Rokounjač
Februar/marec 2018, letnik XX, številka 2, izid: 8. 3. 2018
OGLASI
Rokovnjač
ODKRIJTE CELOTNO PONUDBO PRI VASEM PRODAJALCU NISSAN ALI NA NISSAN.SI
AVTOHISA MALGAJ
ime s tradicijo | Ljubljana
Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana.
Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 627, prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560,
servis: 01/ 20 00 570. E-mail: info@malgaj.com
ODPRTO OD PON DO PET: OD 8.00 DO 18.00, SOB: OD 8.00 DO 12.00, NED: ZAPRTO
www.malgaj.si
Kombinirana poraba goriva: 73-3,8 1/100 km. Emisje CO2: 162-99 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisje NOx: 0,0093-0,0517 g/km. Emisje trdnih delcev: 0,0001-0,00185 g/km. Št. delcev (x1011): 0,12-39,55. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM25ter dušikovih oksidov.
"Brezplačno 7-le tnojamstvo vega obnakupu novega osebnega vozila Nissan Juke, Nissar Qash qai in NissanX-trail z Nissan Financiranjem. 7 letjamstva obsega 3 letatovarniškngarancjeter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po p rog oamu "Aa 5ew", 6.in 7 leto pa po programu lasic. oz. za 160.000 Nm, kaskoli se zgodi prej. ** Ve-a zv omejeno ponudbo zimskin gum različnih blagovnih znamk obna kupu vozila nonega Nissvn Juke, Nissvn Qashqai in Nissan X-trail za fizične osebe z Nissan Financiranjem. ***Za vsa naročila do 31. 3. 2018 so kupci vozila Nissan Nissan Juke, Nissan Qashqai in Nissan X-trail, ki svoje vozilo financirajo preko Nissan Financiranja, upravičeni do bsezobaesrnega finazciranja za obdobpe 12 mesecev v primeru akcue Liziag 50/50. Akcija upošteva 50% polog tes odkup ni obrok v višini 5n% po enem letu brezobrestnega financiranja. Ponudba velja do konca meseca marca. Pooblaščeni uvoznik Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Slika je simbolna.
2
GEODETSKE STORITVE
Mewm

Edvard Lavrič s.p.
Tmjava 5f SI-1225 Lukovica GSM: 040 792 668 levnc.edd@gmail.com
UREDITEV MEJE, IZMERE GOZDOV IN KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
(ne veste kje poteka meja med vami in vašimi sosedi) PARCELACIJA (iz ene parcele bi radi naredili dve ali več oz. parcele združili v eno)
IZRAVNAVA MEJE (postopek mejo izravna v linijo "poravna")
OZNAČITEV MEJE (z plastičnimi oz. betonskimi mejniki,
klini ali po dogovoru)
PRIDOBITEV HIŠNE ŠTEVILKE
VPIS STAVBE IN DELOV STAVBE V KATASTER STAVB
GEODETSKI NAČRT
ZAKOLIČBA IN VRIS OBJEKTA V KATASTER BREZPLAČEN NASVET GEODETA ...
Ugodno in kakovostno do rešitve!
februar/marec 2018
UVODNIK 3
Uvodnik
Listal sem lansko februarsko-marčno številko Rokovnjača in opazil, da jo je na naslovnici krasila fotografija zvončkov. Letos takšnega motiva ni, saj je zima šele v tem času pokazala prave zobe. Pa tako smo se v občini Luko-vica trudili z njenim odganjanjem. Veliko je bilo namreč dogajanja ob najbolj norčavem času v letu. Tako lahko preberete zapise s tradicionalne pustne povorke od Šentvida do Prevoj, kjer so spet izbirali najboljše maske in najslastnejši pustni krof ter z nekoliko manjših pustovanj iz preostalih krajev občine: Zlatega Polja, Trnjave in Gradišča. Plesalo se ni le na pustnih zabavah, ampak tudi v začetku februarja na letnem koncertu Folklorno kulturnega društva Lukovica. Njihova otroška skupina je čez nekaj dni nastopila še na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku, kjer je bil glavni gost večera Andrej Šifrer. Omeniti velja še zelo dejavne člane Kulturno umetniškega društva Fran Maselj Podlimbarski, ki so odigrali komedijo Na svidenje nad zvezdami in pripravili razstavo likovnih del Draga Jermana. Kot običajno je v tej številki kar nekaj poročil z občnih zborov društev. Nekoliko daljši je zapis Prostovoljnega društva Prevoje, ki bo praznovalo 130-letnico obstoja. Letošnje leto bo med drugim slavnostno še za dve društvi: Hokejski klub Prevoje bo praznoval 50-letnico, Godba Lukovica pa 20 let delovanja. Obeta se nam torej kar nekaj dogajanja preko celotnega leta.
Že nekajkrat sem dobil prošnjo raznih društev ali posameznikov, če bi lahko k njihovim člankom dodal kakšno fotografijo več. Trudim se, to je tudi moja želja, vendar je, kot sem omenil že večkrat, prostor v Rokov-njaču žal omejen. Temu je treba prilagoditi tudi besedila, ki naj res zajamejo le bistvo dogajanja in naj bodo tako nekoliko krajša, kar je moje vodilo že ves čas urednikovanja. Saj poznate tisto, da slika marsikdaj pove več kot tisoč besed.
Leon Andrejka
ODGOVORNi UREDNiK
VSEBINA			
Gasilski dom Blagovica	5	Iz roda v rod	12
Predstavitev projekta povečanja OŠ	6	Občni zbor DPŽ Lukovica	15
Društveni dom Krašnja	7	Pohodniki ŠTD Rafolče	18
Poslovilni objekt Blagovica - Šentožbolt	8	Občni zbor PGD Krašnja	19
Poročilo redne seje Občinskega sveta	9	Občni zbor Godbe Lukovica	20
Občinska proslava ob 8. februarju	10	Petra Pavlič zmagala	21
Likovna razstava Draga Jermana	11	Pustno rajanje v vrtcu	23
TOD Brdo Lukovica v sodelovanju s KUD Fran Maselj Podlimbarski organizira za materinski dan predstavo Toneta Partljiča Na svidenje nad zvezdami.
Predstava bo 25. 3. 2018 ob 18. uri v Kulturnem domu v Lukovici.
Na predstavo bomo povabili in predstavili tudi najstarejšo občanko
lukoviške občine.
Cena vstopnice: 10 € Informacije o prodaji kart: Vinko 041 873 979
LEPO VABLJENI!
Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 19. aprila 2017; rok za oddajo člankov je 10. april 2017 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, lahko pošljete po e-po-šti na naslov: rokovnjac@lukovica.si ali pa jih vnesete v sistem www.mojaobcina.si. Več informacij na telefonski številki uredništva: 051 365 992.
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka, uredniški odbor: Milena Bradač, Marjetka Vrbnjak, Andraž Kopitar in Erika Cerar; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, m: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se obračunava 9,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Smučarski skoki v Gradišču, foto: Erika Cerar
ZUPANOV UVODNIK
Rokovnjač
Šoli na pot ...
Letos je posebno leto. Že zaradi državnozborskih volitev je videti vse zmešano in to se prenaša kar v splošno klimo, ki je milo rečeno neprava ter brez pravih pozitivnih nabojev in usmeritev. In nato bodo še lokalne volitve. Večkrat zasledim tudi komentarje na delo naše občine, češ; predvolilno. No, zame je predvolilno že na prav tisti prvi dan po volitvah in takrat se zame začne preverjanje, ki ga moram prestati. Bog ne daj, da bi morali vsi čez taka preverjanja v službah, koliko bi nas obstalo? Veseli me, da se opazi, da se dela, ker če bi si kaj ne želel, je, da bi poslušal komentarje, da se nič ne dela, če pa smo uspešni in je kaj pokazati, se mi pa ne zdi narobe. Ni mi nerodno, ker smo tudi v tem mandatu občinska uprava in občinski svet marsikaj premaknili naprej. Še zdaleč pa ne moremo biti zadovoljni kar z vsem po čez, predvsem pa ne biti zaneseni nad tem, da je po katerih kolih volitvah kar konec vsega ali povsem nov začetek. Marsikdo opaža, kaj bi še bilo treba postoriti tu in tam. Ogromno je stvari, ki jih ne bomo uredili in izvedli, pa so potrebne. Vse enostavno tudi ne gre, so pa stvari, ki jih moramo in so potrebne. Zame je to leto tako delovno kot ono prejšnje in ono pred tem. Za razliko od parlamenta pa sem vesel, da vemo, da na občinah do volitev tudi kaj delamo, ker za tja so pa očitno res dovolj le besede in dobre želje, vsaj tako opažam, kako dnevno reagiramo in se veselimo ponudb raznih odrešenikov. Da, tako je, kot rečeno, jaz tu ne delam po svojih željah in stvari zase, temveč stvari, ki so potrebne in jih moramo narediti, in ne zato, ker bi si jaz slučajno kaj izmislil. Je pa res, da bomo uspešen narod takrat, ko bomo izbirali ljudi, ki delajo in ne takih, ki znajo le kritizirati. Dela je dovolj in vsak se lahko izkaže. Dne 27. februarja 2018, sem podpisal pogodbo za izgradnjo športne dvorane, telovadnice, če želite pri Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu. Jaz sam si je nisem izmislil, ampak to delamo, ker to potrebujemo in smo postavljeni pred to dejstvo. Res pa je, če bi šlo po mojih planih, bi to, kar zdaj pišem, pisal že lani. Pa ne gre vedno vse po načrtih, kot tudi ne gradnje kulturnega doma v Krašnji ne moremo začeti, dokler ne podpišemo dogovora o porabi sredstev, ki smo jih pridobili na razpisu in katerega odločbo še čakamo. Tudi tu smo bili prepričani, da bo stvar stekla lani. In gasilski dom v Blagovici. Tri leta smo skoraj potrebovali, da smo se uskladili z gasilsko zvezo oziroma društvi. Pa če sem iskren, mi to, da smo dosegli dogovor, pomeni morda še več kot sama gradnja. S tem smo postavili temelje za naprej in smo lahko za zgled drugim. Ni idealno, kot ni noben sporazum zgrajen na kompromisu, je pa trdna zadeva in pomembna stvar za našo občino ter razvoj gasilske službe in upravljanje zaščite in reševanja v naši dolini. Tu se iskreno zahvaljujem za korektno in strokovno delo, ki smo ga opravili s predsednikom Gasilske zveze Lukovica Robertom Masljem ter poveljnikom GZ Lukovica Blažem Judežem in namestnikom poveljnika Gašperjem Mavom.
Skratka, da končam s tem, vedno kandidirajo tudi ljudje, ki ne bi nič delali pred volitvami, in če kdo želi, si lahko izbira tudi takih. Zame je mandat od začetka do konca, od prvega do zadnjega dne in tako se tudi dela. Če se vrnem na šolo. Prvi projekt, če se prav spominjam, je na občini nastajal že v letu 1997. Iz tega ni bilo nič in pozneje iz naslednjih tudi ne. Pripravili smo tudi idejno zasnovo izgradnje nove šole pred leti, stroški izgradnje le-te bi znesli prek 12 milijonov evrov, kar smo predstavili tudi pri odločitvah za tokratni projekt in ugotovili, da za kaj takega tokrat ni možnosti. O tem se je pravzaprav odločalo že tudi v preteklosti, ko se je občinski svet odločil za energetsko sanacijo šole in s tem za velik vložek v obnovo obstoječe zgradbe. Zdaj smo ponovno šli skozi ves postopek, na Občinskem svetu smo se odločili za način gradnje, na Občinskem svetu smo skupaj potrdili stroške gradnje in na januarski seji so se svetnice in svetniki soglasno odločili za financiranje in načina financiranja dograditve Osnovne šole Janka Kersnika na Brdu. Vesel sem tega in na to ponosen, da smo se soglasno odločili, da je ta investicija potrebna in da jo moramo v obsegu sredstev ter v terminskem planu, ki smo ga potrdili, tudi uresničiti. Pri tem smo v upravi pri pripravi zasnove in dokumentacije sledili tudi razpisnim pogojem EKO sklada RS. Le na podlagi ustreznosti izvedbe objekta se lahko nadejamo 800 000 evrov sredstev EKO sklada, kar je praktično tudi skoraj vse, kar
se lahko nadejamo sredstev, ki niso naša izvorna. Pri pripravi razpisa smo izbrali način, ki omogoča izdelavo objekta na ključ. Prav tako pa ta način omogoča, da načrti objekta nastajajo skladno s tehnologijo ponudnika izvedbe objekta. Vsak izvajalec ima svojo tehnologijo, ki ni nujno kompatibilna z načrti in temu smo se tu izognili. Izkušnja, ki smo jo pridobili pri prizidku vrtca na Prevojah, je taka, da smo v predhodnem postopku takrat pridobili ponudbe na ključ glede na poznane kvadrature in želeno opremo. Isti izvajalec, ki je potem izvajal gradnjo, je takrat podal ponudbo 1,096.000 evrov. Občinski svet je takrat sklenil, da ta način ni pravi in da je treba pridobiti izvajalca na podlagi podrobnega popisa del. Tako smo storili in isti ponudnik, ki je bil takrat izbran na podlagi razpisa kot najugodnejši, je po popisih ponudil ceno 1,195.000 evrov, kar smo nato tudi potrdili in plačali. Še vedno pa lahko zatrdim, da je ta prizidek kvaliteten in tudi ena cenovno najugodnejših rešitev daleč okoli. Kako to vemo, ker smo se tako kot zdaj lahko primerjali z mnogimi istočasnimi rešitvami v drugih občinah. Pri takih objektih, ko gre tudi za standardizirano opremo, je to seveda povsem smiselno. Hkrati pa je tudi pogodba sklenjena na ključ in je manj rizika glede morebitnih odprtih zadev, ki bi se pojavile v toku gradnje. Treba pa se je zavedati, da je odločitev, o kateri smo večkrat razpravljali v preteklosti, in sicer, da je edino ustrezno mesto za šolo na mestu, kjer je za seboj potegnila dvoni-vojsko parkirišče, kar predstavlja v celotni vrednosti strošek približno 600.000 evrov. Izvajalec, ki je že podpisal pogodbo, se je obvezal da pridobi gradbeno dovoljenje in objekt preda namenu skupaj z uporabnim dovoljenjem v roku enega leta (prva faza in parkirišča). Seveda smo na Občinskem svetu potrdili tudi zadolževanje. Za večino nas občanov je to normalno, ker bi si sicer nikoli ne mogli omogočiti izgradnjo stanovanj, hiš, nakupa avtomobila in podobno. Vendar ni tako samoumevno za vse in okrog tega so bila mnenja precej deljena. Nekateri predstavniki ljudstva so bili zelo proti temu. Na Odboru za finance sta bila dva absolutno proti, eden tudi proti izgradnji tega objekta, trije pa so se vzdržali, tako da sklepanje Občinskega sveta in njegovo soglasnost pri podpori izvedbe lahko samo pohvalim. Velik korak naprej je napravljen! S tem pa, kot rečeno, smo uprava, župan in izvajalec obvezani objekt zgraditi. Razpis za izbiro izvajalca je omogočil prijavo vsem, s pogoji, kot sem jih omenil, da njihova tehnologija odgovarja pogojem pridobitve razpisa EKO sklada. Najvažnejše pa, kar je, je, da je pa zdaj tisti trenutek, ko se prostore tudi nujno potrebuje, v času gradnje bo najverjetneje treba zunaj šole poiskati prostor za enega ali dva razreda, ki bosta leto ali dve do konca gradnje tako. S preselitvijo prvih razredov na Brdo pa se bodo sprostili tudi dodatni prostori za kapacitete vrtca. Tu večkrat slišim koga od staršev, ki omenja 10. člen Zakona o vrtcih. Da, seveda, in ta narekuje občini, da začne s postopki, s katerimi bo omogočila prostor. In to je to. Zakon nikjer ne govori, da mora občina takoj pripraviti prostor. Niti slučajno, ker bi to pomenilo neizvedljivo. Si je pa zakonodajalec s tem členom pridobil manever obračanja staršev na občine in te zavezal, da nekaj v nekem času napravijo. Da, za to se trudimo in s tem projektom rešujemo tudi to. In ker potrebe sproti narekujejo naše delo, vse kaže, da bo na občini v kratkem tudi reševanje prostorske stiske na POŠ Krašnja. Verjemite, dela nikoli ne bo zmanjkalo.
Z mojimi sodelavci vemo, tako kot tudi občani, za mnogo več potreb, kot je na voljo sredstev ali dobre volje, da se vse probleme odpravi. Tudi na področju komunale in cest se premika počasi na bolje. Potreb po občini je veliko in veliko je tudi želja, kot je: »češ v naši vasi to najbolj potrebujemo«. Da, a verjetno nekje potrebujejo nečesa še prej. Kakorkoli včasih pojamram, je sistem, ki ga je sprejel Občinski svet glede gradnje kanalizacijskih sistemov, dober, ker nas obvezuje in narekuje vrstni red ter območja. Res je, da so take investicije zelo drage, a dobro je, da jih bo po planu enkrat tudi konec in bo takrat občina lahko več vlagala v cestno infrastrukturo. Kar nekaj projektov in del bomo nadaljevali iz preteklega leta v letošnje. Nič se bati, vsega ne bomo naredili, tako da volilno leto ne bo vsega rešilo. Delamo to, kar smo sprejeli s proračunom, in to je naš manevrski prostor. Ne bojte se, župan ima določeno v proračunu, ki smo ga skupaj sprejeli, kaj naj se dela. In dela se in se bo, korak za korakom in lahko smo tega veseli in za to sem tudi sam tu.
O več drugih aktivnostih občinske uprave, ki se trudi, pa si lahko preberete v ostalih prispevkih, ki jih bodo, upam, pripravili. In kot večkrat pravim, ko se začne delo izvajati, je največje delo že za nami. To delo se najpogosteje ne opazi, a je naporno: papirji, projekti, soglasja, usklajevanja ... Dovolite mi še, da se ob tej zimi zahvalim vsem oračem in mojim sodelavcem iz Režijskega obrata, ki ste se trudili, da je bilo za ceste po njihovih najboljših močeh urejeno. Skupaj nam bo uspelo!
ŽUPAN
Matej Konk
4
februar/marec 2018
OBČINSKA UPRAVA	5
Največja investicija Občine Lukovica v njeni zgodovini
Brdo I. faza (Novogradnja telovadnice - športne dvorane, jedilnice z navezavo na obstoječi objekt - vse kot gradnja skoraj nič energijskega objekta). Največji projekt v obstoju občine Lukovica je ocenjen: prva faza 4,2 milijona evrov brez DDV in druga faza 1,2 milijona evrov brez DDV.
Pri podpisu pogodbe so bili poleg župana Občine Lukovica Mateja Kotnika in direktorja podjetja Marles hiše Bogdana Božca prisotni še direktor občinske uprave občine Lukovica Stojan Majdič, višji svetovalec za investicije Primož Dežman, tehnični direktor podjetja Marles Hiše Janko Trebše in direktor projektantske hiše PRO HBH 2000 Branko Hojnik.
