87 ZDRA VSTVENOVZGOJNO DELO Z BOLNIKOM, KI PREJEMA TAR ČNA ZDRA VILA Tjaša Pe čan Salokar, dipl. m. s. Aleksandra Grbič, dipl. m. s. Onkološki inštitut Ljubljana, Oddelek internisti čne zdravstvene nege tpecan@onko-i.si sgrbic@onko-i.si IZVLE ČEK Zdravstvenovzgojno delo spodbuja ljudi k doseganju boljšega zdravja, usmerja k boju z boleznijo s pomo čjo lastnih akcij in naporov, k izvajanju samopomo či, vzajemne pomo či in doma če oskrbe ter iskanju zdravniške oskrbe, kadar je ta potrebna. Zdravstvena vzgoja bolnikov, ki prejemajo tar čna zdravila, je klju čna pred pri četkom zdravljenja. Namenjena je pripravi bolnika, da bo aktivno skrbel za prepre čevanje in lajšanje neželenih u činkov zdravljenja s tar čnimi zdravi- li. Medicinska sestra ima pomembno zdravstvenovzgojno vlogo, je klju čna vez med bolnikom in zdravnikom ter pripomore h kakovostnejšemu življe- nju bolnikov, ki prejemajo tar čna zdravila. Klju čne besede: informiranje, svetovanje, u čenje, medicinska sestra UVOD Tar čna zdravila so zdravila, ki delujejo na to čno dolo čeno tar čo, ki je zna čil- na za spremenjeno rakavo celico v telesu. Delujejo na dolo čene tar če ‒ re- ceptorje in s tem zavirajo razli čne mehanizme, prek katerih se rakave celice hranijo, rastejo, delijo in verjetno tudi širijo. Neprijetne posledice tar čnih zdravil na zdrava tkiva so ve činoma popravljive in samo prehodne. Vrsta in stopnja neželenega u činka sta odvisna od vrste tar čnega zdravila kot tudi od 88 drugih dejavnikov: bolezni, obsega bolezni, starosti in drugih zdravil, ki jih bolnik jemlje. Zdravstvena vzgoja je kontinuiran proces, ki zajema informiranje, u čenje, svetovanje z uporabo u čnih oblik in metod dela, ki so najprimernejše za bolnika in svojce. Z zdravstveno vzgojo želimo dose či dobro informiranost, poučenost bolnika in svojcev ter aktivno sodelovanje pri zdravljenju, ki po- zitivno vpliva na potek zdravljenja. Dobro informiran in pou čen bolnik ter njegovi svojci, ki aktivno sodelujejo pri zdravljenju, vplivajo na boljši potek zdravljenja, znajo prepre čevati ne- želene u činke zdravljenja ali jih zgodaj prepoznati ter pravilno in pravo ča- sno ukrepati ob pojavu neželenih u činkov. ZDRA VSTVENA VZGOJA PRED PRVIM PREJETJEM TAR ČNEGA ZDRA VILA IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE Z zdravstveno vzgojo želimo posameznika usposobiti za polno, bogato ži- vljenje z osnovnim obolenjem, želimo dose či bolnikovo sodelovanje pri zdravljenju. Posameznik mora biti subjekt pri zdravljenju, kar pomeni, da upoštevamo njegove lastnosti in posebnosti. Temu prilagodimo tudi u čenje, laže dosežemo motivacijo, posledica pa je hitrejše okrevanje, zmanjšani so tudi zapleti, delo poteka individualno (Hoyer, 2002). Pri informiranju, u čenju, svetovanju in vzgoji je zelo pomembno, da so postopki standardizirani in dogovorjeni znotraj timov (Hoyer, 2002), zme- denost in nekoherentnost članov tima vplivata na bolnikovo nezaupanje in negotovost (Hoyer, 2003). Treba je upoštevati bolnikovo psihofi zi čno stanje in sposobnost razumevanja informacij ter glede na to prilagoditi tudi zdra- vstvenovzgojni pristop. Od bolnika moramo vedno dobiti povratno informa- cijo o povedanem. Informiranje bolnika Informiranje bolnika o bolezni in zdravljenju je predvsem naloga zdravnika. Ko je bolnik seznanjen z boleznijo in o njej primerno ozaveš čen ter pristane na predlagane postopke in na čine zdravljenja, se v informacijski krog lahko vklju čijo tudi drugi člani zdravstvenega tima. V prvi vrsti so to medicin- ske sestre, ki bolnika natan čno poučijo in postopno odgovarjajo na njegova 89 vprašanja in dileme. Zelo