Leto XIV., štev. 95
LJubljana, torek 2$. aprila 1933
Cena 2.— Bi r
L. p-o. vuu,ivu. t^juuijaiii^, ->o±<mjt.va ulica &. — Telefon UL 8123, 3123, 3124. 3126, 3l2b. £r_serati>i oddelek: Ljubljana, Šelenburgova uL 3. - Tei. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ali.
ca itev. 11. — Telefon St. J48ft. Dujrutoica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telet on št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien »t. 105 241.
noiuciuua Aiiasb '"t-" "■	t..,. —
Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knatljeva unča & Telefon fit. 3122. 3123. 3124, 3123, 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440.
Celje, Strossmaverjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ae vračajo.
po tanfu.
— uglasi
Niš
Ni bila samo prazna beseda, ako so
govorniki na nedeljskem narodnem isn političnem taboru v Nišu poudarjali, da bo ostala ta nepojmljivo mogočna manifestacija trajno zabeležena v naši politični zgodovini. Že sama udeležba postavlja zborovanje na Niškem polju na prvo mesto vseh dosedanjih političnih prireditev v Jugoslaviji in daleč na okrog. Tudi mnogo večji narodi lahko pokažejo le malo političnih manifestacij, ki bi se po številu udeležencev merile z ni-ško ali jo prekosile. A tudi ne glede na silno udeležbo je bil nedeljski tabor izrednega pomena, saj se z njim pričenja nova etapa v definitivni izgraditvi nove jugoslovenske politične stranke. Posebno pozornost zaslužijo izjave predsednika vlade in drugih ministrov, ki so v Nišu govorili in na novo afirmirali novi politični kurz v državi, utemeljen dne ti. januarja 1929 in izoblikovan v ustavi % dne 3. septembra 1931. Z zadoščenjem in ponosom je treba končno zabeležiti tudi dokaz sijajne usposobljenosti in pripravljenosti, ki so ga v teh dneh doprinesle naše železnice.
Koliko je bilo ljudi v Nišu? Cenitve se zelo razlikujejo, kar pa je docela la razumljivo pri tako ogromnih, nepreglednih množicah. V svojem poročilu v ponedeljskem »Jutru« smo navedli šte-vko udeležencev s sto do stotrideset tisoč. Morda se je komu zdela že ta. šte-vrlka fantastična, toda iz poročil v drugih listih vidimo, da je bila naša cenitev najnižja in da vsi navajajo večje številke. Tako na primer vsi trije beograjski dnevniki, »Politika«, »Vreme« in »Pravda«, soglasno poročajo, da se je zbralo v Nišu okrog dve sto tisoč ljudi. Vsekakor je dejstvo, da jih je bilo mnogo. mnogo nad sto tisoč. O tem dovolj priča že okoliščina, da je pripeljalo v Niš okrog 70 posebnih vlakov in da so biii naravno izredno ojačeni tudi vsi redni vlaki, dočim so rnnogi tisoči iz okoliških srezov prišli peš ali z vozovi.
Taka mogočna udeležba, kakršne naša politična zgodovina še ne beleži, govori že sama La sebe dovolj jasno. Tudi v tem pogledu ni bila fraza, ako so govorniki izjavljali, da pred tako sliko odreče vsaka beseda. Zbor sto tisočgiave tpj /žice, prepojene istega duha, je tako elementaren pojav, da se čuti posameznik v njem neznatnega, četudi je vodilen politik in državnik. Mogočno je govoril zbor sam, govoril vsem v domovini in vsem v tujini. Potrdil je, da narod z vseh pokrajin države odobrava in Loče novo jugoslovensko politiko, politiko dela za državno in narodno celoto, politiko pozitivnega ustvarjanja in čuvanja svoje svobode in svoje nedotakljivosti. Se posebno podčrtana je bila ta manifestacija s tem, da so bile na zboru zastopane po močnih, večinoma več ti-eočglavib delegacijah prav vse jugo-Elovenske banovine, prebivalstvo vseh ver in vseh slojev. Niški tabor je bil tako res verna slika jugosloveruskega naroda in kot njegov reprezentant je obnovil prisego zvestobe edino možni in edino odrešilni politiki narodnega in državnega edinstva. Ako bi hoteli tej manifestaciji pridati še kak specialen pomen, bi bil ta, da je jedro in ogromno večino udeležencev tvoril narod iz pokrajin prs-dkumanovske Srbije, iz jugosloven-fckega Pie-monta. Najdalje med vsemi Ju-gosl oveni je ta narod užival politično in narodno svobodo, najdalje živel v demokraciji in si po svojih političnih strankah krojil svoio usodo. Najgloblje so zato pri njem politične, zlasti tudi strankarske tradicije in najtežji zaradi tega prelom z njimi. Toda narod iz Srbije, ki se je v prid jugoslovenske skupnosti odrekel svojim največjim svetinjam, se je v spoznanju, da je za novo dobo in nove razmere potrebna tudi nova politika, enako požrtvovalno odrekel tudi svojim starim, v generacijah ukoreninjenim strankam.
Ako je kdo še o tem dvomil, po niškem taboru ne more več. In ako bo še kdo poskušal dokazovati, da Srbijanci niso za novo vsedržavno stranko, po nedeljski manifestaciji mu ne bo mogel nihče več nasesti.
Ministrski predsednik g. dr. Srškic je v svojem pomembnem govoru, ki smo ga v celoti objavili včeraj, orisal načelo narodnega in državnega edinstva kot temelj jugoslovenske politike. Na novo je poudaril, da jugoslovenstvo izključuje kakršnokoli nadvlado enega dela nad drugim in da je njegova vsebina popolna enakopravnost vseh delov naroda in države. Pojasnil in utemeljil je, zakaj in kako je postala ustanovitev vso državo obsegajoče nove politične stranke nujna življenjska potreba za jugoslovenski narod. Ta stranka pa ne zahteva za sebe nikakega monopola. Poleg nje je prostora tudi za druge stranke, ki se bi od nje morda razlikovale po svojih gospodarskih, socialnih ali političnih stremljenjih. Previdnost, da ne zabredemo v staro nesrečo, narekuje le ta pogoj, da mora vsak politični pokret biti jugoslovenski, da mora torej temeljito" na narodnem in državnem edinstvu kot bazi
državne politike. Ko je še očrtal, kako sedanji režim korak za korakom iz-
ZBLIŽAN JE V WASHINGTONU
Dosedanji razgovori med Rooseveltom in Macdonaldom o aktualnih gospodarskih in političnih problemih so rodili ugodne uspehe
VTaahington, 24. aprila, d. Predsednik
Roosevelt in angleški ministrski predsednik Macdonald »ta včeraj nadaljevala svoje razgovore na vožnji po reki Potom a c na krovu predsednikove jaht«-
Po povraMcu predsednika Rooaerelta m angleškega m in i&fcrskiega predsednika Macdonalda z izleta je bilo snoči izdano naslednje uradno poročilo:
Današnji dan je bil posvečen razpravi o razorožitveni konferenci. Predsednik Roosevelt in ministrski predsednik Macdonald mislita, da bodo »adovi današnjih razgovorov znatno pospešili možnosti uspeha tako na razorožitveni, kakor na svetovni gospodarski konferenci.
Predsednik Roosevelt bo nadaljeval pogajanja o razorožitvi s Herriotom.
Angleški strokovnjaki so ves dan proučevali gospodarska in finančna vprašanja * Cordelom Hullom, zunanjim ministrom, z načelniki posameznih ministrstev in z drugimi ameriškimi veščaki. Sporazumeli so se o osnovah splošnega sporazuma.
K si' ti so se kasneje pridružili Rooseveltu in Macdonaldu po njunem povratku z rečnega izleta in razpravljali o valutnem vprašanju in o svetovni gospodarski konferenci do polnoči. Te razprave bodo nadaljevali danes.
Važno vprašanje prihodnjih dveh dni bo tudi razorožitev. Ameriška vlada je simpatično naklonjena angleškemu predlogu kot podlagi za razpravo, ki jo bodo obnovili ta teden v Ženevi. Roosevelt in Macdonald, kakor tudi njiju svetovalci so po drugi strani prepričani, da je treba s\'etovno gospodarsko konferenco čimprej sklicati.
Mednarodna devalvacija?
Doznavajo, da eo ameriški strokovnjaki predložili na konferenci z angleškimi strokovnjaki načrt o splošnem razvrednotenju denarja. Razvrednotenje, ki naj bi bilo splošno in ki naj bi veljalo za vse valute, bi ee opiralo na ta-le tri načela:
1 Mednarodna devalvacija se mora odrediti istočasno v rseh državah.
2. Razvrednotenje mora potisniti valute na nižjo stopnjo, kakor je njihova prava, realna vrednost
B. Razvrednotenje naj omogoči avtomatii-no porazdelitev zlata.
Pod pravo, realno vrednostjo razumejo strokovnjaki Zedinjenih držav vrednost valite po preureditvi drugih valut, to se pravi vrednost, ki ee avtomatično vzdržuje sama na tržiščih brez državnih ali privatnih intervencij. Ameriški strokovnjaki so nadalje mnenja, da se bo vrednost denarja z odstranitvijo carinskih mej dvignila.
Največje razvrednotenje bo treba torej priznati tistim državam, ki bodo šle z odstranitvijo svojih carinskih mej najdalje.
Včerajšnje razprave med angleškimi in ameriškimi strokovnjaki so 9e končale ob 1S. Sklepe s*> nato ob 21. predložili Rooseveltu in Macdonaldu. Razprave med obojestranskimi strokovnjaki eo se nadaljevale danes.
Stabilizacija dolarja in funta
New Y«r«, 24. aprila AA. Po poročilu lista >Newyork Times« so se angleški in ameriški strokovnjaki sporazumeli o potrebi istočasne stabilizacije dolarja in funta. Odprto je samo še vprašanje stabilizacijskih tečajev Angleški strokovnjaki predlagajo za funt tečaj 3.50 dolarja, ameri. ški m strokovnjakom pa bi bolj prijal tečaj 4 dolarjev.
Angleški iu ameriški strokovnjaki so danes to rprašanje proučevali glede na razmerje s francoskim frankom
Macdonald o svojih ukrepih
Washlngton, 24. aprila. AA. Macdonald je začel zasebne obiske pri članih kongresa. Davi jc zajtirkoval pri senatorjiu Bora-hu, nato pa je obiskal pensilvaniskega senatorja Reeda.
h VVashjngitona bo odpotoval v sredo popoldne ter se bo vkrcal v Newyorku za povratek v Anglijo še istega dne zvečer. Angleška eksperta sir Frederik Leithross, prvi svetovalec angleške vlade, in Arnold Overton iz ministrstva za delo, bosta ostala v Zedinjenih državah twdi do povratku Macdonaida v London.
Macdonald je na sestanku v časnikarskem klubu odtočno zavrnil govorice o angleškem maščevanju nad najnovejšimi ameriškimi dogodki. Jasno je, ie dejal, da se morajo narodi zaščititi, maščevanje med njimi na valutnem področju pa bi >ih gnalo navzdol v spiralni prepad. V valutnem vprašanju gre le za zaščitne sporazume in težkoče se bodo dale odstraniti na svetovni gospodarski konferenci, ki ie sedal bolj po-trebna kakor kdaikoli nrei.
Angleški komentarji
London. 24 aprila. č. Današnji listi so obiavHj obširna poročila iz Washingtona o
dosedanjem poteku razgovorov med Rooso-vekom in Macdonaldom ter med angleškimi m ameriškimi finančnimi strokovnjaki Nekateri izmed njih so dodali k poročilom tudi komentarje, ki pa io ds.jan.sko le baivia o oadaAjaiiem razplet« dogodkov v Ameriki. Posebni dcji.v,uk londonskega »Times« poroča, da st? Roosevelt in Macdonald govorila razen o vprašanjih, ki s« v zvezi z razorožitviio in svetovno gospodarsko konferenco, budi o problemu stabilizacije valute. Roosevelt in Macdonald sta prepričana, da se bodo ta vprašanja, zlasti pa vprašanje o valutah, ugodno rešita na svetovni gospodarski konferenci, ki bo pričela zasedati med 10. in 20. Hifliiiem.
*Daily Telegra-ph« poroča, da so finančni •strokovnjaki sestavili osnovo angieško-ameriškega sporazuma o ureditvi valutnega vprašani'a. Po tem sporazumu se bo obnovila pariteta zlata in srebra ter stabiliziralo kritie bankovcev v obtoku. Zlato kritja se bo znižalo od 40 na 35 odstotkov, ostalih 5 odstotkov bankovcev oa bo kritih s »rebrom.
Nemška užaljenost
Berlin, 24. aprila. AA. V tukajšnjih političnih krogih so presenečeni nad komunikejem ameriške vlade, ki pravi, da sta Roosevelt in Macdonald pri svojih prvih razgovorih razpravljala o razorožitvi. Listi praviio, da je Nemčija po pravici lahko presenečena, ker je pričakovala, da bodo prvi razgovori namenjeni gospodarskim vprašanjem. Zdi se, da se nemška javnost boji. da bo postavljena pred »fronto treh velikih demokracij«.
Potovanje dr. Schachta v Ameriko
Berlin, 24. aprila, s. Za raoooj je bila skii-cana seja gospoda rsko-političnega odbora državne vlade, na kateri so razpravljali o vprašan.ki svetovne gospodarske konference. V zvezi s posvetovanji v tem odboru zatrjujejo, da bo odbor po vsej priliki razpravljal tudi o skorajšnjem potovanju predsednika državne barke SJiachta v Ameriko. Dr. Schacht naj bi v Washwigtonu vodil pogajanja o svetovni gospodarski konferenci ter se razen tega posvetoval z ameriško vlacio o raznih drugih nujnih vprašan/jih.
Herriot o svoji misiji
VVashington, 24. apriia. AA. Herriot in francoski delegati so imeli snoči intimno večerjo na francoskem poslaništvu. Vodja francoske delegacije je izjavi-] novinarjem, da je odstop Zedjnoenih držav od zlate podlage izpremenil obraz nekih tehnični!h problemov, o katerih bo razpravljal z Rooseveltom. Temeljno vprašanje, kakor tudi cilj teh razgovorov, namreč gospodarska obnova sveta, je ostalo neizpremenieno. Predlog o svetovni gospodarski konferenc, je bi.l postavljen na konferenci v Lausanni, kjer so bile nemške reparacije praktično ukinjene. Francija ima velik interes na sve. tovrai gospodarski konferenci. Herriot je odklonil podrobne izjave o drugih svojih nalogah. Izjavil je, da zelo spoštuje Roose-velta, ki je mož velikega poguma.
Dopoldne ob pol 11. ie Herriot odšel v spremstvu poslaniškega svetnika Julesa Henry.ia in francoskega pomorskega in vojaškega atašeja na poslaništvu ter z več zastopniki ameriških oblasti v Mount Ver-non, kjer se je rodil George VVashington. Tam ie položil venec na grob prvega ame-r škega predsednika, nato pa je odšel na nacionalno pokopališče v Arlingtonu in položil venec na spomenik ameriškemu Neznanemu vojaku.
Francija in Anglija
London, 24. aprila. AA. Današnji listi se bavijo z včerajšnjim Daladierjevim govorom v Orangeu. zlast; pa z odstavkom, ki govori o finančnih problemih. »Dai'y Tele-graph« prinaša v zvezi s tem oris stališča konservativcev nasproti vprašanju o povratku anglosaških držav k zlatemu standardu, na kar je Daladier namignil, da hi se moralo to vprašanje uredit, še pred otvoritvijo svetovne gospodarske konference. Konservativci so proti temu. da b: se Velika Britanija prezgodaj zopet vrnila k sistemu. č'gar hibe so io ravno prisilile, da ga je opust la. »Daily Express« se pa boji, da ne bo dolar preveč padel v primeri s funtom.
V splošnem listi nič več tako ostro nc obsojajo Roosevelt a zaradi opustitve zlatega standarda in priznavajo tehtnost raz-
vaja svoj program in naloge, postavljene mu v ustavi, je zaključil z važno napovedjo, da se bodo kot nadaljnji korak k normalizaciji političnih razmer naibrž že letos izvršile v nekaterih banovinah občinske volitve. Drugi člani vlade, ki so govorili v Nišu. so s svojimi izjavami podkrepili programatična izvajanja ministrskega predsednika in s tem ponovno manifestirali solidarno in neomajno voljo vlade, delati v duhu in po smernicah nove jugosloomske politike.
Pogrešili bi, ako bi govorili o niškem shodu, pa ne bi omenili ogromnega dela,
ki so ga opravile naše železnice. V 24 urah je poleg vseh normalnih pripeljalo na razmeroma majhni niški kolodvor še okrog 70 posebnih vlakov. Vsake četrt ure eden. In to po izključno enotirnih progah. Brez incidentov in brez nesreč. S ponosom in zadoščenjem na« mora npvditi ta rekordni uspeh jugoslnven-skih železnic, saj priča ne le o veliki tehnični in organizatončni usposobljenosti železnice same. marveč tudi o vzorni di-pcinlini in veliki požrtvovalnosti naših vrlih železničarjev.
ioga, da Je to storil urno zaradi notranjepolitičnih razmer.
Pariz, 24. apriia. AA. Listi so »godno sprejeli Daladierjev govor v Orangeu. Celo opozicijski tisk kaže zadoščenje nad jasnostjo premierjevih besed o finančnem problemu, valutnem sistemu in nad zagotovilom, da Francija ne bo opustila zlatega standarda. Prav tako so desničarski listi zadovoljni z Daladierjevo trdnostjo v izjavah o nasilju in grozotah, ki dokazujeio. kako krhka je današnja civilizacija. Ob Daladierjevem govoru so se znašli levičarji in desničarji nai isti črti. Radikalnosocia-listično glasilo »L' Oeuvre« hvali Daladier-jev govor, češ, da je podal bilanco in Dro-gram. ki je veren izraz enodušnega mnenja dežele, na drugi strani pa priznava »L' Drdre«. ki ie do navadi zelo strupen proti vladi, da pomeni Daladierjev ekspoze poziv na zdravi razu-m.
Vprašanje vojnih dolgov
Pariz, 24. aprila s. Državni tajnik Hull je izjavil posebnemu poročevalcu agenture »Radio«, da se trenutno razpravlja o treh metodah, kako naj bi se rešilo vprašanje vojnih dolgov, in sicer: 1. z moratorijem za plačila malih dolgov za omejeno dobo;
2. z revizijo, ki bi omogočila plačila voj_ nih dolgov tudi v srebru, in 3. z začasnim plačilom dolžnikov, pri čemer pa naj bi se zaračunale že odplačane vsote in na novo določila končna vsota odplačila.
P^riz, 24. aprila s. Posebni poročevalec >Tempsa« poroda iz Washmgtor,a. da sta bila Roosevelt in Macdonald edina v metodah. Roosevelt si bo prizadeval, da bo pridobil za to idejo tudi Herriota. če bi Herriot ne moge' pristati na njo, ga bo prosil, naj poda sprejemljive protipredlo-ge. Predsednik Roosevelt smatra razorožitveni problem za vprašanje r ^jvečjega pomena, ker mu je sicer z notranje političnega ameriškega staliSča nemogoče, da bi evropskim dolžnikom dovoli! koncesije v vprašanju vojnih do gov. če n" bi ponudili znižanja izdatkov za oboroževanje.
Ameriške finančne operacije
VVashington. 24 aprila AA. Woodin je napovedal, da bo vlada razpisala posojilo 500 milijonov dolarjev. Posojilo bi neslo 2 in sedem osmink odstotka in bi se vrnilo v treh letih. Namenjeno naj bi bilo ma im ljudem in bi z^ažal nominale 100 dolarjev. Woodin pravi, da gre za poizkus, ali bo prebivalstvo seglo po tem posojilu in ga mo. rebiti celo podpisalo še več kakor 500 milijonov dolarjev.
Detroit, 24. aprila A A. Danes je bilo prt First national banki in pri Guardian nati-onal banki v Detroitu sproščenih 131 milijonov, 30 odstotkov vseh vlog ki so bHe zaprte 14. februarja. Vlagate1 j: bodo odslej lahko dvigali 30 odstotkov (doslej sa_ mo 10 odstotkov) svojih vlog.
Obnova razorožitvenih pogajanj v Ženevi
Danes se sestane glavni odbor razorožitvene konference Paul Boncour o z bližan ju z Italijo
Ženeva. 24. aprila. AA. Splošna komisija razorožitvene konference se sestane jutri popoldne.
Predsednik konference Henderson je že p<rispel v Ženevo ter takoj stopil v stike s tajništvom konference in z voditelji posameznih delegacij. Daljši razgovor je imel zlasti z voditeljem nemške delegacije N"a-dolnvjem Popoldne se je sestal z ansleškim delegatom Edenom.
Pariz. 24. aprila. AA. Norman Daviš je snoči odpotoval v Ženevo.
Saint Aignan. 24. aprla. AA. Zunanji minister Paul Boncour je imel v Saint Aigna-nu v svojem volilnem okrožju govor, v katerem je poudaril, da porabi Francija vsako priliko za organiziranje miru, vendar pa noče in ne more prav nič odnehati od svoje varnosti, če ne dobi enakovrednih med-
naro<fnih jamstev V Ženevi je večina držav sprejela francoski načrt in celo Ancli a ie iz n;ega delno povzela več načel. Glede predloga za ustanovitev direktorija štirih velesil je Boncour opozoril na nedavne debato v londonski spmln ii 7bormci. ki ie najbolje or>ra\nčila francosko stališče, d 1 se Evropa ne sme razdeliti v dva nasprotna si bloka, če nočemo, da ko rrvr ogrožen. Treba je pa na drurfi stran i doseči zbliža-nje med Francijo in Italijo, ne da bi ss opustile zveze, z ?r a i ene na prdlegi skupnih in'.eresrrv in preteklosti. Nalrsja jc tržk je Ron mir zaključil .<rro/ fover toda ns neizvedljiva Ncda\~na enodvšn--*?1 pri p.ls-sen-rn ju o kreditih za narodno obrar^ho je najboljši odfo\ryr vsem. ki hcj~ejr> vide*i v francoski vel ji za ohr;mitev miru njeno slabost.
Hugenberg je nezadovoljen
Spor zaradi gospodarskih ministrstev v Prusiji - Nem-škonacionalni tisk proti Goringu
Berlin, 24. aprila g. Hitler se je davi vrnil z letalom iz Monakovega. Danes je imel več 'nternib razgovorov z raznimi vodite, lji strank. Najpomembnejše je bilo njegovo posvetovanje z Hugenbergom. Kakor znano, si državni minister Goring in Hugenberg že več časa nista edina glede zasedbe gospodarskih ministrstev na P niškem. Hugenbergovi listi objavljajo c nje,, govem stališču naslednjo informacijo:
Kako*- znano, je tajni svetnik Hugenoerg .vstopil v sedanjo vlado po dogovoru, da bodo oštalr vse gospodarske naloge združene v njegov' roki, ker bi se na ta način prepreči'c nasprotujoče si poslovanje gospodarskih resorov in obenem doseg'a zdrava izravnava med poljedelstvom, industrijo in delom srednjega stanu. V prehodni dobi, ki je deloma že minila so morali samo po sebi umljivo rc-posredno prizadeti žrtvovati mnogo več. zato pa je bilo treba prihrani-
ti tri ministrske plače. To stališče je Hu_ genberg zastopa, zaradi tega, da bi v bodoče ne nasta i novi spori, če bi ga sedaj opustil, b* imeV. to za vlado zelo slabe posledice, zaradi česar ni misliti na kakšno izpremembo O izidu razgovorov med državnim kancelarjem Hitlerjem in Hugenbergom sedaj še niso znane podrobnosti.
Zopet zarota proti Hitlerju
Monakovo, 24. aprila. AA. Tukajšnja policija je včeraj odkrila zaroto proti kanre-larju Hitlerju. Na obmejni postaji Rimsting je ustavila avtomobil z italijanskimi oarvs-mi in aretiraia oba avtomobili s ta. Eden teh je indijski komunist po imenu Tagore. Oh* so prepeljali v Mcnakovo. Tagore ie oot<»-val v Monakovo, da bi pripravil atentat na kancelarja Hitlerja.