Projekt se bo izvajal v treh fazah. V prvi fazi bodo zgradili novo večnamensko športno dvorano, v naslednji fazi bodo obstoječo športno dvorano predelali v učilnice, v tretji fazi pa bodo povečali jedilnico, zgradili bodo dvonivojsko parkirišče in uredili okolico. Z deli bodo začeli praktično takoj, saj ima podjetje Marles hiše za zaključek prve faze na voljo le 360 dni. Več o samem projektu in potrebah šole si lahko preberete v članku na strani občine Lukovica: http://bit. ly/2GO1TJQ
O projektu povečanja Osnovne šole Janka Kersnika na Brdu nam je nekaj zanimivosti zaupal direktor podjetja Marles hiše Bogdan Božec, ki pravi: »Projekti takšne velikosti so v Sloveniji redki, trenutno zaključujemo montažo športne dvorane v Mokronogu, podpisali pa smo že pogodbo za izgradnjo prizidka na Osnovni šoli Ig. Projekte takšne velikosti večinoma izvajamo v tujini, ravno pred kratkim smo zaključili milijonski projekt v Švici. Treba je vedeti, da takšen projekt, kot je vaša športna dvorana, ni majhen zalogaj, tudi za Marles hiše ne, že samo projektiranje je zahtevno, kaj šele izgradnja nizkoenergetskega objekta takšne velikosti. Osnova bo lesena, 70 odstotkov izolacijskih materialov bo iz obnovljivih virov, v stenah bo skoraj 40 cm izolacije, objekt bo visoko energetsko varčen, brezemisijski in bo kot tak zadostoval vsem kriterijem za pridobitev nepovratnih sredstev EKO sklada v višini 800.000 evrov.« V tem trenutku se za podobne projekte odloča več občin, med drugim tudi v bližnjem Mengšu, razlog je, da se v naslednjem letu ne bo več mogoče potegovati za sredstva EKO sklada, saj bo način gradnje, ki ga bodo izvajali na Brdu, v naslednjem letu za javne zgradbe že obvezen in tako ne bo več deležen sredstev za nizkoenergetske objekte.
Za OBČiNSKO UPRAVO, ANDRAŽ KoPiTAR
Gasilski dom Blagovica
Za Gasilski dom v Blagovici je bilo odobreno gradbeno dovoljenje že pred leti, in sicer za rekonstrukcijo, dozidavo in tudi odstranitev objekta. V letošnjem letu je prišel čas za izgradnjo omenjenega objekta. Objekt bodo gradili na podlagi sklenjenega dogovora med Občino Lukovica in Gasilsko zvezo Lukovica, ki določa merila za gradnjo gasilskih domov v občini Lukovica oziroma določa pogoje in obsege finančne udeležbe občine na gasilskih objektih. Trenutno je v teku javni razpis za izbor izvajalca del. Gradnja gasilskega doma se bo začela letos poleti, zaključila pa v prihodnjem letu. Občina Lukovica bo pokrila stroške gradbeno-obrtniških del na tem objektu, kot je bilo to določeno v sklenjenem dokumentu za zagotavljanje prostorskih pogojev za delovanje gasilske javne službe v občini Lukovica. Investicija je po PZI projektni dokumentaciji iz leta 2015 ocenjena na okoli pol milijona evrov.
Za OBČiNSKO UPRAVO, ANDRAŽ KoPiTAR
Gasilski done PGD ^agovlca
Ob materinskem dnevu Občina Lukovica vabi na
Literarni večer
s predstavitvijo nove knjige Ivana Sivca, 'Ne pozabi najine ljubezni'.
Torek, 20. marec ob 19.00 v Pungartnikovi hiši.
V knjigi je opisana zgodba grajske gospodične in grajskega vrtnarja na gradu Tuštanj.
Vsebina romana je prepletena tudi z našimi kraji in ljudmi...
6	OBČINSKA UPRAVA	^ Rokovnjač
Predstavitev projekta povečanja OŠ Janka Kersnika Brdo
Dne 27. februarja 2018 je potekala predstavitev projekta povečanja OŠ Janka Kersnika Brdo učiteljskemu zboru in ostalim zaposlenim na šoli. Predstavitev je vodila arhitektka Mojca Hribar, prisotni pa so bili tudi občinski predstavniki z županom na čelu, in predstavniki izvajalca projekta, podjetja Marles Hiše.
Uvod v predstavitev je imel župan Matej Kotnik, ki je prisotne nagovoril z besedami: končno nič več le projektov, zdaj gre zares. Že takoj na začetku je poudaril, da je tudi celoten Občinski svet na zadnji seji sprejel rebalans proračuna za leto 2018, s čimer se je prižgala zelena luč za začetek projekta, za začetek del. V nadaljevanju je razložil, kako smo pravzaprav z zgodbo prišli tako daleč, do točke, ko lahko rečemo, začelo se je. Zasnovo, projektno dokumentacijo, finančno konstrukcijo, izbor izvajalca preko javnih razpisov in tako naprej.
Arhitektka Mojca Hribar je predstavila projekt, pokazala tlorise in tudi prve renderje (narisane slike, kako naj bi objekt izgledal), opisala faze izgradnje in dejanski potek del. Poudarek predstavitve za zaposlene je bil seveda na tem, kako bo sama gradnja vplivala na njihovo delo, na učenje, kje bo treba biti pozoren oziroma še posebej pozoren. Predstavnik podjetja Marles hiše Janko Trepše je dodal, da je treba gradbišče zavarovati, že po zakonu, predvsem pa zaradi otrok. Gradbišče bo na ta način popolnoma zaprto. Zaposlenim je razložil časovnico aktivnosti, potek varnih poti, dinamiko gradnje in terminski plan. Sredi aprila bodo tako začeli z zagrajevanjem gradbišča, nadaljevali z izvedbo dostavne poti, ki bo potekala pod hišo Jermanovih. Pri gradnji ne bo velikega hrupa, saj bodo večino materiala in konstrukcijskih del elementov pripeljali
Orači, pohvala
Letošnja zima nam je postregla s kar zajetno količino snega, ta se seveda v naših višjeležečih predelih občine Lukovica še vedno ne da.
Snega je veliko, dodatno pa ga na ceste nanaša tudi veter, nastajajo pravi zameti. Prav je, da pohvalimo delo naših pogodbenih oračev in tudi delo našega Režijskega obrata, ki zgledno opravljajo delo. Sem in tja se sliši kakšna huda beseda, ampak večina ljudi je izjemno zadovoljna z delom in ažurnostjo naših fantov. Pohvale dobivamo tako na upravo kot tudi od vaščanov, ki jih dnevno srečujemo, celo na eni izmed znanih ljubljanskih radijskih postaj smo slišali pohvalo od sovaščanke. Bravo, fantje orači, le tako naprej!
že narejenih in jih na kraju samem le zložili oziroma vgradili. Sam objekt naj bi bil zmontiran do oktobra, nadaljevalo se bo z izvedbo dvonivojske-ga parkirišča, predelavo obstoječe telovadnice v učilnice in tako naprej, kot določa projekt.
Pogovor se je nadaljeval tudi z vprašanji o prihodnosti, o poteku del v drugi in tretji fazi ter o opremi, dejanskih dostopih do kuhinje in prostoru za učence v času podaljšanega bivanja, ki je bil do zdaj ravno na delu, kjer bo po novem gradbišče. Seveda bo v tem prehodnem času treba prilagoditi zunanje aktivnosti in tudi izhode za učence na zunanje igralne površine. Glede na načrt gradbišča in lokacijo gradnje pa večjih problemov ni pričakovati, saj bo šola lahko delovala skoraj nemoteno. Svetovalec za javna naročila in gospodarske javne službe Primož Dežman je predstavil tudi drugo fazo, ki se ta trenutek zdi še zelo oddaljena, ampak 2019 in 2020 sta pred vrati, zato je Dežman poudaril, da je cilj nas vseh, da bo objekt na koncu vsem nam v veselje in bomo lahko rekli, res smo dobro naredili. Točno za ta cilj se kompletna ekipa zdaj zelo trudi. Župan je dodal, da je v prihodnosti treba tudi razmisliti o povečanju zelenih površin v okolici šole. Tudi v tej smeri je treba iskati rešitve, določene ideje pa so že na mizi.
Zaključek predstavitve je bil izjemno pozitiven, učiteljski zbor je projektu rekel jasen in glasen da, zaključek predstavitve pa so podprli z aplavzom. Ravnateljica pa je dodala, da je že skrajni čas za konkretno povečanje šole. Enako predstavitev so pripravili še dva dni pozneje, takrat so projekt predstavili še svetu staršev.
Za OBČiNSKO UPRAVO, ANDRAŽ KoPiTAR
Za OBČiNSKO UPRAVO, Andraž kOPiTAR
februar/marec 2018
OBČINSKA UPRAVA	7
Društveni dom Krašnja
Kulturna in umetniška društvena dejavnost v Krašnji sega že v začetke prejšnjega stoletja, zato se še posebej veselijo novih prostorov, nam je zaupala predsednica KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš. Društveni dom bo v resnici povečan in dozidan sedanji gasilski dom, poleg društev, pa bodo seveda več prostora v njem imeli tudi gasilci PGD Krašnja.
Trenutno stanje
Za projekt je izdelana potrebna investicijska dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Projekt je bil prijavljen na dva javna poziva LAS Srce Slovenije z dvema operacijama ter pri obeh operacijah vključila tudi lokalne deležnike/društva. Tako bo partner v projektu za pridobitev sredstev preko sklada EKSRP PGD Krašnja, pri sredstvih iz naslova sklada ESRR pa KUD Fran Maselj Podlimbarski.
Občina Lukovica je bila 8. januarja 2018 s strani LAS Srce Slovenije s sklepom obveščena, da je našima vlogama ugodeno. S strani LAS Občina Lukovica še ni bila seznanjena, da so naši vlogi že posredovali Agenciji oziroma MGRT. Ko tudi na MGRT odobrijo projekt, bo tudi določeno, kako visok bo znesek sofinanciranja. Skupni znesek naj bi predstavljal skoraj polovico stroška kompletne investicije, ki je ocenjena na okoli pol milijona evrov, terminski plan izvedbe investicije je po pridobitvi odločbe Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, kar pomeni, da se bo z deli začelo v letošnjem letu, zaključilo pa v naslednjem, kar je tudi v skladu s projektom o investicijski izgradnji.
O začetkih kulturne dejavnosti v Krašnji, o potrebah po novem prostoru za društva smo povprašali Vero Beguš.
Organizirano kulturno življenje se je v Krašnji začelo s pevskim zborom in sega v leto po prvi svetovni vojni. Več let sta delovala kar dva zbora, mešani pevski zbor in moški zbor. Prva gledališka predstava je bila odigrana v veži župnišča leta 1922, potem so bile predstave v Štolfetovi delavnici in stari šoli, ki je ni več. Med letoma 1929 in 1930 so gradili gasilski dom in leta 1931 naredili tudi oder. Vse do druge svetovne vojne so bile predstave vsako leto v gasilskem domu, med drugo svetovno vojno so Nemci gasilski dom porušili in že leta 1946 je bila v šoli prva predstava. Tam so bile vse do leta 1951, ko so mladinci preuredili mežnarijo v dvorano. Igrali in gostovali so pod imenom Igralska skupina iz Krašnje. Konec leta 1954 je bilo na občnem zboru ustanovljeno Kulturno prosvetno društvo Krašnja, ki se je pozneje preimenovalo v KUD Fran Maselj Podlimbarski. V stari dvorani so postajali pogoji za uprizarjanje odraslih gledaliških skupin vedno slabši, zato smo morali to dejavnost za nekaj let prekiniti. Začela pa je zelo uspešno delovati otroška lutkovna in gledališka skupina. Vedno več je bilo povezovanja s podružnično šolo v Krašnji, zato smo ob gradnji sedanje šole po velikih težavah pridobili tudi večnamenski prostor v šoli in vsa kulturna dejavnost se je preselila v ta prostor.
Od leta 1983 je postajala dejavnost KUD Fran Maselj Podlimbarski bolj vsestranska. Tudi otroške gledališke predstave so postajale vedno kvalitetnejše, zato so se večkrat uvrstile v zaključna republiška srečanja. Čeprav smo imeli namen, da bi staro dvorano obnovili, tega po letu 1992 ni bilo več mogoče, ker je bila denacionalizirana.
Tako nam je za vse bogato kulturno življenje v kraju ostala le šolska avla, ki je zelo primerna za razstave in literarne večere, pri gledaliških predstavah pa smo že pri izbiri besedila omejeni (višina odra, razsvetljava, prehodi za igralce ...). Vsa ta leta s šolo lepo sodelujemo in nam nikoli ne odrečejo naših aktivnosti, ki pa bi bile v drugačnih prostorskih okoliščinah še kvalitetnejše in pogostejše. Prav tako ne moremo povabiti v goste drugih skupin, saj naš oder zanje ni primeren. Vedeti moramo, da je šolska stavba prostor, ki mora biti čist, urejen, ko sprejme učence in malčke. Po vsaki vaji, ki jih ni malo, moramo oder pospraviti in naslednji dan spet postaviti kulise. Večje prireditve in srečanja so v gasilskem domu ali pa na prostem. Prostor, ki je bil od vsega začetka v šoli namenjen kulturni dejavnosti, naj ostane prostor, v katerem bodo nastopali učenci in malčki ob številnih prireditvah za starše in krajane. To je prostor, ki diha z učenci. Mi pa naj po stoletju kulturne dejavnosti v kraju zadihamo in ustvarjamo v primernih prostorih. Še vedno bomo poprosili šolo za likovne razstave, za intimnejše prireditve, vse ostalo pa potrebuje primernejše prostore.
Kljub naši bogati kulturni dejavnosti nismo uspeli, da bi dobili svoje prostore. Dvakrat so bili izdelani že načrti za večnamenski objekt na zelenici, kjer je stala včasih naša šola. Več kot to nismo uspeli.
In zakaj potrebujemo društveni dom?
Kulturna dejavnost je v vasi tradicija. V delo društva so vključene vse generacije. Vse prireditve so dobro obiskane. Pri gledaliških predstavah v šolski avli zmanjkuje prostora in gledalci sedijo stisnjeni ali celo stojijo. Vse dejavnosti, ki so v društvu, prenašamo na mlade.
V	KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja deluje več skupin. Vse so zelo aktivne in uspešne. Vsako leto pripravimo gledališko predstavo z odraslimi igralci ter različne gledališke prizore za praznike in sprehod po vasi. Sodelujemo s Podružnično šolo v Krašnji in z učenci pripravimo dve, včasih tudi tri otroške predstave. Že vrsto let skrbimo za naravno in kulturno dediščino domačega kraja. Zato smo uredili v Pavletovi hiši muzejsko zbirko, v kateri je predstavljeno tudi pletenje kit, ki ga naše ženske ohranjajo že več kot trideset let. Predstavile so se v mnogih krajih po Sloveniji in tudi izven nje. Skoraj toliko časa imamo vsako leto likovni ex tempore. Veliko likovnih del je natisnjenih v zgodbah našega kraja. Izdali smo namreč kar nekaj knjižic, v katerih je ohranjeno naše kulturno bogastvo. Petnajsto leto že skupaj pojejo naši pevci ljudskih pesmi. Zbrali so veliko že skoraj pozabljenih pesmi. Izdali smo dve zgoščenki. V teh letih so se stkala mnoga prijateljstva, saj vsako leto organiziramo srečanje pevcev ljudskih pesmi z naslovom Na vasi je lepo, ko na kanalu pod lipo zapojo. K nam pridejo pevci iz različnih slovenskih pokrajin, naši pevci pa odhajajo na njihove prireditve. Zapojejo na vseh naših literarnih večerih, na katerih ohranjamo spomin na pisatelje in pesnike, ki so živeli v vaseh naše krajevne skupnosti. Pogosto se jim pridružijo mladi glasbeniki, ki zaigrajo na različne instrumente. Predstavljamo znane literarne ali druge umetnike in njihova dela.
V	Krašnji smo uspešni tudi zato, ker se društva med seboj povezujejo ter si pri prireditvah in tudi sicer pomagamo.
Za OBČiNSKO UPRAVO, ANDRAŽ KoPiTAR
ZAPOSLIMO DELAVCA M/Ž ZA LAŽJA MIZARSKA DELA.
•	za pomoč v mizarski delavnici (delo na mizarskih strojih)
•	delo poteka v dveh izmenah
•	za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas
•	delo se izvaja v Poslovni coni Žeje pri Komendi, Pod Brezami 8
Pokličite na: 041 333 110
LesKa d.o.o. Proizvodnja, trgovina, inženiring
"^V._

8	OBČINSKA UPRAVA	KV Rokovnjač
Poslovilni objekt Blagovica -Šentožbolt
Projekt Izgradnja poslovilnega objekta v Blagovici je predviden, da se izvede še v tekočem letu. Lokacija za izvedbo projekta je določena v ureditvenem načrtu B1/B2 Blagovica. Občina Lukovica je že v lanskem letu pristopila k zbiranju ponudb za izvedbo projektne dokumentacije. Izbrani izvajalec je pripravil PGD projektno dokumentacijo, konec preteklega leta pa je bila tudi izvedena seznanitev krajevne skupnosti z idejno zasnovo predmetnega projekta. V januarju je bil s projektom seznanjen tudi Občinski svet.
Okvirna ocenjena vrednost projekta po PGD je okoli 150.000 evrov, brez zemljišča, ki pa ga je občina Lukovica že v lanskem letu pridobila od Župnije Blagovica.
Poslovilni objekt je zasnovan kot enovit prostor večjih dimenzij, kar omogoča tudi v slabih vremenskih pogojih nemoteno uporabo objekta. Projekt poleg enega večjega prostora zajema še manjše sanitarije, manjšo čajno kuhinjo in še servisni prostor. Okolica objekta bo urejena, delno tlakovana, dovoz asfaltiran, zagotovljena pa bo tudi minimalna hortikulturna ureditev okolice.
V tem trenutku je že oddana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja, v kratkem bo objavljen razpis za izbor izvajalca del, spomladi pa že pričakujemo prva gradbena dela. Sam terminski plan zaključka projekta je do konca leta 2018.
Za OBČiNSKO UPRAVO, ANDRAŽ KoPiTAR
Občina Lukovica na 29. sejmu Natour Alpe-Adria
Občina Lukovica se je 31. januarja 2018 uspešno predstavila na 29. sejmu Natour Alpe-Adria, ki je potekla vse do 3. februarja 2018 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Članice Kulturno umetniškega društva Frana Maslja Podlimbarskega iz Krašnje so prikazovale tradicionalni način pletenja kit iz pšenične slame ter razstavile končne izdelke iz že spletenih kit (slamniki, klobučki, posodice, vaze ...).
Ker je bila v preteklem letu obeležena 100-letnica smrti pisatelja Frana Maslja Podlimbarskega, so članice predstavile tudi njegovo življenje in delo ter razstavile njegove rokopise, ki so del muzejske zbirke v Pavletovi hiši v Krašnji.
Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski je tako predstavljalo in zastopalo občino Lukovica na razstavnem prostoru Turizma Ljubljana, kjer so se dnevno predstavljale posamezne občine regije Osrednja Slovenija.
Za OBČiNSKO UPRAVO, ANDRAŽ KoPiTAR
m PROEVENr
www.racunovodski-servis.si
februar/marec 2018
OBČINSKI SVET	9
Poročilo s 24. redne seje Občinskega sveta
Dne 31. januarja 2018 se je v občinski sejni sobi odvijala 24. redna seja Občinskega sveta. Prisotni so bili vsi svetniki, razen Tomaža Andrejke (opravičeno) in Olge Vrankar (zamudila začetek).
Zapisnik 23. redne seje Občinskega sveta je bil soglasno potrjen.
1.	Poročilo o delu Nadzornega odbora v letu 2017 (poročevalec: Gora-zd Krnc - predsednik NO)
Nadzorni odbor se je v letu 2017 sestal na štirih rednih sejah, načrt dela pa je bil sledeč: pregled zaključnega računa za OL 2016, pregled bilance odhodkov po posameznih proračunskih postavkah, nadzor nad prilivi in odlivi občine, pregled dobaviteljev, pregled pogodb, prihodki in odhodki krajevnih skupnosti in društev. Za leto 2018 ima Nadzorni odbor enak načrt dela kot za 2017.
V	razpravi so sodelovali svetniki Olga Vrankar, Tomaž Beden in Mateja Per. Razpravi je sledilo pojasnilo gospoda Krnca, ki je povedal, da bodo še dodatno pregledali način izbire izvajalcev s presajalnim testom ter da so iz strani občinske uprave pridobili vse zahtevane dokumente in pojasnila.
2.	Predstavitev idejnega projekta Mrliška vežica Blagovica (poročevalec: Primož Dežman - občinska uprava, Maja Rudolf, Boson, d. o. o.); Župan je uvodoma povedal, da so krajani, župnik in pogrebna služba projekt že videli, zdaj pa ga predstavljamo še Občinskemu svetu, kot je bilo to dogovorjeno. Gospod Dežman in gospa Rudolf sta prikazala prezentacijo in svetnikom ponudila vse informacije glede samega projekta in izvedbe le-tega.
V	razpravi je sodeloval svetnik Tomaž Beden, ki želi detajlnejšo ceno projekta. Ocena stroškov projekta je dokaj realna, točno ceno pa bo podal izbor najugodnejšega ponudnika v okviru proračunskih sredstev.
Občinski svet je projekt soglasno sprejel in soglaša z nadaljevanjem projekta.
3.	Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev občine Lukovica - 2. obravnava (poročevalka: Tatjana Suhadolc - občinska uprava, Vera Rutar, RRD, d. o. o., Tomaž Prohinar, predsednik Odbora za gospodarstvo, komunalo in prostor).
Razprave ni bilo. Občinski svet je Odlok o spremembi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Lukovica v drugi obravnavi predloženega gradiva sprejel soglasno.
4.	Realizacija sprejetih sklepov Občinskega sveta Občine Lukovica v letu 2017 (poročevalec: Matej Kotnik, župan);
Župan je povedal, da je realizacija zapisana v gradivu, zato neke posebne razlage ne potrebuje. Razprave ni bilo. Sklep je bil soglasno sprejet.
5.	Obravnava Odloka o rebalansu proračuna Občine Lukovica za leto 2018 - skrajšani postopek (poročevalec: Matej Kotnik, župan, Lea Berk, občinska uprava, Vincenc Dragar, predsednik Odbora za proračun in finance);
Svetnik Vincenc Dragar je podal mnenje Odbora za proračun in finance glede povečanja OŠ Janka Kersnika na Brdu in glede zadolževanja zaradi tega. Dva člana odbora sta glasovala proti rebalansu, trije pa so se vzdržali, tako da odbor odločanje prepušča Občinskemu svetu. Lea Berk je navedla spremembe pri prihodkih in odhodkih na občinski strani glede na sprejeti proračun 2017 za 2018. Župan je podal dodatna pojasnila glede povečanja šole, tudi glede stroškov in financiranja.
V	razpravi so sodelovali svetniki Tomaž Beden, Tomaž Prohinar in Janez Bernot.
Svetnik Tomaž Beden je postavil vprašanja glede povišanja nekaterih postavk (kanalizacija Imovica, ...), in menil, da je cena za izgradnjo telovadnice višja, kot je bila navajana doslej. Prejel je odgovore glede povišanih postavk, cena telovadnice pa je identična ceni, ki jo je Občinski svet že sprejel na prejšnji seji.
Svetnik Tomaž Prohinar je poudaril, da je skrajni čas, da se pristopi k
izgradnji prizidka k OŠ Janka Kersnika Brdo.
Svetnik Janez Bernot podpira širitev šole, se pa boji, da bo končna
cena presegla predvideno. V odgovoru je bilo pojasnjeno, da gre za projekt na ključ, pri katerem je cena nespremenljiva. Občinski svetniki so soglasno potrdili rebalans in podprli projekt Povečanje osnovne šole.
6.	Obravnava predlagane točke dnevnega reda na podlagi 2. alineje 3. odstavka 13. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Lukovica (poroč.: predlagatelja: OO SDS Lukovica: Franc Barlič, Matevž Kink); Gospod Kink se je zahvalil svetnikom za 100-odstotno podporo pri predlogu, da bi bile seje bolj transparentne in da bi bile relacije med občinskim svetom in občinsko upravo ter županom bolj nepristranske. Gre za tri elemente, ki so sporni, za posnetke sej, zapisnike sej in objave v lokalnem časniku. Mnenje OO SDS je, da je delo občinskih svetnikov postalo anonimno. Argumentov se ne sliši, le glasovanja se objavijo. Naj bodo vsaj poročila v Rokovnjaču malce obsežnejša. V razpravi so sodelovali svetniki Janez Bernot, Olga Vrankar, Tomaž Beden in Tomaž Prohinar, ki so načeloma podprli pobudo, da se zvočne posnetke sej Občinskega sveta in vseh drugih delovnih teles objavlja v najkrajšem možnem času na spletnih straneh Občine Lukovica, poročilo sej Občinskega sveta v Rokovnjaču naj bi vsebovalo tudi kratek opis razprave posameznega svetnika in njegove pobude.
Glasovalo se je ločeno za objavo zvočnih zapisov na spletni strani in objavo poročil v glasilu Rokovnjač. Oba sklepa sta bila soglasno podprta.
7.	Vprašanja in pobude članov Občinskega sveta;
Katka Bohinc je predstavila seznanitev z Odlokom iz strani MOP kot nadzornega organa nad Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Od ministrstva za okolje in prostor smo dobili obvestilo, da bodo odlok predali v postopek druge faze, kar pomeni, da bodo podali predlog Vladi RS, da gre odlok v ustavno presojo. Po predstavitvi je bilo sprejeto, da se sprejme sklep, ki bo naložil županu, da pripravi spremembo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v določenem roku in ga posreduje v obravnavo Odboru za gospodarstvo in prostor. Sklep je bil soglasno sprejet.
Svetnik Tomaž Prohinar je predstavil pobudo občana Bernarda Urba-nije, ki so jo že predhodno obravnavali na Odboru za gospodarstvo in prostor. Pobuda se nanaša na urejanje zemljiških zadev. Odbor se s predlogom pod določenimi pogoji strinja.
Naslednja pobuda svetnika Tomaža Prohinarja je bila predlog sklepa Občinskega sveta, da sprejme sklep in naloži županu, da do konca februarja 2018 pripravi celovito informacijo o problematiki potoka Čepljica in njegovi sanaciji, podkrepljeno z dokumentacijo in jo posreduje v obravnavo Odboru za gospodarstvo in prostor. Sklep je bil soglasno sprejet.
Svetnica Olga Vrankar je podala vprašanje glede gradnje na območju L6 v Lukovici, ali bo Stanovanjski sklad začel z gradnjo ali ne, in tudi povečanja števila otrok iz tega naslova. Župan je odgovoril, da bo najbolje, če iz OL pošljejo uradno vprašanje na Stanovanjski sklad, glede otrok pa, da so na OŠ določene rezerve v številu otrok, tako da ne bi smelo biti težav, če pride do izgradnje blokov in s tem novih prebivalcev v OL.
Sledilo je vprašanje svetnika Tomaža Bedena o nekorektno izvedenih asfaltnih delih na cesti proti Čepljam. Problem je v debelini asfaltne prevleke. Gospod Drobež je odgovoril, da na tem odseku dela še niso zaključena, da pa so s problematiko že seznanili izvajalca, ki bo napako odpravil, svoje pa bo po zaključenih delih opravil tudi nadzor.
Svetnik Tomaž Beden je še opozoril na betonske travnate kocke, ki se polagajo naprej od Čepelj. Neimenovani strokovnjak je podal mnenje, da ko bodo kocke zmrznile, bo to smrtno nevarna bob steza. Zanimalo ga je, kje je takšna dobra praksa, da se polagajo takšne kocke? Odgovor je bil, da je sodni izvedenec ugotovil, da je zdrsljivost omenjenih kock popolnoma enaka kot zdrsljivost asfalta.
Andraž kopitar
10
DOGODKI
Rokovnjač
Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju
Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju 2018, na Prešernov dan je bila v torek, 6. februarja 2018, ob 19. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Kljub sneženju in prvemu resnemu snegu v letu je že parkiranje nakazalo na velik obisk predstave, ki ni razočarala.

Slavnostni začetek z Zdravljico v simpatični izvedbi otroškega zbora podružnične šole Blagovica je ob povezovanju Matjaža Merljak zastavil še župan Matej Kotnik, ki je med drugim omenil kar nekaj vidnih predstavnikov kulture, ki so živeli oziroma so povezani z našo občino, kot so: Jakob Zupan - jezikoslovec, pesnik, pisatelj, Prevoje Jovan Vesel Koseski - pesnik, prevajalec, pravnik, Spodnje Koseze Fran Levec - literarni zgodovinar, urednik, šolnik, domači učitelj pri Kersnikih na Brdu
Svetlana Makarovič - mladinska pisateljica, pesnica, igralka je nekaj let živela v Korpah nad Blagovico
Fran Maselj Podlimbarski - pisatelj iz Spodnjih Lok
Fran Miličinski - pravnik, humorist; nadomeščal je sodnika na Brdu, njegova
mama pa je bila iz Lukovice
Anton Lajovic - skladatelj, publicist, kot sodnik služboval na Brdu France Marolt - glasbenik, zborovodja, prvi slovenski etnomuzikolog, Brdo pri Lukovici
Srečko Stegnar - glasbenik, skladatelj, Brdo pri Lukovici Karl Capuder - zgodovinar, politik, Spodnje Prapreče Josip Podmilšak - pisatelj iz Krašnje
Ivan Grohar - slikar, ki 1903 najde zatočišče v Rahnetovi vili v Lukovici Niko Kralj - arhitekt, univerzitetni profesor, industrijski oblikovalec, Zavrh pri Trojanah
Ilka Vašte - pisateljica in učiteljica v Krašnji Peter Levec - pesnik, živel na Vrhu nad Krašnjo
Vera Trstenjak-Jovičič - akademska slikarka, rojena na Prevojah pri Šentvidu
Otroška folklorna skupina Lukovica, pet parov pod vodstvom Damjane Pra-protnik, je odlično prikazala in odplesala nekaj folklorno kulturne zapuščine. Presenetili in navdušili so tudi otroci podružnične šole Blagovica z dramsko--plesno predstavo Malega princa. S svojimi prvimi koraki v igralstvu in plesu so prikazalo nesmrtno, poučno popotovanje Malega princa. Vsa dvorana se je zazibala z gostom večera, Andrejem Šifrerjem, ki prihaja iz Prešernovega mesta Kranj. S svojimi pesmimi Za prijatelje, Ne dam, Kako mi zadiši, Zoboblues, Ostan pr men, Oče naš, Uspavanka za Evo, Kora, Ko zvonovi zapojo, Neiztrohnjeno srce, Gorska roža, Največje ljubezni je ekskluzivni večer zapolnil z glasbo, humorističnimi vložki in nadvse prijetno atmosfero.
Marjetka Vrbnjak
Pečarstvo Avbelj v Mestni galeriji Ljubljana
Do materinskega dne v glavnih razstavnih prostorih Mestne galerije na Mestnem trgu naše prestolnice poteka kiparska razstava Zgoščevanje. Na spletni strani nas uvedejo z besedilom: »Razstava nadaljuje razstavno in teoretično raziskovanje sodobne slovenske skulpture z izborom del nekaterih najvidnejših slovenskih akademskih kipark in kiparjev različnih generacij. V sklopu razstave se predstavljajo: Polona Demšar, Aleksandra Saška Gruden, Zoran Srdic Janežič, Anže Jurkovšek, Spiro Mason, Mojca Smerdu, Jožef Vrščaj in Tomaž Zarifa. Tokratna razstava je intimna izkušnja, saj živimo znotraj sveta metafor, pojmov in odnosov, nekaterih izključno občih, a drugih subjektivnih.«
Med razstavljavci je torej tudi Mojca Smerdu (leta 2016 prejemnica nagrade Prešernovega sklada). Za svojo kreacijo, hiša brez oken in vrat, uporablja izdelke Pečarstva Avbelj iz Lukovice. S skulpturo/ objektom predstavlja našo dvoličnost, navzven delujemo prešerne volje (pisana opeka), a se sočloveku težko popolnoma odpremo (hiša nima odprtin). Tako iz objekta slišimo le slabo razločno govorico, zvoke pralnega stroja, vode, kuhinje, kar ponazarja površinskost naših
medosebnih odnosov.
Uporaba ročnega opečnega tlakovca in ročne opeke NF je za Pečarstvo Avbelj ob praznovanju 70-letnice neprekinjenega delovanja nekakšna nagrada. Veseli jih dejstvo, da so njihovi izdelki opaženi med dobitniki najprestižnejših nagrad in svoje mesto najdejo tudi v najpomembnejših slovenskih razstavnih prostorih.
Leon Andrejka
februar/marec 2018
OBVESTILA 11
Na svidenje nad zvezdami
Tak je naslov komedije, ki jo je napisal Tone Partljič, pod priredbo in režijo se je v Krašnji podpisala Vera Beguš. KUD Fran Maselj Podlimbarski je 2., 3. in 4. februarja v naslovu omenjeno predstavo odigral v nabito polni avli krašenjske šole. Tudi teden dni pozneje ni bilo nič drugače.
Delno je besedilo te predstave Vera Beguš z dovoljenjem Partljiča spremenila oziroma nekaterim odlomkom dodala malo krašenjskega pridiha (saj ni samo krašenjski). Kar vsi skupaj Partljič, Beguševa in izvrstni igralci so nam nastavili ogledalo. Komediji smo se nasmejali, obenem pa se ob poslušanju lahko tudi zamislili, kakšna je človeška nrav, kakšna neumna nesoglasja, zavist, preračunljivost in korist še od mrtvih je zmožna ustvariti. Kajti komedija govori o tem, da se skuša še z mrtvimi služiti, da še mrtvi nimajo miru, ker se živeči še na pokopališču kregajo ali pa skrunijo grobove, da so ljudje dan današnji popolnoma izgubili moralo.
Da se na oder postavi predstava, je potrebno zelo veliko dela nevidnega občinstvu na dan ogleda. Vera Beguš mi je rade volje osvetlila to ozadje. Glede na odobrene spremembe besedila ima krašenjska predstava več igralcev, dodani so nekateri vložki in konec je spremenjen. Potrebnih je bilo veliko vaj, začeli so že novembra, pa tudi usklajevanj za vaje je bilo veliko, ker so igralci zaposleni in imajo tudi druge obveznosti. Vseeno, če niso mogli priti na vaje vsi, so pa vadili prizore s tistimi, ki so lahko prišli. Sploh so vaje vzeli resno, pa
vendar je bilo veliko tudi smeha in zabave. Vera pravi, da je to skupina, ki se med seboj dobro razume in tudi zaradi druženja ob igri skupaj preživijo kar nekaj prostega časa. Predstave tudi ni brez dobre tehnične ekipe. V pripravo odra pred vajami in predstavami se je vključila cela moška ekipa, seveda so pomagale tudi ženske. Vsi so točno vedeli, kdaj mora kdo poskrbeti za spremembo scene. Sceno in ostale tehnične dodatke sta izdelala Jernej in Darko Tič, pobarval in napisal imena pokojnih Štefan Cerar. Scena je res izdelana tako, da je bila sestavljena v nekaj minutah. Vera Beguš pravi, da so bili tako dobri, da ji sploh ni bilo treba skrbeti, ali bodo reflektorji pripravljeni, ali bo scena pripravljena, ali bo primerna glasba. Da, uigrana ekipa to obvlada. Pri glasbenih dodatkih sta pomagala Marjan Urbanija in Primož Ložar. Vence in ostalo cvetje je z veseljem prispevala Nuša Stupica. Sicer je Tone Partljič obljubil, da pride na eno od predstav, žal se mu je pripetila nezgoda in ga ni bilo, je pa iz poslanih slik videl in potrdil, da v Krašnji obvladajo zadevo. Tako te predstave in vseh že v minulih letih ne bi bilo, če ne bi bilo razumevanja OŠ Janka Kersnika Brdo in predvsem zaposlenih v podružnični šoli v Krašnji. Večnamenski prostor v šoli je tako vedno na voljo KUD Fran Maselj Podlimbarski, ki si ga lepo složno delijo z učenci te šole. Oboji imajo tako korist. Otroci imajo kje predstaviti in prikazati svoje dejavnosti in znanja, društvo pa razveseljuje mlado in staro s svojim obširnim repertoarjem. Zagotovo se je vztrajnost zaposlenih v šoli pred štiridesetimi leti za zgraditev tega večnamenskega prostora ob gradnji šole do zdaj že bogato obrestovala.
Milena Bradač
Likovna razstava Draga Jermana v Krašnji
V soboto 17. februarja, je bilo v krašenjski avli podružnične šole odprtje likovne razstave Draga Jermana z Brda pri Lukovici. Likovni umetnik je rad pristal na razstavljanje svojih obsežnih in čudovitih del v Krašnji, kajti pred časom je bil tudi sam član likovne sekcije v Krašnji in se še vedno čuti zelo povezan z njo. Njegove slike so bile pogosto tudi na extemporu v Krašnji in še na mnogih razstavah po vsej Sloveniji.
