sličnih kožuharjev. Pod zaledenelo skorjo Grumantov in Nove Zemlje pa počivajo zakladi premoga in železne rude. VNovo-sibirskih otokih so okameneli sloji mamuto-ve, nosorogove in bivolove slonovine. Stalno pa je obljudena samo južnozapadna obala Nove zemlje, kjer stoji od 1. 1888. observatorij v bližini dveh samojedskih naselbin, ki razpolagata z velikimi čredami severnih jelenov. Ti kraji bodo torej predmet »Zeppelino-ve« ekspedicije, ki se bo poslovila od Evrope pri Arhangelsku ob Belem morju. Potem se bo odprl odpravi pogled na ma-hovite tundre s severnimi jeleni Samoje-dov. Končno bodo izginili izpred oči še po- slednji znaki civilizacije — ribiški čolni z lovci. Odprl se bo veliki svet miru in tišine, pa tudi viharjev in orkanov. Odprava je preračunana na šest dni, prvotno pa je bila ekspedicija zamišljena v mnogo večjem obsegu. Trajala naj bi tri tedne in prevoziti bi morala 18.000 km. Toda ker so bili stroški zanjo preračunani na 1350 milijonov Din, je načrt padel v vodo in se bo zdaj izvedel v skrčenem obsegu. Ekspedicija bo proučevala vremenske razmere v Arktiki ter bo iskala novih krajev, ki jih bo fotografirala in karto-grafirala. Zračna pot »Zeppelina« bo sledila črti, ki sta io vzela Payer in Weyprecht 1. 1872. do 1874., po kateri je šel Nordensk-jold v letih 1878.-79. in končno Nansen 1. 1893. Na Matočkinu bo zrakoplov izmenjal pošto ter vozil vzdolž goratih fjordov Nove Zemlje mimo Hookerjevega otoka proti Nansenovi zemlji. Na tem delu svoje poti bo prehitel »Malygina«, ki mu stoji na čelu prof. Viese. Tudi z njim bo izmenjal pošto in — če pojde po sreči — tudi nekaj potnikov. Pozneje se bo srečal z le-dolomilcem »Lomonosovom«, ki bo ob tistem času na poti proti Hookerjevemu otoku, kjer čaka na zamenjavo biologinja Deme - Ivanova. Od Nansenove zemlje bo letel zrakoplov čez otok Kamenev proti Severni zemlji (prej zemlji Nikolaja II). Te kraje bo treba preleteti in dognati, če je morje med Severno zemljo in severnim tečajem poleti prosto ledu, kakor poročajo nekateri opazovalci. Na nadaljnji vožnji proti Nordenkjoldevemu morju se bo zrakoplov pri pri rtu Celjuskinu dotaknil severnega nabrežja azijskega kontigenta, stopil bo v stik z radio-postajo Veliki Lja-hov na Novosibirskih otokih in bo iskal na drugi strani tega otočja domnevno Andrejevo deželo, nakar se bo vrnil čez rt čeljuskin in čez puste tundre Tajmirskega polotoka nazaj v Evropo. ^riodrichshafen * Bela in črna proga kaže pot »Grofa Zeppelina« Legenda: 1 Friedrichshafen 2 Berlin, 3 Grumanti (Spitzbergi), 4 Nansenova zemlja (Dežela Franca Jožefa), 5 Nova zemlja, 6 Vinski otoki, 7 Otok Kamenev, 8 Novosibir- sko otočje, 9 Rt Čeljuskin Dvakrat zasluzena nagrada Kapitan Ramford, poveljnik Cunardove ladje »Cirpathie« je svojčas kot prvi prišel na pomoč potapljajočem »Titanicu« in rešil nad 700 potnikov. Med slednjimi je bilo dosti bogatašev, ki so priredili zbirko in rešitelju naklonili dokaj veliko darilo. A pomorska postava prepove kapitanu sprejemati katerekoli nagrade ali plačilo za rešitev potapljajočih. Denar je bil naložen pri neki ameriški banki in je narasel z obrestmi vred na 1 milijon 350 tisoč dinarjev. šele zdaj po 18 letih je stopil kapitan Artur Romford v pokoj in kot zasebnik pohitel v Newyork, da bi dvignil svojo nagrade. Spaka z londonske konference zgoraj kancelar Bruning, v sredini na levi Grandi, na desni Laval, spodaj Mac Donald Peš z Dunaja v Pariz 23 letni dijak dunajske tehnike Julij Salomon se je letos 1. junija odpravil z Dunaja in se namenil peš v Pariz, da obišče kolonialno razstavo. Dospel je na cilj 21. t. m. potem ko je srečno prehodil 1600 km pota. Salomon, ki je sin revnega učitelja iz Iglave, je dober igralec na klarinet in se je med potjo preživljal od tega, kar so mu dali dobri ljudje, ki so mu šli povsod na roko. V Pariz ga je gnala želja, da vidi kolonialno čudo s posnetki daljnih svetišč, ki ga kot bodočega arhitekta nadvse zanimajo. Zdaj se mudi v Parizu, kjer je predmet splošne pozornosti. Ko si dodobra ogleda kolonijalno razstavo, bo vzel pot zopet pod noge in obiskal še Španijo, šele od tam se bo polagoma napotil nazaj na Dunaj, kjer se bo v jesenskem semestru zopet vpisal na gradbeni oddelek tehniške šole. Usetepolna nemška taksa Ukrep nemške vlade, da mora vsak nemški državljan, ki potuje v inozemstvo plačati 1350 Din pristojbine za potni list, je izzvala, v Švici najresnejše posledice, švicarska hotelska industrija je odpustila 60.000 nameščencev, ki so deloma že izgubili službo, deloma pa jim je odpovedano. Smrt krasotice-nune V samostanu karmeličanskega reda v Chamberyju je preminula opatinja Šarlota Rudini, ki je nekoč veljala za najlepšo Rimljanko. Potekala je iz prastare pleme-nitaške obitelji, čije rod je segal naravnost do Wikingov. Narodila se je v Siciliji, kjer je bil njen oče znamenit mož. Pred približno 20 leti je bila šarlota obletavana in opevana krasotica večnega mesta. O nobeni ženski ni krožilo po svetu toliko fotografij kakor o njej. Na konjskih dirkah v Ascotu in Longchampsu je bila prav tako doma kakor na petrograj-skem dvoru ali v Barceloni. D' Annunzio, gusar in pesnik jo je opisal v nekem romanu kakor pozneje Eleonoro Duše. Ko je bila njena lepota na višku razcveta, pa je svet presenetila, da je odšla šarlota v samostan. in sicer potem, ko je svoje ogromno imetje razdelila med reveže. Poslej se ni slišalo nič več o njej. šele vest o njeni smrti obnavlja spomine na damo, čije lepoti se je nekoč klanjal ves svet. Nesreča madžarskega alpinista Na virolski Wildspitze se je te dni ponesrečil najbolj znani madžarski alpinist Ladislav Hangel. Vzpenjal se je brez vodnika na