1 2 3 4 5 6 7 8 SEZONA PREHLADA IN SKRAJŠANIH POSTOPKOV PRIJAVI SE NA NOVICE na naši spletni strani: https://www.kpk-rs.si/sl/prijava-na-novice-in-KPK-Vestnik Prvi septembrski tedni že konkre-tno vpeljujejo jesen, ki je hkrati tudi že napovednik za sezono smrkavih nosov in drugih tegob. Spet se bomo prelevili v amater-ske zdravilce in mojstre instant diagnostike, ko pa bo zdravstve-no stanje res zaškripalo, pa bomo rdečih nosov iskali pomoč pri strokovnjakih. Malce hudomušna se zdi primerjava s prav nič hudo-mušno epidemijo, ki se že leta pase po naših krajih. Nevaren skrajševalni virus je prizadel pos-topke sprejemanja zakonskih rešitev. Vsaka takšna rešitev bi morala biti opremljena z opozo-rilno etiketo: uporaba skrajšanih zakonodajnih postopkov povzro-ča hud glavobol in nevarnost korupcijske mrzlice. Dejstvo je namreč, da mnogi zakoni pot do objave v uradnem listu uberejo po bližnjici. S tem, ko nosilci izvršilne in zakonodaj-ne oblasti zakonov ubirajo bližnji-ce, krčijo nujno potreben prostor za javno in strokovno razpravo, v zmotni veri, da je njen edini uči-nek zavlačevanje in metanje polen pod noge spremembam. Nasprotno, vključevanje javnosti in neodvisnih državnih organov pomeni priložnost za bolj domiš-ljene zakonske rešitve in njihovo bolj premišljeno sprejemanje. Pomeni vidnost in videnost samega postopka sprejemanja zakonov in predpisov, njegovo transparentnost in zmanjševanje morebitnih nepravilnosti. Pome-ni poleno pod noge interesom posameznikov, netransparentno-sti in korupciji. Kaj niso to prav bolezni, ki jih skušamo z novimi oziroma prenovljenimi predpisi in zakoni zdraviti? Boleč simptom epidemije je, da gre pri sprejemanju rešitev po hitrem postopku najpogosteje za vsebine, ki so v močnem interesu javnosti. Naloga države je, da ga zavaruje ravno pred prej omenje-nimi bolezenskimi tveganji, pred katerih kužnostjo, tako se zdi, pa že leta pogosto zamiži ali jih zdra-vi s placebo zdravili. Takšna zdra-vila za potencialno nevarne bole-zni naše družbe postajajo nevar-nejše od bolezni same… Komisija že leta in leta javno izra-ža zaskrbljenost nad samim pro-cesom takšnega »zdravljenja« naše družbe. Seveda ni sporno, da so nekatere spremembe zako-nodaje nujne. Nujne so že včeraj, ker obstoječe rešitve ne pijejo vode. Tudi ni sporno, da določeni primeri resnično potrebujejo hit-re rešitve. Institut nujnega ali skrajšanega postopka pač ni hec in je temu primerno njegova uporaba tudi strogo regulirana. Pa vendar se že leta prepogosto dogaja, da se vztrajno umika vlo-gi izjeme in spretno slalomira mimo zanj predpisanih pogojev in postopkov, s čimer se požvižga na zakonske dolžnosti. »Prekomerna uporaba skrajša-nih zakonodajnih postopkov lah-ko povzroči hujše oblike korupcij-skih tveganj. Pred javno obravna-vo zakonov se posvetujte s stro-kovnjaki.« Nina Wabra Jakič, Višja svetovalka za odnose z javnostmi, Komisija za preprečevanje korupcije Zakonodajni postopki pod drobnogledom komisije…………………………………………......stran 2 Obravnava predloga zakona s korupcijskimi tveganji mimo komisije……………………….stran 5 O krepitvi sodelovanja z RAI-em…...…...stran 5 Vabilo vrtcem k ustvarjalnemu natečaju ……….………..………………………………………..stran 5 Poziv k ohranjanju integritetne drže udele-žencev projekta Magna Nukleus………...stran 6 Komisija v številkah…………………………….stran 8 Koledar obveznosti…………….……………...stran 8 IZ VSEBINE www.kpk-rs.si | anti.korupcija@kpk-rs.si | Dunajska 56, 1000 Ljubljana K P K V E S T N I K VLADAVINA PRAVA| INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST ISSN 2232-4909 Številka 45, september 2017 VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Zakonodajni postopki pod drobnogledom komisije Komisijo je nedavno presenetil oster odziv Ministrstva za okolje in prostor na naš zapis z naslovom »Sprejemanje zakonov pod krin-ko«. Zapis je pod drobnogled vzel tudi zakonodajni postopek vezan na krovni Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), ministrstvo pa je po mne-nju komisije s kritičnim odzivom v pretežni meri neupravičeno ponovno izpostavilo problem pomanjkanja razumevanja pomem-bnosti nadzornega dela komisije, ko gre za oblikovanje in preobli-kovanje slovenskega zakonodajnega okvira. Pod vprašaj je postavi-lo tudi pomen ideje transparentnosti in vključenosti javnosti v zakonodajne postopke, kar zasluži dodatno pojasnilo komisije. Odziv Ministrstva za okolje in prostor še posebej preseneča v luči dejstva, da med bistvene naloge Vlade Republike Slovenije (Vlada RS), ki krepijo zaupanje državljanov v delovanje države in so opre-deljene že v Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2014–2018, sodijo dejavnosti proti korupciji in za krepitev integritete javnega sektorja. Tovrstnemu razmisleku je Vlada RS sledila tudi s sprejemom končnega poročila o izvajanju Programa ukrepov za preprečevanje korupcije 2015 – 2016 – ničel-na toleranca do korupcije marca letos ter potrditvijo Programa Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017 – 2019, v katerem transparentnost delovanja javnega sektorja igra eno glav-nih vlog, saj le tako