Pred samim ogledom razstave so mu člani KUD Fran Maselj Podlimbarski pripravili kratek kulturni program. Recitatorja Irena in Jože sta prebrala pesmi, ki ju je Vera Beguš z izrednim občutkom izbrala za razstavljavca. Mala Marisa je zaigrala na klaviature, ljudski pevci pa so tudi skrbno izbrali primerne pesmi in jih odpeli tisti večer. Drago Jerman je že od malega gluhonem, zato je v znakovni jezik gluhonemih prevajala Tanja Potočnik Hongisman, kajti na razstavo je prišlo tudi veliko njegovih prijateljev iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Drago Jerman slika z dušo, slika z velikim občutkom, kajti sam se ne more izraziti z besedo, ne more se pogovarjati z naravo, stvarmi, osebami, zato njegov čopič, svinčnik, kreda toliko bolj tankovestno hiti po platnu, kajti duša mu šepeta detajle, petje ptice na drevesu, razkošno rast trav in cvetic, spomine časa. Zato njegove slike dihajo, te posrkajo vase, ti pripovedujejo Dragove občutke. Ker ne more govoriti Drago, govorijo slike. Razstavljena je bogata zbirka slik, naslikanih v različnih tehnikah: akvarelu, tušu, kredi, svinčniku, olju, itd. Še več pa jih je ostalo doma na Brdu, ker je hiša, v kateri prebiva Drago, kar pravi muzej. Slike sta za razstavo postavila Štefan Cerar in Gabriel Gales. Obiskovalci so po ogledu razstave lahko vpisali svoje vtise v spominsko knjigo, ki jo je za ta namen naredil Silvo Cerar in so jo nato izročili Dragu Jermanu. Ganjen nad tolikšno pozornostjo in prijazno dobrodošlico spet v Krašnji, je tudi slikar spregovoril nekaj besed. Podarili so mu slamnik domače krašenjske izdelave, da ga bo poleti obranil pred vročimi sončnimi žarki, ko bo spet tam nekje v naravi užival in ujemal na platno, kar vidijo njegove oči.
Milena Bradač
12
DOGODKI
Rokovnjač
Iz roda v rod - četrti letni koncert Folklorno kulturnega društva Lukovica
Tudi tokrat nas je po letos že 4. letnem koncertu Folklorno kulturnega društva Lukovica z besedo vodil Aleš Lebar, ki je spretno krmaril med posameznimi nastopi in navduševal obiskovalce v dvorani Antona Martina Slomška v soboto, 3. februarja. Zavedajoč se, da sta ljudska glasba in ples pomemben del ljudskega izročila, ki se prenaša iz roda v rod. Zahvaljujoč se številnim skupinam, tako pevskim kot plesnim, se ohranja in ostaja našim zanamcem delček tistega, kar se je plesalo in pelo pred mnogimi leti. Ples in petje, ki ga obujajo številne skupine, ki ohranjajo našo kulturno dediščino, bi namreč brez njih že davno potonil v pozabo. Ravno zato se je tokratni 4. letni koncert Folklorno kulturnega društva Lukovica imenoval Iz roda v rod. Plesali so ga naši stari starši in starši, pred njimi tudi njihovi stari starši in starši in danes ga plešemo mi in plesali ga bodo naši otroci. Tako nekako gre to pri folklori in niti fašenk ni izjema. Poleg ostalih plesov smo tudi tega videli na tokratnem koncertu. A ne le to, najprej smo prisluhnili citrarki Damjani Praprotnik, ki nam je zaigrala poleg venč-ka domačih narodnih še Polka je ukazana. In na citre prav lepo zveni, prav prijetno za uho. Sicer je Damjana letos prevzela otroško skupino, tako bo odlična plesna in glasbena pomoč v društvu. Trenutno končuje pedagoški magisterij v Linzu in je profesorica citer, na katere igra že 18 let. Čeprav jih igra že toliko časa, so še vedno njen najljubši inštrument, saj z njimi igra tudi v citrarskem orkestru na Dunaju in v Beljaku. Poleg tega spremlja razne pevce in pevske zbore ter sodeluje z različnimi drugimi instrumen-talisti. Za njo so se nam predstavili plesni pari Folklorne skupine Kulturno prosvetnega društva Lesce, ki so zaplesali kar nekaj svojih, torej Gorenjskih plesov. Da jim je ples šel lažje od nog, so s seboj pripeljali še godca Jožeta. Na vrsto so prišli domači in tokrat so skupaj zaplesali otroška in odrasla skupina. In to ne kar tako, najprej je začela otroška skupina, ki si ji je med plesom pridružila odrasla, in skupaj so odplesali nekaj plesov, tako z Gorenjskega kakor naših krajev. Ker je včasih težko uskladiti vse
termine, se je tudi tokrat zapletlo in na oder sta prišla Stanko in Maša Pelc, kajti dogovorjen sta imela termin za predstavo Pelčev pasijon po Stanitu oziroma drugače Intervju s Stanitovim alter egom. In smo prisluhnili še njima, a ne dolgo, kajti kmalu je prišlo do telefonskega klica in sporočeno je bilo, da imata onadva termin čez en teden. In smo bili ob predstavo, no, vsaj delček smo je bili le deležni. Kako je, če se združi mlajša generacija plesalcev, smo se prepričali ob nastopu plesalcev in plesalk FS Klas Horjul, ki so nas popeljali v čase prve svetovno vojne. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da FS Klas Horjul spada v sam vrh folklornih skupin v Slovenji in da se ponašajo z osvojitvijo laskavega naslova za najboljšo folklorno skupino v letu 2017 tako v kostumografiji, plesni in glasbeni izvedbi. Te poslastice smo bili deležni tudi obiskovalci tokratnega koncerta. Naslednji gostje so imeli najprej veliko težav z dekleti, nato s petjem in nazadnje še s sosedi. A se je vse lepo izteklo: fantje so vadili in vadili in zdaj že prav lepo zapojejo poleg dalmatinskih tudi slovenske ljudske, najraje pod kakšnim okencem. Nam so fantje, ki slišijo na ime klapa Sidro, zapeli kar z odra in nas ob koncu povabili, naj z njimi zapojemo še mi, saj pesmi tako ali tako dobro poznamo. Še zahvala vsem, ki so priskočili na pomoč pri izvedbi tokratnega koncerta in tistim, ki stojijo ob strani Folklorno kulturnemu društvu Lukovica preko celega leta, torej Občini Lukovica, JSKD OI Domžale, gostilni Škarja, podjetju Marché, PGD Prevoje, KS Prevoje, TD Gradišče, muzeju Pr Matet Gradišče. Čisto na koncu nam je starejša skupina zaplesala še ples, ki se je v minulih časih še kako plesal. Bližal se je pust in na ptujskem pravijo fašenk in s tem plesom se je končal uradni del koncerta Iz roda v rod. V drugem delu se je plesalo vse po vrsti, saj veste, ko pridejo plesalci skup in imajo »muzkontarje« in še pevce poleg, potem se ne gre kmalu domov. In prav je tako.
Drago Juteršek
februar/marec 2018
OBVESTILA 13
Velika pustna povorka in naj pustni krof v Šentvidu
Star pregovor pravi: Če maškare visoko skačejo, bo lan visok, če divje plešejo, bo repa debela! Plesalo in veselo rajalo se je na pustno soboto na veliki tradicionalni pustni povorki Prevoje-Šentvid v organizaciji TD Sv. Vid.
Koračnice v izvedbi Godbe Lukovica pripomorejo k odličnemu vzdušju in dajejo prijetno spremljavo maškaram v povorki, ki se vije od vrha Prevoj do Veidrovega trga v Šentvidu. Že sedem let se namreč v organizaciji TD Sv. Vid na pustno soboto odvija največja pustna prireditev v občini Lukovica. Tako kot vsako leto je imela tudi letos komisija zelo težko delo, ko je bilo treba izbrati najboljše maske, saj je bilo veliko zelo izvirnih, duhovitih in družbeno aktualnih mask. Prve štiri nagrade so tako letos pripadale DRUŽINI EGIPČANOV (družinska maska) ter skupinskim maskam BOM FIT Z ANGELO, PREBRISANI PRAŠIČI in PREVOJSKI KAVBOJI. Med nagrajenimi maskami pa so bili tudi VOLK IN RDEČA KAPICA, SMRKCI, MIKI MIŠKA, POMLAD, MIGNONI, TAČKE NA PATRULJI, SRHLJIVI TRIJE, PAR IZ FRANCOSKE REVOLUCIJE... Vsem maskam še enkrat iskrene čestitke za izvirnost.
Tudi laskavi naslov NAJ PUSTNI KROF 2018 je v zavidljivi konkurenci dobil svojo lastnico. Letos je to Marija Jagodic, ki je preprosto povedala, da je za tako dobre krofe potrebnega veliko časa, izkušenj in potrpežljivosti. Že zdaj vas vabimo, da v naši akciji sodelujete prihodnje leto in tudi vi ocvrete naj pustni krof. Iskrena hvala za uspešno izvedbo prireditve gre PGD Prevoje, Godbi Lukovica, GP Trojane, Žito - Podravki, gostilni Bevc, gostilni Gašper, gostilni Škarja, gostilni Furman, gostišču RCU, gostišču Pr' Čebelc, kavarni Mia in AVTO Kveder. Zahvala tudi Radu Gostiču, Daretu Tratniku, Franciju Sevšku, Bogdanu Barletu in Karoli-ni Smerkolj ter vsem, ki ste kakorkoli bili del naše prireditve. Majda Kočar
Marija Jagodic je letos ocvrla najboljše krofe
Zmagovalna družina Egipčanov
Na zmagovalnem odru
Pustna tradicija se nadaljuje
Med stare kulturne običaje spadajo tudi pustni običaji, ki so v Zlatem Polju še vedno živi. Tudi letos smo jih obnovili in tako počastili pusta, za katerega pravijo, da odganja zimo, seveda če se mu to posreči.
Pustni torek na Prevojah
Čeprav je bilo igrišče prekrito s snežno odejo, smo bili na letošnjo nogometno tekmo v pustnih maskah še posebno ponosni. Moram povedati, da je bilo to že petindvajseto srečanje zlatopoljske in prevojske ekipe. Za prijetno sodelovanje in druženje vsa ta dolga leta se moramo zahvaliti tudi Božu Po-
Pred nogometno tekmo s Prevojami
gačarju, ki skrbi, da se z njegovo ekipo dobimo vsako leto v Zlatem Polju. Zlatopoljci pa znajo poskrbeti tudi za preostali del pustnega druženja. Za letos so si pripravili nova pustna oblačila, se odpravili po vaseh ter od hiše do hiše obujali pustni običaj. Na pustni torek so se s traktorjem odpravili tudi v dolino, se poveselili z ljudmi, nešteto prijetnih trenutkov tudi ob dobrotah bo nepozabnih. Prekratek je popoldan pustnega torka, tako da se žal pri mnogih ni bilo moč ustaviti, se poveseliti in pokramljati. Mogoče nam uspe drugo leto.
Lepa hvala vsem, ki ste pustne maškare sprejeli, hvala za darove in dobrote, in da vam bodo uslišane vse dobre želje pustnih maškar.
Tone Habjanič
14 PUST	VV Rokovnjač
Pustni sprevod članov in članic ŠKD Bregar v Trnjavi
Pust je danes dan za norčije, veseljačenje, dobro hrano in nepogrešljive pustne šeme, krofe in flancate. Tako so se tudi člani in članice ŠKD Bregar odločili, da s skupnimi močmi preženejo zimo iz našega kraja. Ravno navdušeni niso bili, saj so si zadali, da se letos poskusijo še v smuki, a čas prinese svoje in pust je prišel po koledarju, torej mora biti. In so se zbrali teta Pehta z arcnijami in Pika Nogavička z norčijami, niso manjkale niti miši in dinozaver ter bojevniki, takšni in drugačni. Da sprevod bi bil res lep, poskrbel je še slikar iz Nijanse, v pomoč priskočil mu je še strašni pirat iz Karibov, ki slučajno mudil se ravno je pri nas. Mala hobotnica skakljala je sem in tja ter na koncu si zaslužila krof ali dva. A ne le ona, na koncu pustne povorke od kmetije Bregar skozi vas so bili krofov, čaja in dobrot, ki so stalnica pusta, deležni vsi, tudi tisti, ki so le prišli mimo zadnje postaje tokratnega pustnega sprevoda. Mi pa se le pustimo presenetiti in poglejmo, kaj nam prinese vreme v naslednjih dneh, bodo še smučali ali ...
Drago Juteršek
Naša skupna zmaga na Pustni Sobotni Iskrici
Vse težje se je dokopati do kakšnih podatkov, ki bi nam lahko pomagali pri ugotavljanju, v kaj bodo letos na Pustno Sobotno Iskrico našemljeni pevci in pevke otroškega pevskega zborčka z Brda. Ni nam preostalo drugega, kakor da smo se na ples z dobrim namenom podali osebno in ugotavljali, kdo med množico različnih pustnih šem je naš. No, naši so bili vsi, le ugotoviti, kdo je iz naše fare, je bilo malce težje. In vendar izdala jih je podobnost z najbolj iskanim artiklom Črnega grabna, ki ga še toplega dobiš na hribu, preden se cesta prevesi na štajersko stran. Da, čudoviti krofi so bili letos pevci in pevke otroškega pevskega zborčka z Brda, in tudi tokrat jim nagrada ni ušla, saj so se uvrstili med tri najboljše v skupini skupinskih mask. A vrnimo se na začetek, ko sta Jure Sešek in Izidor Šček obiskala Ukrajino pod geslom Dobroti dajemo glas in takrat sta videla drugo plat življenja v tej državi ter prizadevanja sester usmiljenk in Marijinih sester čudodelne svetinje, da mladim olajšajo življenje. Tako so zbrana sredstva letošnje PSI namenjena za nakup nove hiše, kjer bodo sestre skrbele za otroke in mladoletne, ki so prepuščeni ulici. Svojo roko so tokrat podali Sten Vilar, ki je s seboj pripeljal še Piko Nogavičko, Mladi Belokranjci in Luka Sešek, ter številni drugi s svojim darom, ki je na koncu znašal 94.331 evrov. Varna hiša v Balti, ki je 250 km od Odese in prav toliko od Kijeva, bo po zaslugi dobrote slovenskega naroda stala in sprejemala otroke z ulic.
Drago Juteršek
Pustovanje v Gradišču
»Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinašamo srečo in s srečo pomlad. Zato pa nam dajte en evrček dva, tri krofe, tri bobe, en košček mesa.«
TD Gradišče že nekaj let organizira pustovanje v vasi pri Mačkovem podu, na pustni torek, kjer vesele maškare preganjajo zimo tudi iz Gradišča. Kljub mrazu je prišlo lepo število maškar. Če jih je zeblo, so se lahko pogrele ob kresu ali s toplim čajem. Kako uspešni pa so bili letos, bomo videli kaj kmalu.
ERiKA CERAR
februar/marec 2018
OBVESTILA 15
Občni zbor DU Lukovica
V februarju smo imeli upokojenci DU Lukovica občni zbor v Čebelarskem domu na Brdu, ki se ga je udeležilo veliko članov, kar kaže, da društvo dobro dela.
Predsednica Marijana Grošelj se je v pozdravnem govoru zahvalila vsem povabljenim, ki so prišli iz DU Mengeš, Trzin, Dob, Komenda, Radomlje, Moravče in Domžale. Predstavnik DU Mengeš Janez Šutar je poleg svojega društva zastopal PZDU Gorenjske, kjer je podpredsednik. Zahvalila se je tudi vsem ožjim sodelavcem za pomoč pri vodenju društva in vsem navzočim za udeležbo. Z minuto molka smo počastili naše umrle člane. Sledila so poročila vseh vodij dejavnosti in poročilo blagajničarke Majde, ki spretno vijuga s skromnimi finančnimi sredstvi. Iz poročil, ki so bila dobro pripravljena, smo ugotovili, da je za nami uspešno leto. Bili smo na šestih poučnih, nepozabnih in lepih izletih, opravili smo vsakomesečne pohode, ki so bili v poletnih mesecih kar zahtevni. Pohodniki so v septembru pripravili gobarski piknik, pod vodstvom Žana, ki je znan kot poznavalec gob. Tudi v delavnicah ročnih spretnosti se je vsak mesec ustvarjalo. Naše rokodelke so uspešno sodelovale s šolo, kjer so učence učile različnih ročnih spretnosti. Še posebej smo ponosni na tematsko razstavo ročnih del v Pungartnikovi hiši. Privabila je veliko obiskovalcev, ki niso skoparili s pohvalami. Oktobra, ki je mesec ozaveščanja o raku na dojkah, smo sodelovali v akciji Rožnate pletenine in z njimi oblekle drevo v Lukovici in Šentvidu. Likovna sekcija je pripravila razstavo svojih del in delavnico kaligrafije ter slikanja na kamen. Naši prostovoljci so obiskali vse člane, stare nad 80 let, bolne in tiste, ki živijo v domovih za ostarele. Z dežurstvom smo sodelovali na likovni razstavi Vere Terstenjak. V decembru smo pripravili silvestrovanje, ki je bilo tudi zelo dobro obiskano.
Predstavljen je bil plan za leto 2018, v katerem predvidevamo šest izletov na različne konce v Sloveniji, skočili bomo tudi v tujino. Poudarek bo predvsem na druženju z domačini. Pohodniki bodo šli vsak prvi ponedeljek na pohod. Plan pohodov je pester in zanimiv. Delavnice ročnih del bodo potekale vsak zadnji torek v mesecu skozi vse leto, kjer bomo izdelovali kvačkane orhideje, origami, nakit, tating, voščilnice in okraske. V času Lukovega sejma bomo pripravili delavnice ročnih spretnosti za zunanje udeležence. Likovniki bodo delali z men-
torjem, obiskali galerijo, slikali v naravi, pripravili delavnico slikanja na juto in pripravili razstavo. Ker pa moramo naše dejavnosti razširiti, bo v aprilu zaživelo kolesarjenje. Pripravili bomo srečanje s sosednjimi društvi upokojencev. Popeljali jih bomo po zeliščno čebelarski poti na Brdu in nato pri Gradiškem jezeru skuhali rokovnjaški golaž. Udeležili se bomo srečanja upokojencev gorenjske regije, ki ga bodo letos pripravili v Moravčah. Prijavili se bomo tudi na razpis za literarni večer. V maju bomo obiskali člane nad 80 let in bolne ter tiste, ki so v domovih za ostarele in jih skromno obdarovali. Decembra bo na vrsti silvestrovanje.
Po poročilih in predstavitvi plana so dobili besedo povabljenci. Vsi po vrsti so nas pohvalili, še posebej jim je bil všeč slikovni prikaz, ki je potekal ves čas občnega zbora ter s fotografijami prikazoval vse naše dejavnosti in druženja. Zelo lepo so vsem navzočim zapeli ljudski pevci Frana Maslja Podlimbarskega iz Kra-šnje, ki so z lepo pesmijo popestrili občni zbor.
Delovni predsednik Ljubo se je za zaključek še enkrat vsem zahvalil za sodelovanje in obisk na občnem zboru, z željo, da bi ostali zdravi in se čim več družili na planiranih dejavnostih. Za konec smo pod vodstvom Martina Capudra vsi skupaj še zapeli.
DANiCA osoLNiK Foto. siLvo Maselj
Občni zbor DPŽ Lukovica
Četrtek, 8. februar.
