Trgovsko podjetje POTROŠNJApo POSLOVALNICA POHIŠTVO Tel.: 0601/61 068 aa[j®Dsaira3 mmmMEsm Kop alniške za' /e se 180x201 i 1 PVC RDE žaluzije .Oenobarv ne in poslikc meze iluzij | * Pestra ponudna TAPET VETA in PALINKA / novi vzorci - cene ugodne * Ugodni kreditni pogoji za talne obloge (na T.obroke - brez obresti) * Akcijska prodaja ODEJE ŠKOFJA LOKA TRBOVLJE ftg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 33 C O > GOSTINSKO PODJETJE RUDAR p.o. 3J trg revolucije 26 TRBOVLJE Gostinsko podjetje RUDAR Dati Ktt u.6oM»,25. novica od 20. ivtemtpTej.tr Mirnu kčulitt RUDAR. Igra ansambel ČUDEŽNA POLJA Vstopnina 500 SI T po osebi. Novo V pizzeriji RUDAR! Vsaka 9 pizza zastonj! Vabljeni! \ Trgovina z mešanim blagom 61420 Trbovlje, Trg revolucije 28c telefon 0601/22 165 ATO MIC SMUČI tudi na 9 obrokov Kupi smuči sedaj v BOGO ŠPORTU! r~------------------------------------------i Spoštovani! Skoraj se bo poslovil marec. Ko Vam pišem te vrstice, je na koledarju zapisan prvi spomladanski dan, zima pa se še vedno ne da. V hribih je vztrajna že ves čas, v dolino pa je zašla tudi sedaj, ko je vse tako lepo cvetelo. Včasih je v življenju pač tako, da nas doleti najmanj pričakovano. Čeprav je marcu ime tudi sušeč, se je letos temu imenu izneveril. Sicer pa je dan vsak dan daljši, kar je večini zelo všeč. V celem mesecu je zrasel kar za uro in 41 minut. Pustimo pomlad, naj počasi nastaja, ob njej pa opazujmo, kako se odvija življenje v našem okolju. Če dobro pogledamo vanj, vidimo, da je kar gibčno. Tako smo ga doživljali tudi ob pripravi enajste številke Zasavca, ki Vam jo ponujamo v branje. Pa ne prelistajte strani tako naglo, kot to stori moj dobri znanec, ki mi je zadnjič dejal, da ga prebere v dveh minutah. Ta še fotografij ne vidi, kaj šele vsebine. Materam čestitamo ob njihovem prazniku, vsem pa želimo lepe in mirne dni. ' Stara topliška šola se podira Naj ciciban Zasavja Krajevne vesti Iskra upanja za Iskro Če užiješ toliko ljubezni, si bogat! Pisma Strupi, naši spremljevalci Komunalno nadzorstvo v Trbovljah Pogovor: Ivica Žnidaršič V ponedeljek, 2D. marca je v petinsedemdesetem letu življenja umrl svetovno znani operni in koncertni pevec Ladko Korošec. Ladko Korošec, po rodu Zagorjan, je operno kariero končal leta 1979, pel pa je še naprej. Še posebej se je uveljavil v komičnih vlogah, znan e bil tudi po vrsti vlog iz s ovenske operne literature. S išali so ga v najimenitnejših glasbenih hišah, kljub temu je bil ves čas zvest slovenskemu občinstvu. Smejali smo se z njim in jokali, manjkal nam bo s svojimi neštetimi liki, ki jih je znal iz življenja prenašati na oder in z odra v življenje. Lutke so tudi za odrasle Uspešni glasbeniki Takšna je Neca Knafiičev mlin pel pol stoletja Pet mesecev "Zlatega zahoda" Z nahrbtnikom v svet Mladinske delavnice Adrijana Kolar iz Zagorja NASLOVNICA; Slavko Garanti ni Foto: Romana Benko Regrat & Co. B r*i l m KOLEDAR DOGAJANJ 7. marca - Društvo za boj proti mučenju živali v Trbovljah nima niti svoje pisarne, niti denarja, niti redno zaposelnih, niti azila za štirinožne prijatelje brez doma. Spisek teh seiz dneva v dan povečuje in leredke domače kosmate izbrance doleti sreča, da mu pri društvu najdejo primernega gospodarja in nov dom. 9. marca - Na razširjeni seji se sestane upravni odbor Združenja podjetnikov Zasavja. Obravnava osnutek statuta ZP Slovenije, beseda steče o davčni politiki, o tem, kam sodijo zasebni trgovci, o promociji Zasavja in o večerni šoli podjetništva v Zasavju - ki je ne bo. 10. marca - Zasavje presune novica o rudarski nesreči. 11. marca-Kljub hudim naporom jamskih reševalcev jutro prinese vest, da pogrešani rudar ni preživel. 12. marca - Ker nedeljsko nogometno popoldne ni sprostitev za vse, si jo drugi poiščejo na rajsko sončnih zasavskih smučiščih. 13. marca - Sedma sila Zasavja na Izlakah spremlja zgodbo o uspehu zagorske občine. Dela bo kot kaže za vse dovolj - tako za vodilne v očini kot tudi za novinarje. Delo enih in drugih pa bo še naprej pod drobnogledom - občanov. 14. marca - Pred nastopom na državnem tekmovanju seje trebanajprej preveriti doma. Da ne bo prevelike treme v Ljubljani in da predstavijo tekmovalni program, v zagorski GŠ nastopajo štirje mladi glasbeniki, domačini, ena učenka iz Hrastnika in en učenec iz Trbovelj. 15. marca - Le še 15 dni je časa za oddajo dohodninske napovedi. Izpostava za javne prihodke v Trbovljah sporoča, da bo od ponedeljka, 27. marca, sprejemala napovedi tudi v podaljšanem času. Do takrat j e njihov delavnik med 7. in 17. uro. 17. marca - V predavalnici DD se na občnem zboru srečajo člani Planinskega društva, pridružijo sejim tudi ljubitelji planin. 18. marca - Strehe se rušijo tudi v Zagorju. Resnici na ljubo, še na zadnjem srečanju vodilnih z občine z novinarji je bilo govora o rušenju nekaterih propadlih zgradb v Zagorju. 20. marca - Na sporedu bodo še zadnje abonmajske gledališke predstave - danes je "poslovilna" v Hrastniku. Mateja Grošelj V kinodvorani na Dolu je bil v petek, 17. marca, zanimiv kulturno zabavni večer v počastitev materinskega dne. V prvem delu prireditve so nastopili recitatorji in župnijski mešani pevski zbor. Izvajali so recital pesmi, posvečenih materam in ženam. V drugem delu pa sta dolski župnik Marjan Veternik in pater Mirko Pihler navdušila polno dvorano s čarovniškimi triki. Denar, zbran z vstopnino, bodo namenili za novo fasado župnijske cerkve Sv. Jakoba, ki še ni v celoti plačana. Tekst in foto: 6.K. B II Stara topliška šola že dolgo let ne služi več svojemu prvotnemu namenuJadnje tri stanovalce je pregnala v noči iz sobote na nedeljo, ko se je začela podirati. Foto: Tomo Brezovar Sijaj tudi v Hannovru Hrastnik - Po besedah direktorja Siajaja Marjana Pergarja bo letošnji nizek tečaj dolarja precej zamajal njihov načrt, ker so bazirali na izvoznih trgih. Hkrati se je pokazala dobra poslovna odločitev, da obiščejo sejem v Hannovru od 3. do 5. aprila. Izločili so vse slovenske sejme, ker menijo, da se morajo kazati v tujini, saj jih slovenski trg pozna. Ta sejem bo sicer draga investicijska naložba, vendar pričakujejo, da bo udeležba na velika, vsaj po preteklih letih sodeč, saj se v Hannovru zbere praktično cel svet - od Japonske do Amerike. R.Š. Delovni ekologi Ljubljana - Člani Zasavske ekološke skupine - EKOS Zasavje so se prejšnjo sredo sestali v Ljubljani s predstavniki Slovenskega ekološkega gibanja SEG. Pogovor je potekal o nadaljnem medsebojnem sodelovanju med obema NVO ter o odpiranju Zasavskega odbora SEG-a. Prvo tovrstno medsebojno sodelovanje bo na ekološkem sejmu EKO 95, ki bo potekal med 21. in 24. marcem v Celju. Kasneje pa na ekološki delavnici Zemlja 95, ki bo potekala ob dnevu zemlje - 22. aprilu v Bohinju. Ob odprtju predstavniške pisarne oz. Zasavskega odbora SEG-a v Trbovljah, ta se načrtuje v mesecu aprilu, se bo sodelovanje še poglobilo. Po zaključenih pogovorih s SEG-om so se predstavniki EKOS Zasavje sestali še z direktorjem Inštituta Prevent Aleksandrom Gajičem. Gajič Stara topliška šola se podira V stavbi na Kopališki ulici 4 in 5 v Zagorju je bila nekdaj osnovna šola. Na predlog zagorske občine je bil objekt predviden za rušenje že to pomlad. V delu stavbe s hišno številko 4 so stanovale tri družine. Lastnik stavbe je Spekter d.o.o., upravnik pa Stanovanjsko podjetje Zagorje. V soboto, 23. marca, se je ob pol polnoči podrl strop v enem izmed praznih stanovanj v drugem nadstropju. Po nesreči so stanovalce in njihovo imovino zaščitili gasilci, predstavniki Rudnika in policije. Na osnovi sklepov posebne občinske komisije je župan Zagorja izdal sklep o izselitvi stanovalcev, imenovana je bila komisija za ugotovitev vzroka nesreče, o nesreči je bil obveščen republiški gradbeni inšpektor in trem družinam so bila ponujena nadomestna stanovanja. ’ Strokovna komisija je v ponedeljek ugotovila, da je do porušitve stropne konstrukcije prišlo zaradi preperelosti lesa, kar je povzročilo dolgotrajno zamakanje strehe. Zaradi vidnega zamakanja vzdolž celotne dolžine strehe obstaja verjetnost podobnega rušenja tudi v nekaterih drugih prostorih. Komisija je ugotovila, da so tudi zidovi na več mestih razpokani, slaba je povezava med opekami, zaradi česar je objekt nevaren. Dotrajana je strešna konstrukcija in kritina. Komisija je ocenila, daje objekt nevaren za bivanje, ni pa primeren za adaptacijo, ker bi bila ta predraga. Lastniku je predlagala rušenje objekta. Stanovalec Štefan Vanček je sprejel stanovanje na Polju 5, stanovalec Miro Drobne se je z družino do rešitve stanovanjskega problema odločil ostati pri starših, sklepa o dodelitvi stanovanja na Cesti 20. julija 13 pa ni hotel sprejeti najemnik Edin Jusič, češ daje ponujeno stanovanje premajhno. Tako je ostal v načeti hiši kljub nevarnosti. V torek je lastnik objekta Spekter posredoval prijavo gradbenemu inšpektorju. Ta bo ukrepal v teh dneh, in po mnenju lastnika bo njegova odločba podobna mnenju komisije o rušenju objekta. Ivana Laharnar je predstavil delovanje inštituta, ki deluje predvsem na preventivi varstva pri delu. na požarni varnosti in v zadnjem času tudi na področju varstva okolja. Poleg osnovnih dejavnosti - projektiranja, analiz, poučevanja in svetovanja z omenjenih področij, opravljajo tudi založniško dejavnost. Izdajajo Revijo Delaj varno - delaj pravilno. Predsednik EKOS Zasavje - Aleš Matko je predstavil delovanje ekološke skupine, njihove probleme ter načrte za prihodnost. A. M. Izlačani dobili gasilski avto V torek popoldan je zagorski župan Matjaž Švagan Gasilskemu društvu Izlake svečano predal nov gasilski avto. Izlaškim gasilcem se je tako uresničila dvajset let stara želja. Nekaj denarja so gasilci imeli sami. na pomoč pa so priskočili še Elektroprom, Zavarovalnica Triglav, ETI Elektroelement in občinski proračun. Pridobitev bo omogočila Gasilskemu društvu Izlake večjo kvaliteto pri njihovem delu.(IL). Petra in Tjaša Felicijan Njuna mamica sporoča, da Petra najraje je čokolado, Tjaša pa posluša \volkmana. Sestrici sta doma v Trbovljah. /Mg* Domen Drnovšek 'Blp' Joj, noge so se mi zavozljale, pravi Domen. Novembra je Domen upihnil prvo svečko, pozdrave pa pošilja iz Kotredeža. lili Branko Ocvirk Takole pa Branko uči voziti kolo svojega dojenčka Dejana. Triletni Branko je doma v Čemšeniku. Sabina Strniša Račke, račke, pridite k meni. Kruha vam dam in se z vami poigram. To sporoča štiriletna Sabina iz Krnic pri Hrastniku. Sonja Lamper Svojo pridnost dokazuje tudi triletna Sonja. Cicibanka Sonja stanuje v Trbovljah. Matic Jager "Uf, kako se jezim.Zaprli so mi cesto! Kaj bom pa sedaj s svojim motorjem?" se sprašuje Matic iz Trbovelj, ki bo v juniju dopolnil četrto leto. Kot že nekaj tednov doslej, se vam tudi danes predstavlja novih šest navihancev, ki vam bodo privabili sproščen smehljaj na ustnice. Otroški navihanosti se je težko upreti. Da pa ne bodo sodelovali samo cicibani, vabim tudi vas spoštovani bralci, da se natečja udeležite tako, da si izberete cicibana, ki se vam zdi najbolj simpatičen. Na kuponu obkrožite njegovo številko in pripišite vaš naslov. Izmed vseh, ki boste glasovali, bomo ob zaključku akcije izžrebali enega, ki bo prejel nagrado. Kljub temu, da smo dobili ogromno pohval glede natečaja, pa je v naše uredništvo prispelo tudi pismo bralke, ki nasprotuje naši akciji, češ, da otroke že sedaj selekcioniramo. Kot vsakič doslej še enkrat poudarjam, da to ni tekmovanje, kdo je lepši, kdo bo zmagal. Natečaj ima namen, da nam starši, ki prežive največ časa ob otroku pošljejo, fotografije svojih malčkov v najrazličnejših situacijah, in s tem navihanost svojega otroka delijo z bralci Zasavca. Smisel te akcije nikakor ni selekcioniranje otrok, kajti vsak otrok je nekaj posebnega, enkratnega. Ob koncu akcije bomo sicer razglasili "Naj cicibana Zasavja" in dodatno nagradili še 12 cicibanov, vendar pa bomo na zanimivi zaključni prireditvi, ki bo predvidoma konec meseca maja, skromno obdarili prav vse cicibane in se potrudili, da njim in njihovim najbližjim ustvarimo nepozaben dan. Kot že doslej, boste tudi v tem tednu lahko glasovali le za tiste otroke, katerih slike so objavljene v tem tednu. Z glasovanjem bomo 12 finalistom, katerim boste bralci poslali največ OŠTIR, Jerebova 2, LfTUA Mojca trgovina tel.: 061/884 032 Partizanska S, TRBOVLJE ‘ OTROŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA * OTROŠKI KOMPLET! • ŽENSKE BLUZE • OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE * LEGO, BAR BI E IN DRUGE IGRAČE Nd KVALITETA za NAJNlZJE CENE! Pri nakupu nad 5.000 SIT DARILO I B glasov, podelili paket Lego kock. Naj ciciban Zasavja pa bo poleg tega paketa prejel še velik paket Lego kock. Sponzor akcije je trgovina Mojca, Partizanska 5 Trbovlje, ki bo poleg cicibanov nagradila tudi bralca, ki bo glasoval za natečaj Naj ciciban Zasavja. Izžreban bralec bo prejel kupon v vrednosti 5000 tolarjev in ga bo lahko vnovčil v njihovi trgovini. Vse nagrade pa bomo podelili na prireditvi Naj ciciban Zasavja. Slike cicibanov bomo objavljali aprila in maja. V sak teden sproti bomo preštevali tudi glasove, ki bodo v naše uredništvo prispeli do petka. Vendar pa pošiljanje glasovnic ni časovno omejeno. Upoštevali bomo vse, ki bodo v uredništvo prispele do izteka naše akcije. Tako bodo objavljeni rezultati le začasni in se bodo spreminjali vse do konca. Trenutni rezultati bodo objavljeni le za prvih 12 cicibanov, ki bodo prejeli največ glasov. Posebno obvestilo: Nekaj staršev je prosilo, če lahko slike njihovih malčkov po objavi vrnemo. Vsakemu posebej žal ne moremo poslati slike. Lahko pa se oglasite na sedežu podjetja Zasavc, kjer objavljene slike hranimo in jih bomo hranili do konca cele akcije ter lahko sliko svojega malčka dvignete. Ker je to natečaj, bo poleg vsakega navihanca naključna zaporedna številka, ki jo boste obkrožili na kuponu. Na kuponu obkrožite samo eno številko, tako da bomo lahko preštevali glasove. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon nalepite na dopisnico ali pa pošljite v kuverti ter napišite svoj naslov, da boste lahko sodelovali v zaključnem žrebanj u, kjer bomo nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali za Naj cicibana Zasavja. Romana Benko V besedi je moč Po vsej Sloveniji so potekala 11. marca področna tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. Letošnje poglabljanje znanja je bilo posvečeno besedi, zato se je imenovalo V besedi je moč. Pozornost učencev zadnjih dveh razredov osnovne šole so usmerili v obravnavo slovarskega dela. Usposabljali so se, da bodo Slovar slovenskega knjižnega jezika znali uporabljati. Popeljali so se skozi uvod, tehnično ureditev in zgradbo gesel. Prebrali so tudi povest Vitana Mala Na ranču veranda in v njej odkrivali rekla, besedne zveze, pregovore, zaznamovane besede. Na tekmovanju so v zvezi s tem pisali test, ki je vseboval sedem tipkanih strani in spis z naslovom Ko spiham prah z besed. Za test so lahko dobili 50 točk, za spis prav tako. Možnih je bilo 100 točk. Največ, 90 točk, je dosegla osmošolka iz OŠ Poljane, iz Zasavja seje med prvih deset uvrstila Kristina Arh iz OŠ Ivana Kavčiča Izlake (86,5 točk). Srebrno priznanje so si pridobili učenci, ki so dosegli do 75 točk. Iz Zasavja so si srebrno priznanje pridobili: Ajda Ristič, OŠ Izlake, Tina Forte, Marko Hrovatič in Naja Marot, vsi OŠ Trbovlje, Katarina Kus, Ajda Klanšek in Petra Sternad, vse OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, Barbara Erjavec in Vanja Arhnaver, obe OŠ Litija, Alenka Savšek, OŠ Šmartno pri Litiji in jure Šterbucl OŠ NH Rajka - enota Dol. Na področno tekmovanje ljubljanske regije so se med 307 tekmovalci uvrstili še naslednji učenci iz Zasavja: Vika Drnovšek, OŠ Izlake, Jan Kolenc, OŠ Litija, Maja Kauzar in Maja Dolanc obe OŠ Dol, Marjana Logar, OŠ Gradec Litija, Maša Jereb. OŠ Trbovlje, Maja Meserko, Špela Erman in Rok Zupančič, vsi OŠ Hrastnik, Sabina Kramar in Klavdija Bercieri, obe OŠ Šmartno, Ana Čibej, Renata Marčič in Matic Kos, vsi OŠ Tončke Čeč Trbovlje. Zasavje je imelo tekmovanje na OŠ Riharda Jakopiča v Šiški. Fanči Moljk Učna ura v prometu V sodelovanju s Kompas - Hertzom, Ministerstvom za notranje zadeve, Upravo za notranje zadeve in Postajo prometne policije Ljubljana je bila 14. marca že dvajsetič organizirana akcija - Učna ura v prometu. Udeležilo se je tudi sto učencev 3. in 4. razredov šole Alojza Hohkrauta iz Trbovelj in podružnice Dobovec. Zbrali so se ob 10. uri na avtobusni postaji v Ljubljani. Med vožnjo do zbirnega mesta j ih je spremljal policist trboveljske policijske postaje, ki je učencem razlagal prometna pravila na poti do Ljubljane. Tam je na vsak avtobus vstopil še policist - prometnik, ki je učencem razložil potek prometa v mestu, pasti in nevarnosti takega prometa, obenem pa povedal tudi nekaj o kulturnih znamenitostih Ljubljane mimo katerih so se vozili. V tej akciji je sodelovalo kar 1.705 otrok, ki so se pripeljali s 25 avtobusi. "Učno uro" so učenci končali na parkirnem prostoru ob blagovnici Napredek v Domžalah, kjer so jih pričakali Razjarnikovi in jim pripravili predstavo v dvorani Komunalnega centra. Najbolj veseli in prijetno presenečeni so bili učenci, ko jim je predstavnik organizatoijev podelil 10 čelad, kijih bodo nosili ob opravljanju kolesarskih izpitov. Take akcije so dobrodošle in potrebne, saj na žalost smrt na cesti še vedno prepogosto kosi med otroki. Zahvaljujemo se za povabilo vsem, ki so nam omogočili to doživetje. Marinka Benetek Letovanje otrok na Debelem rtiču Zveza prijateljev mladine Trbovlje ob sodelovanju z Rdečim križem Slovenije tudi letos pripravlja letovanje predšolskih in šolskih otrok v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS na Debelem rtiču pri Ankaranu. ZPM Trbovlje je že začela zbirati informativne prijave za letošnje letovanje. Predšolski otroci iz Trbovelj bodo lahko letovali od 7 do 10 dni konec junija, šolski otroci pa 10 dni konec julija in v začetku avgusta. Ekonomska cena za 7 dnevno bivanje znaša 20.731 tolarjev, za 10 dnevno pa 28.401 tolarjev. Zneske bo mogoče plačati v več obrokih. T.L. Jesenovo po neurju Jesenovo - V Jesenovem, kjer je lanska ujma grdo poškodovala cestišče in uničila most, delavci ljubljanskega podjetja za urejanje hudournikov navkljub muhastemu vremenu pridno delajo. Uredili so brežino potoka in odtok studenčnice. "Grabenčani" so se, zahvalj uj oč tudi občinskim možem odgovornim za ceste, že na Silvestrovo lahko zapeljali čez prenovljeni most. Pred nedavnim pa je na Žagi "zasvetila" tudi javna razsvetljava. Krajani čakajo še na asfaltno prevleko cestišča. Ta bo prihranila marsikatero grenko na račun blata, ki sedaj maže avtomobile in čevlje. T.P. Zemeljski plaz Litija - Na lokalno cesto Voljčja jama -Jastrebnik se je nedavno usul zemeljski plaz. Ta je posledica vdora velikih količin vode ob močnem deževju in površnega dela izvajalca. Cesta je zaprta za ves tovorni pormet. M.Š. Spor poravnan Štangarske Poljane - Gasilci GD Štangarske Poljane so na zadnjem sestanku razčistili nekajletni spor. Sprejeli so sklep, da KS Velika Štanga imenuje predstavnika v UO GD Štangarske poljane. Ker Velika Š tanga nima niti gasilskega doma in tako ne more v vasi Sestali so se podjetniki Zasavje - Zasavski podjetniki so se 20. marca sestali na 21. seji Odbora Območne zbornice, kjer so spregovorili o možnostih koriščenja bonitet iz naslova javnih razpisov za razvojne vzpodbude države, skladov, bank in drugih ter obravnavali predlog novega Statuta Gospodarske zbornice Slovenije. Seje se je udeležil tudi podpredsednik GZS mag. Jožko Čuk, ki je spregovoril o uvajanju projekta kakovosti po mednarodnih standardih ISO 9000 v posameznem podjetju. T.P. namestili novarazsvetljavna stekla na jamborih parkovne razsvetljave, ki sojih lani vandali kar precej pobili. Ko bodo vremenske razmere ugodne, bodo namestili tudi klopi. Uredili so tudi stožec z amfiteatrom in ploščadjo. Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljanaje po posebni tehnologiji posejalo travo in cel stožec pokrili s senom in slamo ter ju poškropili z ibitolom. V parku se bodo počasi pričele odvijati prireditve, prva bo že pred 1. majem, ko bosta v parku nastopila Delavska godba Trbovlje ter pevski zbor. Ploščad s šahovnico že tudi dobro služi kotalkarjem. T.L. Mestni park urejajo Semenarna na tržnici Kotredež - Verjeli ali ne, tudi pse obseda tevemanija. Mešanec Romi. ki ima na svoji utici pritrjeno satelitsko anteno, ob našem prihodu nikakor ni hotel prilesti iz svojega kraljestva. Kdo ve, morda so pa ravno takrat na kakšen satelitskem programu 0 vrteli film J "Lassy se vrača". £ T.P. 1 (2 Trbovlje - Mestni park na območju bivšega pokopališča na Leninovem trgu so marca pričeli ponovno urejati. Počistili so površine in Trbovlje - Semenarna Celje je 15. marca odprla novo prodajalno v prodajnem paviljonu na tržnici v Trbovljah. T.L. zagotavljati požarne varnosti, je predsednik KS Štangarske Poljane Marjan Lukančič na sestanku zagotovil, da bo v bodoče njihovo GD pomagalo zagotavljati požarno varnost v Veliki Štangi. M.Š. Zmagali domači Štangarske Poljane - GD Štangarske Poljane in SLS sta v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo 11. marca pripravili občinsko tekmovanje, kviz "Mladi in kmetijstvo". Pomerilo se je šest ekip: Goliš če, Mišji Dol, Litija, Reka Gozd, Štangarske Poljane in Jevnica. Zmagali so domačini, pred Lilijani in Jevničani. M.Š Dobro poslovali Šmartno - Člani Kmetijsko gozdarske Zadruge Litija so na letnem občnem zboru v šmarskem Kulturnem domu pregledali poslovanje v minulem letu, kije bilo vsekakor dobro in sprejeli program letošnjega leta. Celoletni prihodek so v primerjavi z letom 1993 dosegli z indeksom 134,68 deljeno po posameznih obračunskih enotah. Med zadružne storitve sodi tudi poslovanje članov preko Hranilno - kreditne službe Litija. Za jamstvo hranilnih vlog Zadruge jamčijo še Zadružna banka in zveza H KS Slovenije. M.Š. Veselo s paraplegiki Litija - V litijski športni dvorani j e bila pred kratkim vseslovenska prireditev "Dobra misel za slovenske paraplegike", katere dobiček bo namenjen gradnji domav Lazaretu. V sedanjega v Pineti je vojska naselila begunce, ki so dom uničili. Na prireditvi, ki sta jo povezovala Maja Kos in Črt Kanoni, je nastopilo veliko znanih imen, med njimi tudi Simona Weiss in Edvin Fliser. M.