vršac, pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel v prepad. Dva druga planinca sta prenesla težko ranjenega turista v bližnjo vas, odkoder so ga peljali" v ins-bruško bolnišnico. Pravkar je izšla nova številka ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET« z naslednjo vsebino; Mezouofcamski petrolej. (Dr. Stanko Juz.) Obisk uri modernem čarovniku. (S sliko.) Svcn Medin na Daljnem vzhodu. (Dr. A. Lane.) S slikami. Želve m njih usoda. (Doc. dr. Nereshei- mer.) S slikami. Velika uramegLa v AndromedL Slike iz življenja in sveta. O čem ie pel slavec... (Mihail Zoščenko.) Z ilustracijami E. Justina. Spor za GrenSand. (S slikami.) Razvoj letalstva v sliki in besedi. Električni tok v človeškem telesu. Krave na vrtiljaku. (S sliko.) Žena doma. (S sliko.) Najstarejši mislec na Kitajskem. Tedenski eldilnl list. Odvajalna sredstva. Zakai s<» utrudimo? Karikature. Humor v slikah. »Življenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Človeško življenje se je podaljšalo Ravnatelj statističnega oddelka berlinskega glavnega zdravstvenega urada dr. Wolff je napisal članek, v katerem se bavi z vprašanjem, da-li rak narašča, in pravi med drugim, da bo absolutno število smrti zaradi raka v naslednjih 20 ali 30 letih še naraščalo, a to ne zavoljo tega, ker so se pojavile kakšne nove škodljive okoliščine za naše zdravje, temveč zato, ker so starejši razredi v prebivalstvih vedno močneje zastopani. Ti razredi pa, ki so se rodili v zadnji tretjini prejšnjega in v začetku našega stoletja, so raku najbolj podvrženi. Zaradi nazadovanja splošne umrljivosti se je doba našega življenja znatno podaljšala, v zadnjih 50 letih za celih 20 let. Iz tega razloga in zaradi velikega nazadovanja porodov od začetka vojne, se je v prebivalstvu razmerje med starejšimi in mlajšimi letniki močno spremenilo in sicer v prilog starejših letnikov. Pri tem morajo pač narasti tudi bolezenske številke tako. da zadobe prednost bolezni, ki se lotevajo predvsem starejših ljudi. Toscanini v Bayreuthu Italijanski dirigent Toscanini dirigira zdaj na Wagnerjevih svečanostih v Bayreuthu »Parsifala« in »Tannhauserja«. Na sliki stoji vrhu stopnjišča. Pod njim njegov sin in poleg njega umetnikovi hčeri Največja knjiga na svetu je atlant Velikega kneza, mojstrsko delo baročnega knjigoveštva. Knjigovez, ki ga je zdaj popravil, stoji poleg njega. Atlant doseže višino odrasle osebe in tehta dva .. itota in £ol Turkinje se učijo latinice ^BpiiS v/ - m ' Wn\ S .i/ ■ ■ ■ ••■ •" ; Kemalova Turčija ima zakon, ki določa, da morajo ne le moški ampak tudi ženske obvladati latinico. Zato se vrše na Turškem tečaji za odrasle, kjer sedijo v šolskih klopeh matere poleg hčera in se učijo latinice Policijska uradnika - defravdanta Velika afera v Innsbrucku, kjer so poneverjali vplačane globe Pred senatom v Innsbrucku teče zaui-miv in nenavaden proces. Na zatožni klopi sedita dva policijska uradnika, prakti-kant dr. Walter Hiicttf in policijski sodnik za kazenske zadeve dr. Mader. Obtožena sta poneverjanja uradnega denarja. Zgodovina dogodka je sledeča: V maju 1929 se je pri policiji v Innsbrucku izpraznilo mesto policijskega sodnika. To je bilo v dobi, ko je avstrijska Heimwehr šla v najhujše klasje. Privrženci gibanja so polagali veliko važnost na to, da bi dobil to mesto njihov pristaš. Predlagali so zanj odžaganega bančnega uradnika dr. Huckla, ki je tem lažje dobil službo, ker je bil vodja innsbruške policije dr. Brix v strahu zaradi politične neizvestnosti v državi in pa ker se je Hiickl širokoustil, da ga protežira dunajski policijski ravnatelj dr. Schober. Proti koncu lanskega novembra, ko je politična moč Heimwehra močno padla, je prišel »upapolni« dr. Huckl v spor z nadrejenim policijskim vodstvom. Rektorat univerze v Innsbrucku je namreč zahteval pojasnilo zaradi brutalnega ravnanja z dvema vseučiliščnikoma v zaporih. Vodja policije je velel dr. Hiicklu, naj mu prinese službeni spis o stvari, toda akta ni bilo pri rokah. »Izgubil« se je bil. Nažli so ga šele drugi dan in tedaj je prišlo na dan, da je denarna vsota nepravilno vknjižena in celo izradirana. To je opozorilo Hucklo-ve predstojnike, da so jeli preiskovati še druge akte, in kmalu se izkazalo, da se za Hiicklovim »reševanjem« uradnih spisov krijejo sleparske manipulacije z denarjem. Zato je dr. Brix pozval Huckla na odgovor. Praktikan je bil presenečen in je za- trjeval, da izvirajo pomote iz površnega dela. Pristavil je, da ni vedoma vzel niti groša iz uradne blagajne. Ko mu je dr. Brix svetoval, naj takoj prosi za odpust iz službe, ker pride sicer v disciplinarno preiskavo, se je najprej odločil za tiho resig-nacijo. Pozneje pa je interveniral pri me-stenm županu in dal prednost drugemu postopku, češ »saj pride itak vse na dan«. Namestu da bi diskretno vrnil poneverje-no vsoto, je spraševal po uradu, koliko je dolžan blagajni. Zdaj je storil že korak dalje, ko je priznal, da je »pomešal uradni in zasebni denar«. Natančna preiskava je pokazala, da je poneveril okolu 2000 Din naše valute. Vsoto je nadoknadil. Komaj se je razvedelo o tem škandalu, že se senzacija povečala. Pri policijskem predstojniku se je nekega dne javil policijski sodnik dr. Mader ter mu zaupno povedal, da si je tudi on prilaščal denar iz policijske blagajne... Prosil je tudi, naj ga ne spravijo v disciplinarno preiskavo, ker ni imel slabega namena. Da bi poravnal primanjkljaj, je prinesel hranilno knjižico s 16.000 Din. Kljub temu je policija napravila ovadbo in državno pravdništvo je oba defravdanta pozvalo pred sodišče. Na razpravi, kjer brani dr. Huckla znani Heimwehrovec dr. Seidle, se obnaša defravdant zelo