javnost lahko spremlja delo javnih organov in aktivno vpliva na njihovo delo s sodelovanjem v procesih odločan-ja. Komisija pritrjuje razmišljanju Vlade RS, da so ukrepi za večjo inte-griteto in transparentnost eno najpomembnejših orodij za zmanj-ševanje korupcijskih tveganj, in z zadovoljstvom podpira prizadeva-nje vlade za oblikovanje sistema, v katerem bi organi redno izbolj-ševali skladnost svojega delovanja, krepili integriteto posameznikov in s tem organa ter delovali transparentno in odprto, s tem pa zagotavljali državljanom in podjetjem bolj kakovostne storitve. Tako želi komisija s tem zapisom ponuditi širšo razlago o pomem-bnosti transparentnosti in vključujoče narave zakonodajnih postop-kov, o pomenu njenega nadzornega delovanja na tem področju in podati smernice za oblikovanje postopkov spreminjanja zakonskih predpisov, ki bi ji omogočile bolj učinkovito delo, Sloveniji pa tlako-vale pot do bolj kakovostnega zakonodajnega in zakonskega okvira, v katerem ne bi bilo korupcijskih tveganj. Vključevanje komisije v zakonodajne postopke Komisija predvideva, da je tovrstni zakonodajni in zakonski okvir tudi želja vseh ostalih državnih organov in ministrstev, zato nas preseneča, da še posebej v zadnjem času zaznavamo upad števila predlogov predpisov in zakonov, ki so komisiji poslani v pregled. S slednjim namreč pripravljavci zakonov proaktivno omogočijo njiho-vo usklajenost z zakoni in predpisi, ki urejajo področje preprečeva-nja korupcije ter preprečevanja in odpravljanja nasprotja interesov še pred obravnavo predlogov na vladi. Za učinkovito posredovanje pri preprečevanju korupcijskih tveganj je pomembno tudi to, da komisija predlog predpisa prejme v pregled čim prej oziroma v fazi priprave gradiv, ko so možnosti za dejanske spremembe še realne oziroma zagotovo večje kot v času javne razprave. S tovrstnim delovanjem pripravljavcev predpisov in zakonov se komisiji onemo-goča izvajanje zakonskih dolžnosti, 15. alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki navaja, da komisija »lahko daje mnenje k predlogom zakonov ter ostalih predpisov pred njihovo obravnavo na vladi o usklajenosti določb predlogov zakonov ter ostalih predpisov z zakoni in predpi-si, ki urejajo področje preprečevanja korupcije in preprečevanja in odpravljanja nasprotja interesov«. Pri tem velja opozoriti na inter-pretacijo zapisanega, saj se beseda »lahko« v tem primeru nanaša na diskrecijsko pravico komisije glede odločitve o podaji mnenja na temo zakonskega predloga. Podaja mnenja je tako vezana na njeno lastno neodvisno oceno predloga glede korupcijskih tveganj, tovrs-tno delovanje komisije pa predstavlja pomemben preventivni mehanizem v procesu oblikovanja kakovostnega slovenskega zako-nodajnega okvira. Javna obravnava predlogov predpisov kot ovira? Komisija je v zapisu »Sprejemanje zakonov pod krinko«, ki je bil na spletni strani komisije objavljen 7. avgusta 2017, poleg izpostavitve problematike nepravočasnega vključevanja in nevključevanja komi-sije ter drugih, še posebej neodvisnih državnih organov in zaintere-siranih javnosti v zakonodajni proces, ponovno spomnila tudi na prepogosto neupravičeno razširjenost sprejemanja zakonov po nujnem postopku, v želji po čim bolj transparentnem in vključujo-čem zakonodajnem postopku pa posebej izpostavila še problem dolžine javnih razprav in njihovo terminsko umeščenost. . Terminska umeščenost oziroma okolje, javni interes in Aarhu-ška konvencija Problem neprimerne terminske umeščenosti je komisija ponazorila s postopkom spreminjanja ZVO-2, ki je zaradi umeščenosti javne razprave v poletno počitniško obdobje, ki je sledila sicer dolgemu obdobju priprav novega zakona, izzval tudi kritičen odziv nevladnih organizacij. Pri tem velja opozoriti, da je komisija že leta 2012 zapi-sala, da gre pri urejanju problematike vezane na okolje in prostor za zakonodajo, pri kateri je prisoten izrazit javni interes, saj gre za dolgoročna vprašanja povezana s preskrbo s čisto pitno vodo, živ-ljenjskim prostorom, obdelovalno zemljo ipd., poleg tega pa je zakonodajo, ki se vsebinsko nanaša na regulacijo okolja in prostora (tako na državni, še posebej pa na lokalni ravni), jasno označila za korupcijsko izrazito izpostavljeno, saj na tem področju deluje veliko zasebnih interesov in lobijev. Tako prav sprememba zakonodaje, ki se nanaša na to tematsko področje, zahteva izjemno pozornost z vidika transparentnosti in vzpostavljanja možnosti za vključevanje v odločevalske procese, saj sta prizadevanje za obvladovanje korup-cijskih tveganj in varovanje javnega interesa dolžnost države. V zvezi z javnim interesom in pomembnostjo vključevanja javnosti v odločevalske procese vezane na okoljsko problematiko velja izpo-staviti tudi Aarhuško konvencijo oziroma Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Leta 1998 jo je sprejela Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE), ena od petih regio-nalnih komisij Združenih narodov, ki združuje 56 držav in si prizade-va za pospeševanje trajnostnega razvoja in ekonomskega sodelova-nja med državami v regiji