Obrtni Vestnik Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva »Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40’— polletno Din 20-— posamezna štev. Din 2'— Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Cene inseratom: Din p Pri lx objavi */, str. 600'— . 7, . 300 ■-„ „ . >/„ . 150- — • > n */b » 75' — . . . V,. . 37-50 IX. letnik. V Ljubljani, dne 1. novembra 1926. Štev. 21. Obrtna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pred ustanovitvijo. Rešitev vprašanja ustanovitve Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se nahaja v zaključnem stadiju. Zakon, ki daje pravne temelje banki, ki ji zagotavlja znatno denarno pomoč s strani vlade, ki jo oprošča taks, vseh davkov in doklad, katere morajo plačati vse družbe, zavezane javnemu polaganju računov, in ji daje poleg tega še druge privilegije pred zasebnimi denarnimi zavodi, je Narodna skupščina sprejela, tudi je minister za trgovino in industrijo že odobril pravila banke, tako da se vršijo sedaj samo še priprave za redno poslovanje banke in njenih podružnic. Smelo smemo trditi, da pomeni ustanovitev Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev nov mejnik v zgodovini razvoja našega obrtništva, kajti kdor je okusil grenkost položaja, v katerem se je nahajal, ko je zaman prosil za kredite, potrebne za razširitev obrata, za nakup sirov in, kdor je ponovno zastonj trkal na ta ali ona vrata, temu ni treba praviti, kaj mu prinese novi zavod in ta sam more tudi pravilno soditi o odličnem pomenu tega zavoda, ki bo prava obrtniška ustanova. Na temelju zakonskih privilegijev more tudi novi zavod res pomagati obrtništvu do zaželjenega in potrebnega razmaha. Zakonska določila skrbijo za to, da bodo v upravi zavoda pravi obrtniki vedno v večini i.n samo v nadzorstvu ima večino država, ki hoče, spričo 40odstotne udeležbe na bančni glavnici, potom svojih zastopnikov, ki pa morajo biti strokovnjaki ministrstva trgovine in industrije, narodne in državne hipotekarne banke, nadzirati redno in pravilno poslovanje zavoda. Kakor pa mora ustanovitev Obrtne banke v resnici odkritosrčno razveseliti vsakega pravega obrtnika, ne moremo vendar zatajiti dejstva, da bi bila čuvstva slovenskega obrtnika danes mnogo bolj radostna, če bi bil že danes gotov, da se istočasno s centralo osnuje tudi podružnica v Ljubljani, odnosno ekspozitura v Mariboru. Ko je slovensko obrtništvo prvič razpravljalo o ustanovitvi tega zavoda, je soglasno zahtevalo, da se ustanovita tudi podružnici zavoda v Ljubljani in Mariboru. Ta postulat je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, pa tudi Zveza obrtnih zadrug z vsem poudarkom ponovno tolmačila na kompetentnih mestih, zanj so sc zavzeli tudi narodni poslanci. Toda prilike v skupščini niso bile slovenskemu obrtniku naklonjene. Medtem, ko garantira zakon poleg centrale tudi istočasno ustanovitev podružnice v Zagrebu, jo dobi Ljubljana samo — po potrebi. Z veseljem pa danes ugotavljamo, da smemo gledati sedaj tudi na to vprašanje s polnim zaupanjem, kajti po razvoju razprav na zadnji seji širšega odbora ustanoviteljev bank smemo trditi, da se bo zapostavljanje slovenskega obrtništva, katero so zakrivile razmere v Narodni skupščini, vsaj deloma popravilo. V Beogradu se je vršila dne 24. oktobra 1.1. seja širšega odbora ustanoviteljev banke. Na seji so bile številno zastopane zbornice in obrtniške zveze. Iz Slovenije so bili navzoči: tajnik zbornice g. dr. Josip Pless, načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. E. Eranchetti in načelnik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru g. J. Bureš. Na seji se je sklepalo o vsebini poziva na vpis delnic, ki se mora po zakonu objaviti v «Službenih Novinah» vsaj mesec dni pred začetkom vpisovanja delnic. Poziv bo objavljen 1. novembra 1.1., tako da bo mogoče dobiti delnice že 1. decembra 1.1. Poziv vsebuje samo glavna zakonska določila, predvsem o namenu in ciljih banke. Osnovna glavnica znaša 75 milijonov dinarjev in je razdeljena na 375.000 delnic, vsaka po 200 Din liominale. Država sodeluje na delniški glavnici s 40 odstotki, obrtniki z 51 odstotki, prijatelji obrtništva pa z 9 odstotki. Pri vpisu je vplačati za vsako delnico samo 20 odstotkov nominalne vrednosti in 5Din za stroške; ostalo je poravnati v enakih mesečnih obrokih do 31. marca 1929. Delnice bo dobiti v Sloveniji pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah, pri Gospodarsko-zadružni banki in njenih podružnicah in pri Obrtni banki v Ljubljani, in