drzno in taji ter olepšuje krivdo. Dr. Mader pa odkrito priznava, da je poneverjal, pravi pa, da niso njegove poneverbe v nobeni zvezi s soa.retirancem. Pregled knjig je dognal, da je Hiickl izra-diral postavke na 31 mestih, dr. Mader pa si je priglastil okolu 50.000 Din gotovine. Razprava proti obtožencema še ni zaključena. Smrt v kovčegu Usodna zamenjava prtljage na londonski železnici Nemški kemik dr. Walter Philipp, ki se mudi trenutno v Londonu, je te dni ves zasopljen pridirjal na policijsko ravnateljstvo in napravil ovadbo, da je z nepričakovano zamenjavo izgubil večjo množino strupov. Imel je poslovno pot v Leeds pri Londonu. Na povratni vožnji je položil kov-čeg z aktovko v mrežo nad glavo. V aktovki je bilo več vzorcev za strupe. Nekateri so bili kemično pobarvani. Na londonskem postajališču King-Ross je izstopil in vzel kovčeg iz mreže ter se nič hudega sluteč odpravil z njim k nekemu znanemu trgovcu. Hotel mu je pokazati vzorce. Ko pa je odprl torbo, je stra-homa opazil, da kovčeg z aktovko ni njegov. Namestu s strupi je bil natrpan z damsko spodnjo obleko, šele zdaj je šinilo dr. Philippsu v glavo, da se je vozila z istim vozom dama, ki je imela s seboj sličen kovčeg in aktovko. Najbrže je nehote zamenjala prtljago, ker sta si bila kovčega na zunaj popolnoma slična in tudi približno enako polna. V izgubljenem kovčegu so bili strupi, ki bi zadostovali za takojšnjo usmrtitev 50 oseb. V njem pa so bili tudi trije recepti, ki ne bi jih smel vsak dobiti v roke. Glasili so se na večje množine morfija. Policija je uvedla pospešeno poizvedovanje za žensko, ki je po sodbi kemika odnesla njegov kovčeg iz vagona. Poizvedovanja se vrše v okolici West - Bromwicha in Bir-minghama, kajti dama, ki je izstopila v King-Rossu ne more stanovati daleč. Dr. Philipp je hotel odpotovati iz Londona v Rotterdam in je moral zaradi izgubljenih vzorcev odgoditi odhod iz Anglije. Žena s štirimi možmi Pred sodnikom v Winchestru na Angleškem se je vršil te dni nenavaden proces zaradi bigamije. Štiriinavajsetletna lepotica Jessie May Mack iz Devonshirea se je morala zagovarjati zaradi večkratne bigamije. V Londonu se je najprej omožila z redarjem. Po kratkem času skupnega življenja mu je ušla in stopila pred oltar z nekim mornarjem iz Newcastela. Nalagala ga je, da je samska, on pa ji je verjel. Kmalu po poroki je moral mož na ladjo, kamor ga je klicala dolžnost. Samota ji je zopet začela presedati. Spoznala je mornarja, ki je bil pri vojakih. Tudi njemu je zagotovila, da je še brez moža. Fant jo je odpeljal v Port-smouth in se je ž njo oženil. Pred oblastjo pa ji je ušla neprevidna opazka, ki je razkrila bigamijo. V Winchestru ni obtoženka niti skušala tajiti krivde. Priznala je vse svoje prestopke in sodišče jo je celo — oprostilo. Njen zakonski mož — redar je namreč izjavil, da ji vse odpusti, če se vrne k njemu. Jessie je temu pritrdila in je zapustila sodno poslopje s svojim prvim možem. Komaj pa je minilo 14 dni, že ni imela več stalnosti. Srečala je na cesti neznanega moškega, se mu nalagala, da je svobodna in se z njim odpeljala v Portsmouth, kjer se je omožila v četrto. Njen prvi mož pa ni imel zdaj usmiljenja. Ovadil jo je oblasti in ta jo je aretirala. Zopet je prišla pred sodnika, ki jo je bil zadnjič oprostil. In mož ga je zopet prosil, naj ji spregleda kazen, če se vrne k njemu. Sodnik je debelo gledal, kaj govori, naposled pa je dejal: »Veste kaj, dragi prijatelj, zdaj vas pa ne smem več poslušati«. Obsodil je Jessie na deset mesecev ječe. Ko pride iz zapora, se lahko vrne k prvemu možu, če bo hotela. Če pa ne bo hotela k njemu, si pojde lahko krajšat Čas k drugemu, tretjemu ali četrtemu — dokler je redar zopet ne ovadi sodniji. Fordove melone Avtomobilski kralj je kupil po uspelih poizkusih svojih kemikov za 8 milijonov dolarjev veliko farmo s 15 km2 površine in zasadil z melonami. Ford že pospravlja letino, a ne bo prodajal melone, vemveč jih porabil za pridelovanje posebnega alkohola, ki ga potrebuje za pleskarska dela v svojih avtomobilskih delavnicah. Do sedaj je industrija zaman poskušala izrabiti melone v tehniške svrhe, dasi vsebujejo izredno dosti sladkorja, Samomor iz letala Splošno je presenetil v Ameriki način samomora, ki si ga je izbral sin največjega ameriškega gojitelja dalij. 25 letni George Wallace iz Buffala. Fant si je kupil karto za krožni polet in sedel v letalo. Ko se je areoplan dvignil 400 m nad zem-mljo in je krožil nad pokopališčem v Lockevilleu, se je pilot ozrl po potniku —■ in v svoje začudenje ugotovil, da je zmanjkal med vožnjo. Zavihtel se je skozi vrata kabine na zemljo. Kakor je ugotovila naknadna preiskava, si je bil samomorilec kupil prostor za grob in je skušal prileteti baš na »svoj« košček posvečene zemlje. Streljivo — v kopališču Pariški »Journal« poroča, da so odkrili v kopališču Mariakerque pri Ostendu na dnu morja nemški municijski depot, ki so ga bili tam pozabili Nemci v svetovni vojni. Doslej so dvignili iz vode 76 granat po 105 mm, 78 po 77 mm, in 3 po 150 mm. Municijo so odkrili po naključju in le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da ni prišlo pri tem do eksplozije. Vsak dan ena »šimen, kaj pa delaš z zaKvačo?« »Treniram za jutrišnji izlet.« Cene ma/fift o|/asom i Zenitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom, čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 Moli vghisi iVas/ere ma lih o^/asor dobite takoj po izidu lista v podružnicah m Jutra* 9 •tfarffccru, v Cel;m, 9 iVooem msaiu, 9 TSrbovljah in na &e*enicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. * iipj CtLŽLki Mlado gospodično B primerno predizobrazbo, B p r e j m e zobozdravnik v avrbo izvežbanja kot in-icrumcatarko. Prijave na oglas. oddelek »Jutra« pod »lnstrmenturka«. 