predvsem prek usklajevanja nacionalnih politik, predpisov in praks. S strani Republike Slovenije leta 1998 podpisana in leta 2004 uzakonjena konvencija predstavlja temeljni mednarodni dokument, ki ureja osnovna pravila treh stebrov demokratičnih pravic civilne družbe na področju varstva okolja in v drugem stebru govori prav o sodelovanju javnosti pri odločanju, ki vpliva na okolje. Konvencija v 8. členu določa, da si pogodbenica prizadeva spodbuditi učinkovito udeležbo javnosti pri pripravi izvr-šilnih predpisov in drugih splošno veljavnih pravno obvezujočih pravil organov javne oblasti, ki lahko pomembno vplivajo na okolje, izid udeležbe javnosti pa je treba čim bolj upoštevati. Aarhuška konvencija tako predvideva, da si države podpisnice ozi-roma njihovi državni organi in uradniki načrtno prizadevajo za lažjo udeležbo javnosti pri odločanju v okoljskih zadevah. Komisija Minis-trstvu za okolje in prostor v primeru ZVO-2 ne oporeka dolžini jav-ne razprave, ki je bila celo daljša od zakonsko določenega roka 30-ih dni, saj je potekala 60 dni, se pa pridružuje mnenju nevladnih organizacij, da bi bila njena terminska umeščenost lahko javnosti in njeni udeležbi bolj prijazna, saj javna razprava tekom poletnih mesecev ne nudi najboljšega izhodišča za čim bolj vključujoč in transparenten pristop pri sprejemanju zakonov, ki ga spodbuja komisija. Komisija z zadovoljstvom dodaja, da je neprimernost poletnega termina za javno razpravo na temo ZVO-2 opazila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je svojo oceno neprimernos-ti utemeljila s kritiko, da tovrstna javna obravnava sicer zadosti formalnim zakonsko predpisanim zahtevam, terminska umestitev pa ni primerna, še posebej, ker gre za obsežen zakon, v katerem področna poglavja in členi zakona ne sledijo vrstnemu redu trenut-no veljavnega zakona ZVO-1, kar dodatno oteži sledenje spremem-bam. Poleg tega pri varuhu menijo, da je obrazložitev sprememb zakona s 338 členi podana preskopo, le na eni strani in ne po čle-nih, presoja posledic novega predpisa pa ni objavljena. Komisija se lahko le pridruži pozivu Varuha človekovih pravic naj se osnutek zakona dopolni s potrebnimi sestavinami, ki omogočajo vzpostavi-tev bolj transparentnega in vključujočega postopka spreminjanja zakona, javnosti pa kakovostno in učinkovito sodelovanje pri prip-ravi novega zakona. . Javna obravnava pod vprašajem oziroma zakonodajni postop-ki v luči Resolucije o normativni dejavnosti Na področju spreminjanja zakonodajnega okvirja pa se je že dodob-ra uveljavil tudi pristop vse bolj razširjene prakse spreminjanja zakonodaje brez javne obravnave predloga zakona ali z javno obra-vnavo, ki je krajša od predvidenih in zakonsko določenih 30-ih dni, do česar je komisija izjemno kritična. Pristop je razširjen že do te mere, da dejansko lahko govorimo o njegovi uveljavitvi, čeprav predstavlja izjemno problematičen obvod v prizadevanjih k demo-kratičnim in vključujočim zakonodajnim postopkom. Za oceno stan-ja na tem področju lahko uporabimo Resolucijo o normativni dejav-nosti (ReNDej), ki je bila sprejeta leta 2009 in ureja oziroma sprem-lja raven vključenosti državljanov v nastajanje predpisov, ki jim, kot piše Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organi-zacij (CNVOS), krojijo vsakdanje življenje. CNVOS v tem okviru nas-topa kot konstruktiven sogovornik, saj je na svojih spletnih straneh vzpostavil števec kršitev ReNDej. Kršitve je razdelil na več kategorij (brez javne razprave, z javno razpravo in rokom za pripombe kraj-šim od 30 dni ali brez roka za pripombe) in tudi skozi to prizmo vestno ocenjuje delo vladnih garnitur v celoti in po posameznih ministrstvih. CNVOS tako na svoji spletni strani vsak ponedeljek beleži aktualno stanje in statistike trenutni Vladi RS pod vodstvom Mira Cerarja niso naklonjene. Že hiter prelet podatkov nam pove, da so bile v celotnem obdobju od izvolitve v septembru 2014 kršitve ReNDej zabeležene v več kot polovici primerov sprejetih zakonov in predpi-sov (855 od 1452 oziroma 59 %). Negativno preseneti tudi Ministrs-tvo za pravosodje pod vodstvom Gorana Klemenčiča, ki je tovrstno problematiko kritično izpostavljal kot vodja Komisije za preprečeva-nje korupcije v obdobju 2010–2014 oziroma še nekaj mesecev pred začetkom ministrovanja. Kršitve ReNDej so komisiji pod njegovim vodstvom predstavljale pomemben trn v peti. Še jeseni 2012 je komisija zaskrbljeno opozarjala na nesprejemljivost uporabe nujnih in skrajšanih postopkov, ki ožijo oziroma povsem izničujejo prostor za javno in strokovno razpravo o zakonih in drugih predpisih, kar pa je pomemben element urejanja medsebojnih odnosov med posa-mezniki, državo in pravnimi subjekti. Pri tem je komisija poudarila, da seveda obstajajo tudi upravičeni razlogi za odločitev za spreje-manje zakonov in predpisov po skrajšanem ali nujnem postopku, bi pa moralo do tovrstnih odločitev prihajati izključno izjemoma, ko bi bili zanje izpolnjeni predpisani pogoji. Komisija je takrat jasno zaz-nala, da v mnogih primerih temu ni bilo tako in opozorila na nespo-štovanje omenjene