r r; aj večji »loveniki dnevnik v Združenih državah Velja xa vse leto ... - $6.00 n Za pol leta......$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n s □ i GLAS list; slovenskih ^delavcev y Ameriki« Tke largest Slovenian Daily in tfie United States. Itswnri every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 29. — ŠTEV. 29. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 4, 1932. — ČETRTEK, 4. FEBRUARJA 1932 VOLUME X^T — LETNIK XXXX. JAPONSKE ČETE NE MOREJO PREGNATI KITAJCEV JAPONSKA VLADA ZAVRNILA ANGLEŠKO • AMERIŠKI PREDLOG ZA PREMIRJE Kitajci so začeli obstreljevati japonske križarke.— Obstreljevanje japonske dekliške šole. — Japonski ministrski predsednik pravi, da je bila Japoncem vojna vsiljena. — Pred Sanghaj je dospela ameriška bojna ladja "Houston". —Japonska vlada ne more sprejeti angleško-ameriškega načrta v prvotni obliki. Močan potres v Santiagu na Kubi SANGHAJ, Kitajska, 4. februarja. — Japonci si že ves teden prizadevajo pregnati kitajsko posadko iz Sanghaja, kar se jim pa dosedaj še ni posrečilo, dasi se poslužujejo najmodernejših bojnih sredstev. V Capej okraju se vrše noč in dan vroči boji, pri j čemer pade več strelov v mednarodno naselbino. Včeraj so poskušali Japonci obkoliti Kitajce ter jim odrezati dovoz živeža in municije. Poskus jim pa ni uspel. Ako zavzamejo Šanghaj-Nanking železniško progo, bodo morali Kitajci pobegniti v inozemsko naselbino, kar Utegne dovesti do najhujših mednarodnih zapletjajev. Danes se je udeležilo boja tudi petnajst japonskih letal, in letalci so neprestano metali bombe v Ca-pei okraj. Da nes je dospela v tukajšnje pristanišče ameriška bojna ladja "Houston" pod poveljstvom admirala Taylora. DVOJNA PRISEGA COOLIDGEA Ko je Coolidge nastopil prvi termin, je bil dvakrat zaprisežen. — Druga zaprisega je bila tajna. Washintgon, D. C., :t. febr. — Ivo .p 3. avgusta umrl pred- sednik Harding.- je bil tedanji podpredsednik Calvin Coolidge 1 na farmi svojega očeta v Plv-( month. Vt. Ko j«' CooHdge pozno ponori izvedel za. predsednikovo smrt. ga je njegov ore, John Coolidge, ki je bil javni notar, zaprisegel k<>t predsednika Združenih držav ob oljnati svetilki ob 2.47 po polnoči. Tedanji elan najvišjega sodišča Adolphus Agustus Jloehling je dvomil, tla bi bila predsednikova zaprisega veljavna, zato je Cool-idgen povedal svoje mnenje. Da ne bi bil nepravilno zaprisežen kot predsednik Združenih držav, je Coolidge drugič podal zaprisego v roke sodnika Hoehlinga 17. avgusta l!*23 ob 2.45 popoldne v petem nadstropju hotela Xew Willard. Pri tem ni bilo nobene priče. I OKIO, Japonsko, 4, februarja. — V zunanjem uradu je bilo rečeno, da japonska vlada pod nobenim pogojem ne more sprejeti v prvotni obliki ame-riško-angleškega načrta za ustvarjenje miru. Vse kaže, da nameravajo Japonci toliko časa nadaljevati z bojem, da jim bo mogoče diktirati Kitajcem mirovne pogoje. Odgovor bo poslan velesilam šele po kabinetni ZELEZNISKA NESREČA ZNIŽANJE PLAČ UČITELJEM Perth Amboy, N. J., :i. febr. — Šolski svet je naprosil 200 učiteljev in učiteljic, da privolijo v znižanje plače za K odstotkov. seji. Japoncem kar nič ne ugaja peta točka v ameri-ško-anf?!eškem načrtu, ki se po njihovem mnenju tiče tudi položaja v Mandžuriji, « Stari japonski ministrski predsednik Inukai je /ekel časniškim poročevalcem, da mu je zelo žal, ker je zavladal v Sanghaju tak položaj. Japonska ni mogla drugače, kajti Japonski je bila vojna vsiljena. Situacija v Mandžuriji se povsem razlikuje od one v Sanghaju, toda v obeh slučajih so bili Japonci prvi napadeni. Danes je postal naslednik admirala Siosave admiral Nomura. Siosava je dobil neko podrejeno mesto. Iz oficijelnega poročila je razvidno, da je padlo med 28. januarjem in 2. februarjem triindvajset japonskih vojakov, štiriinosemdeset jih je bilo pa ranjenih. CANGCUN, Mandžurija, 3. februarja. — Japonsko vojaštvo je danes dospelo do Harbina. Kakor-hitro se bo snežni vihar nekoliko pomiril, bo vkorakalo v mesto. Tekom dne so se završili vroči boji, v katerih so imeli Ki'ajci velike izgube. Pri Harbinu je baje koncentriranih petnajst tisoč kitajskih vojakov. Zaradi sneženega viharja ne morejo stopiti v akcijo japonski aeroplpni, ki so pri operacijah v Mandžuriji igrali najbolj važno vlogo. LONDON, Anglija, 3. feb. — Central News so sporočili iz Sanghaja, da so začeli Kitajci obstrrelje vati iz utrdb pri Woosungu japonske križarke. — NA FRANCOSKEM CHICAŠKI USLUŽBENCI SO PLAČANI Več tisoč mestnih uslužbencev je prejelo plačo. Policisti in gasilci so bili plačani. Chicago, 111., 3. februarja. — Ver tisoč policistov in gasilcev in drugih mestnih uslužbencev je stalo v vrsti, da so dobili svojo plačo za zadnja dva tedna v decembru lanskega leta. Izplačanih je bilo nad poldrag miljon dolarjev. .Zdravstveni oddelek pa ni bil tako srečen in že drugič v tem letu je bil varan v pričakovanju, da prejme obresti za svoje delnice, ki znašajo $460,037. Tnžinirski oddelek je odpustil nad 200 ushižbecev Kot pravi ravnatelj, v blagajni ni denarja, da bi uslužbenci mogli dobivati plačo. Ko bo zopet v blagajni dovolj denarja, bodo zopet sprejeti v službo. MORILKA NAPADLA ZDRAVNIKA Mrs. Judd je zelo raz* burljiva.— Zdravnik je izdal njeno tajno ljubezen. — V jezi ga je napadla. Phoenix, Ariz., 3. februarja. — Po današnji sodnijski obravnavi je Mrs. Winnie Ruth Judd, ki je umorila dve svoji prijateljici, napadla zdravnika dr. P. Bowers, ki je bil zaslišan kot izvedenec! srlede duševnega stanja obtožen ke. TRI ČETRTINE POSLOPIJ JE BILO PORUŠENIH SANTIAGO DE CUBA, 3. februarja. — Včeraj zjutraj sta se pojavila tukaj dva močna potresna sunka, ki sta porušila oziroma poškodovala tri četrtine hiš v mestu. Oficijelno so ugotovili, da je bilo usmrčenih dvanajst oseb, nad tristo pa ranjenih. Potresni sunki so trajali ves dan. Prvi potresni sunek se je zavr- ^ šil malo preti drugo uro zjutraj in ljudje so začeli v paničnem strahu bežati na ulice. Zmedo je še povečalo dejstvo, da so hipo- Pozneje po in ob- j ko. SMRT ZARADI ALKOHOLA (tlavni zdravniški preiskovalec v New Yorku. fir. Charles Xorris naznanja, da je v New Vorku leta 1931 umrlo vv led strupenega alkohola 7f>~>. kar je 100 več. kot leto poprej. Vsled lesenega alkohola je umrlo 14 oseb, leta 1910 jih je umrlo 74. VREDNOST KANADSKIH PRIDELKOV Pariz, Francija, :{. februarja. Kkspresni vlak. ki vozi med Parizom in Milanom, je skočil blizu Montereau. (JO milj od Pariza, s tira. Strojevodja je bil ubit. trije potniki pa so hili nevarno no-škodovani bil uoben van. Razbila se je lokomotiva, voz za prtljago in poštni voz. Med ranjenimi je en poštni u-radnik. Ottawa, Kanada, 3. februarja. Vlada ceni vrednost poljedelskih pridelkov v Kanadi na približno $425.065.000. Farmer ji so lansko leto posejali pšenice na 26,114, <>00 akrili zemlje. Pridelalo se je 304.144.000 Kolikor je znano, ni j bušlj"v in je bila vredna okoli Amerikanee poškodo- $117.080.000. Pšenica je v Kanadi največji poljedelski pridelek. Za njo pride oves. katerega so pridelali 328.378.000 bušljev in je vreden $77.970.000. Dr. Bowers jp povedal svoje mnenje, da no smatra, da bi bila Mrs. .htdd duševno bolna enem je tudi omenil, da je Mrs. | Judd imela grešno znanje z bogatim lesnim trgovcem