33409-1 Dekle i'taro 15—13 let, ki bi ime-Ja rada triletno deklico in veselje do gospodinjstva, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33428-1 Mladega brivskega pomočnika solidnega in samo dobro izurjenega sprejme do 7. avgusta Josip Holy, Brežice. 33392^1 Sodar. pomočnika dobro izurjenega bprejme koj Krušičj Videm ob ■Savi, Slovenija. 33389-1 Dobro kuharico pošteno dekle z dobrimi spričevali, ki bi kuhala in opravljala hišna dela, proti 400 D:n mesečne plače ii popolni oskrbi sprejme takoj večja trgovska hiša na deželi, pri kolodvoru. Ponudbe na oglas. oddelek -•Jutra« pod »Samostojna 3; uharica«. » 33129-1 Perfektno kuharico esmostojno, pridno in po-f-".eno sprejmem takoj ali i septembrom. Naslov pove oglasni oddelek >Jutra«-. 33397-1 Za Beograd iščemo Gosposkega osebnega slugo (Herschaftsdiener), srednje postave, ne premladega, ki zna perfektno servirati, oskrbovati gospodovo garderobo ter 5 so-b s stranskimi prostori, okna. parkete, srebrni pribor itd. Prednost oni, ..i obvladajo franco- ' ščino. Sobarico, staro 20—DO let, ki bi opravljala 4 sobe, parkete, kopalnico in pra-la maloperilo, likala in krpala. Kuharico, De čez 40 let staro, ki izvrstno kuha mednarodna in francoska jedila, kakor tudi moč-nate jedi. Kuhati ima dnevno za 3 osebi in slu-žinčad; od časa do časa tudi za goste. O-krbovati ima nakun. snaženje pribora io kuhinjo v redu t oditi. Nastop službe 1. septembra Ponudbe s slikami na ho-rel »To pik c c, soba 426, Bled. 33209-1 Mizarskega vajenca sprejme Anton Bizovičar, GILnce, cesta H/1. 33107-1 Vajenca zdravega in močnega, poštenih staršev, z oskrbo v hiši sprejmem za mesarsko in prekajevalsko obrt. Franc 7,alar, Ljubljana — Bežigrad. 3341S-1 Mlajšega brivskega pomočnika dobro izurjenega sprejmem v stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33469-1 Šiviljsko učenko sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 33475-1 Dva potnika maoufakturne stroke — za obisk privatnih strank v Maribo-ru, sprejmemo. Vpeljanim Sn r tej stroki 1«-vežbanim se nudi lep zaslužek. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Lep zaslužek« 32596-5 Kopalna banja in ciza ugodno naprodaj v Gerbičevi ulici 10, parter 33415-6 Teletino po Din 14, 10 in 18 kg, na stojnici prodaja Anton Zaje — Vodnikov trg. 33300-6 Brek za 8 oseb, s popolnoma novo streho, dobro ohra njen proda veletrgovina M. Spreitzer v Ljubljani. 33332-€ Lubenice prvovrstne do-bavlja na vagone uprava posestva »Črnogorci«, pošta in postaja Staro Petrovoselo, Slavonija. 33382-6 Umivalna omara skoraj nova, z dvema umivalnikoma ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "3340S-6 Novozidano hišo prostorno — primerno za manjšega obrtnika ali vpo-koj-euca, s tri četrt orala zemlje poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33072-20 Enonadstropno hišo novo. z več stanovanji in lnkali za trgovino, prodam Naslov v oglasnem oddelku -Jutra«. 32690-20 Fiksum in provizijo nudimo potnikom ta obisk ortvatnih strani ta Ljubljano to okolico, ter eelo Dravsko banovino. Ponndbe na »glasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Fiksum te oro vizija c. 27662-5 Akademičarka (filozofka) instruira nižje-šolko vse za ponavljalni izpit. Dopise na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Instrukcija«. 33431-4 Inštruktorja dobrega, za popravni izpit v francoščini in slovenščini. iščem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33385-4 Čevljar, pomočnik d-.bro izurjen, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33111-1 Mesar, vajenca močnega, zdravega in poštenega, z Dolenjske ali Stajerike sprejmem takoj. Biti mt>ra iz boljše hiše. A. G .-»T. Stara Loka. pošta sk?f> Loka. 33214-1 Vajenca idrsvga. s predpisano šol-fso izobrazbo in poštenih sprejmem v trgo-v i mešanega blaga. Po-" ;be na oglasni oddelek •i;:;a« pod šifro »Zanes-. :■' vajenec«. 33337-1 Deklico za vse 1 ' jc vajena vseh hišnih . likanja perila, zdravo, j.Mno in pošteno — ter postrežnico i-,"em. Prednost imajo one. ki obvladajo nemščino. — farno re-ne reflektantinje, ki razpolagajo s spričevali : i ki reflektirajo na dobro ravnanje, plačo, oskrbo in trajno mesto, naj pošljejo podrobne ponudbe s sliko na naslov: Erna IVortmann, Sušak, poštni j-retinac 30. D3315-1 Več pleskarskih pomočnikov dobro kvalificiranih fakoj er-pjmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 33317-1 Kuharico, oz. dekle pošteno in marljivo, vajeno tudi vseh ostalih hišnih -del, sprejme zdravniška družina v Slov. goricah. — Fmudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra kuharica«. 33294-1 Camernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska e. 36 (Jugo ■ Aoto) telefon 2236. Prva oblast. koncesijoaLrma Prospekt 15 tastonj — pl Site ponjl , 251 Koncesionirana ŠOFERSKA SOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Goaposvetska ». ii Zahtevajte informacije. 80616-4 Žensko kolo dobro ohranjeno, kakor tudi šivalni stroj z okroglim šivom poceni naprodaj v Mariboru, Vo-jašniška ulica štev. 21/1. 33493-6 Meterna i>o%ifa Avto »Peugeot« poltovorni, s kabino, v izredno dobrem stanju prodam vsled zmanjšanja obrata za polovično ceno 14.000 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33383-10 Motorno kolo v dobrem stanju in z novimi plašči poceni naprodaj v Zalogi pive, Poljčane. 33363-10 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31. — Prihodnji redni tečaj prične 1. avgusta. 33443-4 Inštruktorja za matematiko in geometrijo potrebujem, v svrho izpita. Ponudbe z zahtev-kom na oglasni oddelek =>Jntra« yod »2cli sprema-nje«. 