Dan začnem z vklopom radia. Kako lepo in prijetno. Sama poezija, polno lepih misli in besed. Krasen program. Škoda, da Slovenci nimamo večkrat kulturnega praznika. Vendar sem vesela, ker imamo ta dan ženske občni zbor. Kako pametna odločitev, da se tudi me lahko uredimo in odidemo od doma na dan, ko so drugi doma. V Lukovici se nas zbere prek šestdeset. Poleg članic smo vesele tudi predstavnice Zveze kmetic Slovenije in sosednjih društev. Tokrat smo vzporedno pripravile predavanje gospoda Alena iz Arboretuma Volčji Potok na temo Rože. Z zanimanjem smo mu prisluhnile in ga v nadaljevanju tudi zasule z vprašanji glede nege in vzgoje rastlin.
Sam občni zbor smo hitro opravile, saj ni bilo dosti drugače kot vsa prejšnja leta. Tudi vodstvo društva s predsednico Vido Capuder ostaja v isti sestavi. Sklenile smo, da še naprej obiskujemo vasi v domači občini ter da se poleg ekskurzij dobimo še na tečajih in predavanjih. Vesele bomo vsake nove članice in se nam še vedno lahko pridružite vse do 1. maja.
Za DpŽ s. urbanija, Foto: Jerca Cerar
Danes naj vas vse še povabimo na praznovanje materinskega dne. Dobimo se v soboto, 24. marca, ob 10. uri na parkirišču ob jezeru. Vabljeni!
Postavili smo mu mlaj
Ker se tudi zlatopoljski vaščani radi poveselimo, smo tudi tokrat izkoristili priložnost in se lotili starega običaja ob rojstnem jubileju vaščana Jožeta Zupančiča, ki je slavil svoje deveto desetletje.
S traktorjem smo krenili v gozd, posekali prikupno smreko in jo pripeljali pred slavljenčev dom. Ponosno nas je pričakal s pijačo v roki, ki se je nismo mogli odreči. Sledilo je lupljenje debla, okrasitev in postavitev mlaja. Ker je naš slavljenec in najstarejši krajan napolnil častitljivih 90 let, bo postavljena lepotica krasila njegovo hišo devetdeset dni. Druženje je bilo nepozabno. Ob obilici dobrih dobrot in pijači smo se imeli lepo, zvoki harmonike pa so zasrbele tudi pete slavljenca, ki se je kljub svoji visoki starosti s soplesalko veselo zavrtel. Jože, hvala za prijaznost in gostoljubje, trdno zdravje pa naj te spremlja še na mnoga leta!
vaščani
16 DRUŠTVA	VV Rokovnjač
PGD Prevoje - Z roko v roki že 130 let
Gasilsko društvo Brdo je bilo ustanovljeno 30. septembra 1888, na slovesnosti v spomin 40. obletnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. Občine Lukovica, Prevoje in Rafolče so sklenile prepustiti skrb za požarno varnost novemu društvu predvsem zaradi pogostih požarov na tem območju in okolici. Ko so 7. oktobra 1888 vpisovali delovne člane društva, se jih je oglasilo 60, a so jih zaradi velikih stroškov za osebno gasilsko opremo sprejeli samo 35. Oktobra so postavili tudi 18 društvenih pravil, ki so bila pisana v lepi slovenščini. Pravila so bila sestavljena na Brdu pri Lukovici 12. oktobra 1888, podpisali pa so jih člani, ki so predstavljali tudi prvi odbor tega društva.
Gasilsko društvo Brdo je bilo ustanovljeno 30. septembra 1888, na slovesnosti v spomin 40. obletnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. Občine Lukovica, Prevoje in Rafolče so sklenile prepustiti skrb za požarno varnost novemu društvu predvsem zaradi pogostih požarov na tem območju in okolici. Ko so 7. oktobra 1888 vpisovali delovne člane društva, se jih je oglasilo 60, a so jih zaradi velikih stroškov za osebno gasilsko opremo sprejeli samo 35. Oktobra so postavili tudi 18 društvenih pravil, ki so bila pisana v lepi slovenščini. Pravila so bila sestavljena na Brdu pri Lukovici 12. oktobra 1888, podpisali pa so jih člani, ki so predstavljali tudi prvi odbor tega društva.
Osmega decembra 1888 je bil v Lukovici ustanovni občni zbor in volitve odbora in načelništva. Častni načelnik in pokrovitelj je bil gospod Janko Kersnik, notar in pisatelj na Brdu pri Lukovici. Tega dne je deželna vlada potrdila društvena pravila, v Lukovici pa so organizirali prvo javno vajo, ki je dobro uspela, nato pa še slovesno zaobljubo in volitve odbora in načelnika. Ker je bil Janko Kersnik pobudnik, organizator in finančni podpornik društva, so ga že na ustanovnem občnem zboru izvolili za častnega načelnika in pokrovitelja društva. V člansko knjigo so vpisali še 40 članov iz bližnjih vasi. Tako je bilo ustanovljeno tretje gasilsko društvo v takratnem Kamniškem glavarstvu za Domžalami in Kamnikom.
Orodje so hranili kar pri enem od članov. V aprilu 1891 je časnik Slovenski narod objavil novico, da ima Gasilsko društvo Brdo nov gasilski dom in sicer na Selu pri Lukovici.
Devetindvajsetega avgusta 1948 je bil zadnji občni zbor Gasilskega društva Brdo. V tem okolišu je začelo delovati Prostovoljno gasilsko društvo Prevoje, katerega predhodnik je Gasilsko društvo Brdo. Novo izvoljeni organi društva so sklenili, da bo Prostovoljno gasilsko društvo Prevoje prevzelo vso opremo in skrb za požarno varnost. Na prvi seji so sklenili, da bodo zgradili nov gasilski dom in za pomoč prosili Okrajno gasilsko zvezo v Kamniku. Opremo so prevzeli od predhodnega društva in jo shranili v Škofčevo mlekarno, vendar so bili ti prostori skrajno neprimerni za shranjevanje. V času žetve in mlačve so vpeljali nočno dežurstvo.
Državni zavarovalni zavod v Ljubljani je leta 1950 Prostovoljnemu gasilskemu društvu Prevoje odobril posojilo za gradnjo gasilskega doma. S tem denarjem so kupili kritino, opeko in apno. V prostovoljno delovno akcijo so se vključili vsi gasilci, tudi mlajši člani društva. Predsednik za izgradnjo novega gasilskega doma Vid Rak st. je imel 11. marca 1953 prvo sejo. Občinski ljudski odbor iz Lukovice je prevojskim gasilcem brezplačno dodelil gradbeno zemljišče. S podporo predsednika Občine Lukovica ter z zaslugami glavnega organizatorja gradnje je bil gasilski dom po treh mesecih pod streho, dela v domu pa so se nadaljevala vse do leta 1961. Prvega junija 1958 je društvo razvilo nov prapor, leta 1966 je kupilo prvo motorno brizgalko Sora.
V letu 1970 smo kupili obnovljen gasilski kombi, ob 85-letnici društva pa je bila izročena svojemu namenu nova motorna brizgalna Rosenbauer. Leto pozneje smo v društvu prevzeli nov kombi Fiat Zastava 1300. Leta 1977 smo h gasilskemu domu prizidali garažo, povečali garderobo in zamenjali celotno strešno konstrukcijo s kritino. Ob 90-letnici društva je dom dobil nov zunanji videz ter obnovljene električne instalacije, v letu 1987 pa še novo orodno vozilo TAM 80 T5. Ob 100-letnici gasilstva na Prevojah smo priredili slavnostno parado in izdali brošuro. Društvo je takrat štelo 80 članov. Dom smo nenehno obnavljali, opremo dopolnjevali, člani društva so tekmovali v različnih tekmovalnih disciplinah, članstvo se je pomnožilo. Leta 1993 smo v društvu dobili nov prapor, proti koncu tisočletja pa smo kupili gasilsko avtocisterno TAM 130 s kapaciteto
4000 litrov vode. V društvu smo si vsa leta prizadevali, da smo opremo vseskozi dopolnjevali ter staro in iztrošeno nadomeščali z novo. S tem je pomoč, ki jo nudimo krajanom in občanom, učinkovitejša, za gasilce, ki opremo uporabljamo, pa predvsem varnejša. Tudi ob 120-letnici smo izdali brošuro, priredili slavnostno akademijo in parado.
Zadnjih deset let smo bili v društvu še posebej aktivni. V letu 2009 smo v uporabo prevzeli vozilo GVC 16/25, za katerega smo prizidali novo garažo, obstoječo pa poglobili. V letu 2012 smo nabavili novo vozilo za prevoz moštva GVM, staro orodno vozilo TAM 80 T5 pa smo registrirali kot gasilskega veterana. Zgornje nadstropje gasilskega doma smo preuredi v učilnico. Dokončali smo poveljniško komunikacijsko sobo, ki je z nameščenimi radijskimi postajami in anteno pripravljena za delo in iz katere je možno voditi večje intervencije. Danes je v društvo vključenih 174 članov.
Na starem gasilskem domu na Maklenovcu smo zamenjali ostrešje in tako ta gasilski spomenik zavarovali pred očitnim propadanjem. Naša želja je, da se obnova v prihodnjih letih nadaljuje in s tem ohrani del naše zgodovine. Nakup vozila GVC 16/25 se je izkazal kot nujno potreben in smotrn, saj se število intervencij iz leto v leto povečuje. Število intervencij se je s povprečno 10 intervencij na leto v zadnjih petih letih povzpelo na 25. Največje intervencije, na katerih smo bili prisotni v zadnjem obdobju, so posredovanje v predoru Trojane in obsežne poplave (2010), požar gostilne Gašper na Prevojah (2013) in žledolom (2014). Povečuje se tudi število posredovanj ob prometnih nesrečah ter razna tehnična in druga pomoč krajanom in občanom, zato glede na potrebe, ki se pokažejo na posameznih intervencijah, sproti dopolnjujemo opremo in orodje.
Tudi vozilo za prevoz moštva je postalo nepogrešljivo; v največji meri se uporablja za prevoz mladine. Mladino učimo in pripravljamo na razna tekmovanja tako na nivoju Gasilske zveze Lukovica, Regije Ljubljana III kot Gasilske zveze Slovenije (državna tekmovanja). Naštevanje vseh tekmovanj, s katerih so naši najmlajši člani prinesli odlikovanja, bi bilo preobsežno, velja pa našteti vsaj dosežke na najvišji ravni:
Na državna tekmovanja v orientaciji smo se v zadnjih desetih letih uvrstili s sedmimi ekipami, mladi so društvu dvakrat prinesli pokala za najboljši mesti. Na Državni kviz gasilske mladine so se v tem obdobju uvrstile štiri ekipe. Naši člani so prav tako štirikrat zastopali Osnovno šolo Janka Kersnika Brdo, z dveh tekmovanj so prinesli pokala za najboljši mesti. Na teh tekmovanjih smo občasno sodelovali tudi s sosednjim društvom PGD Lukovica, ki nam je »posodilo« člana in s tem dokazali, da gasilstvo ne pozna nobenih meja. Mladinke so štirikrat sodelovale na Srečanju slovenske in hrvaške mladine in trikrat prinesle pokale za najboljša mesta. Udeleževale so se tudi ostalih tekmovanj in srečanj, na katerih so urile svoje spretnosti in pridobivale znanje in izkušnje za nadaljnja tekmovanja. Prav tako so društvo dvakrat zastopale na državnem mladinskem gasilskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta, štirikrat pa na državnem gasilskem tekmovanju v organizaciji Poveljstva GZS (pred mednarodnim gasilskim tekmovanjem CTIF). Na dveh so se uvrstile v nadaljnje kvalifikacije za gasilsko olimpijado, nastop na njej pa jim je, žal, obakrat ušel le za las.
V letu 2013 smo na njihovo pobudo začeli z akcijo zbiranja starega papirja, s katero nismo zbirali samo denarnih sredstev za redno vzdrževanje gasilske-
februar/marec 2018
DRUŠTVA 17
ga orodja, opreme in doma, ampak tudi ozaveščali vse člane in krajane o pomembnosti ustreznega ravnanja z odpadki, recikliranja in skrbi za okolje. Ideja je bila med krajani zelo dobro sprejeta, saj smo ga z njihovo pomočjo zbrali že 55 ton.
Nikakor ne smemo zanemariti odmevnega medijskega dogodka iz leta 2014, ko je ekipa jutranjega programa Radia 1 Denis Avdič showa oddajala s strehe našega gasilskega doma. Podjetje Bramac nam je doniralo strešnike, s katerimi smo zamenjali del kritine na strehi, ki še ni bila obnovljena. Na novem delu strehe smo pripravili prireditveni prostor oziroma studio, iz katerega je radio oddajal jutranji program. Pridružila sta se nam tudi Primož Peterka in Samuel Lukas. Kar nekaj podjetij in posameznikov nam je priskočilo na pomoč pri organizaciji dogodka.
Od leta 2006 vsako leto organiziramo gasilsko veselico, s katero se želimo zahvaliti krajanom za vso njihovo podporo. Čeprav je organizacija veselice zelo zahteven projekt, se bomo v društvu potrudili, da jo organiziramo tudi v prihodnje.
Zavedamo se pomena vključevanja mladih v gasilske vrste, zato se z njimi redno srečujemo v gasilskem domu, kjer jih seznanjamo z gasilsko opremo in orodjem. Na tak način jih pripravljamo na tekmovanja in na opravljanje operativnega dela v društvu. V prihodnosti pa bo naš izziv navdušiti še več mladih, da svoj prosti čas v času, ko se vse šteje samo z denarjem, žrtvujejo za prostovoljno delo in nesebično pomoč.
Prav tako si društva ne moremo predstavljati brez članic. V zadnjem času se vključujejo v vodstvene funkcije v prostovoljnem društvu, zelo uspešne so tudi kot mentorice mladine. Udeležujejo se tečajev za pridobitev činov in specialnosti, na katerih dosegajo enako dobre rezultate kot moški predstavniki društva. Skrbijo za red in čistočo v gasilskem domu ter soustvarjajo družabna srečanja društva.
Zelo pomemben del našega društva so veterani, ki so z nesebičnim prostovoljnim delom ohranjali društvo in ga nadgrajevali. Podpiramo prenos znanja in izkušenj, ki jih premorejo in so jih pripravljeni v vsakem trenutku deliti z mlajšimi. Nekateri veterani so še vedno aktivni pri intervencijah in rednem dogajanju v društvu, drugi pa se udeležujejo zgolj gasilskih tekmovanj in srečanj. S svojimi izkušnjami in modrostjo bogatijo in dopolnjujejo sodobni čas.
V PGD Prevoje v letošnjem letu praznujemo 130 let obstoja. Društvo že od prvega dne sledi smeri in viziji ustanoviteljev: pomagati ljudem pri elementarnih nesrečah ter požarih. Sčasoma smo dodali še skrb za okolje ter velik poudarek namenili izobraževanju odraslih in mladine na področju gasilstva. V vseh teh letih smo dokazali, da so s požrtvovalnostjo in pripadnostjo članov vsi cilji dosegljivi. Seveda pa so za dosego teh ciljev zaslužni tudi krajani celotnega požarnega območja PGD Prevoje, ki nas podpirajo in nam izkazujejo zaupanje. Pred novoizvoljenim vodstvom PGD Prevoje so veliki izzivi. V načrtu je organizacija slovesnega obeležja 130-letnice društva, ki ga bomo izpeljali 25. in 26. avgusta. Sestavljeno bo iz slavnostne akademije, gasilske parade in veselice. Treba bo dokončati gradnjo gasilskega doma in ob tem urediti sobo za muzejsko zbirko dokumentov, opreme in orodja, ki so nam jih zapustili naši predhodniki. Vozilo GVC 24/50 je načel zob časa in je potrebno zamenjave, kajti njegovo podvozje je staro že 34 let ter ne omogoča več zanesljive in varne vožnje na intervencije. Vsa oprema in stene gasilskega doma pa seveda niso nič brez aktivnih in zavzetih članov, ki bomo v prihodnost ponesli vrednote iz preteklosti. Z roko v roki bomo zmogli, saj tako delujemo že častitljivih 130 let.
Za pGD prevoje NApisALA Mateja pavuč
Občni zbor TD Gradišče
/

■

Drugega februarja 2018 je potekal redni letni občni zbor " članov Turističnega društva Gradišče pri Lukovici. Po uvo- o' dnem pozdravu je poročilo o delu društva za leto 2017 ^ ni zbranim podal predsednik Jure Starman. Ključni projekt v letu 2017 je bila (poleg organizacije tradicionalnega teka okoli Gradiškega jezera) sanacija kamnoloma nad igriščem v vasi Gradišče. V letu 2017 je bil namreč izveden zahtevnejši in tudi vidnejši del projekta sanacije, kar je zahtevalo znatno število delovnih in strojnih ur posameznih članov društva. Po ostalih poročilih organov društva je sledila predstavitev plana dela za leto 2018 z rednimi dogodki, ki jih organizira društvo in z nekaterimi novostmi. Predsednik se je v imenu upravnega odbora posebej zahvalil vsem članom in podpornikom društva, ki so bili pri posameznih dogodkih in številnih delovnih akcijah v letu 2017 aktivni ter hkrati poudaril pomen aktivnega sodelovanja tudi v bodoče.
Andrej ovca, tajnik TD GRADiščE
H	tr¡glav Q	SAVA H IMHCUIIUi	| JjGENE^ ^J™™*
Temnenje avto stekel in polepitev vozil vključno s homologacijo.			
m 041 877 800		H AVTO KVEDER tehnični pregledi s referent.avtokveder@tehnicnipregledi.si	
Pohod ob Kamniški Bistrici
V zimskih mesecih se pohodniki DU Lukovica odločamo za pohode v naši bližnji okolici. V februarju smo se podali na pot ob Kamniški Bistrici.
Ta pot se imenuje tudi Zelena os in poteka od Štude do vznožja Hom-škega hriba ter naprej do Arboretuma Volčji Potok. V vseh letnih časih je priljubljena med sprehajalci in tekači, pa tudi kolesarji jo imajo zelo radi. Ob poti je postavljenih veliko klopi, kjer lahko posedimo in uživamo ob pogledu na Kamniško Bistrico. Tistim, ki se radi dodatno razgibajo, so na voljo fitnes naprave na prostem in telovadna orodja. Na Viru imajo tudi kolesarski poligon. Otroci lahko najdejo ob poti igrala, ki so prav lepo vzdrževana. V toplih mesecih je na voljo kar nekaj pitnikov z osvežujočo vodo.
Naš pohod se je začel s parkirišča pri trgovini Lidl. Pot je bila zasnežena, vendar lepo shojena. Vseskozi nas je spremljal prekrasen pogled na zasnežene Kamniške Alpe. V prijetnem klepetu in lepem zimskem vremenu smo kmalu prišli do homškega mostu, kjer je bil naš cilj. V Homcu poteka tudi učna pot, ki pa jo bomo obiskali kdaj pozneje. Malo smo se spočili, naredili požirek za moč in občudovali zasnežene planine. Za nami je bilo spet eno prijetno in prijazno druženje in krasen sprehod v naravi. Veselimo se že naslednjega prvega ponedeljka v mesecu, ko nas čaka nov pohod. Pridružite se nam, veseli vas bomo.