to od 1. decembra t. 1. do 15. januarja 1927. Poziv vsebuje obenem tudi vabilo in dnevni red predhodnega zbojra delničarjev, ki sc bo vršil dne 20. februarja 1927. v Beogradu. Upravičene zahteve slovenskega obrtništva so prišle do prav posebnega izraza pri določitvi dnevnega reda za ta zbor. Po izčrpnih, s tehtnimi razlogi podprtih izvajanjih tajnika g. dr. J. Plessa se je po debati sklenilo, da je postaviti na dnevni red ustanovnega z]bpra poleg točk, ki vsebujejo izvolitev predsedništva zbora, poročilo ustanovnega odbora o vpisu delnic, sprejem bančnih pravil, volitev članov upravnega in nadzornega odbora ter volitev članov poslovnega odbora glavne podružnice v Zagrebu, tudi še kot posebno točko: «u s t a n o v i t e v podružnice v Ljubljani — in ekspoziture v onih mestih, katera so sedež takega c k ono m s k e-g a področja, ki je v stanju z glavnico, katero je vpisalo, in sorazmernim delom državne pomoči, vzdrževati svojo ekspozituro«. — S tem nam je zagotovljeno, da bo morala ustanovna skupščina sklepati o podružnici v Ljubljani in tudi o ekspozituri v Mariboru in drugih mestih. Prepričani smo, da bo tudi ustanovna skupščina v isti meri, kakor širši odbor ustanoviteljev uvaževala zahteve in potrebe slovenskega obrtništva. Kar se tiče podružnice v Ljubljani, govori* zakon samo o tem, da se le-ta ustanovi po potrebi. Staviti tu kake druge pogoje, kakor vpis gotovega števila delnic, bi pomenilo zahtevati od Slovenije obveznosti, katere se od Hrvatske ni zahtevalo. Tako sta-fišče je za slovensko obrtništvo ponižujoče in pomeni brezobzirno zapostavljanje interesov slovenskega obrtnika. Zato bomo vsako tako zahtevo, ki ni niti v zakonu utemeljena, odločno odklanjali. Ako se je dala Zagrebu podružnica, brezpogojno, se jo mora dati tudi Ljubljani. Potrebo, ki jo zahteva zakon za ustanovitev podružnice v Ljubljani, utemeljuje visoka razvojna stopnja slovenskega obrtnika, njega številčnost, dobra organizacija in specializiranost v vseh strokah, kar mu omogoča, da vrši delo pijonirja za celokupno obrtništvo. Gospodarske funkcije našega obrtnika so odlične važnosti ne samo za našo ožjo pokrajino, ampak za vso državo in zato bi pomenilo zapostavljanje slovenskega obrtnika obenem tudi zapostavljanje interesov celokupnega gospodarstva. Po izvajanjih g. dr. J. Plessa na gori omenjeni seji širšega odbora ustanoviteljev so podali zastopniki bratov Srbov kakor Hrvatov take izjave, da ne smemo dvomiti, da se zahtevam po podružnici v Ljubljani ne bo ugodilo. Brez dvoma pa mora slovensko obrtništvo pokazati, da ima na tej koristni in prevažni ustanovi največji interes s tem, da podpiše delnice v čitn večjem številu. Naj ne bi bilo obrtnika, ki ne bi bil delničar tega, res obrtniškega zavoda! Zakon o državni obrtni banki. Člen 1. Kraljevska vlada se pooblašča, dati Obilni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, d. d., s sedežem v Beogradu, ki jo ustanove obrtniki in njih organizacije iz vse države, zato, da bi zalagala obrtnika s Cim ugodnejšim kreditom in podpirala ustanavljanje obrtniških zadrug in njih kreditiranje, te-le privilegije: a) Banka je oproščena ob ustanovitvi in izdaji svojih delnic plačila vseh državnih in samoupravnih taks. b) Banka je oproščena plačevanja davkov in pribitkov, ki jih plačujejo po svojih zaključnih računih družbe, zavezane javnemu polaganju računov. Glede teh davkov velja oprostitev tudi od samoupravnih doklad. c) Država se odreka pravici do dividende, ki bi ji pripadala na del glavnice, katerega vplača. Č) Minister za finance postavlja v proračun, počenši z letom 1926./1927., vsoto tri in pol milijona dinarjev, iz katerih se podpisujejo in vplačujejo bančne delnice, kolikor ne bi zadoščali v ta namen dohodki državne razredne loterije, ki se dajo na razpolago ministru za trgovino in industrijo za pospeševanje obrta, za kmetijsko in hišno industrijo; pri vsem tem pa mora vpo-števati, da sme znašati celokupna udeležba države pri delniški glavnici banke največ 40 % skupne vplačane osnovne glavnice. One bančne delnice, ki so last države, upravlja minister za trgovino in industrijo. Člen 2. Kraljevska vlada vrši nadzorstvo nad celokupnim bančnim poslovanjem po ministru za trgovino in, industrijo. V ta namen se postavi s kraljevim ukažom na predlog ministra za trgovino in industrijo stalen komisar, ki neposredno nadzira celokupno poslovanje banke, kontrolira vse knjige ter prisostvuje vsem sejam odbora in zborom delničarjev. Komisarjeva plača, ki jo odredi minister