pomembno je, da se člani zdravstvenega tima med seboj obveš čajo, kaj bolnik sprašuje in o čem je že bil informiran (Hoyer, 2003). Bolniku se vedno predstavimo, zelo pomembno je, da nam zaupa. K sode- lovanju povabimo tudi svojce in jih vklju čimo v zdravstvenovzgojni proces. Bolnik in svojci odigrajo klju čno vlogo pri zdravljenju kroni čne bolezni, saj osvojeno znanje, spretnosti, veš čine v zvezi z zdravljenjem s tar čnim zdra- vilom izboljšujejo kakovost življenja, zmanjšujejo število in dolžino bolni- šničnih dni, izboljšujejo po čutje, jim omogo čajo samostojno izvajanje te- meljnih življenjskih aktivnosti, dvigujejo samopodobo in samospoštovanje. Bolniku pojasnimo, kaj so tar čna zdravila in njihovi neželeni u činki, na nje- mu razumljiv na čin. Predstavimo mu tudi na čin zdravljenja. Zdravila lahko prejema na bolni- šničnem oddelku, v prostorih dnevne bolnišnice oz. ambulantne kemotera- pije ali doma. Tar čna zdravila lahko prejema v obliki infuzij, injekcij, tablet ali kapsul, glede na predpisano shemo in njegovo splošno stanje. Zdravlje- nje poteka v dolo čenih časovnih presledkih. Tar čno zdravilo lahko prejema samostojno ali v kombinaciji z ostalimi sistemskimi ali lokalnimi oblikami zdravljenja raka. Zdravstvenovzgojno delo je treba dokumentirati in opraviti še vrednotenje zdravstvenovzgojnega dela. U čenje bolnika Pri časovni opredelitvi za četka u čenja in pou čevanja bolnika je treba upošte- vati njegovo zdravstveno stanje ter individualne potrebe in želje. Za u činko- vito zdravstvenovzgojno delo naj si medicinska sestra vnaprej pripravi na črt zdravstvenovzgojnega dela. Pri časovni opredelitvi je treba upoštevati tudi zaporedje dolo čenih vsebin; u čenje lahko vodi od bližnjega k daljnemu, od preprostega k celostnemu, od znanega k neznanemu (Kvas, 2009). Medicinska sestra izvaja u čenje po časi, po majhnih korakih, poudarja bi- stvene informacije in spodbuja bolnika in svojce k spraševanju. Mora se prepri čati, da bolnik njena navodila razume. Bolniku predložimo tudi ustre- zno literaturo, v obliki brošur ali zgibank, za dolo čena tar čna zdravila bol- 90 nik prejme dnevnik, kamor beleži neželene u činke tar čnih zdravil, odmerek zdravila, predviden čas jemanja. V dnevniku je tudi povzetek najpogostejših neželenih u činkov tar čnega zdravila in kontaktna številka zdravnika, kamor se lahko bolnik obrne ob težavah oz. nejasnostih. Poleg tega bolnik prejme tudi kontaktno številko bolnišni čnega oddelka ali dnevne bolnišnice. Med učnimi metodami je priporo čena metoda ustnega razlaganja, u čnega pogovora. Med vzgojnimi metodami so najpomembnejše metode prepri če- vanja in navajanja, metoda spodbujanja (Hoyer, 2003). Zelo pomembno je, da zagotovimo primerno u čno okolje; to je lahko bol- niška soba, ki se preuredi v sobo za zdravstveno vzgojo. Paziti moramo, da zdravstvena vzgoja poteka v sobi, kjer ni npr. nenehnega vstopanja, iskanja bolnikove dokumentacije, razli čnih aparatur, pripomo čkov za negovalne postopke itd. Prostor naj bo primerno osvetljen, dovolj topel, zra čen, zvo č- no izoliran, s primernim pohištvom (mize, stoli). Govekar Okoliš in Li čen (2008) (po Kvas, 2009) navajata, da je treba poskrbeti za okolje, ki naj bo čim bolj spodbudno za u čenje. Svetovanje bolniku Bolniku svetujemo, da upošteva to čnost, natan čnost jemanja zdravil in pra- vilne presledke med posameznimi odmerki tar čnih zdravil. Dosledno mora izpolnjevati dnevnik, če ga dobi. Če se kljub ukrepom in aktivnostim, ki jih svetujemo, neželeni u činki tar čnih zdravil ne omilijo oz. se stopnjujejo, naj se bolnik nemudoma obrne na zdravnika. V