Velik uspeh hitlerjevcev v Inomostu
Pri včeraišnjih občinskih volitvah so si narodni socialisti priborili 9 mandatov, dočim doslej niso imeli nobenega
Inomo-st, 24. aiprila, d V inomofitu so fe V izpopolnjenem obč:nsik©m »vetu bo 15
včeraij vrši-le dopolnilne oboimske volitve. ' ®noialn.ib demokratov. 12 krščanskih socval-Po volilnem redu je treba zasesti V6aike j cev, 9 narodnih social stov in 4 veleuemci.
dve leti polovico odboru i ški>h mest. k j h šteje občinski svet 40 Doisle> so imeli v občinskem *vetu soda'm demokrati 18. krščanski socalc (frotaVvi 'nid^a stranka) 14. velencmci pa 8 mandatov. Zajesti je b lo treba 20 meit. od katerih so iib 'm^li dosilej socialni d°rnok-TV+? o k^še^rsiki co-cialc 7. ve'enemc pa 4. Volilra udp'ežba je znašala n^d 80 odst.. kar je predvsem pnw'is?>fi živahp' a<j:ifaoMii narodnih «ocia-'tetov. ki so d^HT na pomoč agitatorje tu-d: fe Piv a ^ Ve. Doč'.m «o dopoldne volnfrve prrte-V^e rrr-ro. je pršV) r>^rK>ldne do več
spor^do-v m°<-? >i<TnpA-sn^tT^k'.
v deVvvokem okr^ru Volilni ;zid ie pri-
nfscpl np->f'*i.Vv-in "oTjiti* narf>,r'T,'r,-«ocial''-fhfrrv. pred.voem na račun vp'e r"mcrv\* Prec«is-vo i.7c»ii^o co doživeli tud' t:rMqka ljudska =itran-
V"V| t\c;V
\ V'!tv tH i«? V' n-i^M.nfi: cocii1 n i de-TTV>1-or>x->	1 t 041: *'a<?ov *
r««»«H«*ov	tinrtVska '	stranka
0304 (Q(jq3>	Ir-I - cnin^t.iv T), fl.j-
r<v>p»	Keo*	tfKcov in 0
mandn^OV 'flV	87*5
ln O m" n-J "	m,--m'e*	^f1 leov
fhre.-, r,4.,t	nov«ka zveza 777
»oiv (brez mandata).
Razkol v Heimwehru
Dunaj, 24. aprila d. V javnosti je v zadnjih dneh zbudil mnogo komentarjev razkol v »Heimwehru«. štajerske organizacije »Heimvvehra« so se namreč odkrito izrekle za sode ovanje z narodnimi sociali. sti. štajerski »Heimvehr« šteje 10.000 do 12.000 članov, ocl k2terih bi jih ostalo še nadalje zvestih Starhembergu samo 4000.
Proces proti Gajdi in tovarišem
Praga 24 anrila A A Danes se je pred državnim sodiščem v Brnu začela razprava proti 60 članom češkoslovaške fašistične stranke, ki so obtoženi, da so v noč- na 22 januar z orožjem nanadl- pehotno vojašnico v Čidenicah nri Brnu Pn nana-du je bil en vojak nevarno, drusi pa lažie ranjen 'zmed nanadalcev je bil eden ubit, dva pa ranjena
Glavni obroženc; so rezervni poročnik Kobzinek. star "K) let. bivši generai Gaida. star 41 let iti nipov nečak Oaidi *tar 21 let. Kcbzinek in Gajdi sta n^be^nils v mo-7°m-tvo. k'er so hi pa orijeli in izročili češkoslovaškim oblastvom.
TVjivfc, 28. T7. 1933
Kaj vse se naj revidira
Tehten članek uglednega češkega dnevnika — Poljski koridor Je manjša geografska neskladnost kakor so Za dar, Reka in Jadranski otoki — Zakaj bi se ne revidirale tudi italijanske meje?
Pod tem naslovom Je prinesel pred par dnevi češki neodvisni list >Lido-v« Noriny< umesten <5ianek iapod peresa arrojega zunanje politične** sotrudnika Huberta Ripke. Ia članka, ki dokazuje, da bi bile revizije meja prej potrebne diruge države nego Mala antanta, priobčuje mo glavne misli.
Ni	ni motato ia ni pošteno, da
«n&ni uradni oznanjevalci revrzionizaia ne fvoverio pod svoio poino odgovornostjo, kaj se naj revidira. Italijanski, nemški m ma dters£i revizionisti piepričujejo »vet, da bo »drvel t iataata-ofo nove svetovne vojne, ako mirovne pogodbe ne bodo pravo časno popravljene. Priznavamo, da določbe o nihali res niso vse najpopolnejše. To da ravno zato bi »e ne smele popravljati eejno ponianj«ljiv<Miti mej« nekaterih <tr-cržav, marveč bi morala revizija poseči eloolje in napraviti red aaj(prej tam, kj*r razmere najbolj kriče po izpremembi stanja.
Zakaj bi »e neki moral revidirati le tk. ■ v. paijski koridor? Nemci trdijo, d*, je ta koridor zemljepisno nemogoč »tvor in da noben nar^d ne bi prenesel takega razko sanja svojega ozemlja. Tiki agitaciji podlegajo tu-di nekateri loudje, ki jim > resnično nuiogo ifašeče na olvranitvi svetovnega miru. Ako p« pogledamo ta zemljevid, vidimo, da je po.ijs.ko Pomorje ne samo po »arodnosti del Poljske, marveč tudi aeoi-ijapisno bolj organično spada k Poljski nego Vzhodna Prusija k Nemčioi. Ne smemo pozabiti, da je Pomorje spadalo k Poljski vse do le. 1772. in je bilo pripojeno k Nemčiji še le po nasilni delitvi Poi.ske. Zakaj bi tedaj tavno Nemci ne mogli prenesti, da ae jim odtrga pokrajina, ki je tudi v časin najiujštiga nemškega pritiska pošiljala v berlinski državni zbor po tri poljska poslance, aKo so moiaii Poljaki dobrih J 30 let prenašati razbitje svoje države na tri »tele. ZaJtaj bi ravno Poljakom ne emelo xasijati soinee svobode v Pomorju, ki je ▼ se čase bilo po narodnosti poljsko in j« Ciines se bolj nego kdajkoli prej?
A&o pazno proučujem^ evropski zemljevid. brez težave najdemo še ce-io kopico daleko neprirodnejših »koridorjev«. Samo »a. jniigosiovenski obali Jadrana, imamo kar dva taxa nt-otvora, ki vpijeta po popravi. Komur ui všeč razkosanje ozemlja ab dolnji Visli, mu najbrže ue bo ugajajo tudi to ca je bil dalmatinski Zadaj- umetno izre-Ean iz strnjenega jmigoslovenskega ozemija. s katerim je tesno zvezan od pamtiveka. bil pa je vkljub to-mru pripojen Italiji, leteči na drugi strani morja. Ako je konstrukcija poljskega koridorja umetna in nepriročna, kaj naj se potem reče o Reki? Zaa«r in Reko si je Italija prisvojila v opa-Jiijočetn snu o »italijanski* Datonacidi. dasi j>- ravno iugoslovensko Primorje ena najbolj narodno zavednih jugoslovenskih po-
krajin. CXbe aaesti »ta bili nasilno iztrgani
iz jiugoslovenskega telesa, kateremu prioa-d a ta zemljepisno, gospodarsko in narodnostno. O lastovskeim otoka ni treba niti izgubljati besed, taikisto ne o Čresu in Lo-
šinju.
Ako tedaj mirovni dolgovi niso popolni v pogledu nemško-poljske meje, eo ▼ pogled« Jugoslavije naravnost krivični i» kruti. Nemčija kriči po vsem svetu in »ar hteva nazaj pokrajine s pretežno poljskim prebivalstvom, Jugoslavija pa molči in prinaša najhujše žrtve na oltar svetovne« miru. Krivica, >ki se ji Je zgodila, ni zato nič manjša, ako se o njej ne govori m razpravlja. Kad«r bi se moral revidirati koridor, pride še pred njim na vrsto revizija Reke, Zadra in otokov
■Italija strastno podpira Madtarsko v njenum reviziooizmn in bi hoteJa pTiriUti Malo antanto na odstop ozemlja madžarskemu zavezniku. Pozornosti je vredna okoliščina, da pri tem ne omenja, da bi m<v ra!a Madžarska odstopiti Avstrrl šopronj, ki ga je Dunajn iztrgal 1. 1922. madžarski vstaš Ostenburg. Ce dovolijo r Rimo Madžarom pravico do revizije, ali naj ostanejo meje na Tirolskem, r Istri in na Goriškem neizpremenjene? Madžarski bi se morale vrniti njene manjšiae v državah Male antante, zakaj bi pa ravno Jugoslovenska manjšina morala na vae večne 6ase nositi italijanski darem? Zakaj bi ravno Jmgoel* vija ne smela zahtevati osvobojenja svojih roja-kov, ki jih režim poi.alijančuje % večflo brezobzirnostjo nego je predvojni hakati-zem ponemčevaJ pruske PoljakeT
Želeli bi, da se ustanovi mednarodna komisija, ki bi primerja 1 a položaj madžarskih manjšin v državah Male antante s položajem nemške in jmgosl o venske manjšine v Italiji. Naj to komisijo postavi Društvo narodov ali britanska vlada, do katere ima Mussolini tako veliko zaupanje, mi lahko mirno čaikamo njenih ugotovitev. Ako bi se potem ta komisija izrekla za popravo meja Male antante in Madžarske, bi morala še prej zahtevati spremembo meje na Tirolskem in v Julijski Krajini, kjer je sila prikipela do vrhunca.
Kaj se naj tedaj revidira? Mi nismo razvili tega vprašanja, gotovo pa Je, da se revizija ne bo dala ustaviti tam, kjer si žele Rim, Berlin in Bu.dimipešta. A.ko prid« na vrsto »koridor«, potem tudi Reka in Zadar. če bi se že morale izpremeniti meje di-žav Male antante, zakaj bi se ne spomnili tu-di italijanskih? Nemčija ni po zabila Alzacije, v Rim-u gledajo na Nico in Korsiko. Kdor se poga.ija za revizijo, mora vedeti, da bo tudi njeiga zadela z neizprosno strogostjo. Poljska in Mala antanta na bosta nikakor dopustili, da se izvede revizija samo pri njih. Pri taikem ctanju stvari so naravnost smeSna nemška in italijanska zatrjevanja, da pomeni revizija utrditev svetovnega miru.
Naša parlamentarna delegacija v Rimu
Predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanucfi o ozdravljenju mednarodnih gospodarskih razmer hi o potrebi mednarodnega sodelovanja
Rim. 24. aprila. AA. Predsednik Narodne skupščine in vodja jugoslovanske delegacije dr. Kosta Kumanudi je imel v Rimu na mednarodni parlamentarni gospodarski konferenci pozdravni govor, v katerem je izvajal:	, ,
•lueoslovenska parlamentarna delegacija Je srečna, ker more V večnem mestu Rimu pozdraviti vrvišenegn suverena Nj. Vel. kralja Italije in italijansko vlado z njenim velikim in uglednim šefom Mjssolinijem. Pn-lii smo semkaj z željo, da izrazimo svoje eroštovanje in občudovanje plemenitega italijanskega naroda, cigar boji za samostojnost in za narodno edinstvo v preteklosti <-o blagodejno vplivali na narode nove Evrope pri njihovih junaških naporih za izvojeva-nje svobode in uresničenje najsvetejših idealov z ustanovitvijo nacionalnih držav.
Jugoslovenska delegacija se želi tudi prisrčno in iskreno zahvaliti tej gostoljubni deželi, tej lepi deželi, katere impozanten napredek nas navdaja z občudovanjem, za prijateljski in topli sprejem, ki smo ga doživeli takoj, ko smo stopili na tla kraljevine Italije. Tem bolj nas je to ganilo, ker smo se tu zbrali v nenavadno resnem trunutku ▼ zgodovini človeštva in ker ima ta konferenca naloeo reševati vprašanja, ki so v tem trenutku največje važnosti. Sredstva, ki smo jih poklicani poiskati in najti za ozdravljenje sedanje krize, ki povsod pustoši, morajo biti taka. da bodo prinesla vsaj olajšanje. Že že ne končne odprave tistega zla. od katerega danes narodi na vseh celinah sveta trpe.
Konferenca se bo res znašla pred celo vrsto gospodarskih in finančnih problemov.
tistih, ki so po končani vojni neprestano dajali opravka najumnejšim in najbolj razsvetljenim čnhovom, pa vendar še do da-nes niso praktično rešeni. Na mestu, da bi šli talvo zmagovalci kakor premaganci v smer čedalje večjega blagostanja, se zdi, kakor da jih neka nepremagljiva sila vleče v propad. Ljudje so zaradi tolikih razočaranj nezadovoljni in neziampljivi, da, časih izgube tudi pogum za nadaljnjo borbo. Treba jim je dokazati, da je pesimizem nevaren sovražnik, da je pomanjkanje vere v bodočnost zelo kalen vir, iz katerega prihajata samo beda in propast. Upamo, da bo konferenca pokazala pot veliki srve-tovni gospodarski konferenci, ki se ima v kratkem sestati, in način, kako bi se dali korenito izipremeniti sedanji pogoji proizvodnje, razdelitve in izmenjave blaga v posameznih državah in med njimi.
S tem, da postavimo na svoj dnevni red nekatere probleme, ki pridejo v isti okvir, bomo napravili znatne usluge viažnim razpravam, ki se pripravljajo v London«, želimo, da bi naše diskusije v Rimu pomenile tako z« Evropo kakor tu-di za ostale dele sveta novo etapo in pomemben datum pri stremljenju, da se ob zaščiti obstoječega in zavarovanega miru doseže večja sreča, zanesljivejša varnost in stalnejši napredek aa vse narode. Večno mesto Rim Je tako s svojo slavno in lepo preteklostjo, s sivojo cvetočo sedaajosto in ngodnrmi znamenji za svojo bodočnost kakor nalašč določeno, da vodi to konferenco v znamenju izvedljivih upov po potih, ki bodo narodom in ljudem vrnili izgubljene ugodnosti in blagostanj".
Albaniji preti kulturni boj
Albanski škofje proti ukinitvi verskih šol — Nove ustavne določbe tudi
proti italijanski kulturni penetraciji
Skadar, 24. aprila, r. Sprememba albanske ustave, ki ie bila pred kratkim sprejeta v a.banskem parlamentu in k,i se nanaša na albansko šolstvo, je napravila na katoliške m italijanske kroge v Albaniji zelo •mučen vtis. Kakor z>nano, določa spremenjena ustava, da se na albanskem ozerrrltiu «-k;nejo vse privatne Šole in internati. Zaradi teli ukrepov se čutijo silno prizad-et-i zlasti katoliški redi v severni Albamii. ki so imeli celo vrsto privatnih šol in v Ska-dru celo eimnaz.ijo.
V Skadru je bila te dni škofovska konferenca pod vodstvom papeškega delegata Del!a Pietra. Konferenci so prisostvovali poleg skadarskega nadškofa Lazarja Miede. draški škof Peter Cula, miriditski škof Franjo Glini. Lješki Škof Alojzij Bumči, zsdrim-skt škof Zef Ojenali hi dukačinski škof Anton Bernardini. Razpravljali so o šolskem vprašanju in ukinitvi privatnih in verskih •šol. Ugotovili so. da namerava prosvetni minister Miraš Ivanaj. ki je inlciatior urtav-n h sprememb, onemogočiti nadaljnji vp,iv katoliškega klera. predvsem frančiškanov in jezuitov rd ljudstvo v severni Albaniji. KatottSke šote bt bde s *> Jcioitviio tolfco
bolj prizadete, ker so uživale do sedanj cek> privilegiran položaj. Opazilo se je, da se za albanske katoliške šole izredno zanima tudi sveta stolica. Kot posredovalec med Vatikanom Tirano je skuša! nastopiti italijanski poslanik v Tirani. Te dni se je mudil v Skadru. kjer se je posvetoval s tukajšnjimi frančiškani in jezuiti ter je z>branim škofom svetoval, naj mirno proučijo pobožaj in zaenkrat ne izdajo še nobene proti-odredbe.
Poleg vsega tega je zelo razfour8© »I-banske politične kroge, da je rtaM-janski poslanik pred kratkim zahteval od atoansfce vlade, naj uvede na vseh srednjih in osnovnih albanskih šolah poleg albanskega učnega jezika tudi italijanščino. Zato sc sprememba ustave tolmači tudi kot ukrep vlade proti italijanski kulturni penetraciji v Albanijo. Med ljudstvom ie bila sprejeta sprememba ustave z neprikritim veseMem. Bati pa se je, da bo kulturni boj med muslimanskim in katoliškim elementom odločilno vplival na nadaljnji razvoj razmer v Albaniji. V tem primeru bi bil italijanski prestiž v Tirani zelo omajam.
Priprave za konferenco Male antante
Bukarešta, 24. aprila, p. Češkoslovaški poslanik g. Seba je imel danes daljši razgovor * državnim pod tajnikom v zunanjem ministrstvu Radulescom. Jutri bo sprejet od zunanjega ministra Titulesca. Njegovi razgovori se nanašajo na sklicanje prihodnje konference Male antante. Konferenca se bo sestala najbrže 15. maja v Pragi. Pri tej priliki bo izvršena izmenjav« natifikacijskih listin o paktu Male antante.
Romunski tisk o ministru Jevticu
Bukarešta, 31 aprila. AA. V komenlAijn
o sestanku Titulesca in Jevtiča v Subotici pravi list »Indepandance roumaine«, da se j« jugo^lovenski run-anji minister izkazal kot odličen politik in diplomat Brez dvoma je, pravi list dalje, da mu bo zgodovina pripisala veliko vlogo pri obnovi Male antante. V Jugoslaviji sami je zunanji minister Jevtič velidc pobornik jugoslovenskega edm^tva.
Bukareita, 34. aprila. AA. Zunanji minister Titvksscu odpotuje v četrtek v ženevo. Danes ga je spreje' rumunski kralj v av-dijenci
»C u ven tal« poročs, da bodo r romunski diplomaciji ražno izpremembe ▼ zveri s sedanjimi mednarodnimi doigodki. Najvažnejše izpremembe bodo v Beogradu, Pragi in Rinru.
Francoski tisk o shodu v Niša
Pariz, 24. »prik. AA. »Teraps«, »Figaro« ki drugi ldsti priobčuje jo dolga poročila o veličastnem shodu v Nišu, ki se ga je udeležilo nad 100.000 ljudi. Vsa poročila nagla-šajo s posebnim poudarkom, da se je ta veličastna manifestacija vršila v mestu, kjer je Nj VeL kralj Aleksander kot tedanji prestolonaslednik L 1914. predsedoval seji parlamenta, na kateri so sklenili borbo za osvobojenje in uedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Policija na zagrebški univerzi_
Zagreb, 24. aprila. M. Dopoldne okrog pol 11. je kakih 150 demonstrantov skušalo v poslopju univerze izzvati nerede in demonstracije. Ker univerzitetne oblasti same niso mogle napraviti reda, so pozvale na pomoč policijo, ki je poslopje izpraznila in 22 razgrajačev aretirala. Proti are tirane em bo uvedeno kazensko postopanje.
Občinske volitve v Španiji
Madrid, 24. aprila, g. Včeraj so ae •wršile po vsej Španiji občinske volitve. Volilni izidi so bili doslej ugotovljeni v 787 občinah, v katerih so dobili agrarci 1120, ra<tikali 945, socialni demokrati 759, radikalni socialisti 572, republikanska akcija 4-86, konservativci 425. monarhisti 21 in komunisti 11 mandatov. Že po dosedanjih izidih ima opozicija nad 2700- mandatov v občinskih svetih nasproti približno 2(XX) vladnim mandatom. Volitve kaiejo viden preokret na desno; kot vzrok se smatra socializacijska politika vlade.
V obrambo legalnih obrtnikov
V proračunski razipravi občinske uprave sem orisal težaven položaj obrtništva ▼ Ljubljani posebno glede na vse preveč razširjeno šušmarstvo ter pri tem resno zahteval, de naj občina kot obrtna obJast stori vse, da se zaščita legakia obrt in trgovina pred neupravičenimi izvrševalci, ki danes ob splošni gospodarski stagnacija občutno posegajo v obrt Obrtnik m trgovec morata nositi vso težo davčnih bremen in socialnih dajatev, čeprav je zaposlenost minimalna, okoli njih pa se predrzno razvija krošnjarstvo in na vetoko cvete šuš-marstvo. Pač je hitro zasledovan soliden trgovec ali obrtnik, če ima le nekoliko čez uro odprt svoj lokal, skoro neovirano pa se sprehajajo po mestu razsri krošnjarji in prodajajo svojo robo, večkrat r občutno škodo neveščega kupca.
Vsi ti momenti so me napeljali, da sem opozoril merodajne činditeiie na resno zaščito našega obrtnika. Ce sem se pri tem naslanjal na razna dejstva, sem le podipr! upravičenost svojih besed. Da tudi nisem prezrl neskladnosti z obrtnim zakonom pri izvrševanju privatnih poslov naših poklicnih gasilcev, med katerimi nekateri z opravljanjem rokodelskih del privatnim strankam očitno šušmarijo, je samo po sebi amevno.
Ustanova poklicnega gasilstva pri mestni občini je potrebna in koristna. Prav je tudi, da se za to sružbo sprejemajo pred vsem sposobni rokodelci, ki naj vrše, v kolikor jim služba dopušča, razna manjša popravila na mestnih poslopjih. Nedopustno pa je, če mestni nastavlienec posega v izvrševanje rokodelskih del pri privatnikih, za kar imam več dokazov.
Ne odrekam našim poklicnim gasiilcem priznanja za delo, ki ga vrše za mestno občino. Strinjam se tudi s tem, da se njih delo stavi pod nadzorstvo. V imenu obrtnikov kot davkoplačevalcev pa moram ugovarjati vsakemu poizkusu, da bi občinska uprava in njeni uslužbenci izvrševali razna nova dela v lastni ra-ži-ii. Vsa taka dela so namreč v največ primerih dražja in krivično bi bik), na ta način manjšati zaposlenost marljivih obrtnikov.
Vsa nova naročila, bodisi službene obleke, kroji ali kape poklicnih gasilcev, naj se naročajo pri obrtnikih krojačih kot davkoplačevalcih. Isto velja za vsa ostala rokodelska dela, kakor tudi za komisijske avtomobilske vožnje. Pri sedanji skrajno sLabi zaposlitvi avtotaksiji že tako komaj zrna-' gujejo svoje javne obveznosti. Zaposlitev naših obrtnih in trgovskih podje<tij je treba dvigniti z javnimi deli in naročili. Le to je bi! namen mojih predlogov, želja vseh obrtnikov davkoplačevalcev pa je. da bi jih občina tudi upoštevala.
Josip Rebek.
Razprava proti dr. Mačku
Začela se fe včeraj pred državnim sodiščem v Beogradu — Dr. Maček je obtožen zaradi zagrebških punktacij in svojih intervjuvov
Beograd, 24. aprik, p Dan ob 8. se j®
pričel pred državnim sodiščem z« zašovto države proces proti dr. Vladimirju Mačku, odvetniku iz Zagreba, ki je obtožen žara d znanih zagrebških ponktac j. Senatu predseduje dr. V«sa Petrovič, obtožnico pa zastopa namostik državna tožilec dT. Marold-oo. Obtoženca brani veqje število odvetnikov z ck. Kostiičcra iz Zeonuna na čelu. Današnji m/ipwnvi je prisostvovalo večje Steblo oboias-tva, med njima tudi vež bivših poliftikov.
Po otvoritvi razprave ki ugotovitvi osebnih poda.tkov obtoženca je zahteval obtožene dr. .Mače>k, naj prevzame njegovo zc-govorništvo dr. ArHe Trumbič tz Zagreba. Sodni dvor se je tekoj umaknil k posvetu ter po zopetni otrvor:tvi razprave odlklor.il to zahtevo z ugotovrtviijo, da je tudi doktor Trunrbič v pre flka,v« zaradi esifijke^a deiSkt«. kakršnega je obtožen dr Maček. Zaradj tega ne gre, da bi on prevzel za-govorništvo, ker bi na ta uačin d^bi.l vpogled v vse sodne spise, kar pa je za človeka, ki je v preiskav zaradi istega dejanja, docela nedopustno io protizakonito. Obtoženec je nato naprosil navzočega dr. Ko-stiča iz Zermrna, da je prevzel vodstvo njegove obrambe.
Obtožnica
Nato ze povzel besedo nameetoJc drž/err-
nega tožil ca dr. Marokmo in prečita! ob-šrno obtožnico naslednje vsebine:
Dr. Maček, rojen 20. julija 1879 v Jastre-banskem, vdovec, odvetnik v Zagrebu, sedaj v pre skovaJmem zaporu, se obtožuje, da je meseca novembra 1932. sodeloval pri sprejetju in pismeni sestavi resolucije, določene za ilegalno merjenje, r kateri se zahteva, da se ozemlje na tej sferami Drine, Save :n Dunava. ki je sestavni del krajevne Jugoslavije, vrne r stanje leta 1918., ki je nastailo po zlom« Av^tro-Ogrske ter da ee 9amo na tej osnovi lahko sklene nov sporazum o urediitivj nove državne zaged-nice. S tetn je vršil propagando, da bi se pri drugih ustvarilo prepričanje, naj se del krajj evine Juigoslav'3'e odcepi od celote kot samostojno država. S tem je zagreš i zločin po čl. 3. zakona o zaščiti države, za kar je določena kazen do pet let rob i je.