J. .J. Ilallo-ranom. Mrs. Judd je šla iz sodnijske dvorane v spremstvu šerifa in ionske stražnice. Kn na hodniku sreča dr. Bawersa. skoči nanj in l?a .skoro pohije na lla. — Take stvari govoriš o meni.' — zavpije. — S silo so jo odvedli v njeno celico, kjer je napadla stražnico, Mrs. Davis. Dr. Bowers je bil poklican pred sodišče, da ovrže trditev zagovor-niških zdravnikov, da je bila Mrs. Judd ob času umora duševno zmedena. Dr. Bowers je izjavil, da je obtoženka po njegovem mnenju duševno zdrava. — Povedala mi je. — je pričal dr. Bowers, — da je imela nedovoljene odnosa je s Holloranom in da je pričakovala, da bo iiuela ž njim otroka. Rekla je, da smatra Ifoljarana za romantično razvedrilo. svojega moža dr. Judda pa za očeta. Vprašal sem jo. ako smatra prešestovanje za pošteno ali krivično, in odgovorila mi je, da je pošteno, ako sta dva človeka zvezana v resnični ljubezni. ma ugasnile vse luči dnevi so električne žice za silo napeljali. Neko veliko poslopje se je proti jutru razklalo napol, polovica poslopja se je sesula, polovica je pa ostala in nudila groteskno sli- STRAHOTE NA KITAJSKEM Strašni prizori so se odigrali v bolnišnici, kjer se je porušil strop. Trije bolniki so bili na tism rčeni. Kitajec je nesel tri dni ženo in otroka iz Sanghaja. — Bolnišnice so natlačene. Š&nghaj, Kitajska., 3. febr. — Koliko je bilo v zadnjem japon-mestu 'skem obstreljevanju Sanghaja žr-i tev med civilnim prebivalstvom. Zgodaj zjutraj je stopilo voja-|jt. razvidno, tudi iz tega. ker so Štvo v akcijo, ki je zastražilo raz- V;ie bolnišnice v francoskih, an-vaHne in preprečilo plenjenje. pleških in drugih mednarodnih 'Prva poročila o katastrofi so imsestvih prenapolnjene, bila poslana v Havano. odkoder' \ajveč izmed njih je zbežalo z je takoj dospel aeroplan z zdra- SVojih hiš strašni noči JS. jannar- vtfi. Brzojavna je uničena. telefonska zveza Križarke niao odgovarjale z ognjem, pač so pa pč-' ločb Lige narodov. elali Japonci par zrakoplovov, ki so bombardirale utrdbe. Japonci nameravajo utrdbe zavzeti. Nadalje je sporočil dopisnik Central News, da se nadaljujejo boji ob Woosung železniški progi. Kitajci so obstreljevali neko japonsko dekliško šolo. WASHINGTON, D. C., 3. februarja. — Mirovni načrt, ki so ga predložile Združene države Japonski in Kitajski, vsebuje pet točk ter se glasi: 1. Obe stranki naj takoj prenehata z nasiljem in sicer na podlagi sledečih določb: 2. Kitajska in Japonska morata prenehati mobilizirati ter prenehati s pripravami za nadaljne med-seboj ne sovražnosti. 3. Kitajsko in japonsko vojaštvo ne sme biti v sanghaj skem okraju v neposrednem stiku. 4. Mednarodno naselbino je treba zaščititi z u-stanovitvijo nevtralne zone okolu nje. 5. Po sprejemu teh pogojev je treba uvesti pogajanja za uravnavo yseh sporov med Japonsko in Kitajsko. Pogajanja se imajo vršiti v zmislu do- GANDHIJEV SIN ZAPRT Gandhi je b i 1 aretiran kmalu po vrnitvi iz Anglije. — Njegova žena in starejši sin tudi zaprta. ja. Nekateri >o bih obstreljen . druge so japonski vojaki pretepli in pobili s puškinimi kopit i. Po bolnišnicah so razlega jok in stok vsled nesreče, ki jih je / i-dela in nikdo ne ve, zakaj je w to. Dve služkinji ki ste bili sami doma, ko so pričeli J a ponvi bombardirati mesto, sta hoteli /bežati i k znancem. Na poti srečate dva j ja|>onska vojaka, ki sta ju pobila na tla. Zavedli sta se š<-le v bolnišnici. Mrs. Ving Ling-ti, katere obraz je bil spačen vsled prestanega strahu, je pripovedovala : — Ko japonski streli pričeli padati okoli naše hiše, smo se odločili. da bežimo iz mesta. Strel DOBIČEK NA ITALIJANSKIH ŽELEZNICAH Italjanske državne železnice so imele dobička 10 miljonov lir. — Dobiček znača 13 odstotkov založenega kapitala. me je zadel v koleno in nisem mo-Rim, Italija, 3. febroorja. — gla hoditi. Moj mož je tri dni 110-Italijanske državne železnice so sil mene in otroka na svojem hrb-imele kotieeni fiskalnejra leta 30. tn. dokler nismo prišli na varno. ' Bombay, Indija, :». februarja. Gaudliuev najmlajši sin Devi Das Gandhi* je bil aretiran na železniški postaji v 'New Delhi, ker je hotel iti čez .mejo. Mladi Gandhi trdno veruje v načela svojega o-četa. Takoj po prihodu z londonske konference je bil Gandhi poslan v ječo. nato so oblasti'zaprle njegovo ženo i» nekaj dni pozneje njegova najstarejšega sina. Sedaj .pa je prišel na vrsto še najmlajši sin. Vsi so ohdolženi upora protii angleški nadvladi. Po prihodu Gaudhija v Indijo je bilo po več mestih mnogo nemirov. Samo v liombavu sta junija 1931 ">84,000,000 lir dobička. Ko je železnica plačala obresti in druge obveznosti, je ostalo •"•istega dobička 10 milijonov lir ali odstotkov založenega kapitala 7,456.000.0<>0 lir. Vrednost železnic znaša sedaj $2.0.V2.«3r).00t)/XI0. stroški za o-bratavanje so znašali v preteklem letu 4.82-i.000.000 lir. To poročilo je povzročilo veliko presenečenje, kajti najbolj poučeni železniški kro«;i so pričakovali, da bo železnica pokazala komaj kak dobiček. — Nikdo nam ni mogel pomagati. ker je bil vsak sam preveč v skrbeh za svojo varnost. Kako bomo živeli v bodoče, ne vem. kaj ti hiša in v^e. kar smo imeli, je šlo. Moj mož je delavec, pa že dalj*1 '"asa ni imel dela. MAHARADŽEVA ŽENA MORA DOMOV Seattle, Wash., 3. februarja. — Zaradi vojne nevarnosti na Daljnem Iztoku, je prejšnji mahara-dža iz Indore. naprosil svojo ženo. prejšnjo iNancv Ann Miller, ki se sedaj nahaja pri svoji materi. da naj skrajša svoje bivanje v Zdr. državah in se naj hitro vrne v Cairo. Pri svoji materi hi staremu očetu, ki je bolan, je hotela ostati dva tedna. RUSI RABIJO VELIKO MILA Moskva, Rusija, 3. februarja. Predsednik najvišjega sveta narodnega gospodarstva Gregorij f>rdjonikidze je objavil, da je v Rusiji veliko pomanjkanje mila, ker se od oktobra 1917 Rusi mnogo kopljejo. Na zborovanju komunistične stranke je rekel Ordj« Xidze, d i je tudi veliko pomanjkanje čevljev. V svojem na daljnem izvajan ju • je rekel : j — Pred revolucijo je le malo J Rusov nosilo čevlje in malokateri si* je kopal in umival, zato je bi-! In tedaj dovolj čevljev in mila. >,kr-! Zdaj pa se vsakilo koplje in nosi — Moj mož je v velikih beli. — je rekla. — kajti poročila čevlje. zato imamo sedaj evropskih listov so ga zelo razbu- stvareh pomanjkanje, rila zaradi svetovnega položaja. Prosi me. da odpotujem kar najhitreje mogoče. teh bili ubiti dve osebi in 360 ranjenih. Polieija je arebirala 647 oseb.! Tudi njeni dve mali hčerki jo med katerimi je bilo 65 žensk. I pričakujeta v Kairi. ADVERTISE in "GLAS NARODA" !»*» VABODr vmw TOEI, THVBOAT, FSBKUAKT 4, 18» THE LARGEST SLO DAILY fai U. L A> Owatfl and PoUUM by nunna i (A Corporation) of ISth of Uw corporation tod Broach of Manhattan, of above offiecii New York City. N. I. "GLAS NABODA* (▼elee el tke reeple) ■my Day Except 8on days and Holidays ■a celo leto velja Ust n Ameriko In Kanado Se pol leta ... le četrt leta .