Š. n Katja Božič Potrošniška kultura in življcnsld stili V današnji družbi so ljudje vedno bolj odvisni od pravil, ki jih predpisuje družba in jim pravimo življenski stili. Eden od življenskih stilov je naprimer gledanje televizije. V Veliki Britaniji so leta 1986 odkrili, da je to glavna aktivnost ljudi v prostem času. Značilno je tudi, da ljudje ob gledanju televizije pijejo alkohol in jedo tako imenovano hranofastfood. Druge najbolj zaželjene aktivnosti pa so: vzdrževati formo, ukvarjati se z različnimi popularnimi športi, ker so "in" in obiskovati nočne klube oz. diskoteke. Tako je obiskovanje koncertov, muzejev, gledališč v upadanju. Smo potrošniška generacija, odvisna od reklam in prodaje. To se je vedno jasneje začelo dokazovati s pojavom reklamnih katalogov. Potrošniško blago je predstavljeno v katalogu. Ilustracije ljudem prikazujejo tisto, kar lahko kupijo Za denar. Počasi se je razvila želja po simbolih. Veliki producenti so se poskusili enačiti z načinom mišljenja kupca in jih tako pridobiti na svojo stran. Tako smo sčasoma prišli do tega, da ni več pomembno, kaj določen predmet predstavlja ali kaj z njim lahko naredimo, temveč kaj simbolizira. Lep primer za to je pojav kavbojk levi's 501. Pomembne so postale, ker so vsebovale praktičnost, ki je bila v modi, kroj je napovedoval drugačen stil ter novo generacijo. Pri tem je bila zelo pomembna reklama. Zaslovel je Nick Kamen, ki si v pralnici sleče kavbojke in v samih bokserkah čaka, da bodo oprane. Drugi pa je bil James Mardle, ki se kar v svojih leviskah kopa v kadi, z namenom, da se mu skrčijo do idealne mere. Reklama je Nicka Kamena naredila zvezdo in super model ter ga povzdignila kot igralca. Po drugi strani pa je tudi prodaja kavbojk katastrofalno narasla. Leviske so postale simbol civilne svobode in stila. Isto se je zgodilo z reklamami za avtomobile in ostale predmete in isto se dogaja tudi sedaj. Z avtomobili in jeansom kupujemo več kot samo predmet, kupujemo domišljijo, ki predmet obkroža. Tako našo osebno identiteto kreirajo elementi, ki jih ustvarjajo drugi. Zanimiva je misel nekega avtorja, ki pravi: da je delavski razred brez funkcij in ciljev ujet v kulturo, ki hrepeni po materialnih dobrinah. Trgi, nakupovalna središča in mediji zapeljujejo delovno ljudstvo stran od realnega življenja in vsak tako vsaj za trenutek postane tisto, kar kupuje. Ob prevladi imeagev in simbolov se tako pojavi vprašanje, kakšno je potem sploh stanje našega občutka svobode. Kako daleč gremo lahko, da smo se še sposobni zavedati in ohraniti lastno identiteto. Milan Vidic ZiHlmje zagjorskeeja kmetijstva Splošno znano je, da bomo imeli z našim približevanjem Evropski uniji največ težav v kmetijstvu. Njegova razdrobljenost, če upoštevamo samo to hudo zagato, bo zahtevala posebno presojo. Terjala bo poprejšnjo ugotavljanje, kaj ukreniti, da bi bilo njegovo vključevanje čimmanj boleče tako za nosilce kmetijskega pridelovanja kot za državo. Zagorsko kmetijstvo, največje v Zasavju, če izvzamemo litijsko območje, bo na tem področju delilo usodo z drugimi regijami; povprečna velikost ne presega 3,4 ha, to pa je vsaj petnajstkrat manj kot v nekaterih razvitih evropskih državah. Ker so kmetije še večidel če že ne povsem v višinskih, pa vsaj v hribovitejših krajih, je pridelovanje še težje kot v ravninskih predelih. Živinoreja in mlekarstvo kot poglavitni pridelovalni veji zadnjih nekaj let nista več v razmahu. Še pred nekaj več kot štirimi leti je odkup mleka znašal 2,3 milijona litrov, lani le še 1,8 milijona. Na manjših kmetijah je nazadovanje živinoreje in pridelave mleka najobčutnejše. Na srečo to še ni vsesplošen pojav, je pa dokaj razširjen in bi moral vzbujati, če že ne takojšnjo skrb, vsaj ustrezno pozornost. Odkar uvažamo več mesa (nihče ne ve ali noče vedeti, kakšne količine), se to pozna tudi pri odkupu živine. Izlaška kmetijska zadruga je doslej vsako leto odkupila od kmetov približno 800 glav živine. Letos se je odkup nevarno zmanjšal, najobčutnejše februarja in šele po prvem marčevskem tednu so s kmetij odpeljali prvi tovornjak živine v kamniško območje. Razumljivo je, da mora v tržnih pogojih gospodarjenja kmetijstvo računati na uvoz mesa, toda veljalo bi resno razmisliti, kako spodbujati domače pridelovanje, še zlasti po višinskih območjih, ali pa se utegne zgoditi, da bodo posestva počasi začela propadati. Zdaj dobe pridelovalci 8 odstodkov premije za vsak liter kakovostnega mleka. Dobro je vedeti, da v razviti Evropi znašajo, pravzaprav dosegajo premije celo 25 in več odstodkov. Kakovost mleka zdaj merimo s takoimenovanirni razredi. V ekstra razredu se vrti zdaj v zagorski občini okoli polovica vsega odkupljenega mleka. To pomeni, da si kmetje prizadevajo za kakovost tega osnovnega živila, res pa je, da vsi teh možnosti nimajo, zlasti spričo tega, ker nimajo hladilnih naprav. V zadnjem, četrtem ali petem razredu, so pičle količine mleka, vsega skupaj menda le poldrug odstotek. Očitki, vsaj pred leti, da kmetje porabijo vse preveč umetnih gnojil, za zagorsko kmetijstvo že nekaj časa ne veljajo več. Poraba se iz leta v leto zmanjšuje, to pa vpliva tudi na obseg in kakovost pridelave, kar bi pravzaprav morali oberoč sprejeti, ker je meso manj oporečno kod od tam, kjer porabijo veliko umetnih gnojil. Toda pri dohodku se to zelo pozna, res pa je, da so gnojila draga, predraga za marsikatero kmetijo. Eno z drugim: problematika kmetijstva se bo odslej po vsej verjetnosti pogosteje pojavljala v našem okolju. Časa za njeno rešavanje pa ni na pretek. c j Ko je v Iskri Semicon zmanjkalo reprodukcijskega materiala, so ustavili proizvodnjo, 338 zaposlenih pa je od 9. do 14. marca odšlo na kolektivni dopust. 15. marca je proizvodnja ponovno stekla, vendar to še zdaleč ne pomeni, da so težave Iskre Semicon rešene. Če podjetju do konca marca ne bo uspelo pridobiti 600.000 nemških mark in pregovoriti upnikov, naj svoje terjatve spremene v kapitalni delež, potem bo stečaju težko uteči. Globoko so zabredli Podjetje Iskra Semicon je bilo ustanovljeno leta 1991, še vedno je neolastninjeno, družbeno. Poleg lastnikov Občine Trbovlje in Sklada RS, je njegov pretežni lastnik Iskra Polprevodniki. Le ta je že vrsto let v stečaju, kar je po besedah v.d. predsednika upravnega odbora Petra Cudermana nekaj izjemno nenormalnega. Iskra Semicon je ob svojem rojstvu prevzela nase vse terjatve, ki so obremenjevale Iskro Polprevodniki. Te znašajo brez zamudnih obresti skoraj 9 milijonov nemških mark. Od upnikov: Ljubljanska banka, Banka Zasavje, d.d., Trbovlje, Ministrstvo za finance RS, Sklad RS za razvoj, Unimercat Muenchen in Iskra Holding, d.d. imata svoje teijatve hipotekarno zavarovane le prva dva. Se pravi, da bodo ostali upniki v primeru stečaja izgubili vse svoje premoženje. Poleg tega je upnik Unimercat na Okrožno sodišče že vložil predlog za uvedbo stečajnega postopka. Iskra Semicon ima že od 22. oktobra 1993 blokiran žiro račun. Znesek blokade je 28. februarja letos znašal skoraj 469 milijonov tolarjev. Tudi razlike od izplačanih plač in prispevkov do višine 80 % kolektivne pogodbe od 1. maja 1991 do 31. decembra 1993 znašajo čez 112 milijonov tolarjev. Toda zaposleni v Iskri Semicon so pripravljeni svoje terjatve vložiti v podjetje, ker želijo ohraniti delovna mesta. Vodo na mlin je prilila še Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je Iskri Semicon napovedala denacionalizacijski postopek za zemljišče, na katerem stoji tovarna. Podjetje ima celotne nepremičnine zastavljene. Zaradi nevlaganja v obratna sredstva je v Iskri Semicon oprema iztrošena. Podjetje je kreditno nesposobno. Dva odločilna pogoja Peter Cuderman vidi rešitev podjetja v izpolnjenih dveh pogojih. Prvi je, da Iskra Semicon čimprej pridobi približno 600.000 nemških mark, s katerimi bi premostila obdobje z negativno razliko ter preprečila daljši zastoj' proizvodnje. Drugi pogoj pa je, da večji upniki svoje terjatve spremene v kapitalne deleže. Tako so vodilni v Iskri Semicon 21. marca sklicali sestanek, ki so se ga udeležili vsi večji upniki, lastniki, predstavnik Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Jože Jarc, svetovalec vlade pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Aleksander Predan, predstavnik Iskre Holdinga, ki je obenem posredoval tudi mnenje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Dušan Šešok. Manjkal j e le predstavnik Sklada RS za razvoj. Iskra Semicon je povabljenim predstavila proizvodni program, ki naj bi zagotavljal uspešno poslovanje v prihodnje. Razširili naj bi kapacitete proizvodnje in iz nje umaknili vse proizvode, ki ne prinašajo dobička ter obdržali vseh 338 zaposlenih. Roko na srce, je bil jasen Cuderman, Iskra Semicon nima denarja za nadomestila osebnih dohodkov in odpravnine, torej si ne more privoščiti, da bi ljudi postavila na cesto. Potrebujejo še primemo opremo in sposobni bodo zastavljeni program tudi uresničiti. Generalni direktor LB Banke Zasavje Zdenko Fritz seje vrnil v neuspešno preteklost, le tej se seveda ni bilo mogoče ogniti, potem pa izjavil, da je predstavljeni program prvi, ki mu na nek način verjame. Njegova izjava je v dobri meri omehčala Aleksandra Predana, ki je ob tem povedal, da se bo v primeru, če se bodo vsi upniki odločili svoje terjatve spremeniti v kapitalne deleže, pridružila tudi država. Le ta bo v končnici primaknila tudi del sredstev, ki jih Iskra Semicon potrebuje za ponovni zagon poslovanja. Izjava je zvenela nekam dvoumno, pa vendar optimistično. Upniki so se strinjali, da dokapitalizirajo terjatve, vendar le v primeru, da to store vsi. Peter Cuderman je izrabil trenutek in predlagal, spmn Peter Cuderman v.d. predsednika upravnega odbora Iskre Semicon. da kar oblikujejo skupino, ki bo v dveh dneh izdelala predlog rešitve in ga posredovala javnosti. Staš Majcen (Iskra Semicon), Zdenko Fritz (LB Banke Zasavje), Boris Petrovi (Elex Elektrotehna, posrednik med Iskro Semicon in Unimercatom Muenchen), Aleksander Predan (Ministrstvo zagospodarske dejavnosti), Dušan Šešok (Iskra Holding) ter trboveljski župan Janez Malovrh so se torej naprej dogo valjali za zaprtimi vrati. Nikar v stečaj Poleg tega, da bi ob stečaju Iskre Semicon upniki izgubili vse premoženje, bi Slovenija izgubila relativno moderen program z elektronskega področja. Podjetje proizvaja polprevodniške elemente in jih 90 odstotkov izvozi v Evropo. Lani so že prodali za skoraj 9 milijonov DEM izdelkov, letos bi jih lahko za skoraj 12 milijonov DEM, saj imajo, po besedah članov upravnega odbora, vseskozi več naročil kot pa proizvodnih možnosti. Po stečaju ne bodo mogli obnoviti ne proizvodnje ne prodaje več. Ob stečaju bi zaposleni izgubili delovna mesta, posledično z izgubo delovnih mest pa bi bila prizadeta tudi država in sicer za približno tri milijone nemških mark letno. Iz tega začaranega kroga lahko vsakdo sklepa, kako je stečaj resda zadnje, kar bi si kdo želel. Na imenovani skupini je torej, da izoblikujejo kar najboljšo rešitev, se z njo odpravijo pred stečajni senat in preprečijo najhujše. Se bo to zgodilo ali ne, bo znano v četrtek. Tekst in foto: Tatjana Polanc "Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice" Tagore Življenje je največji učitelj, ki zlasti otroke, postavi na trpko preizkušnjo življenja. Pomilovanja vredni pa so biološki starši, ki nikoli niso spoznali, da so lastnega otroka prikrajšali za največ - za starševsko ljubezen. Skrbi za otroke, ki ne živijo z naravnimi starši, je težko prevzeti. Če pa je taka mama ljubeča, potrpežljiva, razumevajoča, potem je to gotovo "Mama Bognarjeva". Daleč naokoli se sliši dober glas in prav je tako. Ko danes iščemo naj manekenko, naj političarko in še in še, pozabljamo na skromne in tople žene, ki so nudile dom mnogim otrokom, ki so bili odtrgani od družine. Taka je Frančiška Anžič z Dol. Če vprašate otroke, jo vsi poznajo. Že večkrat sem se spraševala, kateri magnet nosi v sebi, ki tako privlači mlado otroško dušo. Spregledala sem srce, vrednoto, ki jo vzdiguje nad nami povprečneži, ki jo v vsakodnevnem hitenju pozabljamo, ignoriramo. Ko sem se ob njeni 70. letnici odpravljala k njej, mi je bilo toplo pri srcu. Izhaja iz številčne družine izpod Strmca, kar osem otrok je bilo pri Kovačevi hiši. Njena mladost ni bila najlepša, neizprosen čas vojne je povzročil, da so jo kot 16-letno dekle izselili v Schwalb - Hall v Nemčijo. Vedno je znala poprijeti za delo, sprva pri neki nemški družini. V vsakem slabem je nekaj dobrega. Kasneje soji bili zaupani v varstvo trije nemški otroci. Pravi, daje bila tega že vajena, saj je kot naj starejša pazila na sedem bratov oz. sester. Ko se je 15. avgusta 1945 vrnila domov, seje zaposlila v Predilnici v Litiji. V popoldanskem času pa je pazila na otroke. Tako sta bila stanovanje in hrana zastonj. Ko so po poroki prišle na svet štiri hčere, ni pozabila na otroke, kijih njihovi biološki starši niso mogli imeti pri sebi. To so bile mamice samohranilke, ki so delale v tujini ali pa iz raznoraznih vzrokov niso mogle prevzti skrbi zanje. Takih seje od leta 1961 zvrstilo deset. Topel dom, sproščena, nežna beseda, božajoč dotik je mlade popeljal v življenje. Mnogi so danes uspešni posamezniki. Nikoli se svojega rejništva ne sramujejo, saj so pri njej našli ljubezen in varnost. Še se vračajo, pa ne le za preznike. Poznano je, daje pri takem delu pomembna vloga moža in ata je tak mož. Skupaj dopolnjujeta drug drugega, zagotavljata bogato družinsko okolje in skrbita, da so otroci zrasli v samozavestne in skrbne odrasle ljudi. Nekateri živijo in se oglašajo iz Kande, Nemčije... Mnogo otrok seje zvrstilo v njenem varstvu, ko so bili starši v službah. Ko jih je naštevala, je skrbno pazila, da ne bi koga pozabila. Štela sem le do 32, dalje ne. Še danes jih ima osem. Zanje kuha, se z njimi igra, poklepeta in to, kar je otrokom najbolj všeč, sploh se ne jezi. Pravi, da to ni potrebno, daje v vsaki otroški duši toliko leprega, daje nečimernost nas odraslih čisto odveč. Ko odrastejo in ne rabijo več njene skrbi, jim vedno za popotnico pove, da naj bodo pošteni, dobri, naj nikoli ne pridejo v spor z zakonom. Razvoj mladih ljudi ter njihov odnos do spreminjajočega sveta je odvisen od vzgoje. Ta generacija bo, ko pride njen čas, oblikovala našo prihodnost. Zato moramo ustariti okolje, ki jim bo v vzpodbudo, bo navdihujoče in jim bo nudilo podporo. Predvsem pa potrebujejo družino. Taka ja Anžičeva družina. Zakaj počenja vse to? Ne prenese, da v hiši ni otroškega živžava, kljub petim vnukom pravi, da nekaj manjka. Jaz pa menim, daje srce tisto, ki jo izdaja. Otroci potrebujejo mame, nihče ne more odvzeti topline, skrbi, vedenjskih vzorcev, ki jim jih lahko zagotovi le ona. Jožica Vrtačnik Dnevu žena na rob Govoriti danes o osmem marcu je nehvaležna naloga: eni ga zaničujejo, eni ga ne priznavajo, eni pa ob njem še vztrajamo. Toda navsezadnje je to edini praznik, ki je posvečen samo ženski. Vsi drugi prazniki so posvečeni ali moškim ali raznim mitom. Pa še v nečem se ta preznik loči od drugih - v naši državi so vsi ostali prazniki dela prosti dnevi, ta edini ženski pa je delaven. To je citat iz čudovitega govora Anice Konradijeve na proslavi, kije bila 8. marca v Delavskem domu v Trbovljah. Vse navzoče smo ji glasno pritrdile s spontanim aplavzom. Rekla sem - vse navzoče, kajti prevladovale smo ženske, le tu in tam seje našel kakšen kavalir, ki je svojo družico spremljal na proslavo in jo morda potem še kam povabil, a tudi tem se je videlo, da se s temi besedami strinjajo, čeprav morda neradi. Organizator proslave je bil občinski odbor ZZB, režija prireditve je bila zaupana Marjani Eberlinc, izvajalci pa so bili otroci iz VVO, osnovnih in glasbene šole ter plesne šole Fredi. Že na začetku se je marsikateri obiskovalki utrnila solza, ko so z odra v dvorano prišli najmlajši in razdelili nekaj šopkov pomladnega cvetja. Res ga nismo dobile vse, a želeli so, da bi bile tako lepe in tako mlade kot so rožice in to nam je zadostovalo. Glasbene, pevske, govorne in plesne točke so se prelivale v prijetno celoto, ki seje kar prekmalu končala. Preživele smo prijetno druženje in domov smo odšle obogatene z občutki zadovoljstva ob vsem kar smo videle in slišale, v želji, da se drugo leto spet vidimo. Prireditev je imela tudi humanitaren značaj, saj se je nabralo kar 20.380 tolarjev prostovoljnih prispevkov za mamograf, ki ga ravno ženske čimprej potrebujemo. Prijetno presenečene smo bile tudi nad pismom dr. Jožeta Čuka, kije zbranim poslal pozdravno pismo. Le nekaj meje motilo. Ko so se na odru predstavili avtorji in organizatorji proslave, so bile to same avtorice in organizatorice. Smo govorile same sebi? Smo prepričevale same sebe in zbirale same zase? No, morda pa bo drugo leto drugače. Za letos pa velja - iskrena zahvala in pohvala vsem, ki smo jim pripravili to lepo doživetje. Marinka Benetek Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisji-iffmnenja bralcev o življetijuin dogajanju v ZasavjiLNeftodpisanih pisem ne objavljam ojjBomna pisem jezairtfdi prostora omejena na največ SO^kaiulMttsticJJredništvo^ipridržuje pravico skrajšatftekst ali pa obj&vm daljšega, čebeejii, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino. Bukev podiralka na Brnici - odgovor II. Spoštovani gospod Vili Zaletel! Rada bi vam pojasnila nekaj stvari v zvezi z mojim člankom, ki je bil objavljen v 8. številki Zasavca na strani 8. Kot sem v članku napisala, sem Ceglarjeve obiskala v petek zvečer, zato v bližini hiše nisem mogla opaziti gradbenega materiala za sanacijo hiše. To bi si morala ogledati popoldne, ko je bil še dan in se opravičujem, ker zaradi šolskih obveznosti tega nisem storila. Pač pa sem si ogledala spalnico in opazila dve luknji - na strehi in na nasprotni strani stene, ld jo je prebila bukev. Tudi prostor je bil v nemogočem stanju -povsod ostanki lesa, vej in prahu. Glede bukve pa je tako -nisem preverjala, ali je privatna ali občinska, zapisala sem le dejstva, ki mi jih je povedal gospod Ceglar. Ni pa rekel, da mora občina popraviti spalnico, ampak da to pričakuje, kot je tudi navedeno v članku. Ker nisem bila prisotna pri delu CZ in komunalcev, tudi nisem mogla opaziti, ali so le-ti v petek samo opazovali nastalo škodo ali so delali, pač pa sem napisala izjavo gospoda Ceglarja, ki je dejal, da so samo gledali. Za konec pa še nekaj. Verjamem, da ste se ob tej nesreči zelo potrudili in naredili vse, kar je bilo v vaši moči, nenazadnje ste ponoči v snežnem neurju prišli pogledat, kaj se je zgodilo (verjetno je to tudi vaša dolžnost) in vsa pohvala velja CZ in GD. Vendar ta članek ni bil napisan z namenom, da bi hvalila delo CZ, temveč zato, da bi ljudje videli, kako hudo je, kadar se družina nepričakovano znajde v stiski. Tu ne gre za nobeno "bombastičnost" in odmevnost, kot to imenujete vi, ampak za stisko dveh brezposelnih ljudi, ki sta se znašla v tako težkem položaju. Lepo vas pozdravljam! Jerca Vučetič 0 Cvetu Gerčerju in AMG - odgovor Ker je bivši inštruktor "AMG" g. Roman Rebov smatral, da nam je bilo v prilogi Dela, dne 2. februarja, napravljeno preveč neupravičene reklame, se je odločil zadevo nekoliko "popraviti" v vašem časopisu. Kot odgovorna oseba in lastnik podjetja pa sem dolžan, da zaradi objektivnosti do bralcev podam še svoj pogled na zadevo. Leta 1990 sem ustanovil podjetje za izobraževanje voznikov motornih vozil in k sodelovanju povabil med drugim tudi bivšega inštruktorja, ki je bil zaposlen do leta 1993, ko je podjetje moral zapustiti oz. je bil iz podjetja odstranjen zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Trditev, da sem kot predavatelj cestno prometnih predpisov pri AMD "enostavno odpeljal v svojo avtošolo" kandidate, pa je naravnost smešna. Kandidati, ki se odločajo za izpit, so polnoletne osebe, ki imajo vso pravico izbirati avtošolo, kjer bodo opravljali izpit. Tudi v primeru, da je v konkurenčni avtošoli deset inštruktorjev, da zaradi zasedenosti naših ne bi mogli hitro opraviti izpitov, jim svetujemo najboljšega inštruktorja, pa čeprav v Trbovljah ali Zagorju. Bivši inštruktor si tudi jemlje pravico govoriti v imenu inštruktorja Marinka Zgonjanina ter omenja Mladina Deviča. S strokovnim delom in priljubljenostjo pri kandidatih uživata ugled, na katerega sta lahko izredno ponosna. Prav tako smo nanju ponosni tudi ostali sodelvci. V zvezi s p osojo denarja in plačo pa teče postopek pred sodiščem, kjer bom zadeve argumentiral. Prav gotovo pa tudi sam ne bi hotel delati še več kot leto dni pri delodajalcu, ki bi mi plačal še manj kot za preživetje. Res pa je, da sem mu v letu 1992 vrnil dolg in v tistem trenutku so tudi usahnile ugodnosti, ki jih je užival. Nekaj časa sem še toleriral vožnjo s službenim vozilom za vso družino, nato pa sem poleti 1993 prepovedal tudi to. Kljub prepovedi se je odpeljal na letni oddih, v blagajno pa je "pozabil" vložiti 83.900 sit, ki jih je pobral od kandidatov. Bivši inštruktor tudi ugotavlja, da honorarno zaposleni presegajo število dovoljenih ur mesečno. S številkami seveda močno pretirava, kar so bralci lahko opazili. Pozabi pa povedati, da je bilo to v letu 1993, takoj po njegovi odstranitvi. Res se nam je takoj povečalo število kandidatov in s tem ur, kar je ugotovila tudi pristojna medobčinska inšpektorica za delo in upravni organ občine. Pomanjkljivost sem nato odpravil z zaposlitvijo dveh novih inštruktorjev za nedoločen čas. Da kvaliteta gotovo ni vprašljiva, dokazuje podatek izpitne komisije Trbovlje, da smo imeli v letu 1994 povprečni uspeh na vožnji 65.46 odstotkov, to je še vse neuradni podatek, uradni bodo kmalu znani. Bivši inštruktor omenja učence osnovnih šol, ki so se prijavili za tečaj CPP in izpit. Z novo lokalno samoupravo je stari izpitni komisiji potekel mandat, nova pa še ni bila imenovana, zato so se izpiti zavlekli, čeprav smo načrtovali, da jih opravimo še pred zimskimi počitnicami. Da bi otroci opravili izpite, sem poklical izpitno komisijo Trbovlje, ki bo 21. marca 95 opravila preizkus. Zakaj izpitna komisija v Hrastniku še ni imenovana, se lahko bivši inštruktor in anonimna "zaskrbljena mamica z vplivnim možem" pozanimata pri načelniku upravne enote občine. Naj na koncu dodam še tole: skupaj z ostalimi subjekti v občini si bomo še naprej prizadevali dvigniti prometno varnost in se zavzemali za kulturnejši odnos med udeleženci v prometu. Prav gotovo ima naša avtošola kot glavni nosilec izobraževanja v občini Hrastnik pri tem nekaj zaslug. Inštruktorji s svojim strokovnim delom, kulturnim vedenjem in sposobnostjo komuniciranja morajo dajati zgled bodočim voznikom. Tisti, ki teh lastnosti ne premorejo, pač ne morejo biti inštruktorji podjetja AMG. Direktor AMG Cveto Gerčer Plaz grozi Sem redni bralec časopisa Zasavc in kar sem opazil - in ne samo jaz - grozi šolarjem in drugim občanom velika nevarnost na Prečni poti (za ponom v Zagorju). Ne vem, kdo je odgovoren za ta del poti (rudnik ali komunala), ampak kmalu bo prišel dan, ko bo kakšen šolar ali pa kdo drug, ki uporablja to pot vsak dan, obležal pod plazom, ki vsak dan bolj grozi. Enkrat so ta del poti že zaščitili, vendar je sedaj že vse zastarelo. Nekega dne se bo le odtrgalo in res se bojim, da bo še koga ali pa več ljudi, (še enkrat poudarjam) predvsem šolarjev, zasulo pod