334S1-4 fj'4 Šofer ki govori nemško in popravlja tudi vse vrste šivalne stroje, išče službo za takoj. Naslov v oglasnem dddelku »Jutra«. 33424-2 Mlada hišnica vajena pospravljanja pisarn z večletno prakso, želi premeniti mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mlada hišnica«. 33423-2 Figove u. 2 mizar, pomočnika iščeta službo kjerkoli v mizarski stroki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra.- pod šifro »St. 84«. 33344-2 ki prvovrstno in zelo poceni izdeluje plašče, obleke in perilo za odrasle in otroke, se priporoča za delo na dom. — Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«. 33353-2 Gospodično g znanjem nemščine in nekoliko šivanja, sprejmem k 2 leti staremu otroku. Re-firktira se samo na popolnoma zanesljivo osebo, ki je že bila v slični službi. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na naslov: Hutter B. soproga tovarnarja — Maribor, Badlnova ulica 2. 33288-1 Natakarico ■poijjpfn.o 111 marljivo, -S kavči.;", išče za takoj ho- M »Triglav« v Bohinjski Bistrici. 332^1-1 Mlinarja ir-urjesega v valjčnem mli-tw in žagi venecijanki — 55ecm. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 33188-1 Šoferja g kavcijo — za avtotaksl sprejmem takoj, eventuel-no prodam avto. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« 33116-1 Modist. učenko (■•prejme Stuehly-Maške — Židovska ulica. 33480-1 Brivskega pomočnika samo dobro izurjenega v b -i tja i-n striženju sprejme takoj Matija Bukovčan v Celju. 33483-1 Knjigovodinja z dolgoletno prakso, samostojna korespondentinja, išT-e primerno nameščenje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod oBilancnzmo^ž-ca«. 33439-2 Iščem službo skladiščnika, sluge ali kaj sličnega. Grem tudi kot skladiščni delavec — pn mogočnosti v Ljubljani ali okolici. Vešč sem srbohrvaščine in nemščine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Skladiščnik«. 3346S-2 Otroški voziček na vzmetib, in košaro na stojalu, z žimnico prodam v Černetovi ulici 32, priti. — Ljubljana VII. S3126-6 Svinjskih ščetin fGerupfte kalk schwem bursten) cirka 300 kg dobro opranih, apnenih, prodam. Ponudbe t navedbe cene za kg na naslov: Zagode, Ivan, usnjar, Brežice ob Savi. 33372-6 Plinski štedilnik poceni naprodaj na Dolenjski cecti št. 18/1, desno. 33306-6 Salonsko ogledalo jedilno mizo, 4 nsnjate sto-h in razne slike prodam radi pomanjkanja prostora Nsslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33463-6 Avto Fiat 520 z novimi plašči, dobro ohranjen naprodaj. Naslov pove oglasni od-delek Jutra 33071-10 Za motorno kolo da dobro moško kolo in primerno doplačilo Joško Vičič, strojnik v Litiji. 33043-10 Avto nemške znamke »Audi«, po polnoma nov, kabriolet 100 PS, osemcelinderski, s cen-tfalnim mazanjem in vsemi drugimi najmodernejšimi napravami prodam za polovično ceno. ali pa zamenjam za cenejši voz. Tovarniška cena J 400.000 Din. Reflektanli naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Andi- 1«. 83335-10 Motorno kolo s prikolico, 500 cm' O. H. V. privia. event. vzame tudi lahko solo motor v račun Pepernik v Celju. Prešernova ulica. 33481-10 Gospodar, poslopje 6 600 m: vrta in takoj prostim stanovanjem, v Po-lirežju prodam za 2-1.000 Din. Vprašati v Mariboru, Vojašniška ulica št. 21/L 33494-20 Hišo z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom prodam. Maribor-Pobrežje — Stanko Vrazova 23. 3:3487-20 Vilo kupim na lepem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »200.000«. SS308-20 Družabnika (co) 3 približnim kapitalom Din 400.000 in sodelovanjem ali brez, išče dobro vpeljano rentabilno velepodjetje i Ljubljani. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra naložba 400«. 32875-16 Vrehrana, 2 gospoda aa dobro domačo hrano snrejmem Pred škofijo št. 7 pritličje. 33470-14 Gostilno (vinotoč) vzamem takoj v najem, ali pristopim kot družabnik. — Ponudbe na oglas, oddelek »•Jutra: ped šifro »DeDaT n osebna pravica«. 33405-17 Mlin in žaga mlin na 3 kamne in žaga venecijanka ter 2 krožni žagi na parni pogon, vse v prav dobrem stanju, na zelo prometnem kraju poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33299-20 Gostilna mtrgovina naprodaj v trgu Sv. Trojice v Slov. goricah. Poslopja so zidana, z opeko krita in v najboljšem stanju. — Zraven spada tudi precej velika njiva in ze-ienjadni vrt. Kupci izvejo pogoje pri Glavni hranilnici pri Sv. Lenartu. 33295-20 Mlin n» vodni pogon, v prometnem kraju Slovenije kupim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj denar«. 33166-20 Hišo v Rožni dolini takoj po ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33117-20 3 parcele v Pražakovi ulici, v velikosti 648. 683 in 9S4 m=. prodam posamezno ali skupaj. Poizve se v Eožni al. št 13/L 32576-20 Žensko kolo ko-ro novo prod3 Adrinek na Eimski cesti štev. 23. 33378-11 Moško kolo ckoraj novo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33410-11 Moško kolo prodam za 600 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33349-11 Dve kolesi damsko in moško poceni — prodaj v garderobi _ pri 33471-11 Plahto za pokrivanje voz, rabljeno, dohro ohranjeno kupim Ponudbe na oglac. oddelek »Jutra« pod šifro »Plahta« 33368-7 Tehtnico 3—4 kg, z ali brez uteži, jedilni pribor, kuhinjsko in porcelanasto posodo — vse ilu-bro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo ceuo na oglas-ni oddelek »Jutra« pod »Sava«. 33293-7 Veletrgovci! V lepem letoviškem kraju na Gorenjskem prodam novo hišo, prirejeno za zalogo vina, pive in žga.nja. Ohj-fn i list na razpolago. Ponudbe na oglas, oddelek ».Tntra« pod šifro »Dober Tajon«. 