Razlaga okrožnice navaja med drugim: Meseca novembra 1932. so bile v Zagrebu razširjene in proti koncu meseca v domačem tisku objavljene tako zvane »zagreb. ške punktacije«, ki so Jih 3prejelj nekateri bivši č'ani Kmetsko-demoškratske koalicije z dr. Mačkom na čelu ob sodelovanju hrvatskih federalistov in članov bivše fran-kovske stranke. Predno so bile te resolucije objavljene v domačem tisiku, so izšle že v inozemskem tisku, a nekateri inozem. ski listi so objavili tudi obširne intervjuje, ki jih je dal dr. Maček in v katerih tolmači te punktacije. Dr. Maček je v preiskavi priznal, da je sodeloval pri sestavi teh resolucij, o katerih je bil 7. decembra sestavljen in podpisan poseben protokol. Kje se sedaj nahaja ta protokol, dr. Ma. ček noče povedati, prizrnava pa, da je identičen z objavljenimi punktacijami. Kar se tiče svrhe teh punktacij, trdi dr. Maček, da so imele s'.užiti samo kot osnova za na. daljnjo sestavo njihovega programa, odnosno programa njihove bodoče stranike. Dr. Maček zanika, da bi bile te punktacije namenjene za razširjanje v javnosti in pravi, da ne v«, kako ao sploh prišle v javnost, pred vsem v italijanski tisk. Toda že po svrhi, kakor jo obeležuje sam dr. Ma. ček, je jasno, da so bile te punktacije namenjene za razširjanje ilegalnim potom, četudi morda v omejenem številu, kar se je tudi zgodilo s strani udeležencev omenjenega zagrebškega sestanka. Priče potrjujejo pod prisego, da so udeleženci tega sestanka objavljali vsebino siklenjenih punktacij, a italijanski listi so jih objavili že 16. novembra ▼ Izvlečku, 23. novembra pa v celoti, dočim so bile v domačem tisku objavljene šele 25. novembra.
Razen udeležencev tega sestanka, ni mogel nhiče drugi razširja, t i teh punktacij in že s tem je ovržen izgovor obtoženca, da je b !« ta resoluciija namenjena samo pro foro interno. Umiljivo pa je, da pismeno sestavljene punictaoiije niso bile namenjene za razširjenje ▼ večjem števiflu, ker se je hotelo proučiti o teh sklepih samo gotove ljudi, ki bi j'h potem ustmeno razširjali da^je n vršili nadaljnjo propagando. Dr. Maček sam priznava, da je nameraval sporočiti te sklepe tudi drugim poli-tkom iz vrst opozicije.
Se pred objavo v domaSh	pa }e dr.
Maček že 20. novembra 1932 dal *is+u »New Y°rk Times« intervju, v katerem pojasnjuje pomen te resolucije. Za proces sam je brezpomebno, ali so ble te punktacije objavl(j ene v celoti, pismeno ali ustmeno, kajtti v smislu zakona o zaščiti države je kazniva vsaka propaganda ali prepričevanje drugih, da se mora izpremeniti dirževn-a ureditev, politični aH &oc-aln' red v državi, aH da se izloči en ded od državne celine kot samostojna država ali zato, da se pr druži drugi državi.
V	ostalem ni verjetna trditev obtoženca. da je bila resolucija namenjene samo za interno poslovanje, kaijti vsi udeleženci zagrebškega sestanka so s' mogli točno zapomniti njeno vsebino m ni bila niti potrebna pismena stilizacijti. Ravno okolnos-t da je bila resolucija sestavljena tu d- pismeno, da je pravo obeležje tej akciji, ker se iz tega v di, da je bila namen lena zi razširjenje, hoteč s tem prizvati nerazpo-loženje proti obstoječi državni ureditvi in ustvoiriti nrepričanje o potrebi temeljitih iz,pTememb.
Kakšno novo ureditev so si predstavljali iniciatorji te akcije, tega resolucija ne pove. Po izjavi obtoženca v preiskavi 6e o tem na zagrebškem sestanku ni podrobno razpravljalo, niti ni prišlo do soglasnega mnenja. Kaj naj se zgodi, ako ne bo prišlo do sporazuma o tem. kateri državni posl" naj bi se smatrata za skupne, odnosno za splošne interese zajednice. tud- o tem po izjavi obtoženca niso razpravljali, ker da »o to že podrobnosti. V nadaljnji preiskavi je obtoženec izijavil, da na eventuadnost razdružitve Jugoslavije, ako bi ne prišlo do sporazuma, niso niti mislili in da zaradi tega o tem tudi niso razpravljal: tntel pa, da bi taka evantualnost mogla nastati samo v primeru kake nove evropske vojne.
V	4. točki zagrebških punktacij se zahteva povratek na stanje leta 1918 Četudi v postavljeni zahtevi ni pree ziraro. na katero stanje se to nanaša, dr na stanje
pred ali po 1. deccmbru 1918, je vendar
razvidno iz cele vsebine zagrebške resolucije, da je bilo pn tem mišljeno stanje pred 1. decembrom 1918. torej vračanje v ono »tanje, ki je nastalo po razpadu Avstro-Ogrske n je tmjaio d« proglasitve narodnega zedinjenja. Zagrebške punktacije zahtevajo torej odcepitev vsega ozemlja, ki je puprej pripadalo Av^tro-Ogrski. Na vprašanje, ali se je pri tem mislilo na položaj pred 1. decembrom 1918, aii po tem datumu, je obtoženec v začetku preiskave odklanjal odgovor, po/neje pa je v zvezi s pričevanjem o svojem ntervjuvu. v katerem je naglašal da so Hrvati in Srbi z razpa<L<;m Avstro-Ogrske dobila popolno svobodo, 'zjaivni, da na sestanku niso govorili ne o 29. oktobru 1918, ne o 1 de-oembru 1918, ker po njegovem mnenju noben teh datumov ni posebne važnosti za uredtev naših priaiOc. Akt 1. decembra 1918 je SMno dek'a racija, ki ni ustanovila nove pravne situacije.
Ob koncu naglase obtožnica, da je krivda obtoženca jasno dokazana t*ucfc pf» iz->i/vah, ka j^h je dajai dr. Mafek ra-^im evropsk m lastom.
Zasliševanje obtoženca
Črtanje obtožnice je trajalo do 9.15, nakar »e je pričelo ze«Liševia*x>e obtoženega dr. MeSka. Vprašanje predsednika, ali 9® čuti krivega, je obtoženec zanikaL Ne razna vprašan;« predsednika »lede ob-to/enčfv vega stališča r poiitičn-rm pogledu, g^^d-e njegov h pogledov na držtuvoo uredSitev, o sestankih tako zvene opozicije n o namenih teh sestankov i« dvirjeri dr. Maček zelo precizne izrjave. v katerih si je predvsem prizadeval v miSeiši hrfr prikazat; zagrebške pun>ki*ecije Po rrje?ov3 i^vi se je vršiJ imkriminrirBifr sestanek opozic ona-lcev v Zagrebu 5., 6. ki 7. novembra 1932. Glasni namen sestanka ie bil določiti skupTe smernice odnosno želje, ki f h ie jm^-1 neto dr. Maček «poroč;*i zsstomrkn srbio««*-ske opozicije, kii hi marala r ta namen poslati v Zagreb brvšefja pos^c« dr. .Too Jovanoviča, s knter-m h' mel dr. Mačeic razgovore o državni ureditvi. Dr. Maček ie v svojem zagovoru zlasti poudarTal, da je zanj vprašanje državn h meja rešena zadava ter da je imel v mislih sam« ureditev države v okviru .edanjih državnih mrja» ki so tudi njemu nad svete.
Predsednik: Aii priznavate ok* 1. decembra 1918?
Dr. Maček: To j* dejstve, kfttereca »e ne da nič izpremenNfct. toda po mojem mnenju je bilo vprašanje narodnega edinstva rešeno že mnogo prej v Ženevi.
Predsednik: Torej smatrate ženevski pabt za defi.nvt'vtk) zedin^enje. Dr. Maček: Brezpogojno. Predsednik: Od katerega trentntka obstoj« torej po vasem mmer-ju zedfindenie. i Dr. Maček: Od ženevskega pakta dalje. Mi smo se postavili na izhodno točko leta 1918. Hrveitska j« tedaj kot p">«ebna ze jadrnica sklenila sporam um s Srbijo po Fvojfh leg&tkTBrh predstavnnlkih itn s tem trenutkom je bilo zecfernjen je izivršeno.
Predsediti k: Kaj mislite z v rečeniem na leto 1918? Aii je to pred aii po 1. decem-bm.
Dr. Maček: Na vsak način pred 1. de-oembrora. Toda naša resolucija se ne fme pojmovati tav:o, kakor da bi mi želeli, da s® država povrne aa stanje leta 191&. To je nemogoče. Mi smo mis-ula to zgolj idejno, misleč pod tem svobodo samooprede-litve v vprašanju no>tiranije ureditve cir-žave.
Predsednik: Toda vendar pna^rte v svojih punktacijah, da bi se tuorei nek-do
umaJonitd iz pcečAn'-tbm krajev. Tu so vendar j.ugoslovenske obLasbi, tsu so državni uradniki ki druga usii>už;besnca. ALi n«i ba se v^ ^ umaknili.
Dr. Maček: Ne, mi smo rnis&ia pri tem samo na to, da bi se morala umakniti prod-staivnrki srbske hegemonije. Mi na vsak način hočemo ostati v mejah te države, kier naj bi se uredilo vse tako, da bodo zadovoljni i Hrvati i Srbj i Slovenci.
PTedsedinnk: Aii se ne bi mogle tevrfrti izpremembe v smislu vaših sklepov tudi ne osnovi sedanje ustave. Dr. Maček: Ne; So ni mogoče. V srvojiih nadaljnjih odgovorih na starr-Ijjena vprašanja je dir. Maček skušaj dokazati', da obcožfoa po Senu 3. zakona o zaščiti države na z ničemer utemeljena, kajti zagrebška resolucije ni imela namena prepričevati kogarkoli o potrebi spremembe obstoječega reda. Namenu ena je bida ožjemu krogu Ljud" in bilo ye todii sklenjeno, da mora stvar ostati tajna. Ce bi jo hoteli širiti ilegalno, bi je gotovo ne podpisaAi. V svojih izvajanjih & je ck. Maček prizadeval omiliti vtis, ki so ga iizizivale zagrebške punktacije v >i/vnosti ia pnikazaitr vso atvoir kot nekaij koristnega ze državo, češ da se je ta akciija samo napačno tolmačila.
Po kratkem odmoru se je zasliševanje obtoženca nadaljevado. Vršila se je obširna razprava o initervjuvih, ki j^h je dal dr. Maček raznim inozemskim listom in v katerih je toiimečil svoje punktacije na način, da so v inozemstvu lahko vzbudile vtis, da je Jugoslavija docela v razkroju. To se vidi tudi po rajnih komen.tarjih inozemskega tiska. Dr. Maček je vee svoj zagovor v tej točki obtožnice usmeril na to, da dokaže, de so bile njegove 'zgave napačno objavljene ter da so mu bile nekatere stvari naravnost podtaknjene. Ko ga je predsednik opozoril da bi kot odvetnik pač lahko vsako netočnost takoj demantiral in popravil, se je dr. Maček izgovoril, da tega ni mogel »torti, ker da sam ne zna francosko in aiiigleško. V svojo razbremenitev sta predlagala dr. Maček ;n njegov zagovornik dr. Kostič razne priče, ki so bile navzoče pri obtoženčevih razgovorih z inozemskimi novinarji in ki naj bi potrdile, da on ni dajal takih izjav. Državni tožilec se je temu predlogu uprl jn navajal izpovedi prič v preiskavi, ki potrjujejo bal nasprotno.
Sledilo je Stanje izpovedi raznih prič ▼ preiskavi, nakar je predsednik ob 13. zaključil razpravo. Jutri bodo govorili državni tožilec m zagovornik obtoženca, nakar bo razprava končana. Sodba bo objavljena v prihodnjih dneh.
Vrememka napoved
Dunajska vremenska napoved sa torek: Bolj toplo; ponekod morda oblačno.
Naši kraji in ljudje
»La Suissecc o Ljubljani
V	»La Suisse«, v Ženevi izhajajočem dnevniku, je Charles F on me t pod naslovom »Vtisi iz Jugoslavije« napisal tele prijazne vrstice o Ljubljani:
»Vlak se je pomikal ob Savi nizdol ob vodi, modri kakor turkiz, pustivši za seboj pokrajino, obdano s planinami in dalje proti jugu Bled, poletno rezidenco kraljevo na bregu kristalno čistega jezera. Tu v svoji ravnini Ljubljana, kjer vas pričakuje mala postaja province. Izvošček dobričina me vozi križem-kražem po vnanjih mestnih tilicah, ki niso tlakovane. Kmetice v sivih rutah se vračajo domov, odkoder prihajajo okoličani na malih vozičkih. Ceste so ozke, hiše imajo samo po dve nadstropji, vsi se poznajo med seboj; na pragu, kakor v pro-vincialnih mestih, kramljajo gospodinje. Razen na glavni cesti, kjer se ustavi moj izvošček. Tu je Ljubljana, kakor bi se je bila dotaknila čarobna palica, iz kmetice postala visoka dama in skoro vidiš elegantne gospode pred hotelom »Slon«, ko se ustavljajo pred izložbami z zrcalnimi stekli.
Ljubljana je g'avno mesto planinskega prebivalstva Gore se približajo mestu, vendar ne, da bi je ugrabile; prinašajo mu oni »veži in čisti zrak, ki boža obličje njegovim prebivalcem svetlih oči. Očaran in h kratil presenečen po tem kontrastu vhaja potnik z večjo pozornostjo v notranje mesto. ki mu odkrva svoje pravo lice. Ono ga preneseča, ono ga zapeljuje, da ga tem bolj privlači. Njegov vhod je preprost: nikari mu ne zaupajte! Glejte samo njegove sive hiše, njegovo škofijo na trgu starega mesta, kjer se dviguje čeden Robbov vodnjak, pojdite mimo frančiškanske cerkve, čije ba-«očna fasada ima zelo prijazne poteze, mimo uTšulinske cerkve, poglejte od blizu katedralo, premotrite končno nekaj javnih spomenikov in mramorne kipe: odkriva se vam pesira zgodovina starega mesta, ki je imelo smise' za lepoto, in ljubezen za srvo-jo .nohodo in poučilo vas bo, kako je majhen rod, preko katerega so prehajali osvajalci od da\.'nih časov, prisiljen sicer ubogati, znal junaško, naravnost trdovratno obdržati s\-oje tradicije in obliko svoje mi-*li.
Nato popisuje pisec politično razmere v Ljubljani kot obmejnem mestu ob italijanski meji ter ugotavlja, da so Slovenci vdani narodnemu edinstvu, ki jim edino zagotavlja lasten nacionalni obstanek, ter nadaljuje popis svoje poti v Zagreb.
Letno 50.000 žrtev jetike
V	nedeljo v Beogradu zborovala Jugo-sslovenska proti tuberkuozna figa. Pred zborom odličnih mož iz zdravniških in drugih krogov je predsednik dr. Jordan Staji č v obširnem poročilu opisal delovanje fige in poudaril kar najnujnejšo potrebo čim širšega pokreta zoper jetiko, najhujšo so_ cialno bolezen človeštva. V naši državi — Je poudaril dr. Stajic — boleha nad 450.000 ljudi na jetiki, a letno jih umre nad 50.009. Iz tega izhaja, da sleherni dan ugrabi je-tika v Jugoslaviji okrog 110 bolnikov. V samem Beogradu umre letno za jetiko okrog 100 ljudi. Za to ogromno število je-tlčnih imamo v naši državi vsega skupaj 20.896 bolniških postelj, a morali bi jih
Oglejte si himno na lepoto naše H domovine, velefilm	vj^
7<m*om § Durmtiorjo
V glavnih vlogah
ITA RINA Hinko Nučic
EKNST DUMCKE, ALBERT KEKSTEN, CAKL DE VOOT
FIlm, ki Je Izdelan ▼ naši državi, y okolici Sarajeva, Mostarja, v Beogradu ln Dubrovniku ter priča o naših ljudeh, njihovih šegah in običajih.
NaJnoroJBI FOXOV zvočni tednik. Predstave ob 4., % 8 in zvečer
EHtsf kino Matica
Telefon 2124
Imeti najmanj 50.000. Za zdravljenje imamo v okrevališčih okrog 1700, v zdraviliščih pa okrog 990 postelj.
Naši ljudje iščejo zdravniške pomoči na. vadno šele tedaj, ko je bolezen že močno razvita, ko se javlja odprta tuberkuloza. Taki bolniki so najopasnejši za narodno zdravje, žal jih često sploh ne morejo sprejeti v bolnišnice iz enostavnega razloga, ker »ni prostora«, nakar se vračajo v družino in družbo kot najhujši razširjeval-ci jetike. Največja umrljivost za jetiko je v Srbiji in Južni Srbiji. Fo dosedanjih doseženih uspehih v mnogih državah so pri-šM do stvarnih zaključkov, da sistematična borba proti tuberkulozi rodi odlične rezul. tate, zato strašno grešimo nasproti narodu in državi, ako ne bomo kar najenergičneje in čimprej široko in smotreno razvili po-kreta za pobijanie jetike.^
Samostojna organizacija poštnih zvaničnikov in služiteljev
Ljubljana, 34. aprila.
Nedeljski prvi kongres poštnih, telefonskih in telegrafskih zvaničnikov in služiteljev iz vse države je uspeh dolgotrajnega truda in dela za ustanovitev samostojne organizacije poštnih zvaničnikov m služiteljev. Za ustanovitev organizacije ima posebne zasluge ljubljanska podružnica s svojo iniciativo in požrtvovalnostjo. Samostojna organizacija je v prvi vrsti velikega socialnega pomena in so sedaj voditelji in odborniki poklicani, da združijo v novi oir-ganizaciji vse svoje stanovske tovariše.
Poročilo ponedeljskega »Jutra« o prvem kongresu samostojne organizacije poštnih zvaničnikov in služiteljev je potrebno naslednje izpopolnitve: Za glavno nalogo smatra nova organizacija izvedbo prevedb služiteljev in zvaničnikov točno po določilih zakona. Doslej je ostalo mnogo poštnih uslužbencev teh kategorij neprevedenih in je povzročilo to njim in njihovim rodbinam veliko gmotno škodo. Neprevedenih je tudi mnogo dnevničarjev, ki službujejo že dolga leta. Organizacija zahteva, da bi bili ti takoj prevedeni po zakonu, ker ostanejo drugače rodbine umrlih neprevedenih dnevničarjev brez vsake pokojnine. Služi-telji, ki imajo 10 efektivnih službenih let. naj bi bili prevedeni takoj v zvaničnike, zvaničniki. ki so zadostili zahtevam zakona, pa v uradniško kategorijo. Važna zahteva organizacije je tudi uvedba nedeljskega oddiha za vse zvaničnike in služite-lje, kakor je to uvedeno že od nekdaj v naši banovini. Kakor smo že včeraj omenili, zahteva organizacija tudi pravočasno oskrbo s službeno obleko in pri komisijah, ki prevzemajo to obleko pri poštnih direkcijah, naj bi sodelovali tudi zastopniki organizacije.
Z ustanovitvijo samostojne organizacije zvaničnikov in služiteljev je mesto vseh poštnih uslužbencev teh dveh kategorij samo v tej organizaciji, prejšnja osrednja organizacija poštnih uradnikov in drugih uslužbencev pa naj bo samostojna uradniška organizacija in naj se posveti interesom svojega uradniškega članstva.
Železniško delavstvo v hudih stiskah
Ljubljana, 24. aprila.
Pri državnih železnicah je zaposlenih nad 40.000 delavoev in profesionistov, ki vedno težje prenašajo posledice splošne gospodarske krize, ki so se pojavile tudi pri državnih železnicah. Za delavstvo so te posledice posebno hude zaradi tega. ker je uvedena praksa, naj se zmanjševanje dohodkov nadomešča z vsestranskim varčevanjem zaradi uravnoteženja proračuna. Po tej praksi se odobrujejo za delavstvo krediti istočasno z materialnimi izdatki. Ker ni posebej izkazan kredit za delavce in posebej za nabavo materiala, se pri mnogih ustanovah štedi pri porabi kredita za delavstvo, da bi se na ta način omogočila zadostna nabava materiala. Vse to ima za posledice redukcije delavcev, znižanje plač in daljše brezplačne dopuste. Ti brezplačni dopusti poleg nizkih plač so spravili že mnogo delavskih družin na rob propada. Ponekod pri progovni sekciji v območju zagrebške in sarajevske direkcije so delali Ie po nekaj dni mesečno in so zaslužki komaj zadostovali za odtegljaj za penzijski fond, bolniško blagajno in davke.
Železniško delavstvo čaka na rešitev mnogih zelo važnih vprašanj že polnih 15 let Prva leta po vojni so v posameznih železniških direkcijah veljali še vsi stari predpisi iz bivše Srbije, odnosno iz bivše avstro-ogrske monarhije in so merodajni faktorji z železničarskimi organ;zacijami vred sma-
trali za nujno potrebno, da se vso te različne predpise o pravicah in dolžnostih osobja uredi z enotnim predpisom za vso državo. Naposled je izšel začasni pravilnik za rokodelce in delavce s pripombo, da pomeni nekak prcvizorij in da bo pozneje, ko se ugotove vse njegove dobre in slabe strani, na podlagi teh izkušenj izdan defi-nitivni pravilnik za ureditev vseh delavskih vprašanj v železniški službi. Začasni pravilnik je uredil stanje delavstva in avtomatično napredovanje, ni pa mogel zadovoljivo urediti vprašanja prejemkov ter se je moralo pristopiti k uvajanju draginjskih in rodbinskih doklad sorazmerno 9 porastom cen življenjskih potrebščin, naposled pa k uvedbi urnih plač na podlagi tržnih cen.
Urne plače so bile uvedene leta 1923. Z njimi pa je bilo ukinjeno avtomatično napredovanje ter uvedeno plačevanje po svobodni medsebojni pogodbi. Delavci so do leta 1927. obdržali sicer približno enake osnovne prejemke, izgubljali na so na tako-zvanih postranskih prejemkih. Tako je odpadla pravica do delovne obleke, ukinilo se je plačevanje prejemkov za državne praznike in začelo se je z redukcijami premij v kurilnicah in delavnicah. Prva splošna redukcija osnovnih prejemkov je bila izvršena 1. aprila 1927. Tej redukciji je zapadlo povprečno 10, pri boljše plačanih kategorijah pa tudi do 15 odstotkov plač. Istočasno so se začeli uvajati tudi brezplačni dopusti, in sicer najprej v območju progovnih sekcij v zagrebški, sarajevski in subotiški, polagoma pa tudi po vseh ostalih direkcijah. Pravilnik, ki je v veljavi od 1. julija 1930., je uvedel poleg podaljšanja službene dobe za dosego polne penzije velike naknadne prispevke za starostno zavarovanje, kar pomeni novo znatno znižanje zaslužkov. Z vsem tem in z brezplačnimi dopusti so se tekom petih let znižali prejemki pragovnega osobja za 50, delavskega osobja za 38, ostalega osobja pa za povprečno 35 odstotkov. Od zaslužka, ki ga prejemajo dandanes stari delavci, redniki večjih družin, odpade po vseh odtegljajih na rodbinskega člana mesečno komaj kakih 100 Din in je zaradi tega obstoj mnogih delavskih družin v veliki nevarnosti.
Kakor je vlada z iziednim zakonom priskočila na pomoč kmetom, tako naj bi po pričakovanju delavstva z enako energičnimi ukrepi nastopila tudi v delavsko zaščito. Nuine rešitve je pri železniškem delavstvu potrebno tudi vprašanje starostnega bolniškega, nezgodnega in brezposelnega zavarovanja.
Proslava lOletnice novomeške Glasbene Matice
Novo mesto, 24. aprila.
Proslava lOletnice naše agilne podružnice Glasbene Matice v Sokolskem domu je doživela izredno lep uspeh. Dvorana Sokol-skega doma je bila nabito polna. Prireditev je otvoril ženski zbor z Griegovo balado »Pred samostanskimi vrati« s spremljeva-njem orkestra. Navdušeno pozdravljena je stopila na dirigentovo mesto gdč. Zora Ropasova. Občinstvo je z upravičenim navdušenjem ploskalo odličnemu zboru m obema solistkama, altistki ge. Golob-Ber-notovi in sopranistki učiteljici ge. Vrisk-Zurčevi.
Nadaljnja točka je bila opera »V vodnjaku«. Takoj v začetku nas je očarala s svojim lepim altom in izvrstno igro ga. Golob-Bernotova. Izredno je ugajala gdč. Marjan-ca Kastelčeva, gojenka gdč. Ropasove. Strme smo poslušali to novinko, ki je ob svojem prvem nastopu pokazala toliko iz-šolanost 9voiega glasu. Drugo presenečenje nam je napravil mladi basist g. Dušan Uderman. Prav tako je uspel tenorist g. Jožko Šegedin, ki ga pozna naše občinstvo še iz prejšnjih let. Novo mesto se torej lahko ponaša z res odličnimi pevci, ki se jim obeta še lepa bodočnost.