seboj. Če se ta zadeva ne bo kmalu uredila, bo najbolje, da se ta pot, po kateri hodijo predvsem šolarji, za nekaj časa povsem zapre, dokler je ne uredijo pristojni. Mislim pa, da je sicer ta pot, če bi bila urejena, najboj varna, kajti drugače bi morali hoditi mimo prometne glavne ceste. Vaš zvesti bralec, Ivan Novak, Zagorje Spoštovano uredništvo Zasavca! Vsem skupaj najprej prav lep pozdrav! Sem občasna bralka vašega časopisa in moram priznati, da imam o njem pohvalno mneneje, oz. sem ga imela vse dotlej, ko ste začeli z akcijo za izbor najprikupnejšega malčka. Po mojem mnenju to presega vse meje dobrega okusa, saj se mi zdi grozno, da že med malčki delamo selekcijo. Saj imamo že tako dovolj raznih natečajev za miss, za naj Slovenko, za naj model... Ali niso vsi otroci naše bogastvo in moramo biti nanje ponosni, ne glede na to, kakšne kodrčke in očke imajo. Sem mati enajstmesečnega sinčka, zame je najlepši in najbolj srčkan na svetu, pa mi niti na misel na pride, da bi ga dala na "javno licitacijo". Ali bodo tisti malčki, ki ne bodo zmagali, veljali za grde, čudne, nesimpatične? Uboge mame, saj veste, da bo zmagal samo eden. Boste vsaj premislile, ko boste spet slišale za podobno akcijo! Namesto najlepših malčkov izberite vrtec ali šolo z najboljšim programom, z najbolj prijaznimi vzgojiteljicami in učitelji, ki tudi po malem krojijo prihodnost naših malih sončkov. Lep pozdrav vsem in mnogo delovnih uspehov vam želi Zlata Mrak iz okolice Izlak. Odnos do okolja Zanimiva je bila oddaja na TV dne 8. marca na temo "Zelena mavrica", zlasti vsebina razprave pa tudi razpravljalci. Kot so bile v prejšnjem sistemu so tudi sedaj nevladne organizacije in društva, ki delujejo na področju varstva okolja, v zapostavljenem položaju. Osebno sem in še delujem v organizacijah in društvih kot je hortikulturno in turistično društvo. Nenehno smo razpravljali in ugotavljali probleme v ožjem (mestnem) okolju, ki zadevajo ekologijo odnosno urejenost okolja. Spoznal sem, da je društvena dejavnost neučinkovita, saj oblast ne prej ne sedaj zanje nima posluha, pa čeprav priznava njihove obče koristi. Verjetno je takšen odnos oblasti pripeljal do tega, da so nekateri okoljevarstveniki v letu 1989 ustanovili Stranko zelenih Slovenije, med katerimi je bil tudi g. Šešerko in menim, da takrat niso razmišljali o levi ali desni usmeritvi, ampak zgolj o cilju, kako ekološko gibanje napraviti učinkovitejše. Tudi osebno sem mnenja, da morajo biti predstavniki ekoloških gibanj zastopani v Državnem parlamentu in občinskih svetih. Ostaja pa vprašanje, ali tudi v koaliciji in v vladi. V letih 1991 in 1992 ko so bili Zeleni v vladi in dokaj močno zastopani v tedanji skupščini, pa vendar tudi takrat niso dosegli nekih večjih uspehov, celo očitke so morali sprejemati. "Saj ste na oblasti". Menim, da bi morali biti Zeleni vedno v opoziciji in sprotno opozarjati na probleme varstva okolja. Razumem razpravo dr. Šešerka v omenjeni TV oddaji, iz katere je velo spoznanje, da vladajoča koalicija nima preveč posluha za ekološko problematiko, kar je razvidno iz sredstev, ki jih namenja iz proračuna v ta nameni. Sem pa razočaran (še enkrat) nad izvajanjem dr. Šešerka, ker nikakor ni mogel ali hotel priznati, da so bivši zeleni poslanci v sedanji koaliciji z LDS le privesek, ki ga uporablja za svoj glasovalni stroj. Posebno sem bil ogorčen nad njegovo stalno se ponavljajočo tezo o desni opredelitvi ZelenihSlove-nije. Ne zanima me njegova osebna opredelitev, niti opredelitev g. Gošnika, ni pa sprejemljivo, da se stranka opredeljuje na osnovi ene osebe. Za Zelene Slovenije ni bistvo levica ali desnica, ampak ekološka oz. okoljevarstvena problematika. Kako lahko g. Šešerko postavlja vprašanjaJE Krško na tak način, da se bo zavzemal (ali bodo) za referendum, da se nuklearka zapre čez deset let. Ko pa je bil v vladi podpredsednik in eden vodilnih v Zelenih Slovenije, je sodeloval pri zahtevi, da se nuklearka zapre do leta 1992 oz. do 1995. Prav ta zamisel je prišla iz takratnega vodstva Zelenih Slovenije, čeprav po mojem mnenju dokaj optimistična. Ko takole razmišljam in obujam spomine o delu bivšega vodstva Zelenih Slovenije, skupaj z g. Šešerkom prillajam do spoznanja, da za nekatere ni pomembna ekologija, ampak samo kako priti na oblast in se tam obdržati, pa četudi gre za selitev iz ene v drugo stranko. Za g. Šešerka pa samo vprašanje, ali tudi piše z levico, saj izgleda, da ga desnica močno moti. Tone Ahac st., Trbovlje Odprto pismo di Janezu Drnovšku Spoštovani gospod Drnovšek! V sredo, 15. marca, smo se na skupnem sestanku zbrali predsedniki sindikatov vseh slovenskih steklarn. Pogovarjali smo se o problemih, s katerimi se srečujemo pri našem vsakdanjem delu. Izguba jugotrgov, svetovno recesijo, ki ni obšla naše panoge, smo v vseh naših podjetjih več ali manj uspešno prebrodili, predvsem na račun odrekanja, prestrukturiranja proizvodnih programov, dvigu normativov na evropsko raven, skratka vseh segmentov, tako imenovane notranje rezerve. Podatki, ki govore o povišani produktivnosti, prihrankih pri stroških, na katere lahko podjetja vplivajo, nam povedo, da je teh rezerv v podjetjih vsak dan manj. Izdelki naših steklarskih mojstrov dostojno promovirajo Slovenijo po vsem svetu, vendar vse to ni dovolj. Ker večino naših izdelkov izvozimo, se srečujemo z vse večjimi problemi zaradi politike, ki jo vlada vodi do izvoznikov. Ker po vaši izjavi ni pričakovati večje spremembe tečaja, pa od vlade zahtevamo, da prouči možnost za dodatno stimuliranje izvoza, za razbremenitev prispevkov, skratka da stori vse, kar je v njeni moči, da prepreči kolaps izvozno usmerjenih podjetij. Delo v steklarstvu je eno izmed najbolj delovno intenzivnih, s tem tudi delavci za svoje težko delo pričakujejo plače, zagotavljanje teh pa je vedno večji problem. Da niso visoke, nam pove že podatek, da smo po razvrstitvi predelovalci nekovinskih rudnin med šestdesetimi panogami na petdesetem mestu in zaostajamo 15 odstotkov za republiškim povprečjem. Predvsem pa od vlade in od vas pričakujemo in zahtevamo, da ne podležete strankarskim interesom pri sprejemanju letošnjega proračuna, saj bomo v končni fazi račun plačali davkoplačevalci -pri davku in plačah. Od vas pričakujemo, da boste naše ugotovitve, ki so vam že znane, saj se z njimi srečujejo tudi drugi izvozniki, resno preučili in sprejeli ukrepe za razrešitev le teh. Na volitve v letu 1992 sindikat s svojimi 400.000 člani ni bil pripravljen in tudi ni bistveno vplival na rezultat volitev. V kolikor pa zgoraj omenjene težave ne boste ustrezno rešili in bo prišlo do zmanjševanja plač, odpuščanja delavcev in zapiranja tovarn, vam zagotavljamo, da pri naslednjih volitvah ne bo tako. Lep pozdrav! Predsednik sindikata Steklarne Hrastnik Soniboj Knežak Predsednik sindikata Steklarne Rogaška Slatina Albin Šrimpf Predsednik sindikata steklarske šole Rogaška Slatina Janko Štefančič Predsednik sindikata Steklarne Hrpelje Bojan Čeme m Žveplov dioksid Od leta 1977, ko je Hidrometeorološki zavod vzpostavil mrežo merilnih postaj, je Zasavje v vrhu lestvice z žveplovim dioksidom in dimom najbolj onesnaženih slovenskih mest. Razloge iščejo v zasavski navezanosti na premog, bazični industriji in neugodnih meteoroloških razmerah. Močni lokalni tempetraturni obrati se pojavljajo ob mirnem in jasnem vremenu. Inverzijska zaporna plast preprečuje normalno izmenjavo zraka z višjimi plastmi, tako se škodljive snovi kopičijo v pritlehnem sloju. Mejna koncentracija (MIK) škodljive snovi v spodnjih plasteh atmosfere, ki po dosedanjih podatkih ne škoduje zdravlju, ne vpliva bistveno na počutje ljudi in nima škodljivih učinkov na rastlinstvo. I\> slovenskih predpisih je mejna vrednost za povprečno dnevno koncentracijo žveplovega dioksida 125 mikro grainov/m3, za povprečno urno koncentracijo pa 350 mikro gramov/m3. KONCENTRACIJA 502 kurilno sezono Cp |_jg/m3 Cm JJ,g/m3 HRASTNIK 1989/90 150 780 1990/91 120 390 1991/92 90 530 1992/93 65 351 1993/94 59 395 TRBOVLJE 1989/90 220 1010 1990/91 160 660 1991/92 110 490 1992/93 75 359 1993/94 89 316 ZAGORJE 1989/90 70 330 1990/91 60 230 1991/92 60 180 1992/93 63 188 1993/94 75 300 občinah poroča Radio Trbovlje, podatke dobite tudi natrboveljskemcentru zaobveščanje (telefon 985). Nenapisano pravilo je, naj se otroci in občutljivi odrasli na prostem ne zadržujejo, če koncentracija žveplovega dioksida preseže 125 mikro gramov/m3. Največje polurne koncentracije v zasavskih mestih so dosegale 600, na Dobovcu pa celo 1200 mikrogramov/m3. Težke kovine Inštitut .Jožef Štefan je zaključil projekt z naslovom Raziskave onesnaženosti zraka in okolja v Zasavju in njihovega vpliva na zdravje ljudi. Pobudniki projekta so bili zasavski zdravniki. Zaradi težav pri izvedbi zaključno poročilo Inštituta obsega le rezultate fizikalno kemijskih meritev žveplovega dioksida, dimnih delcev, kadmija, svinca in poliaromatskih ogljikovodikov v aerosolih. Odprta pa ostajajo vprašanja o posledicah visoke dolgotrajne onesnaženosti zraka, ki nedvomno vplivajo tako na zdravje Zasavčano v kot tudi vitalnost živali in rastlin terkvaliteto prsti. V aerosolih so sledili desetim različnim poliaromatskim ogljikovodikom. To je le majhen del velike množice ogljikovodikov, ki jih vsakodnevno sprejemamo, saj jih samo v vzorcu zrakas prometne ulice najdemo preko sto. Merilne naprave poliaromatskih ogljikovodikov, z izjemo naftalena, v poletnih mesecih niso zaznale, medtem ko je bila v zimskih mesecih prisotnost teh rakotvornih substanc očitna. Najbolj pogosti težki kovini v Zasavju sta kadmij in svinec. Večina kadmija se v okolje sprošča pri predelavi kovin, prozvodnji plastičnih mas. pigmentov in bakterij ter pri zgorevanju fosilnih goriv. Slednje je. skupaj z SVINEC 1991 - 1994 povprečne letne koncentracije (ng/m3) Zagorje ' 650 / 75 Trbovlje 340/ 155 Hrastnik 150/50 nekontaminirano področja 0,15/15 določilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi človek v tednu prejel največ 0,5 miligrama kadmija. Kadilci, ki dnevno pokadijo 30 do 40 cigaret, omenjeno vrednost presežejo. Svinca je v kurilni sezoni 4 do 10 krat več kot poleti. Mejna imisijska koncentracija svinca za urbana in industrijska območja Slovenije je 1000 ng/m3 (0.001 mg/m3). Iz telesa sedel sprejetega svinca izloča z urinom, del pa se nalga v kosteh. Od tod se mobilizira z alkoholom, zato pri posameznikih že nekaj kozarcev alkoholne pijače lahko povzroči akutno zastrupitev s svincem. Zaradi vpliva na hemoglobin pri ljudeh, zastrupljenih s svincem, opazimo značilno bledico. Pojavlja se svinčeni rob na dlesnih. bolečine v sklepih, slabost, suhe kolike, psihične motnje, svinčeva paraliza. Na vse vrste težkih kovin so še posebej občutljivi otroci, 'lako s svincem obremenjeni otroci slabše berejo in računajo, se težko koncentrirajo, so živčni... O zdravstvenih težavah Zasavcev, ki bi lahko bile posledica poliaromatskih ogljikovodikov in težkih kovin, študija ne govori. Izvemo pa. da tako ogljikovodiki, kot tudi kadmij in svinec, prevladujejo v manjših aerosolih. Ti so zdravju nevarnejši, saj se ne ustavljajo na dihalni poti. ampak prodirajo neposredno do pljuč. Aerosili z zdravju škodljivimi snovmi se usedajo na rastline in zgornji plast prsti. Iz zemlje jih vsrkavajo rastline ter jih vgrajuujejo v svoje tkivo. Preostali del težkih kovin se iz prsti sčasoma spere v zaloge pitne vode. Težke kovine se po prehranjevalni verigi kopičijo, kar pomeni, da jih je v živalski hrani nekajkrat več kot v rastlinski. V živalskih tkivih se najpogosteje KADMIJ (okvirne koncentracije) obdobje navišjo povprečna mesečna končen. (ng/m3) povprečno letna konc. (ng/m3) Hrastnik 1991/93 1.00 0.5/1.0 Trbovlje 1991/92 2.0/3.5 1993 1.00 Zagorje 1991/92 2.0/3.5 1993 1.00 nekontam. področja 0.15 Žveplov dioksid poškoduje migetalke bronhialne sluznice in onemogoča izločanje prašnih delcev. Pri najmlajših se akutne okvare pojavijo že pri koncentraciji 160 mikro gramov/ m3. Mnogimostanejo trajne posledice. Astmatičnih otrok je v Zasavju precej več, kolje sicer slovensko povprečje. Pojavljajo se zelo zgodnje astme - pri dveh ali treh letih. Poleg otrok so posebej ogroženi starejši ljudje in tisti, ki bolehajo zaradi bronhitisa, astme ali okvarami srca in ožilja. Ob dnevni onesnaženosti zraka v zasavskih neugodnimi vremenskimi razmerami verjetno tudi razlog, daje pozimi kadmija v zasavskem zraku 4 do 6 krat več kot poleti. Povprečne celoletne koncentracije kadmija v Zasavju so nekoliko nižje kot v velikih evropskih mestih. Kadmij se v telesu kopiči v jetrih in ledvicah. Simptomi blage zastrupitve so bolečine v očeh, draženje grla, tesnoba in glvobol. Kronična izpostavljenost kadmiju razultira v zmanjšani površini pljuč in krhkosti kosti. Obstajajo domneve, daimakadinij teratogene učinke (rojevanje prizadetih otrok). Po nalagajo v ledvicah in jetrih, zato uživanje slednjih ni več priporočljivo, kaj šele zdravo. Seveda je količina zdravju škodljivih snovi v naši hrani odvisna tako od prostora in načina prideleva hrane kot tudi od njene priprave. V rastlinah se na primer večji del svinca navadno nahaja na listni površini in ga s temeljitim pranjem lahko odstranimo. Po drugi strani pa se s svincem lahko zastrupimo že s kozarčkom žgane pijače ali portskega vina, če smo ju hranili v steklenicah iz svinčenega kristala. Natalija Vidergar Gorjup Maja lani sta v Trbovljah nastopila delo komunalna redarja. Sami začetki so bili optimistični in pričakovanja velika. Nekateri so komunalne nadzornike sprejeli z navdušenjem, da se bo končno nekaj naredilo na področju javne čistoče, spet drugi nad tem niso bili navdušeni, predvsem zaradi kazni, ki jih lahko izreče komunalni nadzornik. Danes, ko je minilo nekaj časa in je prvo navdušenje mimo, so nekoliko bolj realistični. Odlok o vzdrževanju javne čistoče, komunalni ureditvi in zunanjem izgledu je sicer napisan z dobrimi nameni, toda pooblastila, ki jih ima komunalni nadzornik so bolj skromna, je v pogovoru dejal Branko Grbec. Komunalna nadzornika lahko predvsem pišeta opozorila na komunalno podjetje, opozarjata o nepravilnostih upravljalce stanovanjskih blokov, policijo in vložita prijavo sodniku za prekrške. Večina občanov si želi, da bi bilo njihovo mesto lepo in urejeno, vse premalo pa smo sami pripravljeni storiti za to. O komunalnem redarstvu in o problemih smo se pogovarjali s trboveljskima komunalnima nadzornikomaAnko Sotler i n Brankom Grbcem. Kot komunalna redarja lahko ljudi tudi legitimirata. Kako se odzovejo na to? Legitimacija je lahko včasih neprijetna in ljudje to bolj težko sprejmejo. Če nekdo krši pravila in odloke, ga lahko zaprosiš, da ti pokaže svojo osebno izkaznico. Nekateri ljudje je nočejo pokazati in naju tudi ne jemljejo resno. Neprijetno je tudi, ker nimava nobene zaščite, čeprav formalno lahko zaprosiš za pomoč policiste, toda če je nekdo agresiven, se moraš zaščititi sam. Komunalna redarja sta v Trbovljah že od maja lani. Kako bi ocenila svoje dosedanje delo in s kakšnimi problemi se spopadata? Na žalost imava zelo malo pooblastil in sva pri ukrepanju pogosto nemočna. Če kršilce predava sodniku za prekrške, se primertako dolgorazrešuje, da že zastara. Probleme imava tudi s komunalo, ki se pogosto izgovarja, da nima dovolj denarja. Upravljalci stanovanjskih blokov ne obveščajo stanovalcev in ne skrbijo za čistočo v okolici blokov. Pred kratkim pa so tudi ukinili medobčinskega komunalnega inšpektorja, kar nama še dodatno otežuje delo. Tudi na občini nima komunalno redarstvo prave opore, da bi delo lahko potekalo tako, kot bi moralo. Upam, da bo novi župan izboljšal pogoje za delo, saj ima več posluha za ekologijo in čistočo. Na katere nepravilnosti najpogosteje opozarjata? Najpogosteje ljudje napačno parkirajo svoje avtomobile, vodijo pse na potrebo v park ali na otroško igrišče in ne skrbijo za javno čistočo. Košev za smeti je v Trbovljah premalo, neurejena so tudi plakatna mesta. Pogosto se zgodi, da ljudje pustijo star in neregistriran avtomobil na parkirišču ter ga je potrebno odstraniti. Občina bi morala urediti tudi parkirišče za avtobuse, tovornjake in počitniške prikolice. Prav tako pa je tudi premalo parkirišč za osebne avtomobile. Problematična so tudi divja odlagališča smeti, pri katerih bi morale več Odraz kulture - razbite luči v parku. psic Branko Grbec in Anka Sotler narediti krajevne skupnosti. Kako bi lahko reševali probleme čistoče v mestu? Zato je sicer zadolžena komunala. Dobro pa ta problem rešujejo v Hrastniku, kjer organizirajo javna dela in urejejo zelenice, čistijo koše in drugo. Malce bi se v Trbovljah lahko zgledovali po Hrastničanih. Prav tako so problemi z lastniki psov, ki so toliko kulturni, da bi pobirali iztrebke za svojimi psi. Upravljalci stanovanjskih blokov tudi ne vedo, da lahko prepovedo lastništvo živali v stanovanjih ali pa morajo poskrbeti za ograjen prostor, kamor bi lastniki vodili svoje pse. Kakšen je odziv ljudi na vajino delo? Na začetku sva imela veliko težav, ki nam jih še sedaj ni uspelo rešiti. Nekateri ljudje so komunalno redarstvo sprejeli z veseljem in menijo, da je potrebno skrbeti za čistočo in red v Trbovljah. Spet drugi pa so ogorčeni in imajo odpor do najinega dela. Razumljivo je, da ne moreva vsem ustreči. Premalo imava tudi pooblastil in lahko zaenkrat samo opozarjava. Kakšna je osveščenost ljudi glede javne čistoče? Žal je zavest ljudi glede tega zelo na nizki stopnji. Večina si želi, da bi bilo mesto čisto in urejeno, sami pa prav tako ne naredijo ničesar za to. Če gremo v tujino, ne mečemo smeti na tla. Doma pa mislimo, da lahko počnemo vse. Tudi zavest ljudi je v tujini na višji ravni. Seveda pa so tudi pri nas ljudje, ki jim je mar za to, v kakšnem okolju živijo. Tekst in foto: Barbra Renčof " Leta 1941, ko se je začela druga svetovna vojna, sem bila stara sedem let in bi morala začeti hoditi v šolo. Toda jeseni leta 1941 se šolsko leto na Bučki ni začelo," je dejala prof. Ivica Žnidaršič, izgnanka v Nemčijo, bivša predsednica Rdečega križa Slovenije v pokoju in predsednica Komisije za socialno zdravstvena vprašanja in odškodnino pri Društvu izgnancev Slovenije. Kdaj in kam so vas izgnali? Našo družino so Nemci izgnali 4. novembra 1941 iz vasi Bučka na Dolenjskem. Poleg kmetije, s katero se je ukvarjal oče, je imela mama že od leta 1920 ugledno trgovino. Ni nam bilo lahko vse to zapustiti. Nemci so nas, in čez nekaj dni tudi ostale krajane, odgnali v grad Rajhenburg, od tu pa v nemško taborišče Erfurt in nato v taborišča Apolda, Blankenburg, Bamberg in Rudolstadt. Mama, oče, brat in sestre so morali vsak dan hoditi na težko prisilno delo, mlajši otroci pa smo bili prepuščeni lagerskim paznicam in "torturi lagerfiretjev". Kakšno je bilo življenje v izgnanstvu? Starši so delali od jutra do večera in ko so prišli utrujeni domov, se z otroki niso mogli veliko ukvarjati. Čeprav sama še nisem bila stara niti deset let, sem skrbela, kolikor je bilo v tistih razmerah mogoče, za mlajšega bratca in sestrico. V izgnanskih taboriščih smo bili otroci neprestano podvrženi stresnim situacijam: nismo mogli biti s starši, bili smo lačni, pogradi so bili polni stenic, posteljnine pa ni bilo. Še sreča, da smo prišli od doma dobro oblečeni in obuti. Najhuje je bilo prenašati nemško poniževanje. Sovražili so nas kot Žide. Za nemške naciste smo bili ciganski otroci, katerih so se hoteli ob prvi priliki znebiti. Če bi nacizem zmagal, bi bili Slovenci lahko le hlapci nemškim nadljudem. Ali bolečine ob izgubi doma v mladosti vplivajo na izoblikovanje človekove osebnosti? Naj povem, kaj je o tem napisal psihiater dr. Janko Kostnapfel ob desetdnevni vojni leta 1991, ki jo s tem, kar smo podoživljali mi kot otroci, ne moremo niti primerjati: "Če kaj razumem psihodinamiko človeka, potem lahko rečem, da je vzdušje negotovosti in napetosti ravno za otroke porazno. Pri tem niso izvzeti niti otročički, stari dve ali tri leta in tudi ne dojenčki... Tako si dovolim prerokovati, da bodo otroci fenomen letalskega napada nosili s seboj v življenju kot hudino." Medicinska znanost je dala dovolj trdne dokaze, da imajo predvsem otroci, ki so otroštvo preživeli v nenormalnih okoliščinah koncentracij skih taborišč, izgnanskih taborišč, vse življenj e motnje. Raznedolgotrajne stresne situacije so bile za otroke v izgnanstvu velika telesna in psihična preobremenitev. Zato ni naključje, da so v Oslu leta 1987 ustanovili poseben mednarodni medicinski center, ki zbira in analizira informacije o psihosocialnih posledicah in posttraumatskih stresnih motnjah zaradi posledic vojne, internacije, bivanja v izgnanskih taboriščih in ujetništvu. Je tudi Slovenija postala članica tega centra? Še ne. Že leta 1992 smo v pisni obliki in neposredno ob razgovorih s pristojnim ministrstvom vlade Republike Slovenije predlagali, da bi tudi Slovenija postala članica tegacentra, da Lager v Rudolstadtu, v katerem so bili Slovenci, med njimi tudi družina Žnidaršič iz Bučke. bi sena ta način tudi naše invalidske komisije seznanile z ugotovitvami tega centra in upoštevale najnovejše dosežke medicinske znanosti v zvezi z vplivom vojnih dogodkov na telesno in fizično zdravje žrtev vojnega nasilja. Kakšno je bilo vaše življenje po vrnitvi iz izgnanstva? Domov na Bučko smo se vrnili sredi julija 1945. Hiša je bila popolnoma izropana, prav tako tudi gospodarsko poslopje. Ničesar nismo imeli. Pomoči s strani države ni bilo. Ljudje, ki so prišli na Krajevni ljudski odbor od drugod in niso bili v izgnanstvu, nam niso bili naklonjeni, dajali so vtis, kot da niso pričakovali, da se bomo sploh še kdaj vrnili. Mama je prodala vinograd, gozd in travnik, daje lahko obnovila trgovino, misleč, da nas bo tako lažje šolala, vendar soji po dveh letih trgovino odvzeli. Po letu 1948 privatnih trgovin ni smelo več biti. Kakšno razočaranje je to bilo za nas: leta 1941 smo vse izgubili zaradi Nemcev, leta 1948 pa zaradi samovolje domače oblasti. So bile kakšne možnosti za šolanje v izgnanstvu? Ne, šele po vrnitvi sem šla z enajstimi leti v prvi razred, nato sem preskočila v drugega in m na Bučki sem končala četrti razred. Več možnosti šolanja pa v domačem kraju ni bilo. Nato sem šla v nižjo gimnazijo, ki je bila v Krškem, okrog dvajset kilometrov od Bučke. Po nižji gimnaziji sem končala učiteljišče v Novem mestu. Vpisala sem se tudi na pedagoško akademijo in diplomirala iz zgodovine in zemljepisa, vendar teh predmetov nisem nikoli poučevala, ker sem se takoj, ko sem diplomirala, zaposlila na Rdečem križu Slovenije. Ob delu sem potem končala še fakulteto za industrijsko pedagogiko v sosednji republiki, ker tega predmeta na naši fakulteti ni bilo. Ali je to, da ste se odločili delati v Rdečem križu, kaj povezano z vašimi težkimi izkušnjami med vojno? Prav gotovo. To je organizacija, ki jo spoštujejo