33186-20 Visokopritlično hišo f 6 stanovanji, elektriko ■in vrtom prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra 32345-20 Enonadstropna hiša 7 dvemi stanovanji naprodaj. Vodovodna cesta 73. 33417-20 Stavbna parcela 778 m' velika, blizu glavne ceste v Stožieah ugodno naprodaj. Poizve se v Zeleni jami. Vodnikova ul. št. 33. 33453-20 Enonadstropna hiša z gostilniškimi lokali. _ 4 sobami za tujce, mesnico in drugimi gospodarskimi poslopji, kakor hlev za 40 gtav živine, pod. kleti 7. vsemi pritiklmami, dalja zaraščen sadni vrt, preko 1 orala travnik, kjer se letno pridela preko 5 voz mrve, njivo v najboljši legi. za 10 mirnikov posetve, in 2 zaraščena rozda, preko 6 oralov ve-,ika ngodno prodam v Št. Vidu na Dolenjskem. — V hiši se 'že preko 100 let izvršuje gostilniška obrt. preko 40 pa mesarija, in nekaj let trgovina. — Natančna pojasnila, ceno in plačilne pogoje daje Mihael Omahen, Višnia trnra 33452-20 Železnih tračnic kompletno žago 10—15 km, po 7 ali 9 kg, po 1 meter dolgih ter z 2 popolnima jaimenikoma ter odgovarjajočim strojem kupim. Ponudbe franko vagon železniška postaja na naslov: Pero Gnječ, Slet-lins kod Sarajeva. 32391-7 Enonadstrop. hišo novozidano. c lepo ure je nim vrtom, v lepem tndu atrijskem krajo proda M. ITranio. Stražišče Dri Kra nju. 33391-20 Posestvo 6 oralov veliko, z lepim sadonosuikom in dobro zaraščenim gozdom ter vsem inventarjem ugodno prodam radi starosti. Posfgtvo se na.haja ob glavni cesti v Jurkloštru. — Pojasnila dnje lastnica Terezija Draškovie, Jurkl oster. 33377-20 Hiša v Stoščah po nizki ceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 33114-20 Hišo z le.pim vrtom in nekaj zemljišča, y Poljčamah št. 82. oddaljeno 10 minut od .kolodvora in 5 minut od cerkve prodam. Ponudbe ! na oglasni oddelek »Jutra j pod »Ugoden nakup«. 1 33395-20, Kot družabnik s kapitalom 40—50.000 Din ia sodelovanjem pristopim k boljši gostilni. Ponudbe na podružnico »Jurta« v Celju pod značko »Samski gostilničarc. 83357-16 Gostilno v prometnem kraju iščem v najem, proti odkupu zaloge vina — na željo tudi hiše. Posredovalcu nagrado Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Jamčim, da se dobro preživite«. 33326-17 'i Vino rdeče in belo, prvovrstnih žlahtnih trt, čistega in finega okusa, nudi vinogradnik po prav ugodni ceni. V zamenjavo kupi drva ali žaganice ®/\ in 1". Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra 832-49-33 200 m3 desk III. in IV. vrste. 18 in 24 mm— kakor tuli 300 m* tesanega lesa letošnje produkcije kupimo Ponudbe na naslov: Kolenc I., Zagreb, Ilica št. 246,'a. 33184-15 Okrogel in rezan les lipov, jelše v, bukov, jesenov in javorjev, kakor tudi bukova drva kupuje R. Schenk, Sušak. Vfošteva samo ponndbe z navedbo cen. 31S26-15 Gostilno dobro idočo, s 3 poslovnimi lokali, stekleno verando in 2 vitoina za goste, na. naj-, .boljšem mestu ob Savi v Zagrebu prodam za 130.000 Din radi bolezni. Prevzame se lahko takoj. — Gcstilna č>avski Mlin, preko Mosta, Fran jo Cvek, Zagreb. 33179-19 Trgovino z manufakturo in konfekcijo, na zelo prometni točki, z milijonskim obratom, radi prezaposlenosti prodam. Potreben kanital :)_400.000 Din. Reflektanti z navedenim kapitalom naj pošljejo ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Trgovina 400«. 33342-19 Gostilna z vsem inventarjem, gospodarskim poslopjem in vpeljano špecerijsko trgovino, 6 km od Ljubljane, radi družinskih razmer takoj ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »240«. 83228-19 Poslovne lokale lepe, posamezno ali skupno oddamo v I. ali II. nadstropju v centru mesta Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 33222-19 Trgovino na prometnem krajn odda v najem ali proda Anton Knafiič, Poljčane. 33201-19 Lep trgovski lokal na Kralja Petra cesti v Celju odda Vajt. 223-19 Gostilno in mesarijo dobro idočo, v okolici Maribora prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33070-19 Dva lokala fden pripraven za kroja štvo, drugi pa ima elektr. tok za pogon, ki sta sku-kaj in imata vhod s ccste, ni zelo prometni cesti sre di mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« Trgovino prav dobro vpeljano, na prometni točki v Ljubljani radi družinskih razmer od dam. Ponudbe na oglasni oddelek oJut.ra« pod šifro -■Trgovina;. 33164-19 fUttuvanpi Sobo in kuhinjo z avgintom oddam v Rožni dolini, cesta VI št. 26. 33406-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje,, kopalnice iu pritiklin, v novi hiši odda s 1. avgustom t. 1. Jež Mat. v Velikovškovi ulici ob Vodovodni cesti, nasproti gostilne pri Frtu ni. 33403-21 Krasno stanovanje komfortno, v najlepšem delu v Mariboru obstoječe iz 4 sob, prostorne predsobe, kopalnice, sobe za služkinjo in pritiklin, oddam s 1. septembrom t. L Pojasnila daje g. Ant. Porekar, Majstro-va št. 18/rr. 33371-21 Stanovanje 2 sob, kopalnico, sobice za služkinjo in vseh. pritiklin išče starejši zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »S konalnieo«. 83396-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje, pritiklin in balkona, takoj oddam m*r-ni stranki. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33401-21 Stanovanje 3 sob in vseh pritiklin. v bližini glavarstva iščem za november. Ponudbe na <>l!as. oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik 1931«. 33399-31 Sobo in kuhinjo ne predrago išče z avjn-stom tričlanska, ves dan odsotna rodbina. Ponudbe Da oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »S. M.« 33402-21 Stanovanje sobe in kuhinje, lahko je tudi na dvorišču — ter garažo » telefonom, za tovorni av to iščem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33123-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in vseh pritiklin oddam y Tovarniški ulici 27. 