Ga. Golob-Bernotova je dobila v znak priznanja dva krasna šopka nageljnov. Enako ostali trije umetniki. Zbora, moški in ženski, sta dovršeno odpela svoje partije. Poznala se je šola dirigentke gdč. Ro-
Ljjudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da se »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri kilah trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
mmmmmmmmmmmm
pasove, ki ji je prišla na um srečna misel, uprizoriti nekaj, v čemer bi se pokazali predvsem domači začetniki, da bi se tako spet dvignilo zanimanje v našem občinstvu za slične prireditve. Velik je bil njen trud, a ni bil zaman. Gdč. Ropasovi je ljubka deklica izročila krasen šopek, kar je sprejelo občinstvo z navdušenim ploskanjem. Vso pohvalo zasluži tudi g. Jože Pavčič, naš priznani režiser. Sokolski orkester je to pot znova pokazal, da je kos tudi težavnim nalogam. Našim glasbenikom čestitamo in jim samo rečemo, naj vztrajajo na tej poti.
Pred pomladno sezono v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 24. aprila.
Stopili smo na prag sezone. Le še nekaj dni nas loči do 1. maja, do otvoritve sezone, ko pridejo v zdravilišče prvi gostje, ry maj čakujoči prvih okrepčevalnih ^ožir-kov zdravilne vode ob Stvriji, Donatu ali Templu. Letos bodo še posebno iznenade-ni, ko zagledajo med drugim čisto prenovljen zdraviliški park m novo fasado kopališča Stvrije. Med pošto in »Solncem« se je zdaj tako rekoč odprl nov svet, solnčon in razgleden, da seže pogled malo dalje, kakor je segal doslej. Tudi v plavalno kopališče je posijalo solnce, še bolj pa na solnčno kopališče, kjer se je odprl velik solnčni prostor, da bosta uživala mladina in starina, moška in ženska, zrak m solnce na skupnem prostoru. Za posamezne samotarje pa je tudi preskrbljeno, da se bodo lahko ravnali po svoje. Kopališče Stvria II in Hidroterapija sta bili deležni letos obil nega prenovljen ja, česar že desetletja nista doživeli. Iz Boča žubori kristalna voda tam gori nad Gabernikcm. zajeta v novi vodovod, s katerim je ojačeno vodovodno omrežje. S tem je izpolnjena že dolgoletna želja odločilnih činiteljev zdravilišča, domačinov in gostov.
Čeprav so novi sekundni litri stali milijonske zneske, je vendar Rogaška Slatina premagala tudi te težkoče kljub hudi gospodarski stiski, tako da prihaja zdaj prenovljena in pomlajena v novo sezono, ki naj poplača ves trud nori zdraviliški upravi, ki se je vrgla z vso vnemo na ureditev in modernizacijo zdravilišča in je že v prvem letu pokazala toliko uspehov.
razvoj Jadranske straže v ptujskem srezu
Ptuj, 24. aprila.
V soboto je imela tukajšnja podružnica Jadranske straže pod predsedstvom sreskega načelnika g. dr. Bratine v spodnji dvorani Narodnega doma IX. redni ob^ni zbor. Iz poročila, ki ga je podal predsednik, je razvidno, da se ta domoljubna organizacija, ki se je ustanovila tu ob severni meji pred desetimi leti, prav lepo razvija. Podružnica je v zadnjem času izvedla živahno propagando za ustanavljanje podmladka JS na šolah. Razen poverjenišfev, ki obstojajo pri Sv. Vidu pri Ptuju, v Ormožu in na Bregu pri Ptuju, je bil še na 36 osnovnih šolah v srezu ustanovljen podmladek, tako da je danes vpisanih v društvo 10.591 mladih stražarjev. G. predsednik je omenil, da se je treba prav zdaj bolj kakor kdaj prej organizirati v tem društvu.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Christof, je razvidno, da šteje organizacija v Ptuju 229 rednih in 9 polpomih članov. Društvo je lani med drugim priredilo v dneh 22. in 23. maja veliko propagandno predavanje pri Sv. Vidu, ki y* bilo zelo dobro obiskano od mladine in ostalega ljudstva. Predvajal se je tedaj tudi film o morju.
Blagajnik g. dr. V i s e n j a k je podal blagajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je imel odbor v preteklem l"'-a 11.496 Din denarnega prometa. Ob koncu lanskega leta je znašal saldo po vseh odbitkih 5639 Din.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. dr. Bratina, v odbor: podpolkovnik g. Šarac, ga. Fermevčeva, g. Šestan, šolski nadzornik v pokoju g. Preitner, profesor g. Djermarovič. g dr Visenjak, g. Christof. profesor Veselko in mesni načelnik g. Jer-i še, v nadzorstvo pa gg.: dr. Senčar, dr.
Komljanec in inž. Urbančič. Izvoljeni odbor nam je porok, da bo ta obmejna organizacija Jadranske straže v polnem obsegu vršila svojo domoljubno dolžnost.
Tragična smrt mladega šoferja
Maribor, 24. aprila.
V pretekli noči se je okrog 23. ure pripetila na cesti blizu Sv. Trojice v Slovenskih goricah smrtna nesreča, ki si je izbrala za žrtev 301etnega šoferja Antona Fischer-ja. zaposlenega pri avtobusnem podjetniku Linningerju v Mariboru. V pGznem nedeljskem večeru se je šofer vračal na motornem kolesu iz Maribora v Radgono, kjer je stanoval s svojo družino. Spotoma se je ustavil tudi pri Sv. Lenartu, odkoder jo zdirjal na motorju ob tričetrt na 23. aro. Ko je šofer Fischer pri vozil do odcepa ceste k Sv. Benediktu, je zavozil v kažipot, ki so ga neznani zlikovci izruvali iz zemljd in položili na cesto. To oviro je Fischer opazil šele v zadnjem trenutku in zavozil z usodno brzino vanj, se prevrnil ter obležal mrtev in so ga v ponedeljek zgedaj zjutraj našli ljudje, ki so šli mimo
Truplo so spravili v mrtvašnico na pokopališču pri Sv Trojici Smrtno ponesrečeni šofer je zapustil ženo in nepreskrbljenega otroka, s katerima sočustvujejo vsi, ki so poznali nesrečneža. V službi je bil zelo vesten in marljiv ter je že dolga leta opravljal naporno m odgovorno službo šoferja na progi Maribor-GoTnja Radgona. Na kraj smrtnt nesreče se je podala včeraj komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Truplo bodo najbrže prepeljali v Gorn,« Radgono m ga tam pokopali.
Lep
Zastrupljenje štirih otrok
Beograd. 24. eprilsu
Kmetica Jelena Milo-avljevičeva 'i vasi Jablaiucev je preteklo sobto gnala na trg rej eno svinjo. Ni je mogla prodati m v vročem dnevu se je z njo vrača«a domov. Tik pred domačo hišo je svinja omag»a in enknila. Jelena je pok! cala na pomoS brata Modraga. ki je svinjo preklal m spravi 1 mejo. Takoj nato je Jele.M pripravila zase in za otroke večerjo. Ko -o so najedli, je Jelena stopila po vodo. Pri studencu pa so jo napadli strahovit* žMod^ni krči. Kcmaj se je privlekla do doma, kjer se j' je nudil strašni prizor. Na postelji je ječa'o pet njenih otrok. Ker so prosili vode, se je Jelena z nadčloveškim naporom prevlek k do postelje, kjer pa je zgrudila onesveščena.
Ovčarski pes, narjzvestejs čuvaj	vi-
deč gospodinjo obnemoglo, otroke pa vzdihajoče, je s?m odprl vrata in rače.1 gospodinjo za krlo vleči na hodnik. Njegovo zavijanje in cviljenje je privabilo sosede, ki «o nemudoma poslali po zdravnika. Temu se je posrečilo rešiti živlunje Jeleni' in er.e.mu otroku, izdihnili na pa dve hčerkici, stari 10 n 7 let, ter dva ;lutka stara 13 in 12 let. Jelena, ki je zdaj že popolnoma rzven nevarnosti. neprestano tugfuije, ker je njen mož odsoten in še na ve, kakšno bridko presenečenje ga čaka
Zvočni kino IDEAL
Danes ob 4., 7. in 9. zvečer
SVETI PLAMEN
Globoko pretresljivo filmsko delo po istoimenski drami. V glavni
vlogi
Gustav FrSMkh
Dita Parlo — Anton Pointner
Kot dopolnilo lep kulturni film »TAKI KOT MI«
M ultiiriii pregled
K vprašanju: Rihard Wagner in današnja doha
Ljubljanska opera je e prvo uprizoritvijo Wagnerjevega »Parsifalac vsekakor dovršila veliko umetniško delo. Iz tega razloga in prav posebno zato, ker letos ves svet slavi tega največjega komponista vseh časov. naj očrtam nekoliko za Wagnerja pomembnih dejstev.
Zmaga Wagnerjevega oelo*nega umetniškega dela pomeni najznačilnejši preobrat v zgodovini opere in muzike sploh. Wagner, čigar življenje je bilo nepretrgan boj za zmago njegove ideje, je z odločno energijo premagal vse ovire in zapreke, ki mu jih je stavilo bodisi nerazumevanje in n-naklonjenost, bodisi odkrito nasprotje. Njegov triumf ie kronala ustanovitev gledališča v Ba7reuthu: pred njegovim genijem se je poklonil ves svet. Muzikalna drama ie zaključila kratko nadvlado »ve ike opere« in tako priborila hegemonijo mladi nemški dramatični glasbi. Ta prevrat -e v glasbeni zgodovini brez primere. Z njun ee pričenja v glasbenem stvar janju nova doba; vse etoji poslej v znamenju Wagner-ja, bodisi odvisno od njega, bodisi v opoziciji. Odnos do velikega mojstra je ostro začrtal že v naprej smer vsakega srtvarja-jočega. muzika.
Wagner je med vsemi najbolje združil, dokončal in uresničil stoletne sanje in poizkuse. Zbral je vse smeri umetniškega kulturnega in duhovnega življenja, preteklega in takratnega življenja, jih v svoji vedno mladi, ognjeviti duši prekvasil s svojo edinstveno močno osebnostjo in jih prelil naposled v svoje umotvore. Posebno pa se odlikuje Wagner pred svojimi predniki v tem. da je, oprt na svojo globoko izobrazbo. ume] izbrano snov s svojo lastno pesniško potenco sam prikrojiti za svoje drame.^ Tako torej ni nikdar zašel v ono nesrečno zadrego z libreti, ki so se ž njo ostali mojstri stalno borili. Ne da bi podlegel simboliki, je črpal iz globoke vsebine narodnih pripovedk in je ustvaril iz tega splošno človeškega jedra probleme, ki bodo obdržali svoj pomen za vse čase. Glasbo je podredil drami in povzdignil staro zapuščeno opero v tragedijo.
Kakor se je nekoč opera razvila na podlagi grške tragedije, je tudi Wagner v svojih umotvorih stremel za tem, da bi obnovil antične jumetnostne pojme in tako ustvaril novo kulturno delo. Taka umetnost pa 1« bila že v naprej obsojena na smrt. saj se je močno spremenilo stališče, ki ga zavzema umetnost v sodobnem življenju v nasprotju s klasičnim starim vekom. Takrat je bila umetnost izraz narodove volje,
pri Wagnerju oa je izraz njegovega lastnega pojmovanja: prej je bila last celotnega naroda, zdaj j>a je last ozkega kroga izobraženih in nadarjenih ljudi.
Wagnerjeva dela so bila za Časa velikega mojstra kruto zapostavljena, priborila pa so si kasneje popolno zmago in stoje danes na blestečem mestu med ostalimi odrskimi deli na repertoarju vseh gledališč. Wagner je postal tako rekoč »moda«, gledališkim upravam pa magnet za denarne dohodke.
Zdi se, kakor da je bil danes tudi v tem pogledu dosežen všek in v snobističnih krogih je že kar »bon-ton«, če se kdo posmehuje nekdanjemu lastnemu navdušenju za Wagnerjevo umetnost. Seveda se to niti malo ne tiče mojstrove umetniške osebnosti. In tako je v mnogočem še danes prav tako nerazumljiv, kakor je bil nerazumljiv za svojega življenja. Lisztov izrek: >Mun-dus vjlt šundus< bo pač veljal za večne čase. Popularnost ali nepopularnost pa za presojo umetnine 6eveda nikdar ni odločilna.	Josip Stotter.
Roman o Počharpatshi Rusiji
Praga, v aprilu.
Lanska sitrašilna senzacija češkega in inozemskega tiska o gladu v Po.ikarpatski Rusiji, katere politično-tendenčni nadih je bil kar preočiten, se ni mogla dolgo držati. Vzbudila pa je v češki kulturni javnosti mnogo globlje zanimanje za najvzhod-nejši in najtemnejši del republike, za materialni in duševni svet podkarpatskih
gorcev. Doslej smo oddaljeno Podkarpat-sko Rusijo poznali samo po površnih turističnih vtiskih. Naš odnos do te pokrajine se v zadnjem času zrcali tudi v sodobni češki pripovedni umetnosti: Podkarpat-ski motivi si zmagovito krčijo pot. Ne gre pa samo za slikovite gorske kulise kakšnemu poljubnemu in le slučajnemu dejanju, marveč si že nekateri resni češki romanopisci prizadevajo, da bi se poglobili v tipične življenjske usode ljudi in krajev daleč od kulturnih središč.
Na tem mestu se ne oziramo na roman Jana Vrbe (>Duše na horach<), v katerem podkarpatsko okolje s poezijo planin in gozdov pač nudi samo vnanji okvir zgodbi, ki ni posneta iz ozračja domačinov. Prav tako ne na knjigo potopisnih do?mov, opazovanj in beležk St. K. N e u-manna (>Encižny<), kjer takisto najdemo precejšnjo porevjo liričnih slavospevov na prirodo obenem s komun ističnoa gita-cijskimi invektivami proti vladajočemu režimu. V ospredje stopata samo dva romana. Avtorja obeh imaita svoje mesto in ime v razvoju sodobne češke proze. Izmed teh dveh se jc prvi pojavil roman Karla Čap-k a >Hor>dubal« z uvaževanja vredno psihološko studijo tipičnega podkanpatsko-ruskega človeka, ki se vrača v rojstni kraj po dolgi dobi ameriškega izseljenstva. Komaj so o tem kompozicijsko neenotnem delu utihnili zadnji kritiški glasovi, ki so bili v primeri s prejšnjo čapkovo tvorbo dokaj hladni, že se je pojavil Ivan 01-b rac h t z romanom »Nikola šuhaj, lou-pežnik«. Zdi se, da si bo oni topli ton, ki
ga kritika ni mogla najti ob čapkovi knjigi, tem obilneje privoščila pri Olbrachtu.
>Nikola šuhaj", loupežnik< ni samo mnogo romantičneijše, čuvs4:venejše in slikovi-tejše delo od Čapkovega, marveč je bo!<j pesniško tudi po vsej koncepciji in izrazu. Prav za pra/v gre v tem primeru za veliko pesem v prozi. Dejanje novega Olbrachto-vega romana je kaj priprosto, če ne vprav revno. Pripoveduje o resnični, dasi že nekoliko legendarni postavi tolovaja, v čigar potezah je avtor opazil tipične lastnosti ljudske duše teh gorcev: elementaren čut za prostoist in svobodo, nagon za bran, mržnjo do gospode. (Lik slovaškega Ja noši k a je istega kova). V dobi popre vratni h zmed v Podkarpatski Rusiji je živel oboroženi Nikola šuhaj, dezerter še iz vojne, v nedostopnih gorah in pragozdovih blizu vasi Koločave Zaman ga je zasledova'a cela orožniška četa. Bi! je v tajnem sporazumu z domačini, ki so ga ščitili. Vedel se je kakor pravi narodni vitez: napadal in plenil je bogate, delil plen revežem ia se vprav čudežno izmikaj vsem zankam in preganjalcem. O njem je šel glas. da se ea izogne vsak puškin strel Ta junak, pravi sin gora in gozdov. Je naposled poginil pod zahrbtno sekiro lastnih tovarišev. Torta zdaj se je začela njegova posmrtna slava, šuhajev lik je postal kar skrivnosten, njegova dejanja so se spremenila v predmet narodnih pesmi, vsa njegova usoda Je postala pravljica, značilna pravljica teh krajev, legenda o boju za svobodo.
To je baladična podlaga Obrachtovega romama. Dejanje samo je za roman žaro
© we®
Sveti Jurij
Vsi smo vedeli, da pride — aR nihče
#a m bil pričakoval z veselim upanjem, z nasmehom. Saj je april tako lepo ponor-čeval celo iz samega sebe, dal beli nedelji »nega namesto cvetja, kmetu skrbi, meščanom jezo. Mrzle sape in sivo nebo je dalo m as tu in deželi tisto sivo jesensko žalost, ko se človek stisne v kak kot jn se potopi v spomine na potekli sončni čas.
Vendar, ta ubogi, prav danes tako bedni meščan, se s takimi spomini le ni mogei potolažiti Misel, da se sv. Jurij, vitez odrešen ik, letos upira, ga je spravljala v obup. Pa ta je bil spričo kmetovih skrbi kar majhen in smešen. Zakaj sneg ni bil le na planinah. ne le po hribih, pokrival je dolino in ravan, grozil je uničiti vso setev.
Potem pa je zasijalo sonce. Včeraj. Sv. Junj :e premagal aprilskega zmaja, da je ponekod p>zabil celo na slano. Jutro je bilo kakor pozlačeno, vse ode.o v pomladno razkošje, ki je rodilo čudovit, zmagoslavja poln dan. Travnik in gozd sta zelenela, tekmujoča med seboj, kdo da lepše barve, bolj omamen vonj. Oba »ta bila enako dobra, sveža in voljna, vse osrečujoča. Vrt pa se je tiho smeial vase. Od srebrno se lesketa-jočega cvetja marelic, breskev m češenj je bil ve« svatovsko razpoložen Smejal se je vrtnar in smejal «t je tudi kmet, ki je hodil med brazdami in ugibal, koliko mti vrže *a zmfl»a sv. Jurija.
O, da, da! Kol:ko vrže njenro m nam Tssm' ln na tihem je računal, se zdaj pa zdaj ustavil, se sklonil k zemlji, da ga je njen sveži vonj za trenutek omamil —- slovenskega kmeta. Malo je bilo slane, je opazil hi obraz se mu je zmrači'. Zeleni Jurij Je ni bil pri polni moči..
Pa svojih sil morda še ne mor« dali! Morda iih še hrani za poznejši £a3 — tej naši trpeči slovenski zemlji, ki nima zlata, da bi ga za< rg'a, ki ima le svoj uporni rod, svojo vero v bodočnost, da pride Jurij in ji da sijaj pomladi v vncu njenih meja ra v smehu nicneffa človeka.
Zazdai pa smo veseli sonca, vedeli cvetja in da se je kmetov in meščanov obraz zjasnil. Z::kaj, čeprav sveti Jurij ni dal vseh svojih moči, nam je dal vero v naše delo, v prihajajoče dni.
In z mislijo, da našemu človeku nikoli ne mo-e hiti tako hudo. da bi hujšega ne mogel pretrpeti v tej zmagovit osti, ki je tako 'naSa domača, pojdemo poletju naproti, naši veliki, od blagostanja kipeči domovini.
♦	Krafjica na prireditvi Ruskega rdeče-ra križa. V beosrajiakrin narodnem gledali-
ftOm s*- jo v netdeft-jo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije vršila predstava v korist Ruskega rdečega križa. Pred^tarvi so prisostvovale Nj. Vel. kraljica, ruenurtska kraljica Marija in kneginja Olga.
♦	Zanimanje Rusije za slovanske naroda.
Kakor piše beograjsko >Vre.me<, bo sorjeL »ki profesor DcržaviTi, znan slavist, v kra-t-kwa .prispel v P.ra^r-o, kjer se bo mudiJ več mesecev v a vrh o znanstvenih študij na češkoslovaškem Slovanskem institut«. Der-žavin je iai zanimivo izjavo o zanimanju sovjetskih ob-lastev za slovanske narode. Stekel je. da se v Rtusiti marljivo uče vseh slovanskih ne.ziko»v. literature, zgodovine in etnogra.fi je slovanskih narodov, žeilja Racije je. da se prejšnje dobre razmere z Rusijo osvežijo m učvrstijo ter da se ustvari atmosfera za intimneijše sodeiovance v skupnem interesu. »Vremet ui?a, da bo Rusija ponovno postali a stara zaščitnica Slovanov, ko se oprosti so"'arije.«a režima.
♦	Glavna skupščina društva Rdečega križa se bo letos vršila v Ljubljani v nede-2jo 30. t. m. ob 9. v zbornici univarze kralja Aleksandra I V soboto bo seja glavnega odbora. Sktoščini bodo poleg članov glavnega odbora in dolegatov iz vseh 15 oblastnih odborov v kraljevini prisostvovali tudi zastopnik Nj. Vel. kra.lja tar drugi dosto.ian stveniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti. Skurščine se smejo udeležiti redni člani R-iečega križa iz vse diržave; za nje je -dodeljen prostor na galeriji vseučiliške zbornice. Prometno ministrstvo je tem udeležencem s/krapščine priznalo ugodnost vož. n;e za polovično cr-no s tem, da vzamejo na odhoitni postaji celo vozovnico, ki ve->ja tudi za povratek s potrdilom predseg-etva skupščine. Uprava Narodnega gledališča je priznala udeležencem 50% popust za
m nesu

Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega,'kier bi od Zavarovalnice »Triglav« izplačana zavarovana vsota no Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vso^a. Naročite »Jutro«.
zagotovite svoicern "A^iorn.
preveč neznatno. Toda Obrachtovo pravo pesniško ustvarjanje se začenja tam, kjer avtor podaja podkarpatski svet v vsej celotnosti: s prirodo in ljudmi. S krasnim pristnim in plastičnim izrazom, ki sicer Olbrachta že dolgo uvršča med resnične jezikovne umetnike med sodobnimi češkimi romanopisci, brez umstvenega popisovanja i ii cenenega iskanja nastrojev, opisuje tu notranji ritem pokrajine. Kako v nizkih dolinicah, na straneh, kjer so gozdovi odstopili malce prostora travnikom, žive tjudje v kolibah. Kako možje vonjajo po vetru in ž.-nske po dimu izb. >So pastirji in drvarji, ker še vedno niso dospeli do poljedelske stopnje; v teh krajih doslej še ni lil iznajden plug. Potomci pastirjev, ki so pribežali v nedostopne gore pred navalom tartarslcih kanov na ukrajinsko ravan ... pravnuki upornikov proti oderuštvu romunskih bojarjev, turških paš in madžarskih magnatov; očetje, bratje in sinova onih, ki so bili ubiti v klavnicah avstrijskih cesarjev, in orni, ki jih zdaj zatirajo židovski oderuhi in nova češka gospoda. Jn vsi so v jedru duše razbojniki. Zakaj to je edin način obrambe, ki ga poznajo.«
Olbnacht pa ima prt tem enako silen čut za vse minljivo in večno v tej pokrajini. Za bedo v podkarpatskih vaseh in za čudovito lepoto plamin visoko na vrhovih, kjer r tišini m v solncn cveto planinske rože »n kjer še redno živi stari bog zemlje, pradavnj paganski bog, gospodar gozdov fc čred.
Or. Josef K nap.
poset operne predstave >Koštana< v soboto ob 20., če se izkažejo z zadevno legitimacijo. V nedeljo med 11. in 12. nro se bo vršila na Kongresnem trgu velika manifestacija za idejo Rdečega križa s sodelovanjem gasilstva, samarjanov in samarjank, skavtov in Podmladka Rdečega križa z vseh ljubljanskih šol. Tako bo ta dan za Ljubljano pravi pravcati praznik Rdečega križa.
♦	Oblastni odbor Jadranske »trai« t
Ljubljani, izvolim na zadnji akupčini v Novem mestu, ee je konstituiral sledeče: predsednik g. dr. Pirkmajer Otmar, {»močnik bana; podpredsednika g. brigadni general Popovič Dragomir, komandant mesta in g. Stupica Fran, veletrgovec; tajnika g. dr. Jeglič Zeljko, svetnik, in g. Marjanovih Humbert, tajnik Učiteljske šole; ekonom g. Brilli Janko, tehnični uradnik; blagajnika g dr. Slokar Ivan, generalni direktor Z. G. B. in g. dr. Prjevet Karlo, direktor trgovske akademije. Upravni odbor šteje skupno 34 članov, nadzorni pa sedem članov, V svrho lspešnčjšega dela je odbor razdeljen na več sekcij, v katere je pritegniti tudi nekaj oseb izven odbora. Sekciji podmladka Jadranske straže načeluje g. Mazi Josip, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave. Člani 6ekcije so gg. dr. Orel Ivan, direktor v p., gimn. direktor e. Lokar, predsednik ljubljanske sekcije JUU Dimnik Ivan in podpredsednica ga. Engelmanova, tajnik Učit. šole Marjanovič in referent prosv. oddelka Josip Ribičič. Gospodarski odsek bo vodil g. dr. Černe Ivan, lastnik gospodarske pisarne, člani gg. dr. Plees Ivan, tajnik ZTOI in Brilli. Propagandni odsek: Načelnik g. Gradnik Alojz, podpredsednik višjega dež. sodišča, člani gg. dr. Bohm Ljudevit, univ. profec=or in dr. C^rmelj Lavo, profesor. prireditveni odsek je v izkušenih rokah g. Stupice, pomagala mu bosta polkovnik g. Tariaglia Kvintilijan, komandant žandar-merije, in g. Zmidaršič Josip, sreski načelnik. Ekeekutivo tvori ožji odbor z načelniki sekcij. Naj bi bilo delo sekc;j in vsega odbora plodonosno do najvišjih mer v delu za naš Jadran! Cuvajmo naše morje!