$6.00 $3.00 .41-50 Za New TOtrk sa celo leto $7.oc Za pol leta_______$350 Za Inozemstvo sa celo leto___97.00 Za pol leta ------------------------------$350 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. •Qlae Naroda" labaja vsafel dan IsrsemU nedelj In prasnlkov. Dopisi bree podpisa In osebnosti ee ne prlobčujejo Denar naj «e bla- fovoll poAUJstl po Money order. Prt spremembi kraja naročnikov, Lrslmo da ee nam tudi prejinje blralMČe da hitreje najde mo naslovnika. OLAS NARODA", tie W. IStb Street, New York, N T. Teleplmie: CHelsea 3—3878 DIPLOMACIJA JE ODPOVEDALA Izza konca svetovne vojne se je niednaroriiia diplomacija tolikokrat izjalovila, da ni prednja«"i praviei, in vse delovanje je usmerjeno za dosego ix>litie*nili urednosti. Začelo se je z velikim mesetarenjeni v Vcrsaille&u. in Liga narodov, cd. ko je so si nekateri toliko obetali, se je skoro popolnoma izjalovila. Kadarkoli je nastal spor med moeiiim in slabim narodom, kot naprimer med Urško in Italijo, je vedno zmagal močnejši. Narodnostne manjšine, — kot naprimer jugoslovanska manjšina v Italiji — niso zaščitene, in po tem redu menda nikdar ne bodo. In kje so uspehi diplomacije v japonsko-kitajskemu sporu, ki jo tako resen, da je žarel ogrožati mir sveta. Pogodbe, ki so bile sklenjene z bombastičnimi obljubami, smatrajo za krpe papirja. Vojaštvo mori neoboro-žene moške, ženske in otroke. Vlade pošiljajo sicer proteste, toda Japonska se in< meni zanje, vedoe, da med državami ni edinosti in da ne bo nobena dala poudarka svojemu protestu. Japonci odgovarjajo z diplomatskimi f razami m neovirano vrše naprej .svoje delo uničevanja. Washington se je zaman skliceval na Kelloggov pakt in na pogodbo, sklenjeno med devetimi silami, bo teč zaustaviti japonsko prodiranje v Mandžuriji. Tudi Liga narodov ni ničesar opravila, in tako je Japonska ponižala diplomacijo vse zapadne poluohlc. V časih ko manjka narodom morale, ne more biti govora o morali v diplomaciji. Sedaj si prizadevajo diplomat je preprečiti, da bi iz spopadov na Kitajskem ne zagorel svetovni požar. Proti ftangbaju so bile poslane bojne ladje in vojaštvo, ki naj bi ščitilo iimzemee.v ogroženem ozemlju — Okolu inozemske naselbine hočejo ustanoviti nevtralno zono. Da se to doseže, morajo ustreči japonski zahtevi, naj Kitajci izprazuejo omenjeno ozemlje. Nihče ne more tajiti, da mednarodna diplomacija lie dela in si ne prizadeva. Ce bo kaj dosegla, je seveda drugo vprašanje. Dopisi. SturkievUle, £ad. Ker pošiljam naročnino $b.o $3.00 na dan. Kakor pravijo, jih drla rez sto. Seveda se malo bojijo in imajo strojne puške okoli "diplna" postavljene. Kdaj bo pihnil tisti veter, da se bo delavec začel malo zavedati.' Veliko je naših ljudi že ver let brrz dela in brez vsepa. pa skeba-ti le ne pred o. Ne vem, ali bomo dočakali, tla se bodo dela vri zedinili in se držali ene unije. Ljudje kar tarnajo in vprašujejo drug drupepa kaj bo. Koliko je takih ki so imeli par rentov prihranjenih na bankah iu so še tisto izgubili. Zdaj nimajo ne denarja ne dela. kam naj se obrnejo Ali naj prrrdo tudi peš v Washington * V Clinton. Ind. je samo ena banka še, tri so pa zaprte. Letos je prestopno leto kot pi-a še Peter, in da imajo ženske prednost pred pustom, in celo leto. Veš Peter, le varuj se. vem, da boš imel nadlego, da fe kak šna ne zmoti. Veste dekleta, kaj vam jaz svetujem, le po perlarjih sezite! Peelarji to so inožički. Oni vedo, kri j je ženska in se zavedajo, do so ženske dar božji. Dalj rasa ee .se pečla, tem boljši je in bolj je vesel, ko te dobi. Kako lahko mu strežeš, z vsem je zadovoljen. samo da ima dar božji. Pozdrav vsem ritateljem Glas Xaroda! Naročnica. POSLOVANJE FAŠISTIČNEGA TOVARNA ZA1ZEDL0VANJE POSEBNEGA SODIŠČA V drugi polovici leta 11KI1 je šistirno posebno sot še it o države in javne varnosti o- STRAŠIL Ali že imate doma najmodernejši' naprave za strašenje ljudi.' ... Ali jM>trebnjete belo ženo ali fasistirno posebno sodišče za za- » , ... ,- : | brezglavega dečka, ali pa se za- , _____ , dovoljite samo s tajnimi kriki? pravdo mnogo itosla. \ stirin me- »- ... - . - . . . , .... t,.,1 | \ saka zelja v tem pogledu se vam .ecili je izvršno erlo VKto proee- ... , - .. .> . . , ... ' laliko i/.ikolui. \ Berlinu imajo sor in obsddo nrbroj nudi na ti-; - .. . - , , , . . . t nainrrr tovarno, kjer izdelujejo soce let jece. Go njegovem «lrlo-» . , ... . [stresna. Tovarna mserira -sicer v vanju so znam naslednji podatki: , --, , -. *..... J K l muogdi doiuaeih m inozemskih l*roti politirntm osumijeneem i.- , „.....- . • - , ... I1:. *_ f„__.. . . j listih ter ponuja svoje izdelke. vendar pa ve za njo malokdo. tz Julijske Krajine je sodišče vršilo šest proee*ov. Gbsodilo ji' 70 obtožencev tia W>7 let. Iz Emilije: II procesov, obsojenih ."»1 ljudi na H»7 let, iz Lombard i je ."» procesov, obsojenih obrožen- eev na 210 let. Iz Pijemonta 4 procesi, obsojenih 'J7 ljudi na 1:13 let. Iz ostalih pokrajin IS procesov proti 80 obtožencem, ki so bili obsojeni skupno na 14S let. Pred rednimi sodišči se je vršilo 112 političnih procesov. Obtožen-, cev je bilo :!!».">. so jih obsodili na 1034 let. V celoti je bilo v dru- j pi polovici lanskega leta v Italiji 51 procesov politične narave, 609 političnih obtožencev. -127 obso- | jencev. ki so bili obsojeni skupno na 1900 let. Z najtežjim obžalovanjem je treba ugotoviti, da so tako izredno sodišče za zaščito države kot redna sodišča inscenirali največ procesov proti političnim osumljencem iz Julijske Krajine. Tudi število obsodb in prisojenih let kazni je presegalo številke iz drugih vse večjih dežel. Baš te številke so najboljša priča, da je izredno sodišče fašističnepa režima postalo po uvedbi novega italijanskega kazenskega zakonika v veljavi baš zaradi politike, ki jo vodi fašistični režim v obmejnih pokrajinah proti slovanskemu elementu. Pred leti se je tako začeto: Mlad študent, ki mu je naeijo-liakizcm /medel glavo, je ustrelil avstrijskega prrsto|oiiash*dnika in njegovo ženo. Na Dunaju so ra/ob*-sili črne lira t a Brcsslov. lastnika te menda edinstveni- tovarne ua svetu. dobavita svojim odjetaalcelu vsako Uto več sto duhov in strašil. V tovarni dobite v>e oil svetlikajte se barve za tajne napise na stenah do zajamčeno pristnega zmaja, ki bruha iz žrela ogenj. Med odjemalci tovarne za strašila je nad H00 medijev, ki kupujejo najrazličnejše pripomočke za varan je sprit isto v. To je pa samo ena stran te dobiekanosne trgovine. 'I^rnga je se zanimivejša in dobičkanosnejša. Tovarna namreč skrbi tudi za opremo hiš iu j gradov, kjer straši. Ljudje, ki kupujejo stare hiše. hočejo imeti za vsako ceno v njih strašilo, pa naj bo že pristno ali umetno. Strašil ne kupujejo za šalo. kakor pravi Brcsslov mL. temveč zato. ČE JE OPOROKA STARA Neumljiv dogodek. Zdravnik dr. Marinesco je predvajal v zadnji s eji Pariške medicinske akademije izreden primer izgubljenega spomina. Gospodična P. M., duhovito, izobraženo dekle, je uspešno dovršila filološko fakulteto na neki ' univerzi, a po položenih izpitih obo-Jetna na jetiki. Zdravniki so morali odrediti pneumotoiaks (vbrizgavanje kisika v pljuča). Po o-peraciji je za&pala boLnica kakor mrtva. Zbudila se ^e šele nekoliko dni pozneje in postala poipol-noma drug1 človek. Ni več obvladala franeoieine in ae je aploh obnašala kot nedoleten otrok. To •tanje je trajalo več tednov. Zdravniki no morali n««reenico Izučiti pitanja in pisanja. Pozne-|e ee je navadila aefeevanje in od- štrvanja. a še vedno ne razume najenostvnejših stvari. Vw to bi bilo samo klasičen slučaj izgubljenega spomina, ki je dobro znan in podrobno opisan v strokovnih delih. A istočasno so ugotovili zdravniki drage pre«enel-ljiev pojave. Gospodična P. M. je pričela grovoriti angleški in španski. dasi prej ni obvladala te je-zlke. Polagoma se je izkazalo, da razume skoro vsa evropska narečja in eel o arabščino, skupaj 12 jezikov. Seveda je omejeno to znanje splošnemu duševnemu stanju primemo na vsakdanje stavke. Bolnica slejkoprej najslabše pozna francoščino, d oči m prav lahko piše v drugik jezikikT daai samo z levico. A' nemirni Barceloni je umri v visoki starosti rentier Bruno Humbert, ki je zapustil svoje veliko premoženje štirim hčeram. V njegovi ojwroki je bil pa pogoj, ki se je zdel notarju kruto posmehovanje za red vnetega jm-kojnika. Humbert > napisal oporoko že v mladih letih, poleni je pa še dolgo živel. Skrbni oče je določil, da dobe njegove hčerke dedšino samo pod pogojem, če se .v enem letu onrože. K«» si» pa odprli ojKvroko. se je zdel ta pogoj nmzpolnjiv. kajti najstarejši hčerki je bilo že pred očetovo smrtjo li* let. najmlajši pa .