33330-31 Stanovanja po 1, 2 in 3 sobe. v Novem Vodmatu in Stožčab takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33115-21 Trgovino z mešanim blagom in trafiko, dobro idočo, g stanovanjem, v industrijskem kraju prodam. Ponudbe na Oglas, oddelek »Jutra« pod »(Promet 50.000«. 33180-19 Delavniški prostori 150 m5 veliki, svetli in suhi, z električno razsvetljavo, so pod ugodnimi pogoji na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 33054-19 Stanovanje 1 velike sobe ln kabineta, 2_ali 3 manjših sob, kuhinje tn Tseb pritiklin, išče s 1. septembrom družina 5 odraslih Slanov. t mestu ali na bližnji periferiji. — Ponudbe na »glas. oddelek »Jutra« t>od »Mirna ln toč no plačljiva stranka«. 82693-21 Stanovanje 2 sob i,n rseb pritiklin, v solnčni legi in neposredni bližini centra išče soliden državni vpokojencc z odraslo tričlansko družino — /.a avgust ali pozneje. Ponudbo pod »Dober plačnik« na oglasni oddelek Jutra. 25586-21 Štirisob. stanovanje renovirano, s kopalnico in pritiklinami, v centru mesta takoj oddam. Sobe s posebnimi vhodi. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra« 33455-21 tHj&ifui sAanevanfu Dva dijaka sprejmem v. vso oskrbo na Ižanski cesti 6. 33441-22 Danes koncert radio - gramofon, novi komadi. — Gostilna Putrih. Kurja vas. 83465-18 Gostilna Kurja vas na Dolenjski cesti štev. 6 priredi o priliki žegnanja, dne 26. julija veliko vrtno veselico s plesom, spojeno z beneško nočjo. 33466-18 Vabimo na koneert z godbo in plesom, ki ga priredi »Osmerka« na Jezici, dne 26. julija ob 15. uri nasproti pošte, poleg avto-postaje — »Ruski car«. 33474-18 <1*1 Sobo r eno ali dvema posteljama oddam v komfortni vili, event. tudi z vso oskrbo. Cesta na Rožnik št. 45 33417-23 Sobo s souporabo kopalnice išče mlad zakonski par. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dunajčani«. Opremljeno sobo lepo, v bližini pošte oddam boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33436-23 Ivo Ako po sreči — da. Zdrava —. samo domotožje! — Vprašaj za pismo pod prejšnjo šifro. Poljube — M. 33394-24 Štefanija 10 Na anonimne sestanke ne grem. ker to ni odkritosrčnost. Prosim za naslov, ker me zanima — potem ja! Tajnost zajamčena. 33435-34 Sobo s hrano ali brez, v sredini mesta — poleg sodnije dobi samo stalni gospod. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33425-23 Lepo sobo z majhno kuhinjo, v podpritličju v vili v mestu od dam s 1. avgustom — najraje samski osebi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 33311-23 Sostanovalko sprejmem. Vprašati v trafiki na Sv. Petra cesti 8. 33306-23 Prazno sobo strogo separirano takoj oddam gospodični. NaSlov 'v oglasnem oddelku »iutra«. 33348-23 Sostanovalca event. g hrano sprejmem ▼ zračno sobo k uradnika Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32897-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, par-keti in elekriko. v sredini mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutrac. 33437-23 Opremljeno sobo takoj oddam v Židovski stezi št. 6/11. 33440-23 Sobo lepo in zračno, s 1. avgustom oddam 2 stalnima gospodoma na Starem trgu št. 17/III. 33318-23 Sobo lepo opremljeno, v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33472-23 Jktpifi Zenitve in poroke posreduje uajbolj vestno in diskretno koncesijoni-rani Zavod za sklepanje aakonov »Rezor«, Zagreb, pošta 3. — Informacije in prospekte pošilja proti vpu-shni postni znamki za 10 Din. 213-34 Egica! Ne morem priti. — Piši t urad. Pozdravlja I. 33386-34 Zahvala Potrti po težki izgubi naše dobre drage mame, stare mamice in tašče, gospe Kristine Bayer rojene Vidic, vdovele Dečman se iskreno zahvaJjujemo čč. duhovščini, vsem sorodnikom in prijateljem, ki so • spremili drago pokojnico na zadnji poti, vsem darovalcem lepega cvetja in vsem tistim, ki so med boleznijo in ob smrti sočustvovali z nami. Sv. maša zadušnica bo brana v sredo 29. julija ob 7. uri v farni cerkvi Sv. Petra. V Ljubljani, dne 25. julija 1931. 9397 Rodbina Anton Dečman-ova. Ločenka ne po krivdi moža, ne po lastili krivdi, želi znanja z ločencem ali vdovcem (tudi z otrokom), v starosti 35—50 let. 1'ogoj: inte-ligent, ki bi znal ceniti ljubezen, zvestobo žene in srečen dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Harmonija duš«. 33388-24 S trg. naobraženo damo čedne zunanjosti, mirne narave ter dobrega srca, želim- odkritosrčno prijateljstvo. Event. jo sprejmem tudi v službo za pisarniška dela. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33084-24 291etni ločenec ne po lastni krivdi, posestnik in gostilničar, želi znanja z boljše sitirrano damo srednjih let. Vdove •ciso izključene. Ponudbo » sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ženitba«. 33457-24 V podružnici Jutra v Celju je dvigniti sledeča pisma: Celjski srez. Dober mož, Gorenjka, Kuharica, Lepa bodočnost, Maksa Lauko, Nizka cena, Nova industrija, Obiranje hmelja, Pi!a-ni. Redka prilika, Srečen zakon, Stalni promet, Užitek na Gorenjskem, Večje mesto Slovenije, Vestna v delu. Zanesljiv, Zanesljiva 6"), Zvesta gospodinja. 33482-34 SivcUi Mlado srno po dogovoru proda Peter Mravlja k, lesni trgovc>c v Vuhredu ob Dravi. 33367-37 Mlade pse jirave volčje pasme (1 psiček, 3 psičke) pet, ted,nov »tare ugodno prodam. Rodovnik na razpolago. Ponudbe na naslov: Alojzij ■Kramar. Želimlje, pošta Ig — Dolenjsko. 33456-27 Več srn mladih in starih odda To-man. Re-sljeva cesta št. 30 33470-37 SkobelnHt (DictelTiobelmaschiene) skoro nerabljen, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33416-39 Zaslužijo se pletflnl stroji v »ezljl ▼ nekaj tednih sami, prodajo se zaradi preuredbe ohra«a popolnoma ohranjeni, telo poceni: 8/40 po 850. 