za trgovino in industrijo, obremenja banico. Če komisar vidi, da sklep upravnega odbora, osrednjega zavoda, podružnice ali zbora delničarjev nasprotuje družbenim pravilom ali državnim ali obrtniškim koristim, ima pravico, ustaviti njegovo izvršitev, o tem pa mora takoj poročati ministru za trgovino in industrijo, ki izda v 10 dneh izvršno odločbo, ali odobruje komisarjevo postopanje; če ne izda odločbe v tem roku, stopi sklep upravnega odbora v veljavo. Člen 3. Obenem z banko se ustanavlja glavna podružnica v Zagrebu, po potrebi in po tukaj navedenem redu pa se ustanove z odobritvijo ministra za trgovino in industrijo podružnici ali ekspozituri banke tudi ,v Ljubljani in Sarajevu in ekspoziture v Splitu, Skoplju in Novem Sadu, nadalje po potrebi tudi v ostalih pridobitnih središčih. Obenem se mora podružnici in vsaki ekspozituri določiti poslovno področje. Člen 4. Denarna sredstva banke s krediti in državnimi vplačili glavnice .vred se porazdeljujejo med centralo, podružnico in ekspoziture, pri čemer se je treba ravnati tudi po produktivni sposobnosti in potrebah obrtništva vseli področij, nadalje po ključu vplačane glavnice in hranilnih vlogdotičnega področja; o tem odločata sporazumno glavni upravni odbor in odbor podružnice glede podružnic ali ekspozitur. Centrala, podružnice in ekspoziture vrše neposredno kreditiranje v okoliših svojega področja, kar se določi natančneje s Statutom. Člen 5. Bančne delnice se niorajo glasiti na ime ter so nedeljive. Na zboru delniške družbe dajo vsake tri delnice imetniku pravico do enega glasu. Z družbenimi pravili se sine določiti, koliko glasov sme največ imeti delničar, ki ima največ delnic; toda noben delničar ne sme imeti več nego 25 lastnih glaso.v, najsi ima kolikorkoli delnic. Člen 6. Na podstavi svoješ udeležbe pri delniški glavnici ima država večino glasov v nadzorstvenem dboru. Minister za trgovino in industrijo imenuje d,va, minister za finance pa enega člana. Izmed teh članov mora biti eden ^rokovni uradnik ministrstva za trgovino in industrijo, ostali pa morajo biti višji uradniki ali člani uprave Narodne banke in državne hipotekarne banke. V vseh ostalih odborih banke, podružnice in ekspozitur morajo biti obrtniki zastopani z nadpolovično .večino. Statut predlože v odobritev ministru za trgovino In industrijo' sporazumno vse centralne organizacije obrtnikov v državi. Člen 7. Banka se ne sme baviti s spekulativnimi posli, nego so mora omejevati na posojila obrtnikom za obrtne poslovalnico in obrtniškim zadrugam, nadalje na sprejemanje hranilnih vlog, otvarjanje tekočih računov, sprejemanje depozitov v hrambo in upravljanje, zlasti obrtniških fondov, na dajanje kavcij in garancijskih pisem obrtnikom za licitacije in na kupovanje in prodajanje tujih valut na račun obrtnikov in obrtniških zadrug, to poslednje dvoje pa samo ob istočasnem kritju ,v gotovini. Člen 8. Narodna banka sprejema v reeskont portfeljske menice Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, d. d., po členu 11., točki 10.) zakona o Narodni banki. Minister za trgovino in industrijo določi vsako leto na predlog bančne upra.ve po situaciji na denarnem tržišču, ali ia za koliko sme biti obrestna mera kreditov, ki jih daje Obrtna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, d. d., večja nego obrestna mera Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Člen 9. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v «Službeni h Novinah>. Našemu ministru za trgovino in industrijo priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V B e o g r a d u, dne 27. februarja 1926. Aleksander s. r. Kratki stik električne struje. Jakost kratkostičnega toka. (Nadaljevanje.) Da to nalogo, na primer za generator rešimo, moramo poznati karakteristične lastnosti stroja. Vobče si moremo izračunati jakost kratkostičnega toka, ako upoštevamo napetost pred nastopom kratkega stika ter upor takega kroga. Kvocijent teh količin kaže po znanem načinu jakost takega toka. Upor tokokroga v generatorju je po-največ nizek, kratkostični tok bi zrastel v neskončnost, ako bi ne nastala reakcija na vzbujevalno magnetično polje. V tein primeru škodujejo avtomatični regulatorji, l i skušajo padec v napetosti izenačiti. V primeru kratkega spoja bi morali priti taki regulatorji brezpogojno iz obrata. Strokovnjaki si pomagajo med drugim na ta način, da se regulator prekopča na vzdrževanje konstantne jakosti toka, ali pa, da se kratko spoji ovoje vzbujevalnega polja. Pri generatorjih za