+ Naročnikom Levstikovega zbornika. Slavistični klub Društva slušateljev filozofske fakultete na lju-b.1 jamski univerzi prosi cenjene naročnike in predpflačnike Levstikovega zbornika, da oproste, ker Levstikov zbornik ni izšel ob času, ki je bil prvotno določen. Tehnične c/vi-re so vzroik zamudi. Delo je zda.j v teku in ko bo zbornik do t iskan, bo razposlan vsem. ki so se nanj naročiui. Nove predplačnike pa še sprejema do naoaljneiga Slavistični klub Društva slušateljev filozofske fakultete na univerzi v Ljubljani.
♦	Delavski dom v Subotici. V Subotici je že delj časa projektirana gradba Delavskega doma. Mestna občina je brezplačno dala na razpolago primerno stavbišče. Centrala delavske zbornice v Beogradu pa je za graebo votirala prispevek 1 milijon dinarjev. Graditi prično že letošnjo pomlad.
+ Odbor Sokola La Paternal v Buenos
Airesu se zahvaljuje nadzorniku Strašnemu, Slovenski Matici, uredništvu in u.p.rav-ništvu >Jutra«, Mladinski Matici in vlad. svet. g. dr. Andrejki za poslane knjige Istotaso se zahvaljuje Glasbeni Matici za poslane pesmarice in note im Jugosloven-skemu Llovdu za brezplačen prevoz v Buenos Aires. Sokol La Paternal se še nadalje priporoča cenjenim darovalcem v domovini za naklonjenost, da podpira edino sovensko narodno organizacijo v Buenos Airesu.
♦	Tragična smrt ameriškega Slovenca.
Huda gospodarska kriza, ki je tudi v Ameriki zahtevala že mnogo človeških žrtev, je nedavno iztrgala znani slovenski družini v Milvaukeejiu sikrbnega očeta in moža Franca Šviglja. Tri leta je bil brez dela, vztrajno je hodM dan za dnevom od tovarne do tovarne, da bi našel delo in zaslužek, slednjič je obupal. Nedavno je najmlajši sin naše.l očeta v kleti obešenega. Poklical je pomoč, a bilo je prepozno. Pokocni Švi-gelj je bil star 49 let, doma iz Bučke na Dolenjskem. V Ameriki je bil 25 let. Njegova žena Ana je bila za časa tragedije na obisku pri bolni nečakinji. Poleg vdove zapušča pokojnik dva sina in dve hčenki.
♦	Smrt najstarejše Logačanke, V nedeljo so pokopali v Dolenjem Logatcu občinsko siroto Marijo Možina p. d. Kralovo Mico z Brada v 98. letu starosti. Bila je najstarejša Logatčaiika. Rodila se je 31. oktobra IS35. Njena življenjska pot ni bila posuta z rožicami. Kot nezakonskemu otroku ji je bila že ob rojstvu usojena služba in je delala vse življenje, dokler je mogla. Pokojni njen bratranec ji je oskrbel na stara leta miren kotiček. V zadnjih letih je oslepela. Umrla je kot dekle. N. v m. p.!
♦ Nov način prodaje legitimacij za obisk XIII. ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija Te dni je dala uprava Ljub. Ijanskega velesejma v prodajo legitimacije za obis;k spomladanskega velesejma. Cena legitimacij, ki upravičujejo na polovično železniško vožnjo je Din 30. Vendar
Skladatelj dr. Miloie Milojevid o koncertu Ljubljanskega komornega kvarteta. V »Politiki« je izšla daljša kritika o beograjskem koncertu Ljubljanskega komornega kvarteta. Pisec krit ke. znani skladatelj in glasbeni teoretik dr. Miloje Milojevič. poudarja takoj v začetku, da je bil ta koncert eden »najpomembnejših glasbenih večerov, kar so jih priredili v Beogradu domači umetniki. Zares smo dolžni posebno hvaležnost jpravi Kolarčevega ljudskega vseučilišča. ki je organizirala ta glasbeni večer...« Dalje pse: Šola. konservatorij v Ljubljani, ki je vzgojila te mlade umetnike in ki tudi danes skrbi za njih razvoj, izpopolnjujoč jih v komornem razredu prof. Slajša, delno pa tudi v svojih instrumentalnih razredih, je pokazala, da je na višini umetniških in pedagoških nalog. »Ljubljanski komorni kvartet« je homogena komorna glasbena organizacija .. .< Nato kritik razglablja kvartetov program in njegovo izvajanje ter sodi: »Ljubljanski komorni kvartet je mlad ansambl, ki razodeva celo vrsto pozitivnih kvalitet ter je poklican, da poleg agilnega starejšega tovarša »Zagrebškega kvarteta« prevzame pomembno vlogo v naši glasbeni Kultari. Želeli bi, da bi nas obiskal tudi prihodnje leto, in sicer e programom naših slovenskih modernistov. Nato kritik omenja nastop Pfaiferja in Galatie ki sta odigrala njegovo »h moli Sonato za violino in klavir« ter izraža svoje zadovoljstvo z izvajanjem. Pred koncertom je imel prof. Slavko Osterc uvodno besedo o ljubljanskem konservato-riju in • koncertnem programa.
_pil nafcmm Jegft±mac!> ae bo ptetel
Din 30, ampak samo Din 3. Razliko Din 27 bo vsak posetnik doplačal pri sejemski blagajni, ko bo prišel na vel esejem. Ob tej priliki se mu bo žigosala legitjjnaoija, nakar mu bo vozni listek veljal za brezplačen povratek. Legitimacije so na razoolago pri vseh večjih denarnih zavodih, bfletarnah Putrnka, župnih in občinskih uradih, strokovnih organizacijah in pri osebnih blagajnah večjih železniških postaj dravske banovine .Kdor hoče posati legitimacijo za obisk velesejma svojcem v inozemstvo, kjer veljajo na podlagi legitimacije tudi izdatne železniške olajšave, naj si Jo oskrbi samo pri uradu velesejma v Ljubljani, ker »o take legitimacije opremljene še s posebnimi kuponi za inozemstvo.
♦	Kaj bo s kamniikton *K«rtv*«wm<f CMede na članek pod tean naslovom t ne deljeketm »Jutru« nas prosi predstojnik usmiljenih bratov v Kamdiji pri Novem mestu, da oibjavimo naslednje: »Ni resnično, da bi bil koarvent usmiljenih bratov v Kandiji dobil zdravilišče v Kamniku pod kakimi pogodi, temveč je res, da Je Karal Pol>!a& podaril konventu »drnvilišče popolnoma breEjpdačno.
♦	Tujski promet v [»almaciji. Po Testeh iz Splita je srednji Jadran ob velikonočnih praznikih posetilo več tisoč gostov iz notranjosti naše države. Naijveč tujcev je prispelo v Split, Dubrovnik ter na »var. Vsi hoteli so bili zasedeni. Francodki izletniki so zlasti kupovali naše narodne noše. Split in Dubrovnik sta nudila r teh dneh sliko kozanonolrtičnih mest.
♦	Na oslu okoli sveta. Y Tristo ^ w neAe-prijezdil Nemec Edvard Mayer, star 34
let. Mayer ipotuije okoli sveta in pravi, da je doe.!«ij prepotoval 29 držav.
♦	Boga* ribji lov. Ia Splita poročajo, d« je te dni motorna ladja >TunoJovac< -vJo-vlovila S1? velikih tonov, od katerih je vsak tehtaj približno 100 kg. Vrednost ujetih tunov se ceni na 50.000 Din.
♦	če šofer za volanom poljubi dekle. V Zagrebu sta predvčerajšnjim trčila skupaj dva avtomobila. Nezgodo ima na vesti pijan šofer, ki je hotel poljubiti ob njem sedeče dekle Slavico Dovškovo ter je medtem saano z eno Toko upravfltjal vodam. Pri nezgodi je bila Slavica najtežje poškodovana in so jo morali prepeljati v bolnico. Po. škockuvana pa sta seveda tudi oba avtomobila. Policija je .pijamega šoferja aretirala.
♦	Huda nesreča v Dubrovniku. V Du-ibrorvniku je preteklo nedeljo pod obodom starih dubrovniških vrat prišlo do nenavadne nesreče. Levo krilo ogromnih mestnih vrat, delo ia 16. stoletja, se J« zrušilo, čeprav se ni vrat nihče dotatonii. Krilo, težko okoli osem metrstih stotov, Je hudo .poškodovalo tri pasante, ki so biHi prepeljani v bolnišnico. Vrata so bila postavljena leta 1532.
♦	Svoiega otroka Js raartmpll«. ®u«»-mja Anka Malmarjeva v Noirl GradiSki }e svojemu otroku vlila v usta večjo količino koncentrirane ocetne kisline. Otaok je fcmaJlu izdihnil, njegova mati pa j« hiia izročena sodišču.
♦	Najvažnejše opoasorflo za danoftnjl č*«-Če hripa tudi ne nastopa redno enako močno, zahteva vendarle vsako teto svoj« žrtve. Hladno in deževno vreme m ® nJim zvezana prehlajenja pripomorejo vedno k razširjanju te bolezni. V takem času preti nevarnost vsakemu človeku, ki kiha in ka. gjja Povzročitelji bolezni prihajajo r telo skozi usta in grlo in je treba zaradi tega skrbeti za uspešno desinfekcijo grla m ust. Zato so najboljše in najsigurnejše pastile Panflavin.
» Obleke in klobuke kemično fiteti, bfcr-va, plisira in lika tovarna J««. Reich.
Kako dosežete normalno težo?

PROTI SONČNIH PEG-?r.:>.'V
ORISOL CREME1
žvt
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
Redni občni zbor
Osrednjega društva Slovenskega planinskega društva v Ljubljani se bo vršil v četrtek 27. t. m. ob 20. zvečer v dvorani Delavske zbornice. Na dnevnem redu so med drugim poročila, obračun, proračun in volitve novega odbora. Planinci, udeležite se ga polnoštevilno!
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
ZAVAROVANCI, POZOR!
Informacije in strokovne nasvete daje v vseh zavarovalnih zadevah. Pregleduje in revidira že obstoječa zavarovanja in zastopa zavarovance pri vseh zavarovalnicah.
izvršuje likvidacije, posojila in odkupe.
JUGOAGENCIJA
Ljubljana, Aleksandrova 4 4785
»Grupa sarajevskih književnika«, ena najdelavnejših književnih skupin v Jugoslaviji, ki si prizadeva, da v delu svojih članov izraža posebnosti Bosne in Hercegovine in dviga evropsko kvaliteto te regionalne književnosti, slavi letos petletnico obstoja. »Grupa« pripravlja za jubilej serijo publicističnih izdanj, ki naj prispevajo k poglobitvi njenega programa in vpliva. Dalje namerava izdati svojo deseto knjigo, ki bo nekak almanah s pr spevki vseh članov. Knjiga bo posvečena spominu Petra Kočiča, »največjega pripovednika predvojnega pokol en j a in najizrazitejšega narodnega borca v času avstro-ogrskega režima.« Tu bodo zastopani med drugimi Ivo An-drič. Vera Ilijč-Škurla, Hainza Humo, Bora Jevtič in še nekoliko znanih imen. Med člani in sodelavci je tudi ga. Milica Mironova, ki je slovenskega rodu. »Grupa« pripravlja letos tudi izlet v Skoplje, kjer bo priredila literarni večer s popolnoma »sarajevskim« programom. Delo »Grupe sarajevskih književnika« priča o resnem lite-rarno-umetniškem stremljenji v Sarajevu.
Premiera nove Knlundžičev® drame »Mašina savest«. Drevi bo v beograjski drami premiera nove drame znanega dramatika Josipa Kulundžiča, »Mašina savest«. V tem komadu obravnava pisec stari problem zločina in vesti.
Sloveniea t žeških listih. V praških »Nar. Listih« je Jan K. Strakaty v zadnjem tednn zabeležil »Jutrove« članke »Za ustanovitev bibliofilskega društva v Ljubljani«, »Slavistično delo prof. dr. J. MaUa« ia »Prof. VI. Fhmmot o risvttflck.
Direktor neke tovarne, gospod L., je imel sledeče izkušnje. Kot posledica hude bolezni je znašala njegova teža samo 51 kilogramov.
Njegov zdravnik mu je predpisal Ovo maltine. Pil jo je vsak dan ter je že po nekoliko tednih tehtal 4 kg vec. Pil jo je še naprej in dosegel 69 kg, torej nor-
malno težo zdravega moškega.
To je samo eden mnogih primerov, ▼ katerih je Ovomaltine pripomogla oslabelim ljudem, da so naglo zbrali izgubljeno moč.
Ovomaltine ima izboren okus, a se jemlje za predjužnik ali med kosilom in večerjo v mleku, kavi ali v čaju.
Iz Ljubljane
a— Nad 100 članski me&ani zbor držav-
ne učiteljske iote bo priredil pod odkriljem P. R. K. ob zaključku kongresa Rdečega križa L maja ok Ž0. t veliki dvorani hotela »Uniona< samostojen koncert pod vodstvom jrrof. L Repovša. Nastopil bo mešani moški in abor ter šolski godalni orkester, 'kateTga bo vodil prof. Rado Prosenc. Prodaja »vstopnic v Matični knjigarni. Vstopnina je nizka, sedeži po 10, 6, 4 in 3 Din. Stotišča 2 Din.
ti— Slovenska opereta za Rdeči križ. Drervi ob 20.15 tuprizori Šentjakobska gledališče v korist ljubljanskega RK osvaja-jočo opereto »študentje smo«, ki sta jo napisala in uglasbila Ljubljančana Metka in Danilo Bučar. Vstopnice se za običajne cene dobe danes od 10. do 12. in od 15. do 17, pri blagajni v I. na-dEtr. Mestnega doma. Krajevni odbor RK vabi na prijetno prireditev društvene člane rn prijatelje.
u_ Za prvi maj napovedano pobiranje
odloženih zimskih potrebščin bo JtjubKjanski R«dieči križ izvršil poaneje.
u_ Smrt zna«e ljubljanske trafikantinje.
V hiralnici sv. Jožefa na Vidordanskl cesti kamor se Je pred 14 dnevi bodezna zatekla r zavetje, je včeraj dopoldne ob 10. nmrla JožeSa B i v i c o v a, stara 72 let, premnogim Ljubljančanom in Dolenjcem znana trafikantinjja iz Židovske ulice. Po rodu j« bila iz Št. Vida na Dolenjskem, r Kanoovi hiši pa Je imela trafiko nad 40 let, vedno živahna zgovorna in šaljiva Ko je bila lani hiša povsem prenovljena, se je ženica vsa srečna vselila t svoj moderno preurejeni lokaLček, toda njeno veselje je bilo le kratkotrajno. Pogreb bo Jutri, v sredo, ob lfi. izpred hiralnične mrtvašnice. Zvesti prijateljici in vseletni prodajalki listov konscrcija »Jutra< ohranimo lep spomin! _ Istotam je umrl g. Alojzij L e v a r t, državni mojster r p. Pogreb bo jutri ob pol 16. žalujočim izrekamo iskreno sožaJje!
u_ Pevski zbor Glosbene Matice. Drevi
ob 20. vaja mešanega zbora
a_ Občni zbor moške in Semke Ciril
Metodove podružnice v šiški se bo vršil v sredo, 26. t. m. ob 8. zvečer pri fitepicu r lovski sobi. Vabimo k obilni udeležbi.
Zfntraj sklenil sem pri čaju: k Slamiču grem z mojo staro na piščancevo obaro, ki slaščica Je za naju!
KJLNO »LJUBLJANSKI DVOR«
Telefon 2730
Danes ob 4^	in 9. uri zvečer
Pafh in Patachon
▼ sijajni burk).
Kolo sreče
ob najnižjih cenah 2, 4 in 6 Din.
o_ Sokolsko društvo štepanja vas vabi
članstvo naraščaj ter vse one, ki se zanimajo za treznostno vprašanje k predavanju br. dT. Marjana Ahčina o treznosti, ki ee bo vršilo v sredo in četrtek 26. t. m v Sokolskem domu. Po predavanju se bo predvajal tudi tozadevni fitai. Vstop prost. Začetek ob 20.
n_ Slana j« t včerajšnjem jasnem Jutru pobelila nekatere odtprte predete ljubljanske okolice, medtem ko zajetnim legam ni mogla do živega Škodovala je predvsem sadnemu drevju, vendar upajo kmetje, da ne bo nove slane, ki bi zamorila cvetove.
u_ Delo v LJublJanični strugi bo počivajo ves teden, ker so delaivci zaposleni pri popravljanju proge za ocfrvažanje materiala V Lipičevi ulici grade ranžirno postajo, nad viaduktom pa veliko izogibališče, kjer se bodo križali prazni in polni vlački. Prevažanje s konjsko vprego je silno zamudno, kajti konji so le s težavo prepeljavaJi po največ tri polne vagančke, medtem ko bodo zdaj rabili motorne stroje. Material bodo vozili trije motorji in ena lokomoti-
va. Vsak »troj bo iabko prevažaj do 20
vagončikov in se bo dnevno izvozilo v Vi-rantovo jamo do 800 vagončkov izkopanega materiala Dela na progi bodo ta todea končana in se bo od prihodnjega ponedeljka naprej regulacijsko delo v strugi nadaljevalo od 4. zjutraj pa do 20. zvečer Po pogo<Jbi mora biti delo gotovo do 21. oktobra, in po tem terminu pa mora gradbena družba za vsak nadaljnji dan plačati 5000 Din penela.
u_ Napad m pofirK V Lipičevi vikA Je bS izvršen v nedeljo popoldne divjaški napad na 66 letnega poiirja Karola Kla-r-<lra. V popoldanskih ah se je polirja lotil neki mlajši delavec, ki 6e je sapodil s nožem nad njega Preseka} mu je no«, de je polirja mahoma obli«la kri. Delavec je po napadu pobegnil in ga še niso mogli prijeti. Ker pa je policiji znano njegovo fene, bo bržkone kmalu srpravljon na varno. Polirja je napadel baje iz maščevanja, ker so ga nedavno odpustili pri delih v Ljubljanici.
u— vlovitf ao ga. Jože M. iz Kota r PrekmuTrfu »e je že dalj« časa za-driesvisi v Ljubljani in kmalu zašel v slabo druščino. Navrael se je raznih slabih n®vad, delati se mu ni nič več 'ljubilo. Pri svojih 19 letih Je začel beračiti in je na teh potih prišel v nedelj!« popoldne tudi za Bežigrad Obral je že nekaj hiš, sledntjič pa potrk«A na vrata neke stranke, ki se ni odzvala. Tedaj je Jože prijel za kljubo in ao se vrata odprla V stanovanju ni bilo nikogar pa je Jože brž pograbil par novih «5evljw, in rzginU na cesto. Preden pa se je znašel tam, ga Je opazila gospodinja in pričela kričati, da je okra/k-na. Za Jožetom se jo razvil divji lov in res so g", slednjič prijeli in izročili policiji. V zaporu čaka pokore in poboljšan j a.
u_ V vagon Je vfomiL ViJcrad ^utraj
aretirali neki policigsfti a^ent v Kok>l|vw-ski »lici Antona N., ki je nedavno vlomil na prostem tiru za glavnim kolodvorom r vagon in odnesel razna živila, ki jih je pozneje razprodal s pomočjo zaveznikov strankami po mestu. Tone isma na vesti Ut-več vlomov ki tatvm na deželi, zato so ea že dalje časa zasledovali orožniki na Dolenjskem; pfed prihodom t Lj-ubijaoo se je največ zadrževal <r okolici Groeupija in Trebenj.
u_ številne aretacije. T noči na pone-
defljek so varnostni organi prijeli v mesto in okolici okrog 20 sumljivih tipov, ki so se skrivali v mestu, ne da bi imeli kako zaposlitev. Med aretiranci »o bili številni že dalje časa iskani in zasledovani tatovi koles in pa priložnostni zmikavti. Več njih se je pečalo s poklicanim beračenjem, nadlegovali so ljudi na ulicah im po stanovanjih. Po zaslišanju na policiji je bila večina prijetih izročena sodišču.

Najpretresljivejši film sezone!
Življenjski roman vojnega ujetnika, ki se Je po dolgih letih vrnil iz R:isi>e, potem ko so ga oblasti proglasile za mrtvega! Obupna borba nesrečnika za priznanje svojih pravic in imena!
V LJUBLJANO PRIDE:	Hertha Thicle
Maria Bard ^	Wemer Krsuss
lov c G h fesi I
Dalje je priobčil daljšo beležko o »Poučnem slovanja« in »Domačem vedežu«, dveh leksikonskih delih »Umetniške propagande«. V »Lidovih Novinah« je napisal Raj-mund Habrina simpatično poročilo o novi izdaji Zupančičevega »Cicibana« s Pirna-tovimi ilustracijami (izdala »Umetniška propaganda«). V »Prager Presse« je izšel felj-ton Hermanna Wendla o Dobrovoljčevi izdaji Nodierjevih »ilirskih« člankov.
Kdo predstavlja v Jugoslaviji češkoslovaško umetnost? Pod tem naslovom so priobčili praški »Nar. Listy« tole značilno beležko: »V prostorih Ceškoslov. - jugoslov. lige v Beogradu razstavlja, kakor poroča »L'Echo de Belgrade«, Frieda Salvendjr, »artiste bien connue de Tchčcoslovaquie« (!). Torej Nemka, ki so jo šele leto6, povodom razstave v Rubeševi galeriji, iz trgovskih razlogov proglasili za Slovakinjo. Ko bi Frieda Salvendi razstavila kjerkoli, samo ne v oficielni ligi in ob oficielni udeležbi našega poslanika — bodi. Toda ko-koliko resnično naših umetnikov, ki res re-prezentirajo češkoslovaško jmetnost. je že kdaj razstavilo v salonih beograjske lige? Čemu tedaj takile skromni umetnosti delajo takšno reklamo?!«
T. G. Masaryk, »Otirka soci&lni«. Praška založba »Čin« je pričela izdajati v posameznih zvezkih drugo izdanje enega temeljnih 6pisov prezidenta T. G. Masaryka »Otazka socialni.« Pravkar je izšel prvi snopič, ki ga je občinstvo z veseljem pozdravilo, saj je bila ta knjiga že dolgo razprodana. »Otazka socidlnf« (Socialno vpra-*») naj ob petdesetletnici Mara**
ELITNI KINO MATICA

ti obnovi d:skusije o temeljnih problemih marksizma, ki se jih fe MasarTk že v devetdesetih letih dotikal z bistrim kritičn ra duhom, obsežnim znanjem in z iskreno ljubeznijo do delovnega ljudstva, čigar beda ga je vedno vznemirjala. V tekoči češki književni produkciji, ki sicer 6toji v očitnem zna m en i u gospodarske stiske, pomeni novo izdanje Masarykovega »Socialnega vprašanja c posebne omembe vredno novost.
Jazz se umika. Kakor poročajo iz Češkoslovaške, so ee ondotne radijske postaie sporazumele, da bodo poslej v svojih programih dajale le še prav malo prostora jazz-godbi. V Budimpešti se je velika večina poslušalcev izrekla zoper jazz, takisto so ga začeli smotrno zatirati v Nemčiji, Rusiji in na Poljskem. Tako se počasi umika tudi ta značilni izraz evropske povojne zmede.
Kultura in politika. Nedavno je znani nemški kritik in dramatski teoretik B. Die-bold izpregovoril v »Frankfurter Zeikia« o sokrivdi nemške literature na pojavu bi-tlerjevstva v Nemčiji. Nemška literatura »t« je po vojni vse preveč izogibal« vpr»*>.4«u, kaj je dobro in kaj zlo. Pisatelji sto pozitivnih m'sli * pravo sLmkjc SirsU negacijo in devali v nič vse, kar n' Jio v njihov tesni kalup. Hol£ so Širili ^^•s-i.+i*. zacijo in tako pospeševali morata i«^. Podobne pojave opažamo tudi v dresih ae želah, toda v Nemčiji je bil ujjmtMMii V vsej umetnosti eo precenjevali W zanemarili vsebino. Tako je kttMura ope-šala, in ko kultura nj mogla <*v*e*4S Bemoor, jfaa )e lahka zavladal
Bo
. W1
5°wisw DOM«*:

Tel 33-87. Danes ob 20.% url, Jutri ob 18.% in 20.% uri, v četrtek ob 20.% uri krasna drama iz rodbinskega življenja
„Moj Leopold"
V glavnih vlogah Max Adal-bert, Gustav Frohlich, Ha-rald Paulsen, Lucie Englisch Pride: »Ljubezen v snegu«.