ReNDej. Ministrstvo za pravosodje v času ministrovanja g. Klemenčiča beleži kršitev ReNDej v kar 65 % oziroma 44 od 68 sprejetih zakonov in predpisov. Čeprav je odstotek visok, pa med ministrstvi ne izstopa, saj na tej neslavni lestvici zaseda četrto mesto takoj za Ministrs-tvom za finance in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologi-jo, ki si s 65 % kršitev delita drugo mesto. Največji kršitelj med ministrstvi je Ministrstvo za zunanje zadeve s kar 79 % sprejetih zakonov in predpisov, ki so kršili ReNDej, medtem ko je v obdobju zadnje vlade trenutno najbolje uvrščeno Ministrstvo za zdravje, ki beleži kršitve ReNDej v še vedno konkretnih 42 % primerov predlo-gov predpisov in zakonov. Glede na omenjeno statistiko in glede na omalovažujoč odnos do komisije ter drugih državnih organov in zainteresirani javnosti v zakonodajnih procesih se komisija sprašuje ali Vlada RS dejansko podpira ideje vključujoče in transparentne narave zakonodajne politike ter aktivnega državljanstva, ki igra posebno pomembno vlogo tudi v politikah EU. Komisiji pa kljub zaskrbljujočemu stanju na tem področju ostane le, da si še naprej prizadeva za aktivno izvajanje svoje nadzorstvene funkcije v zakonodajnih procesih in opozarja na pomembnost in transparentnost zakonodajnih proce-sov, saj verjamemo, da Republika Slovenija le na taki osnovi lahko zgradi kakovosten zakonodajni in zakonski okvir brez korupcijskih tveganj. dr. Nina Marolt, Višja svetovalka za odnose z javnostmi, Komisija za preprečevanje korupcije TEMA MESECA VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Zakonodajni postopki pod drobnogledom komisije TEMA MESECA VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Zakonodajni postopki pod drobnogledom komisije TEMA MESECA Vir: CNVOS, 18. september 2017, Števec kršitev, dostopno na: http://www.stevec-krsitev.si Obravnava predloga zakona s korup-cijskimi tveganji mimo komisije Ljubljana, 19. septembra 2017 – Trenutno v Državnem zboru RS poteka obravnava pre-dloga Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (predlog ZIUFSZZ), pri katerem pa je po mnenju komisije zaz-nati izražena korupcijska tveganja. Komisija v pripravo besedila, kljub njenemu izrazite-mu udejstvovanju na obravnavano temo, ponovno ni bila vključena. Gre torej za še en primer zakonodajnega postopka, iz katerega je bila komisija izvze-ta, saj ji Ministrstvo za zdravje predloga ZIUFSZZ-ja ni poslalo v obravnavo, čeprav se je še posebej v zadnjem obdobju intenzi-vno ukvarjala s korupcijskimi tveganji v zdravstvu, kar je znano tako Ministrstvu za zdravje kot tudi širši javnosti. S tem komisi-ja ponovno ni mogla izpolniti svoje zakon-ske dolžnosti in oceniti usklajenosti predlo-ga zakona z zakoni in predpisi, ki urejajo področje preprečevanja korupcije ter prep-rečevanja in odpravljanja nasprotja intere-sov, še pred obravnavo predlogov na vladi. Komisija ponavlja, da s tovrstnim delovan-jem trenutna vlada ne izpolnjuje pričako-vanj, izraženih v Programu Vlade RS za kre-pitev integritete in transparentnosti 2017 – 2019, in spodbuja oblikovanje nekakovost-nega zakonodajnega okvira, ki je že v samem bistvu prepreden s korupcijskimi tveganji ter tako omogoča nadaljnji razmah sistemske korupcije. Pri tem komisija še posebej opozarja na ureditev v četrtem in petem odstavku 11. člena predloga ZIUFSZZ-ja, ki je problemati-čna že zaradi netočnega pojmovanja oziro-ma zamenjevanja konceptov nezdružljivosti funkcij in preprečevanja nasprotja intere-sov v ad hoc postopkih. Poleg tega je med usklajevanjem zakonskega predloga zaradi nerazumevanja pomena in pomembnosti obeh konceptov ter napačnega sklepanja na njuno ureditev v drugih zakonih na pre-dlog zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS po mnenju komisije prišlo do neu-pravičenega brisanja obeh odstavkov. Spr-va predlagana ureditev naj bi pri članih sanacijskega odbora preprečevala pojav-nost več vlog v isti osebi, a komisija poudar-ja, da omenjeno brisanje besedila lahko privede do situacij, ko bodo v sanacijske odbore imenovane osebe zasebnega prava, za katere določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o nezdružljivosti funkcij ter o dolžnem izogibanju nasprotju interesov ne veljajo. Ti bodo tako kljub uveljavljanju lastnih (zasebnih) interesov na račun javnega interesa ostali nedotakljivi, kar bi zakonodajalec v okviru tovrstnega zakona moral preprečiti. Komisija je na to temo v preteklosti izdala tudi sistemsko načelno mnenje, ki je dostopno tu. Čeprav je predlog ZIUFSZZ zgolj eden od predlogov zakonov, ki jih je Ministrstvo za zdravje v zadnjem času poslalo v parlamen-tarno obravnavo in s katerimi naj bi bila vodstvom javnih zdravstvenih zavodov dana orodja za zagotavljanje zakonitosti njihovega delovanja kot načina učinkovite-ga boja proti korupciji, pa na komisiji ugo-tavljamo, da se z nepremišljenimi zakono-dajnimi rešitvami, ki ustvarjajo možnosti za nove pojavnosti korupcije in z njo povezani-mi tveganji, od načela ničelne tolerance do korupcije, ki ga promovira ministrica za zdravje, zgolj odmikamo. O