izmenični tok igra samoindukcijska napetost še večjo vlogo. Opazovalo se je, da je kratkostični tok pri trofaznem kratkem spoju na privijalih v bližini generatorja vedno manjši kot trikratni normalni tok, medtem ko v kratkih odcepih omrežja nastopijo kratkostični toki, ki presegajo normalni tok teh odcepov za sto in še več odstotkov. Najučinkovitejši protiutež, d« se obvaruje naprava kratkega stika, je vedno solidna izvedlia vseh delov in brezhibna montaža. Ponekod se uporabljajo posebne tuljave, ki dušijo s* svojim primerno visokim slepim uporom tok in zabranijo, da aparati pri kratkem spoju ne zgore. Kako mogočne sile vršijo svoje uničevalno delo, je imel pisec te razprave priložnost opazovati ob eksploziji nekega iztikala na olje, pri kateri priliki je zletelo iztikalo skozi streho poslopja in porušilo streho. Da si predočimo približno jakost kratkostičnega toka, vzemimo električno napravo, ki ,vodi normalno 100 amperov. Upor te naprave bodi 0'5 ohma, ne oziraje se na kapaciteto in samoindukcijo. Iz Joulesovega zakona sledi, da je ‘energija, izražena v gramkalorijah, enaka količini 0'24 X l2 X upor X čas; v danem primeru tedaj 0-24 X 10.000 X 0'5 = 1200 gramkalorij v eni sekundi. Ker je 1000 gramkalorij enako 424 kilogram metrov, je. reprezentirana izračunana sila z okroglo 509 kgm. S to silo se odbijajo križajoči se toki, odnosno nosilci teh tokov. Križajoči toki pridejo povsod ,v poštev, kjer ležita, oziroma se nahajata nosilca tokokroga (pozitivni in negativni) drug poleg drugega. Možno je tedaj razumeti, kaka stiska nastane pri napetosti 35.000 voltov, katero napetost ima elektrarna Fala na progi Laško—Trbovlje, ako bi se pojavil kratki stik pri 0‘5 ohma upora. Taka sila mora uničiti v trenutku vse v neposrednji bližini. Opazoval sem pri neki priliki pri visoki napetosti, da so popolnoma mokre veje drevja, ki so slučajno vsled viharja stvorile zemeljski stik, mahoma zgorele in se z velikim treskom razpršile v pepel. Pri sedaj se množečih električnih velenapravah uporabljajo se sredstva, da se kratkostični toki učinkovito omejujejo. (Nadaljevanje sledi.) Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije, dobave in prodaje: Dne 10. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajeyu glede dobave raznega železnega materijala (verige, žica pocinkana itd.) ter glede dobave zakivaka, matic zateg in podložnih plošč; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 3000 kg jedrnatega mila, glede dobave Bohlerjevih pristrojev in rezervnih delov, glede dobave karbidnih gorilcev (41.000 komadov) ter glede dobave 24 komadov signalnih svetiljk za lokomotive. Dne 11. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave usnjenega in vrvarskega materijala; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 1 plošče iz brona v teži okoli 420 kg, glede dobave 100 ton bukovega oglja ter glede dobave platnenih snažil-nih rutic za snaženje lokomotiv. Dne 12. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave razne pločevine ter glede dobavi' raznega železa. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega steklenega materijala, sdede. dobave 10.000 kg pisanega bombaža ter glede dobave mazilnih blazinic. — Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dne 13. novembra t. L ofertalna licitacija glede dobave raznih tiskovin ter glede dobave ščetinastih čopičev. Pri direkciji državnih železnic v Subotici dne 17. novembra 1.1. ofertalna licitacija glede oddaje zgradbe kurilnice na postaji No.vi Sad. Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu dne 13. novembra t. 1. glede dobave steklarskega materijala Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dne 17. novembra t. 1. glede dobave 10.000 kg barvastih cunj ter glede dobave 7 cevi iz kavčuka za pranje kotlov. Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu dne 17. novembra 1.1. glede dobave 1000 košar za oglje iz španskega trstja. Pri intendanturi IV. armijske oblasti v Zagrebu dne 22. novembra 1.1. ofertalna licitacija glede dobave 2,750.000 kilogramov krušne moke. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dne 20. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 3000 komadov mila. Predmetni razglasi z natančnimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Iz organizacij. Zadruga urarjev, zlatarjev, pasarjev, optikov in graverjev v Ljubljani. VII., VIII. in X. odborova seja dne 11. avg., 9. sept. in 6. okt. 1926. Odborovih sej so se udeležili odborniki polnoštevilno. Preminul je vestni zadružni član g. Franc Lovko, urar v Cerknici. V «Obrtniško Samopomoč* je odstopilo do 50 članov, t. j. približno dve tretjini. Pr,vo pmnoč je dobila vdova po umrlem članu g. Lovku. Rešilo se je sporno vprašanje treh vajencev radi predčasnega izstopa iz učne dobe. Obrtni oblasti se je naznanil neki zavod radi pretirane konkurence in izrabljanja obrtniških pomožnih delavcev v svoje koristi. Sestavila so se zadružna navodila glede pomožnega osobja v raznih zadevah in druge zadružne določbe ter poslale vsem članom v uvaževanje. Urarsko obrt je opustil g. Luka Vilhar, urar v Ljubljani. Obrtno dovoljenje so na novo dobili gg.: Megušar. Avgust, pasar ,v Mostah, Bar-dorfer Franc, urar v Ljubljani, Žlebnik Ivan, urar v Domžalah, Vidmar Ivan, urar v Kranju, in Velkavrh Anton, urar v Ljubljani. Nekemu prosilcu se je prošnja za obrtno dovoljenje odbila, ker ni imel ^predpisane pomočniške preizkušnje. Proti neki tvrdki se je strogo nastopilo radi neupravičene razprodaje trgovine. Predpis Meroizkušnega nadzorništva glede postopka pri preizkušnji čistote dragocenih kovin se je objavil članom v «Obrtnem Vestniku*. Pomočniško preizkušnjo je napravilo 5 kandidatov, in sicer dva urarja, 1 zlatar in 2 graverja, en kandidat s prav dobrim, ostali pa z dobrim uspehom. Nastop učne dobe se je dovolil 5 vajencem, in sicer 2 urarjema, 1 pa-sarju, 1 zlatarju in 1 graverju. Poslali sta se dve ovadbi na sreske poglavarje proti šušmarjem radi neopravičenega izvrševanja urarske obrti. Napravila se je prošnja glede večje pažnje pri pouku vajencev v obrtno-nadalje-valnih šolah, zlasti iz računstva in knjigovodstva. G. načelniku se je čestitalo povodom njegove petdesetletnice rojstva. Grajal se je neki član radi nereda, ker ni prijavil vajenca v učno dobo. Sprejelo se je osem novih članov v zadrugo, ki do sedaj iz neznanega vzroka še niso bili včlanjeni. Razmotrivati se je pričelo vprašanje glede nakupa ur-budilk na debelo iz inozemstva, katere bi prodajali zadružni člani za nižje cene. Zadeva se bo obravnavala na občnem zboru. Tajništvo je rešilo od VIL do X. seje 83 dopisov in vlog. — Odbor. Sestanek nove skupne obrtne zadruge za sodni okraj Ljubljano. Kakor smo že poročali, bo Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ustanovila za sodni okraj Ljubljano skupno obrtno zadrugo za vse one obrtnike, ki doslej niso včlanjeni še v nobeni strokovni zadrugi. Zadruga bo štela čez 400 članov. V nedeljo 24. oktobra 1.1. se je vršil prvi sestanek članov ustanavljajoče se zadruge. Vsled slabega vremena je bila udeležba slaba. Sestanek je otvoril pod-načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Fran Ravnikar. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg.: za načelnika g. Anton Kovačič, pečarski mojster, Vič; za p o d n a č e 1-nika g. A. Strniša, sodarski mojster, Moste pri Ljubljani; za odbornike: Franc Janež, pletarski mojster, Dol- sko; Josip Cihlaf, cementarski mojster, Ljubljana; Franc Tomšič, mizarski mojster, Zg. Kašelj; Franc Čebular, strojarski mojster, Studenec-Ig; Franc Marolt, mesarski mojster, Zgornja Šiška; Jaroslav Neškudla, izdelovalec para-mentov, Ljubljana; Edvard Mesesnel, mlinar, Vič; Franc Petkovšek, kolarski.mojster, Ljubljana; I. Pengov, kiparski mojster, Ljubljana; Karel Gotzl, pozlatarski mojster, Ljubljana. Po potrebi se bodo kooptirali v pripravljalni odbor še zastopniki drugih strok. Občni zbor zadruge kovinskih in sorodnih obrtov v Ljubljani se je vršil dne 8. septembra 1.1. v posvetovalnici mestnega magistrata. Za obrtno oblast se je udeležil občnega zbora magistralni komisar g. Svetel. Po pozdravnem nagovoru zadružnega načelnika g. Valentina Urbančiča je podal g. načelnik sliko o zadružnem poslovanju v preteklem letu in o težkočali, s katerimi se mora boriti obrtništvo. Prečital se je nato zapisnik zadnjega občnega zbora in podal računski zaključek, ki je bil soglasno odobren in odboru podeljen absolutorij. Občni zbor je napravil nekaj važnih sklepov, med drugimi sc je sprejela spomenica z zahte.vo, da se kovaška dela oddajajo izključno le kovačem, ne pa tudi ključavničarjem. Istotako se je sklenilo podvzeti korake zaradi oddaje mehaničnih del. Izrazila se je tudi zahteva po koncesijoniranju mehaničnega obrta. Inkorporacijska pristojbina se je zvišala od dosedanjih 125 Din, odnosno 250 Din, na 500 Din. Kovaški mojstri so sklenili nadalje, naprositi mestni magistrat za vpeljavo štantnine: 200 Din za vsak nov voziček, ki se pripelje v mesto naprodaj. Vsem zadružnim