CEJsfe. ,
ao
, a	dim
Iz Celja
•— THJe jubileji, Y soboto Je obhajala sa. Ivana Bergotera, vdova po sodnem pisarniškem ravnatelju in marljiva tabornica dobrodelnih ustanov v krogu mnogih čas tki k v poineon zdravju osemdesetletnico svojega življenja. Nedavno je obhajal osemdesetletnico tudi sodaii nad-oficija.1 v p. g. Josip Pogač ar, znan kot zaveden narodnjak tudi pred osvoboje-njem, živeč sedaj v Splitu. Sedemdesetletnico je praznoval te dni splošno prMjubJjeni davčni nad upravitelj v ,p. g. Alojz Knez t Ce! ju. Slavi jencem iskreno čestitamo k lep i rn cubiledem!
e_ Celjsko pevsko društvo Je b sodelovanjem solistov in orkestra t nedeljo popoldne ponovilo v Marijini cerkvi veličastni Haydnov oratorij >Sedem poslednjih besed Kristusovih«. Koncert je .bii dobro obiskan, iprišlo je tudi mnogo občinstva z dežele. Izvajanje oratorij a se je globoko dojinilo vsen poslušalcev.
e_ Obrtniški sestanek. Za sredo napo-. vedani članski sestanek celjske podružnice Društva jugoslovenskih obrtnikov je predan na petek 25. t. m. Ob 20. v spodnjih prostorih Narodnega doma. Na dnevnem redu je razprava o četrtem delu obrtnega zakona (prekrški in kazni) in tlruge aktai-a'pe zadeve.
e_ Maj niški bdet na Lisco bo priredilo Sob olsko društvo v Celju v nedeljo. Vožnja bo polovična in se je v to svrho treba rri.a-viti do sobote pri br. T. Grobe-Lniiku, naijkasneje .pa v nedeljo zjutraj pol ure •pred prihodom vilaka. Odhod v nedeljo oh 7.15 do Rimskih Toplic.
e— Šahovski brz-oturnir ra prvenstvo Celja bo priredil Celjs>ki šahovski klufo v sredo 26. t. m. s pričetkom ob 20. v kavarni <E7Topi>.
e— Uradni da« Zbornice za TOI bo 2. tnaja od 8. do 12. v posvetovalnici druženja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici 8.
e— Tragična srnrt otroka Pred dnevi se je polil 1 leto stari sinček služkinje Ivan Vengust i-z Celja s krapom. Dobil je hude opekline po vsean telesu. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je v nedeljo podlegel.
e— Huda avtomobilska nesreča. Na cesti pri L.;ubne>m je v nedeljo 23. L m. okrog 21. ne.ki a"vtoimobilist podrl na tla in povozili 22 .letno šoferjevo ženo Kristino Časl-ovo. Reva si je zlomila desno naAlet-nico in si mof.no poškodovala desni komolec. Pri ipadcu je dobila tndi hud pTe-tres možganov, repeljali so jo v celjsko bolnišnico.
e— Lutkovna predstava. S&arvtski lutkovni oder, ki je dosegel v soboto popoldne % uprizoritvijo veseloigre >Oašperček sr.raši< te,r> uspeh, bo umrizoril v soboto ob 15. v Zdravstvenem domu lutkovno predstavo »Gašperčak — dvorni zdravnik«.
e— Elitni kino Union. Danes ob pol 17. fci pol 21. zvočna opereta >Hrepenenje 202 < iei svočne predigre.
Is Maribora
a— Dve nezgodi. Na Spodnji Polskavi Je predvčerajšnjim sunil ,raz*kražen bik 44 letnega posestnika Josipa Dreveaška tako nevarno, <la je moral iskati pomoči v bolnišnici. Tja so pripeljali tudi 35 letnega delavca Miha Struška, ki je padel in si tiomil desno roko.
a_ Zaplenjen saharin. Včeraj iopoldne
&o mariborski detektivi skrop.no z orožniki napravili pri neki zasebnici v Mlinski ulici hišno .preiskavo in našli ob tej priliki 50 kilogramov saharina.
a_ Razbito izložbeno okno. y noči na
ponedeljek so neznani zilkovci razbili šipo na izložbenem oknu trgovca Koražije na Aleksandrovi cesti in mu povzročili precejšnjo š/kodo.
a_ Kaj vse ed izmislijo zlikovci. Vse
prizadevanje mestne policije, da bi preprečila raz»:ične vragolitfe, ki jih povzročajo zlikovci, je bilo doslej brezuspešno. Tako bo v nedeljo zvečer s ponarejenim odprli luksuzni avto trgovke T. B. iz Gosposke ulice, ki ga je imela v garaži v Frančiškanski ulici. Z a/vtom so se nato odpeljali na deželo, kjer so se dobro zabavali. Ko so se vračali pijani domov so se večkrat prekucnili z avtomobilom v obcestni jarek, kar je razvidno iz tega, da je bilo vozilo, ko ga je našel davi stražnik oa vogalu Prešernove in Maistrove ulice, precej razbito in vse blatno. Skoda je precejšnja in znaša, okrog 15.000 Din. Zlikov-cem je policija že na sledu.
a_ Nalezljive bolezni v lanskem letu.
Mariborčani so zdrav rod in zelo odiporni proti raznim nalezljivim boleznim. V^ani je bilo mestnemu fizikatu prijavljenih 23 primerov škrlatice, 102 davice, 5 tifuznih bolezni, 39 šena, 2 obolenji za otrpnenjem tilnika, 2 za tetanusom, za otroško omrtvi-co in za grižo pa po eno obolenje. Umrlo pa je lani 10 oseb in sicer za škrlatico, tifusom, tetanusom, grižo in otrpnenjem ti-L nitka po 1 oseba," za davico 3, za šenom pa 2 osebi. Popadljivi psi so lani ugriznili 51 oseb. Z mestnim infekcijskm vozom so prepeljali 55 oseb. Skupno je bilo lani razkuženih 240 stanovanjskih sob, 27 kuhinj, 9 predsob, 14 drugih prostorov, 44 šolskih sob ter 6 stranišč in greznic.
Iz Ptuja
j— Občni zbor ČJL pod predsedstvom g. dr Visenjaka se je vršil v soboto. Naša liga zlasti vzdržuje stalne stike z ligami v Ljubljani, Mariboru, Pragi in Brnu. Tajnik g. dr. Muhič je podal poročilo, iz katerega sledi, da ima naša liga 47 članov in da je število članstva nasproti letu 1931 padlo Iz blagajniškega poročila ki ga je podal ravnatelj g. Meglič, sledi, da ima liga po vseh izdatkih še 1652 Din premoženja Kritiziralo se je. da ne dobijo lige v dravski banovini od podpore, določene »d ministrstva prosvete, niti pare, ker osta-
aa akx*v m denar -pri Zrod t Beofnda.
Junija, meseca bo gostoval v Ptuju pevski
zbor iz Olomovca. ki bo napravil turnejo po Jugoslaviji.
j— Kino bo predvajal ▼ sredo m četrtek
ob 20. češki velefilm »Pred maturo«. Dodatek kulturni film ZKD.
Iz Trbovelj
t— Rezervnim oficirjem. V četrtek 27. t. m. ob 20. sestanek v mali dvorani Sokolskega doma. Na dnevnem redu »o važne zadeve
t— Zborovanje narodnega delavstva. Za
soboto popoldne je sklicala NSZ članski sestanek ki je bil zelo dobro obiskan. Strokovni tajnik Kravos je poročal o zadnjih redukcijah pri rudniku in o ukrepih, ki jih je storila NSZ. V nad eno uro trajajočem govoru je žigosal razmere, ki vladajo v revirjih TPD in naglašal potrebo, da se mora to vprašanje vendar enkrat rešiti povolj-no za trboveljskega rudarja. G. Kravos je nadalje podrobno poročal o pravilniku Bra-tovske skladnice in o proslavi 251etnice NSZ ter dal pri tem vsa potrebna navodila za udeležbo. Na sestanku je nadalje predsednik trboveljske podružnice NSZ gospod Struc poročal o konferenci DZ o priliki zadnjih redukcij in o solidarnosti rudarjev. Pozval je delavstvo, naj se vse močneje oklene NSZ, ki se redno in odkritosrčno trudi za ugodno rešitev vseh rudarskih in drugih delavskih vprašanj. Vršil se je še •razgovor o udeležbi trboveljskega delavstva na "proslavi 25ietnicc organizacije. Med tukajšnjim narodnim delavstvom vlada za proslavo veliko zanimanje.
©rt
Po porazu Španije v Parmi
AA. Pariz, 24. aprila.
Glede na včerajšnjo zmago francoske reprezentance nad Špansko, ki je zbud la vejiko presenečenje ne samo v obeh prizadetih državah, nego v vsem nogometnem svetu, je kapetan špamakege mog&va znamo; mri vratar Zamorra dal tole izjavo:
Zmagalo je boljše moštvo. Včeraj kar nsnn mogel prepoznati francoskega moštva, bilo je, kakor bi se bilo preporodi'0. Med temi :grači in omami, ki smo jih premagali v Saragossi, n' bilo nikake sliionio-sti. Francozi so v zadnjem času neverjetno napredovali. Z igro našega moštva nosmo čisto zadovoljni. Posebno slabi srno biM jaz in moja branilca. V kosteh, so nam še poškodbe, k' smo jih dotvli pri prvenstvenih tekmah v Španiji. Med Francozi sita bi-la posebno dobra levi ha'f in vratar
Španski savozni kapetan Mateos je tndi dal izjavo o tej tekmi. Rekel je: Priiznaiti .moram, da je b lo francosko moštvo mnogo boljše kakor portugalska reprezentanca, ki si)ki jo pred kratkim premagali. Med Francozi je bilo vsekako najboljše levo krilo
Na vprašanje, alj bo izvršil kaj izpre-memb v španski reprezentanci za tekmo, ki se bo v nedeljo 30. m vršila v Beogradu z jugoslovensko reprezentanco, je Mateos odgovoril: Moje moštvo bo igralo v Beogradu z Jugoslavijo v tifrtf sestavi, v kateri je igralo s Francozi, razen seveda, že bi kateri izmed igrafev zbolel. Fonna posameznih igrače-«1 je že od nekdaj nezanesljiva stvar in je treba o njej soditi zelo obzirno.
Dalje je Mateos iztjavM, da mai pri včerajšnji teilcmi rti ugajalo, da so nekateri funkcionarji francoskega nogometnega ea-veza med aamo igro dajala nasvete spojim igračem. — Naposled je Mateos povedal, da odpotujejo španski nogometni reprezentanci zdaj v Trst, kjer ostanejo nekaj dni, nato bodo pa nadaljevali vožnjo v Beograd.
Včer&jŠT.jja nogometna tekma med francosko in špansko reprezentanco je vrgla 570.000 frankov. Kakor zncnc. so zmagali Francoza 1 : 0.
Posebni vlak v Zagreb v nedeljo, 30. t. m. O priliki tekme Primorje : Concordia. Prijave proti plačilu 43 Din za vož i jo tja m nazaj tia potovalno pisarno Putn ka, Ga.jeva ulica ali 'irukasanfu ASK Primorja do 27. L m. Odhod iiz Ljubljene ob 6.30 zjutraj, postanek v Hrastniku ob 7.32. v Zidanem mostu ob 7.50. v Brežicah ob 8.42, pr hod v Zagreb ob 9.30. Povratek .'z Zagreba ob 21.30, postanek v Brežicah cb 22.19, v Zidanem mostu ob 23 22, v Hrast-o ku ob 23.40, prihod v Ljubljano ob 0.40. To na znance zlasti interesentom i Kamnika, Domžal in Vrhnike, ki naj aranžirajo dohod v Ljubljano in povratek d(.mov z avtobusi. Interesenti iz Hrastnika, iz Zasavja nn Celja naj pez jo na uro postanka viaka v Hrastniku in Zidanem mostu. Kakor doznavarno, namerava prirediti Lzilet ▼ Zagreb vrhniška meščanska godba na čelu simpatizerjev iz Vrhnike. Brez dvoma bo njen i«let v Zagreb znatno vplval ja ugodno razpoloženje k bicev, kakor tudii na število prijav. Zaradi tega takoj k Put-nikul
ASK Pri mor j« (nogometna sekcija).
Danes od 15.30 naprej srtrogo obvezen tre ninjg za igralce: Stare. Svetic, Hasil, Zem-Ijak, SoČan. Slamič, Bonceij, šlamberg;r, Jug I., Frano', Uršč. Trening za ostale igralce prve skujp:ne bo jutri.
SK Ilirija (nogometna sekcija): Danes ob 17. tren ng prve skupine Zlasti se po-z vajo Doberlet. Varčič, Lašič, Svetic, Pfed-fer, IlovaT, Luce.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). — Drevi ob 20 seja pri Beliču.
Hermes komb : VSK Triglav komb. Pravilni rezultat gornje tekme je 3 : 0 (1 : 0).
Kolesarski podsavez kr. Jugoslavije, Maribor, je izdelal ta-l-e program svoiih dirk za leto 1933: 30. aprila klubske, SSK Maraton, 21. maja klubske, SSK Maraton. Pošrela in Ed^hveis, 2. julija podsavezna, prvenstvo za Maribor, 23. julija mediklub-ska, SSK Maraton, 13. avgusta velika med-klrobska, podsaivezna v okvirju »Mariborskega tedna« na dirkališču 8. oktobra zaključne, SSK Maraton, PoštfJa in Edel-weis. Ra,zen gori navedenih'cestnih bo priredil podsavez tudi nekoliko dirk ne dirkal šču Na teh dirkah bodo starali razen mnogo nov'h tudi ;a vnoeri že znani favoriti kakor: Rozman, Strucl, Fon;nger, Lah. Ranftl itd . tako da bo v tekočem le>-tu kolesansk šport brezdvomno dosegel svoj višek Posamezne d Tke se bodo potom mariborskih dnevnikom pravočasno obja vila
Hazena SSK Ceba Redni trening', k]
so obvezni za v*e elpniice, se vršiiio ob torkih in četrtkih ob 18. ne celjriki Glaz ji.
Gospodarstvo
Delovanje državne Obrtne banke
V	nedeljo se je vršila v Beogradu VI. letna skupščina Obrtne banke kraljev;ne Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik goep. Milan Stojanovič. Iz podatkov, ki eo bili predloženi občnemu zboru, je razvidno, da je bilo lani zaprošeno od strani obrtnikov za 89 milijonov Din kreditov (1. 1931. za 104 milijone), odobrenih pa je bilo 51 milijonov Din kreditov (1931. 06.5). Za ljubljansko podružnico so iz poročila razvidni naslednji podatki: zaprošenih je bilo za 9.2 milijona Din kreditov (1. 1931. za 7.1), odobrenih pa je bilo 5.2 milijona (4.2). Kakor je iz gornjih števlk razvidno se je obseg kreditiranja v ljubljanski podružnici nekoliko povečal. Kakor leta 1931., je bilo tudi lani pri ljubljanski podružnici največ kreditov odobrenih obrtnim kreditnim zadrugam.
Skupni plasman zavoda e« je drignil »d
105.5 na 106.6 milijona Din. Od tega odpa de na podružnico v Ljubljani 5.8 milijona Din nasproti 1.3 milijona Din ob koncu bta 1031. Kakor je iz gornjih številk razvidno, se je plasman pri ljubljanski podružnici vež kakor počvetoril. Od plasmana v ljubljanski podružnici odpade na menični portfelj 2.9 m iT.jona Din (L 1931. 1.1), na zadruge 2.6 milijona Din (L 1931. 0) in na tekoči račun 0.4 milijona Din (L 1931. 0.1).
Hranilne vloge s»o pri zavodu le za malenkost nazadovale, in sicer od 32.3 na 29.6 mil jona Din, kar pa je le v zvezi z dvigom naložb raznih fondov za zgraditev Obrtnega doma v Beogradu.
Cisti dobiček zavoda ee Je lani^ precej skrčil, in sicer predvsem zaradi večjih odpisov pri meničnem portfelju in pri vrednostnih papirjih. Zaradi tega 6e je uprava z uradništvom odrekla tantijem za pret leto. Pri meničnem portfelju je bilo treba odp sati glede na neizterljive iztožene menice 2.7 milijona Din (1. 1031. 0.6 milijona Din), kar predstavlja 2.5 °/n plasmana (leta 1931. 0.7 J/n). Pri vrednostnih papirjih pa je bil potreben odpis 1.2 milijona Din. Skupaj je bilo odpisanih 3.9 milijona Din. Zaradi teh znatnih odpisov s»e je seveda občutno skrčil čisti dobiček, ki znaša za preteklo leto 950.000 Din nasproti 3.170.000 Din v I. 1931.. 3.980.000 Din v L 1930. in 2.560.000 Din v 1. 1929. Centrala in posamezne podružnice izkazujejo za preteklo leto naslod-nji poslovni rezultat (dobiček je označen s 4-, izguba z —):
1.1932. 1.1931.
Din	Din
Centrala Beograd + 958000 +3,048.000 Podružnica Zagreb + 227.000 + 692.000 Podruž. Ljubliana —113.000 — 389.000 Podruž. Sarajevo —152.000 — 182.000
Iz gornjih številk je razvidno, da je ljubljanska podružnica Lansko poslovno ieto zaključila eicer izgubo, ki pa je seveda mnogo manjša nego v 1. 1931., ko je bila ustanovljena. Pokazalo se je, da ©e je deficit ljubljanske podružnice v mnogo večji meri skrčil, nego deficij sarajevske podružnice, čeprav je bilo obratno predvideno, zakaj sarajevska podružnica je takoj začela poslovati s plasmanom od preko 6 milijonov Din, dočim je bilo treba pri ljubljanski podružnici poslovanje pričeti skoro popolnoma iz-nova. Lani je imela ljubljanska podružnica že mnogo manj deficita nego sarajevska. Čeprav je centrala v Beogradu pričakovala, da bo sarajevska podružnica že 1. 1931. poslovala brez izgube. Glede ljubljanske podružnice so pričakovali mnogo slabši razvoj. nego za sarajevsko.
V	debati se je na občnem aboru slasti poudarjalo, d« bi morala država polagoma vplačati preostali ostanek glasnice t višini 11 milijonov Din, kakor je bilo to do ločeno ob ustanovitvi zavoda. Nadalje se je razvila debata o obeh pasivnih podružnicah v Sarajevu in fujuibliani in so nekateri govorniki zahtevali, da se ukinejo, češ da deficit teh podružnic zmanjšuje možnost v plačila dividende. Predsednik g. Stoja-novič je nato odgovoril, da večina delničarjev žal po petih letih še ni razumela, da Obrtna banka ni bila ustanovljena za
dosego čim večje dividende delničarjev. Podružnice niso bile ustanovljene zaradi dobička, temveč zato. da se preko njih izvrši kreditiranje obrtnikov. Delničar Milan Stojisavljevič je govoril proti previsokim upravnim stroškom, dočim Je Bora Kostič pripomnil, da je Obrtna banka postala >fa-milijarna banka« in bi bilo potrebno, da uprava poda ostavko. Pri glasovanju se je izkazalo, da večina odobrava poročilo, nakar so se izvršile volitve v upravni oafoor.
Sklepi mednarodne trgovinske konference v Rimu
Mednarodna trgovinska konferenca v Rimu, na kateri je častno zastopana med 35 parlamentarnimi delegacijami tudi naša državia, je v nedeljo zaključila svoje delo s soglasno sprejeto resolucijo, ki pravi med drugim naslednje:
Konferenca smatra, da predstavlja kon. tingentiranje uvoza in omejevanje deviznega prometa, čeprav je bilo v gotovih primerih morda potrebno, veliko nevarnost za mednarodno trgovino. Ziato zahteva, da se te omejitve ublažijo in polagoma ukinejo, čeprav je treba nadalje jemati klavzulo o največjih ugodnostih, prilagodeno potrebam gospodarstva, kot bazo zia mednarod-narodne trgovinske odnošaje kot najboljši instrument za pravo reciprociteto v meg-narodni trgovini, smatra konferenca, da morejo biti koristni tudi sporazumi o spe cidalnem oarinskem režimu, omejeni na nekoliko držav, zlasti ako dajo možnost drugim državam, da se jim priključijo in če se sklenejo v namenu zmanjšanja carinskih barijer.
Konferenca .poudarja potrebo sistematične mednarodne gospodarske, finančne in valutne politike v cilju, da se sporazumno naddejo najprimernejša sredstva za vzdrževanje cen na primerni višini. Pri tem je neobhodno potrebno, da se mednarodni državni dolgovi, ki ne izvirajo iz posojil za produktivne namene, znatno inilajo ali soloh črtajo. Skleniti je treba mednarodni sporazum za omiljenje deviznih omejitev v mednarodni trgovini. Prvi pogoj za uspešno osvoboditev svetovne trgovine od sedanjih težkod pa Je ta. da vse države revidirajo svojo tarifno politiko in da pri tem ae bodo imele pred očmi samo tvoje neposredne nacionalno potrebe, n»go tudi potrebe razvola mednarodne trgovine. V zvezi s strahovitim padcem cen za sirovi.ne, ki otežkoča in celo onemogoča dolžnikom v
mnogih državah izpolnjevanje finančnih obveznosti, smatra konferenca, da Je treba najti sredstva, da se olajša kontakt med dolžniki in upniki, da bi se med seboj pogodili glede izpolnjevanja teh obveznosti ▼ oni meri, ki jo dovoljujejo današnje razmere.
Konferenca peniva gospodarske predstavnike r vseh državah, da skušajo nesorazmerje med prodajnimi cenami na veliko in na drobno in da skušajo doseči pri upravnih oblastvih in organizacijah, da davčna breanana ne bi imela toliko vpliva na cene v detajlni trgovini. Končno smatra konferenca, da je ekonomske in finančne obnove Srednje in Vzhodne E>v*rope zelo nujna in priporoča svetovni gospodarski konferenci, •da blagohotno upošteva želje in predloge agrarnih dežel v Srednji in Vzhodni Evropi, tako v pogledu mednarodnih dolgov, deviznih omejitev in vzpostavljanja denarne stabilizacije. Na koncu je mednarodna interpanlamentarna trgovinska konferenca sklenila, da se sestane prihodnje leto v Madridu, i. 1935 pa v Beogradu.
Gospodarske vesti
—	Haus&a na ameriškem žitnem trstu
pred ukiinde rajem zia tega standarda v Ze-diimj-enita državah se i« cena za pšenico na cliicašika borzi znatno dvignila, pretekli teden pa je znova poskočila, kar pa je seveda deloma pripisati oslabitvi dolarja. Včeraj so se tečaji znova skokoma dvignili. Za maj notira sedaj pšenica v Chicagu 69 centov za bušelč (v soboto 64.75), za september pa j-e bil včeraj zabeležen tečaj 71-25 (v soboto 67.75). Na cbicaškj borzi se je promet zadmije dni po padcu dolarja silno dvignil, vendar je verjetno, da bi cene narasle tudii, če bi dolar ostal na pariteti. seveda ne v toliki meri. Dvign<jenje cen v Ameriki namreč ni povzročili samo padec dolarja. Ta dvig je v zvezd tudi z okolnostjo, da kaže letos ozimna pšenica izredno slabo. Za tr enotno situacijo je najbolj značilno dejstvo, da cenijo pričakovani pridelek .pšenice v Kansasu, to je v žit-irici Zedinjeniih držav, letos komaj na 30 do 40 milijonov bušijev, dočim je lani znašal pridelek 106 milijonov, predSan.skim pa cd o 2.19 milijonov bušljev. Pšenica iz Zedinjenih držav letos menda ne bo prišla v poštev za izvoz, zato tudi dviganje cen v Clbitagu in Ncwyortou nima toiko pomena za svetovni trg, kakor v normalnih časih. Vendar pa se tudd v Kanadi opaža odsev chicašlke hausse, zakaj borza v Win-nipegu, ki se je še zadinie din.i držala zelo rezervirano, ie včeraj zaznamovala znaten drvig tečajev. Pšenica za maj sc je okrepila od 55 na 60 cetrtov. — Enako se v naši državi v zadnjem časn cene pšenici zopet nagJo dvigajo. Kakor znano, je pri nas pšenica od početka leta do srede februarja narasla v cetii od 170 na skoro 2-10 Din za metrski stot. in sicer v zvezi z bojaznijo, da bo do nove letine blaga primanjkovalo. Potem pa je prišel preokret in je cena v početiku aprila zopet zdrknila navzdol na okrog 185 Din. Zadmie dni pa vidimo ponovno dviganje cene, deloma pod vplivom ameriSkih notacij, deforna pa tudi zaradi večjega povpraševanja od strani mlinov. Tako je bid včeraj v Novem Sadu zopet dosežen tečaj 225 do 230 Din za metrski stiot. Vzporedno so se dvignile pri nas tudi cene moki.