*»!». Zato ni čuda, da so bile hčerke zelo razburjen«", begale so od advokata k sodišču in zopet nazaj. češ. da so z očetom vedno lepo raevnale in da mil niso dale niti najmanjšega povoda, da bi se tako kruto maščeval iz njih. In izkazalo Ke je. da je bil pokojni imzabil na pogoj zelo stare oporoke. ki je hotel z njo takrat vzpodbuditi hčerke k možitvi. Njegove hčerke so imele mnogo snubačev. pa so vse odslovile. Iu oče je mislil, da jih bo s tem po- •ojent v oporoki pripravil do možitve. 'Zgodilo se je pa, da je najstarejša hči čez nekaj dni obvestila sodišče. «la iso je zaročila z 2?»-let mm fantom. 'NT j en** sestre so pa naurosile sodišče, naj se da sestro preiskati, češ. da si ji je najbrž zmešalo. Sodišče je njihovo prošnjo odklonilo in izplačalo najstarejši bogataševi hčerki delež. Mlajše sestre si bodo sedaj najbrž premislile in poiskale ženine. da pridejo do dedšči^Sp. OB GROBU SKLENJENA STAVA • »stan** nob-iiit ^t*-klciica. Zatrjeval jim j*\ da vrž»* vsak«> >»tt"kl»'-nico m kozarec z mize nevidna r»>ka njegi»vega prednika, ki je bi velik prijatelj dobre kapljic*. Prijatelji mu ovinia niso verjeli iu h«.tri; na lastne oči pre- pričati, da je v gradu iv» miza. ki ue drži nobene steklenice in nobenega kozarca. Iu t »varna je dobavila plemiču, ki si j«' bil to storijo izmislil, posebno mi/o. na ka-teri so bili razložen: srebrni pri-bari. krožniki in svečniki vpričo zbranih goltov. Kozarci iu steklenice pa uiso (»stale na svojem mestu. temveč si» vse popadale na tla. (Jo.->tje s«i bili prepričani, daj na mizo res pobegla r«>ka ^"stiti I je vega prednika in tovarna jr dobila za mizo kraljevsko nagra do. A trik je bil zrle rnostaven bil skrit majhen električen aparat, pod vsako steklenico in( vsakim kozarcem košček jekla. Drugače na mizi ni smelo biti nič jeklenega in električni Ink je opravil svojede- da se lahko z njimi pobaliajo. X davno se je zglasil v tovarni last- 1VtI I'^progo tik mizi. j. nik starega gradu. češ. naj mu preskrbimo za eno noč meniha, ki bi se prikazal njegovim gostom in ki bi bil neranljiv. Za take primere imamo v tovarni več kvalificiranih moči. Oblekli smo torej enega uslužbenca v jeklen oklep, da bi bil neranljiv, čez oklep si je pa nataknil metliško k uto. Poleg trga smo morali pa še poskrbeti, da so bili naboji slepi. 1'ez nekaj dni sr jr zjflasil v tovarni angleški plemič, ki je pravil svojim prijateljem, da ima v svojem gradu mizo. ki na nji ne 1«» tako. gladko, da so bili vsi , . . ,, .. •- ... , .tdolgonosi Ferdinand gostje prepričani, da je -tal medu..* - , , , njimi duh. f Akrt im.ilo izostalo, nf. no luiroOlf^ si mr>j<> »tnro- krajsko zdravilo Cena »avnju $" — Pi^it^ mi « T»r»pr»!rim *.-»MT»»n i»-l»l" MRS. MARGARETA LESKOVAR 507 E- 73rd St.. New York. N. V. VABILO O stavi d vrh pogrebeev bo razpravljalo te dni pariško sodišče. Stava je bila sklenjena ob odprtem grobu moža. ki ga je objokovala mlada vdova. Med pogrebei sta bila tudi dva pokojnikova-prijatelja. ki sta stala na pokopališču blizu groba in gledala.' kako se grobarji pripravljajo spust it i krsto v grob in kako vdova kr-čevito ihti. Kako tragično jr. «V mora biti tako mlada vdova tako žalostna, je zašc}>etal prvi pokojnikov prijatelj .drugemu. Tega u-darca nikoli ne bo prebolela, je meni! drugi. Meni se pa ne zdi tako hudo, je ugovarjal prvi. ~ Po pogrebu so odšli vsi v kavarno. kjer je dejal prvi pokojnikov pri.ja.telj. da stavi HHHI frankov, da bo mlada vdova najpozneje čez dve leti drugič poročena. Drugi pokojnikov prijatelj je bil ogorčen nad tem cinizmom iu je stavo sprejel. Pogoji so bili dvakrat napisani in vsak je obdržal svoj izvod. Prvi pokojnikov prijatelj je napeljal vse sile. da dobi stavo in žalujoči vdovi je znal tak spretno pihati ua srce, da je kmalu pozabila na moževo smrt. Videč nr-vornoeit. da bo moral plačati tisoč frankov, je pa prvi pokojnikov prijatelj pokazal svoj izvod pogojev stave nekomu, ki je vedel o njem, da bo povedal to vdovi. Tako je prišla zadeva na dan in ko je prvi pokojnikov prijatelj vprašal vdovo, če hoče posta ti njegova žena. mu je oilgavori-lal ogorčeno: — Mislim, gospod, da sem vredna več kakor 1000 frankov. Prijatelja sta se potem sprla in zatekla k sodišču. na Maškaradno ^Veselico ki jo priredi SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO "BLED" v NEDELJO; dne 7. FEBRUARJA v dvorani na 62 St. Marks PI., New York City NAJLEPŠA, NAJBOLJ SMEŠNA IN NAJ-GRSA MASKA BODO DOBILE NAGRADE PETJE PLES . GODBA Za postrežbo bo izborno preskrbljeno. Začetek ob 5. popoldne. K obilni udeležbi vabi — ODBOR Nesreča ne počiva! smrt we. Podvrženi ete eni ali drugi mk dan. KAJ 8TE PA 8TOBIL1 ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBBAMBO SVOJIH OTROK T Ali it« ic nmoroM« so »lučaj Meni, nespvde aK mi ttf Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jagodo-▼anake Katoliška Jednote. Naša jednota plačuje največ bofc-niik« podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami ▼ Ameriki Imovina tnala nad $1400.000.00, Sinatra nad 20,000. Nora druitra se lahko rstairorije t Združenih driarth i 8. Slani. Pristopnina prostfc—Berif* najboljši tlovenski t$dmk "Novo gUHU JSKJ. Pttta po pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbaanžk, Ely, Minn. DRUŠTVA El NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čiU Sto lino okoliot CEHEZA-OCLASE SO ZMERNE mtave. avstrijski tiiploiuatj? >o si pa mislili: —- Hvala Bofrn. ua se je zgodilo. Težko je mjnn s kljuke sneti. Ill 110luški kiijler je ilejal: — I)«>lx>» rasa snu rakal t«-j:u trcuutka. Stilaj bomo |wkazali, kaj /namn. Po treh ali štirih in»--Mrili Im> Xeuieija vladarica \v»m sveta. Uitski "trie m- je /};aiiil: — Xe •lru«a»-f. udariti trelw V Franeijt je štirideset let rela /t*lja |»«» •-sveti. I.et.i l^Tl Ne me i Frane«*/e uaž^ali. iu Francoz ni mogel po-'ahiti |MMii/auja Anglija iieiiati«>iiui /aeutila# il t njeni iut'-rt ^i v nevarnosti. .I;t|M»u>ki je zadišala nemška |»<»-na Daljnem Iitnkn. Biimpf-— I»a je uaftovedala vojno. Kiislat nir je |>»»t»'jrn;l >vojitu liratrauv* m. angleškim kraljem, t« r pustil na eedilu svojejra žlaht-nika. kajzerja Viljema. Zii Hiisijo seveda tudi Crna^ora ni smela zaostajati. 