nadaljevanju je izpostavljena zdravstvena vzgoja glede na najpogo- stejše neželene u činke  Alergijske oz. preob čutljivostne reakcije Bolnika pred prejetjem tar čnega zdravila opozorimo, da se lahko pojavi aler- gijska oz. preob čutljivostna reakcija, ki se kaže z zvišano telesno tempera- turo, mrzlico, slabostjo, srbe čim izpuš čajem, dušenjem in padcem krvnega tlaka, bronhospazmom, šokom. Če bolnik opazi katerega od naštetih zna- kov, mora takoj poklicati medicinsko sestro. Če se pojavi alergijska reakci- ja, takoj dodamo ustrezna zdravila po navodilih zdravnika (antihistaminik, kortikosteroid, paracetamol). Ko reakcija izzveni, nadaljujemo aplikacijo 91 zdravila (odvisno od stopnje reakcije). O nadaljnji aplikaciji odlo či zdrav- nik. Alergijske reakcije kot neželeni u činek tar čnih zdravil so najpogosteje opisane pri naslednjih tar čnih zdravilih: alemtuzumab, rituksimab, trastu- zumab, trastuzumab emtanzin, cetuksimab, panitumumab, ipilimumab, ofa- tumumab, temsirolimus.  Slabost in bruhanje Bolniku svetujemo, da uživa lahko hrano, ki ne obremenjuje želodca, in da jo dobro prežve či, odsvetujemo za činjeno, pikantno, mastno, ocvrto, sladko hrano. Svetujemo, da hrano in teko čino uživa ve čkrat na dan v majhnih ko- li činah in po časi. Priporo čamo, da popije vsaj 1,5 litra teko čine na dan. Pije lahko vodo, naravne bistre sokove, ob čutek slabosti zmanjšajo tudi pene če pija če. Svetujemo vaje za sproš čanje, globoko in po časno dihanje, izvaja- nje meditacije med slabostjo. Po obrokih naj bolnik po čiva z dvignjenim vzglavjem, ker aktivnost lahko upo časni prebavo. Ob slabosti ali bruhanju zdravnik predpiše zdravila, ki jih bolnik jemlje, dokler traja slabost. Po- jav slabosti in bruhanja kot neželenega u činka tar čnih zdravil je opisan pri naslednjih tar čnih zdravilih: alemtuzumab, sunitinib, sorafenib, pazopanib, vemurafenib, dabrafenib, trastuzumab emtanzin.  Driska Če bolnik odvaja teko če blato ve č kot 5-krat na dan, mora takoj poiskati pomo č pri zdravniku. Svetujemo uživanje hrane z malo vlaknin, celuloze, maš čob ter hrano z veliko pektina in kalija (banane, riž, toast…). Zaužiti mora dovolj teko čine ‒ 1,5 do 2 litra/dan (rehidracijska sol, ruski čaj, borov- ni čev čaj). Poostrena mora biti nega anogenitalnega podro čja. Bolnik se naj izogiba mleku in mle čnim izdelkom, slivovemu kompotu, alkoholu, tobaku. Driska kot neželeni u činek se pojavlja pri naslednjih tar čnih zdravilih: alem- tuzumab, brentuksimab, trastuzumab, trastuzumab emtanzin, pertuzumab, bevacizumab, panitumumab, erlotinib, gefi tinib, krizotinib, lapatinib, suni- tinib, everolimus, imatinib, afatinib, vandetanib, vemurafenib, dabrafenib.  Zaprtje Določena tar čna zdravila povzro čajo zaprtje. Zaprtje se kaže kot neredno in težavno odvajanje trdega in suhega blata. Lahko se pojavijo tudi vetrovi, napihnjenost, kr či, bole čine v trebuhu. Bolniku svetujemo uživanje zado- 92 stne koli čine teko čine ‒ 1,5 do 2 litra dnevno, tople napitke, hrano, bogato z vlakninami. Odsvetujemo pitje kave, pravega čaja in soka grenivke. Pripo- ročamo dovolj gibanja, pred uporabo odvajal in meh čalcev za blato naj se bolnik posvetuje z zdravnikom. Zaprtje kot neželeni u činek tar čnih zdravil je opisan pri naslednjih tar čnih zdravilih: brentuksimab, trastuzumab, krizo- tinib, vemurafenib, dabrafenib.  Bole čina v trebuhu (želodcu) Ob bole čini v trebuhu, bruhanju, nenadni in hudi napihnjenosti trebuha, kr- vavem blatu in krčih mora bolnik takoj poiskati zdravniško pomo č. Razli čna trebušna vnetja (divertikulitis, želod čna razjeda…) pove čajo tve- ganje za pojav predrtja črevesja. Bevacizumab lahko povzro ča predrtje čre- vesja. Sunitinib lahko povzro ča spahovanje, zgago, težo v želodcu. Panitu- mumab povzro ča bole čine v trebuhu.  