vsi ljudje sveta. Namenjena je ljudem v najhujših stiskah, zlasti v vojni. Mislim, da sem prek dela v tej organizaciji lahko pomagala mnogim ljudem, ki jim življenje ni bilo naklonjeno in so se obračali na našo organizacijo. Malo je primerov, kjer bi se znak Rdečega križa tako malo upošteval in toliko zlorabljal, kot je to bilo v vojni na Hrvaškem in vseskozi v Bosni. Nerazumljivo je, zakaj ni protestov v zvezi s kršitvami ženevskih konvencij. Zakaj ste se odločili delovati v društvu izgnancev Slovenije? Društvo izgnancev Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1991. Kmalu po ustanovitvi sem dala pobudo, da se pri društvu imenuje tudi Komisija za socialno - zdravstvena vprašanja in odškodnino. V društvu so me zaprosili, naj bi to komisijo tudi vodila. Funkcijo sem sprejela, ker semmislila, dabo trajala leto ali dve. Nisem pričakovala, da bo naš boj trajal tako dolgo. Seveda pa sem se s to problematiko ukvarjala tudi že prej. V društvu sem se odločila delati tudi zato, ker je društvo brez vsake strokovne službe in sredstev, pripraviti pa je bilo treba veliko gradiva in argumentov za uveljavljanjepravic. Kaj ste v tej smeri že storili? V Društvu izgnancev Slovenije smo pripravili vrsto podatkov in argumentov za uveljavljanje vprašanj vojne odškodnine. Pomagali smo oblikovati strokovna gradiva za obravnavo na Medresorski komisiji vlade Republike Slovenije za obravnavo vprašanj vojne odškodnine. To komisijo je vlada ustanovila 1. oktobra 1992. Dali smo vrsto pobud za oblikovanje zakonov za popravo naših krivic in uveljavljanj e pravic slo venskim izgnancem 1941 - 1945, ukradenim otrokom in nekaterim drugim žrtvam vojnega nasilja. Tako smo že novembra 1992 uspeli, daje bilo v zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij zapisano, da se mora formirati sklad za poplačilo vojne odškodnine. V teh dneh je v parlamentu predlog zakonao uporabi kupnine, v katerem vlada predlaga, da se za sklad za poplačilo vojne odškodnine nameni le 6 odstotkov kupnine. V Društvu izgnancev se s tem predlogom ne strinjamo in menimo, da bi morali v sklad za poplačilo vojne odškodnine dati vsaj 10 odstotkov kupnine. Drugi pomemben zakon pa je predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja. Po tem zakonu naj bi tudi slovenski izgnanci 1941 -1945 uveljavili posebne zdravstvene, socialne in pokojninske pravice. Prav sedaj na marčevski seji poslanci drugič obravnavajo ta zakon, ki naj bi bil sprejet v mesecu aprilu oz. maju 1995. Kaj bi vlada po vašem mnenju pri teh zakonih še morala upoštevati? V ta zakon bi morali vklj učiti vsaj še pravico do popolnega zdravstvenega varstva ter pravico do poplačila vojne odškodnine. Zelo smo bili začudeni, daje vlada predlagala, da se iz zakona črta pravica do priznavanja posebne dobe in možnosti upokojevanja pod ugodnimi pogoji tudi za žrtve, ki so bile v času nasilnih dejanj mlajše od 15 let. To je v organizacijah DIS povzročilo veliko negodovanja in nezadovoljstva. Tudi iz krajevnih organizacij Zasavja so napisali pismo predsedniku vlade Republike Slovenije dr. Janezu Drnovšku, naj vlada umakne svoje amandmaje k 13. in 14. členu predloga zakona o žrtvah vojnega nasilja. V planu Državnega zbora za mesec maj 1995 je vključena tudi prva obravnava predloga zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine. V tem zakonu bo določena vrsta in višina odškodnine in postopek za uveljavitev pravice do vojne odškodnine. Koliko je izgnancev in društev v Sloveniji? Predvidevamo, daje živih še okrog 23.000 Slovencev od 62.000 izgnanih leta 1941. V Društvu izgnancev Slovenije je včlanjenih 18.275, ki se povezujejo v devetinsedemdesetih krajevnih organizacijah. Delujejo povsem na prostovoljni osnovi. Nekateri darujejo veliko časa in znanja za uveljavljanje pravic prvim civilnim žrtvam nacizma, kamor nedvomno sodijo slovenski izgnanci 1941 -1945. Kako ocenjujete delo zasavskih organizacij DIS? Krajevne organizacije DIS v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Podkumu in drugod po Sloveniji so zelo dobro organiziranem aktivne. Iz teh organizacij prihaja veliko pobud ne le v organe DIS, ampak tudi na vladne organe. Pokojni Rudi Matko je tudi veliko pisal v časopise, bil je med iniciativnimi člani upravnega odbora DIS in aktiven član vKorni-siji za socialno zdravstvena vprašanja in odškodnino pri DIS. Pogrešamo ga. Kako sedaj živite in kakšne imate načrte v prihodnosti? Sedaj končujem obširen elaborat o popisu vojne škode leta 1945 in 1946 ter na Primorskem leta 1948. Intenzivno zbiram tudi podatke o tragediji izgona prebivalcev Bučke in devetih okoliških vasi. Kljub temu, da sedaj ne sodelujem aktivno v organizaciji RK, pripravljam precej obširno zgodovino RK na Slovenskem. V zbiranje tega gradivaje bilo vloženega precej časa od mojih več kot trideset let dela v Rdečem križu. Katja Božič Družina Martina Žnidaršiča iz Bučke. Po Valvasorjevi poti Zasavsko društvo organizatorjev dela Čemšenik- Turistično društvo Čemšenik bo na prvo pomladno soboto, 25. marca, organiziralo že 3. množični pohod po Valvasorjevi poti od Izlak do Čemšenika. Start bo pri Valvasorjevi kapeli na Izlakah od 7. do 9. ure, kjer bodo pohodniki lahko kupili in žigosali pohodniške dnevnike. Pot je dolga 15 km, je označena in teče predvsem po gozdnih in travniških poteh in nudi slikovit razgled. Na kontrolnih postajah Gamberk, Gunet, Sv. Primož bodo pohodniki lahko žigosali pohodniške dnevnike in se okrepčali z domačimi jedmi in pijačami. Organizatorji predvidevajo zaljuček pohoda ob 13. uri in sicer pri Mejč nad Čemšenikom, kjer je tudi zadnja kontrolna postaja. Od tu bodo pohodniki lahko nadaljevali pot proti Izlakam (še približno 5 km ), ali pa se bodo v dolino vrnili z organiziranim prevozom. Turistično društvo Čemšenik vas torej vabi, da preživite prvo pomladno soboto v lepem naravnem okolju Čemšenika, kjer je Valvasor dobil navdih za raziskovanje narave, gradov in življenja ljudi. T.N, Pred petimi leti so diplomanti za organizacijske vede iz Kranja ustanovili društvo zasavskih organizatorjev dela. V društvo, ki ima sedež v Medijskih Toplicah na Izlakah, je vključenih okrog 50 članov. Člani ne zapirajo vrat tudi mlajšim diplomantom, ki so zaključili prvo ali drugostopenjski študij proizvodnje, kadrovsko izobraževalne ali računalniške usmeritve. Društvo vodi predsednik Marjan Palčil ob pomoči sekretarja in izvršnega odbora. Člani vsako leto sprejmejo dokaj zahteven program dela in organizirajo debatne izobraževalne večere in dvakrat letno strokovne seminarje. V petek bo v Medijskih Toplicah zanimiv seminar na temo Operativni menedžment v podjetjih. Predavatelji bodo profesorji s Fakultete za organizacijske vede iz Kranja in sicer dekan dr. Jože Florjančič, dr. Jože Jesenko in dr. Radovan Andrejčič. Vsi trije so poznani kot izkušeni strokovnjaki in ne samo predavatelji. Seminar je namenjen direktorjem, vodstvenim delavcem in članom društva iz Zasavja in okolice. Vojka Povše Krasnik Društvo gojiteljev malih živali Trbovlje-Člani DGMŽ Trbovlje so razstavljali tudi na razstavi severovzhodne regije v Mariboru in na 4. državni razstavi v Celju. To sodelovanje ocenjujejo kot zelo uspešno tako po rezultatih kot tudi po svojem prispevku, saj so člani društva pomagali pri postavitvi razstavnega prostora in pri prodaji živali. Udeležili so se tudi občnega zbora DGMŽ Kamnik, kjer so člani prejeli pokale, predvsem pa se jim zdi pomembna izmenjava izkušenj in upajo, da bo to sodelovanje postalo tradicionalno, kar bi bilo po njihovem prepričanju v prid kvalitetnejši vzreji in morda tudi povečanju števila različnih pasem. Upajo, da bodo tudi v letošnjem letu dosegli glavni cilj vsakega gojitelja - kvalitetnrf in humana vzreja. Njihova velika želja pa je, da bi se mednje vključilo čim več mladih, in naj te vrstice izzvenijo tudi kot povabilo za pridružitev k rejcem malih živali. Marinka Benetek Zbor slovenskih planincev V soboto dopoldan se bodo v veliki dvorani ČZP Delo v Ljubljani zbrali na skupščini Planinske zveze Slovenije delegati vseh. slovenskih planinskih društev. V preteklem letujebilo vanjo vključenih 196 planinskih društev s skupno 84.182 članov - mlajših in starejših. V letu 1994 je bilo za 4 odstodke manj članov kot leta 1993. Na skupščini bodo pregledali opravljeno delo v preteklem obdobju. Govorili bodo o delu upravnega odbora, delu komisije za alpinizem, komisije za športno plezanje, komisije za odprave v tuja gorstva, mladinske komisije, komisije za vzgojo in izobraževanje, gospodarske komisije, komisije za pota, komisije za varstvo gorske narave, založniškega odbora, gorske reševalne službe, svoje pa bo poročal tudi nadzorni odbor. Tudi v planinski organizaciji je odprtih precej vprašanj v zvezi z lastnino zemljišč in planinskih domov ter gozdov. Razumljivo je, da bo precej razprav tudi o financah. Od teh pa je odvisno delo in dejavnost marsikakšnega društva ali oragnizacije, tako tudi planinske, čeravno prav planinski delavci opravijo večino del prostovoljno. Zimski pohod na Porozen jj Trbovlje- Planinsko društvo Trbovlje pripravlja zimski izlet na c Porezen, ki bo to nedeljo. Vrh Porezna (1622 m) je gol in prostoren. $ Na njem stoji spomenik padlim borcem v zadnji vojni. Dostopi na c Porezen so iz Cerknega čez Poče in iz Podbrda na Petrovo brdo. 5 T.L. CQ Večerna rosa Večini prebivalcev v Revirjih pa tudi drugod je znano, da so društva upokojencev v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku že pred dvema letoma pričela zbirati pesmi svojih članov upokojencev z namenom, da jih v skupni pesniški zbirki povežejo v izdajo. Pobudo za to zbirko je dal Lojze Zupan, predsednik zagorskih upokojencev, ki je tudi sam pesnik. Vsa tri društva so imenovala uredniški odbor, ki so ga sestavljali: za DU Zagorje Lojze Zupan in Maridi Cerkovnik, za DU Trbovlje Florjan Plevnik in Tine Lenarčič terzaDU Hrastnik Adolf Laznik in Lado Debelak. Izbor del je opravil prof. Nande Razboršek, ki je odbrane pesmi tudi lektoriral, pa tudi zasnoval opremo za zbirko. Pri pripravljanju gradiva za tiskamo je sodeloval KC Delavski dom Zagorje ob Savi. Delo uredniškega odbora, kakor tudi ostalih sodelavcev je bilo kronano z uspehom. Knjiga z naslovom Večerna rosa je natisnjena in bo v naslednjih dneh predstavljena javnosti v Revirjih. Natisnjena je v 800 izvodih. Od teh dobi DU Zagorje 300, DU Trbovlje tudi 300 in DU Hrastnik 200 izvodov. Tudi prodajna cena najbrž ne bo pretirana, ker so izdajatelji poskrbeli za reklamni vložek. V zbirki je objavljenih 177 pesmi, ki jih je napisalo 25 avtorjev. Zbirka predstavlja lep prispevek revirskih upokojencev k slovenski pesniški ustvarjalnosti. T.L. Šahisti Sevnice najboljši Po programu športnih tekmovanj upokojencev iz zasavsko posavske regije je bilo prvo na vrsti tekmovanje upokojencev -šahistov. Potekalo je v soboto, 11. marca v Sevnici v organizaciji tamkajšnjega društva upokojencev. Tekmovanjasejeudelažilo šest ekip s štirimi člani. Zmagala je Sevnica pred Hrastnikom in Trbovljami, četrto je bilo Krško, pete Radeče in šesto Senovo. T.L. pomočjo raznih sponzorjev dograjuje nadzidani del klubskih prostorov. T.L. Priznanja Trbovlje- Na občnem zboru Planinskega društva Trbovlje prejšnji petek so bila podeljena razna priznanja, častni znaki in zahvale. Med prejemniki priznanj je tudi 17 upokojencev -planincev. Priznanje je prejelo 10 planincev - upokojencev, ki so se udeležili 50 in več izletov te skupine, 7 priznanj pa je bilo podeljenih tistim, ki so se udeležili 20 ali več izletov. Priznanja sta podelili skupno Planinsko društvo Trbovlje in Društvo upokojencev T rbovlje. T.L Tekmovanje v streljanju Po sprejetem programu športnih tekmovanj v okviru društev upokojencev zasavsko posavske regije za letošnje leto bo v sojpotood 9. ure dalje potekalo tekmovanje prijavljenih tričlanskih ekip (z eno rezervo) v Zagorju, v organizaciji Društev upokojencev Zagorje. Za to tekmovanje so se prijavile ekipe DU Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Senovo in Krško. Tekmovalci upokojenci se bodo pomerili v streljanju z zračno puško, T.L. Ženski pevski zbor v Cementarni Za 8. marca je Ženski pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje pripravil prijeten koncert priljubljenih slovenskih narodnih in umetnih pesmi v prostorih Cementarne Trbovlje. Koncertni nastop je vodila zborovodkinja Nanda Guček. Koncert je bil namenjen članicam tega podjetja ob njihovem prazniku. T.L. Člani šahovske sekcije DUT Trbovlje. Klub upokojencev Trbovlje- Izvršni odbor Društva upokojencev Trbovlje je prejšnji teden obrvnaval zaključni račun DUT -a za leto 1994. Poslovanje je potekalo pozitivno in preostala sredstva po ZR so razporedili za potrebe društva. Na seji so obravnavali tudi poslovanje kluba z gostiščem. Sklenili so, da so klubski prostori namenjeni le članom DUT, ne pa tudi ostalim gostom. Izvršni odbor pa se je pohvalno izrazil o delu gradbenega odbora, ki s Ves problem bi lahko opredelili kot vprašanje, kako ga vtakniti. Luknjica je majhna. No, zadeti je vseeno težko, vendar pa noter velikokrat ne gre in ne gre. Za vajene ženske, ki imajo izkušnje, ni potrebna niti svetloba, za začetnike pa je zaželjena razsvetljava. Predpogoj je namreč videti, saj so resnično le dolgotrajne izkušnje tiste, ki zagotavljajo, da gre z lahkoto tudi na pamet. Vsekakor ni preprosto, kajti luknjica je majhna in se rada izmika, tisto kar gre noter pa je še manjše. Ko se učimo, delamo počasi. Ko je luknjica blizu, je treba ob pravem času in z občutkom poriniti. Z grobostjo ne velja poskušati. Če ne gre, pomaga slinjenje. Slina dela čudeže. Spretne ženske to opravijo na moč elegantno. Jasno je tudi, da mora biti stvar primemo dolga. Če je predolga, se hitro povesi, če je prekratka, so še tako spretni prsti nezadostni. Velja biti pozoren, da se zadeva ne iztakne, saj j e treba celoten postopek začeti znova. Da, znova je potrebno pripraviti sukanec, ga vdeti skozi šivan kino uho in.... Franc Zorčič iz glasila Jesen življenja V Zasavju smo že četrt leta bogatejši za še eno umetniško skupino. V okviru Kulturnega društva Svoboda Elektroelement Izlake je konec oktobra nastala lutkovna skupina Šviga - švaga. Pobudnica za njen nastanek je bila Irena Ule. Lutkovna skupina je na Izlakah že delovala, vendar pred približno 10 leti. Novo lutkovno skupino sestavlja šest ljubiteljic otrok in igranja Jana Strehar, Joži Cegler, Katja Kos, Nevenka Kos, Mojca Kovačič- ki je sodelovala že v prejšnji zasedbi -in režiserka igrice Mucolin in volk Irena Ule. Na robu zelene jase stoji hišica. Ta hišica je Mucin dom. Pred hišico stoji visok hrast. Na hrastu je gugalnica, v kateri spi Mačica Tačica... Kako se vam je porodila ideja? IrenaUle: Pogrešali smo nekaj za otroke, za odrasle se že naštudira kakšna igra, za otroke pa v Zasavju dejansko ni nič. Skušale smo nekaj ponuditi našim otrokom, pri nas, ne da jih moramo vedno voditi v Ljubljano. Ali ni pri nas nobene lutkovne skupine? Ne, razen v vrtcih vzgojiteljice improvizirajo, v Trbovljah celo same izdelujejo lutke. Zelo dobralutkovna skupina deluje v Litiji. Take ljubiteljske skupine kot smo me, pa v Zasavju ni. Ste imele kakšne težave pri ustanovitvi skupine? Tu ni bilo nobenih večjih problemov, ker tudi sicer delam v izlaškem Kulturnem dmštvu. Poklicala sem tiste, ki so zato postavljeni. Zelo so bili navdušeni in pripravljeni za pomoč s sredstvi in prostorom za vadbo - v Kulturnem domu na Izlakah. Najvišji strošek so bile lutke. lil.in...........lili Kje vse ste že nastopile? Odločile smo se, da se bomo predstavljale predvsem po šolah. Obiskale smo že izlaško in kisovško OŠ, bile smo v Čemšeniku. Pečah, na Mlinšah. Danes (14. marca) - na OŠ dr. Slavka Gruma smo nastopile že šestič. Kako vas sprejema publika? Mislim, daje bil odziv precejšen, čeprav je res, da lutke pri nas še ne živijo. Mnogi menijo, da so lutke le za otroke, kar pa še zdaleč ne drži. Zagotovo vas težijo kakšni problemi? Postavlja se vprašanje, ali sploh nadaljevati, ker ni tako velikega obiska. Namreč skoraj vse smo zaposlene, enaje študentka, inker večinomaigramo po šolah v dopoldanskem času, so problemi z odsotnostjo z dela. In še. naše delo je res ljubiteljsko, tako da z minimalnim prispevkom krijemo le lastne stroške. In v prihodnje? Načrtujemo, da bi posnele video kaseto, žal je tudi to povezano z visokimi stroški. Poiskati bo treba sponzorje, zavedamo pa se tudi, da se bodo morale prej uveljaviti. Ne zamudite njihove predstave v Podkumu v nedeljo, 26. marca ob 11. uri. Konec tega meseca bodo nastopile v zagorskem Delavskem domu za vrtce. Predstavile pase bodo tudi v četrtek, 23. marca ob 12. uri v ___________________ trboveljskemDelavskemdomu.kjer bo področno srečanje mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin Zasavja. Tekst in foto: Denisa Huber a miniranje. Lutka jc tridimenzionalna, zato jc tudi prostor Zakaj ste se odločili za prav to igrico? Otrokoma sem brala pravljico in opazila, dajo spremljataz odprtimi usti, večkrat sem jo morala tudi ponoviti. Tako se mi je porodila ideja, da bi bilo dobro, če bi to videli in slišali še drugi otroci. So vam vaje in priprave vzele veliko časa? V ečinoma smo lahko vadile zvečer od osmih do polnoči. Potrebno je bilo narediti oder in sceno. Za oder je poskrbel Ivan Ule, sceno pa je pripravil Zagorjan Jani Skok (hišnik na OŠ Medijske Toplice). Dejal je - za otroke vse - in s sceno (ki se zamenja štirikrat) ustvaril pravo pravljično vzdušje, ki ugaja otrokom, da se z igrico z lahkoto poistovetijo. Lutke pa je izdelal Ljubljančan Jože Zajc. Stalni prostor za dve zbirki v muzeju Trbovlje-V Revirskem muzeju ljudske revolucije v Trbovljah se pripravljajo na ureditev in otvoritev dveh stalnih zbirk dveh zasavskih umetnikov. Govor je o stalni zbirki kiparja Stojana Batiča in pokojnega slikarja Leopolda Hočevarja. Zaključena je faza gradbenih del na podstrešnem delu muzeja, kjer bo pripravljen nov razstavni prostor za kiparsko zbirko Stojana Batipa in salona poimenovanega po njem. Obenem bomo dobili nove prostore za stalno zbirko Leopolda Hočevarja. V njem bodo visele slike, ki jih je muzeju podarila vdova slikarja, prostor bo poimenovan po njem kot Hočevarjev salon. Priprave zaotvoritev te razstave, ki bo po vsej verjetnosti jeseni, že tečejo. Zbran je ves material in slike za monografijo Leopolda Hočevarja, ki bo izšla istočasno zotvoritvijo obeh stalnih zbirk. S tem bodo osrednji del razstavnih prostorov lahko namenili za ostale razstave. Rudi Špan ZABELiO rr^r Uspešni trboveljski in ftejšnjo nedeljo s« v Ljubljani sklenili 24. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Potekalo je devet dni. nanjemsosodclovah uidi »venci nižjih gtašbenih M iz treh zasavskih občin. Tokrat so w pomerili »čehti in njihovi mentorji naslednjih zvrsti: klavir, blokfiavto. klarinet, ob»u fagot, m komorne lupine s lilM* tekmujejo v|ifj:fetfegg nji, krp po starpstirpcjefpe via^ učenci do 10 let slarosli; i.h - učenci do 12 let; I.c - licenci do 15. let. V tej prvi kategoriji je tekmovalo 97 učencev glasbenih ■j; . Ocen jeSalajib je tričlanska; žitija. IfŠiiš: tz Zasavja je sodelovalo 6 pianistov (4 iz Trbovelj m 2 r/ Hrastflika),41'lavtmi (en b Hrastnika itj 3 iz Zagorja), 2 klariftcttstn (h Trbovelj in Zagorja) in ena komorna skupiaa s trobili iz. Trbovelj. Mladi glasbeniki iz Zasavju so se preseiuljivo lepo (.ulmzitii. 1. nagrado ti je s kltirmtom v l.c kaicgoriji priigral Dominik Hribovšeks koi epelitorko Ido Vin iu mentorjem Jožetom Kotarjem iz trboveljske glasbeoešole.2, mtgradopa v isti kategorij t Gregor Troha ob spremljavi Slavi Giegl in pod mentorstvom Marjana Grošlja iz zagorske glasbene šole. Pri igtaii|ii - iU\ t" pa w mladi Zagojjani dosegli na-stednji ttbpeh; iz razreda Mateja Zupana sta tekmo valaTanja Repe, kijev La kategoriji dosegla 3, mesu. ter Marko Zupan, kije v i.c kategoriji zasedel 1. mesto. Iz razreda Nataše Burger je tekmovala Anja Brglez v 1 .h in dobila 3. nagrado. Vse trije spremljala Slavi Gregl. _ ^ ^ .... To so nedvomno laskavi rezultati mladih Zasavčanov na :;:E|š|jiiii5||ttijenimi 24i fekino Vanju iv1 Bf žavnernmert Iti rn ; m šoke posebej izstopali učenci GŠ^igrirje. So tudi potrditev sedanje - za Milan Vidic usmeritve vseh treh zasavskih glasbenih šol, obenem pa napotek za vnaprej: Hrastnik Ni bila peta, bila je deveta je bila v ponedeljek 20. marca zadnja abonmajska predstava v letošnjem letu. Primorsko dramsko gledališče je pripravilo komedijo Alda Nikolaja, najbolj znanega in popularnega sodobnega komediografa v Italiji. Mlada režiserka Katja Pegan je z igralci -Jože Horvat, Mira Lape Vujičič, Janez Starina - ustvarila šaljivo, lahkotno in hkrati grozlj ivo komedi-jo o ljubezenskem trikotniku. Zgodbi o Evi, Marinu in Brunu so se gledalci nasmejali, malcepa so se z njo tudi identificirali. Zanimiv je bil tudi gledališki list PDG Nova Gorica, ki so gapopestrili z grozljivo strastnimi slikanicami avtorja Branka Drekonje. Premiera te predstave je bila 15. decembra 94. V Domu starejših občanov je bila ob dnevu žena prireditev, ki so jo popestrili MoPZ Svoboda U in gojenci hrastniške Glasbene šole. F. M., J.V. Trbovlje V okviru kulturnih prireditev, ki jih je pripravila ZKO za letošnji marec, je v četrtek, 16. marca v DD nastopila Folklorna skupina Javorje iz Šmartnega pri Litiji, ki letos praznuje 150 letdelovanja. V okviru plesno glasbene prireditve so se gostje predstavili s slovenskimi ljudskimi pesmimi in plesi. V prostorih Tobačnega muzej a vTobačni tovarni v Ljubljani so 16. marcaodprli skupinsko razstavo del slikarj e v J aneza Kneza, Miša Kneza, NikolajaBeera, Marjana Skumavca in Milana Razborška. Na ogled so postavili dela, ki so jih slikarji ustvarili v likovni koloniji TL95 na Otočcu na temo ženskega akta. Ob otvoritvi je v kulturnem programu nastopil Lado Jakša. Trboveljski rojak akademski slikar Jože Ciuha, ki živi in ustvarja deloma v Ljubljani, v glavnem pav tujini (zlasti Parizu), je sredi marca postavil samostojno slikarsko razstavo v Neue Galerie v avstrijskem Linzu. Tamkajšnjem občinstvu se predstavlja z retrospektivo del, ki jih je ustvaril v zadnjem desetletju. Razstava bo odprta do 23. aprila. Še pred to razstavo je januarja letos razstavljal v avstrijskem Gradzu v Kunstlerhausu, po razstavi v Linzu pa bo razstavljal še v Salzburgu, Berlinu, Seulu. V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja so v prvi polovici marca postavili na ogled likovna dela učencev OŠ Alojza Hohkrauta iz Trbovelj. Obiskovalec si lahko ogleda preko 50 del, ki so jih v različnih risarskih tehnikah izdelali učenci te šole. Posebej so na panoju razstavljena dela petošolcev iz računalniškega projekta Petra, in posebej dela - ilustracije, ki sojih izdelali na pravlj ico Mavrična ribica. T.L. Zagorje V dvorani kulturnega doma