članom, ki se občnega zbora niso udeležili, a tudi ne opravičili, se je naložila denarna globa 20 Din. Zadruga kovinarjev in sorodnih obrtov v Ljubljani je v svoji zadnji odborovi seji sklenila, da se bodo od sedaj naprej vršile preizkušnje vajencev za pomočnike vsak mesec le enkrat. Zadruga bo zbirala vse tekom meseca došle prošnje za preizkušnje in bo potem g. načelnik zadruge določil rok za polaganje teh preizkušenj. Interesenti se bodo v določenem roku obvestili. Ob tej priliki opozarja zadruga tudi vse gospode mojstre, da imajo s prošnjo za preizkušnjo tudi predložiti po zakonu predpisana spričevala obrtnonadaljevalne šole, ker je drugače oprostitev izključena. To velja seveda samo za kraje, ki imajo obrtnonadaljevalne' šole. Zadruga čevljarjev v Brežicah namerava uvesti za svoje člane mojstrsko preizkušnjo in je predložila obrtni oblasti ,v odobritev tudi že tozadevni pravilnik. Obrtno društvo v Radovljici priredi v nedeljo dne 14. novembra t. 1. na Dobravi pri Kropi v gostilni Filipa Pogačnika obrtniški sestanek za ,vse obrtnike iz vasi K; m.nn gorica, Kropa, Dobrava, Ovsiše, Podnart in Otoče. Obrtno društvo hoče na ta način priti v stik tudi z onimi obrtniki, katerih navadno ne vidimo na naših zborovanjih, da tako zbudimo vse speče sile ter jih pridobimo za delo v skupni borbi za obrtne pravice. Tovariši iz zgoraj navedenh vasi, pridite vsi na ta sestanek, da slišite; kaj je obrtno društvo in kake koristi je za skupne obrtne zadeve. Na svidenje na Dobravi! Razno. Obrtniški koledar za leto 1927. bo v kratkem izšel. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je razposlala na vse zadruge in obrtna društva v Sloveniji naročilne liste, s katerimi naj bi za svoje člane naročili primerno število koledarjev. Nekaj zadrug in obrtnih društev se je temu pozivu že odzvalo, izdajateljstvo koledarja pa pričakuje, da bodo tudi ostale zadruge in obrtna društva storila svojo dolžnost. Posameznikom se bo koledar poslal le proti naročilu, 'sicer pa samo zadrugam, obrtnim društvom in knjigarnam. Tečaj za damsko prikrojevanje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava prirediti koncem decembra 1.1. tečaj za damsko prikrojevanje v Ljubljani. Krojačice-mojstrice in pomočnice, ki žele obiskovati tečaj, naj prijavijo svojo udeležbo pismeno ali osebno pri Uradu za pospeševanje obrti, Ljubljana, Kreko.v trg št. 10/1. Tečaj se bo vršil vse delovne dni ob večernih urah pod vodstvom strokovnega učitelja gosp. Alojzija Knafeljna. lilektroiiionterski tečaj. Strokovna zadruga koncesijoni-ranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani namerava prirediti šestmesečni tečaj za elektromonterje, ako se priglasi zadostno število kandidatov. V to svrho se pozivajo vsi interesenti, da prijavijo namero udeležbe pismeno do 7. novembra t. 1. na gorenji naslov, ali pa da se zglase osebno v soboto, dne 6. novembra od 18. do 19. ure, oziroma v nedeljo, dne 7. novembra od 10. do 12. ure pri zadružnem načelstvu v Ljubljani, Lepi pot št. 12 (nasproti tobačne tovarne). Opozorilo delodajalcem. Okrožni urad za zavarovanje delavcev pri izterjavanju zaostalih premij opaža, da je veliko delodajalcev, ki od urada jim doposlane plačilne naloge kratkomalo založe, dostikrat celo neodprte. Urad uvede dolgotrajno prisilno-izterjevalno postopanje, kar je v zvezi z velikimi stroški. Dolžniki se odzovejo šele takrat, ko pride sodni organ, in zaprošajo od urada razne plačilne ugodnostih Ne samo, da taka malomarnost povzroča uradu vedno večje upravne stroške in je na ta način izključeno upravne stroške znižati, ampak je tako zadržanje tudi strankam samim v škodo, ker morajo nositi izterjevalne stroške, na drugi strani pa urad sredi, izvršilnega postopanja ne more priznati nikakih plačilnih ugodnosti, odnosno ne more raznih ugovorov radi zastaranja vzeti na znanje, dasi so morda meterijalno utemeljeni. Iz teh razlogov Okrožni urad nujno poživlja svoje člane-delodajalce, da pregledajo, ,v koliko so plačilnim obveznostim zadostili in da pravočasno zadoste zakonitim obveznostim. Urad ima še vedno večmilijonske zaostanke, ki se sestojajo iz samih malih postavk. Razumljivo je, da izterjevanje takih manjših, toda mnogoštevilnih postavk povzroča ogromno dela — in stroškov, katere koncem konca nosijo delodajalci in tudi delojemalci sami. To opozorilo velja predvsem za hišna gospodinjstva in druge male podjetnike, torej za socialno šibkejše sloje, ki velike izterjevalne stroške' in zamudne obresti težko občutijo. Urad pa mora