krepitvi sodelovanja z RAI-em Ljubljana, 11. septembra 2017 – Predstav-niki Regionalne protikorupcijske iniciative (RAI) so v okviru dvodnevnih srečanj v Slo-veniji, ki so se odvijala 7. in 8. septembra, obiskali tudi Komisijo za preprečevanje korupcije (komisija). Predsednik komisije Boris Štefanec in nje-gov namestnik Igor Lamberger sta se sesta-la s sekretariatom RAI-a - vodjo sekretaria-ta Vladanom Joksimovićem, strokovnjakom za boj proti korupciji Tomislavom Curićem in uradno osebo za program in informiranje Jasno Panjeta. RAI priznava komisijo kot primer dobre prakse ne le na Balkanu ampak tudi širše. Namen srečanja je bil krepitev medseboj-nega sodelovanja, natančneje skupna orga-nizacija mednarodne konference v Ljubljani na temo načrtov integritete in analize pred-pisov z vidika korupcijskih tveganj, ter nas-top komisije v novi vlogi članice opazovalke v tej mednarodni organizaciji. RAI je medvladna regionalna organizacija, naslednica protikorupcijske iniciative v okviru Pakta stabilnosti, ki je bila ustanov-ljena leta 2007 s poslanstvom širitve in spodbujanja boja proti korupciji v državah JV Evrope. RAI izvaja svoje programe predv-sem v svojih članicah (Albanija, BiH, Bolga-rija, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Mol-davija, Romunija in Srbija), temeljne aktiv-nosti iniciative pa so spremljanje protikoru-pcijskih strategij in zakonodaje, pomoč pri določanju korupcijskih tveganj in vzpostavi-tev pregleda protikorupcijskega delovanja držav članic RAI-a. RAI poleg tega uspešno in učinkovito širi dobre prakse preko publi-kacij, strokovne literature, mednarodnih seminarjev, konferenc in delavnic. Vabilo vrtcem k ustvarjalnemu nate-čaju Ljubljana, 7. septembra 2017—V okviru svoje preventivne vloge in izvedbe projek-tov za otroke in mlade Komisija za prepre-čevanje korupcije (komisija) tudi letos vabi slovenske vrtce k sodelovanju v ustvarjal-nem natečaju, katerega namen je spozna-vanje otrok z integriteto na njim primeren način. Projekt je osnovan na slikanici »Polomljena kočija«, ki skozi ilustrirano zgodbo otroke seznani z razlikovanjem med prav in narobe in pokaže negativne posledice neetičnega ravnanja. Hkrati otroci ob pomoči vzgojitel-jic ustvarijo likovne izdelke na to temo in jih na koncu predstavijo na zaključnih razsta-vah v vrtcih, ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji pa so končni izdelki otrok običajno razstavljeni javno in/ali v prostorih komisije. Slikanico prejme vsak vrtec na podlagi prijave na natečaj, v kateri je treba podati informacijo, koliko izvodov slikanice želi, in točen naslov, kamor želi slikanico prejeti. Komisija sprejema prijave za sode-lovanje v natečaju do 6. oktobra 2017 na naslovu anti.korupcija@kpk-rs.si. V okviru projektov za otroke in mlade si komisija prizadeva za aktivno sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami, katerih vloga je bistvena pri vzgoji poštenega, odgovor-nega in neodvisnega posameznika, saj se začnejo temeljne človekove vrednote obli-kovati že v zgodnjem otroštvu. Projekt spo-znavanja integritete v vrtcih je namenjen predvsem otrokom druge starostne skupi-ne, saj je komisija prepričana, da je treba z vrednoto poštenja oziroma integritete otroke spoznavati takoj, ko so sposobni razlikovati med prav in narobe. Več informacij o samem natečaju ter o projektu in njegovi izvedbi dobite tukaj. Vzorec slikanice v elektronski obliki pa je na voljo na tej povezavi. Poziv k ohranjanju integritetne drže udeležencev projekta Magna Nukleus Ljubljana, 25. avgusta 2017 - Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) ugotav-lja obstoj nekaterih korupcijskih tveganj pri projektu Magna Nukleus. Komisija zato poziva udeležence, naj delujejo kar se da transparentno in tvorno, brez nedovoljenih vplivanj. Komisija pri tem še posebej pripoznava, da je v trenutni situaciji pritisk na nevladne organizacije velik, saj so postale jeziček na tehtnici med doslednim zagovarjanjem javnega interesa na področju varstva okolja in ustvarjanjem novih delovnih mest. S tem, ko so deležne javnih pritiskov in nepo-srednih pozivov, da naj kot stranski udele-ženci ne vlagajo pritožbe na izdano okolje-varstveno soglasje in naj torej ne nasprotu-jejo interesu vlade po udejanjanju projekta Magna Nukleus, so se nevladne organizaci-je znašle v izjemno neprijetnem položaju. Treba se je namreč zavedati, da so prav predstavniki vlade oziroma ministrstva tisti, ki odločajo o uspehu projektov istih nevlad-nih organizacij na javnih razpisih. Pridobiva-nje javnih sredstev preko javnih razpisov je primaren način financiranja nevladnih orga-nizacij, zaradi česar so te v odnosu do vlade ranljive. Zaradi intenzivnih pritiskov se je izpostavljenost in posledično omenjena ranljivost nevladnih organizacij, udeleženih v razpravi glede Magne Nukleus, znatno povečala. S tem se je povečalo tudi tvegan-je, da te nevladne organizacije v konkret-nem primeru odločanja o vložitvi pritožbe ne bi ravnale v skladu s svojim okoljevars-tvenim poslanstvom. Pritisk bo občutilo tudi Ministrstvo za okol-je kot organ, ki bo