v Kisovcuje 17. marcaDPD Svoboda iz Kisovca organizirala kulturno prireditev, na kateri so nastopili: otroški PZ OŠ iz Kisovca pod vodstvom Florjane Lavrini, Matej Fele s harmoniko, Manca Prašnikar s prečno flavto, Sašo Piskar na synthesizerju, dekliški PZ Decolores pod vodstvom Nike Lavrini ter Urška Motoh s kitaro. Po kulturni prireditvi je bil občni zbor DPD Svobode. Na Izlakah je v soboto KD Svoboda ETI Izlake premierno uprizorilo komedijo Dve nevesti avtorja Cvetka Golarja. Prijetna komedija iz nekdanjega kmečkega življenjaje zvabila ogromno gledalcev, tako daje bila dvorana nabito polna. Gledališčniki načrtujejo za v prihodnje več gostovanj. V petek, 24. marca ob 20. uri bo v Stekleni dvorani Delavskega doma koncert Pihalnega orkestra Svea, z naslovom V pomlad s pihalnim orkestrom Svea. Koncert bo dirigiral Drago Brvar. Nastopili bodo tudi gostje. Vstopnino - 200 tolarjev bodo namenili za mamograf. D.H. Litija Kresniška dekleta in žene so v soboto pripravile jubilejni koncert, saj že 15 let prepevajo v domačem zboru, pripravile jubilejni koncert. Zbor j e trinaj st let vodil Franc J ančar, zadnj i dve leti pa ga vodi Jože Eržen, ml. Kresniška dvorana že dolgo ni bila tako polna. S tem so krajani pokazali pevkam, da jih spoštujejo in se jim z obiskom zahvaljujejo za trud in številne nastope v petnajstih letih. Koncert je bil razdeljen v tri dele: v prvem je nastopil ŽPZ, v drugem Godalni ansambel iz Lj ubljane, tretji del pa je bil skupen. ZKOS je ob jubileju tudi nagradila najbolj zveste pevke z Gallusovimi prizanji. Zlato Gallusovo značko je prejela Marija Kopač, srebrno Jože Eržen, Danica Hautman, Pavla Šinkovec, Darka Vidic in Lidija Vidic. V okviru glasbenih večerov na gradu Gogenšperk je bil v petek, 17. marca, koncert v izvedbi Ljubljanskega kvarteta klarinetov. Šmarski PZ Fantje od fare je v soboto, 18. marca, nastopil v domačem kulturnem domu z glasbeno prireditvijo Fantje pod lipo. Iz bogate zakladnice slovenskih pesmi in običajev so izbrskali tiste, zakatere bi bilo škoda, da bi šlevpozabo. Večerje popestril tudi godec Poglajen iz Kostrevnice na frajtonarici. Igralna ura in ura pravljic sta bili v običajnem torkovem terminu v litijski in šmarski knjižnici 21. marca. Tokrat so čestitke za matere izdelovali v Šmartnem, v Litiji pa so otroci poslušali pravljice. J.O. r" Obdobja Pandorina skrinjica posneli Uidi člani nekaterimi glasbenimi prijatelji snema nove pesmi. Prva. ki jo je posnel, je bila presenečenje /amarsikoga Odtočil pesem Počivaje/.ero v tihoti. Prvi odzi vi : i: : Jasmina Stavrosa itd. Veliko sreče! TAŠ Takšna je Neca Neca Falk je bila v sedemdesetih nesporna kraljica slo venskega pop rocka. Če dobropomi-slim, je to še vedno. Čeprav je minilo že kar precej časa od vrhunca njene slave, se še vedno tu in tam pojavi na domači glasbeni sceni. "Poglejte, mlade pevke, tako se dela", se sliši iz njene CD plošče, če ji dobro prisluhnete. V sorazmerno kratkem času sta namreč izšli kar dve njeni mojstrovini. Glasba na plošči je, roko na srce, že res nekoliko stara in brez razbijanja ritem mašin, sintesajzerjev in ostale navlake sodobne elektronike, kije značilna za glasbo devetdesetih let. Tale CD, ki leži pred menoj, nosi naslov Dravski most. Izdajatelj je Mačji disk, nosi letnico 1994, na ujem pa je trinajst skladb. Marjeta Falk seje v zgodovino popa vpisala z nekaterimi hiti, ki so znani tudi površnemu poznavalcu. Sram te bodi, če se ne spominjaš tistega vreščečega glasu v precej razvpiti skladbi Banane. Da naprej ne naštevam. No, na tejle plošči pravzaprav ni njenih naj večjih uspešnic. In to je prej prednost kot pomanklji-vost. Neca si vsekakor zasluži, da poslušalci bolj spoznajo nekatere druge pesmi. No, da ne boste mislili, da na plošči sploh ni znanih skladb, nekaj imen: Dravski rnost, pod katero je podpisan Tomaž Domicelj, je prva znana skladba. Znana je tudi skladbica Kako sva si različna, ki jo je Neca zapela s še vedno aktivnim rap narodnjakom Alfijem Nipičem. Pravzaprav je na tej CD plošči kar nekaj njenih duetov. Dva z Alfijem. po eden pa z Edvinom Flisetjem in Borom Gostišo. Vse skladbe so bile posnete skozi sedemdeseta leta, kar je pomemben podatek predvsem za nostalgike, ki radi poslušajo malo starejšo glasbo. Mislim, da je CD nujni del zbirke vseh. ki kaj dajo na svoj ugled glede poznavanje slovenskega poprocka. J. N. KNJIŽNI HRAM Breda Lapornik Trbovlje tel.:(0601)21 -588 Milan ne počiva Milan Trol, ki je ljubiteljem glasbe verjetno bolj znan kot Milan Holliday, ne pozna počitka. Čeprav traja njegova samostojna kariera šele dobri dve leti in pol, je pri založ.bi Amadeus pred kratkim izdal že svojo drugo kaseto Ljubezen še živi. Kot pevec sicer nastopa že dobrih pet let, vendar mu z nobeno skupino, pri kateri je sodeloval, ni uspelo izdati kasete. Preden je pričel nastopati kot solo pevec, je sodeloval s triom Holliday. Z njimi je izvajal nekatere pesmi, kij ih je uvrstil tudi na svojo prvo samostojno kaseto. Ker se mu je zdelo pravično, da se to ime nekako ohrani, ga je dodal k svojemu. Vzdevek pa se je tako dobro prijel, da je izpustil svoj pravi priimek. pogovora mi je dejal tudi to, da je z založbo Amadeus, ki jo vodi gospa Marija Medved, več kot zadovoljen. Skrbijo, da stvari potekajo tako, kot morajo in tako Milanu ostane dovolj časa za obiske raznih medijev. Po promocijah, ki potekajo te dni, se bo pričel pripravljati na slovenske festivale. Prijavil se bo, potem pa... "Če me bodo sprejeli, bom vesel, če ne, bom pesem posnel na naslednji kaseti," mi je med smehom dejal ta simpatični Štajerec. Tomaž A. Štojs Sicer pa je njegova naj novejša kaseta, vsaj kar zadeva glasbo, precej drugačna od prve. Veliko več je namreč dance glasbe. Milan pravi, da so ga k temu prisilili predvsem nastopi. Večinoma nastopa sam, po diskotekah in tam so ritmi pač bolj hitri. Kljub temu so na kaseti tudi pesmi, ki bodo zadovoljile vse tiste, ki so imeli radi glasbo, kakršno je posnel na prvi. Spremljevalne skupine še nima, dodaja pa, da razmišlja tudi o tem, saj na večjih koncertih in veselicah, kamor ga vabijo, težko nastopiš sani. Milan Holliday je poln načrtov. Konec meseca bo po predvidevanjih izšel tudi njegov CD. Ob novih pesmih bodo na njem tudi pesmi s prve kasete. Za naslovno pesem kasete pripravlja tudi video-spot, ki ga bo promoviral po lokalnih TV postajah. Ob koncu najinega S $19 1 10000001! ■NO V VIDEOTEKI NANO ■ ■ a •• aaa a«, aaaaaa Bolje pne na žici (BiRd on a WIre) ZDA 1990 Mel Gibson je tudi tokrat heroj z obilico humorja v sebi. Na začetku ga vidimo kol uslužbenca na bencinski postaji v Detroitu. Brez skrbi. To je le ena od niza zaposlitev, ki mu jih je priskrbela vlada v okviru programa za zaščito prič. Pred približno petnajstimi leti je pričal proti nekim mafijcem, ki so se honorarno & ljubiteljsko (približno tako kot jaz s filmom) ukvarjali z drogo. Fantje so njegovo blebetanje vzeli smrtno resno. Skorajda bi lahko trdil, da so mu malce zamerili, ker je stegnil jezik. Od tekrat je na njihovi listi za odstrel. Rick (Mel) in federalci so ena velika & srečna družina (na begu), dokler se v njegovem življenju (zopet) ne pojavi mladostna ljubezen. Marianne Graves (Goldie Hawn) je trdoživa odvetnica iz New Yorka in Ricka prepozna čisto po naključju - ko se nekega dne zapelje na črpalko, kjer j e on "zaposlen". Trmoglava kakor je, mu sploh noče verjeti, da je "še nikoli v življenju pred tem ni videl" in zato se zvečer vrne na črpalko ravno & komajda v pravem trenutku, da mu še reši glavo. Poredni fantje so mu bili spet na sledi. V zadihanem dialogu med Melom in Goldie izvemo, da sta bila pred petnajstimi leti ljubimca in da je nekega dne Mel (kako tipično za moške šovinistične svinje) izginil. Zdaj vemo zakaj. Do tukaj je vse lepo in prav, potem pa sojo scenaristi rahlo zamočili. Naši prastarši šo imeli pav: veliko babic - kilavo dete. David Seltzer (The One Damien, Punchline) se je med filmom najbrž skregal zLuisomVenosta in Ericom Lemerjem, tako da postane zgodba v drugem delu rahlo predvidljiva. Situacijo rešujejo znana imena. Režiser John Bradham (Dracula, Blue Thunder, War Gamws, Shor Circut, Strakeout, Dragon, Nina..) seje za razliko od scenaristov - na igralce lahko zanesel. Mel Gibson (Risk Jarrnin), Goldie Hawn (Marianne Graves), David Carradine (EugeneSorenson) in Bil Duke (Albert Diggs) so svoj posel opravili. Ne glede na to za film ne moremo z gotovostjo reči, ali je lahkotna komedija s primesmi akcije ali akcijska komedija z rahlo predvidljivo zaroto v srži. Tommy Inštruktorje je pustil doma Kdo drug kot Momčilo Bajagič Bajaga, ki je prejšnji teden spet "strašil" po Sloveniji na šestdnevni turneji. Komaj seje vrnil domov v Beograd ( z ženo je namreč bil na enomesečnem dopustu na Tajskem), že gaje želja gnala k nam. V sredo j e najprej nastopil v ljubljanski diskoteki Eldorado. V predprodaji so karte prodali že v ponedeljek, na dan koncerta pa so jih začeli prodajati ob deveti uri. In ker so se nekateri bali, da jih bo zmanjkalo, so prišli tja že eno uro prej. Prav tako pa je prej prišel tudi Bajaga. Ker pa ga v diskoteki še niso pričakovali, mu niso takoj odprli vrat. Pa se najde pred vrati gospod z MOBITELOM in pokliče v Eldorado. "Gospod Bajaga vas čaka pred vrati" poreče, a mu na drugi strani žice zagrozijo, naj se ne zafrkava. "A vam ga dam na telefon?" zopet vpraša gospod. Nitkar prime v roko telefon Bajaga in se najavi, in vrata Eldorada so se odprla. Seveda ni treba posebej poudarjati, da je bila diskoteka polna in daje Bajaga obljubil še en koncert v nedeljo. Zapel je nekaj novih in veliko starih pesmi - v njegovem stilu. Njegov koncert je spremljala tudi gospa ali gospodična Alka Vuica, sicer avtoricamnogih tekstov hrvaških glasbenikov. Zdaj je začela prepevati še sama(Laži me, Odkad te nema..). Zraven sije ogledovala in pripravljala teren za svoj koncert, ki seje v Eldoradu zgodil v ponedeljek. Katja Božič <*SI6L novičke V petek, 24. februarja, zadnjega dne pred zimskimi počitnicami, je bilo v telovadnici Gimnazije - ekonomske srednje šole Trbovlje zelo živahno. Igrala se je namreč tradicionalna gimnazijska Ali - stars tekma. Najboljši košarkarji lige GSBL so bili zbrani v ekipi Narave (A -oddelki), ekipo Družbe pa so sestavljali dijaki B in C oddelkov. Zmagala je ekipa Narave z rezultatom 108:96. Najboljši strelec tekme je bil Robi Čop (2.b), ki je dosegel triindvajset točk. Matija Majes (2.a) je bil izbran za najboljšega igralca tekme oziroma MVP. Med odmorom je potekalo tudi tekmovanje v metanju trojk. Najboljši med najboljšimi je bil Blaž Bergant (3.a). V prvenstvu GSBL smo v play off-u. Vanj seje uvrstilo osem najboljših ekip. Igra se na dve dobljeni tekmi, pari, ki bodo skušali premagati svoje nasprotnike, pa so sledeči: Beltinška banda (4.a) : Pingvini (2.b) Terminatoiji: Dream team II Sonics (2.c): KTJ (3.b) Trotters (3 .a) : Dream team I O razpletu tekmovanj bomo poročali tudi na naši strani, do takrat pa lep košarkaški pozdrav. Marko Bajda V soboto, 11. marca, so se v Delavskem domu Zagorje zbrali dijaki Srednje strojne šole iz Trbovelj, ki so svojim staršem, prijateljem in znancem predstavili sošolce, s katerimi so štiri leta skupaj gulili šolske klopi, pokazali so tudi svoje plesne in pevske sposobnosti in dokazali, da so res sposobni, zagreti in da znajo marsikaj ustvariti, narediti in pretrpeti. Sedemindvajset dijakov te šole, med katerimi so tudi tri dekleta, je tega dne skupaj s svojo razredničarko Alenko Knez in ostalimi profesorji, pripravilo maturantski ples. ()h pol osmih seje pričelo zares. Dijaki in dijakinje so s ploskanjem in s cvetjem pozdravili starše in učitelje in vsak dijak je popeljal svoje povabljence do mize, za katero so preživeli marsikatero nepozabno urico. Ko so že vsi sedeli na svojih stolih, so prišli maturantje s svečami in zapeli maturantsko himno Gaudeamus igitur... Sledili sta četvorka in angleški valček. Trije dijaki zaključnega letnika so plesali s svojimi sošolkami - Sabino, Mojco in Natašo, ostali pa so za svoje soplesalke izbrali dekleta iz drugih šol, nekateri so plesali s svojimi spremljevalkami. Ko so odplesali, so sledili slavnostni govori. Najprej je v imenu dijakov spregovoril predsednik razreda FrancBorštnar, ki sejezahvalil S vsem, ki so ta štiri leta pomagali, da so se dijaki dobro počutili, da so ^ premagali tudi največje ovire in stopili v svet odraslosti. Nato sta g spregovorila tudi ravnatelj šole Milan Lavrič in razredničarka teh E prikupnih fantov in deklet, Alenka Knez. š Sledilo je nazdravljanje, ples s starši, prodaja srečk in srčkov za torto. Maturantje in njihovi starši so se zabavali ob glasbi Zasavcev. Ob polnoči so maturantje zapeli pesem Prišel je čas slovesa, zaplesali so maturantsko polko in razglasili dobitnika torte. Danes teče življenje po ustaljenih tirih. Maturantje se pripravljajo na maturo, rešujejo teste in kontrolne naloge, vedno pa se bodo spominjali tudi tega maturantskega plesa. Saša Grobljar ima, Predpustno rajanje V petek, 24. februarja, smo imeli na OS Narodnega herjoja Rajka Hrastnik predpustni ples. Udeležili smo se ga učenci od 5. do 8. razreda in 30 učencev z Dola Med nami je bilo tudi nekaj pustnih mask. Najbolj pogumni so se udeležili karaok. Zmagala je Jasmina Janjič, učenka 5.a, s pesmijo Dan ljubezni. Zabavala nas je skupina Veterin mislim, da si vsi člani te skupine zaslužijo pohvalo, saj so ustvarili čudovito vzdušje. V imenu vseh udeležencev plesa bi se rada zahvalila pomočnici ravnatelja Davorini Hemeršak, saj je bila ona pobudnica. Upamo, da se bo vse to še kdaj ponovilo. Nina Majcen, 8.c In še nekja mnenj: Super, v redu, zelo mi je bilo všeč, ker ste bili vsi tako veseli. Tov. Lilijana Sotošek Na plesu je bilo čudovito, želela bi si še več takšnih prireditev. Vesna, 8.a, Dol Bilo je super, upam, da se bo ponovilo. Natalija, 8.c, Hrastnik Famozno, vse v superlativih. Tov. Mira Marinko Odšli smo na smučanje V nedeljo je bil lep sončen dan, zato sem si zaželel smučanja. Svojo željo sem povedal mamici in očiju in tudi onadva sta bila za to, da gremo na svež zrak. Pripravil sem smuči, palice ter smučarske čevlje. Odpeljali smo se proti Smrekovini. Na Smrekovini je bil svež zrak in toplo sonce. Takoj sem si nadel smuči in se odpeljal po bregu navzdol do vlečnice. Na vrhu hriba je malo pihalo, a mene to ni motilo, saj sem užival v smučanju. Dan je hitro minil in začelo se je večeriti, počasi smo se začeli odpravljati domov. Pustno rajanje hrastniških in dolskih osnovnošolcev. Kljub temu, da je hitro minilo, sem bil vesel, saj sem preživel lepo nedeljo na snegu. Miha Ustar, 5. razred, Hrastnik Pokrivala Nekega dne nam je tovarišica povedala, da bomo zbirali stara in nova pokrivala. V pokrivalih bomo zbirali pesmice, uganke, zgodbe in stare klobuke. Potem smo pri likovnem pouku naredili svoj klobuk. Nekateri so se odločili za cilindre, dmgi za vojaške, me deklice pa smo se odločile za damske klobuke. Jaz sem naredila klobuk, ki je bil lila in roza barve. Moj klobuk je krasila mašnica. V petek nam je tovarišica dala pesmico, ki smo se jo morali nučiti. V četrtek smo odšli v razrede, kjer so delali in risali različne klobuke. To so bile delavnice, v katerih so peli, risali in delali učenci. Najbolj sta mi bili všeč gledališka in tehnična delavnica Upam, da bomo imeli še kakšne takšne kulturne dneve. Maja Požun, 4.a, OŠ Ivana Cankarja Veselo pričakovanje šole v naravi Velike Bloke 1. dan V ponedeljek, 23. januarja, smo prišli na Velike Bloke. Hiša ali blok. kjer naj bi živeli nekaj časa, je bila vsa porisana s spreji. Najprej smo odšli vsvoje sobeinizpraznilikovčke in potovalke. Kosilo je bilo zelo dobro! Ker je bil deževen dan, smo ostali doma. Ko je prenehalo deževati, smo odšli na sprehod. Po sprehodu smo imeli večerjo in potem šedisco. Nazadnjepajeprišlospanje. 2. dan Ob 7.00 smo vstali, se oblekli in odšli na zajtrk. Po obilnem zajtrku smo se z avtobusom odpravili na grad Snežnik. Grad je zelo star ter tudi zanimiv in lep. Veliko živali je bilo nagačenih. Sedeli smo v udobnih stolih. V gradu so snemali film. Bilo je veliko starih stvari. Odšli smo zelo veseli. Ko smo se vrnili, smo se odšli zabavat na zasnežen hrib. Kosilo je bilo okusno, nato smo odšli na počitek, dolg eno uro. Po počitku smo pisali spise. Večer je bil zelo zabaven. Gledali smo Razjamikove, se igrali kviz in karaoke ter še druge igrice. Zelo smo se smejali. Že dalj časa smo bili v razredu vznemirjeni in polni pričakovanj bližajočih se dnevov, ki jih bomo preživeli v šoli v naravi. Učiteljice so nam izbrale bivanje na Blokah blizu Cerkniškega jezera. Ker še nihče od nas ni bil tam, o teh krajih pa tudi malo vemo, smo toliko bolj radovedni, kaj nas čaka. Z veseljem smo se lotih izdelovanja projekta o podobi in značilnosti Cerkniškega jezera in njegove okolice. Zbrali smo se v skupine in vsaka skupina je imela svojo temo. Z navdušenjem smo zbirali pisna gradiva in slikovni material o teh krajih. Tako smo že vnaprej spoznali pokrajino, kjer bomo bivali. Na kraju samem pa bomo še bolj vneto opazovali naravo in njene znamenitosti ter z zanimanjem poslušali pripovedovanja domačinov. Vesna Vrečar, 4.c 3. dan Tretji dan. sreda, smo odšli na Vrh pri Sveti Trojici. Nekaj časa smo se peljali z avtobusom in nato še hodili po bregu navzgor. Pri cerkvi smo se ustavili in se slikali. Gospod vodja nam je pokazal, kje naj bi predvidoma stala Krpanova koča. Vse to je bilo zanimivo. Ko smo prišli nazaj, smo spet začeli pisati spise o tem, kar smo doživeli v tistem dnevu. Čez nekaj ur je prišel slavni Boris Kralj, ki je igral že v štiriinštiri-desetih filmih. Eden izmed njih je bil tudi Poletje v školjki. Sedaj je Boris Kralj pisatelj, piše že peto knjigo. Po večerji smo imeli modno revijo in po njej ples. Pri modni reviji je sodelovalo veliko otrok. Če je pri plesu kdo sedel, je moral v posteljo že ob 9.15. Nekaj nas je tudi ostalo. finalu. 11 - letna Dobovčanka Špela Volaj je zagotovo ena najbolj talentiranih mladih smučark v Sloveniji in lahko bi rekli, da bo kmalu postala smučarka kova Špele Pretnar. Letos je v svoji kategoriji - kategoriji ciebank do 11 let osvojila vse možne naslove. V devetih tekmah regijskega prvenstva je iz treh najboljših veleslomov in enega superveleslaloma zbrala največ točk in si tako priborila naslov regijske prvakinje, to pa ji je omogočilo nastop na državnem prvenstu. V edini disciplini - veleslalomu -je premagala vse svoje tekmice in sc prismučala do naslova državne prvakinje. Poleg tega pa je v letošnji sezoni osvojila tudi pokal Roka Petroviča. "Sedaj hodim v četrti razred tukaj na Dobovcu in kadar je sneg treniram vsak dan na Trotovniku. Če pa snega ni, se dvakrat tedensko vozimo na Pohorje. Drugo leto bom šla sicer v šolo v dolino, vendar mislim, da ne bo večjih težav, ker bom šolo verjetno obiskovala v športnem razredu, kjer se da kar lepo dogovoriti," je bila optimistična Špela. Sedaj je smučarske sezone konec in Špela si bo lahko privoščila malo svobode. Ali pa tudi ne? "Imeli bomo suhe treninge, kjer bomo v glavnem delali počepe, sklece in veliko tekli letos pa bom poskusila tudi z gimnastiko v SlOfU Špela Volaj Siveli Trbovljah. Do sedaj smo v glavnem doma in v telovadnici vadili splošno telovadbo." Špela vadi tako kot danes že večina nadarjenih otrok, na stroške svojih staršev in pri 11-ih letih zna na sezono uničiti tri pare smuči. "Na trening naredim 30 do 40 voženj od tega 6 krat do 7 krat na progi, nato delamo še razne vaje na koncu pa se še vozimo malo po svoje.” V klubu je sicer manjše število smučarjev, ki v glavnem trenirajo pod vodstvom Špelinega očeta Jožeta, ki je bil tudi sam smučar. Špela je dosedaj že dvakrat osvojila pokal Maximarket, dvakrat Zmajčkov pokal, pa pokal Val 202. Da pa Špela ni osamljen primer dobre smučarke pa pove dejstvo, da je tudi njena klubska kolegica Jasmina Zakonjšek zelo dobra. Špela kljub mrazu in mokroti, ki jo spremljata na večini treningov in tekmovanj ne razmišlja o tem, kot o nečem neprijetnem. To pač spada zraven in ko dokažeš, da si najboljši te pogreje prav do kosti. Zato Špela razpreda misli o tem, kako bo dmgo leto napadala leto dni starejše tekmice in po besedah njenega trenerja, očeta, serviserja in "maserja” se bo že lahko uvrščala okoli petega mesta. Zagotovo pa bomo še slišali zanjo! Barbka Kus NOGOMET Osamljeni Sotenšek Domžale - Rudar 3:1 (2:1) Domžale, igrišče v športnem parku, gledalcev 300, sodnik Gliha (Trebnje), strelci: 1:0 Hrundič (10-ag), 2:0 Cvijanovič (25), 2:1 Sotenšek (32), 3:1 Orelj (65). Domžale: Grešak, Škrabič, Jug, Stefanovič, Avguštin, Deisinger, Dimc, Cvijanovič, Samardžič (Vončina), Kuprivec, Orelj. Rudar: Dizdarevič, A.Ranzinger (Smajlovič), Brundič, Zaimovič, Kurež, Žibret, Alič, Sotenšek, Holešek, Breznikar (Škofca), Jesih. Trboveljčani so na prvem spomladanskem gostovanju doživeli prvi poraz in tudi prvič v tej sezoni prejeli tri zadetke. Srečanje se je sicer odvijalo približno tako kot teden dni prej z Beltransom, le da so tokrat ostali tudi brez ene točke. Rudar je bil vseskozi v napadu .imel žogo v svojih nogah do nasprotnikovega kazenskega prostora, nato pa jo v večini primerov zaradi slabih predložkov pred gol izgubil. Domačini, ki so zavedajoč se slabše telesne pripravljenosti in tudi slabšega znanja igrali zaprto, pa so bili v redkih protinapadih izjemno nevarni. Na razplet tekme je vsekakor v mnogočem odločala napaka vratarja Dizdarcviča, ki je že v uvodnih minutah po ne preveč močnem strelu Cvijanoviča s 35 metrov žogo le odbil, ta pa je nesrečno zadela prav nič krivegaBrundiča in obtičala v mreži. V obdobjih velike premoči Rudarja so Domžalčani dosegli tudi preostala dva zadetka. Najprej je Ranzinger kdo ve katerič slabo "centriral" pred gol, tako daje Grešak žogo zlahka ujel in jo poslal na trboveljsko polovico, kjer jo je sprejel odlični Cvijanovič, popeljal nekaj korakov in z več kot 20 metrov s preciznim in močnim strelom povišal na 2:0. Pri odločilnem zadetku je Smajlovič izgubil žogo, Dimc je bil hitrejši od Žibreta, pred vrati pa Orelj od Zaimoviča, medtem ko sta Kurež in Dizdarevič le nemo in nemočno opazovala kot blisk hitro akcijo. Edina svetla točka v trboveljski ekipi je bil Sotenšek, ki se je zares trudil, toda bil preveč osamljen. V prvem delu mu je po samostojnem prodoru v Tombinem slogu v pravem slalomu uspelo preigrati kompletno nasprotnikovo obrambo in doseči častni gol. Priložnosti sicer ni manjkalo, toda Alič, Holešek in Breznikar so bili v odločilnih trenutkih premalo zbrani. Kljub porazu Rudar še vedno ostaja v igri za eno od prvih dveh mest, saj za Ero zaostaja le dve točki, seveda pa bodo morali v nadaljevanju prvenstva igralci zaigrati bolj borbeno in predvsem učinkovito. S.F. Pomembna zmaga Zagorje - ERA Šmartno 1:0 (0:0) Trbovje, stadion Rudarja, gledalcev 1200, sodnik Tivold (Kr), strelec 1:0 Uranič (69). Zagorje: Hace, Kurež, Borštnar. Kranjc. Buovski. Uranič, Šink (Kem), Barič (Barbek), Poglajen, Petmšič, Grčar. Šmartno: Kališek, Fajdiga, Grajfoner, Innan, Jelen, Purg, Mašič (Podgoršek), Mešanovič, Žurej, Druško-vič (Hodžar), Štefančič. Nogometaši Zagorja so dosegli sila pomembno zmago v boju za naslov. Prvi polčas je bil brez prve igre, saj sta oba trenerja začela zelo previdno. Prvi strel na vrata beležimo šele v 6. minuti, ko se je Kranjc odločil za strel. V 32. minuti je Barič s strelom z glavo ogrel gledalce. V 39. minuti sta sodnika napravila veliko napako, saj je bilo očitno, da sta bila gostujoča igralca Druškovič in Štefančič v prepovedanem položaju. Hace je izvrstno posredoval in žogo poslal v stranski out. V 45. minuti so imeli najlepšo priložnost v 1. polčasu Šmarčani, ko je Druškovič z glavo streljal, a se Hace ni dal presenetiti. V začetku polčasa je Kern zamenjal Šinka, v 69. minuti pa je Uranič v gneči v kazenskem proštom najprej zadel vratnico, od katere se žoga odbila v tla in nato še v prečko, vendar je Rudi Uranič najbolje reagiral in žogo zabil v gol. Tako je postavil končni izid, čeprav so v nadaljevanju imeli priložnosti tudi drugi igralci na obeh straneh. Še najboljšo priložnost je imel Kern v 91. minuti, ko je že premagal vratarja Kališka, vendar je žoga zadela okvir vrat in od zadetka ni bilo nič. Omeniti velja še katastrofalno slabo sojenje trojke, ki ni bila dorasla zahtevnemu delu na derbiju. P.M. Sodnik odločil o vsem Nafta - Radeče Papir 2:0 (0:0) Lendava, štadion Nafte, gledalcev 400, sodnika Glažar iz Ptuja, strelec: 1:0 in 2:0 Šabjan (53 in 76-11 m). Nafta: Zajtl, Hozjan, G rase vi č, Slavic, Šabjan, Kelenc (Meničanin), Hranilovič, Vickovič, Kukuč, Baša, Utoša (Gaborg). Radeče Papir: Kelenc, Trebše, Mitič, Čeč, Janev, D. Guček, Kapušin, Kačičnik, Drobne (Milidragovič), Pirc, Zlobko. Izredno slab sodnik G lazar iz Ptuja je tokrat prekrižal Radečanom vse upe po ugodnem rezultatu. Po dveh dosojenih enajstmetrovkah je Radečanom pokazal še pet rumenih kartonov, za nameček pa je v 49. minuti izključil obrambnega igralca Čeča. Brez kančka sreče in že omenjenih elementih pa ni bilo mogoče iztržiti več od poraza. Tekma v Lendavi je bila enakovredna. Radečani so bili nevarni v protinapadih, domačini pa so znali izkoristiti napake radeške obrambe, tako da je kapetan Šabjan domačinom priigral zmago, potem ko je dvakrat zanesljivo premagal Kelenca z bele točke. F.