Danica Osolnik Foto: silvo Maselj
18 DRUŠTVA	^ Rokovnjač
MoPZ Janko Kersnik in violinistka Klara nastopili na predvečer 2. obletnice smrti Janeza Močnika
Skladatelj Janez Močnik je v številnih glasbenih delih izrazil hrepenenje po lepem in dobrem. Iz bogatega skladateljevega opusa črpajo tudi njegovi prijatelji in pevci Moškega pevskega zbora Janko Kersnik Lukovica z zborovodjem Igorjem Velepičem, ki sta jim največkrat pridruženi solistki Urška Pavli in Marta Zabret. Mnogo skladb je Anže napisal ali priredil prav za omenjeno zasedbo.
Tako je bilo tudi 24. februarja 2018 v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani, kjer so pevci MoPZ in solistki spremljali bogoslužje s pesmimi iz skladateljeve zapuščine na predvečer njegove druge obletnice smrti. Mlada violinistka Klara Gantar je z doživeto violinsko igro in s čudovitim čistim tonom dediju Anžetu v spomin zaigrala Ave Mario Johanna Sebastiana Bacha v priredbi Charlesa Gounoda. Njena interpretacija je bila pravi užitek tako za ušesa kot za dušo.
Klara je vsestranska glasbenica: poleg violine zelo rada zaigra tudi na klavir in ukulele, rada poje (trenutno v mladinski operi Hobit na odru Cankarjevega doma) in uživa v ustvarjanju svoje lastne avtorske glasbe. Zaradi velikega veselja do nastopanja se zelo rada odzove povabilom k sodelovanju na kulturnih prireditvah, literarnih večerih, odprtjih razstav in raznih družabnih dogodkih. Njen nastop z rokovnjači, kot jih je skladatelj sam rad hudomušno imenoval, ni bil prvi in upajmo tudi ne zadnji. Prenekaterikrat so že sodelovali v skladateljevih Cerkljah.
V dneh, prežetih z dragocenimi spomini, je pozornost prijateljev še dragocenejša. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki spomin na pokojnega Anžeta ohranjajo z njemu tako ljubo glasbo. Zahvala tudi za prijazen sprejem in gostoljubje pri frančiškanih župniku p. Pavletu Jakopu in koordinatorici Teuti Brumec ter za posebno priznanje.
Daniela Močnik in viktor Jemec
Pohodniki ŠTD Rafolče
Minila sta šele dva meseca novega leta in pohodniki ŠTD Rafolče smo uspešno osvojili že dva hriba, sicer na višini še pod 1000 metri, ampak za ogrevanje za poletno visokogorje je to dobrodejno dejanje. S pridobivanjem kondicije bo naraščala tudi višina hribov.
V	soboto, 27. januarja 2018, smo se podali na topel, že kar spomladanski pohod k zavetišču na Planini nad Vrhniko. Ta planina je za Vrhničane kot za Ljubljančane Šmarna gora ali Celjane Celjska koča. Planina je visoka 733 m, na njo pa vodi kar nekaj poti iz različnih smeri, mi smo jo ubrali iz Stare Vrhnike in se dvignili za 409 m. Poleg planinske koče, ki je obnovljena, smo se povzpeli na lesen razgledni stolp, visok 21,5 m, s katerega smo si ogledali Ljubljansko barje in naravo v vseh štirih smereh neba.
V	nedeljo, 11. februarja 2018, nas je pot peljala k Svetemu Jakobu (806 m) nad Katarino pri Medvodah, na enega lepših gričev v Polhograjskem hribovju. Ime je dobil po svetniku in zaščitniku cerkve, ki stoji na vrhu hriba že nekaj stoletij in se skladno zliva z okoljem. Cerkev sv. Jakoba stoji na razgledni vzpetini s pogledom na Polhograjsko hribovje in del Kamniško--Savinjskih Alp. Naše izhodišče je bilo v vasi Trnovec pri gostišču Legastja (438 m). Po zmrznjenem snegu smo se dvignili za 386 m in si pomagali z derezami na čevljih ter občudovali zasneženo naravo v večkratnem objemu sončnih žarkov. V marcu se vidimo na Krvavici na višini 909 m.
Viktor Jemec
Blagovna znamka Zakladi Črni graben
V navado nam je že prišlo, da se ob sobotah dobijo domači izdelki na Rokovnjaški tržnici v središču Lukovice. A zanjo velja posebno pravilo, kdor prej pride, prej melje, saj se večino posla sklene v zgodnjih jutranjih urah. V soboto, 17. februarja, so nas stalni prodajalci presenetili tudi z lično postavljeno mizico, na njej pa Zakladi Črni graben. Kar malce smo pozabili na blagovno znamko, ki je ime naših krajev ponesla po Sloveniji in na katerega smo lahko vsi ponosni, posebno še nosilci znaka. Če se ozremo nazaj, začetki kolektivne blagovne in storitvene znamke Zakladi Črni graben segajo v leto 1999, z izdelavo projekta Pospeševanje organizirane prodaje kmetijskih proizvodov in razvoj blagovne znamke Črnega grabna. Osnovna ideja je bila, da je lahko hrana s sončnih bregov Črnega grabna, ki jih ne zastrupljajo tovarne, bistveno kvalitetnejša kot tista, ki jo ponujajo trgovci. Blagovne znamke pomenijo določeno kakovost in tako potrošniku prihranijo čas pri izbiranju informacij. Ime kolektivne blagovne in storitvene znamke Zakladi Črni graben ponazarja geografsko poreklo (območje občine Lukovica, ki jo v pretežni meri predstavlja dolina Črnega grabna) in kvaliteto (zaklad). Izhaja lahko tudi iz legende, ko so prebivalci tega območja iskali zakopane zaklade. Pri tem niso našli zlatnikov, vendar so z delom svojih rok ustvarili nove zaklade. In del teh zakladov lahko najdemo tudi na Rokovnjaški tržnici, ki ponuja sveže, domače in s kontroliranim poreklom izdelke. Rokovnjaška tržnica obratuje tudi, če je mraz in če vas preveč zebe, ko nakupujete, lahko zavijete v eno izmed bližnjih gostiln na kavico ali čaj in sobotno dopoldne bo popolnoma drugačno kot običajno. In ne pozabiti s seboj vzeti denarnice in boljše polovice, da ne bo dejala, da je nikdar nikamor ne peljete.
Drago Juteršek
februar/marec 2018
DRUŠTVA 19
Za živahen utrip v Krašnji se imamo zahvaliti tudi PGD Krašnja
Na 91. rednem občnem zboru PGD Krašnja se je z dolgoletnega mesta predsednika gasilskega društva poslovil Brane Močnik, ki je vajeti društva predal v roke mlajšim. Preden je prišlo do zamenjave, so se z minuto molka najprej spomnili dveh gasilcev, ki sta se v zadnjem letu poslovila in zapustila njihove vrste. Nato so izvolili delovno predsedstvo, ki je občni zbor vodilo do konca. Po uvodnem pozdravu domačim gasilcem in gasilkam je sledil pozdrav še predstavnikom GZ Lukovica, sosednjih gasilskih društev, Civilne zaščite, ostalih društev iz Krašnje in šole ter predstavnikom pobratenega društva PGD Gozd Martuljek. Sledila so poročila posameznih sekcij in predsednika, ki nam je ob koncu podal še izčrpno kronološko poročilo njegovega dela skozi celotno predsedovanje in tudi obrazložitev, zakaj člani in članice niso prejeli ob 90. obletnici priznanj Gasilske zveze Slovenije. Kot vedno se zatakne pri birokraciji in tudi tokrat se je. Vsak izmed poročevalcev je podal sliko stanja s svojega področja in tako smo dobili celotno sliko utripa v društvu in tudi finančnega stanja. Le poročilo disciplinske komisije je bilo tokrat zelo kratko: V preteklem letu nismo prijeli nobene prijave. In med tem, ko smo mi poslušali poročila, so eni šteli in to ne enkrat, dvakrat ali celo trikrat, da le ne bi bilo kaj narobe. Ugotovljeno je bilo, da je prisotnih toliko članov in članic, da je občni zbor sklepčen. Sledila je razprava o predlogih o novih kandidatih,
a na njo ni bilo nobenih pripomb in tako so se gasilci in gasilke skupno odločili, da bodo volitve kar v paketu. Saj veste, se utrudiš, če moraš velikokrat dvigovati roko. Tako ima PGD Krašnja od sobote, 24. februarja, novega predsednika, in sicer višjega gasilca I. stopnje Gregorja Rožiča. Sicer bo za dokončni prevzem funkcije treba urediti še nekaj administrativnih zaprek, da bo zadeva stekla in delovala, kakor je treba. Tako sta novi in stari predsednik zamenjala mesta, stari je odšel sedet med ostale gasilce in gasilce, novi pa k delovnem predsedstvu. Ob tem je bil na predlog Antona Pervinška sprejet sklep, da se Branetu Močniku podeli naziv častni predsednik PGD Krašnja in, da ne bo imel samo funkcije, se mu dodeli še zadolžitev, in sicer je postal predsednik komisije za veterane PGD Krašnja. Preden smo prisluhnili predstavnikom različnih društev, sta spregovorila še predsednik GZ Lukovica Robert Maselj in namestnik poveljnika GZL Gašper Mav, ki se je med drugim društvu zahvalil tudi za gostoljubnost pri oddaji prostorov za organizacijo tečajev, ki jih pripravlja GZL. Na vrsto so prišli še Mirko Bergant iz Civilne zaščite, predstavniki sosednjih PGD ter pobratenega društva in predstavniki društev iz Krašnje. Kratek povzetek besed vseh sogovornikov pove, da PGD Krašnja lepo sodeluje z vsemi in zato niso odveč besede enega izmed govornikov, ki so navedene v naslovu prispevka. Sledila je še podelitev značk, ki so jih prejeli: za dolgoletno delo 10 let Lucija Dolinšek in Domen Dragar; za 20 let Alenka Lavrič, Bri-gita Rožič, Uroš Cerar, Saša Dragar, Robi Pervinšek in Nataša Jančar; za 30 let Draga Pervinšek in Anton Pestotnik; za 40 let Viktorija Dragar, Jožica Pervinšek, Marinka Močnik in Jožica Urankar; za 60 let Peter Dragar, Ivan Pervinšek in Brane Močnik; ter za 70 let Janez Čebulj starejši, Ciril Pod-miljšak in Franc Šum. Podeljene so bile tudi značke za dolgoletno delo v operativi, in sicer so jih prejeli: za 10 let Robi in Rok Pervinšek; za 20 let Boštjan Lavrič; za 30 let Anton Pervinšek. Posebno priznanje, priznanje Gasilec Samo je prejel Dejan Bregar ob sprejemu med gasilko mladino PGD Krašnja. Tako se je tokrat 91. redni občni zbor končal s spremembo na vrhu, novimi zadolžitvami in plani. Med njimi, z veliko željo po novi večnamenski dvorani, saj je tokratni občni zbor minil v znamenju utesnjenosti in zahvale, da le niso prišli vsi člani in članice na občni zbor, ker jih ne bi imeli kam dati. Med največje novosti spada tudi ta, da so iz seznama članov in članic PGD Krašnja črtali oziroma izpisali člane in članice, ki že nekaj let ne sodelujejo pri delu društva. In na koncu pride najlepše, le to ne vemo, kdo stoji za tokratno pogostitvijo: novi ali stari predsednik, a saj ni važno, važno je, da se je med druženjem na koncu razvnel prijateljski pogovor o medsebojni pomoči in sodelovanju v dobro nas uporabnikov njihovih storitev. V želji, da bi jih čim manjkrat uporabljali, vas pozdravljam z gasilskim pozdravom Na pomoč, ali kakor so dejali včasih: Bogu v čast, bližnjemu v pomoč in to velja za gasilce in gasilke PGD Krašnja še danes.
Drago Jutersek
Delovna akcija PGD Lukovica
Prve dni letošnjega leta je zaznamovalo povečano število dimniških požarov, ki so bili na srečo še pravočasno lokalizirani in pogašeni, da ni prišlo do večje materialne škode. Vsega vajeni gasilci in gasilke PGD Lukovica so se tako kar malce razveselili sporočila na mobilne telefone, saj jih ni klical k pomoči potrebnim ob požaru, ampak k delovni akciji. Saj so v letu praznovanja 130-letnice društva in zato je v tem letu treba še marsikaj postoriti. V soboto, 17. februarja, so se tako zbrali pred gasilskim domom mladi in stari ter s skupnimi močmi napolnili zabojnik s papirjem. Tokrat je bil zabojnik zahvaljujoč pomoči številnih občanov, ki so pridno nosili papir v gasilski dom, poln s kupčkom. Ali, kakor bi dejal, dobre vage, in ta pravijo, da v nebesa pomaga. A ker je blagajna vse prej kot polna, potrebe pa so iz dneva v dan večje, bo treba napolniti še kakšnega do slovesnega praznovanja 130-letnice društva. Gasilci in gasilke se vam za vašo pripravljenost pomagati zahvaljujejo in se priporočajo tudi še za v naprej. Lepo je, če naredimo tri dobre stvari naenkrat: odnesemo odvečne časopise, letake, kataloge in drugo ter s tem očistimo stanovanje, pomagamo ohranjati naše okolje, predvsem gozdove, ter pomagamo pridobiti prepotrebna sredstva našim gasilcem in gasilkam.
Drago Jutersek
20 DRUŠTVA
KUD Janko Kersnik se predstvi
MoPZ Janko Kersnik Lukovica in ženska vokalna skupina Mladost sta se odzvala povabilu Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti območne izpostave Domžale in Knjižnice Domžale na predstavitev dejavnosti posameznih kulturnih društev. V ponedeljek, 29. januarja 2018, sta tako nastopila v okviru prireditev Kulturna društva se predstavijo v dvorani Knjižnice Domžale. Bogata, predvsem pa dolga zgodovina, pravi, da se je kulturna dejavnost v Lukovici začela že davnega leta 1907, ko je dr. Karl Capuder ustanovil katoliško Slovensko izobraževalno društvo Brdo. Društvo je že čez leto dni uprizorilo prvo dramsko predstavo. Poleg njega je v tistih letih delovalo še pevsko društvo Zarja Brdo. Nastanek sedanjega Kulturno umetniškega društva Janka Kersnika Lukovica, kakor seje uradno imenovalo, segajo v leto 1950. Točneje 15. januarja tistega leta so na ustanovnem zboru ustanovi- več odsekov, med njimi dramskega, pevskega fizkulturnega in šahovskega. li KUD in ga poimenujejo po rojaku pisatelju Janku Kersniku. Društvo je imelo Od navedenih se je od leta 1950 ohranil le moški pevski zbor, ki ga je vodil
Pavle Jerman. Franc Capuder je bil pobudnik ustanovitve zbora, kije zrasel iz odseka in ki deluje še danes. Najprej je zbrane pozdravil vodja JSKD OI Domžale Matej Primožič, ki je povedal, s kakšnim namenom so skupno pripravili te predstavitve in zbranim zaželel obilo užitkov ob poslušanju. Preden smo prisluhnili petju obeh zborov, smo izvedeli tudi nekaj osnovnih podatkov o obeh zborih. MoPZ Janko Kersnik Lukovica je predstavil Niko Capuder, predsednik društva. Zbor je tudi tokrat nastopil pod vodstvom dirigenta Igorja Velepiča. Žensko vokalno skupino Mladost je predstavila Ksenija Capuder, zapele so pod vodstvom Simone Burkeljca in ob spremljavi na klavirju Nastje Grad. Če so nam na začetku zapeli skupaj, so se nato predstavili vsak s svojim programom. Moški z znanimi koledniškimi, ki jih je zbral in uredil Janez Močnik, ženske pa so nas popeljale vse od romantičnih prek slovenskih zimzelenih do filmskih uspešnic. Da je bil tokratni nastop uspešen, priča tudi močan aplavz obiskovalcev v dvorani.
Drago Juteršek
Občni zbor ŠD Zlato Polje
Ob izteku lanskega leta smo se člani športnega društva Zlato Polje zbrali na občnem zboru, da prisluhnemo, kako delavni in uspešni smo bili v preteklem letu.
Predsednik društva Miran Močnik je pozdravil vse navzoče, prebral dnevni red in besedo prepustil delavnemu predsedniku Maticu Ora-žmu. Ta se je zahvalil za zaupanje in začel z vodenjem. Najprej smo poslušali poročilo predsednika, ki je nanizal dogajanje v letu 2017, izpostavil uspešno delo upravnega odbora in pohvalil vse delavne člane. V nadaljevanju smo poslušali poročilo tajnika in blagajnika, slednji nam je zaupal pozitivno finančno poslovanje, ter poročilo o športno-rekreativnih dejavnostih v lanskem letu. Razprave ni bilo, navzoči so z dvigom rok soglasno potrdili vsa poročila. Nanizan je bil tudi plan dela za leto 2008, v katerem naj bi potekale tudi vse začrtane športne in rekreativne dejavnosti. Občni zbor se je zaključil s prijetnim druženjem navzočih.
Tone habjanič
Občni zbor Godbe Lukovica
Godba Lukovica je konec januarja izvedla redni letni občni zbor, na katerem je predsednik Uroš Klopčič prisotne člane najprej seznanil z delom v minulem letu. Poleg tradicionalnih nastopov velja izpostaviti sodelovanje z Osnovno šolo Janka Kersnika na koncertu na Studencu, kjer so godbeniki združili moči s pevkama Alenko Godec in Barbaro Pavlič. Poleg tega so se konec avgusta odpravili na štiridnevno gostovanje v Francijo, kjer so nastopili na velikem festivalu cvetja in glasbe. Zelo odmevna in obiskana sta bila spet oba novoletna koncerta z gosti. V letu 2017 je imela tako godba 27 nastopov, zanje pa so se pripravljali na 48 vajah. Delovanje je bilo tako ocenjeno kot dobro, saj je kvalitetna raven godbe spet višja. Tudi poročila blagajnika, gospodarja opreme, arhivarja in ostalih organov so bila pozitivna. Godba je pridobila kar nekaj novih skladb in novih instrumentov, v svoje vrste so sprejeli kar šest novih, mladih članov. Vsekakor dober obet za nadaljnjo rast in razvoj društva.
Velik poudarek občnega zbora je bil na delu v prihodnjem letu, ko bo med drugim godba praznovala tudi 20-letnico delovanja. Pripravljajo kar dva dogodka, zato so prve aktivnosti stekle že v preteklem letu. Godbeniki tako že kar nekaj časa vadijo nov program, ki ga bodo zaigrali 1. junija na osrednjem trgu v Lukovici, ko se jim bo pridružil legendarni slovenski kantavtor in folk rock glasbenikVlado Kreslin. Drugi del praznovanja bodo izvedli 1. septembra s parado godb in z godbeno veselico.