'A velikopotezno kretnje je Nikita napovedal im>vi)čni Neniriji v«»juu. Sledila je Portftgalska, (irška itd. Zadnja je prikoraeala Italija. Doltfo ni iuoi;lo odlomit i. •Neuifija ii j,% ponujala prer» i, tla m- je pridruži, tmla zaveznik; ^o ji pontuiili š»» nekoliko vee. pa je stopiki na njihovo stran. Nenieija je iskala zveze vsepuv-sf»d. Dobila j«' pa le tri zaveznike: Avstrijo, ki je bila od nekdaj |M»d njene- koniamlo; Boljrarsko. kateri j«' vladal "nartnini" kralj. in pa Tur- rija. ki j.' mislila, tla ji !)•► bolje pod nemškim uefro pstalr nevtralne. Kajti v svetovni vojni iut>i'H hiti kak nevtralen kotieek. kjer vgnezdijo. špijoni. in kamor pošiljajo tovarnarji iz bojujorih se držav svoje hla^o iu uiuiucijo. ki je prodana sovražniku ter uporabljena proti vojakom one dežele. iz katere je bila |M»sIana. Ameriške kapitaliste so zasrbe-le tlluni. — Hm. ee dlan srbi. pomeni, da bo nekaj denarja — s^t si mislili. Žareli so prirejati "preparad-n.-ss" parade, in časopisje je zaee-lo pisati, da je domovina v nevarnosti. >*ihi'» vztrajna agitacija j«- trajala do aprila meseca nakar je hila napovedana vojna. Amrrika j*' izgubila v vojni n»'-kaj nafl petdeset tisoe mož. toda to izjrubo sii kapitalisti kaj lahko preboleli, kajti zaslužili so na milijarde dolarjev. Za delavce s*- je |>ojavila tedaj takozvana pr<»speriteta. ki je tra jala z malimi odmori vse «lo leta — skoro dvanajst let. Takrat je pa zagrnielo. Drujrod svetu je že prej. v Ameriki nazadnje. In haš zato v Ameriki udarre znatno težje pre-našiimo nr^o jih driifrod. \ i lire ni vedel i/lioda. niliee ni pozna! zdravila proti neznosnim razmeram. Nihee ni vetlel. kam in kako. Slnln j i«'- je ZJUtilrlo -lapnnski. ki je hila tudi ena "slaviltli" zma- povalk. da bi bila vojna najbolje sredstvo. Toda z vojno je težava. I.i^a narodov ah nob**n ileuar n«* pnsti nii|x>vetUli vojne. Kellojrjrova po-ffo«lbj». katero >* podpisalo nad Šestdeset držav, ne prizna vojne kot sredstvo za uravnavo |»olitie-nili sporov. Japonska sr torno »Ir/.i ]>ravi| Litre narodov in dolorb KrlLogrpo-vejra pakta. Japonska ni Kitajski napovedala vojne. Tejra ne sme. licspodje v Wash-in^tonu in Ženevi pravijo, da in*. In ker i?i na)>ovedala vojne, ni prekršila nobrnejra dogovora in nohtne sklenjene pogodbe. NTav-2lie temu pa teee v ^an^rliaju kri V potokih. Dandanes so pae metode take in je tak sistem. Japonska se ravno po njeia. S lična je pijanemu fantu, ki jr zavrgel stare še»e - in tuivade ter tli rekel svojemu nasprotniku: — Krivec dol* in spat? Ni uiu dal ultimata, antpnk g*a je enostavno dregnil med rebra. iUi "O L A S H A P. O D A" HEW YOtt, THURSDAY, FEBRUARY 4, 1932 TRE LARG1 BLOVEHK DAIL7 in V. S. Ju KRATKA DNEVNA ZGODBA s i Lz><>5—H* M) HENRI BARBUSSE: Louisa. DoreLova je za pahnil a tcžfca vrtna vrata. Potem se je pa zavita v trmo vračala v hišo. Videlo se ni nič, niti nebo. Majhna, s! rvctilko, plešočo v globini noči, jc bila, kakor da se ziblje na morju. Njene noge so zopet našle gramoz glavnega drevoreda in pripognje-na jc videla upraviteljeva žena, kako £3 izgublja, med mračnimi travniki v daljavi nepremični privid tega drevoreda. Pustila je za seboj temno ma-to; nerazsvetljeno uto, ki je v nji ?pida njena stara mali. edino človeško bitje, ki je ostalo z njo na posestvu. Štefan Doret Je bil odAel na cbhod do naslednjega dne in tudi psa je bil vzel s seboj. Mimogrede je opazila obliko dreves: zdelo se je, da vrbe kleče, topoli stoje liki sveče, a hrasti kot. da so obrtali sredi plesa. V hladni temi je udarila z nogo ob prvo stopnico stopnišča, široko kakor nagrobni kamen. Po stopnicah je prišla v hišo in takoj je zaklenila vrata za seboj. Glcboko si je oddahnila, da je na lia-sprctni strani take noči, takega hladu in zapuščenosti. V kuhinji je zagledala revolver, ki ga je bil pustu Stefan doma; iztegnila je roko in ga vzela. Ni bil nabasan. Naboji so bili spravljeni v zabojčku na podstrešju. Pojde ponje. Ni se bala, toda v •■*voji absolutni osamljenosti je čutila veliko in vzvišeno odgovorne it. Držeč v eni roki luč, v drugi po prazen revolver, je odprla vrata jedilnice in vstopila. V naslednjem hipu je hrošče* kriknila. Mračna postava, ki je bila kakor sključena nad mizo, se je naglo vzravnala in planila proti nji. . . Prestrašena žena je dvignila luč in zagledala naguban, razoran obraz, temno krivuljo brade in vratu, škilaste blesteče oči in zakrivljena, režeča se usta. Louisa Doretova je zamahnila z lučjo in revolverjem hkrati ter zakričala na vso moč: Naza posestvo v Št. Janšu pri Tomišlju se je pred leti preselil g. Martin Gcoheli iz Up. Sprva je šlo vse v redu, naenkrat pa so nastale družinske razprtije iti se je Martin. preselil v Lipe :ia Starkovičevo posestvo. Tu je v zadnjem času živel kot pravi puščav nik. Vsi so ga cenili kot dobrega človeka in če bi se bil komu o svojih stiskah potožil, bi mu gotovo ta ali oni tudi pomagal. Ob božičnih praznikih mu je neki sosed poslal koline in Martin je potem mnogim znancem dejal, da je to edini pri-boljšek, ki ga je imel po dolgem času in da je zant hvaležen še posebno zaradi tega, ker ga je dobri bai za praznike. Samotar, ki je bil sicer zaradi svoje dobrodušne narave v »rasi splošno priljubljen, seveda ni bil v posebni evidenci sosedov, in take ni nihče vedel, kako je preživel zadnje dneve svpjega življenja in kaj ga je prav za prav gnalo iz življenja. Sosed Snoj mu je nekega jutra prinesel mleko ter se zelo začudil, ko je našel hišo vso odprto in povrh še razsvetljeno. Poleg tega je za vežnimi vrati našel še križ, napravljen iz dveh polen. Stopil je v hišo in takoj se mu je zdelo čudno že to, da stenska ura ni tekla. Na postelji se je videlo, da je tam nekdo ležal, gospodarja pa ni bilo nikjer. Iz hiše se je so- 1 sed podal v hlev ter ugotovil, da: je bila živina v popolnem redu o-! skrbljena in nakrmljena. Potem se je sosed podal v prostor i nad hlevom in tu je v kotu opazil ' nepremično postavo gospodarja. MArtina. Ves začuden je glasno. vprašal, kaj dela, nI pa dobi} no-odgovora. Pristopu je bližje ter opazi!, da nesrečnež ne stoji v kotu. temveč, da je obešen na vrvi, katero si je pritrdil na kavelj. Poklicani so biii sosedje in prišel je tudi zdravnik ter je bilo končno po splošnem mnenju ugotovljeno in zapisano, da je nesrečnež, ki so ga trie razne skrbi in je bil po svoji naravi nagnjen k iamota-renju. i*vr>il svoj obupni koras v trenutkih duševne zmedenosti. Tragično je končal dober človc* in zato bo njegov spomin še bol; ohranjen v dušah vseh. ki so poznali. Z MRTVIM SE JE OMOŽILA SLABO OBRITA DAMA K blatit.jni lift postaji v Orlean-su .j<* prišla elejraiitno obleeena mlada dama in zahtevala vozni ii-Strk do Pariza. Shirajo je bil po-stajeuačelnik blizu in ta je v svojo jrrozo ugrotovil. da je ele«ratna dama po obrazu zelo slabo— obrita. J'ojrled. s katerim jo je posta-jenaeelnik premeril, je opazila dama. vt'ilclit je. za kaj «rre in ne da bi rekla besedo, je pričela na vso moč bežati. Postajenačelnik pa je stekel na policijo s sporočilom, da se je hotel iz Orleansa pravkar odpeljati "množestveni morilec v ženski obleici". Seveda ie bila vsa policija takoj pokonei in tudi prebivalstvo je vneto sodelovalo pro zasledovanju tajin-stvenegra zločinca. Po dveh tlneh so ujeli v o-koliei in «ra pripeljali