odločal o pritožbi zoper odločbo ARSO, zato je pomembno, da bo pristojni organ z vso skrbnostjo presodil zakonitost izdanega dovoljenja, pri čemer bo postopek vodil na nepristranski in tran-sparenten način. Komisija poziva vse udeležene, da kljub burnemu dialogu ohranjajo integritetno držo in se izogibajo vsakršnim nedovolje-nim vplivom. V Tacnu o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem prometu Ljubljana, 12. septembra 2017 – Komisija za preprečevanje korupcije in Policija sta v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje in Vrhovnim državnim tožilstvom organizi-rali izobraževanje o Konvenciji OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužben-cev v mednarodnem prometu. Šestdesetim udeležencem so predavatelji v prostorih Policijske akademije v Tacnu predstavili konvencijo, prakso držav članic in postopek ocenjevanja skladnosti sloven-ske ureditve s konvencijo. Takšna izobraževanja so namenjena osveš-čanju zaposlenih v organih javne uprave o obstoju konvencije in obveznostih v zvezi z morebitnimi zaznanimi primeri podkupova-nja tujih javnih uslužbencev. Osveščanje je ena od obveznosti, izhajajoča iz priporočil, ki jih je na Slovenijo naslovila Delovna sku-pina za boj proti podkupovanju (OECD Working group on Bribery - WGB). Odziv komisije na članek glede domnevne zlorabe položaja uslužbenke komisije Ljubljana, 16. avgusta 2017 - V prispevku novinarke Dnevnika Anje Hreščak z naslo-vom »Kako je javna uslužbenka, ki naj bi skrbela za »etiko delovanja javnega sektor-ja«, zlorabila položaj«, dne 14. 8. 2017, so bile navedene netočnosti in neresnice. Novinarka navaja, da je komisija od nasto-pa predsednika Štefaneca Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest spreminjala že šestkrat, kar ne drži. Komisi-ja je v tem času akt spreminjala le petkrat. Prvič, v juniju 2014, je bilo potrebno akt uskladiti z ugotovitvami revizije Računskega sodišča RS. Drugič, v novembru 2015, in tretjič, v juniju 2016, so se spremembe akta nanašale na pogoj za zasedbo delovnega mesta, vezano na dostop do tajnih podat-kov. Četrtič, marca letos, je komisija sklad-no s Poslovnikom komisije poenotila delov-na mesta vseh vodij notranje-organizacijskih enot; hkrati so bile poenote-ne naloge delovnih mest, vezane na odred-bo neposredno nadrejenega oziroma pred-stojnika, in povečano je bilo število članov Komisije za pritožbe iz delovnih razmerij pri komisiji. Petič, junija letos, je bil zaradi zakonske obveznosti urejen položajni doda-tek (uskladitev z ZSPJS); poenotena so bila delovna mesta pomočnikov vodij notranje-organizacijskih enot ter sistemizirana nova delovna mesta glede na delovne procese s področja vsebine dela komisije. Obenem komisija ponovno poudarja, da je javna uslužbenka, ki jo novinarka omenja, vse od leta 2010, od nastopa dela na komisiji, opravljala naloge s področja vodenje sploš-nih zadev, Generalne sekretarke idr., men-jali so se zgolj nazivi oziroma poimenovanja delovnega mesta. Komisija je vse zgoraj navedene spremem-be akta sprejela na sejah senata, pri čemer so bili prisotni vsi člani senata, razen na dveh sejah, ene v novembru 2015 in druge v juniju 2016, ko je bila namestnica predse-dnika opravičeno odsotna, in na katerih so se sprejemale spremembe akta, ki so se nanašale zgolj na pogoj za zasedbo delov-nega mesta, vezano na dostop do tajnih podatkov. Iz navedenega je razvidno, da ne drži navedba novinarke, da naj bi bila namestnica predsednika odsotna v času, ko se je sprejemala sprememba akta, ki je uredila poenotenje delovnih mest vseh vodij notranje-organizacijskih enot, skladno s Poslovnikom komisije. Ob tem komisija še poudarja, da so vsi zapi-sniki sej senata komisije javno objavljeni na njenih spletnih straneh, iz katerih so razvid-ni vsi zgoraj navedeni podatki. Po navedbah avtorice prispevka naj bi bila javna uslužbenka, ki jo omenja, edina zapo-slena na komisiji, ki s svojo osnovno bruto plačo presega plači obeh namestnikov predsednika komisije, kar ne drži. Njena osnovna bruto plača, glede na plačni raz-red, znaša 3.009,28 evrov, kar jo, glede na njeno višino oziroma plačni razred, uvršča na 7. mesto med vsemi zaposlenimi na komisiji. K osnovni bruto plači, v skladu z zakonom, pripadajo dodatki (dodatek na delovno dobo, položajni dodatek). Podatki o plačah funkcionarjev in zaposlenih na komisiji so javno dostopni na spletni strani komisije in portalu plač javnega sektorja, kjer so javno objavljeni podatki o nominal-nih zneskih plač zaposlenih na komisiji za posamezne mesece, tudi za njene funkcio-narje. Tam je tudi razvidno, da osnovna bruto plača uslužbenke ne presega bruto plač obeh namestnikov predsednika komi-sije in da sta njuni plači ter plače nekaterih javnih uslužbencev komisije višje. Prikaz nasprotnih dejstev glede izterjave povračila potnih stroškov od namestnice komisije Ljubljana, 28. julija 2017—V medijih se je pojavila informacija, da komisija od names-tnice predsednika komisije terja povračilo sredstev za službeno potovanje v Pariz, ki naj bi jih ta že vrnila, o čemer naj bi govoril tudi uradni