na vplačilu vseli premij, obresti in stroškov vztrajati, ako hoče zadostiti zakonitim obveznostim. Oddaja mizarskih in tapetniških del za novo zgradbo Narodi\e skupščine. V kratkem bodo oddana mizarska in tapetniška dela za notranjo ureditev prostorov nove zgradbe Narodne skupščine. Kakor se je doznalo, obstoja nevarnost, da bi se vsa ta dela, ki znašajo okrog 20 milijonov dinarjev, oddala avstrijskim in madžarskim tvrdkam. Ne moremo dovolj obsoditi že same namere, da bi se ta dela oddala inozemskim tvrdkam. Obrtništvo preživlja hudo gospodarsko krizo, kateri pa je v precejšnji meri kriva ravno država sama. Premnogo* krat smo‘že morali občutiti, da na merodajnih mestih omalovažujejo naš obrt in da ga podcenjujejo. Vsako še tako malovredno inozemsko blago jim je ljubše, nego domač, soliden izdelek. Kako čuva država obrt, kažejo dovolj jasno razne državne delavnice in ogromen uvoz inozemskih obrtniških izdelkov; plod nerazumevanja obrtniških teženj so razni zavodi, šušmarstvo itd. Pri vsem tem pa je obrtnik prvi, ki naj plačuje ogromne davke. Delo se mu odjemlje, potem pa pridejo famozne odredbe finančnih oblastev, da mora obrtnik za vsak še tako majhen košček dela, ki ga mu da država, dokazati, da je plačal davke, preden se mu izplača borih par dinarjev zaslužka. Sedaj hočejo gospodje, ki tako radi iščejo «zarade», oddati milijonska dela v inozemstvo, ker menda v Jugoslaviji ni obrtnika, ki bi bil zmožen prevzeti delo za naš parlament. Naše obrtništvo ni tako bogato, da bi moglo dajati težke provizije — zato pa naj tudi dela ne dobi. — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru sta proti nameravani oddaji del v inozemstvo vložili na pristojna ministrstva in naše parlamentarne klube zahtevo, da se ta dela oddajo izključno le domačim podjetnikom. — Država je v prvi vrsti dolžna podpreti domači obrt in dolžnost,,vseh prizadetih faktorjev je, da preprečijo oddajo del v inozemstvo. Škandal bi bil, če bi se celo v poslopju našega narodnega predstavništva šopirilo tuje delo! j Inšpekcija parnih kotlov za Slovenijo v Ljubljani opozarja vse strojnike in kurjače ter bivše udeležence strojniškega tečaja, da se tiska knjiga «Parni stroj in parna turbina» inšpektorja ing. Guliča, ki izide v štirinajstih dneh. Sklicanje plenarne seje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Več kot mesec dni je že poteklo, odkar so se izvršile volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Na podlagi volilne uredbe skliče prvo plenarno sejo novoizvoljene zbornice minister za trgovino in industrijo. Na tej plenarni seji se izvoli zbornični predsednik. Novo zbornico čakajo velike naloge. Naši gospodarski krogi žive sredi občutne gospodarske krize in ravno zbornica, kot slovenski gospodarski parlament, je v prvi vrsti poklicana, da zaščiti naše gospodarske kroge. Volitve so se izvršile točno po določilih volilne uredbe, novoizvoljeni zbornični člani so podali svoje izjave in sedaj pač ni zadržka, da bi minister za trgovino in industrijo zavlačeval sklicanje plenarne seje in s tem oviral zbornično delo. Vsi gospodarski krogi v Sloveniji so tno-dušni v tem, da minister za trgovino in industrijo skliče takoj prvo sejo novoizvoljene zbornice. Dobava desk in žebljev za police (štelaže). Artiljerijski polk v Prilepu namerava za police za pritikline nabaviti iz Slovenije 250 gredic v dolžini 4 m, debelini 8 cm, nadalje 400 desk ,v dolžini 4 m, debelini 3 cm ter širini 25 cm in 50 kg žebljev v dolžini 7 cm. Interesenti, ki bi se zanimali za to dobavo, naj pošljejo svoje oferte franko nakladna železniška postaja tu ali franko izkladalna železniška postaja v Prilepu, in sicer za les od 1 kubičnega metra ter za žeblje od 1 kg k o m a n d i mesta L j u b -1 j a n e v Ljubljani. Dobava denaturirane soli v industrijske svrlie. Tvrdkam, ki potrebujejo denaturirano sol v industrijske svrhe, se naznanja, da uprava državnih monopolov kraljevine SHS, prodajni oddelek v Beogradu, kamor se je obračati s prošnjo za dodelitev denaturirane industrijske soli v industrijske svrhe, izdaja dovoljenja za nakup industrijske soli samo onim tvrdkam, ki so do tega upravičene po čl. 7. pravilnika, ki se glasi: Kdor želi kupiti industrijsko sol v denaturiranem stanju, mora vložiti pismeno prošnjo, opremljeno s takso za prošnjo in za rešitev o odobritvi nakupa, v kolkih po zakonu o taksah, ter v njej točno označiti: a) v kakšen namen se zahteva denaturirano sol s točnim popisom, kako se jo bo uporabilo; b) potrebno količino