težko zvezanega v Orleans. Tu pa so do-»imli. tla jrre za čisto nedolžnega človeka za mehanika Avgusta Herveja. ki ni mogel že dolgo časa najti nobenega tlela in je zato poskusil, tla si pribori zaslužek v ženskr obleki, kot sobarica ali kaj podobnega. I>o usodnega dne ga ni bil v ženski obleki nihče spoznal za moškega, a takrat se je bil slučajno pozabil obriti, kar ga je takoj izdalo. Mla.ta Parižaiikn Armandiiia j se je hotela množiti, t od; t samo s I fantom, ki ni imel še nobene J j u -i bavue pustolovščine. Toda ustni« • ji j«' podtaknila mladega nratlni-I ka -Jeana liaara. ki se je dal lo-j čiti od svoje žene in prisegal, da , se ne bo nikoli več oženil. Arinan-(tlina je p.i lepa in njen lepota j-. linam kmalu pregnala spomine j na domačega zniiija iu pris«>jr«». ! A rma nd i na. t^U-fcniEstka pariške centrale, je svojemu zaljubijene- iiiu .laiie/it takoj povetlyla. da j«* pripravljena poročiti se samo > fantom ki še ni imel opraviti z nobenim dekletom, liaar je spoznal. tla bi prišla resnica na dan takoj, čini bi liotH skleniti z lepo telefonistko zakonsko zvezo, saj je bil povsod zabeležen kot oženje«. Bil je ves obupan, končno mu je pa sinila v glavo srečna misel. Imel je bratranca istega imena, ki jt» v začetku vojne padel na bojišču. 'Nihče se ga ni več spominjal. Zaljubljeni uradnik se je odpeljal v njegovo rojstno vas in dobil njegov krstni list. Tako se je oženil in vse je šlo gladko tnl rok. Armandina je pa ljubosumna. kmalu po poroki je začela stikati po tajnih moževih predalčkih. kjer je našla dokaze, da je bil Janez že poročen. Takoj je zahtevala ločitev in sodišče jc njeni želji ugodilo. PIJANCI V KOPELI V Ljeningradu imajo svojevrsten sanatorij. v katerem iztrez-J nuje jo pijance in jih ztlra vi jo proti pijanosti. Vse samo mimogrede. v eni noči. Pijance dovajajo miličniki naravnost s ceste, kjer jih pobirajo. Za pijance se začenjajo iznena- j denja že v "sprejemnem salonu".1 "Paeijentova" umazana obleka j leti v razkuževoalnico. Predno pijanec zave, da je prešel iz mi- ličiiikovih v zdravnikove roke. je zdravniško pregledan. Preiskali so mu bitje srce. mu namazali z jodom pra.skc in buuke te ga po-gi>>tili s čašieo kloralhidrata. Na to pride novo iznenadenje. ki o-bieajno paralizira in ukroti naj-bojevitejšo pacijeutovo doiuuUji-jof k« pel. — To je zadnja etapa, p redilo ga odpravijo v dvorano. V .se se vrši začuti o hitro. Zavod preje spominja na liišo za potnike nego na navadno bolniš-nieo. najbolj pa spominja na zavod za zdravljenje duševnih bolezni. Prišleci pod vplivom kopeli. /tiravil in skrbnega ravnanja hitro izgubljajo znamenja za-Mrnpljenja in vračajo v normalno stanje. dvorani št v. H ni nobenega prostega mesta. .Mehka električna luč razsvetljuje tri vste postelj z bolniki. Tu se ztlravi: 15 opitih pod nadzerst voiu enega bolničarja: v teku nekaj ur so zdravi. Nič več niso podobni junakom. ki kale mir in red na ulicah. Nekateri ot^ njih smehljaje čitajo protialkoiiolno belilo, ki so jim g» ponudili; drugi pa zopet sestavljajo žalostno bilanco svojega pijanskega izleta, ki je že zabeležena na sivem listu policijskega- zapisnika. Kopel in zdravila pa.ne ukrote vselej naiuah - alkoholne strasti. 'Nasilni nastopi so tu na 'dnevnem, redu. »Razbite šnpe in,, dostikrat tudi zdravnikovo, lice pričajo, da ta obrat ni brez tveganja, ter sc marsikak "slučaj" zaključi preti kazenskim-sodiščem. Proti poseb-m» nasilnim pijancem uporabljajo tudi tlmga sredstva: zapiraj« jih v izolačno eelico — besnico, — zavijajo v mokre rjuhe.ali pa jim. vbrizgajo kafro. Hiša za alkoholike v -Ljeningradu stoji v Maratovi ulici. Po» sleje v sivi. mračni zgradbi niso niktlar prazne. Milica vsak večer privede vanjo na deoetine novih pacientov, ki potem zjutraj s nežljivo in kradoma odhajajo he nje, noseč v žepu že Ikt z odmerjeno globo. 0 LAB N4BODA' NEW YORK, THUBSOAY, FEBRUARY 4, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. VSE SE PREBOLI ROMAN IZ ŽIVLJENJA. o Zrn Clat Naroda priredil I. H. in n b = —i A. ■■ JI 21 ( Nadaljevanje.) — Ali hočete pasti v vodo ? — jo vpraša. — Prosim, pazite. Steer je bila ta bo jezen smešna, toda dala mu je povod, da je ni ver izpustil iz objema. Koneeno reče Ulrih. da morata zaradi matere obrniti. Stara gospa je Se sedela na bregu, seveda prav t rudna. Virih ji ponudi roko iu jo pelje v hotel. — Zdaj pa v oče i m obema lahko nor. Jaz pa bom še eno uro u-ž'vnl lepi večer in bom zbral svoje misli. Ljubeznjivo pogleda svojo mater, nato pa ji poljubi roko.. — Gospiea Greta, jutri morate zgodaj vstati, a ko se hočete kopati v Osojskem jezeru. Popolnoma hladno so zvenele te besede, ko ji je ponudil roko v dovn. Toda njegove oči so govorile vse kaj drugega. Tako vroče mi iskale njenega pogleda, da je sramežljivo povesila oči. Kot ogenj jr Al o po njenih žilah. Zgodaj zjutraj jih je pozdravilo solnee v vsem svojem sijaju. Za Margareto je bila noč ^oro predolga. V veselju na novi dan je komaj čakala na čas, ko bo treba vstati. Koliko lepega je pričakovala od tega dne! Takoj po zajtrku so se odpeijati proti Osojskein jezeru. Kako začudeno je gledala Margareta, ko je prvikrat v življenju videla živahno vrven • ob obrežju. Brezskrbno je hodila v svoji kopalni obleki, ne zajedajoč se. da jo je 1'lrih tako željno pogledoval. 1'lrih je bil dober plavač. Naenkrat priplava izpod vode poleg nje. ko je ravno mirno plavala ua hrbtu in je pustila, da so jo nesli valovi. Prestraši se, ko jo uekdo nenadoma priiue za roko. 1'lrih se ji snu'je. Niti povedal ji ni. ako se bo tudi kopal in je mislila, tla bo »»stal pri materi na obrežju. — Ah naj napraviva tekmo v plavanju.' — jo vpraša. Gotovo. — pravi Greta vesela in že je s krepkimi sunki odtavala od njega. Pa kmalu jo Ulrih doide. Tako lahko se ni pustila premagati. Zopet mu uide naprej; zelo se je moral truditi, da jo je mogel dohajati. Kadar se je obrnila, mu je z roko vrgla vodo v obraz. — Jo zasluži kazen' Naglo je bil zopet ob njeni straur ter se je maščeval. O. ni se motil na njej. Kako lepo in plemenito je bilo vitko telo to dekle. Kako popolne so bile rame. kako lepo zalite noge, kako lep je bil tilnik in vrat. Naenkrat pa jo prime za ramo in jo pritisne k sebi. tako da je morala plavati |>oleg njega. — Greta, kako lepi ste! — pravi 1'lrih in njegovi pogledi se pasejo ua njenem telesu, da jo zopet obide nemir prejšnjega večera. Boječe se mu je hotela izviti, toda Virih jo je trdno držal. — Trudna seiu že, — pravi plaho. — Potem se zaupajte meni. U. toliko moči imaiu še. da priplavam nazaj, zato hi se rada vrnila. Opažam, da >em že nekoliko iz vaje v plavanju. — Kakor želite. Toda Virih ostane tik nje. Hotel jo je videti, kako bo zlezla iz vode. 1'onudi ji roko. katere ni mogla odkloniti. Z žareč i mi' očmi jo pogleda. Kes, to dekle je bilo čudež stvarstva! Tu stoji pred njim Greta v vsej svoji lepoti svojega nedolžnega telesa. Tesno se je oklepa kopalna obleka, na kateri je jasna videti vse poteze. In niso bile samo Vlrihove oči. ki so jo občudovale. Ko Margareta to opazi, jo obide sramežljivost. Naglo ste-«"-»• v svojo kabino in se obleče. Virih jo že čaka. Skupaj gresta k njegovi materi, ki je sedela \ pletenem stolu na bregu. Greta sede poleg nje na pesek in opazuje