—	Dviganje hmeljsk'h cen. Zanimanje Amerike za hmelij se je na evropskih tržiščih pokazalo predvsem v 2etau. kjer je bilo tudi zadnji teden veliko povpraševanje za preostanek lanskega pridelka. Na-kupova'o se je predvsem za ameriški račun, vendar povpraševanje ni b'ilo mogoče pokr;.', ker so imetniki hmelja (pTedrv^em trgovci) nadalje rezervirana. Cene so šle naglo navzgor in se gibljejo sedaj med 1600 do 1800 Kč za 50 kg (65 do 73 Din za kg). Dvig ceii. ki je nastopil zadnje tedne, je prišel za producente mnogo prepozno, ker so le-ti svoje blago z malenkostnimi zjemami že prodali. Pretežni del lanskega pridelka so zateškj bneitj ar ji prodali povprečno po 700 Kč za 50 kg. Ceilo za hmelj iz letnika 1931. je večje zanimanje in je prišlo do zaključkov po ceni 450 do 550 Kč za 50 kg. — Tudi v Neme j so cene hmelju nadalje zelo čvrste, čeprav ni opažati večjega interesa za izvoz v Ameriko. Zadnje dni so v Niirnbergu plačevali hallertauski himeljj po 210 do 215 mark za 50 kg (69 do 71 D:n za kg), tettrranškj hmelj pa po 225 maflk (74 Din za kg). — V Sa-vinjsk' dol ni je lansko blago z malenkostnimi izjemami že docele razprodano, zato tudi ni kupčije. Za blago starejših letnikov pa zaenkrat ni povpraševmja. Za letošnje blago se v predprodaji plačuije 20 do 25 dinarjev, ponekod tudi zjemoma 30 Din. Kakor nem poročajo, je bila te dni v Br«-slovčah prodana menda zadnja partija lanskega hmelja (pribl. 700 kg) po ceni 48 Din za kg.
Borze
24. aprila.
Na ljubljanski borzi so se danes neko_ lik o dvignile devize London, Newycrk, Amsterdam in Trst. Devize Pariz. Curih, Berlin in Praga pa so ostale nespremenjene. Premija znaša nadalje 28 5%. Avstrijski šiling notira v privatnem kliringu 8.30 do 8.50 (v Zagrebu 8.30 zak1}.. v Beogradu 8.30, 8.40, 8.3750 zaklj.). Grški boni noti-rajo v Zagrebu 40.50—41.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrstejš? tendenci trgovala po 198 in 200 Do prometa ie prišlo le še v delnicah PAB po 190 in 191.
Ljubljana. Amsterdam 2308.18 — 2319.54. Berlin 1316 80 - 1327.60. Bruselj 800.24 _ 804.18. CuTih 1108.35 _ 1113 85, London 201 42 - 203 02. Newyork ček 5213 81 _ 5242 07. Pariz 225 88 _ 227 _. Praza 170.67-171.53. Trst 297.68—300.08. (Premija 28.5"»). — Avstrijski šiling v priv. kliringu 8 30- 8.50.
Cnrih. Pariz 20.3F25. London 18.1750, NevVork 470. Rruf-eli 72.20, Milan 26.9(1, Madrid 44.80. Amsterdam 208.25 Berlin 119. Dunaj 55. Ptockholm 94.8250. Oslo 93. Konfnhagen 81.10. Sofija 3—. Praga 15.40. VarSava 58. BukarsSta 3.08.
Dnnai. (T«?a'i v f»r "'"cm kllrin<rn t Beograd 1?.r2. London 39 65 Milan 48 41, Xe\vyork 847.37. Pariz 36.68. Praga 25.66, Curih 179.96. 100 S v zlatu = 131.30.
t *
» 2S?otiSV*





Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda
197.50—200. za maj 195—198, 7°/. investicijsko 43—45, 4% agrarne 23—25, Vi* Blair 32-50—ai. 8° o Blair 33.50—36, 7V» Drž. bip. banke 3S.50—42, 6\o begluške 31.75—32; bančne vrednote: Nar. banka 3010 bi., PAB 191—192: industrijske vrednote: Nar. šum-ska 20—25, Gutmann 135 den., Aečerana Osijek 110 den., Split cement 180 den„ Trbovlje 135—145. Drava 183 den., Ljevaoni-ca Osi je k 2o0 den.
Beograd. Vojna škoda 19R, 196 zaklj, 7'/» investicijsko 40-50—42, 4°'o agrarne 23 zaklj., C/o beeluške 32.25. 31.50 zaklj.. T!% Drž. hip. banka 42.30 den.. Narodna banka 3600—3650, PAB 195, 193 zaklj.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14.40, Alpina Montan. 12.
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Chicago, 24. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 69, za julij 70.50, za sept. 61.25; koruza: za maj 36.7S, za julij 39.50, za sept. 41; oves: aa maj 34.375, za jnlij 25.
-f Winnipeg, 2-4. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 60 za Julij 61.25, za okt 63.
+ Ljubljanska borza (24. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Nudijo se: pšenica (po mlevsiki tar., slov. post, plač. 30 dni): baška, 76 kg po 267—272.50. baška, 77 kg po 285—2S7; koruza (m evska tar., slov. post., plač. 30 dni): baška promptna po 107.50—110, za april po 115—117.50; mo^a: (slov. pest., plač. 30 dni): baška >0« po 420—425, banatska po 430—435.
+ Novosadska blagovna borza (24. L m.) Tendenca čvrsta. Promet 34 vaeonov. Pšenica: baška, okol. Novi Sad. Sombor, gornjebaška. srednjebaška. nemška, baška i;'> tiska 225—230; gornjebanatska 222.50— 227.50. Ječmen: baški, sremski 64/65 kg 95—97.50; nomladni, 66/67 kg 100—102.50. Ov»s: baški, sremski, slavonski 92—94. Koruza: baška 60—62; sremska 61—63; baška, sremska za aprii—junij 67—60; banatska 59—61. Moka: baška, banatska >0g< in >0gg« 345—365; >2« 325—345; D 5—3025; >6< 275—285; >7< 165—175; »S« 66—67.50—55. Fižol: baški. sremski beli 100—105; slavonski marogasti 92.50—95.
-f- Budimpestanska terminska borza (24. t. m.) Tendenca stalna, promet živahen. Pšenica: za maj 13.25—13.27, za junij 13.54—13.56. za okt. 12.17—12.18: koruza: za maj 6.93—6.95, za jnlij 7.47—7.49.
Repertoarji
DRAMA.
Torek, 25.: zaprto. Sreda. 26.: Hamlet. Sreda. Četrtek. 27.: ob 15. uri >INRR Dijaška predstava po globoko znižanih cenah-Izven.
V	četrtek ob 15. se uprizori poslednjiž v
tej sezoni pasi ionska igra INRI kot dijaška predstava. Veljajo globoko znižane dramske cene (od 20 D:n navzdol), na kar opozarjamo poleg dijaštva tudi vse ostalo občinstvo. ki se želi poslužiti te ugodnosti. OPERA. Začetek ob 20. uri. Torek. 25.: ^anifon in Dalila. C. Sreda. 26.: Zaprlo.
Četrtek, 27.: Z dinja. Gostuje tenorist Marij Šimenc. Izven. Ponovno gostovanje Marija Šimenca. Po močnem uspehu, ki ga je dosegel naš od-1'čni rojak pri prvem nastopu v D'Albertovi »Nižavi«. bo nastopil v četrtek še ▼ Halewyjevi .Židinji«, v kateri poje znamenito partijo Eleazarja. S to part jo je g. Šimenc dosegel pred dvema letoma največje uspehe v naši operi. Uprava bo gotovo s tem gostovanjem prav posebno ustregla našemu občinstvu. Naslovno partijo poje ga. Zlata Gjungjenac-Gavellova, partijo kardinala Brognija po daljši pavzi g. Be-tetto. V tei partiji ie g. Betetto nedavno dosegel izreden uspeh pri gostovanju v Zagrebu. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
mariborsko glftmlisce. Začetek ob 20. Torek. 25.: Zanrto.
Sreda. 26.: »Strahovi«. Uprizoritev pomlad-
ka »Jadranske straže«. Četrtek, 27.: »Clovekoljubci« premiera. C. ŠENTJAKOBSKO HLEDALI&ČR. ZnPetek ob 20 15
V	torek, 25. aprila: »študentje 9mo«. Opereta. V korist ljublj. Rdečega križa.
a* ' wcrušo* w. m n ..................................B	■■i^—«™^—«—— 25. iv. ms
AngQ]a Je zapela doroz ruskega blaga
Od leve proti desni: Monkhouse, Cushny, Nordwall in Gregory na
povratku v Anglijo
Jugoslovenske narodne noše v sodobni damski modi
V »Uramji«, znani dunajski ljudski univerzi, je imela baronica Thilda Kulmerje-va pred številnim občinstvom in z največ, jim uspehom izredno zanimivo predavanje o jugoslovenskih narodnih nošah in njih uporabljivosti za sestavo novih kreacij sodobne damske mode. Kulmerjeva je prinesla s svojega nedavnega študijskega potovanja po Jugoslaviji ogromno število načrtov naših še živečih in muzeanih narod_ nih noš, ki so dale že prej Poiretu in marsikateremu drugemu modnemu kralju pobude za nove modne kreacije. V zadnjem času in baš na podlagi zbirke baronice Kulmerjeve se- je lotila tega neizčrpnega naravnega gradiva znana dunajska risarka. slikarka Greta Kalousova. ki je ustvarila po njem mnogo novih očarljivih dam. skih oblek, bluz, p aščev in klobukov.
Zanimivo je. da se pri tem ni omejila na same predloge ženskih narodnih noš. temveč da je posnela mnogo sijajnega tudi po naših moških narodnih jopičih, plaščih, te. lovnikih klocukih in čepicah Neki ženski plašč s črno pozamentariio in vezeninami, ki ga Je pokaza'a predavateljica po diapo-zitivni sliki na patnu in je zbujal splošno občudovanie 1e posnet n. pr. po kmečkem moškem plašču iz beograjske okolice. Krasen žensk- kep je napravljen po turških kapah na našem ozemlju, prelestna kre. tcija za poletno sezijo ima uvezene bujne
ornamemte, »življenjska drevesa«, orle, srca, cvetke, ki jim je kumovala Jugoslovenska narodna ornamentika.
Nova dunajska moda je postala, kakor pišejo listi, prebogata po pobudah, ki jih je prejela od jugoslovenske narodne umetnosti in noše, kakršna živi še danes ob morju in gorovju, na deželi, a tudi v mestih. Silno bogato gradivo pa hranijo da. nes, žal, samo še muzeji. Predavateljica ni mogla dovolj prehvaliti harmonije, v kateri se spaja prelepa naša narodna noša s pokrajino. v kateri je nastala, s sliko in besedo pa je zna" a pričarati poslušalcem pred duševne oči čudovito deželo Jugoslavijo, ki jo obiskuje čedalje več potovalcev, a hrani še za vsakega dovolj nedotaknjenih skrivnosti in prvotnosti, kakor le še malokatera druga dežela v Evropi.
Zdravje in bolezen
Mišice, ki pp po izvajanju kakšnega »poeta okrepijo, nikakor ne postanejo številnejše, temveč samo debelejše.
Za posebno slabovidne osebe, ki so jwafc_ tično slepe izdelujejo sedaj posebne naočnike, nekakšne miniaturne dalinoglede, ki povečujejo predmete in črke 2- do 18-krat.
*
Prehlajenje je posledic« prehlada celotnega telesa ali samo poedinih delov. *
V Ameriki Imenujejo navadne muhe se. daj ne več »hišne muhe« (house-fly), tem-več legatrjeve muhe (tyiphoid-fly).
Ukinitev zlate podlage v AmeriKi je izzvala med prebivalstvom silno zmedo. Ogromne trume ljudstva so študirale pred newyorško borzo tečaje in špekulirale
Aboneirtt odpovecfirfeto radio
Dunajski »Eirtreiblatt« poroča, da je r Midnjem času odpovedalo dunajski radio nad 80.000 naročnikov socalno-d em<4cra#-dke pripadnosti. Vzrok odpovedi so h«j-skagoči govori ki sta jih imela dva oini-telja sedanjega avstrijskega režim-a. Lastnica rada, dunajska »Ravag«, trpd s tem Škodo 1,600.000 šilingov.
Tako ]e divjal april v Londonu
brez posadke
Jeklena krogla z merilnimi instrumenti
V nekoliko dneh bodo predali Ledenemu morju v bližini Novosibirskih otokov jekleno krogi o s premerom 2 m, ki se bo na zunaj prav maio razlikovala od jeklenih, za. siaranih boj, s katerimi se ladjam signalizirajo nevarna mesta v morju. Razlika bo na zunaj le ta, da bo nova krogla, ki jo je dal zgraditi sloviti ruski vremenoslovec in po a mi raziskovalec prof. Molčanov, zasidrana oz. privezana na plavajočo ledeno ploščo, s karero se bo vozila v še nedoločeni in nedoločljivi smeri po polarnem morju. Dasi ne bo tej vožnji sledil noben člo. vek, vendar bo ves svet vedel, kje se v določenem trenutku nahaja plavajoča plošča s svojo jekleno spremljevalko, in vedel bo še veliko več.
Prof. Molčanov si je izmislil namreč vražje izdelan sistem avtomatičnih belež-irh instrumentov v krogli, ki bodo svoje beležke sporočai s pomočjo avtomatičnega oddajnika na kratke valove vsem. Instrument; bodo večkrat na dan izmerili temperaturo, zračno viage in pritisk ter smer vetrov, oddajnik pa bo rezultate iz. žareval avtomatično ~ Morsejevimi znaki v eter. Poleg teh priprav bodo bistveno važne mnoge baterije, ki bodo dajale potrebni tok oddajniku ln drugi aparaturi, ratančen smem: kompas, ki bo važen za signaliziranje smeri vetrov in vožnje, ter prvovrstna precizijska ura. ki bo v določenih presledkih vključila oddajnik, da bo lahko sporočil svoje signale svetu. Sprejemali jih bosta v prvi vrsti dve sfbirSki postati. ki sta zgrajeni daleč narazen zato, da bo mogoče ugotoviti natančni kraj, kjer
bo v času sprejemanja stala »etapedlclja brez posadke«.
Ce se bo prvi poSkus dobro obnesei, bodo
juliju ob mej! polarne ledene bariere Izpustili še celo število podobnih krogel, ki bodo s svojimi brezžičnimi sporočili dajali pomorski plovbi zelo važne vremenske podatke v določenih polarnih predelih. Ti podatki bodo imeli prednost, da bodo povsem sveži, ne pa po več tir stari, kakor je moralo biti pri dosedanjih vremenskih kar. tah.
Zapečateni književniki
Te dirni je preiskala vratisfefvske knjigarne posebna kcmisnlja nerodnih socatbertov, ki so v imenu Hitlerjevega režima zaplenili dela Štefana Zvveiga, Anruolda Zweigo» Jakoba Wa.ssemmanna, Eritka Ka«tnerje, L ion a Feuchtwangilerja. Kurta Tucholske-ga, Thomosa Mamroa, He mricha Manna in nemške prevode romanov Emnila Zofle. Knjige so zaenkrat pustili na mesta, vendar pa so jih zapečatili in zagiroziiM knjigarnarjem z najoštre jš:m: represailijaini za primer, da ba jiih prodajali občinstvu.
Berač zapnsffl tri mflifone frankov
V Vigu na Španskem je umni te dni 80-letrM berač Cramon Dapia«, ki je skleiruH svoje življenje v ufoožnitoi. Po flrmrti so pre-iSk®l: njegove listine im so ugotovili, d« je testirrik 3 roilil.jonov frankom. Naval na zaipuSvino pokojnika je ogromen; *z tega se bodo izckrtil« velike pravde.
Macdonald preveč potuje
Londonski »Evening Standard« piše, da je bil ministrski predsednik Macdonald lani 207 dni odsoten iz Londona. 74 dni, bo je boloval, mu ne računajo v ta »dopust«. Tudi 38 dni, ki jih je po vladnih opravkih prebil t Parzu, Ženevi in Lamsa/n-ni, mu ne štejejo v zri o. L st kritizira posebno obiina Maodoualdova potovanja po ovirapski celini in mu zamer ja zlasti dej-sbvo, da potuje ministrski predsednik naj-rajSi z letalem. Od 1. 1929. ko je prevzel vtaido, je Macdonald prevozi po zraku nad 15.000 km, večinema na odprtem sedežu poiag pilota.
Ljenmovo truplo razpada
Ruska vlada je zaprla Ljenitnov mavzolej na Rdečem trgu Strokovnjaki so namreč ugotovili, da kaže Ljenmovo trruplo znake razpadanja. Kakor nn.no, so ga svoj-Saa balzamTali in ga položili v stekleno rakeiv pred Kremljem, da bi ga hodile množice gledat Vsako leto so ob skali Ljeninov mavzolej na ta način mrflijon,! Iju-dii. Začetek razpadanja Ljeninovega trupla je bid videin že pred nekaj let, toda nihče ni mogel dognaiti, kaj je temu vzrok. Zdaj je pozvala moskovska vlada poseben kolegij rusdciih zdravnikov n kemikov, naj do-ženojo pomanjkljivosti, ki so vzrok raoy>o-demja mrtrča. Seveda bo ruska vlada sku-SaAa storiti' vse, da se proces razpadanja ustavi.
Hohenzollernska mesallansa
Anglija je iz protesta proti procesu zoper angleške inženjerje v Mori-	i zaprla dovoz za rusko blago na londonski trg. Na sliki vidimo rusko ladjo v lo*-	i kem pristanišču, ki je v zadnjem trenutku pometala svoje tovore na anglef'	a, da jih ne bo morala peljati nazaj, odkoder je prišla z njimi
Zaklad švedskega kralja
Nepričakovana najdba bornega kmetica
Vsa 5ve*Mca stoji p<>d vtisom najdbe, ki se je posrečila 42 letnemu posestniku Jens-sonu v bližini švedske iare Kropp na Got-tendu. Tam ima Jemsson svoj vrt. k g? je začel zaradi bil žajjoče se spcmlodd preko-parviatL Nenadoma je zadel na trd predmet v zemlji in nvsleč. da ima pred seboj kamen, ga je hotel razbiti. Ko pa je kopaj okolu predmeta pol uce. se je prepričali, da stoj!} v zemlfjii pred njim trdna posoda, pol metra v;soka io tri'četrt tn široka. Dvigniti Jo je, jo odpr! in ko je odstranil pokrov, »o se mu pred očmi zableščali diamanti.
Poleg njih je bilo v zaboju polno zlatih verižic in draguljev vz najižlnihtnejšib kaim-ikw; več srebrnih križev. z žlahtnimi dragulji okrašenih posod, benečamski porcelan in drugo. V posebnem predalu pa so bii: sfcriiti zlatniki, po šte<viki 378 novcev.
Jemssonu je taikoj šrinilo v 2'la<vo. da »nora biti zakflad. ki ga je našel, s^no star. Kos zem'lje. kjer ga je iiz.kopal. je bil namreč že več sto let v posesti njegove rodbine, kaikor pomni sreči najditelj, že od 17.
stoletja. Kmalu je priš'a k najdiiteiju kx>-m sija Nair. muzeja iz Stockholma, ld si jo ogledala naijd'bo ter ugot-n-i.b, da so po-99imezni predmeti, bi jih je našel Jensson, nadvse plemeniti izdelki gotike, moi drugim tudi kos:, ki izvirajo iz 12. in 13. stoletja. Konec konca so razskova'ci d'»gnali, da vsebuje zbirka 378 kosov iz za-kiiaidnico švedskega kralja Gu-sta.-va Adolfa. Spottv-nili so se tudi tega. da je izgin i prod pr>-bl:'žro tristo leti zaklad Vaze. ki je bit takisto v rokah Gustava Ado-lfa. Kralj Gustav AdoJf je paidel 1. 1<S32 v boju prod vojskovodij- NValiensteinu. V zmedah, ki »o nastop'le po njegovi smrti, ie vii,k'sd izginil in k!;uib ponovnemu tkanju ga n;so nikoli našli.
Nar. muzej v Stocfcho^Tu je sfldleni pridobiti najdbo Jonssona ter jo ozn .""n iti n» narodno svetinjo. Najidrt el,V=ik a iW7re«i« Jenissonoi pa bo tako ogromna, da rmi tovo ne bo več treba obdelovati z-ernij«. Živel bo lahko kakor velik gospod do svo 1 .je smrti brez dela.
Pruski princ Viljem in njegova nevesta Doroteja v. Salviati iz Bonna
Nobelov laureat brez potnega lista
Parile i »Le Joumail« piše, da je te dni prosil Thcmas Mann nemško poslaništvo v &vtci za podailijšanje svojega potnega last«. Hotel je potovati v Španijo na neko preda vam je. Nemtškii konraul ga je zavrnil t izgovorom, da se mora zaradi želijene-piodailjšanja javiti najjprej v Nemčiiji. ega Thomas Mann noče storiti, zato so se njegovi prriijotteliji zavzeli ra to. da bi dobi? Nansersov portni list od Društva narodov ▼ Zemavi.
Sldepn! polet Horstonove odprave
PtcIco Londona poročajo, da je prešlo sredo absolviraa Houetonova ekspedieija »vog zadnji polet čez Mount Everest. Pri tej priliikn so napravili letalci posnetke z veliko infrardečo kamero, ki omogoča fotografiranje na veliko dainavo. Poročila pravijo, da je uspeh prav zadovo^j v. Fotografije so dobre in pomeni jo v vsakem oziru veliko pridobitev.
Mussolini je slab dramatik
Prošlo soboto so imeli Dunaju premi-ero MussolLni-Forzanove drame »Sto dni«, v kateri je obdelal rimska diktator problem Napoleonovega padca. Drama je imela svojčas v Rimu ra.siamJJuv političen uspeh. Prva inozemfcikb uprizoritev je bila v Budimpešti, zdaj pa je poskušal ravnatelj Burgtheatra Robbefeg z Mussolinijem sreoo ua Dunaju. Čeprav je b la pred predstavo na italijanskem poslaništvu na Dunaju recepcija z zaikuako in drugim* navdusevainimi pripomočki, je imelo delo slaboten uspeh in kratki vprašujejo, čemu pobega Mussolnn' po peresu, ko mu itak lahko zadostuje udej-stvovanje v politiki.
Drag startni strel
Znana filmska zvezdnica Kathe v. Na-gy je bila povabljenca, naj sproži startni strel, ki bo da1 zinamenje za začetek šestdnevne kolesarske d rke v Kelmorajmu. Zvezdnriica se je odzvoila povabilu, imela pa je smolo, de & je pri startnem strelu ranila roko n zdaj toži športne prireditelje za odškodnino v zmenku 25.000 mark. Pravi namreč, da je za rano odgovoren funkcionar. ki ji je dal v roke pištolo za ni strel.
Odlikovana ma&ka
Caracciolova nesreča
Med treningom za dirk , ki se je vrSHa v nedeljo v Monte Carlu, se je težko ponesrečil znameniti avtomobilski dirkač P.u. dolf Caraceiola. Zaletei se je z vozilom, na katerem j« odpovedalo po vsej priliki krmilo, v neko drevo, ter obležal nezavesten in težko p°l0lnJjeii. Dvomijo, da-li se bo toliko popravil, da bi mogel še kdaj na^ stopati v svoji stroki.
Zgorela francoska vas
It Strassbourga poročajo, da je prošiH teden zgorela /ae Aitdori ob vznožju Voge-zov. Kl(jub temu, de so pr šli gasi.lci takoj na kraj nesreče, je ogenj pobral 12 hiš V pia,menih je pogimiilo tudi nekaj repov goveda. Škoda zmeša 2 milijona frankov.
KARIKATURA
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah
▼ želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, ie naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri tre-bušnjih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
Te
mačk, na kateri je prejela prvo nagrado tu naslikana žival
ANEKDOTA
AmeriSki zakoni. »Prav za prav bi sn, rala Johna poznati, saj se je v tretjič poročil s četrto ločeno ženo tvojega drugeg* moža.<
Vsak dan ena
Naše aprilsko vreme zadnjih dni je bilo v primeri z londonskimi vremenskimi muhami milo. Angleška prestolnica je imela istočasno pravcati zimski snežni metež
»Pet let sva bila moj mož in jaz nepopisno srečna.« »In potem?«
»Potem se je on vrn0 Iz inozemstva.«
W. *tCCKAUCRt	*
ana išče poti
Roman.
»AH nam pt morete povedati, za kaj gre?«
>Ne, ne morem. Stvar zadeva nas vse tri in je spet popolnoma osebna.«
»Kakor jo kdo pogleda,« je zaropotali Griitzner.
»Molčite! Zdaj govorim z gospodom Kosterjem! — Gospod K&ster, a'li se zavedate, da zbujate s svojim večnim strahom, da ne bi povedali več. nego hočete, pri sodišču neugoden vtis?«
»Vem,« je s trdim glasom odgovoril Koster, »a ne morem si pomagati. Ozirati se moram na usodo drugih ljudi in na svojo prisego.«
»Prisegli ste, da boste moKafi?«
»Ca, prisegel je,« se je oglasil Griitzner, »nn jaz takisto. Zato se me je gospodična Vollscheidtova bala, in ko sem ji zagrozM z ovadbo, ie naščuvala name svoja psa.«
»Ovadbe se ji je bilo bati?«
»Niiej ne, pač pa drugiim!«
Pričo so odslovili m pcfciicarU zjdrovmka, ki je b® obvezal Grucz.rier.ni potko.