zaznamek komisije. To ne drži. Potrdilo o vračilu sredstev za omenjene potne stroške ne obstaja. Uradni zaznamek, ki naj bi po medijskih poročilih vseboval potrditev izvedenega vračila, povzema naj-prej izjavo nekdanje zaposlene komisije, da je omenjeno vračilo prejela, a v naslednjem odstavku prav tako pove, da je omenjena zaposlena to izjavo že v naslednji komuni-kaciji zanikala. Uradni zaznamek sam po sebi torej ne potrjuje vračila sredstev. To je ugotovila tudi notranja revizija, ki jo je izvedla Skupna notranja revizijska služba Generalnega sekretariata Vlade RS. Slednja je v revizijskem poročilu izrecno ugotovila, da ni dokazil, da bi namestnica predsednika komisije sredstva dejansko izročila komisiji, ter da ostaja dolžnost namestnice, da ta sredstva vrne. Revizor je izdal tudi priporo-čilo, da mora namestnica vračilo izvesti, pri čemer se sklicuje na dolžnost zaposlenih, da ob poslovanju z gotovino sami zagotav-ljajo sledljivost transakcij in samozaščitno zahtevajo vsa potrdila o prenosih, prevze-mih sredstev ipd. Priporočilo notranje revizije je bilo podlaga za postopek izterjave omenjenih sredstev, komisija pa je prej počakala še na odločitev Okrožnega državnega tožilstva glede uved-be kazenskega postopka proti zaposleni, ki je bila udeležena v tej situaciji vračila sred-stev. Okrožno državno tožilstvo je pritrdilo mnenju revizije, da ni dokazov, da bi si nek-danja zaposlena na komisiji protipravno prisvojila omenjena sredstva, niti ne, da je namestnica predsednika sredstva vrnila, zato je postopek zoper nekdanjo zaposleno ustavilo. Na podlagi potrditve revizijskega mnenja še s strani tožilstva ter na podlagi izrecnega priporočila revizije, da mora namestnica sredstva vrniti, je komisija pri-čela postopek izterjave omenjenih sred-stev. Komisija gostila ocenjevalce GRECA Ljubljana, 10. julija 2017 - Komisija za prep-rečevanje korupcije je v okviru petega oce-njevalnega kroga GRECA gostila ocenjeval-ce. Republika Slovenija je, skladno z vzpos-tavljenim sistemom rotacij, skupaj z Zdru-ženim kraljestvom Velike Britanije in Sever-ne Irske prva država članica, ki bo ocenjeva-na v tem krogu. Tema petega ocenjevalnega kroga je »Preprečevanje korupcije in spodbujanje integritete v osrednji izvršilni veji oblasti (pri najvišjih funkcionarjih) ter pri organih odkrivanja«. Gre za smiselno nadaljevanje izbire tematik, ki jih za vsako ocenjevanje izbere GRECO, saj je bila pozornost v prejš-njem ocenjevalnem krogu namenjena pred-stavnikom zakonodajne in izvršilne veje oblasti. V okviru obiska Republike Slovenije so se ocenjevalci srečali z različnimi deležniki, katerih delovanje je pomembno za pripravo poročila, med drugim s predstavniki Gene-ralnega sekretariata Vlade RS, Službe Vlade RS za zakonodajo, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za pravosodje, Policije ter Ministrstva za notranje zadeve. Končno poročilo GRECA o Sloveniji bo obra-vnavano na decembrskem skupščinskem zasedanju GRECA v Strasbourgu. Mednarodni delovni sestanek o načrtih integritete Ljubljana, 11. julija 2017 - Komisija za prep-rečevanje korupcije (komisija) je v začetku julija gostila delovni sestanek predstavni-kov srbske Agencije za preprečevanje koru-pcije in avstrijskega Zveznega urada za preprečevanje korupcije (BAK), ki predse-duje delovni skupini za upravljanje s tvega-nji in analizo tveganj, katere članica je tudi komisija. Sestanek je bil namenjen izmenjavi dobrih praks komisije in srbske Agencije za prepre-čevanje korupcije v zvezi z izvajanjem načr-tov integritete. Ker delovna skupina, v kate-ri so predstavniki protikorupcijskih organov iz Avstrije, Estonije, Madžarske, Romunije, Moldavije in še nekaterih drugih držav, trenutno pripravlja smernice za upravljanje s tveganji, je predstavnike BAK-a predvsem zanimala metodologija za pripravo načrtov integritete, ki jo je razvila komisija, uporaba načrtov integritete v praksi ter težave, s katerimi se komisija srečuje. Naslednje srečanje delovne skupine bo konec septembra v Moldaviji. EU opustila načrte za neodvisno protikorupcijsko sodišče v Ukrajini Ljubljana, 19. julija 2017 - Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je 13. julija v Kijevu oznanil, da je EU opustila svojo zahtevo za ustanovitev neodvisnega ukrajinskega protikorupcijskega sodišča. Namesto tega naj bi potrdil enako učinkovit načrt ukrajinskega predsednika Petra Poro-šenka, ki predvideva precej manj neodvisen »protikorupcijski odbor« na Vrhovnem sodišču. Presenetljiva odločitev EU je v nasprotju z dolgoletnimi pozivi glavnih ukrajinskih nev-ladnih organizacij k ustanovitvi neodvisne-ga sodnega telesa, ki bi se ukvarjal z nebrz-dano rastjo korupcije v državi. V Trasparency International Ukrajina (TI Ukrajina) so se odzvali z odločnim naspro-tovanjem ustanovitvi protikorupcijskih zbornic v okviru obstoječih sodišč namesto neodvisnega protikorupcijskega sodišča, saj menijo, da prava alternativa ideji o neodvi-snem Vrhovnem protikorupcijske sodišču in sistemu neodvisnih protikorupcijskih sodišč ne obstaja . Poudarili so, da jih izjava Jeana-Clauda