soli za šest mesecev; c) oddelek finančne kontrole, ,v čigar okolišu je kraj podjetja; č) s katerim denaturacijskim sredstvom naj se sol denaturira; in d) kje naj se dehaturira, ali v državnem solnem zalo žišču ali v kupčevem podjetju. Prošnji za nakup soli v denaturiranem stanju se priloži potrdilo pristojnega davčnega ohlastva o plačanem davku za minulo tromesečje tekočega leta in potrdilo pristojne zbornice, iz katerega mora biti razvidno, da je dotiČno podjetje sodno protokolirano (označiti je treba naziv sodišča, številko in datum odloka o protokoliranju) in da potrebuje sol za obratovanje. Prošnja se izroči oddelku finančne kontrole, v čigar okolišu je podjetje; ta oddelek jo pošlje po svoji sreski upravi finančne kontrole v rešitev upravi državnih monopolov, oddelku prodaje, s svojim poročilom o tem, ali gre ali ne'gre za primer iz čl. 6. tega pravilnika, odnosno ali ima podjetje terensko zvezo s hotelom, kavarno itd. ali je nima in ali je bil prosilec kaznovan zaradi tihotapstva ali ne, in če je bil, kdaj, zakaj in s kakšno kaznijo. Zgradba palače Ppštne hranilnice v Ljubljani. Ministrstvo pošte in brzojava je odobrilo večmilijonski kredit za zgradbo palače podružnice Poštne' hranilnice v Ljubljani na stavbnem prostoru na Aleksandrovi cesti. Stroški so preliminirani na približno 10 milijonov dinarjev. Ministrstvo za reden obisk obrtnonadaljevalnih šol. Na poročilo nadzornih oblastev, da obrtniški vajenci jako neredno obiskujejo pouk na obrtnonadaljevalnih šolah, je ministrstvo odredilo, da se mojstri, ki ne pošiljajo vajencev redno v šolo, strogo kaznujejo. Kartel železne industrije. Že več mesecev se Vodijo pogajanja med udruženji velike industrije železa v Franciji, Nemčiji in Belgiji glede ustanovitve kartela za regulirano proizvajanje železa in ureditev cen. Na drugi strani pa se vrše pogajanja med Češkoslovaško, Madžarsko, Avstrijo, Rumunijo in našimi podjetji, katerim se bo pridružila tudi italijanska industrija železa. Obe skupini pa se bosta potem seveda združili — na škodo obrtnikov in konzu menkov. Borza dela v Celju. S 15. oktobrom je pričela poslovati borza dela v Celju, ki ima uradne prostore \ hiši Prve hrvatske štedionice, nasproti kolodvora. Za stranke se uraduje vsak delavnik od 8. do 12., telefonska številka 119. V svrho hitrejšega in uspešnejšega poslovanja pri posredovanju dela in služb, oziroma delovnih moči, se naproša interesente, ki se na borzo dela pismeno obračajo, da v prijavi navedejo potrebne podatke, ip sicer delodajalci delovne in plačilne pogoje ter zahteve in želje glede delovnih moči, delojemalci pa osebne podatke (starost, stan, število družinskih članov, bivališče itd.) ter zahteve in želje glede plače in delovnih pogojev, kje so bili zadnjič zaposleni, število brezposelnih dni itd. Vsakokratni prijavi ali dopisu je priložiti znamko za odgovor. Legitimacije za polovično vožnjo, ki morajo biti opremljene s sliko, se izdajajo le proti predložitvi dokaza, da je dotični res brezposeln, oziroma da potuje v svrho iskanja dela. Kot dokaz služi dopis ali potrdilo delodajalca, potrdilo županstva itd. Ker je hitro poslovanje borze dela predvsem v interesu strank samih, se priporoča, da se pri dopisovanju ravnajo po gornjih navodilih. 25letni jubilej vrtnarske razstave v Poznanju. V dnevih od 25. septembra do 3. oktobra 1926. se je vršila v Poznanju vrtnarska razstava, ki je hkrati jubilej njenega 251etnega obstoja v Poznanju. Te vrtnarske razstave so bile skozi 25 let najepohalncjše in na polju vrtnarstva so za Poljsko ustvarile neprecenljive zasluge, pred vsem pri vzgoji posameznih kultur. Razstava se je delila na sledeče oddelke: I.) sadjarstvo, 2.) od goja cvetlic, 3.) začimbe, 4.) semena, 5.) razstava cvetlic za posebno lepo-tičje, 6.) načini vzornih vrtov, 7.) šopki in cvetje. Raz- stavi jc bil priključen tudi tehnični oddelek vrtnarstva in poseben šolskobotaničen vrt. Od1 vrtnarstva in rastlinstva najbolj odvisen gospodarski činitel , čebelarstvo, je prav tako bilo na razstavi. Razstava je zaznamovala velik obisk, zlasti iz sosednih držav. Prišli so tudi predstavniki vrtnarstva iz Češkoslovaške in iz drugih slovanskih krajev. Na to razstavo bi bili morali tudi naši vrtnarji, ker so pri nas dani vsi pogoji za procvit in reorganizacijo Vrtnarstva v najmodernejšem stilu. Prilika je bila ugodna, da si jc ob tej priliki mogoče ogledati republiko Poljsko, kajti po vseli državah ;e bil dovoljen 50%ni popust po železnicah. Uradovanje naliti obrtnih oblasti.