živahno vrvenje kopalcev. Kako naglo je (»otekel čas! Zopet se je dan nagnil tako daleč, da je bilo treba odhajati. Virih jr predlagal. da bi Margareta sedela poleg njega, da bi s" mogla mati |w>polnonia udati svojemu počitku. Margareto je hotel ua marsikaj opozoriti, ker so se peljali po romantični pokrajini. Katere Margareta prej še ni videla. Seveda mu je biJo največ za to, da j<> je imel poleg sebe. da je čutil njeno bližino. Bilo je nekaj prijetnih ur in Margareta je uživala vs.. resničnost lepe vožnje, ki pa je bila prezgodaj končana. Res ničnost a pa ji je prišla v sree. ko je zopet stopila v domačo h lin. Kot hi jo nekaj sunilo v sne. spozna, kako dosledno je znala njena mati potlaeiti v njej vsako visokost in ubiti vsako veselo razpoloženje. Kako dobra v primeri s tem jr bila baronica K a m niha r jeva. do katrre jo je vezala prava otroška ljubezen. In Virih f Povsem drugačen je bil kot Joško Aheiu. V njegovi bližnni je vedno občutila neko čudno bojazen. Njegove oči so jo vznemirjale. Proti njemu je izgubila ves pogum. Kaj je vendar bilo ž njo.' ZNAČAJ IN DUŠEVNOST JAPONCA Naslednjega jutra gre Margareta kot ponavadi zopet h gospej baroniei, polna veselih spominov, katere je stara gospa braU n« njenem lieu. Smeje in s posebno ljubeznivostjo je baronica sprejela njen pozdrav, ker se ji je tako veselo zahvalila za vso lepo zabavo prejšnjega dne. — Moj sin že pridno dela. krr hoče le]>o zabavo ohraniti. Virih se ni prikazal. Kaj ga briga tajnica! Nekoliko se je zdelo Margareti čudno. Včeraj je bil vendar \es drugačen, kazal je veliko zanimanje, tako da je bila mnogokrat v nemali zadregi. Toda naglo izginr ta mali čut, katerega se je komaj zavedala. Par se je ž njo šalil kot z mnogimi drugimi. Pa pri vsem tem je morala več. kot je hotela, nanj misliti. Nad ženskami, ki niso imele nikake zle slutnje, je imel Virih čudovito moč. katere se je sam dobro zavedal in jo uporabljal. Zopet so bili pri kosilu. — O. gospiea. llomčeva. kako se počutite danes? — pozdravi Margareto prijazno. — Kaj ne malo izpreme.mbe človeka vendarle razveseli. Zelo me veseli, da ste se zabavali. Strežuiea prinese juho. — O, rakova juha. — pravi Virih, ko jo pokusi. — Beti je po-poluoma zadela moj okus. Itazuinljivo je. da ko se pogovarjali o včerajšnjem izletu i — Ali ne misliš. Vli. da je gospiea Greta nekoliko zagorela? Pazno jo Virih pogleda, tako da ji šine lahna rdečica v obraz, — Kes. mati. Vendar pa ne preveč. Ako .hočeš mati da bo še bolj zagorela, gremo enkrat na Virkniško jezero. Naglo so pojedli; baronica odide v svojo sobo in Margareta je zopet sedela pri pisalnem stroju. !. . - ' * . • ' (Dalje prihodnjič.) Pogumni nasprotnik evropske civilizacije v evropskih kolonijan v Aziji Claude Farrer je napisal roman lz visoke japonske družbe "Mož, ki je moril". Ta roman naj bi bil apoteoza velikega patrijotiz-ma Japoncev. Kdor bliže pozna Japonce, dobro ve, da ima njihov to-li opevani patrijotizem za Evro:*ca svoje slabe strani. V Farrerovem romanu je visok japonski mornariški častnk dober prijatelj angleškega mornariškega častnika inštruktorja. Brez tega Angleža bi Japonska ne mogla poraziti Rusije na morju. Anglež je zaljubljen v ženo svojega prijatelja, ki mu ljubezen vrača. Konec romana naj ,bo za evropsko psihologijo presenečenje. Izkaže se namreč, da je japonski častnik ves čas vedel za ljubavno razmerje svoje žene, toda Angleža sta potrebovala in -zato sta se iz ljubezni do domovine mož in žena žrtvovala. Ko sta pa izkoristila prijateljstvo in sposobnosti angleškega inštruktorja .je bila komedija končana. V tem je skrito mnogo resnicc c psihologiji japonskega rodoljuba. Japonec podredi vse svoje osebr.e interese interesom domovine te: vprašanju časti, plemenitosti, hrp.T brosti itd. Japonec je vedno samo Japonec. Nikogar ne ljubi, vedno je z vsemi korekten, toda vedno in povsod vidi pred seboj samo svoj cilj. A cilj mu je srečna bodočnost domovine. Evropo Japonec mrzi človeško in rasno. On je azijat, znane so mu pa vrline Evrope in zna jih pridobiti zase. On je vedno in povsod dober gospodarski, industrijski, politični, športni in kdove kakšen še opazovalec, in nihče ne zna tako dobro izrabiti pravila, da cilj posvečuje sredstvo, kakor fanatičen japonski patrijot. Patrijotizem je Japoncu najvišja vrlina. Morda se je domovinski rut pri Japoncih zato tako močno razvil, ker je njihova domovina, o-točje, v neprestani nevarnosti, da jo pogoltne morje ali pa zalijejo vulkani z lavo. Dežela se ne more širiti in preživljati prebivalstva, ki se hitro množi. Od tod prizadevanje Japoncev razširiti svojo zemljo na račun drugih. Zato se Amerika tako brani kolonizacije. Jaipotici delajo za mal denar in zato so razkropljeni kot delavci po vsem svetu. Tudi izdelki njihove industrije gredo po vsem svetu, ker so produkcijski stroški razmeroma nizki in zato japonsko blago lahko tekmuje z izdelki drugih narodov. Japonec, inteligenten, marljiv, vztrajen, potrepežljiv in neverje no skromen pri svojih življenjskih zahtevah, pošilja po svetu svoje najboljše inženjerje in strokovnjake, ki se potem vračajo in prinašajo liki čebele v ulj obilo znanja in bogatih izkušenj na vseh poljih dela. Japonski inženjerji so zaposleni po svetu kot delavci, mlinarji. krošnjarji itd., a japonske konzularne in poslaniške oblasti v inozemstvu jih vedno in povsod diskretno podpirajo. Ni skoraj Japonca v Evropi, pa naj bo na videz še tako siromašen in neizobražen, da bi ne imel akademske izobrazbe. Mreža japonske gospodarske, politične in kulturne špijo-naže po svetu je gosto razpredena. S hladnim fanatizmom delujejo Japonci za srečnejšo bodočnost svo jega naroda in nihče se jim ne smili. Japonec se vedno smehlja, vedno je na videz enako skramer, pa tudi enako nedostopen. Zanimivo je, da so bili naj krvoločne jši NAZNANILO in ZAHVAlA t Z žalostnim in potrtim srcem nazanjam sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest. da je umrl moj priljubljeni edini brat, oče, soprog, svak in stric — JOHN KERIN Umrl je dne 4. januarja ob 2. uri popolnoči v St. John bolnic1. Woods Run, Pa., star 52 let. Bolehal je od 23. decembra 1931 na bolezni "zlata žila" in se je mogei podvreči operaciji, kateri pa je podlegel. Pokojnik je bil rojen dne 4. nov. 1879 v Leskovcu pri Krškem štv. 43, Slovenija. V Ameriko je prišel pred 19 leti in je bival največ v Pittsburgh, Pa. Pogreb se je vršil po cerkvenih obredih dne 7. januarja iz hiše žalosti, 1 Rickenbach St. na St. Mary's pokopališče, Troy Hill Road. Sv. maša zadušnica se je čitala v St. Mary cerkvi, 57 St. Pokojnik je pripadal društvu sv. Jožefa štv. 12 JSKJ-, in društvu "Svi Sveti" štv. 1. HBZ. v Pittsburgh, Pa. Obe društvi sta se spomnili pokojnika z lepimi venci, z obiski v bolnici in pozneje ob mrtvaškem odru in s spremstvom na pokopališče, za kar naj jima bode izrečena zahvala in priznanje. Lepa hvala naj bo izrečena tudi soro-lnikom, prijateljem in in.in-cem, ki so ga obiskovali v bolnici in pozneje ob mrtvaškem odru in ki s» se udeležili pogreba. Posebej naj bo izrečena hva'a Mr. Joe Boqoliii'.i. ki je prefiul vse trt večere pri pokojniku celo noč. Hvala lepa bratranci Joe Butkovič in* družini, ker ga je obiskal v bolnici in ob mrtvaškrm odru mu podaril venec in se ude'ezil pogreba. Vence so darovali še sledeči: Mr. in M .is. Tomec. Mr. in Mrs. Dolmovich. Mr. in Mrs. Preskai. Mr. in Mrs. Sikovšek. Mr. in Mrs. Muška. Mr. in Mrs. Bolle, Mr. in Mr«. Malec. Mrs. Madera. Mrs. McCauley. Mr. m Mrs. Murovich, Mrs. Wey-man in Mr. in Mrs. Arch. Za pogreb so cali avtomobile na razpolago sedeči: Dr.