Č. Lepa zmaga Litija - Medvode 3:0 (1:0) Litija, igrišče NK Litija, gledalcev 250, sodnik Babnik (Lj), strelci: l:0Žlak (30), 2:0 Lajovic (60), 3:0 Zajc (66). Litija: Grošelj, Golnar, Karamarkovič, Čuk, Živkovič, Džaferovič, Zajc, Begič, Agatič, Žlak, Račič (Lajovic), Pograjc. Medvode: Markotič, Malovrh, Mujkič, Snedec, Velikovrh, Dolenc, Bolha, Golob, Delalič, Novakovič, Šešek, Bunderšek. Litijski nogometaši so v nedeljo dosegli še drugo zaporedno spomladansko zmago, tokrat s 3:0. Njihov nasprotnik je bila zadnje uvrščena ekipa Medvod. Domačini so ponovno pričeli dobro saj je imel Žlak že v 7. minuti prvo priložnost, ki je ni izkoristil. Boljše sreče pa je bil v 30. minuti, ko je po podaji Zajca s petih metrov premagal gostujočega vratarja, ki je bil tudi sicer njihov najboljši mož. Že pet minut kasneje je imel ponovno priložnost Žlak. Drugi polčas seje začel slabo za domače, saj je sodnik zaradi domnevnega igranja izven kazenskega prostora izključil domačega vratarja Grošlja. To pa je Litijanom dalo le še več elana, saj so preko mladaga Lajovica povedli z2:0, končni rezultat pa je šest minut kasneje postavil Zajc. Pohvaliti velja predvsem Žlaka, ki je sodeloval pri vseh treh zadetkih. S. K. ROKOMET Še ena tekma Gorenje - Rudis Rudar 23:22 (12:9) Velenje, rdeča dvorana, gledalcev 600, sodnika Puntarič (Logatec) in Juratovec (Vrhnika). Gorenje: Anžič, Čater 2, German 3, Ocvirk 1, Ojsteršek, Plaskan 7, Oštir, Rozman 3, Tome 4, Cvetko 3, Stropnik. Rudis Rudar: D. Lipovšek, Podbregar 3, Medved 5, Žibret, Vrbnjak 7, Kosec 2, M. Lipovšek, Čater 3, Voglar 2, Šikovec, Lesjak, Krauthaker. Trboveljčani so odšli v Velenje že skoraj udani v usodo, da bodo izgubili. Res je, da so igrali brez poškodovanega Senčarja in kaznovanega Čopa, vendar pa bi z malo več tudi sreče lahkože v Velenju premagali utrujen Velenjčane. Domačini, ki so sredi tedna odigrali srečanje evropskega pokala so začeli precej slabo in Trbovljčani so si priigrali prednost dveh golov, ki pa so jo z delnim izidom 5:0 do polčasa domači zlahka izničili in prevzeli pobudo. V nadaljevanju je bilo zelo podobno. Izenačena igra vse do 51. minute, nato pa so domači le povedli in zanesljivo končali srečanje. Če bi Trboveljčani na srečanje odpotovali malo bolj podjetno, bi veijetno igrali na presenečene) in pristali na tretjem mestu že po drugi tekmi. Tako pa se bodo na zadnji tekmi morali še kako boriti za zmago. Res pa je, da je lahko zmaga na domačem terenu še toliko bolj sladka... B.K. Smola Drava - fužini ring Šarbek 26:25 (12:9) Ptuj, dvorana Center, gledalcev 400, sodnika Čeak in Babič (oba Lj). Drava: Valenko, Margušič, Osterc, Trbuc 1, Hrnjadovič 11, Belšak 2, A. Potočnjak 3, N. Potočnjak 3, Vugrinec 5, Pisar 1, Mikolič, Mlakar. fužini ring Šarbek: Ulčar, Špelič 2, Dobravec, Bilbija 6, Gradišek 3, Kogovšek 1, Belič 2, Kralj 1, Mandelj 2, Verbajs 3, Privšek 5, Doblekar. Litijski rokometaši po vseh poškodbah, ki so jih imeli preko vse sezone kot kaže niso prijatelji sreče. Tako kot proti Inlesu so tudi na Ptuju prejeli zadnji gol le tri sekunde pred iztekom časa. Srečanje je Drava precej dobro začela in povedla celo z 10:3, do polčasa pa so Lilijani le znižali na solidne tri gole. Drugi polčas so Šarbki začeli precej bolje, domače ujeli na 12 zadetkih in povedli s 15:14. Nekaj napak je bilo dovolj in domači so imeli znova tri zadetke prednosti. Šarbki se še niso predali in izenačili na 22. 18 sekund pred koncem so Lilijani dosgli izenačujoči zadetek in še predno so se vrnili na svojo polovico je žoga že obležala v njihovih vratih. Srečanje na Ptuju sta sodila ista sodnika kot tisto proti Inlesu v Litiji. Naj samo spomnimo, da sta v Litiji v odločilnih trenutkih razveljavila gol Špeliča. Kljub porazu na Ptuju za Lilijane vsega še ni konec. Kombinacija, ki Šarbkom še prinaša možnost za obstanek je ta, da v soboto premagajo Fructal z razliko sedmih zadetkov. Po daljšem času (zaradi operacija slepiča) se je na igrišče vrnil Toni Kogovšek in na Ptuju pokazal, da še ni pozabil, kaj vse se da narediti z rokometno žogo. S.K. Lepa predstava Dol - Interier Krško 17:25 (9:11) Hrastnik, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Nojič (Ptuj) in Glažar (Mb). Dol: Šuštar, Kranjc 1, Selak 3, Ule 4, Plevnik, Moljk 3, Piškur, Raušl 5, Vidmar 1, Šantej, Logar. Interier: Imperl, Papež 7, Keše 1, Iskra 8. Mašič 1, Martinčič, Bogovič 2, Urbanč 3, Kukavica 2, Pirc, Dragar 1, Levičar. Maloštevilni gledalci so lahko videli lepo, zanimo in zlasti v prvem polčasu tudi enakovredno predstavo, v kateri ni manjkalo lepih potez in še boljših obramb obeh vratarjev tako na eni kot na drugi strani. Odločitev o pričakovanem zmagovalcu je padla takoj na začetku drugega polčasa, ko so varovanci trenerja Abasa Arslanagiča v pičlih petih minutah dosegli pet golov zapored in strli odpor gostiteljev. Le ti so v tem obdobju naredili preveč napak v napadu, kar so izkušeni gostje s hitrimi protinapadi preko Papeža in Iskre znali kaznovati. Sedem minut pred koncem so Dolani sicer uspeli znižati rezultat Naj nogometaš Zasavja Nogometno prvenstvo se v čedalje bolj pomladnem ozračju nadaljuje. Trboveljčani so pustili kar obe točki v Domžalah, Zagorjani so bili "doma" v Trbovljah boljši od gostov, medtem ko je Radečanom sodnik ukradel vsaj točko. Pri Trboveljčanih je bi tokrat najboljši Sotenšek, pri Zagorjanih Uranič, pri Radečanih pa se je tokrat najbolj izkazal Kačičnik. Ocene: Zagorje - 18. kolo: 5 Uranič, 3 Hace, 1 Kern; Rudar - 18. kolo: 5 Sotenšek, 3 Zaimovič, 1 Žibret; Radeče: - 18. kolo: 5 Kačičnik, 3 Mitič, 1 D. Guček. Skupaj: 39 Zaimovič, 32 Petrušič, 30 Kelenc, 27 Holešek, 24 Kačičnik, 20 Žibret, Uranič 19 Barič, Buovsld, 18 Pirc, Kem, 16 Sotenšek, 15 Drobne, 14 Poglajen, 12 Breznikar, 11 Stankovič, Cetin, Žganec in Mitič, 9 Dizdarevič, Mešanovič in Trebše, 7 B.Guček, D. Guček in Ahlin, 6 Hadžič, Ranzinger, Kapušin, 5 Tutič, Janov, Kurež in Haralovič, 4 Florjane, Grčar in Alič, 3 Turšič, Kic, F. Krajnc, Žlak, Gršak in Hace, 2 Čeč, 1 Plazar in Košak. Strelci: 13 Petrušič, 11 Holešek, 8 Drobne, 5 Poglajen, 4 Kačičnik, Zaimovič, Žganec, 3 Hadžič, Breznikar in Žlak, 2 Žibret, Sotenšek, Uranič, Barič, Jesih, Pirc, Cetin in Ranzinger, 1 Barbek, D. Guček, Alič,. Turšič, Haralovič, Buovski, Kern, Mešanovič, Kirbiš in Knavs. na 20:16, vendar so v nadaljevanju, glede na splošen vtis, gostom dovolili nekoliko previsoko zmago. Sodnika Nojič in Glažar sta svojo nalogo opravila zelo dobro. J.P. Pričakovan poraz Celje - Dol 24:21 (15:7) Celje, dvorana Golovec, gledalcev 100, sodnika Goršek in Dejak (ol^a Metlika). Celje: Sikovšek, Ivančič, Pinter 2, Pajovič 5,-Šantl 4, Burdijan 1, Rojc 2, Bon 4, Buhanec, lesjak, Trbojevič 6. Božič. Dol: Logar, Kranjc 3, Selak 1, Ule 5, Plevnik 1, Moljk 4, Piškur, Raušl 4, Vidmar 1, Šantej.Špajzer 2, Hribar. Dolani igrajo še naprej po pričakovanjih, kar z drugimi besedami pomeni, da tam kjer zmage ne pričakujejo, se tudi posebej zavzeto ne trudijo. Tudi nedeljsko tekmo v gosteh proti mladi in poletni ekipi Celja so začeli preče lahkotno, tako da so golobradi varovanci trenerja Stanka Ander-luha hitro povedli in si že do odmora priirgrali neulovljivo prednost 8 zadetkov, kar jim je omogočilo mimo nadaljevanje, v katerem je dal trener možnost prav vsem igralcem. Prav to so Dolani izkoristili in ko so bili domačim že zelo blizu, je trener Anderluh vrnil na igrišče najboljše in točki sta zanesljivo ostali doma. Dve koli pred koncem so Dolani na sedmem mestu, kar bi ob ugodnem razporedu vendarle zadostovalo za uvrstitev med osmerico najboljših, kar pomeni zanesljiv obstanek in sodelovanje v play offu za prvo ligo. J.P. Doberšek enajstkrat Radeče Papir - Polet 24:22 (13:10) Radeče, športna dvorana gledalcev 200, sodnika Kumar in Bujdo. Radeče Papir: Skušek, Novak, Šantej, Doberšek 11, Česnik 3, Rizmal 1, Belak, Oblak 4, Mlakar 3, Sotlar 2, Kavšek, Mitič. Polet: Kuhar, Sečko 1, Kovačič 1, Osterc, Lovrenjak 4, Fefer, Siam ar 2, Čemela 1, Merica 3, Horvat6, Žugelj 5, Maitz. Domačini so tekmo začeli medlo, tako da so borbeni go štej v deseti minuti vodili že 4:1. V nadaljevnju so Radečani uredili svoje sicer zelo razredčene vrste - poleg Zah rastni ka, Kolandra in Belaka se je na zadnji prvenstveni tekmi v Ormožu poškodoval še Potočnik- in povedli s 6:4. Tudi polčas so zaključili v svojo korist in odšli na odmor s tremi zadetki prednosti. V drugem polčasu so zaigrali še bolje in prednost povečali na šest zadetkov, za kar je posebej zaslužen razigrani Doberšek, ki je bil z enajstimi zadetki neustavljiv za gostujočo obrambo. Do konca srečanja so domačini nekoliko popustili in dovolili gostom znižati izid le na dva gola. Za uvrstitev v play off bo odločilna tekma v soboto, ko bodo Radečani doma gostili ekipo Pomurke iz Bakovcev. F.Č. KOŠARKA Zmaga v zaključku Ilirija - Iskra Litus 82:87 (52:35) Ljubljana, dvorana Železničarske srednje šole, gledalcev 150, sodnika Lovšin in Krauthaker (oba Lj). Ilirija: Macura 11, Razič 36, Jelnikar 13, Ceranja 17, Mesič 5. Iskra Litus: Kandžič 2, Bassin 2, Peterlin 15, Polanec 13, Narat 27, Bošnjak 4, Šiško 24. V prvem delu srečanja izenačena igra, vse do 12. minute, ko so gostje iz Litije začeli popuščati, kar so gostitelji s pridom izkoristili in odšli na odmor kar s 17 točkami prednosti. V drugem polčasu so igralci Iskre Litusa iz minute v minuto zmanjševali prednost gostiteljev iz prvega polčasa. V 30. minuti je prednost še 17 točk, v 36. minuti pa že izničena. V zadnjih minutah si imeli g talci iz Litije v napeti končnici več sreče in ob podpori gledalcev iz Litije zasluženo zmagali. M.Š. Poraz v zadnjih minutah Iskra litus - Idrija 71:73 (30:27) Litija, športna dvorana, gledalcev 800, sodnika Jeršan (Lj) in Kolar (Kr). Iskra: Kandžič 23, Peterlin 14, Polanec 2, Narat 9, Bošnjak 15, Šiško 8. Idrija: Rupnik 29, Tilinger 14, Maček 8, Stipaničev 22. Prvi polčas izenačena igra v kateri si nobena od ekip ni uspela priigrati večje prednosti. Drugi polčas je pomenil popolni preobrat na vročem litijskem parketu. V 28. minuti je Maček naredil svojo tretjo osebno napako ni Kandžičem. Ob sodnikovem pisku je bilo malo hude krvi in protestov med gosti. Maček pa mora na klop s tehnično napako. Kandžič real žira še štiri proste mete in domači prvič preidejo v prednost sedmih točk 48:41, ki so jo do tridesete minute še povišali, a ne za dolgo. Idrijčanom se je velika želja odnesti točki iz Litija uresničila. S hitro igro v napadu so v petih minutah z delnim rezultatom 7:19 izenačili, dve minuti pred koncem pa imajo domačini še vedno upanje na zmago, a jo s petimi osebnimi napakami zapravijo (Narat dve v 39. in Šiško tri v 40. minuti). M.Š. Koren premagal Bežice Brežice - Zagorje 62:71 (34:33) Brežice, dvorana Brežice, gledacev 120, sodnika Tomas (NM) in Dečman (Teharje). Bražice: Rozman 6, Antolovič 21, Jalovec, Krivokapič 7, Ogorevc, Kostomar 2, Marčetič 9, Krošelj 17, Kajbu. Zagorje: Mum, Ponjevič, Ferjančič 6, Čop 4, Poznič, Mlakar, Remic 7, Kofol, Koren 37, Kastiger7, Kranjc, Omahne 10. Gostovanje v Brežicah je bilo za Zagorjane zelo pomembno, če so hoteli obdržati tretje mesto. Zato so tekmo začeli odločno in v 5. minuti povedli z osmimi točkami. Domačini se nikakor niso znašli za posledico pa je je bil zaostanek 12 točk. Proti koncu polčasa so se domači le zbrali in nekoliko zmedli Zagorjane, ki so dobivali poceni koše iz protinpadov. Brežičani so razliko do konca polčasa le uspeli znižati in ob zvoku sirene celo povedli za točko. Dmgi polčas so Zagorjem začeli bolj odločno, blestela pa sta Koren in Omahne. Oba sta bila sijajna v skokih za odbitimi žogami v obrambi in v napadu. Ko je na kratek počitek odšel Krivokapič je imel Omahne še več prostora pod košem. Zadnje tri minute je Koren dosegel deset točk in na vsa vprašanja o zmagi že imeli odgovore. D.G. Nova zmaga Hrastničanov GD Hrastnik - Jesenice 92:67 (51:33) GD Hrastnik: Majes, Durmiševič 2, Rok Deželak 6, Lapornik 21, Kellner 15. Robi Deželak, Golotič 9, Lazar 15, Leskovar 24, Lucu,Kontrec. Jesenice: Bas ara, Besič 2. Naumovski 4, Bakonič, Krupič, Vauhnik 19, Jovanovič 4, Klarič, Kristan 12, Košir 7, Milakovič 15, Balon 4. Gradbinci so svojo četrto zmago v play offu za uvrstitev v B ligo, zgradili že v prvem polčasu, ko so z odločno igro povsem razbili gostujočo obrambo . Zadovoljni z visoko prednostjo so v nadaljevanju popustili in omogočili gostom, da so bili kolikor toliko dostojen nasprotnik. Pri Hrastničanih sta manjkala poškodoavana Lucu in Štefane. Lucu je sicer sedel na klopi, vendar bolj zaradi psihološke stabilno sti eki pe, medtem, ko ima Štefane nogo v mavcu in je zanj sezona že končana. Upajmo le, da bo Lucu svojim soigralcem lahko pomagal že v soboto, ko bodo igrali pomebno tekmo v Portorožu. Zmagovalec te tekme bo verjetno že novi član B lige. J.P. Sodnika botrovala porazu Hrastnik - Košarkarji Pivovarne Laško so v 5. krogu play offa gostili dolgoletnega prvoligaša Kraškega Zidarja iz Sežane. Po izenačeni igri v prvem polčasu, veliki prednosti gostiteljev v drugem delu so na koncu ob obilni pomoči sodniškega para iz Ljubljane zmagali gostje z 86:82 (42:40). Zmagaje Laščanom ušla iz rok pravzaprav v zadnjih osmih minutah srečanja. Do takrat so namreč še uspeli brzdati vse bolj načete živce glede sodniških odločitev. Ko pa so jih izdali in so sami naredili nekaj začetniških napak, je šlo vse dotlej priigrano po zlu. V pičlih štirih minutah so gostje njihovo visoko vodstvo izničili in v zadnjih minutah pod taktirko odličnega Pakiža neizbežen poraz spremenili v zlata vredno zmago. Pivovarji so si s tem porazom, ki je po treh zmagah na startu že dmgič zapored, precej zmanjšali možnosti za končni uspeh. J. P. Srečna zmaga Laščanov Hrastnik - Šesti krog play offa je navrgel kar tri rezultate z najtesnejšim končnim izidom. Eno teh je prinesla tekma v Hrastniku, kjer so košarkarji Pivo varne zaigrali precej negotovo, pa kljub temu srečno in zasluženo premagali vrstnike in Ilirije z 72:70 (38:40). Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, ne ravno kvalitetno, zato pa tem bolj razburljivo. Gostje so imeli večji del polčasa rezultatsko prednost, ki pa jo je zaradi slabega odstodka meta, niso uspeli pretvoriti v končni uspeh. Štiri sekunde pred koncem je Govc po prekršku Jelnikarja dvakrat zadel iz prostih metov in zlata vredni točki sta ostali Pivovarjem. J.P. KEGLJANJE Visoka zmaga Dadas Rudar - Fužina r 7:1 (5303:5151) Gantar - Podojsteršek 937:851, Mažgon - Strašek 876:873, Hribar - Mlakar 877:875, Goljuf Paradižnik 868:819, Burja - Lasnik 826:859, Stoklas -Belaj 919:874. Na koncu sezone so "borzniki" z odlično igro visoko premagali Ravenčane in še ujeli uvrstitev v zgornjem delu lestvice. Dadas Rudar je namreč prvenstvo končal na S.mestu. Najboljša posameznika sta bila igralca, ki sta v zaključku sezone nasploh dobro nastopala. Gre za Marjana Gantarja in Uroša Stoklasa, pohvale za dobro igro in posamično zmago pa si zaslužijo tudi Bogdan Hribar, Mirko Mažgon in Oto Goljuf. S. F. Vse prek 400 Rudar - Eta Kamnik 7:1 (2448:2384) Burja - Korošec 404:387, Mlakar - Pirman 412:383, Tušek - Flerin 411:417, Sobočan - Starovasnik 409:403, Hočevar - Lužar 401:398, Podlesnik - Habat 411:396. Vseh šest domačih kegljavk je v zadnji tekmi letošnjega prvenstva podrlo več kot 400 kegljev in to je seveda zadoščalo za gladko zmago in potrditev sijajnega 3. mesta. Zanimivo, da je sicer najboljši rezultat srečanja dosegla Kamničanka Flerinova, ki je s tem tudi dosegla edino točko za svojo ekipo. S. F. Za konec le točka Eho Hrastnik - Adria Convent 4:4 (5124:5078) Tomše - Zotič 809:861, Duh - Konec 865:872, Z. Drame - Kodarin 886:845, Mijatovič - Mezgec 830:847, Šeško - Štefančič 876:779, J. Drame - Umer 858:873. Hrastničani so za konec prvenstva v drugi državni ligi ostali brez načrtovane zmage. Osvojena točka pa jim je ob nepričakovanem spodrsljaju Tržičanov, vendarle zadostovala za končno 4. mesto, kar je za novinca v ligi nedvomno lep uspehi. Na sobotni tekmi v Trbovljah so bili gostje iz Ankarana že na pragu zmage. Po nastopu štirih parov so vodili z 3:1 in imeli 25 kegljev prednosti. Žal je njihov peti tekmovalec pridelal skoraj 100 keglejv zaostanka, tako, da sta si nasprotnika zasluženo razdelila točki. J.P. Litijani v drugi ligi Litija - Prvi, ki jim je upelo uresničiti pred sezono začrtani cilj so kegljači Litije. Le - ti so se s tesno zmago v Mariboru uvrstili v enotno 2. slovensko ligo. Tako imamo Zasavci še enega predstavnika več med najboljšimi keglajči. S.K. SMUČANJE Hrastnik - ZTKO Hrastnik je za rekreativce pripravila občinsko prvenstvo v veleslomu. Kljub slabemu vremenu se je tekmovanja udeležilo 65 tekmovalcev, ki jih doma ni zadržalo niti slabo vrme, kaj šele telvizijski prenos iz Bormija. Po kategorjah pa so bili najboljši: Š pelain Tina Tuhar, AnitaGreben, Branko Žagar, Tomaž Benko, Roman Borošak, Ivan Vnuk in Oskar Maurer v snovvboar-du pa je bil najhitrejši Darko Surina. P. K. TENIS Serija končana Zagorje - Z masters turnirjem se je v soboto v zagorskem Zas Tenu zaključila seja Turnirjev za dvojice skupne starosti +80 let. Med osmimi pari iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika sta bila najuspešnejša Viki Vozelj in Marjan Čuk, ki sta v finalu premagala brata Minka in Janija Kužnika s 6/2 in 6/2. Končni vrstni red je torej: 1. Vozelj, Čuk, 2. Kužnik, Kužnik, 3. Vengust, Vengust, 4. Grahek, Drnovšek, 5. Pavčnik. Hribar, 6. Šabanovič, Weibl, 7. Zupanc, Mlakar in 8. Anderlič, Fritz. V Litiji pa je bilo neuradno Zasavsko prvenstvo v tenisu za moške in ženske. Ker vse kategorije še niso zaključile tekmovanja, bomo celotno informacijo objavili v naslednji številki Zasavca. M.H. ALPINISTIČNE NOVICE Trbovlje - V soboto, 11. marca sta člana AO PD Trbovlje Sebastjan Jančič in Tom Froebe opravila zimski vzpon na Peco (2126 m) v Karavankah. To je bil že njun drugi poizkus na ta vrh. Prvič sta nanj nameravala že 5. marca, vendar je bil sneg previsok in tudi sicer so bil snežne razmere neugodne. Sebastjan Jančič je v preteklih dneg opravil še pet pristopov na posamezne vrhove v Alpah. V težkih zimskih rzmerah se je sam povzpel na Lanževico (2003), Veliki Bogatin (2008), Veliki Ozebnik (2480), Jalovec (2645) in Storžič (2132). T.L. KOŠARKA Kadeti: Slivnia - Rudar 86:84 (41:44), Pivovarna Laško - Rudar 88:66 (55:32), Iskra Litus -Koroška 73:56 (30:27). Zimska liga - st. dečki: Pivovarna Laško - Celje 57:41 (34:21), Pivovarna Laško - GD Hrastnik 63:61 (32:27), Pivovarna Laško -Rudar 45:49 (18:18). Zimska liga Loka Z -ml. dečki: ŠŠD Miran Jarc - Iskra Litus29:42 (11:20); - ml. deklice: Odeja Marmor - ŽKD Studio Jin Jang 21:29 (10:19), ŠD Slovan - ŽKD Studio Jin Jang 26:32 (14:10). Prvenstvo OŠ - ml. dečki: OŠ Tončke Čeč-OŠ Litija 14:91, OŠ Hrastnik-OŠ Tončke Čeč 29:36 < Turnir- st. deklice: ŽKD Studi Jing Jang - ŽKK Domžale 32:44, ŽKK Domžale - Odeja Marmor 35:50, ŽKD Studio Jin Jang -Odeja Marmor 31:49. KEGLJANJE Končni vrstni red zagorske trim lige- prva liga: Piramida I 19, ETI EE I 15, Medijske Toplice 12, TE VE Varnost 11, Avtomotor 11, Rudnik 9, Avtoplastika Koželj 9, Piramida II 6 točk. Druga liga: 1. Amaterji 19, Alnex 14, ŠD Invalid 14, Udarnik9, JKP 7, Buldožer 5, ETI EE II 2 točki. ŠAH Griže Open 95: Zalokar -Gazvoda 1:0, Kranjc ml,-Vombek 0:1, Kotnik - Urisek 0:1, Jazbinšek - Skobe 0:1, Goršek - Rajkovič remi, Kuzmič - Grm remi, Dušak -Virantremi, Tomažič- Krajnc 1:0, Loger - Novak 1:0, Zdole - Vengust 0:1, Trebežnik -Grobelnik 1:0, Skobe - Zalokar 0:1, Grm - Kotnik 0:1, Rajkovič - Kuzmič 1:0, Loger - Tomažič 1:0, Krstič - Goršek 1:0, Klampfer - Dušak 0:1, Podkrajšek - Zdole 0:1 0:1, Novak - Delakorda 1:0, Šumiga - Trebežnik 1:0. Trenutni vrstni red: Zalokar 7.5, Vombek 6.5, Kotnik 5.5 točk... Turnir 2x15 min: 1. Rado Bajda, 2. Aljaž Dušak, 3. Jože Kotar (vsi Trbovlje), 4. Kuzmič (Sevnica), 5. Skobe, 6. Novak (oba Trbovlje), 7. Jurič, 8. Cvetko, 9. Osmanovič (vsi Zagorje), 10. Vodeb (Trbovlje).... MALI NOGOMET Turnir Pokalni prvak Zagorja 95: ŠD Mlinše III - Ni De Ni 4:2, ŠD Mlinše III - Izlake II 2:6, Ni de ni - Izlake II 2:2. ELEKTRONSKI PIKADO Zasavska liga: Jelen -Jolyy bar 8:9, Mojčin Hram - Kolar Mirna 13:3, Kovač - Mane bar 7:9, Metuljček - Bar 91 10:6, Grajska Pristava - Čipo 8:8. Trenutni vrstni red: Mojčin hram Trbovlje 14, Kolar Mirna 11, Metuljček Krmelj 10, Mane bar Hotič 10, Grajska Pristava Gabrovka 7, Bar 91 Trojane 7, Čipo Trbovlje 5, Jelen Tržišče 4, Kovač Dobovec 1, Jolly bar Litija 1 točka. PC Promet Hrastnik - 13. marca ob 23.55 uri sta policista na Cesti 3. julija opazila parkirano Škodo, ki je bila precej poškodovana. Na podlagi registrske tablice sta ugotovila, daje vozilo last A. A. iz Hrastnika, ki pa je bil takrat v službi v rudniku. V razgovoru je lastnik povedal, da je bilo vozilo prej še nepoškodovano. Policisti so kasneje izsledili voznika P.J., ki je z neregistriranim Renaultom Fuego poškodoval Škodo, za kar bo odgovarjal sodniku za prekrške. Trbovlje - 14. marca ob 19.15 uri je voznik Juga K.