Leon Andrejka
februar/marec 2018
OBVESTILA 21
HK Prevoje aktivno v 2018
Po kratkih novoletno-hokejskih »počitnicah« smo v Hokejskem klubu Prevoje takoj v začetku 2018 nabrusili drsalke, nekateri pa namazali rolerje in nadeli klubske drese. Obe članski ekipi v 1. ligi državnega In-line prvenstva sta imeli v novem letu že kar sedem tekmovalnih krogov. Starejša ekipa skupno po 13 odigranih krogih zaseda 7. mesto, medtem ko mlajša prevojska prvoligašica pod taktirko Zmaga Berleca z desetimi zmagami zaseda trenutno 2. mesto. Do konca sezone je še precej tekem, zato vas vabimo, da nas pridete pogledat in navijat na naše tekme, vsak petek od 19.00 dalje v dvorano RCU Lukovica. Naši hokejisti v mlajših selekcijah v zagrebškem prvenstvu še vedno zasedajo 3. mesto. V januarju smo imeli na domačih tleh tudi mednarodni turnir mlajših selekcij, na katerem je bilo v letošnji sezoni rekordno udeleženih kar 68 otrok. Zares pravo mravljišče mladih hokejistov v naši domači, vedno urejeni dvorani RCU. Udeležili smo se tudi turnirja mešanih ekip v Novem mestu, ob katerem pa nas veseli dejstvo, da je tudi Hokejski klub Dolenjske Toplice končno prišel do pokritega igrišča. Še vedno vpisujemo mlade člane, za katere pa največ informacij lahko dobite na treningih ob ponedeljkih in četrtkih med 17.00 in 19.00. Tudi sezona najmlajših bo še dolga, samo v marcu pa nas čaka tekmovalni krog v Zagrebu in mednarodni turnir JuniorCup v Trstu. Ne smemo pa pozabiti naših, še vedno aktivnih in po srcu mladih veteranov, ki vsak petek in nedeljo svoje hokejsko znanje nadgrajujejo z igranjem na drsališču Domžale. Če bodo temperature zdržale okoli ničle, se sezona na ledu lahko zavleče do druge polovice marca. Uspešno so izpeljali veteranski turnir, prav tako na domžalski ledeni ploskvi, pretekli vikend pa se skupaj s člansko selekcijo udeležili mednarodnega turnirja v hrvaških Delnicah, kjer so v pravih zimskih razmerah zdržali vroči in na koncu osvojili odlično 2. mesto. Čestitke vsem selekcijam za trud in boj prevojskega hokeja.
Za upravni odbor, PREDSEDNiK Dario vesel
Petra Pavlič zmagala na prvenstvu Slovenije v suvanju krogle
Kot je bralcem Rokovnjača dobro znano, je med občani občine Lukovica tudi najboljša slovenska dvigovalka uteži Petra Pavlič. Malokdo izmed njih pa ve, da je Petra svojo športno pot začela v Atletskem klubu Domžale, kjer je v mladinski konkurenci dosegla številne uspehe predvsem v metu kopja, diska, kladiva in suvanju krogle. Atletska zveza je 28. januarja v Slovenski Bistrici organizirala prvenstvo Slovenije v suvanju krogle. Na pobudo trenerja Danila Emberšiča iz AK Domžale se je odločila za nastop in osvojila 1. mesto! S tem rezultatom je ponovila lanski dosežek in ubranila naslov. Petra je po tekmi povedala, da je čez zimo veliko trenirala na utežeh, krogli pa se ni posebej posvečala. Zato je še toliko bolj vesela zlate medalje.
Valentin Orešek
Izpeljali le društveno tekmo
Po treh zatišnih letih nam je narava le podarila snežno odejo ter omogočila športno udejstvovanje in iger na njej.
Zlatopoljci so si najprej omislili društvene smučarske skoke in jih uprizorili 8. februarja, na slovenski kulturni praznik. Ker ni bilo moč pripraviti velike skakalnice, so tekmo izvedli na dveh manjših. V prijetnem okolju smo preživeli skupaj z najmlajšimi tudi del tekmovalnega praznika. Seveda je bilo najbolj lepo ob podelitvi nagrad in medalj.
Zlate kolajne so si prislužili: Miha in Matej Močnik (oba Mala Lašna) ter Matej in Uroš Klopčič (oba iz Trnovč).
Srebrne kolajne: Matic Oražem (Trnovče) in Emil Močnik (Mala Lašna). Bronaste sta prejela Anže Hribar in Janez Hribar (oba iz Trnovč). Vsem iskreno čestitamo, vse pa vabimo v začetku marca, ker bodo smučarski skoki na veliki skakalnici.
Tone Habjanič
Dobitniki medalj
22
SPORT
Rokovnjač
V	Gradišču kot v Planici
V	naši mali, lepi in športno usmerjeni vasici se več kot polovica mladine ukvarja s hokejem. V dnevih olimpijskih iger pa smo tej športni panogi dodali še smučarske skoke oziroma po naše imenovane Kamikaze v alpskem slogu. Iz male ideje in večernega vaškega kramljanja smo fantje dali glave skupaj in prišli do pravega gradiško-skakalnega spektakla. Vendar pa vsega tega ne bi bilo brez enkratne delovne ekipe, ki je šest dni in noči bila v stiku s skakalnico in dogodkom. Zares lep občutek, ko vidiš, da vsa vas stopi skupaj in podpre nekaj, kar nam ni v navado. Nagrajeni pa smo bili, več kot bi si kdorkoli mislil, najbolj seveda v odzivih prvega tovrstnega dogodka v Gradišču. Že v dnevih pred tekmo je bilo po ogledu ogromno »firbcev« čutiti precejšen obisk, da pa bomo imeli v soboto, 17. februarja 2018, na startni listi kar 41 tekmovalce in dodobra napolnjen Štefetov hrib z obiskovalci, tega si ni nihče predstavljal. Iz več koncev Slovenije so prišli tekmovalci, polni ugibanj, kako bo tekmovati na gradiški lepotici in sploh prvi uradni tekmi skokov pod Sveto Marjeto. Razpletlo se je za vse srečno, brez poškodb, tekma polna lepih skokov, nov uradni rekord pa meri 23,5 m, dosežek skakalca Gregorja Klopčič iz Žič.
Nočni gradiški skakalni praznik ter pravo planiško vzdušje pod reflektorji na in ob skakalnici smo zaključili s podelitvijo nagrad najboljšim, himno Slovenije in ognjemetom. Veselijo pa nas seveda sami pozitivni odzivi skakalcev in navijačev, to pa nam je tudi največja motivacija za naprej! Zares dogodek, ki nam bo ostal v spominu. In že se širi vprašanje; bodo Gradišče poleg najbolj aktivnega Zlatega Polja oziroma skakalnici na Mali Lašni postale nov lukoviški skakalni center? Zakaj pa ne, mi že čakamo nov sneg.
Vso zahvalo za pomoč na gradiški skakalni prireditvi pa bi namenili: Kmetiji Pr"Štefet, Martinu Drčarju, Kmetiji Pr"Karež, Alešu Pestatorju, Mizarstvu Miran Hrovat, Tisk in vezenje tekstila Rajko Cvetko Dob, Trgovini Lila Dob, Gašperju Cvetku, reševalnemu osebju, Bogdanu Kobetu in Loti Cerar, izdelava odličij, Robertu Koprivcu, Skakalnemu klubu Ihan; Športnemu društvu Podgorje ter ozvočenju Uroš Cerar.
Zahvala tudi vsem tekmovalcem za udeležbo na prvi uradni tekmi smučarskih skokov v Gradišču pri Lukovici, obiskovalcem in navijačem ter vsem vaščanom vasi Gradišče in ostalim, ki ste karkoli pomagali pri izpeljavi prvega skakalnega gradiškega spektakla. Brez vas nam nebi uspelo! Vsem skupaj še enkrat hvala!
ZA sKAKALNi KoMiTE #GRADiSKAMAMuTKA2018, DARio vEsEL
Športni dan ŠKD Bregar
Letos nas je mati narava malce bolj obdarila s snežnimi padavinami in nam namenila debelejšo snežno odejo. Slednjo so izkoristili člani ŠKD Bregar in se tako že v nedeljo, 4. februarja, odpravili na bližnji hrib ter začeli z urejanjem
sankališča in smučišča. Le par sporočilc po telefonu je bilo potrebno in zbrala se je pisana druščina starih in mladih, ki so uredili progo, da so se popoldne že sankali in smučali tako starejši kot najmlajši.
Dobrodošle bi bile še malce obilnejše padavine, a so bili zadovoljni s tem, kar je še padlo izpod neba in na slovenski kulturni praznik ponovno začeli z urejanjem proge. Tokrat se je moškim pri štanfanju, beri teptanju proge na lastno moč s smučmi pridružila še ženska in delo je bilo hitro opravljeno. Tokrat so mlade navdušili še z vlečnico, ki je po začetnih težavah s trganjem vrvi stekla in do večera smo se vsi vozili gor in dol. A ne samo to, poskrbeli so še za varnost na smučišču in pomoč pri vlečnici ter za stalno dežurnega strojnika in vrvarja. Smučanje in sankanje sta naporen šport, ki zahteva ne samo telesno pripravo, ampak tudi urejene smuči in obilo kalorij, ki jih porabimo, posebno če teptamo sneg nožno. In je prišla pomoč v obliki vročega čaja in slastnih sladkih dobrot, zaradi velike količine porabljenih kalorij bi prišlo popolnoma vse prav, kar je le možno pojesti in tudi za starejše se je našlo kakšno okrepčilo v pločevinkah, kako pa. Kulturni praznikje bil tokrat za vse na smučišču dan brez računalnikov, tablic in pametnih telefonov, saj jih nismo potrebovali, niti pogrešali ne.
Drago Jutersek
februar/marec 2018
MLADINA IN ŠOLSTVO 23
Kultura na OŠ Roje
Ljudje smo si različni. Vsak naj bi spoštoval mišljenje in način življenja drugega, vendar v praksi pogosto temu ni tako. Na naši šoli otroke učimo, da drugačnost ni posebnost, ki bi se je morali sramovati, ampak prednost, na katero bi morali biti ponosni. Zato učence spodbujamo k razvijanju lastnih močnih področij, kakor jih tudi učimo, da sprejemajo druge in negujejo medsebojne odnose prek vrednot, vzgojnih načel in vizije šole ter potreb naših učencev, njihovih staršev in okolja, v katerem živijo.
V februarju smo se še bolj osredotočili na vrednoto, ki se včasih zdi v današnjem svetu zanemarjena in skoraj pozabljena, to je kultura. V duhu le-te smo se z učenci pogovarjali o naših pesnikih, pisateljih in drugih umetnikih, ki so pisali kulturno zgodovino našega naroda. Učenci so ustvarjali, brali in pisali pesmi, ob tem pa razmišljali, kako lahko sami prispevajo h kulturnem sobivanju z vrstniki. Ugotavljali smo, da je kultura veliko več kot le napisana knjiga ali kip v galeriji. Živi v nas, v naših dejanjih in hodi z roko v roki s prijaznostjo, spoštovanjem in olikanim vedenjem. Svoja novo pridobljena znanja in spoznanja so učenci prikazali na plakatih in v likovnih delih, ki smo jih razobesili po hodnikih in v jedilnici. Za zaključek uspešnega raziskovanja smo pripravili proslavo ob kulturnem prazniku. Tam so otroci pokazali, da recitirajo kot pravi pesniki, pojejo kot slavčki ter igrajo na glasbila kot pravi instrumentalisti. Proslavo smo zaključili obogateni z novo izkušnjo, melodijo, ljudsko pesmijo, ki ni nikogar pustila ravnodušnega. Vsak od nas ima namreč v sebi prostor, ki ga polni z radovednostjo, novimi izzivi in izkušnjami. To nas dela bogatejše, zadovoljne, samozavestne.
Znanje o kulturi, ki ga damo našim otrokom in učencem, naj nas in njih pripelje do strpnosti in globljega razumevanja drug drugega. Namreč, vsi imamo enake korenine. Bodimo ponosni na svojo zgodovino. Naučimo otroke ohranjati svoje izročilo. Da bo naš svet v prihodnosti lepši in predvsem bolj kulturen.
petra Bogataj ivANčič, učiteljica na oš Roje
Pustno rajanje v vrtcu Medo
Tralala, hopsasa, pustne smo šeme ...
Kot vsako leto smo tudi letos v vrtcu težko pričakovali pustni čas, da smo se lahko našemili v svoje priljubljene like. Na pustni torek smo v vrtcu pripravili skupno pustno rajanje, ki smo ga izvedli v telovadnici. Pustne maske so se predstavile po skupinah, nato pa še po posameznih likih. Otroci so uživali in rajali ter se družili s svojimi vrstniki. Seveda pa ni pusta brez slastnih krofov, s katerimi smo se sladkali po končanem rajanju.
Ksenija Capuder, Jolanda Kreslin
Dramatizacija pravljice Moj dežnik je lahko balon
Deklica po imenu Jelka je imela na trati za hišo svoj šotor, ki je bil rumeni dežnik. Jelka je tekala okoli šotora in se igrala s svojo novo rdečo žogo. Skozi okno so jo pri igri opazovali mama, oče, dedek, babica in teta ter jo opozarjali, da naj pazi na svojo novo žogo. Jelka je žogo vrgla visoko v zrak in žoga je padla v bližnji potok. Mama, oče, dedek, babica in teta so bili jezni nanjo in na njeno nepazljivost. Jelka ni mogla gledati jeznih obrazov, zato se je skrila pod svoj dežnik, ga močno prijela za kljuko, zaprla oči in šepetala: »Moj dežnik je lahko balon.« Njen dežnik je res poletel visoko v nebo. Jelka je uživala v poletu nad Ljubljano ... V 3. b smo slikanico prebirali, se o njej pogovarjali, jo dramatizirali s klobuki in dežnikom, podoživljali vsebino s svojimi podobnimi izkušnjami, zapisovali svoja izmišljena potovanja s čudežnimi dežniki v nove dežele, razmišljali, komu bi podarili klobuk in kakšen bi bil ter svoje pravljične dežnike in klobuke likovno upodobili.	Tina Pergar
Nesreča nikoli ne počiva
Na cesti bodi previden in pazi, da boš viden. Če se avto približuje, pazi, da te ne poškoduje.
Nesreča se mimogrede zgodi, a pazi, da tudi tebe ne doleti. Če vidiš, da avto hiti, pazi, da se vate ne zaleti.
Če pa ti na cesti si, pazi, da drugim se kaj ne zgodi. Pazi, da koga ne povoziš, ker sam sebi lahko škodiš.
Ne misli samo nase, ampak tudi na ostale. Če tebi se kaj zgodi, vpliva na vse ljudi.
Čeprav včasih mar ti ni, ne veš, kaj vse se lahko zgodi. Vse zate skrbi, zato poskrbi, da varen si.
Nič te ne stane, če kaj zamudiš. Raje bodi previden, da kaj si ne narediš. Bolje, da kaj zamudiš, kot da življenje izgubiš.
Ana Praznik
24 MLADINA, SOLSTVO, PISMA BRALCEV, POLITIKA	Rokovnjač
Zimski športni dan
V torek, 6. februarja 2018, je za 3. a in 3. b potekal zimski športni dan na šolskem igrišču. Petkovega snega so se učenci zelo razveselili in na športnem dnevu preizkusili, kako po njem drsi lopata, kako se naredi angelček ali metuljček, pa mini skakalnica, kepa in kepica ... Bilo je zelo zabavno, kar lahko opazite tudi na fotografijah.	TiNA Pergar
Vse je božje stvarstvo!
Danes je sobota, jutri nedelja. Danes je bil popolni dan v delu telo razigran, s sončkom obsijan. Jutri je počivalni dan, vsak dan posebej je od Boga poslan. Vse je Božje stvarstvo, se rodimo, vsi pridemo pod njegovo varstvo. Ko čebelice sedejo na cvet in ponesejo v panj med.
Ko potoček žubori, z veseljem ga poslušajo vsi. Ko se ptički med seboj menijo in spomladi ženijo. V naravo se prikaže tudi dež, brez vode življenje ne bi bilo pravo. Kot pravijo ljudje za vsakim dežjem posije sonce. Ne nasprotujem mnenju, da je tako tudi v življenju. Ko posije žarek sonca v srce, se duša umije in ljubezni Boga napije.
TiNA PRAŠNiKAR
Pohodi plin, ne zamudi akcije!
	
E	LET JAMSTVA
Pohitite, omejena količina vozil! Preverite ponudbo na:
http:// prvaizbira.si
iT
POPUST DO
3.450C
+ 1.500C FORD BON ZA FINANCIRANJE
FORD CREDIT
FORD C-MAX Trend 1.0 EcoBoost, S vrat
I FORD CREDIT
že od
144 I1
r i mesec
NCK:0,02(]0-(],351[)ia/'krn1 specifične emisijetrdih delcev: 0,00t)l!i-01(]040(]g/kr^, št eviloclelcev:0,0j!-j!9x 10". Ogljikov dioksid (CO¡) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroče globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunenjege zreke iz promete pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunenjege zreke. Prispevajo zlesti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnege ozone, delcev PM,0 in PM]ster dušikovih oksidov
RefxezmtaUvnl prtrwr tzraíuria zh C-MaxTrend ID EmBmsffl kW (lflQKM^vrsta ftancfeanja: nnar|nllEsasbi| ■
72emeVeč^oreplače)o^jelTl43l"7, feSji (l73.)rob"oÍk1€í29g]P00,^st ^ški^^o britve^1	niz^e s ektZolp*Loe[LoabroZ:
lestne udeležbe: € 13."35,74 • letne obrestne mere: 5,9""%, ki je spremenljive in vezene ne 3 mesečni Euribor • če je Euribor manjši od 0, se šteje, de je 0 • efektivne obrestne mere: ",99% ne den 15.09.2017. Slike je simbolične. Navedene cene velje ob sklenitvi Ford Credit.