Okvara jeter Ob pojavu porumenele kože in/ali o česnih belo čnic, slabosti, bruhanja, bole- čine na desni strani trebuha in temnega urina ( čajne barve) mora bolnik takoj poiskati pomo č pri zdravniku. Ipilimumab je monoklonsko protitelo, ki lah- ko povzro ča okvaro jeter. Zaviralca protein kinaze krizotinib in regorafenib tudi lahko povzro čata okvaro jeter. Bolniku svetujemo redno odvajanje bla- ta, pitje zadostne koli čine teko čine, polnovredno hrano z veliko vlakninami, ki prepre čuje zaprtje. Odsvetujemo pitje alkoholnih pija č.  Vnetje ustne sluznice Bolniku svetujemo sanacijo zobovja pred zdravljenjem s tar čnimi zdravili. Pomembno je, da si bolnik o čisti zobe po vsakem obroku, z mehko zobno š četko in blago zobno pasto. Svetujemo pitje zadostne koli čine teko čine, s čimer vzdržujemo vlažnost ustne sluznice. Svetujemo izpiranje ust z žaj- bljevim ali kamili čnim čajem, s slano vodo in uporabo blagih antisepti čnih raztopin, ki ne vsebujejo alkohola. Svetujemo uporabo antisepti čnih tablet ter zaš čitne kreme ali vazelina za ustnice. Odsvetujemo uporabo zobne nitke in prhe. Bolnik se mora izogibati kajenju, alkoholu, vro či in za činjeni hrani ali pija či. Bolniku svetujemo dnevno opazovanje ustne sluznice, ob težavah naj se obrne na zdravnika. Vnetje ustne sluznice kot neželeni u činek tar čnih 93 zdravil se lahko pojavi pri naslednjih tar čnih zdravilih: cetuksimab, panitu- mumab, gefi tinib, sunitinib, everolimusu temsirolimus, afatinib, bevacizu- mab.  Zmanjšan apetit/sprememba okusa Bolniku svetujemo, da je pogosto, da je majhne obroke, kalori čno hrano in počasi. Uživa naj energetsko obogatena živila, kot so oreš čki, mle čni napit- ki, maslo, trdo kuhano jajce, med, sir... Teko čino naj pije vsaj eno uro pred jedjo ali po njej, med jedjo pa ne. Apetit lahko spodbudi tudi s sprehodi v naravi. Sunitinib in sorafenib lahko povzro čata zmanjšan apetit in spremem- bo okusa.  Kožne spremembe Kožne spremembe se kažejo kot aknam podobni izpuš čaji. Pred tem se po- javi pordelost kože s peko čim ob čutkom, podobno kot pri son čnih opekli- nah. Izpuš čaji se obi čajno pojavijo na obrazu, temenu, prsih in hrbtu (kjer je ve čje število znojnic), in sicer dva do tri tedne po za četku zdravljenja. V časih se ti izpuš čaji ognojijo in/ali postanejo srbe či. Izpuš čajev si bolnik ne sme iztiskati. Svetujemo uporabo kreme z dodatkom vitamina K, ker ima pozitiven u činek na tovrstne težave na koži. Za umivanje naj uporablja nev- tralna teko ča mila ter se tušira na hitro in ne s prevro čo vodo. Kožo si osuši z mehko brisa čo. Bolnik se ne sme izpostavljati soncu. Ob spremembah na koži zdravnik predpiše zdravila za zdravljenje aken v obliki tablet ali kapsul ter v oblikah, ki jih bolnik nanaša na kožo (kreme, losjoni, raztopine). Kožne spremembe kot neželeni u činek tar čnih zdravil se pojavljajo pri naslednjih tar čnih zdravilih: cetuksimab, panitumumab, ipilimumab, bevacizumab, pa- nitumumab, erlotinib, gefi tinib, lapatinib, temsirolimus, imatinib, afatinib, vandetanib, vamurafenibu. Pri pazopanibu se lahko pojavi obarvanost kože. Spremembe kože in las se lahko pojavijo tudi pri sorafenibu in sunitinibu. Koža lahko postane rumenkasta, suha, razpokana in pogosto srbe ča. Lasje obi čajno posivijo, podobno tudi obrvi, trepalnice in druge dlake po telesu. Možno je tudi intenzivnejše izpadanje las. Pojavi se lahko tudi sindrom ro- ka-noga. Svetujemo uporabo kreme z dodatkom ureae, ker ima