Junckerja resnično preseneča in da so prepričani, da so ukrajinske oblasti evrop-ske partnerje zavajale s prepričevanjem, da je ustanovitev protikorupcijskih zbornic namesto neodvisnih pravosodnih institucij hitra in učin-kovita rešitev problema pravosodnega sistema v Ukrajini. »Zbornice v okviru obstoječih sodiščih bodo odvisne od zunanje kontrole. Ne samo, da ne bodo zagotavljale poštenih kazni v prime-rih korupcije, postale bodo učinkoviti instru-menti v rokah tistih, ki prejemajo podkupni-ne. Pričakovati je , da bodo v zbornicah dejansko sodniki, ki trenutno ovirajo obrav-navo primerov Nacionalnega urada za boj proti korupciji (NABU) in Specializiranega tožilstva za boj proti korupciji (SAP),« je pojasnil izvršni direktor TI Ukrajina Yaroslav Yurchyshyn. TI Ukrajina zagovarja prepričanje, da je Ukrajina že razvila močan pravni okvir za neodvisen protikorupcijski pravosodni sis-tem. Posodobljeni Zakon o sodstvu in statu-su sodnikov namreč že predvideva ustanovi-tev Vrhovnega protikorupcijskega sodišča, zato je po njihovem mnenju treba zakon, ki je bil že sprejet, le začeti izvajatiuvesti, namesto da se iščejo načini, kako se mu izogniti. Vodja delegacije EU v Ukrajini Hugues Min-garelli je včeraj na Facebooku zapisal, da »Evropska unija ni spremenila svojega stališ-ča glede potrebe po ustanovitvi neodvisne in strokovne pravosodne institucije, ki bo zagotovila boj proti korupciji v Ukrajini«. Viri: Transparency International EU in Kyiv Post VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE Vir: Pixabay Izvršni direktor TI Ukrajina Yaroslav Yurchyshyn; Vir: Wikipedia VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE KPK Vestnik Komisije za preprečevanje korupcije je licenciran pod licenco Creative Commons priznanje avtorstva 2.5 Slovenija. Ustvarjen je na podlagi dela, dostopnega na www.kpk-rs.si. Dodatna dovoljenja, ki jih ne obsega ta licenca, so dostopna na anti.korupcija@kpk-rs.si. Izvedena izobraževanja in usposabljanja za javni sektor Področje protikorupcijske klavzule Prekrškovni postopki zoper fizične osebe, pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb KOMISIJA V ŠTEVILKAH Spodnji podatki predstavljajo aktivnosti komisije v letu 2017. Prijave Pravna mnenja, pojasnila in odgovori Področje nezdružljivosti funkcij Področje premoženjskega stanja (št. prejetih in pregledanih obrazcev) Zahteve za dostop do informacij javnega značaja Število prejetih prijav 523 Število prijav, ki so prestale predhodni preizkus 390 Področje nasprotja interesov 78 Področje nezdružljivosti funkcij 18 Področje omejitev poslovanja 18 Področje premoženjskega stanja 55 Področje lobiranja 32 Področje preventive in načrtov integritete 72 Št. ocenjenih predlogov zakonov in drugih prav-nih aktov z vidika korupcijskih tveganj in tve-ganj za kršitev integritete 16 Št. ocen korupcijskih tveganj in tveganj za krši-tev integritete 2 Št. opozoril funkcionarjem glede nezdružljivos-ti funkcij 0 Št. odločb poklicnim funkcionarjem za opravlja-nje dodatne pridobitne dejavnosti 1 Odjava premoženjskega stanja 180 Odjava iz registra zavezancev 190 Prijava spremembe premoženjskega stanja 768 Prijava v register zavezancev 1.219 Prijava premoženjskega stanja 3.040 Št. vseh prejetih vlog 21 Št. v celoti zavrnjenih zahtev iz posamezne vloge 6 Št. delno ugodenih zahtev iz posamezne vloge 9 Št. ugodenih zahtev iz posamezne vloge 15 Št. vlog v postopku reševanja 0 Št. zadev v pritožbenem postopku 1 Število izvedenih usposabljanj 16 Število udeležencev usposabljanj 805 VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Število izdanih dovoljenj za izvzetje iz dolžnosti vključitve protikorupcijske klavzule v pogodbe 0 Število uvedenih prekrškovnih postopkov/ukrepov 21 Število pravnomočno zaključenih postopkov/ukrepov 10 KOLEDAR OBVEZNOSTI . Prijava premoženjskega stanja – Zavezanci poročajo najpozneje v enem mesecu po nastopu in prenehanju funkcije ali dela. Dolžnost velja še leto dni po prenehanju funkcije ali dela. . Poročanje o lobističnem stiku z lobistom – Lobiranci poročajo v roku treh dni po stiku z registriranim ali neregistriranim lobistom predstojni-ku in komisiji. V roku 10 dni komisiji poročajo o ravnanju lobista, če je nezakonito ali v nasprotju z namenom ZIntPK. . Poročanje o omejitvah poslovanja – Funkcionarji poročajo organu, v katerem opravljajo funkcijo, v 1 mesecu po nastopu, nato pa najkasneje v 8 dneh po vsaki spremembi. Organ komisiji posreduje podatke najkas-neje v 15 dneh od njihovega prejema. . Nezdružljivost funkcij – Funkcionar najpozneje v 30 dneh po izvolitvi ali imenovanju preneha opravljati dejavnost oziroma funkcijo, ki je nezdru-žljiva z njegovo novo funkcijo. . Poročanje o nasprotju interesov – Zavezanci pisno obvestijo svojega predstojnika oziroma komisijo takoj, ko pride do nasprotja interesov. Podrobnejše informacije o rokih in obveznostih zavezancev po ZIntPK so dostopne na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije. »Niti moja lastna žena me ne bo prepriča-la, naj ne preganjam skorumpiranih urad-nikov.« Nana Akufo-Addo, predsednik Gane