Lea Fatur
Opazuj in sklepaj           
(Indijska pravljica.)                                
                                              
<Jtin dečke enake starosti so poslali ujih starši v šolo k slavneut I^^H lupi v litvo. Ku so minula leta učeiija, so se poklonili učenci svojeamt^^^B tclju iu se poirin nnpotili peš domov. Po poti so se trije detki pogoTtu^^H kako se bodo doma igrali in poliajali. četrti — niodri Ala.jon — je pa tOt^^H m le opazoval. Privedla jih je pot okoli griča, ki je Ml na drugo a^^| kakor odsekan in pod njini je bil glohok prepad. Pa pridrvi -inimo P^^^H stcče na grič. Majon pravi svojim tovarišem: ;'lepa psa pa podi besen.fii^H todii olia se bosia ubila v prepatlu.«                                                       4
iies kmalu prilomasti slon in dirja na stepo za psom. Pa skoči v pre-l«iU. »ioii pa za njim. Dečki obstoje in vprašajo Majona: »Kako si pa vedel, da se bosta ubila pes in slon? In mrmrali so: >Tega n a s ni učil naš uCitelj.«
K~ Gredo naprej in iiajdejo v biatu sled slonovih nog. Majon razloži tova-;B8em: »Ta slun, ki je hodil tod, ulma ua levi strani okla (zoba) in je na jfisno uko slcp.t
K TovariŠi se spogledajo in se mu rogajo: >Ti slišiS travo rastil< Ko pa jgpdejo gonjača in siona, se prcpriČ-ajo, da je slon res tak, kakor je po-ftjjaal .MajDii. /u spet zamnnrujo:    IVbe je pa sfcrivaj nčil Tete/uga.
Gredo uaprcj, pa zagledajo leteti belega ptiča. Majou vzdihne: »Dobili bonio nckaj belega za jesti: ho pa inrzlo in prcstano.^
C»otovo ti je to napovedal ptič?* so se norčevali njegovi tovariši. A tlfbelo ga pogledajo, ko pridej v inesto Vethali. Tam je bas delil du-hovuik potnikom na uileku kuhan riž že mi-zel iii prestan. Kregali so se tovariši na Majona: »Ne grcino domovl \rnimo se k Tetelugi, Tudi nas naj nauri. kor je naučil  lebe! Saj  smo tudi  nii  pločaii.«
\ riicjo se vsi štirje po drugi poii, ki se je pn vlekla in vlekla. IVi bilo ii'- ^tla ne vodnjaka ob poti, dijaki so pa postajali čimdalje bolj lacni in žo.jni. Vpraševali so Majona:  »Povej, prerok, kdaj dobirao vode in jedi?«
1'iičas je zaregljala v luŽi žaba in nad dijaki je vzfrfotola divja goft. irm ki je v kljuuu kurjo nogo. Majon reČe: ?Voda je blizu in meso bomo M-«!! i  M- clanes.s
IVlje tovariše v smcr, iz katere so slišaJi žabo. Tam res najdejo žlajn-bor. [-oln sveže vode. Kmalu pridejo v selo in so postreženi s kuretino. Pcittn pridejo v Titvo in oni trije se bridko pritoŽijo pri Tetelugi:* Naši Min-i so plačevali Šolnino za nas prav tako kakor Majonovi. Kako to, da ziui ini toliko vec od nas?«
Teteluga <la vsakcmu dijaku fiekaj denarja in ioiiev. Naročt jim: >K«-l'ii' v ta lonec olja in betelovih orehov ter listov! Porabite nekaj o!ja in ['¦it-jtt* orehe ter liste, a prinesite meni kupljenega toliko, da bo tehtalo f>ei   fuiiinv.  foliko kakor  Jakrat,  ko sto kupili.
Odidejo in  kupijo.  Majon  reče  prodajalcti:   »To ni  pravo sezamovo olje pa ga izlije nazaj. Prodajalec se krega in mu natoČi drugega olja. i lacas si uajuaže Majou glavo z oljem in posrka par kapelj. Potem kupj J orche in liste. Liste stisiiu in ožme, preden jih dene na tehtnico, orehe pa ostrga pa užije uekaj iistov in orehov. Stehtane liste zmoči pa imajo isto težo kakor poprej.
±VjegoW tovariŠi pa užijejo od olja ia od listov,   orehe pa razrežejo. : Louec tudi popije nekaj  olja in tako je  vsega uianj  kakor tedaj, ko so kupili. Majou  pa iina poln  lonec olja  in celo ležo orehov in  lisiov. Pa tovarisi zažeiio krik, ko pridejo k Tetelugi. >Si ga že naučil posebe. PoŠlji uas Še enkrat!«
Teteluga da vsakeuiu nekaj denarja in jim naroči: »Pojdite in kupite i svežih jajec! Prinesite mi kuhuna in topla točno, ko bom pri kosilu.U         ¦
Majon gre in knpi lonec, dene vanj malo živega apna. zalije z vodo, 1 da vre, dene v to vrelico jajca pa jih princse kuhaua in gorka točno b*| kosilu Tetelugi. Drugi trije so pa šli s kupljeaimi jajci prosit zuaiice, dffj so jim jih skuhali, pa so prišli komaj popoldne z mrzlimi jajci tlomoT.         I
Tedaj jiin reče Teteluga: iRazposIal sem vas vse enako; ucil seni va* I vse enako; zakaj ne znate vsi enako? Sem li jaz kriv? Opazujte iu skle^ 1 pajte! sem vam večkrat rekel. Povej ti, Majon, kako si vedel, da padel slon  v prepad, in drugo, kar jezi tvoje součeiice?<r                                         I
Majoii pove: »Človek in žival sta slepa v svoji jezi iii strahu. Zato sem [ vedel, da bo tresčil pes v prepad in slon za njim. Da jc drugi slou enook^ l sera spoznal  po vtisu nog. Na slepi strani je stopal  bo!j raliloma. Da im* ' saiuo euo okJo. sem spozual j>o teia. ker so bile \eje polomljene le iia eni strani poti. Ptič je imel na krempljih nckaj zrn  riža: prišel je od daleČ in zato sera vedel, da bo riž prestan. Žaba se drži navadno ob \odi: Če 30 slišiš, veš, da si  blizu vodc. Gos je imela kurjo nogo: jasiio ini \o bilo, da so uekje v bližini klali kure.<
OsraraoČeni so zakricali lovariši: »To bi bili Iahko vedeli tudi mi...« ,
Teteluga jim reče: »\idite torej: pouk je bil isti, le učenci niso bili 1 isti.«