8/50 po 1000. 8/60 po 1300, 8-ključnl 8/90, ročni jaquard ni 8/80, motorni jaquardn! 10/120. raschel-stroji, navija! ni, čupalnl is razni spe-cijalnl šivalni »troji. Volneno prediv« »Kamgarnc v vseh barvah na zalogi — cena konkurenčna. — Ciril Vajt, Celje. 224-29 Cfrrt Uniforme izdeluje Simon Klimanek, Ljubljana, Šelenburgova 6. 32648-30 Modroce predeluje hi 61 • 11 žime praha na specialnem stroju samo Rudolf Sever, Marijin trg K. 2. 129-80 Mreže za postelje izdeluje najceneje samo tvrdka Pavei Strgulec, Go-sposvetska cesta štev. 13 (Kolizej, poleg skladišča »Alko«). Sprejema tudi po-pravila. 31674-80 lnfxrrruuij* Izjava Zahvaljujem se gospe ŠTOt Alojziji iz Čakovca, da je odstopila od tožbe proti meni. — Ča.kovec, 18. julija 1931. Franc Šalamun. 334,18-31 Preklic Spodaj podpisani perklicu-jein neresnične besede, ki sem jih govoril proti Ivanu Pečovnik, in se mu zahvalim, da je odstopil od tožbe. Kušar Leopold. 33301-31 ŽEGNANJE z domačo zabavo in plesom. Igra kara-vanjski šramelj v nedeljo, dne 26. julija na Dolenjski 35 pri Plankarju. Bobi, gorka in mrzla jedila, izvrsten cviček, sveže pivo, zeleni majnik. Velik senčnat vrt, tri gu-galnice za otroke. Priporoča se Josip Plankar gostilničar, Dolenjska cesta štev. 35. V slučaju slabega vremena se vrši zabava teden pozneje. 9401 ALEKSANDROVO - OTOK KRK RESTAVRACIJA-KAVARNA ORLIC Skozi 15 let dobro peljana restavracija se priporoča posetnikom Aleksandrova. Dobra kuhinja in domača vina. Celodnevna oskrba Din 55.— za osebo. Deca po dogovoru. Učitelji in državni nameščenci 10% popusta. 9381 Spretne zastopnike za obisk privatnih strank proti visoki proviziji išče tovarna jeklenih izdelkov Solin-ger za razpečavanje njenih specijalnih rje prostih Alpaca in srebrnih jedilnih priborov. Podjetni gospodje, ki intenzivno obdelujejo vse kroge ter oni, ki obiskujejo le gostilničarske obrte, naj blagovolijo poslati ponudbe v nemškem jeziku na tvrdko: VValter Holhveg, Solingen, Rathausstrasse. 9385 Bukova in gabrova drva za kurjavo kupujem. Ponudbe na naslov: VILIM SPITZER, ZAGREB, Daničice-va ulica 9. 9393 Spretne zastopnike dobro vpeljane, za prodajo epohalne novosti — cenega stroja za proizvajanje ledu za hotele, kavarne in gospodinjstva itd. (cena 1 kg sirovega leda ca. 40 para) sprejmemo takoj proti visoki proviziji. Dopise poslati na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica br. 9, pod br. 27475. 9387 obstoječe iz treh sob in pritiklin solnčno na Aleksandrovi cesti se odda z 1. novembrom t. 1. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9404 VI št. 8754/31-4 Razglas Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje oddajo vseh del za napravo malega kioska na Dunajski cesti. Potrebne podatke za ponudbo dobijo interesenti med uradnimi urami v mest. gradbenem uradu. Ponudbe je vložiti do 29. julija 1931. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 24, julija 1931. 9405 Zaradi opustitve lokala razprodajam zalogo čevljev do 7. avgusta pod lastno ceno. V zalogi čevlji vseh vrst za dame in gospode ter več 100 parov usnjatih gamaš. Take prilike ne bo več. 9406 »DOKO«, ŠELENBURGOVA ULICA 6 ELEKTRIČNE INSTALACIJE Telefon štev. 2003. za hišno razsvetljavo in za pogon motorjev ter instala- , - M,iHlin cije telefonskih central, hifnih zvoncev in signalnih Strokovno in solidno naprav. ELEKTROTEHNIŠKA DELAVNICA ZA POPKAVILu\ IVAN BOGATAJ oblastven« koncesijonirano elektrotehnično podjetje LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠT. 19 POLEG NUNSKE CERKVE 9335 Izjemno nizke cene! Poštna hranilnica rač. št. 12.619. TRGOVINA IN TOVARNIŠKA ZALOGA instalacijskega materijaJa, motorjev, ventilatorjev, medicinskih aparatov, žarnic, likainikov, kuhalnikov, modernih lestencev in svetilk ter telef. aparatov in varovalk I Ljubljanska kreditna banka javlja tužno vest, da je njen upravni svetnik in generalni ravnatelj v pokoju, gospod • • Tvkac po dolgi mučni bolezni dne 22. t. m. v Pragi preminul. Blagopokojni. je od prvih po-četkovr našega zavoda sodeloval na vodilnem mestu in si je pridobil neminljive zasluge za njegov razvoj. Ohranili mu bodemo trajen hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 24 julija 1931. Upravni svet in nadzorstvo. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Liubljani javljajo tužno vest, da je dne 22. julija 1931 preminul v Pragi dolgoletni član njihovega upravnega sveta, gospod • • • T I v izij Tvkac upravni svetnik in generalni direktor Ljubljanske kreditne banke v p. Mnogo prerano preminulemu blagopokojniku ohranimo kot soustanovitelju naše družbe neminljiv in trajen spomin. V Ljubliani 24. julija 1931. i Upravni svet. Javljamo tužno vest, da je dne 22. t. m. v Pragi preminul gospod Alojzij Tykač upravni svetnik in generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v p. Za zavod velezaslužnemu blagemu predstojniku, ki si je pridobil s svojo tovariško vnemo za dobrobit uradništva nevenljive zasluge, bodemo ohranili trajno hvaležnost. V Ljubljani 24. julija 1931. Ravnateljstvo in uradništvo Ljubljanske kreditne banke. i »Slavija" Jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen soustanovitelj in dolgoletni upravni svetnik, gospod •••TI v izij Tvkac upravni svetnik in generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v p. dne 22. t. m. po daljši bolezni v Piagi preminul. Blagopokojnega, ki si je pridobil za razmah našega zavoda trajne zasluge, bodemo ohranili v hvaležnem spominu. Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d j kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. ysi x Ljubljani.