pozitiven učinek na tovrstne težave na koži. Za umivanje naj bolnik uporablja nevtral- 94 na teko ča mila, naj se ne tušira s prevro čo vodo. Kožo si osuši z mehko bri- sačo. Bolnik se ne sme izpostavljati soncu. Obutev naj bo zra čna in udobna, naj ne nosi tesnih nogavic in rokavic. Izogibati se mora neposrednemu stiku z detergenti. Roke in noge naj bolnik namaka v hladni v vodi. Ob poslab- šanju težav naj se bolnik obrne na zdravnika. Sindrom roka-noga se lahko pojavlja tudi pri jemanju lapatiniba in regorafeniba. Makulopapulozen izpuš čaj na obrazu in zgornjem delu trupa se lahko pojavi pri vemurafenibu. Ostale kožne spremembe, kot so lomljivi in po časi rasto či nohti, vnetje ob- nohtja, izpadanje las, suha koža, krhka in ranljiva koža, pa so lahko tudi neželeni u činek gefi tiniba, panitumumaba in cetuksimaba. Izpadanje las/alopecijo povzro čata pertuzumab in vismodegib.  Utrujenost Bolniku svetujemo, da si dnevne aktivnosti na črtuje vsak dan sproti glede na svoje po čutje, zagotovi naj si dovolj po čitka s krajšim dremežem čez dan, čez no č pa naj bo po čitek daljši. Na po čutje ugodno vplivajo tudi ukrepi/ aktivnosti za zmanjševanje stresa, kot so globoko dihanje, meditacija, po- slušanje glasbe... Uživa naj hrano, ki je energetsko in hranilno bogata, z do- volj železa. Utrujenost kot neželeni u činek tar čnih zdravil se lahko pojavlja pri naslednjih tar čnih zdravilih: alemtuzumab, trastuzumab, bevacizumab, panitumumab, lapatinib, temsirolimus, imatinib, vandetanib, pazopanib, vi- smodegib.  Težave z dihanjem/dispneja Ob pojavu bole čine v prsih, kašlja, ob čutka pomanjkanja zraka in poviša- ne telesne temperature mora bolnik takoj piskati zdravniško pomo č, saj gre lahko za okužbo spodnjih ali zgornjih dihal, plju čnico, ki se lahko pojavi pri zdravljenju z ofatumumabom, gefi tinibom, krizotinibom, everolimu- som, temsirolimusom. Ob težavah z dihanjem bolniku svetujemo dvignjeno vzglavje, ker se tako sprosti prsni koš, kar olajša dihanje. Zelo pomembno je tudi zra čenje prostorov.  Okvara sr čne mišice/kardiotoksi čnost 95 Ob težavah, kot so kratka sapa, otekanje nog, bolniku svetujemo, da takoj poišče zdravniško pomo č, saj gre lahko za sr čno popuš čanje, ki ga lahko povzro ča zdravljenje s trastuzumabom in sunitinibom.  Okvara živ čevja/nevropatija Ob težavah, kot so mravljin čenje, slabša mo č v rokah in nogah, se mora bolnik obrniti na osebnega zdravnika ali na zdravnika onkologa. Svetujemo mu previdnost pri uporabi ostrih in vro čih predmetov, da se ne poškoduje, ope če ali ureže. Če pri gibanju ni stabilen, naj prosi za pomo č. Nevropatija kot neželeni u činek tar čnih zdravil se lahko pojavlja pri brentuksimabu.  Nevtropenija Zaradi zmanjšanja oz. sprememb v beli krvni sliki, še zlasti nevtrofi lcev, je bolnik bolj dovzeten za okužbe. Ob povišanju telesne temperature ali drugih znakih vnetja mora takoj poiskati zdravniško pomo č. Bolnika opozorimo, da je pozoren na znake okužbe, da si pogosteje meri telesno temperaturo. Poudarek je treba dati tudi osebni higieni, svetujemo tuširanje, po uporabi straniš ča naj si umije roke, pri britju naj uporablja elektri čni brivnik in ne britvice, s tem prepre či ureznine in posledi čno okužbo na tem mestu. Izogi- ba naj se zaprtim prostorom, čakalnicam, nakupovalnim središ čem, kjer je veliko ljudi. Pri delu naj uporablja zaš čitne rokavice, saj lahko že manjša po- škodba kože povzro či okužbo. Svetujemo hrano, bogato z vitamini, minera- li, beljakovinami. Sadje in zelenjavo mora pred uživanjem temeljito oprati. Izogiba naj se ljudi, ki so vidno prehlajeni ali imajo kakšno drugo nalezljivo bolezen, in živalskim izlo čkom. Okužbo lahko povzro čijo tudi bakterije in glive, ki so sicer normalno prisotne v organizmu, postanejo pa nevarne pri dolgotrajni nevtropeniji. Nevtropenija kot neželeni u činek tar čnih zdravil se lahko pojavi pri naslednjih tar čnih zdravilih: brentuksimab, pertuzumab, bevacizumab, ofatumumab, imatinib, pazopanib.  