*F. J. Arch. Mr. John Borštnar, M-. in Mrs, Fr. Arch, Mr. Jotin Simončič. Mr. Paul Klein, Mrs. Ana Koste'ac. Mr. Sikovšek. Mr. Jul.;: Mravinc, Mr. Louis Waroga. Mrs. Agnes 3orišek. Mr. Frank Diak. Mr. Joe Knaus in Mr. Frank Bostjančič. Vsem naj bo izrečena iskrena hvala! Dalje naj bo izrečena zahvala za opravljei e cerkvene obrede in wren', stvo na pokopališče Rev. J. Skur-u ter Mr. John Braszo in Johnu B.il-kovec za lepo urejeni pogreb Spioh naj bo izrečena hvala vsem za vse izraze sočutja, naklonjenost in pomoči! Ti pa dragi brat, svak. soprog, oče in stric, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda! — Žalujoči ostali. MARY KERIN. omož. Arch. s?stra: VINCENT ARCH, svak; MARY, ANNA, ELISABETH. HELEN in WILLIAM V. ARCH, nečakinje in nečaki. — Vsi v Pittsburgh, Pa. TERENU A KERIN, soproga; MINKA KERIN. hčerka; ANA KERIN. omožena GLOGOVŠEK. sestra; FRANK KERIN in JOE BUTKOVIČ. strica. — Vsi bivajoči v Sloveniji, Jugoslaviji. Pittsburgh, Pa., 29. januarja 1932. 24. marca: Albert llallin. Hamburf, Cherbourg 25. marca: Bremen, Cltei bourf, Bremen 23. marca: Mauritania, Cherbourg 29. marca: SHIPPING -NEWS ^ N>w Am-i'erdam. Kutl«rdain Boulogne sur Miy. 11. februarja: l>eutsthlan.i. Hamburg. Cherbourg Europa, t'linrbourg. Ureinen 15. februarja: Iferergaria, Cherbourg 17. febfuarj.i: II«; d*> Kr»nce, Havre 18. februarja: New York, Hamburg. Cherbourg 19. februarja: Katurnia. I'ut.rovnik, Trst 20. februar j i: ltr.-men, Cherbourg. LIremen 25. februarja: Albert Ilallin, Hamburg. Cherbourg New Amsterdam. Boulogne sur Mc Rotterdam 26. februarja: MaureUnia, Cherbourg 27. februarji: Euro p. i. Cherbourg. Bremen 31. marca: Hamburg. ll.irfiburg. Cherbourg 3. marca: Hamburg, I lr iitburg, Cherbourg 4. marca: l e lir Kr ni«, Havre Berenyaria. Cherbourg ibotirg. firemen Hamburg. Cherbourg 14. marca: Avgust us. I'Ubrovtiik in Trst 17. marca: X«-\v York. Hamburg, ♦ 'herbourg K u rop. i. Cherbourg. Bremen 22. marca: lie d-- France. H.ivre NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATIRXIA in VULCANIA st.i < <;li'n.« me«| največjimi in nitjhitreJAimi ladjami »veta. 1'jtor-tia »lužha vas raka; 1'ljudni. |M>zor:ii usloibenci, ki povore slovensko. s» \am na raz|H>«ago, in hn-na je taka tot v najboljših lioteiih. I it samo pomialile tia kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. OI>I.< h'ITE za Potovanj« VNAPREJ: NARAVNOST V DUBROVNIK in TRST S A T L' R N I A 19. FEBRUARJA •» P M > 24. MARCA "i 1" Mi AUGUSTUS (N.G.I.) — u. marca Katerik-ill ag» lit \am Im« rcservtial kabino C O S U L 1 C H LINE 17 Battery Place New York krvniki v ruski revoluciji Japor.- j Evropa bi rada posegla v japon-ci in Kitajci. Ko so se vračali če- j sko-kitajski spor in ga omejila, škoslovaški legionarji preko Ja- , Toda etiketna in naduta Evropa z penske v domovino, so Japonci ve- vso svojo rafiniranostjo je presne-deli, da so Čehi ljudje dela in, to kratkovidna in i*aivna. če misli, redkih sposobnosti. Zato so tal:oj! da bo mogla obvladati milijone poslali na Češkoslovaško svoje d.- mongolskih in azijatskih narodov, plomatske zastopnike in svojo "če- Evropa, ponosna na svoj humani-i belno armado", ki ima vedno m zem in plemenitost, je pa poma^n- 23. marca: Btatendain. terdani Boulogn« Mer. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." S* \ CENA DX. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Naročite (a pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West lfttli Street New York City povsod odprte oči in ki prenese po stopoma v svojo domovino vse, kar bo videla dobrega in koristnega v Češkoslovaškem. Pravijo, da so Japonci dobri diplomati. Poveljnik Port Arturja general Stesel je pustil v trdnir.-vo japonsko ladjo s provijantom, ki je pa pripeljala posadko japonskih častnikov in ti so odprli trdnjavo svojim vojakom in začeli obstreljevati Port Artur. Pri poveljniku je bil baš ples in vsa posadka je plesala. Do svetovne vojne so delali Japonci na svoj način v Rusiji in v začetku vojne se je morala Nemčija v marsikaterem pogledu zahvaliti svojim prijateljem v Rusiji, da ni bila takoj pregažena. Da ni bilo v Rusiji japonskih vohunov, ki so pošiljali nemškemu generalnemu štabu točne informacije, bi se Nemčija n^ bila tako dolgo upi-irala zaveznikom. Ruske municijsks tovarne po cele tedne niso delale, ker ni bilo materijala, zmagovita ruska armada se je pa obupno u-mikala brez orožja iz Karpatov. Stari vojaki so v obupu plaka i. Strašne železniške katastrofe med prevozom hrane in orožja na bojišče so bile že vnaprej pripravljene, da bi bilo nezadovoljstvo in ogorčenje med vojaštvom tem večje. Slednjič so Japonci ponudili Rusiji svoje orožje in strelivo, seveda po zelo visokih cenah. In ko je krvaveča Rusija pristala na nakup, so Japonci cene ponovno zvišali. Rusko vojno ministrstvo je nakup japonskega orožja odklonilo. Predstavnik japonskege, arzenala se je pa spretno seznanil z damo, ki je imela intimno r3fcmerje z visokim uradnikom v ruskem vojnem ministrstvu. Ta uradnik je bil mero-dajen za nakup orožja. Japonec je ponudil dami 2 odstotka za posredovanje, če bo kupčija sklenjena. Uradnik je pa zvedel za to mani pulacijo in je strogo prepovedal vsako pogajanje z Ja.ponci. Tedaj ■je Japonec znova prosil damo, naj mu pomaga napisati pismo, ki 7 njem njen prijatelj, uradnik v vojnem ministrstvu, zahteva od ja-jonskega arzenala 5 milijonov rub-ljev provizije, sicer kupčija ne bo sklenjena. In to podtaknjeno pismo je bilo poslano vojnemu ministru. Nedolžni uradnik se je ustrelil, dama je dobila za pismo 2 milijona rubljev nagrade. Toda ko je prišla v banko po denar, so jo aretirali, kajti "blagorodni" Japonec je bil pravočasno opozoril na njo policijo. Njena aretacija je pa premetenega japonskega diplomata rarferinkala in dokazala nedolžnost ruskega uradnika. Seveda življenja in časti ubogam u možu niso mogli vrniti. ■ la poraziti in ukleniti tega premalo cenjenega velikana. Upala je v svojem cinizmu, da bo lahko kolonizirala razkosano in onemoglo Rusijo. In če Rusija ne zadrži mogočnega vala iz Azije zdaj, ko se je začel valiti, bo Evropa svojo politiko bridko obžalovala. Vsakovrstne ZOPET OBSOJEN NA SMRT Philadelphia, Pa., :>. IVbruarja. Harold E. Williams, ki j«* umoril i svojejra svala Williaina F. Prophet. je izjrubii pritožbo iu ji' bil i zopet obsojen ua smrt na elrk-1 trivutun stolu. Dan poprej j<-1 spoznala porota krivega umoru ! po prvem redu. Prophet, ki je bil a«rent z;t o-glase v časopisih, je bil umorjen v novembru letai 1!>30. K<»t osumljenca zloeina sta bila aretirana Prophet ova žena (Mara iu njen brat Harold "Williams. Williams je bil obsojen ua smrt v električnem stolu, njegova sestra pa na osmrt no ječo. KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA ii JJ 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Koledar Cena 50c za L 1932... VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street