Š. vozil po Trgu svobode in pri MIT- u zavil levo. Takrat mu je nasproti pravilno pripeljal voznik Audija T.J., ki kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Na vozilih je nastala večja materialna škoda. Hrastnik - 16. marca ob 15.20 uri je lastnik Škode Favorit, Š.J. iz Hrastnika obvestil policiste, da mu je neznanec poškodoval vozilo, parkirano na parkirišču na Novem logu. Policisti so izsledili voznika, prav tako Škode J.F., ki je med obračanjem trčil v vozilo in pobegnil. Trbovlje - 17. marca ob 20.51 uri je voznik Saaba G.M. pripeljal v križišče naTrgu svobode s preveliko hitrostjo in trčil v vozilo, last K.J., ki je čakal pred rdečo lučjo. To vozilo je nato porinilo še v naslednjega, ki Aufbiks Jk 13. marca je bilo veselo v Bambus baru, kjer je Trboveljčan D.B. razbil vse, kar mu je prišlo pod roke. Odpeljali so ga policisti. Ker mu, kot kaže, ni uspelo razbiti vsega, seje na poti s policije vrnil in razbijal naprej. Tokrat so ga policisti pridržali do jutra. p- Podobne "težave" s steklenino je imel v Hrastniku državljan JL BiH J.B.,ki je v Metuljčku "učil kozarce leteti". Ker kozarcem ni bilo do letenja, so se razbili, policisti pa so pijanega "učitelja letenja" pridržali do iztreznitve. Urediti si bo moral tudi dovoljenje za bivanje. p- Isti dan okrog polnoči je pred lokalom Vrtinec Š.U. tepel A K.O.,ki je moral iskati zdravniško pomoč, Š.U. pa bo "poiskal" sodnika za prekrške. jj- Hrupno je bilo tudi 15. marca zvečer v begunskem centru v A Hrastniku, kjer so kričali otroci. To je šlo na živce P.H., ki je stekel za njimi. To je opazil J. V. in poskušal stvar pomiriti, a je dobil brco "med noge". Obiskati je moral zdravnika, P.H. pa sodnika. m- V lokalu Luna je 18. marca razgrajal in razbijal steklenino |Zagorjan T.H. Po opozorilu je lokal zapustil in šel čez cesto v ^ Džamijo, kjer je nadaljeval svoje "aktivnosti". Policisti so ga napotili domov. Le urico kasneje je zopet prišel v lokal Luna, grozil lastniku in ga "vabil" k pretepu. Ker lastnik vabila ni sprejel mu je T.H. razbil pepelnik. Odšel je še pred prihodom patrulje. Okrog polnoči pa so policiste poklicali iz Delavskega doma, kjer je T.H. v stranišču izzival in pretepal F. S. Pred prihodom policistov je pobegnil. Čez pol ure je zopet prišel in izival gosta F.S. ter mu prevrnil mizo. Ob 2.10 uri pa je T.H. zaradi prižganega motorja pred njegovim stanovanjem napadel Ž.R. in Ž.M. Med pretepom je s steklenico razbil steklo na njunem avtomobilu. Policisti so ga odpeljali in pridržali do streznitve. j); Na Kopališki ulici sta se zaradi pretepanja otroka sprla ^ V.G. in mati otroka S.B., katero je V.G. nekajkrat udaril po obrazu. n- Okrog polnoči je V.G. s prijateljem M.S. prišel na policijo in poizvedoval o prijavi. Ko sta odšla, jima je bil v napoto avto na parkirišču, katerega sta "pretepala" z roko, se pred SKB banko usedla na sredo ceste in glasno "prepevala". Policisti soju opozorili, vendar jih M.S. ni upošteval, zato so ga hoteli odpeljati. Takrat pa se je vmešal V.G. in policistu prismodil klofuto. Ker se nista nikakor pomirila, staj u policista popipsala s solzil cem in s pomočjo gumijevk odpeljala na postajo, kjer sta vročekrvneža prenočila. Sanacija ceste proti pokopališču Trbovlje - Že kar nekaj easateče jo dela nalokaim ces. i prot, pokopališču m :koi kaže vreme, se še ne bodo kmalu končala. Upravljala ceste so —**«.*«*»* »i"***»«*■ >1=1 Of * -1= pločniku Ždtijpa jim joje make zagodel zapadli sneg. lrboveljam, bomo takod.ibilispensVijmetn>v no,mal«o"cC™ttelukmji.-P*>n=g. “ u™ v",u previtim in ob/trnt do izvajalcev m naj ob motehnmh krajših zastoj,h ■“i—________________________________________I gaje vozil G.K. V verižnem trčenju je nastala velika materialna škoda. Kradejo kot srake Ukradel anteno Trbovlje - Neznanec je na pretvorniku na Partizanskem vrhu odščipnil kabel in ukradel anteno z ohišjem za področje radioamaterskih postaj, last Radia Trbovlje. Tatinskega radioamateija policisti še iščejo. Tatinski "urar" Trbovlje - Neznanec je v noči na 14. marec vlomil v urarsko delavnico in prodajalno Praunseis, jo razmetal in odnesel več ur in nekaj urarskega orodja. Za "urarjem" policisti še poizvedujejo. Otrok preprečil vlom Trbovlje - Iz stanovanja na Koloniji 1. maja je 19. marca ob 3.35 uri zjutraj policiste poklical otrok in povedal, da neznanec vlamlja v njihovo stanovanje. Ker je bil otrok sam in preplašen, so policisti takoj odhiteli na kraj in prijeli vlomilca B .Z., ki je že razbil steklo in poskušal priti v stanovanje. Prijeli vandala Hrastnik - Policisti so te dni izsledili storilca P.T. in S.M., ki sta 19. februarja na poti iz Hrastnika proti Dolu "rušila in uničevala vse pred sabo". Uničila sta nekaj znakov, reklamnih tabel, nasad okrasnega grmičevja in poškodovala dva Juga, last K.A., B.M. in kombi Kmetijske zadruge. Sledi kazenska ovadba. "Za mlinom" se je reklo včasih, danes se naselje imenuje Golovec. Pred prvo svetovno vojno in po njej je v tem koncu Trbovelj samo mlin pel svojo pesem. Nobenih hiš ni bilo v okolici - bil je le travnik in potok, katerega del je iz zajetja tekel na Knafličev mlin in poganjal štirimetrsko kolo. Danes je drugače. Mlin še stoji, a je obmolknil. Ostajajo pa spomini in o njih vesta 95 letni upokojeni mlinar Jože Knaflič in njegova 77 letna žena Katarina povedati veliko. Jože Knaflič se je z mlinarstvom v Trbovljah ukvarjal najdlje, vse do leta 1980, ko so mu vzeli vodo - podrli zajetje. Pritožil se je in na sodišču so imeli obravnavo. "Nasprotna stran je 5 imela zelo zgovorne nega odvetnika, moj je bil pa kar tiho,"je v smehu rekel Jože. Nazadnje mu je dejal sodnik: "Veš, saj si že tako star in boš šel kmalu v pokoj." A ni se vdal, ne takoj. Nekaj let so potem mleli na električni pogon, a so ugotovili, da se to ne splača, saj so drugi časi in se z mlinarstvom ne bi več dovolj zaslužilo, elektrika pa je draga. V mlinu je danes še skoraj tako kot pred leti; imajo še tehtnico, kjer so tehtali vreče žita, stojijo še vsi trije kamni, na katere so mleli razne vrste žita pa tudi grah, fižol, celo kostanj za prašičjo krmo... Le kolesa, ki je pred časom poganjal mlin, ni več tam. "Dolgo je že jemal slovo, a ga nismo upali odstraniti, dokler ni bil povsem trhel, saj je bil oče Jože tako navezan nanj", je dejala Katarina. Mlin ima že pravo zgodovinsko vrednost, saj bo, kot je rekel Jože Knaflič, verjetno star že okrog 200 let. V posestvu gaje najprej imel bogat kmet, ki se je pisal Roš. Kasneje, ko se je prvi gospodar preselil v Hrastnik, je mlin odkupila občina, ki ga je imela dolgo v lasti. Ko je bil potreben popravila, pa gaje na javni dražbi prodala. Kupil gaje Jožetov oče in vse od približno leta 1920 je v lasti družine Knaflič. "Včasih so k nam pripeljali žito v mletje iz Dobovca, Knezdola, Čeč, Retja, Kuma... Danes pa seje svet obrnil, veste. Ni več toliko kmetij, ostali kmetje so se začeli ukvarjati bolj z živinorejo in ne sejejo več veliko, ampak kruh raje kupujejo," je rekla Katarina. Jože Knaflič je rojen še v prejšnjem stoletju, v decembru 1899. leta, a je kljub visoki starosti in mnogih, tudi bolezenskih preizkušnjah, ki mu jih je naložilo življenje, še vedno dobre volje in bistrega spomina. Je invalid že od mladih let, saj mu je kostna tuberkuloza načela roko in v Ljubljani so mu jo komaj rešili. Od takrat ima krajšo za deset centimetrov. Vse svoje življenje je kljub temu posvetil mlinarskemu poklicu. Skupaj z očetom se je, takoj po odkupu mlina, iz Knezdola preselil v Trbovlje, kjer sta stanovala nad mlinom, vse dokler niso dozidali ostalih hišnih prostorov. Nato so se v Trbovlje preselili še drugi člani družine. S svojimi 20 leti je pričel pomagati očetu v mlin, kot vajenec. Kasneje je v Laškem naredil izpit za poklicnega mlinarja in dobil dovoljenje za opravljanje te obrti, ki jo je 1947. leta tudi prevzel od očeta. Mlinarstvo je bilo včasih prosta obrt, venadar pa so bili hudi časi in vedno je bilo težko z zaslužkom. "Hudo je bilo po vojni, ko ni bilo denarja, v obtoku so bile še karte za hrano. Ljudje so večinoma gojili prašiče, k nam pa so nosili želod, grah, kostanj, koruzo,... vse mogoče, da smo jim zmleli na posebnem kamnu. Takrat je res bilo veliko dela," pravi Katarina, ki seje z Jožetom poročila leta 1945. Rojena je bila na Ptujski gori, kasneje pa je sedem let službovala v spodnjih Trbovljah, od koder je hodila v Knafličev mlin po ajdovo moko... In tako sta se spoznala. Tudi sama je večkrat poprijela za to delo, zlasti kadar se je Jože poškodoval (kar trikrat je bil skoraj ves v mavcu), ni šlo dugače. "Mlinarsko delo je težko in tudi če bi danes bila mlinarska obrt še donosna, je vprašanje, če bi se kdo oprijel tega V mlinu pred nekaj leti. dela. Mene je včasih prav močno bolela roka, saj prenašati vreče, vsipavati, lopatati do 60 kg žita..., ni lahko," je dejala Katarina. Lahko ni bilo tudi v prejšnji, "novi" Jugoslaviji, ko je režim tudi od mlinarjev -obrtnikov zahteval obvezno oddajo mernice po minimalni ceni. "Od pšenice sploh ni bilo nič zaslužka. V mlin so hodile razne kontrole in morali smo voditi natančno evidenco za vsakega, ki je prinesel žito v mletje. Vse je bilo potrebno stehtati in zapisati, kar so kontrolorji tudi preverili. Tudi tehtnico smo morah voziti na kontrolo vsako leto. Naša je bila vedno točna. Da, težko je bilo biti privatnik v tistih časih," se je spominjal Jože. v Mlinarstva v Trbovljah, razen ■c še za osebno rabo, ni več. V S Knafličev mlin so še do pred nekaj c leti tudi učiteljice iz OŠ Ivan 5? Cankar pripeljale svoje učence. 33 Tu so jim demonstrirali, kako je potekalo delo v mlinu. In kaj bo z mlinom? "Bomo videli, kako se bodo odločili mladi. Lahko bi prostore preuredili v manjše stanovanje...," meni Katarina. Hčerka Cvetka pa dodaja, naj še kar ostane tako kolje. Oblika tradicije torej, ohranjena skozi mnoge generacije, ki pa v Zasavju, kot kaže, le stežka preživi. Ostaja spomin in morda nostalgija. Mia Južina Upokojeni mlinar Jože Knaflič. Pred Knafličevo domačijo. M J:?:?:?:#:*:#:# / / w @ Hit |'2) Dvomi o družinah, h katerim naj bi prišli, so bili za vse nas verjetno največje vprašanje in skrb, saj je bil prav.to eden najpomembnejših dejavnikov, ki so odločali o uspešnosti našega programa. Sama sem bila s svojo družino več kot zadovoljna in prav kmalu sem postala del njih. Moji novi, ameriški mami je ime Candy in je tipična Kalifornij čanka, saj se bo pri petdesetih letih že tretjič poročna. Candy je učiteljica in poučuje nasoli s prilagojenim učnim programom. Jim pa je upokojen bankir. Imela sem srečo, saj si j e Jim že od nekdaj želel hčerke, sedaj, ko pa j o je končno dobil (pa čeprav iz druge države), mi je seveda "dajal potuho", kadar je le mogel. Razen J ima in Candy sta mi družbo delala še dva ljubka psička May in Toby, ter dve "scrkljani" muci Tyron in Junior. Otroci iz njunih prejšnjih zakonov so že vsi poročeni in "raztreseni" po vsej Kaliforniji. Tudi njih sem večkrat obiskal^ in tako videla še druge dele Kalifornije, ne le Visalio. V Los Angelesu živi Brooks, eden od treh Candyjinih sinov. Za stanovanje na obali, ki meri cca 50 m2, plačuje približno 1500 dolarjev mesečno, kar j e tudi za Američane veliko. Tam sem opazovala enega naj lepših sončnih zahodov. Paleta barv, od sinje modre, prek turkizne, zelene, do prelepih rdečih in rumenih odtenkov mi še danes ostaja v spominu kot eden najlepših naravnih prizorov. To pa še zdaleč ni vse, kar me je navdušilo v L.A.-ju. Pot nas je zapelj alatudido V enice B each, dela obale, kjer se zbirajo takšni in drugačni posebneži. Moram priznati, da toliko vedežavalk, surferjev in "one man bando v" na enem kraju še nisem videla. Naslednji dan sem se končno odpravila v Hoolywood. Sprehodila sem se po slavnem Hoolywood Boulevarju in z zanimanjem Moja ameriška starša. prebirala imena znanih oseb "show - bussinesa", ki so vpisani v rdeče zvezde na pločniku. Na dvorišču pred Kitajskim gledališčem pa so v betonu odtisi rok zvezdnikov, katerim seje pred kratkim pridružila tudi Whoopy Goldberg. K popolnemu filmskemu vzdušju je pripomogel tudi ogled studia Universal Studios, kjer nastaja veliko ameriških filmov. Z avtobusom sem se peljala po ulici, na kateri snemajo različne filme, videz ulice pa z različnimi napisi spremenijo glede na vsebino filma. Z razglednim avtobusom sem sepeljala tudi mimo hiše iz filma Psiho, mestne hiše iz Vrnitve v prihodnost ter drugih kulis. V studiu za filmske trike so uprizorili pravi potres v podzemski železnici, bili smo žrtve snežnega plazu in morskega psa iz filma Žrelo. Imeli smo občutek, da smo pravi junaki iz filmov. Skupaj smo posneli tudi odlomek, v katerem glavni junak pade s Kipa Svobode. Igralecje sedeč na modrem stolu odigral padanje. Tudi ozadje je bilo modro, ker se ta barva na posnetku ne vidi. Posnetek igralca potem zmontirajo še s sliko Kipa svobode in padec, ki ga vidimo v filmu, je gotov. Naslednja postojanka je bil Griffithov obzervatorij, ki se ga nekateri spomnite iz filma Upornik brez razloga. To pa j e zelo priljubljena izletna točka za turiste zaradi številnih teleskopov, globusov pa tudi razgleda na napis Hooly vvood Sprehod po živahni Venice Beach. in samo filmsko mesto. Pot domov meje popeljala še po ulicah Beverly Hillsa, krajačudo vitih hiš, ali bolje vil, katerih cena se ponavadi giblje od dva miljona dolarjev dalje. Ves čas sem vneto prežala po zvezdnikih, ki bi se prikazali izza kakšnega vogala, vendar tega žal nisem dočakala. No, na koncu me je potolažil avto, v katerem je sedela lepain bogata Kirn Basinger, čeprav je prav hitro zdrvel mimo. Po dveh dnevih potepanja po Los Angelesu sem se polna doživetij vrnila v pet ur oddaljeno Visalio, kjer me je spet čakal teden poln presenečenj in novih dogodivščin. Neva Marn Tu se [e v beton podpisala Marilyn Monroe. Pred eno od prekrasnih hiš z bogatim vrtom. o kakršni sedaj sanjam. Sagrade Fammilia v Barceloni. Lizbona - mesto ob obali Atlantskega oceana je predvsem pristaniško mesto. Stari del je podoben istrskim vasem, z ozkimi ulicami, stisnjenimi hišami, trgovinicami s sadjem na ulicah, vrvicami za perilo, razpetih iz hiše na hišo, s polno starih ljudi, ki opazujejo mimoidoče. O čem govorijo, ne vem, so pa prijazni in ustrežljivi in prav prijeten občutek je opazovati njihove obraze, ki kažejo sledi življenja. Zvečer je bila fiesta. Ulice polne ljudi in lampijončkov, iz vsake "luknje" se je slišala glasba in petje. Telesalj udi so se prepletala, smeh in govorice iz vseh vetrov. Sangrija, topel večer in na Lisbono imam še posebej lepe spomine. Kopanje v mrzlem atlantiku, sončenje po plažah okoli mesta, izlet v Sintro in prišel j e čas slovesa s Portugalsko. Še zadnji pogled na veliki most, velike ladje in staro mestno četrt in že smo brzeli proti Portu, Bordeauxu. Potovanje v noč pa je prineslo kovanje novih načrtov. Ponovno sem pregledal zemljevide Pariza in Londona, označil naslove prenočišč in napravil spisek znamenitosti, ki sem si jih nameraval ogledati. Opečena kožaje postajala vse bolj ij ava, zato ne pozabite na kreme za sončenj e in sončna očala. Brez tega na poletnih potovanjih ne gre. Končno sem ponovno našel tudi čas za pisanje dnevnika, ki sem ga pridno pisal od prvega do zadnjega dne mojega potovanja. To so zagotovo najlepši spomini, ki bodo vedno ostali stisnjeni med platnice modrega rokovnika. (se nadaljuje) Mitja Predovnik Majhna državica, meri nekaj km2, stisnjena med morje in hrib, je bila v poznih večernih urah živahna kot mravljišče. Veliko lepih jaht v zalivu, limuzine pred igralnicami in kupi denarja na mizah. O, ko bi bil vsaj del moj! Potoval bi do konca življenja. Ob brezhibno urejenih zelenicah, polnih rož in palm, sem se spustil v mesto in se po stezi Formule 1, pod tunelom, povzpel na grič. Grad princa Rainerja, grob Grace Kelly v bližnji cerkvi in čudovit nočni razgled na razsvetljeno mesto. Monte Carlo. Arene za bikoborbe v Madridu. Nicain Cannes, d ve moden! letovišči, ki sledita Monacu, svet blišča in slave, vsaj za Cannes ob vsakoletnem filmskem festivalu. Sled odtisov rok in podpisov znanih oseb kot so Brigitte Bardot, Alain Delon, Madonna. Stallone. Ponovno topotanje koles vlaka, zvenenje zapornic in vse bolj sem se oddaljeval od doma. Kilometri skozi Francijo in Provanso in zjutraj smo se zbudili na meji s Španijo. Po kontroli potnih listov smo prestopili na španski vlak imenovan "Estrela". Kar smo doživeli na vožnji do Barcelone, je vredno opisa. Po nekaj minutnem zamujenem odhodu smo po polževo peljali skozi tunel v Španijo. Nasproti mene so sedeli neki Nemci in seveda takoj godrnjali o počasnosti vlaka, a ko smo končno "potegnili", seje začelo. Vlak seje tresel in poskakoval, s strahom smo čakali, kdaj bomo zleteli s proge, in končno so začeli zaradi zibanja padati iz prostora za prtljagao še nahrbtniki. Vsake toliko časaje kdo zavpil: Auu - auu! In že smo se vsi smejali. "Das ist aber unmoglich, schlecht, und...", so se pritoževali Nemci in do Figuerasa ugotovili, da gredo drugič v Barcelono raje z letalom. Zapustil sem vlak "Estrela" in pred prihodom vBarcelono obiskal še Dalijevmuzej v Figuerasu. Nora hiša iz stolpov in jajc, iz soban, ki so prepletene kot pajkova mreža, je prava paša za oči. Kje so meje človeške ustvarjalnosti, tega ne vem, zagotovo paje, daj ih Dali v velikih premerih ni poznal. Olimpijsko mesto - mesto Krištofa Kolumba -mesto širokih avenij in lepih parkov - Barcelona. Pojoče fontane in Montjuic. Skozi veličasten vhod sem smuknil na olimpijski stadioni in ostrmel nad veličino prostora, številom sedežev in panojev. Nekaj korakov nižje pa gruča ljudi, pavzapravcel trg, ki je plesal sardano - katalonski nacionalni ples. Pristopil sem in jih opazoval, a so me dekleta povabila v krog in že smo z dvignjenimi rokami poskakovali levo in desno. Rahel nadih našega kola, pa vseeno čisto barcelonski tip druženja, zabave, smeha in stika z novimi ljudmi. Arhitekt Antonio Gaudi je zapustil Barceloni veliko čudovitih stvari, opisanih v celih knjigah od Sagrade familie, parka Gaudi do Čase Battlo. Po ogledu gotske četrti, Kolumbove ladje in izleta z gondolo seje obisk Barcelone počasi končal. Človeka neznane daljave vedno vlečejo naprej. Krištofa Kolumba v Ameriko, mene pa v Madrid in Lizbono. V vlaku nabitem kot ribja konzerva sem odpotoval v glavno mesto Španije. Moja prva želja v Madridu je bila ogled arene za bikoborbe in ko mi je to uspelo, je prišla na vrsto še kraljeva palača, muzej Prado in seveda ostali del prestolnice. Na železniški postaji sem si že ob prihodu rezerviral karto za Lizbono in zadnje preostale pezete porabil za pijačo in hrano. Za nočno vožnjo sem bil tako ponovno dobro priskrbljen. Louvre v Parizu. Mladinske delavnice so psihološki primarnopreventivni program, ki je namenjen mladostnikom zgodnjega obdobja, kar pomeni mladim do petnajstega leta starosti. Mladinske delavnice se izvajajo v okviru osnovne šole. Temeljijo na prostovoljni udelžbi zainteresiranih učencev sedmega razreda, pa tudi na prostovoljnem delu študentov - inštruktorjev. Mladinske delavnice potekajo na Osnovni šoli v Hrastniku in na Dolu, vodijo pa jih študentke Nika Kavšek, Helena Derstvenšek, Katarina Zupan in jaz. Na Dolu so delavnice ob četrtkih po pouku. Na začetku je bila udeležba slabša, kasnej e pa se je pridružilo čedalje več zainteresiranih sedmošolcev. Program mladinskih delavnic je osredotočen na probleme, s katerimi se morajo srečati mladostniki na poti odraščanja. Te delavnice so pravzaprav igre, ob katerih morajo otroci razmišljati, hkrati pase zabavajo. So oblika dela, ki prispeva k ustvarjanju novega, drugačnega pristopa in temelji na nerepresivnem in spodbudnem modelu mišljenja in dela. Pri tem projektu gre za izboljšanje kakovosti življenja posameznika, skupine, skupnosti s spodbujanjem in učenjem ljudi, da v krizni situaciji kar najbolje uporabljajo lastne ustvarjalne sposobnosti in jih usmerijo v rast in razvoj. Program izhaja iz prepričanja, da je mladostnike mogoče naučiti ustreznih življenjskih spretnosti, lahko se naučijo doživljati sebe, druge ljudi in svet okrog sebe. In kako potekajo mladinske delavnice? zelo pomemben za človekovo življenje in da se je tegamogoče naučiti. Razpravljali smo o morali in o človeških vrednotah, ki so sestavni del človekovega razvoja v njegovem celotnem življenjskem ciklusu. Zanimalo nas je, kaj se dogaja z moralo in vrednotenjem v adolescenci. Do konca šolskega leta nas čaka še precej delavnic. Otroci bodo razmišljali o tem, kakšne starše si želijo in verjetno bodo na koncu prišli do spoznanja, da so njihovi starši tisto, kar si v resnici želijo. Postavili se bodo v vlogo staršev in ugotovili, da staršem ni prav nič lahko imeti mladostnika v hiši. Delavnica z naslovom Kaj bi želel biti, ko odraslem, bo sedmošolce spodbudilak razmišljanju o tem, da bodo nekega dne delali, ali bodo sploh imeli delo, ki ga bodo opravljali vsak dan oz. ali se bodo potem, ko končajo osnovno šolo, šli šolat zadoločen poklic. Sledila bo delavnica O šoli in hkrati z njo vprašanja, kot so na primer, kaj bi bilo, če ne bi različnih življenjskih stvareh. Ta mnenja se pogosto razlikujejo. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo govorili o stvareh, ki se dajo ali ne dajo kupiti in ugotovil sem, da se lahko marsikaj kupi, kar se včasih ni dalo. Večino iger lahko uporabimo doma, kadar se dolgočasimo." Andrej Funkl: "Mislim, daje zelo zanimivo. Naučili smo se veliko novih igric in govorili o temah, ki se mi zdijo zelo poučne. Vsem fantom in dekletom bi priporočal, da bi se vključili k mladinskim delavnicam." Janez Levec: "Mladinske delavnice so zelo poučne in zelo zabavne, lahko se naučimo mnogo novega o stvareh, ki so pomembne za življenje." Jernej Simerl: "Pri mladinskih delavnicah se zabavamo in izkoristimo prosti čas. Dobimo nekaj nasvetov in zvemo zanimive stvari, o katerih prej še nismo vedeli. Upam, dabodo delavnice še trajale in lahko bi se nam pridružilo še več učencev." Elvir Hasikič: "Pri mladinskih delavnicah mi je všeč, ker se zbiramo in izvajamo igrice, iz katerih se kaj naučimo. Rad bi, dane bi prenehali z njimi in da bi jih prišlo še več." Marko Jerič: Mladinske delavnice so zakon. Zabavamo se, komuniciramo in izpopolnjujemo svojo inteligenco. Kdor ni zraven, mu je lahko žal. Mislim, daje premalo, da se zbiramo enkrat Kaj bi bilo,.... ... če bi... Vse delavnice se med seboj razlikujejo, vsaka traja približno dve šolski uri. Udeleženci se med seboj nismo poznali, tadelavnicapajepripomogla k temu, da smo sc na najhitrejši in najlažji način spoznali. Nadaljevali smo z verbalno in neverbalno komunikacijo, kjer smo izhajali iz spoznanja, da je sporazumevanje med ljudmi eden od osnovnih gibal človekovega razvoja v njegovem celotnem življenju. Otroci so z delavnico Spoznavanje samega sebe spoznali, daje razvoj življenskih veščin, ki se nanašajo na izpostavljene odnose do sebe, bilo ocen, če ne bi bilo domačih nalog, učiteljev in podobno. Skratka, čaka nas še veliko zanimivih delavnic. Mogoče bomo kakšen četrtek šli ven, v naravo ali pa v kino, na sprehod, mogoče bomo celo poslušali glasbo ali se kako drugače sprostili. Kaj pa menijo dolski sedmošolci, ki obiskujejo mladinske delavnice? Tadej Pušnik: "K mladinskim delavnicam hodim, da sem lahko s prijatelji, kijih drugače bolj malo vidim. Veliko je zanimivih iger, pri katerih spoznamo, kakšno mnenje ima kdo o tedensko, lahko bi se dvakrat. Igram ni ne konca ne kraja. Včasih se gremo tudi karaoke, če nam ostane kaj časa. Imamo se cool." Špela Ledinek: "Mladinske delavnice so mi všeč in bi jih lahko izvajali tudi v drugih razredih in ne le v sedmih. Priporočala bi vsem, da bi jih obiskovali, ker se naučimo veliko novega. Tudi družba mi je všeč. Sprva sem se dolgočasila, sedaj pa je mi je zelo všeč." Jerca Vučetič Foto:Branko Klančar TRBOVLJE x išJ 'i f-m Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in j od drugod. Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila, zmlele Naslov Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje Dodatne dejavnosti Organizacija glasbenih in drugih prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil, snemanja. v;lu twsii KZl poslovalnica M€D€fi tel.: 0601/73 696 Na zalogi obutev iz kolekcije DOMAČIH PROIZVAJALCEV IN OBUTEV IZ UVOZA UGODNO: - ali star... 1.507,00 SIT - ženski salonarji! ... 2.252,00 SIT -športne torbe ... 1.750,00 SIT - moški čevlji... 3.219,00 SIT - dekliški bulerji - otroška ortopedka obutev MELANIA - športni copati... 1.700,00 MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE ! * nad 3.000 SIT... 2 ČEKA * nad 5.000 SIT... 3 ČEKE * nad 8.000 SIT... 4 ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! V Vasjdcmltesvoj de tl Trgovina asa nove čase PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) ■ MALOPRODAJA: KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) PRODAJNI CENTER, Jr Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, A Aleša Kaplje 6 S r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate lel - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA IN PARCELE Dvoinpol sobno novo stanovanje v centru Izlak s CK, KTV in telefonom prodam. Tel.: 73 - 614, zvečer. V Trbovljah na Leninovem trgu menjam 4 sobno lastniško stanovanje za dve manjši enoti. Tel.: 25 za brezplačni mali oglas s s % crt Tekst: Moj naslov: EUROPLINdoo. 61420 TRBOVLJE Trg revolucije 7 Podjetje EUROPUH Trbovlje rozpisuje prosta delovna mesta: 1. komercialist, 2. prodajalec - skladiščnik, 3. polnilec tekočega plina. Pogoji: 1. komercialist - višjo ali visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, - dve leti delovnih izkušenj v komerciali, - vozniški izpit B kategorije, - znanje tujega jezika. 2. Prodajalec - skladiščnik - srednja izobrazba komercialne smeri, - dve leti delovnih izkušenj, po možnosti pri prodaji tehničnega blogo, - vozniški izpit B kategorije. 3. Polnilec tekočega plina - poklicno izobrazba strojne smeri, - dve leti delovnih izkušenj, po možnosti na plinskem področju, - vozniški izpit B kategorije. Interesenti naj oddajo svoje pismene prijave s kratkim življenjepisom na naslov Europlin Trbovlje, Trg revolucije 7, Trbovlje, v roku 8 dni po objavi. -465. Gradbeno parcelo v izmeri 820 m2 v okolici Zagoijaprodam. Tel.: 64 - 250. VOZILA Zastavo 750, letnik 1981, tudi po delih prodam. Tel.: 64 -150, po 21. uri. Z 750. letnik 84, registriran do septembra, prodam za 40.000 sit. Tel.: 24 - 871. Motor APN - 4 z vgrajeno 5 prestavo prodam. Tel.: 61 - 228. Motor za Wolksvagen hrošč 1200J, letnik 74, s papitji, dobro ohranjen prodam. Franc Koželj, C. 9. avgusta 8 e, Zagorje. ELEKTRIČNI PRIPOMOČKI Barvni televizor star 6 let prodam. Cena po dogovoru. Franc Koželj, C. 9. avgusta 8 e, Zagorje. Barvni televizor Gorenje, brez daljinca, z anteno, brezhiben prodam za 10.000 sit. Jože Jamšek, C. 1. maja 67, Hrastnik. Barvni televizor Gorenje prodam. Tel.: 61 - 228. Električni pisalni stroj Philips prodam. Tel.: 75 -134. OSTALO Moško gorsko kolo, opremljeno, 18 prestav, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 27 - 629. 1000 kom rabljenih salonitnih plošč dim 40x60 cm po ceni 70 sit/ kom prodam. Tel.: 41 - 595. Dekliško svečano obleko za prvo sveto obhajilo prodam. Tel.: 42 -373. Maturantsko obleko, modro, dolgo, št. 38 - 40, prodam. Tel.: 22 - 775 zvečer. Raztegljiv trosed prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 26 - 079. Voziček za dvojčke prodam. Tel.: 62 - 143. Avtomobilsko prikolico prodam. Cena 200 DEM. Tel.: 44 -187. Kupim mešalec za beton. Tel.: 44 - 187. Igrice za TV prodam. Priklopijo se z enim Vojstickom. Cena 7000 sit. Sašo Gorišek, Mlinše 7, Izlake. Otroški avtosedež "Jerko" s pasom prodam za 3000 sit. Tel.: 43 -251. Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73 - 719. enostavno ::;“rnr....... Slovenski krščanski demokrati krajevnega odbora Zagorje/ želimo vsem materam in ženam ob njihovem prazniku, MATERINSKEM DNEVU, vse kar si same najbolj želijo. Za njihovo družinsko skrb in ljubezen pri vzgoji otrok naj jim Bog podeli svoj blagoslov, občinski odbor SKD -Zagorje pa vas vabi na proslavo v počastitev vašega praznika, ki bo v soboto, 25. marca 1995 ob 18h, v veliki dvorani Delavskega doma Zagorje. : *""««»*■ ^ A 'NTEOBAt - IHTEdRAi. li INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.: 61 018,64 032,61 284 j .... j:| ............. LENTI 1.4.1995 1.650,00 SIT PLIBERK 7.4.1995 1.150,00 SIT LENTI Š.4.1995 1.650,00 SIT PLIBERK 14.4.1995 1.150,00 SIT LENTI 27.4.1995 1.650,00 SIT 6ARDALAND 27.4.1995 5.600,00 SIT PL1BERTK 2Š.4.1995 1.150,00 SIT Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. Uradni zastopnik za vozila CITROEN in FIAT BBBB AVTOSERVIS ŠPAJZER Partizanska 51. 61420 Trbovlje, tel.: 0601/24 295 - prodaja vozil FIAT in CITROEN : - uradni pooblaščeni servis : t - prodaja orig. rezerv, delov in dodatne opreme - prodaja transportnih in dostavnih: vozil iz programa PORTER PIAGGIO in IVECO NA ZALOGI-DOBAVA TAKOJ AX ... že od 1.288.100 SIT AX diesel TRD 1.5 ...1.522.300 SIT ZX ... že od 1.803.340 SIT XANTIA ... že od 2.693.300 SIT KOMBI JUMPER ... že od 2.677.500 SIT Pri nakupu vozila AX podarimo avtoradio, zvočnike in prtljažnik. NOVO: ZX 1.5D že od 1.850.000 SIT naprej. Bfflterji PANDA CLX od 12.490 DEM PANDA 4X4 1.1 od 16.490 DEM Ugodni krediti - leasing V račun vzamemo vsak rabljen avto !!! DELOVNI ČAS: vsak dar. od 7.00-15.00, sobota od 8.00-12 .00 O CIMOS INTERNATIONAL EVROVARTRADE MOLKA STORITVE, SERVIS IN TRGOVINA d.n.o. : ■ : Tima 23, 61282 Sava pri Litiji telefon:(0601)64-507 - inštalacije centralnih kurjav iz različnih vrst materiala: bakrene, aluplast, črne šivne cevi - inštalacije vodovoda in odtokov dobava in montažo - več vrst avtomatike - gorilcev program ELKO - gorilcev program THERAMATIC - peči FERGLI (plin. olje) - štedilnikov za centralno ogrevanje - plinske peči JUNKERS - radiatorjev APOLLO - radiatorjev KORADO - posode za tekoči naftni plin - splošna ključavničarska dela - specialno in klasično varjenje Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje TelefoiVfax: 0601 64 611; fax: 64 660 V Zasavju smo edini distributer Microsoftove in Borlandove opreme. Po ugodnih cenah vam nudimo: slovenski W0RD 6.0 37.990 SIT slovenski W0RD 6.0 in EXCEL s slovenskim priročnikom 42.990 SIT nnc k 97 loonnai UUj 0,44 1 7 ,7tJU Ji l WIND0WS3.il EE 10.400 SIT WIN00WS3.11 EURO 20.280 SIT W0R0 FOR WIND0WS 6.0 37.990 SIT QUATR0 PRO 5.Q ZA DOS 9.990 SIT OUATRO PR0 5.0 ZA WIND0WS 14.990 SIT OUATRO PRO 5.0 ZA WINDQWS W0RKGR0UP EDITI0N 17.990 SIT BORLAND C+-4.5 39.990 SIT BORLAND PASCAL 7.0 29.990 SIT d BASE 5.0 FOR WIND0WS 32.990 SIT ■ JOJk C E C"'A tlGOA' C"IT' ■ ■'■'■'■iIwAj'E'^:!J'TUIv'VUv / 7 ,//u vi 1‘- Vse cene so brez 5% P.D. Na izbiro pa imamo še veliko drugih programov in programskih paketov. Pokličite nas! X:X:X:X:XXXXXXXXXIXXX:XL*X*X'X*X*X*XČ*X,X*X>X,X,X*X»X,X*X*XČČČ*X’X*X,X*X'X*XČČ*X'X‘XČ*X,X,X’X*X*X'XČ‘X*X,X*X*X'X*X*X,X'X'X'X* ZADNJI CELJSKI GROF KRAJ JUŽNO OD LIZBONE VODJA NEKD. AN SAMBLA NAR.ZABAV GLASBE (SLAVKO) OBMORSKO MESTOMA SICILIJI VSAK ČETRTEK ZASAVC STOLNA CERKEV NEDA UKRADEN TEHNIKA STENSKEGA SLIKARSTVA SPREJEM ZRAKAV PLJUČA MESTO V SEV. DELU NIGERIJE DEL VOZA AMERIŠKI PISATELJ NORMAN NAMIZNO PREGRI- NJALO MATI GRŠ. BOGOV OTOŽNI TONOVSKI NAČIN PRIRAST (ŽIVINE) TEREZIJA (UUBKOV.) REKA V FRANCIJI PRVA ŽENSKA PLESEN NA VINU, BERSA KRAJ V ROMUNIJI ŽRTVENIK VRSTA PECIVA ČAROVNICA NA OTOKU AJAJA ŠKOTSKI NOBELOVEC ZA PREHRANO JOHN BOYD AVTOR: KARU DREMEL KITARI PODOBNO GLASBILO VRSTA ZAČIMBE PLESALKA PAVLOVA PRETAKANJE SOLZ VEUK PTIČ, NE-LETALEC AVSTRIJSKI SUKAR (HANS) KRAJ V GRČIJI SLOVENSKA UMETNIŠKA SKUPINA FILMSKA IGRALKA McGRAVV ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR ZNAČILEN PREDSTAVNIK VRSTE IT.FILM. IGRALEC STOPPA TINE ROŽANC SLOVENSKI SUKAR (IVAN) MIR, SPOKOJ- NOST IZRAELSKA PEVKA LITERARNI JUNAK LUPINO PRIMEREK, EKSEM- PLAR PRILJUBLJEN VESOLJČEK IZ ISTOIMENSKE T\ NADAUEV. SOVJI SAMEC PRISTAŠ REIZMA OLGA JEŽ DATELJ ADAMIČ PADANJE TEKOČE VODE GLADINA, VRŠINA ANGLEŠKI SKLADA- TELJ (THOMAS AUGUST1N) JOSIP JURČIČ DRŽAVA V JUŽNI AFRIKI DOLGO- REPA PAPIGA OTOK V JADRANU ŠTEVILO POD ULOM- KOVO ČRTO ARISTO- FANOVA KOMEDIJA PEVEC ROBIČ RIŽEVO ŽGANJE VILKO NOVAK KROŽNICA ORBITA MESTO V JUŽNI FRANCIJI VRSTA USNJA JAPONSKI PISATELJ, NOBELOVEC (KEN- ZABURO) NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 29. 3. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).Pri žrebanju bomo upoštevali le križanke, ki jih boste poslali v modrih ovojnicah. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: 3 mesečna naročnina na časopis Zasavc 2. nagrada: 3 mesečna naročnina ha časopis Zasavc 3. nagrada: 3 mesečna naročnina na časopis Zasavc Izžrebanci nagradne križanke 9/95 1. nagrada: 3 mesečna naročnina časopis Zasavc, Joži Lukšič, Sallaumines 5a, Trbovlje 2. nagrada: 3 ineečna naročnina časopis Zasavc, Franc Gabrijel, Trg svobode 30, Trbovlje 3. nagrada: 3 mesečna naročnina časopis Zasavc, Mira Turšič, Trg revolucije 7a, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 30. 3. 1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 10/95: MAJSKIHROŠČ, VELIKA STAVKA, ADAMANT, ZRAK, TRIPTIH, TA, KAPA, HEROIN, PILOT, ALENKA, PEPELNIK, LENTA, ODA, GNIDA, EVA, NAVAL, VIKAR, RA, KORENJAK, NATRIJ, SOČNOST, STRIP, ATE, VLEK, INES, OPILEK, AMA, MOSKOVČAN, GAMBIT, OSTANEK, KROVNI-NA, NT, REKA, AKNA, ČAR. testa 20.julija 2c Zagorje ob Savi TeL: 64-250,44-166 m Tokrat objavljamo rešitve nagradne križanke za mlade iz desete številke. Nagrajenci iz devete številke so: 1. Blaž Hudi, C. 9. avgusta 8c, Zagorje; 2. Jože Motoh, Kolodvorska 21, Trbovlje; 3. Rok Bedenik, Trg Borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku; 4. Mojca Lovše, OŠ Litija. Rešitve nove križanke oddajte v knjižnicah do 29.3.1995. Rešujete pa jo lahko vsi osnovnošolci, se pravi, od 1. do 8. razreda. Veliko uspeha in zabave vam želimo! Rešitve iz 10. številke: POBUDA, OČALA, OBILICA, SISAK, SRB, OAZA, ETIKA, TALAR, TRUBAR. OBIR, BENGALKA, VNOS, UKOR, NAPA, KITAJCI, ANI, ED, ANE, Al, BACILI, AK, SKA, IRAK, ATLAS, TE, AVT, OBRVI, KREDA, IG, KASA, SLAVNOST, OSTRIVEC, IN ARI, LEV, REP, SK, ZIB. NOGAVICE, UNA, GNOJAK, AR. Geslo: Bibliotekarstvo. OVEN Polni boste optimizma in vedno dobro razpoloženi. Zelo vas bodoprivlačilivečerniizhodiinzabava. Možna je tudi strastno in tajna pustolovščina. Št.: 31. BIK Največ pozornosti boste posvečali čustvenim in poslovnim zadevam. Možen je tudi prehoden prepirček s partnerjem in novo znanstva. Pri delu vas čakajo uspehi. Št.: 1. DVOJČKA Zaradi svoje nemirne narave boste pogosto menjali razpoloženje. Poskušajte se skoncentrirati, saj vas čakajo novi poslovni projekti. Podpora partnerja bo dobrodošla. Št.: 28. RAK Nove poslovne ponudbe vas lahko razdvojijo, zato raje poiščite nasvet pri strokovnjaku. Pri komuniciranju s člani družine pokažite več strpnosti. Št.: 6. LEV Potovanje v tujino bi lahko spremenilo vaše življenje v pozitivno smer. Polni boste dobre volje in željni ljubezni. Kljub vsemu, obrzdajte svoj temperament. Št.: 5. DEVICA Zadovoljni boste, saj boste sprejeli nekatere odločitve, s katerimi sle odlašali. Ne ozirajte se na ljubosumne jezike, zlasti na poslovnem področju. Št.: 20. TEHTNICA Prebudila se bo vaša uspavana strast In občutili boste nenasitno potrebo po nežnosti in ljubezni. Dobro boste zaslužili in tudi mnogo zapravili. Št.: 2Z. ŠKORPIJON Imeli boste dovolj moči in vzdržljivosti, da dokončno razrešile nekatere težave. Pazite, da boste v poslovnih in družinskih zvezah ravnali pametno. Št.: 24. STRELEC Vaša pustolovska narava bo našlo zadoščenje v pogostih potovanjih in ševilnih družabnih stikih. Neko novo znanstvo bi samske Strelce lahko osvobodilo preteklosti. Št.: 19. KOZOROG Možno je, da boste dobili poslovno ponudbo, kivas utegne zanimati predvsem s finančnega vidika. Pazite, da ne boste s svojeglavostjo zrušili most ljubezni. Št.: 29. VODNAR Naj vas ne vznemirjajo neiskreni odnosi z avtoritetami. Dovolj boste samosvoji in samozavestni, da vas nihče ne bo mogel odvrniti od začrtane poti. Št.: 16. RIBI Prebudite se iz svojih sanj in domišljije. Večjespremembebodo lahko preuredile vaše poslovno življenje. Obstaja možnost, do vam bo všeč “prepovedana" oseba. Št.: 3. Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavi ja v prostorih RSH. Trbovlje - Slikar Ivan Žgalin je pripravil 10 del v TET. Razstavo si je možno ogledati do konca marca. Zagorje - V avli DD Zagorje si lahko do 27. marca ogledate slikarsko razstavo Severine Trošt - Šprogar. Zagorje - Slikar Emil Škrbec razstavlja 7 del v akvarelu v prostorih gostišča Košenina z motivi iz naše krajine. Trbovlje - V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja si je možno ogledati likovne stvaritve učencev OŠ A. Hohkrauta, v času ko je knjižnica odprta. Zagorje - V prostorih zagorskega društva invalidov je od 24. marca do 26. marca na ogled razstava unikatnih ročnih del. URE PRAVUIC Zagorje - Knjižnica Zagorje organizira v četrtek, 30.3. ob 17.30 uri uro pravljic z naslovom H opek išče pomlad. Vabijo otroke od 4. do 9. leta. Litija - Matična knjižnica Litija organizira v torek, 28.3. ob 17. uri pravljic v knjižnici Litija. Šmartno - Matična knjižnica Litija organizira, v torek, 28.3. ob 18. uri uro pravljic v knjižnici Šmartno. GLEDALIŠČE Trbovlje - V DD Trbovlje bo v četrtek, 23.3. dopoldan potekala revija mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin. FILMSKO GLEDALIŠČE Zagorje - V četrtek, 28.3. ob 19.30 uri bo v gledališki dvorani gledališki abonma in izven. Predstavilo se bo Prešernovo gledališče Kranj z delom Ko mačke ni doma. KONCERTI Trbovlje - V sredo, 29.3. ob 18. uri bo v,Glasbeni šoli Trbovlje, koncertni recital kitarista T vrtka Sariča. Trbovlje - V petek, 31.3. ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole Trbovlje, XXI. Instrumentalna revija zasavskih glasbenih šol. Trbovlje - V petek, 31.3 ob 19.30 uri bo v DD Trbovlje, koncert narodno zabavnega ansambla Slovenija. GLASBENI VEČER Hrastnik - V ponedeljek, 27.3. ob 18. uri bo v Galeriji Hrovatič pomladni glasbeni večer. IZLETI Trbovlje - V nedeljo, 26.3. organizira PD Trbovlje, skupinski izlet na Porezen. DRUŽABNA SREČANJA Hrastnik - V Domu starejših občanov bo v petek, 24.3., družabno srečanje ob materinskem dnevu, povezano s praznovanjem rojstnih dni za mesec marec. V kulturnem programu bo nastopil ženski kvartet Plavica. Kulturne prireditve Trbovlje - V petek, 24.3. zvečer bo v Klubu Mesečina gostoval pevec Adi Smolar. Športne prireditve NOGOMET Radeče - Nedelja, 26.3. ob 16.30 uri: Papir Radeče -Zagorje (2. SNL). Trbovlje - Nedelja, 26.3 ob 16.30 uri: Trbovlje - Steklar (2. SNL). ROKOMET Trbovlje - Torek, 28.3. ob 19. uri: Rudis Rudar - Gorenje (odločilna tekma za 3. mesto). J DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. -19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih tele- fonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 24. do 30. marca je dežurni veterinar Liza Pokorn, dr. vet. med. Tel.: 74 -123. Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. L- 2. SIMPATIJA - Magazin (3) 2. -3. THIS C0WB0Y SONG - Sting 4 Pato Banton (5) 3, - 5. LOVE ME FOR A REASON - Boyzone (2) 4. -/. INDEPENDENT LOVE SONG - Stariči (1) 5, - 4. LOOP Dl LOVE - 4 T6 (4) , 8 Glasujem za: '1_____________ Moj naslov: ibaovarie po dopisnicah na naslov: Radki Trbotie, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje I utaizvVom tor*ni N» cmvnHii nh nonedefltfi od 12.00 do 12.45. TW 1. -1. HUGO-Čuki (3) 2. -2. VRNI SE - Patrol (5) 3. -5. ODA LJUBEZNI-Irena 4 Oto (2) 4. -/. Tl HA NOČ -12.nasprotje (1) 5. -/. UKAL BI - Victory (1) VICI ZA V VICE RTV TRBOVLJE K10 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNY PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM liOO SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM 13.00 KORISTNE INFORMACIJE. 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 28-3.1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJA 20.00 VIDEO BOOM 40 -ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA 2030 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER " " 10.00VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 20.00ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZAGORJE ’ ‘ 20.15 PETEK NA ETV 9.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE 20.15 SREDA NA ETV 20.15 ČETRTEK NA ETV 18.00 PETEK NA ETV 11.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO OUUVin 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO ' 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI,18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO Sposojeno iz BBS Usmrtitev Medtem ko zapornik sedi na električnem stolu in čaka izvršitev smrtne kazni, ga vprašajo: "Ali imate kakšno zadnjo željo?" Zapornik odvrne: "Seveda. A bi me lahko držali za roko, ko bo stekel tok?" V gozdu Rdeča kapica se je sprehajala skozi gozd. Med sprehodom je srečala volka in mu rekla: "Joj, volk. kako velika ušesa imaš." "Ja, ja," odvrne volk. Rdeča kapica pa spet: "Pa kako velik nos imaš!" "V redu, no," odvrne volk neprijazno. "Kakšna usta..."še kar vrta Rdeča kapica. "Mhm..." "In kakšne veliike oči!!!" (prizvok občudovanja). Tedaj pa volk zavpije: "Matr, si tečna! A ne vidiš, da opravljam veliko potrebo!" Na samotnem otoku Po brodolomu so se Zagotjan, Trboveljčan in Hrastničan znašli na samotnem otoku. Na otoku so preživeli že nekaj dni, ko so ujeli zlato ribico, ki jim je obljubila, da vsakemu izpolni po eno željo, če jo izpustijo. Prvi je bil na vrsti Zagotjan: "Želim si, da bi bil v Zagorju." In izgine. Nato je na vrsti Trboveljčan: "Želim si, da bi bil v Trbovljah." In izgine. Hrastničan se ozre okrog sebe in toži: "Kaj bom jaz tukaj sam. Želim si, da bi se vrnila moja prijatelja." Druga dva se spet pojavita. Godovi 23. marec: Turbij, Svobodan; 24. marec: Brane, Dionizij Palestinski; 25. marec: Minka; Gospodovo oznanjenje; 26. marec: Ludgar, Lara; 4. postna nedelja; 27. marec: Rupert; 28. marec: Bojan, Vojan; 29. marec: Bertold. * Xi i Redakcijajetrnic vabi vsezasavskefsvetnike, da se čimbolj množično udeležijo velikega pomladnega nabiranja regrata. Ker je znano, da regrat pospešuje izločanje žolča, jim ga bo tako ostalo manj, da bi ga na svoje kolege zlivali na svetniških seansah. Komur ni včeš njegov okus, lahko poskusi z artičokami, ali repincem. Predsednikom občinskih svetov svetuj emo, da svetnikom predpišejo, da v svoje jedilnike obvezno in v čim večji meri vključijo tudi beluše, lečo in oves. Gre za odlična sredstva, ki pospešujejo odvajanje blata. Še nasvet navadnim smrtnikom. Če ste skeptični in mislite, da svetnikov tudi ta terapija ne bo ozdravila, vam svetujemo pitje pomirjevalnih zeliščnih čajev in redno uživanje česna. Če vas slednji obvaruje pred vampirji in uroki, vas bo tudi pred svetniškimi dosežki. Kosobrin 7JH7/Jnv TOURS /D Naslov najbolj popotniškega Zasavca za prvi kvartal letošnjega leta pripada hrastniškemu televizijcu in Zasavcu Stanetu Šterbuclu. Na poti iz Dublina v Budimpešto se je za par dni oglasil tudi doma. 4« V 1 V zadnjih usklajevanjih državnega proračuna, je nekaj škode utrpel tudi šolski tolar in z njim za šolstvo in šport zadolženi minister Slavko Gaber. Lani je še vsenaokrog obljubljal, da bodo nove šote in telovadnice rastle kot gobe po dežju, letos pa si mora Gaber pomagati z modifikacijami prejšnjih obljub. Njihov skupni i inienovaiec je. da si bodo morali v vsakem kraju obljubljeni objekt trdo prigaran. Ker je zagorska telovadnica tik preti morebitnim /daje;, so šolske oblasti zagorskega župana Matjaža Švagana že seznanile z njegovo nalogo. Z ministrom Gabrom se bosta pomenla v zabijanju košev. Če zmaga župan, športna dvorana bo, če zmaga minister, ne bo nič, Svagan nam je zaupal, da se tekme ne boji, saj je /a glavo višji od nasprotnika, Gaber pa se očitno zaveda pomembnosti tekme in jc i že nekaj dni na posebnih pripravah. omo Bn Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, kijih ponujajostanovanjsko in nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, kijih izberete po lastni presoji. DRUŽINSKO ZAVAROVANE I5Szavarovalnica triglav Trbovlje Celje - skladišče D-Per 6/1995 5000002442,11 COBISS Q Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje V vseh e|otah Banke Zasavje d.dprbovlje lahko samo še v mesecu marcu kupite i i - blagajniški zapis Banke Trbovlje. Z / Njabolj varn| naložba vaših prihrankov z zelo ugodno obrestno mero. Pohitite! Znesek vpisa je omejen. LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. 1 NAROČILNICA i Naročam časopis ZASAVC | Ime in priimek....... j Datum rojstva I kraj ....... poštnašt. ............ . j . ulica . ..... ....... ...... telefon ............... . I datum ................. podpis | „ NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) j