VEIT TEAM, Čuforjovo uIico 24, Vir, DomžoIo, GSM: 031 395 395, www.voittoom.si
Manj za davke, več za vas!
pip«
Loven s ka kuLtura v at>jemu prostosti duha
ska kmetija ska družina Varna hrana
'a	V zdravstvu
I v bomo naredili red!
tnifîstlssi UD. Si Zilie
Modernizacija zdravstva: pacient naj sam izbere zavarovalnico, ki ji zaupa
Februarja smo krščanski demokrati na programski konferenci sprejeli programska izhodišča za obdobje 2018-2022. Eno pomembnejših je tudi modernizacija zdravstva. Predlog je enostaven. Tista zavarovalnica, pri kateri ste zavarovani, vam mora plačati zdravstvene storitve. Zavarovanec pa bi imel možnost proste izbire med zavarovalnicami in zdravstvenimi ustanovami, v katerih bi se zdravil. Denar bi torej sledil bolniku. Nekateri, ki jim sedanja nepreglednost v zdravstvu ustreza, ob tem pripominjajo, da bi to pomenilo dražje zdravstvene storitve in doplačila, a to ne drži. Današnji sistem je za socialno šibke še mnogo dražji, saj si ne morejo plačati hitrih samo-plačniških storitev, v javnih bolnišnicah pa v primernem času ne pridejo na vrsto. Imamo torej zdravstveni sistem, ki nam pred očmi propada in kjer na leto plačamo še za 450 mio samoplačniških storitev! Zdi se celo, da je naše zdravstvo namenoma nastavljeno tako, da se ustvarjajo čakalne vrste. Kako je sicer mogoče, da na specialistični pregled po redni poti čakaš mesece ali celo leta, če plačaš, pa si takoj na vrsti? Očitno imamo dovolj kapacitet, da bi ljudi zdravili takoj, a sedanji sistem tega ne dopušča. Ena izmed večjih napak v sistemu je gotovo sedanji planski sistem delovanja na čelu z ZZZS, ki vnaprej določa, koliko posegov in kje je pripravljen plačati. Dejstvo je, da je tudi tukaj konkurenca dobrodošla. Predlagamo pa, da moramo vsi imeti sklenjeno zdravstveno zavarovanje, saj sistem ne bo deloval, če se mladi ne bodo zavarovali in ne bo medgene-racijske solidarnosti. Država mora torej predpisati, kaj je obvezna košarica storitev, vsaka zavarovalnica pa mora ponuditi te storitve v okviru zavarovalne premije. Od tu naprej zavarovalnice med seboj lahko tekmujejo, zbijajo cene pri nabavi materialov in s ponujanjem kakovostnih zdravstvenih storitev vabijo zavarovance. Pacienti se bomo lahko sami odločili, kje se bomo zdravili. In pri tem res ni pomembno, ali gre za državno ali zasebno	jsess ^
zdravstveno ustanovo, saj bo zdravljenje plačala JjOSjjP ■ ,'ff zavarovalnica.
februar/marec 2018
OBVESTILA 25
RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI LUKOVICA (POMLAD 2018)
I DATUM ZAČETKA KRAJEVNA NASELJA 1 ODVOZA SKUPNOST		
Brezovica pri Zlatem 16 4 2018 KS Rafolče, KS Zlato Lukovica, Mala Lašna ' ' Polje, KS Lukovica (Spodnje, Zgornje), Pr Trnjava, Trnovče, Vid		jolju, Brdo pri Lukovici, Čeplje, Dupeljne, Gradišče pri Lukovici, Obrše,kodgora pri Zlasem p olju, Preserje p rilkkovici, Prapreče eserje pri Zlatem polju, Rafolje, Spodnje Kosera, !traža, ;m pri Lukovici, Vrhovlje, Zlato polje
Blagovica, Bršlenovica, Češnjice, Gajr,e pod Špilkom, Golčaj,Gorenje, Hribj,Javorje KS Bla ovica KS pri Blagovici, Jelnik (Mali, Veliki), Jelša, Kompolje, Koreno, Korpe, Krajno Brdo, n a Tmo f- - ■■ .,<- '., - ■ Krašnja, Lipa, Log, Petelinjek (Spodnji, Zgornji), Podmilj, Podsmrečje, Poljane, 17.4.2018 Cesnjice, KS Krasnja, n r _ . „ . r, J . . . . f ' u _ . KSTro ane Prevoje, Prilesje, Prvine, Selce, Spodnje Loke, Susa, Sentozbolt, Trojane, Ucak, V Zideh, Vošce, Vranke, Vrh nad Krašnjo, Zavrh pri Trojanah, Zgornje Loke, Zlatenek, Žirovše		
18. 4. 2018 KS Prevoje Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidv, Šedtvid pri rukovici, Vrba		
		
RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI LUKOVICA (POMLAD 201 8)		
		
DATUM URA NASELJE		LOKACIJA
1 42.oO-15.00 Trojane 26.3.2018 15.30-16.30 Blagovica 1 7.00--18.30 Lu kovica 1		Pri gasilskem elonou Pri pošti Pri ekološkem otoku na Maklenovcu
		
Pomembno! Nevarni odpadki zaradi njihove sestave ob bvpravMvvm adlacjanju lahlro anvvbažro okolit, podtalnica ali drrgv drngacvnv vadnv virv. Zatanvvarnihadpadkav NE SMEMO adlat^ti v ntvadnv knkajnihv na odpadke ali v nnravai prav tada pa jih ne vmhma nlivat1 v kanalizacija.		Kaj so nevarni odpadki? Akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnimi plinom, razredčila, odpadno jedilno olje, ostri medicinski odpadki (npr. igle)...
		
Ste vedeli? Nevarne in kosovne odpadke lahko kadar koli v letu brez doplačila oddate v Centru za ravnanje z odpadki Dob.
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1 230 Domžale 01 /729-54-30 I info@jkp-proOnik.si I www.jkp-proOnik.si.
PRODNIK
Javno komunalno podjetje
Med Kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo: kopalniška oprema, pohištvo, preproge, oblazinjeno pohištvo, svetila i n senčila,veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki, ...), veliki železni in kovinski kosi...
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo: nevarni odpadtki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov/, avtomobilski deli, akumulatorji, gume, sodi, gradbeni material, veje drevjain živih/ mej, azbestne kritine.
Kosovne odpadke na predviden dan odvoza do 5. ure zjutraj postavite na odjemno mesto, kamor običajno postavite zabojnike za komunalneodpadke.
Kako ravnati z nevarnimi odpadki?
•	Nevarni odpadtki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja.
•	Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizira ao.
•	Odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
•	Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
•	Ostri odpadki morajo biti predani v embalaži iz stekla ali trde plastike.
OO >OMA
:aslon na do

asaaaimaiBti
MojPeugeot I
i dušikovih oksidov NOx: od 0,0169 do 0,0550 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00171 naževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.
loprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je a; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno t (vkliučuie dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko
tsssx RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si
26
OBVESTILA
Rokovnjač
fffilh
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Izpostava Domžale
Vir, Šaranovičeva cesta 21a 1230 Domžale
www.lj.kgzs.si_
URADNE URE
ponedeljek: 8h-11h sreda: 8h-11h ostalo po dogovoru
Telefon: 01/724-48-55 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si
ZBIRNA VLOGA 2018
Redni rok za oddajo zahtevkov zbirne vloge (t.i. subvencije) za ukrepe kmetijske politike je do 6. maja 2018. Na spletni strani ARSKTRP v rubriki »Zbirna vloga 2018...od A do Ž« dobite osnovne informacije. Za vse, ki ste do konca februarja prenašali plačilne pravice, bo vnos možen po 15. marcu.
Kdo mora oddati zbirno vlogo?
Vložiti jo morajo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki:
•	v letu 2018 uveljavljajo katerikoli ukrep kmetijske politike,
•	so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti,
•	dajejo v promet živinska gnojila,
•	so zavezanci za prijavo površin posebnih kultur - to so zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi, jagode na njivah, semena in sadike poljščin, zelenjadnic in zelišč, ki se pridelujejo v tleh na prostem ali v tunelih in reja polžev (natančno so opredeljene v Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka),
•	bodo postali člani organizacije proizvajalcev v sektorju zelenjave,
•	bodo postali člani skupin proizvajalcev za skupno trženje,
•	so zavezanci za oddajo zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Zahtevki v okviru zbirne vloge so:
•	OMD plačila - plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki,
•	neposredna plačila (osnovno plačilo, zelena komponenta, plačilo za male kmete, plačilo za mlade kmete ter proizvodno vezane podpore za strna žita, za zelenjadnice, podpora za mleko v gorskih območjih, za rejo govedi), plačilo za območja z naravnimi omejitvami (t.i. plačila PONO) za površine pri katerih je povprečen naklon GERK-a večji od 35 oz. 50 %,
•	plačila za dobrobit živali za govedo za katerega je pogoj 4 mesečna paša (120 dni) in zdravljenje proti zajedavcem na osnovi analize blata kar je potrebno opraviti pred pričetkom paše,
•	plačila za dobrobit živali za drobnico pri katerem je pogoj 7 mesečna paša (210 dni) in zdravljenje proti zajedavcem na
osnovi analize blata kar je potrebno opraviti pred pričetkom paše,
•	KOPOP (kmetijsko okoljska podnebna plačila),
•	ekološko kmetovanje.
Zahtevke za Dobrobit živali za govedo in/ali drobnico je potrebno vložiti pred začetkom paše, zato je za drobnico zadnji dan za oddajo zahtevka 4. maj!!!
Kaj je potrebno narediti pred vnosom zbirne vloge?
Urediti podatke vaše kmetije v Registru kmetijskih gospodarstev, pri čemer je pomembno, da imate:
•	prijavljena VSA zemljišča, ki jih obdelujete,
•	prijavljene površine, ki odražajo dejansko stanje v naravi tako po rabi kot po površini,
•	da imate vpisanega namestnika, če na kmetiji ne živite sami,
•	stanje brez napak tipa ERR (npr. prijava kmetijskih zemljišč na nekmetijski rabi) zaradi katerih je vnos onemogočen.
Pravilno prijavo zemljišč in odpravo napak lahko uredite najkasneje en dan pred vnosom zbirne vloge, na Upravni enoti Domžale za kar se je potrebno predhodno naročite na tel. 7220-100.
Kaj potrebujete za vnos zbirne vloge?
Ko boste prišli na vnos imejte s seboj:
•	dva izvoda izpolnjenega in podpisanega t.i. navadnega pooblastila (predpisan obrazec dobite na lokaciji KSS ali na spletu) v primeru, če na vnos ne pride nosilec,
•	število posameznih kategorij živali na dan 1. 2. 2018,
•	seznam kaj (bo)ste kje sejali in izmere posameznih poljin na katere je razdeljena posamezna njiva,
•	odločbe za 2017 (neposredna plačila in plačil za OMD) - obvezno, če so bila plačila znižana,
•	številko bančnega računa nosilca v primeru spremembe nosilca ali TRR glede na preteklo leto,
•	če boste uveljavljali ukrep dobrobit živali za govedo, identifikacijske številke goveda, ki jih boste pasli,
•	če boste uveljavljali ukrep dobrobit živali za drobnico, urejen in ažuren register drobnice na gospodarstvu (zelena knjiga),
•	identifikacijske številke avtohtonih pasem, če jih boste uveljavljali v okviru KOPOP ukrepov.
Če želite pregled, imejte s seboj registre živali (RGG, RDG, RPšG).
Kako in kdaj se naročiti na elektronski vnos zbirne vloge?
Elektronski vnos zbirne vloge in ostalih zahtevkov je obvezen in bo možen na lokacijah kmetijske svetovalne službe. Na Izpostavi Domžale bo oddaja vlog potekala na sedežu izpostave na Viru. Tako kot pretekla leta se je za vnos OBVEZNO predhodno naročiti. Osebno ali po telefonu se lahko naročite samo v času uradnih ur, seveda pa je možna prijava tudi preko elektronske pošte. Nihče od vlagateljev zagotovo ne želi, da bi nas kdo v času izpolnjevanja njegove zbirne vloge kakorkoli motil, zato vas prosimo, da res upoštevate čas uradnih ur. Le tako bo delo lahko potekalo nemoteno in brez dolgega čakanja. Če imate urejene GERK-e in pripravljeno vse potrebno, z dogovorom za termin vnosa ne odlašajte. Prosimo vas, da nas za naročilo pokličete čim prej oz. najkasneje do srede, 11. aprila, da ne bo pred prvomajskimi prazniki in v zadnjih dneh rednega roka nepotrebne gneče.
OSNOVNI TEČAJ FFS
Osnovni tečaji varstva rastlin za izvajalce ukrepov bodo v spomladanskem času potekali v naslednjih terminih in lokacijah:
•	od ponedeljka, 19. do srede, 21. marca ob 15. uri v sejni sobi Zadružnega doma Zadvor, Cesta II. Grupe odredov 43, Ljubljana - Dobrunje,
•	od ponedeljka, 16. do srede, 18. aprila ob 9. uri v sejni sobi Zadružnega doma Zadvor, Cesta II. Grupe odredov 43, Ljubljana - Dobrunje.
Posamezen tečaj traja 3 dni po 5 ur in se zaključi s pismenim izpitom na osnovi katerega dobite izkaznico, ki je potrebna ob nakupu sredstev za varstvo rastlin. Prijava je obvezna. Za prijavo in ostale informacije lahko pokličete Damjano Iljaš vsak delovni dan od 8.-14. ure na telefon 01/513-07-22.
PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka
februar/marec 2018
OBVESTILA 27
Ne mine ura, dan, ne noč,
med nami vedno si navzoč,
v naših srcih ti živiš,
zato pot nas vodi tja,
kjer tihi dom le rože zdaj krasijo
in drobne lučke ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
Petnajstega februarja je minilo dvajset let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
IVAN SMRKOLJ
Ajdnarjev ata s Krajnega brda
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala!
Vsi njegovi
Poslanstvu na zemlji je tvojemu kraj, zdaj uživaš med angeli svoj zasluženi raj. Za življenje si vsem nam mnogo pustila, saj srca si naša ves čas bogatila.
ZAHVALA
14. januarja 2018 je za vedno prenehalo biti srce naše ljube sestre, tete in svakinje
MARIJE LIPOVŠEK
Andrejčkove Marije iz Sp. Lok
Ob izgubi naše Marije bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v tem času stali ob strani in nam pomagali. Vsaka vzpodbudna in dobronamerna beseda ter vsaka pomoč nam je ogromno pomenila. Hvala vsem za izrečeno sožalje, za iskren stisk roke, za darovane številne sveče, sveto mašo in denarno pomoč. Še posebna zahvala velja Oglarjevim, Darinki Gale in Olgi Cerar. Hvala župniku Antonu Potokarju za opravljen pogrebni obred in molitve ter Pogrebni službi Vrbančič. Hvala pevcem za čudovito petje, gospe Boži Požar za lepo in izčrpno pripravljen govor in govorniku Francu
Novaku. Hvala njeni zlati zdravnici dr. Lorni Zadravec Zaletel iz Onkološkega inštituta Ljubljana, ki jo je prijateljsko spremljala skozi pol njenega življenja in osebju oddelka H 2. Še zlasti pa hvala vsem tistim, ki ste jo radi obiskovali še za časa njenega življenja ter jo tako razveseljevali in osrečevali ter vsem, ki ste ji že kot deklici, nebogljeni zaradi bolezni, pomagali skozi življenje. Hvala vsem, ki ste se od nje še zadnjič spoštljivo poslovili, in vsem, ki ste dovolili, da se vas je v pozitivnem smislu dotaknilo njeno življenje.
Vsi njeni
Hvala ti, mama,
za rojstvo, življenje.
Hvala za čast,
za ljubezen, skrbi.
Hvala za bisere,
stkane v trpljenje.
Mama, naj večno ti lučka gori!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
MARIJE AVBELJ
po domače Pančurjevi mami s Korena 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, rejencem, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Nadvse se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali in ji bili v oporo. Zahvaljujemo se dr. Marjanu Lobodi za zdravstveno oskrbo in patronažni sestri Mateji za obiske na domu. Hvala gospodu župniku Antonu Potokarju za obiske na domu in lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala pogrebcem ter Boži Požar in Francu Novaku za lep poslovilni govor, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Našo drago mamo bomo ohranili v hvaležnem spominu. Vsi njeni
Pomlad bo na vaš vrt prišla, in čakala, da pridete še vi. Sedla bo na zelena polja, cvetoče travnike, in pred hišo jokala, ker vas več ni. Z ljubeznijo ste v zorana polja življenje sejali. Semena so kalila in vam upanje povrnila. A prišel je dan, ko utrujeni ste se odločili, da boste nas zapustili. Zaprli ste oči, saj na tem svetu več kot ste, ne bi mogli dati nam vi.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot so v 98. letu starosti sklenili naš dragi ata
EGIDIJ CAPUDER - KICOV TILO
iz Spodnjih Prapreč pri Lukovici
Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti izpred domače hiše na pokopališče na Brdo. Hvala vam za izrečene besede sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom, ki ste sodelovali pri pogrebni slovesnosti. Prav vsaka podrobnost je bila skrbno načrtovana in z vašo pomočjo odlično izpeljana. Hvala vsem gasilskim društvom, policistom,
konjenikom, pevcem in pevkam ter harmonikarju Juretu Zajcu, trobentaču za sočutno zaigrano Tišino, vsem, ki ste spoštljivo sodelovali pri pogrebni slovesnosti. Nepozabne so misli Ivana Cankarja, ki jih je v govoru na edinstven način izrazil gospod Tone Kuntner. Hvala gospodu
županu Mateju Kotniku za lepe misli in poslovilne besede iskrenega prijateljstva, ki sta ga z našim atom negovala vrsto let. Hvala predsedniku Prostovoljnega gasilskega društva Lukovica za oris dolgoletne gasilske poti našega ata.
Za požrtvovalno zdravstveno oskrbo in spoštljiv odnos na jesen življenja se zahvaljujemo njegovemu osebnemu zdravniku dr. Milanu Banku. Prav tako cenimo, da imamo na Brdu duhovnika, ki je s spoštovanjem spremljal življenje našega ata. Hvala gospod Pavle Okoliš za vse molitve in vzpodbudne besede, ki ste jih ob svojih obiskih namenili našemu atu. Vaše sklepne besede in misli nam vlivajo upanja, da se nekoč vsi skupaj spet objamemo v večnosti.
Ata Tilo, počivajte v miru!
Vsi njegovi
Novi Dacia Duster
fa _ : .


«sa
že za 12.990 C
www.dacia.si
Dacia. Zanesljiv partner GRZS.
4 zimske _L	^^ darilni BON *
pnevmatike^ fc w w ^^ za dodatno opremo
*Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na www.dacia.si Brezplačni paket 4 zimskih pnevmatik podari Dacia kupcem novih vozil, ki so fizične osebe ali lastniki malih podjetij. Dacia Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik in darilnega bona ki velja za nakup dodatne opreme.
Poraba pri mešanem ciklu 4,4 - 10,9 l/100 km. Emisije CO2 115 - 158 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6c in EURO 6b. Emisija NOx: 0,017 - 0,0428 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00005 - 0,00238g/km. Število delcev (x1011): 0,02 - 32,76. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si.
flVTOHISfi MALGAÍ
v	i I u b I I o n a	Liitw'T
AVT0HIŠA MALGAJ, D.0.0., Tržaška c. 108,1000 Ljubljana. Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560,
servis: 01/20 00 570. E-mail: info@malgaj.com	. . .
ODPRTO OD P0N DO PET OD 8:00 DO 18 00 SOB OD 8 00 DO 12 00 NED ZAPRTO www.ma|gaj.s |
Pfehranskojopoiniio
o M EG A3
10ûG r\\g

Izdelano vGalenskem laboratoriju Lekarne LJubljana.
Omega 3 Lekarna Ljubljana
ZMAGOVALEC TESTA
3 Ornega 3 maščobni kislini EPK in DHK imata vlogo pri delovanju srca.
i DHK ima vlogo pri delovanju možganov.
$ DHK ima vlogo pri ohranjanju vida.
Koristni učinek na možgane in vid se doseže z dnevnim vnosom 250 mg DHK. Koristni učinek na delovanje srca se doseže z dnevnim vnosom 250 mg EPK in DHK. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.
zmagovalec testa