Trombocitopenija/nevarnost krvavitve Ob pojavu pik časte krvavitve po koži, krvavitve iz nosu ali ob odvajanju črnega blata mora bolnik takoj k zdravniku zaradi pregleda števila trom- bocitov. Bolniku odsvetujemo jemanje zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino, in nesteroidnih antirevmatikov. Pozoren mora biti pri vsakodnevnih opravilih, da se ne poškoduje. Pri britju naj uporablja elektri čni brivnik, da 96 se z britvico ne poškoduje. Pazljiv mora biti pri uporabi zobne š četke, da si ob š četkanju ne poškoduje dlesni. Trombocitopenija kot neželeni u činek tar čnih zdravil se lahko pojavi pri naslednjih tar čnih zdravilih: brentuksi- mab, trastuzumab emtanzi, sunitinib, sorafenib, everolimus, imatinib, pazo- panib. Zdravljenje z bevacizumabom pove ča tveganje za krvavitve iz tumorja, kože in sluznic, zlasti nosne sluznice.  Zvišan krvni tlak Bolniku svetujemo, da si redno meri krvni tlak in vrednosti zapisuje, ob odstopanjih naj se obrne na zdravnika. Zvišan krvni tlak kot neželeni u činek tar čnih zdravil se lahko pojavi pri naslednjih tar čnih zdravilih: bevacizu- mab, sunitinib, sorafenib, vandetanib, regorafenib.  Visoka raven glukoze/hiperglikemija Bolniku svetujemo reden nadzor krvnega sladkorja, ob odstopanju naj se obrne na zdravnika. Hiperglikemija se lahko pojavi pri zdravljenju z bren- tuksimabom in temsirolimusom.  Prisotnost beljakovin v urinu/proteinurija Nastane zaradi poškodbe glomerulov v ledvicah, ki se kaže kot izgubljanje proteinov v urinu. Pred vsako aplikacijo bevacizumaba bolniku obvezno do- lo čimo proteine v urinu.  Motnje v delovanju žlez, š čitnice, hipofi ze in nadledvi čne žleze Lahko se kažejo kot glavobol, spremembe v razpoloženju, spremembe tele- sne teže, omotica... Ob težavah naj se bolnik obrne na zdravnika. Težave se lahko pojavijo pri prejemanju ipilimumaba, zmanjšana vrednost š čitni čnih hormonov se lahko pojavi tudi pri sunitinibu. ZAKLJU ČEK Medicinska sestra ima klju čno vlogo pri kakovostni obravnavi in oskrbi bol- nikov. Njeno delovanje je usmerjeno v informiranje, u čenje, svetovanje bol- 97 nikom in svojcem o neželenih u činkih tar čnih zdravil. Zdravstvenovzgojni proces mora prilagoditi posameznemu bolniku glede na njegovo psihofi zi č- no stanje in svojcem, upoštevati mora individualen pristop, potrebe in želje bolnika, vedno pridobiti povratno informacijo o povedanem ter ga usposo- biti za polno, bogato življenje z osnovnim obolenjem. Zdravstvenovzgojno delo mora z bolnikom utrjevati. Njeno delovanje je usmerjeno v prepre čeva- nje in prepoznavanje neželenih u činkov tar čnih zdravil. LITERATURA Hoyer S. Ali medicinske sestre razumemo zdravstveno vzgojo kot informiranje, kot u čenje, kot vzgajanje ali kot svetovanje? In: Roš A, Božjak M, eds. Povezovanje-naša prednost in priložnost: zbornik predavanj-strokovni seminar, Terme Čatež, Slovenija. Ljubljana: Zbor- nica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2002. Hoyer S. U čenje in vzgoja bolnikov v psihiatri čni zdravstveni negi. Obzornik zdravstvene nege. 2003; 37 (4): 268-71. Žižmond N. Prikaz informiranja pacientov, ki se zdravijo s kemoterapijo, in njihovih svoj- cev v bolnišnici Golnik-KOP A. Diplomsko delo. Ljuljana: Univerza v Ljubljani, 2007. Bishop CS. The critical role of oncology nurse practitioners in cancer care: future impli- cations. Onc Nurs Forum. 2009; 36(3): 268-9. Borštnar S, Bernot M, eds. Napotki za premagovanje beželenih u činkov sistemskega zdra- vljenja raka.Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana; 2014. Pe čan Salokar T. Zdravstvena vzgoja bolnika, ki prejema tar čna zdravila. Standard dejav- nosti zdravstvene nege in oskrbe (interna uporaba). Ljubljana: Onkološki inštitut; 2012. Sedej Kodela A. Vloga zdravstvene vzgoje pri uživanju medikamentozne terapije bolnikov s psihoti čno motnjo v psihiatri čni bolnišnici Idrija. Obzornik zdravstvene nege. 2008; 42 (2): 117-26. Kvas A. Andragoško-didakti čni pristopi pri zdravstveni vzgoji bolnikov s sr čnim popuš čanjem. Medicinske sestre in babice - znanje je naša mo č. 7. kongres zdravstvene in babiške nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in 98 babiške nege Slovenije, 2009. Dostopno na: http://www.zbornica-zveza.si/ sites/default/fi les/kongres_zbn_7/pdf/233C.pdf (5. 3. 2015) Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/sl_SI/document_library/EP AR_-_Product_ Information/human/000353/WC500025270.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/sl_SI/document_library/EP AR_-_Product_ Information/human/000165/WC500025821.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/sl_SI/document_library/EP AR_-_Summa- ry_for_the_public/human/002455/WC500135004.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/000278/WC500074922.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/sl_SI/document_library/EP AR_-_Summa- ry_for_the_public/human/002389/WC500158596.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://ec.europa.eu/health/documents/community-regi- ster/2014/20140630129157/anx_129157_en.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/000558/WC500029119.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/000582/WC500029271.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/000741/WC500047710.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/002213/WC500109299.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/001131/WC500093091.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/000618/WC500033994.pdf (5.2.2015). 99 Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/001016/WC500036358.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/002489/WC500134759.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/000795/WC500044957.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/000687/WC500057737.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/000690/WC500027704.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/001038/WC500022814.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/000799/WC500039912.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/000406/WC500022207.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Summa- ry_for_the_public/human/002280/WC500152395.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Public_ assessment_report/human/002315/WC500123603.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/001141/WC500094272.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Public_ assessment_report/human/002602/WC500146820.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/002409/WC500124317.pdf (5.2.2015). 100 Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/002602/WC500146817.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/EP AR_-_Pro- duct_Information/human/002573/WC500149164.pdf (5.2.2015). Dostopno na: http://ec.europa.eu/health/documents/community-regi- ster/2014/20141121130071/anx_130071_en.pdf (5.2.2015).