Zdravnik, star, dostojanstven gospod, M je govori!! zelo tiho in oprezno, je potrdil vratarjevo izjavo, da je bila njegova rana posledica pasijega ugriza.
S tem je bila temna točka vendar že pojasnjena: Grfitzneiša sta bila ogrizla psa Elze VoEschekitove, ker se ni mogla drugače ubraniti njegovih nesramnih zahtev. Za dejansko stanje je bilo v izpovedmi gostobesednega vratarja kay maio pomembnega. A čuvstveno je bila Obtoženčeva verodostojnost iin odkritost dokaj omajana.
Tam se je pridružilo še nekaj obtežiflnifo momentov. Sevarin je moral potrditi, da je bilo nastalo na njegovi atelijerskii veselici nesoglasje m da je Koster takrat pred izginul. nego je dospela pod<-■cjja, ki >o je bila poklicala Elza Voflscheidtova. Čeprav je bik> zdaj jasno, da je izvirala zadeva s prstanom od domnevne okraci enke ki da 'je bila tatvina samo pritvorjena, z namenom, da bi sprav f ia sopernšoo v kriv položaj, je vendar obtožence vo čudno ravnanje pri tisti priliki, o katerem so zaslišali tudi Hano, še povečalo mržnjo, ki se je oglašala v poslušalcih. Marsikdo, ki je od kraja verjel letalčevemu odkritemu obrazu in dvomil o njegovi
kitvd, se Je Jel med obnrrosro	prapdSa^B, da njegova
vest ne more biti popolnoma čista. Tudi njegovo umikanje za »osebno skrivnost« je utegnilo biti samo pretkan poizkus, da bi odvrnil pazljivost sodnikov ki se pokazal plemenitega mučenika, ki mora trpeti za druge ljudi.
Drugi dan obravnave je prinesei tzaenadenje. Zaslišali 90 Marjano Drewitzovo, m ko je stopala v dvorano, se je obtoženec hudo prestrašil. Zdaj ni mogel več ta^fi, da je bila dama. s katero je hotel pobegniti, Helga Drewitzova, njegova učenka. Ta zveza med učiteljsko delavnostjo in ljubezensko prigodo ga je spet postavila v neugodno luč. Sodnikov se je polastilo vidno sočutje z nesrečno plemenito rodbino, ki jo je bil spravil ta pustolovec v jezike i.n oškodoval njeno čast Marjano je bilo kar žalost pogledati. Opisala je Helgo, kakšna je bila prej in kako se je, odkar pozna K oster j a, neugodno izpremenila. Cedatftie očitneje je vstajala pred navzočnimi slika pustolovca, ki se tri men.i'1 ne za srečo ne za nesrečo svojih bližnjih in se ni plašil nobene posledice, kadar je šlo za dosego njegovih sebičnih namenov. Takemu človeku je bilo moči vse prisoditi, tudi to, da se je hotel iznebiti nekd<antjc ljubice, ki mu je bila postala nadležna.
Pravega dokaza sicer še vedno ni bilo. In Koster se je znal s svojim pasivnim odporom sijajno braniti. Visoko vzravnan je stal v zatožni klopi, se z jasnim, neustrašenim pogledom oziral po navzočnih im našel v vsaki zagati verjeten izgovor.
»S Helgo Drewiitzovo sem se hotel poročiti,« je zatrjeval, »in njenega imena le zato nisem povedal, ker nisem hotel izpostaviti njene rodbine škandalu.«
»Kje pa je zdaj gospodična Drewitzova, ki trc&te, da je šla rado-voljno z vami?«
»Nočem, da bi jo tu zasliševali; zato ne morem izdati njenega sedanjega bivališča.«
Predsednik je mignil sodnemu slugi, ki ie stal pri vratih m čaka-l. Ta je odprt vrata, hi Helga je stopala v dvorano. Bleda je bila i.n objokana videti. Kosterjeve oči so potemnele, ko jo je zagledal. Nijegova 'postava, drugače tako (krepka, se je sesedla vase. Helga je stopila v ospredje dvorane, se nato obrnila k zatožni klopi iin padla Kostenju okoli vratu. Nastal je prizor, ki je šel gledalcem do živega.
»Odpusti mi,« je zašepetala, »na posestvu nisem imela več miru, tako strašno sem se bala zate; hotela sem biti pri tebi in ti pomagati. Zdaj mi je vse eno, na nikogar se ne bom več ozirala.«
Ko je vzdignila oči, je stala zraven nje Marjana s kainenitir.i obrazom. Hitro se je spet obrnila h Kosterju; -njena roka ga je ne-
prestano božafa po Eomofca.
»Vi ste gospodična Helga Drevritaova?« »e je začul predsednikov glas. »Skrivali ste se na posestvu gospoda pJ. Bauma. Prva pozivnica, ki smo vam jo postali, je prišla kot nedostavljiva nazaj. Namestu vas je vaša sestra Marjana izpovedala o vaših odnošajih do obtoženca. Zakaj ste napravili svoji rodbini to žalost in prizadejali svoji materi toliko gonja?«
Helga se ie zbrala in drsno odovorfla: »Gospod predsednik, ali ženski ni dovoljeno, da bi šla za možem, ki ga kjubi?«
Ustnice prijaznega sodnika, ki jo je bil ogovoril z očetovsko toplim glasom, so se zganile v trenuten nasmeh. A ta nasmeh 6« je hitro umaknil globoki resmobL
»Ljubezen ni prepovedana.« je rekel, »afi, gospodična Hetea. dekle v vašem položaju, ki hoče. da jo bližnjii spoštujejo rn čislajo, in ki bi jim morala dajati dober zgled, vsekako ne sme dati svoje Sjubezni nevrednemu človeku.«
»Gospod Koster ni nevreden človek. Plemič ni to je res, a saj ne živimo več v starih časih.«
»Gotovo da ne. Vendar: aH menite, da bd vaš pokošni oče, ki sem ga osebno poznal, odobril vaše ravnanje?«
Pomolčala ie. »Da,« je reflda nato s trdnrim glasom. »Patpa bi me bil razumel.«
»Koster .je poprosfl za besedo. »Gospodfie,« je pričd, »posedati vam hočem čisto resnico. Pravkar sem zvedel da je gospod pl. Bauma pregovoril mojo nevesto, naj se javi sodišču. Gospod pA. Bauma ie bil moj sošolec. Prav on mi je pripeljal gospodično Dre-witzovo za učenko. Mislil sem, da bo pri njem in njegovi mladi ženi najbolje spravljena. A motil sem se. Stvar je bila taka: Helga in jaz sva se pred kakima dvema mesecema skriva« zaročila. Ker pa njena rodbina ne bi bila odobrita najjine zveze, sva sklenila odpotovati v tujino, da se tam poročiva. Mode prizadevanje gre zmerom za tem, da zavzamem nasproti rečem, ki me osebno zadevajo. jasno stališče. Zato sem hote4 razčistiti svoj od noša j do Elze Voflscheidtove, preden sklenem novo zvezo. Niti slutil nisem, da je dobila tisti dan, ko sem to storil. Še drugo p: srno. ki ji je vzelo vsako upaoje v prihodnost. Ta sočasnost je edina čudna. V oni drugi sočasnosti, na katero se opira obtožnica, pa ni prav nič čudnega. Hotel sem odpotovati in sem šel zaradi tega v zad-n;em trenutku k Elzi Voflscheidtovi. Ko sem pri njej opravM, 5* seveda nisem več menil zanjo, ampak sem se odpel tal. kakor je bil moj namen, in to ie vsa logična zveza moiega odpotovanja s tiM%n obiskom. Ce H bfl hote! pobegniti, bi biil uredil vso reč popolnoma drugače. Ali je kaj lažjega kakor priti z letalom čez mejo?«

Ksp VEL 166-33-14	5248
V imeszu Njegovega Veličanstva kralja J
Okrožno sodišče v Celju, odd. VIL je po
naredbi z dne 30. UL 1933, s katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 14. IV. 1933 javno po sodniku poedincu s. o, a. Lesjaku Juriju ob sodelovanju adv. pripr. Modica Kazimirja kot zapisnikarja v prisotnosti namestnika državnega tožilca drja Rusa Davorina, drja Hočevarja >iirka in drja Zbrizaja Teodorja kot zastopnika zasebnega udeleženca Pustoslem-ška Rasta, obtožencev Zagože Josipa in Tesovnika Josipa, ki sta v prostosti, in branilca drja Hodžarja Jakoba za Zagožena in Korčeta Adolfa in drja Ogrizka Antona za Tesovnika Josipa, o obtožbi, katero je vložilo državno tožilstvo v Celju dne 16. III. 1J33 Kt 91-33 zoper
1.	Zagožena Josipa, tn
2.	Tesovnika Josipa.
saradi prestopka zoper čast po ! 302, H. odst. 2 nas t. k. z. ln po predlogu stavljenem po tožit Jju na obsodbo po obtožbi z naknadnim dostavkcm na objavo sodbe po § 305 k. z. na stroške obtožencev v dnevniku ?/Slovencu« in »Jutru« ter po enakem predlogu zasebnega udeleženca ter po predlogu branilcev na oprostitev aii vsaj na milo kaznovanje dne 14. IV. 1933 razsodilo tako:
1.	Zagožen Josip,
po domače Bati, zakonski sin Franca tn Frančič-ke rojene Zavolovšek, rim. kat., rojen 25. III. 1889 v Vologem, občina Šmartno ob Dreti, tuzemec, pristojen v občino Ljubno, srez Gornjigrad, stanujoč Ter 79, oženjem posestnik in trgovec z lesom, služiv-ši vojsko, neobsojen v prostosti ln
2.	Tesovnik Josip,
po domače Ledenicar. zakonski sir. Jožefa in Doroteje, rojene Pustoslemšek, rim. kat. rojen 25. III. 1887 na Savini-Ljul no, tuzemec, pristojen na Ljubno, srez G irnjigrad, posestnik in gostilničar, stanujoč na Savini-Ljubno 47, oženjen, služivši vojake, neoc-sojen, v prostosti
sta kriva,
<ia sta o članu Narodnega predstavništva Rastu Pustoslemšku raznašala neresnično vest, ln sicer:
1.	Zagožen Jos.p vpričo več ljudi: a) dne 21. I. 1933 v Stigllčevl gostilni v Gornjem-gradu tn b) dne 26. ali 28. I. 1933 v Hich-tenegerjevi gostilni na Ljubnem, da se je pustil podkupiti v Beogradu za 5.000 Din, aa se odpove delovanju za agrarno retor-mo in da bo deloval proti temu;
2.	Tesovnlk Josip dne 15. L 1933 v Atet-Skcvi gostilni na Ljubnem vpričo več ljudi: j Pustoslemšek je danes v Mozirju go-voni za agrarno reformo, v Beogradu pa se je dal podkupiti za. 5.000 Din, da je glasoval za veleposestvo; datuma in številke akta sicer ne" vem, vendar pa Je slgurnu.*
S tem sta Javno izrekla o članu narodnega predstavništva nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njega Časti in dobremu imenu.
Zakrivila sta s tem: Zagožen Josip aa 1 a) in b) dvakratni prestopek zoper čast po . 302-11, nast. 2. k. z., Tesovnik Josip ad 2. istoka-ko prestopek zoper čast po ; 302-11, nast. 2. k. z.
se obsodita:
Zagožen Josip po § 302-11, nast. 2. k. z. glede na 5 63 K. z. z uporabo § 305 k. z.
Tesovnik Josip po § 302-11, nast. 2. k. z. z uporabo § 305 k. z. vsak na 2 (dva) am zapora in 300 Din denarne kasni, plačljive po* 5 63 k. z. v enem mesecu po pravomoč-ro=ti sodbe, v primeru neiztirljivosti pa po § 44 k. z. na nadaljnjih pet dni zapora, v smislu § 310 k. p. na solidarno povrnitev izterljivih stroškov kazenskega postopanja, Izvršitve kazni pa vsak zase.
V smislu § 65 k. z. se izvršitev kazni celoti za dobo dveh let.
Po § 305 k. z. se objavi dispozitivni stei te sodbe na stroške obeh obtožencev v dnevnikih >Jutru.* in »Slovencu«.
Okrežso sodišče v Celju,
dne 21. aprila 1983.
Sodnik: Lesjak L r.
Zapisnikar: JVIodio 1. r.
i. -.|-v	-V	:■■'■.. ■	• . •'•.•• ■ r-	-■-■■■■-.
zahvala
Za Številne izraze sočutja in sožalja povodom nenadne izgube naSe nenadomestljive soproge, mamice, hčerke, sestre, snahe, svakinje, gospe
CILKE SAMEC roj. MURSA
ter ra mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti se prav iskreno zahvaljujemo.
Posebej nas veže dolžnost, zahvaliti se čč. duhovščini ra obisk pred smrtjo ter za spremstvo ob pogrebu, g. dr. Brezniku za vso pomoč v poslednjih urah, cenj. damam v občinski hiši, ki so nam stale ob strani ter nam lajšale bol, vsem, ki so jo zadnjikrat poselili na njenem domu ter jo obsuli s pisanim ln dehtečim cvetjem, in pevcem v Ljutomeru za ganljive žalostinke, vsem najlepša hvala!
Gornja Radgona—Ljutomer, dne 24. aprila 1933.
5257	Rodbini Samec in Marsa.
IE ZA\ VSE f
»Jutrov« mali oglasnik je od neštetih preizkušen kot najboljši posrednik ne samo kupčij, temveč tudi vs^era, kar potrebujejo naši čitatelji osebno.
' >,	'-t .ny j	V"
zahvala
Za prisrčne izraze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli osebno ali pismeno in ki so nam ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega sina, brata, strica itd., gospoda
inž. IVANA PERSOGLIO
rudniškega vodja TPD v Kočevja
lajšali našo neizmerno bol in nam stali bodisi s tolažbo, bodisi e dejanji ob strani, se tem potom naijskreneje zahvaljujemo.
Prav posebno zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Juriju Rothlu v Kočevju, čč. duhovščini v Kočevju. Trbovljah in Hrastniku, dalja vsem številnim darovalcem krasnih vencev in cvetja, Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani z generalnim ravnateljem Rikardom Skubicem in ravnateljem g. inž. Avgustom Heinrichom na čelu, zastopnikoma rudarskega glavarstva in Kluba montanistov v Ljubljani, za prekrasne poslovilne govore občinskemu zastopniku v Kočevju g. inž. Francu štiglicu, zastopniku stranke JRKD g. dr. Francu češarku v Kočevju, zastopniku Sokola, Glasbenega društva itd., učitelju g. J. Grozdniku, zastopniku Udruženja jugoslovenskih inženjerjev g. inž. Otmarju Petriču in stanovskemu tovarišu ravnatelju g. inž. Vitoldu Biskubskiju, nadalje ravnatelju g. inž Franu Loskotu za vso naklonjenost pri pogrebnih svečanostih, vsem stanovskim tovarišem, Društvu rudniških nameščencev, pevcem akademikom v Kočevju, Glasbenemu društvu v Hrastniku in pevskemu društvu »Zvon« v Trbovljah za ganljive žalostinke. Sokolskima društvoma Trbovlje in Hrastnik, godbama v Kočevju in Trbovljah, dalje vsem pokojniku tako dragim rudarjem v Kočevju in Trbovljah, ki so prihiteli, da se poslove od njega, kakor tudi zastopnikom oblasti, korporacij, prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako veličastnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Kočevje—Trbovlje, dne 25. aprila 1933. 5355	Žalujoči ostali.
Dne J. maja 1.1, se bo prodalo
sodnijskim potom:
3 v&goncki za premog, 1 decimalna tehtnica za 10 uteži, 2 rešilna aparata za rudnike z 10 patroni, vse popolnoma novo, 3 dinamo stroji in 5 zabojev pritiklin, 2 električna pretikalnika, 1 volt in 1 amper merilo, 5 komadov jamskih tračnic in dni se pisarniške potrebščine pri	5256
FBANC SMEH, Presek št. 3, pošta Pristava.
^iran zahvala mmmmsm
Za mnogoštevilne izraze sožalja, ki smo jih prejeli povodom nenadne bridke izgube našega nepozabnega brata, strica, avaka, gospoda
Alojzija čižka
mestnega župnika in dekana v Slovenjgradcn, častnega občana mestne občine slovenjgraške itd.
izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, pred vsem pa stolnemu kanoniku g. Janežiču za vodstvo pogreba, monsignorju Ivanu Vrežetu za prekrasni cerkveni govor, kakor tudi g. dr. Alojziju Bratkoviču, županu mestne občine Slovenjgradec, za prelepe poslovilne besede ob grobu, nadalje cenj. slovenjegraškemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke, slovenjgraškim gasilcem, tovarišem lovcem, čč. sestram usmiljenkam, vsem darovalcem vencev in cvetja in končno vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč za tako mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku. Tisočera hvala vsem za vse!
Slovenjgradec, 22. aprila 1933.	5252
Žalsijosi sorodniki.
Kafečai za izdelavo idejnih skic
za novo poslopje državne tiskale
	»v;-"ti-"1' .-?.i> v ^Vv« -J.Z	^PSl&Killlli
		
OMin» LjnOljao*
Sg®
ooffretvrf UT«I
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Alojzij Levart
državni mojster v pokoju
dne 24. t. m., po daljšem mukapolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno preminil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 26. aprila 1833, ob '/2 3. uri popoldne izpred mrtvašnice, Vi-dovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 24. aprila 1933.
5247
MARIJA LEVART roj. FRIC. soji r« ga; ARKOLB, RIHARD, SLAVKO, sinovi, in ostalo sorodstvo.
Ministrstvo prosvete razpisuje s tem natečaj za izdelavo idejnih skic za novo poslopje državne tiskarne v Beogradu.
Državna tiskarna se bo zgradila na zemljišču pok. Kaleniča in bo deloma obkrožena od naslednjih ulic: Njegoševe, Nevesinjske in Ulice Prestolonaslednika Petra.
Natečaja se lahko udeleže samo državljani naše kraljevine, ki žive v državi ali v tujini.
člani ocenjevalnega sodišča so:
1.	Pomočnik ministrstva prosvete g. dr. Vladimir Dvornikovič.
2.	Arhitekt prof. univerze v Beogradu g. Petar Bajalovič.
3.	Arhitekt, delegat U. J. I. A., g. Janko Šafarik, pooblaščen arhitekt.
4.	Upravnik državne tiskarne g. Vlastimir Budimovič.
5.	Inženjer, inšpektor min. prosvete, g. Radoslav Todorovič.
Namestniki:
1.	Načelnik splošnega oddelka min. prosvete g. Dragoslav Ilič. ^
2.	Arhitekt univerzitetni prof. v Beogradu g. Svetozar Jovanovič.
3.	Arhitekt, delegat U. J. I. A., g-dja Milica Kostič. svetnik min. gradjevine.
4.	Arhitekt svetnik min. gradjevine g. Momir Korunovic
5.	Pomočnik upravnika državne tiskarne g. Jovan Dešič.
Nagrade so tri, in to:
Prva dinarjev . . . 50.000.— Druga dinarjev . . . 25.000.— Tretja dinarjev . . . 15.000.—
ki
Za odkup del je odrejena poleg gornjih nagrad še vsota Din 25.000,-jo bo razdelila ocenjevalna komisija po svojem preudarku.
Rok za oddajo del je 26. maj tega leta do 12. ure dopoldne, a kraj oddaje v poslopju zadužbinskega oddelka ministrstva prosvete, Vlajkovičeva ul. br. 5, v pisarni tehničnega inšpektorja, kjer se lahko dobe potrebni podatki, program natečaja in skica zemljišča, vsakega dne v nisarniškem času proti ceni 50 Din za komplet.
Cene malim oglasom
f «nffiT h dopisovanja.	mmi« O« t— tm mtkretna pe*-
sfojblnm ta tifro ali se dajan fr naslova Dtn	Oglasi <rgov«*eg«
ta raklanmega snačafa. vsaka besede Dm 1-—v »n	sa besedo
ta taračunafo nadalje vm oglasi. kI spada/e pod rubrika »Kam pe kom«. »Auto^moto« .Kapital*, »V najem«. mPoaastm.. .Lokali« »Sta movanja odd*»- »Stroji«. .Vrednote«. »Informacije«. mZtvaii«. »Obrt. tn .Las. tm pod rubrikama »Trgovski potniku Im »Zašlo teka. če t* t oglasom madi taslutek. oziroma, če se tiče potnika Kdre * pa pod tema rubrikama Oče tasluika ali tluibn. plača sa
u znamkah
besedo SO pm. Pri veeh oglasih. M sm taračunajo po Dtm L— ta besedo, se taračuna enkratna pristojbina Dtn $.— ta tttro aH te dajanja naslova Vat ostali oglasi socialnega enačaja te računajo po 50 pm ta vsako beseao Enkratna pristojbina ta tifro ali ta dajanje naslova pn oglasih ki ta taračunajo po 50 par se vsako
Hesedo. tnaka Dim 1.—,
NafmanfH tnesek pn oglasih po tO pm se besedo fe Dtn tO.—v
sri oglasih po I Dtn ta besedo pa Din 15.— Vae pristoibine te male oglasa fe plačati prt predati naročila, roma lih la vpnslati v otsmo obenem t naročilom
Vurnkrn	V) par;
u da lani* aa.»lirva a!i ta ilfm p* 3 Din f!)
Tkalske mojstre
p-vov-stn* i ? 6 c takoj
vemk* I.k«ln''-a -«'"V'.h f«
»učnih ude.kov v Slove n->; — Ost t iovoljenjrm imu'!! Vranja :ma .o
P1-nudbe t na tančo-mi oodtit.ki "a o-]ite ».lu-r«« i-xvi Vfro
»rka vki n*•* M«< 12698-1
MMnarja
ta trsrovsk' valičn? mlin i .tnh- m- sp".Vvak tm vajenca t* P"* ■ ne n;?e išče B.U.- Ivin, 0'0-="ip;;e
12703-1
Brivskega
pomočnika
«• b»»*a bn-h- Si.in-prja -i>re.r »v v s-a ih> » -izbo l>-agan Lirtie. Hra«tm'k	13120-1
Pletiljo
i»ij-:-f-i>e v iviin.il ple-entn in k>i i>. im-na ver-.-.j* p«
m a /a. ti pri -»»spodinj^-vu.
jmem. Ponudb* na >g.. o! i--Vik »Ju'ta« t"Mi Vfro »!• .-t,!i-.M v;:;-. 13130-1
Mehanika
uir " vetra :b spreu:«-g«t. ki ma skuV,;e pO«« v=l-i b"H<" ih Wi Diespl-1TI> ■ -A.T PV, u-jev ta, oipl^-
l->vi'kje le-a i-n k1 zna B-.--.av:> i |.urni «r»j. sp^ej-
H .. ,1 v - V-ie Iirbi). s pro-t .n stanova ni-m. V p« nndbab - rev —"i d-««eda-n ■:;!>> - t - in n«jn:ž "i
i,	.sporni /..-. H: p vek. Ponudb«, k teh pod ritk-v nr- na veri V', i^p ft- tupoštevala
i: -i nanj* odgovorilo. Po n	m	r'"
y «11 ir-n« .-V. 1!-'|>" '-a oa p..h..rjti.	1&J»W
Vzgojiteljico
jv,-f-^hn-ft v f-ancoskem tn »'«v. jerikn. iJ5«m k 3 o^-okom	.ii-r.eke
are. pont&dbe n« o-id^fk »Jntra« j«-d šifro " /i-s t. ID::!-1.
Natakarica
r.rp-.fe^i k ti .	4-n-V ta
k->- s.niTb". Predstavit.; ,-e
W 0'iti"-V:f. t-v« IX'30-13:11-1
K cSPT<:erie
if-jp Lj-tv ;ano. Mari-b r :ji Cc-ije. 7.: <■•- 'p p sm-mo	iM-ij :>ri Sa-
n->pLMn»' : sv -i boii vir-kov
t	J-«- '«'.-.« cesta
št. Iš. '	I5K46-1
Pc<??efna oseba
k zna pridobiti »djeina^e li. rswf»'-č.r! ;-!"• ni eka
d-.--VtjO.	-,U?,bif. i'.r
ii.dbe	i« ■ / ii-i: ■ii.ii-.pk »Jutra« .Mektt-ua«.
I81i53 1
> ] Lr ti. ta i.j
janj<- mul««« 4I1 u i 4'fro »i »a Di>ki ii j
tit štfro a.!t ta -ia- , ,»n>	S j »in (4) j
Poljsko
k<>av«rx.o':.'v '.a ^"uk n-u<i.: ""MI ;>•■ ::7k: ceni.
P 'i;; • i be rv.i <vr . i>n «i p-' ok »Ju" i< š: f * L- >?<:• ak«.
1^6-4
K >*r	nc cx»t
D-r^a. ^'aria ra
4if-y> 1 |>w» - K<i**r rfjKtrva pormke, pl^ pc. J Din; va ilajsaoj« naslova ti %'rn 5 f*in. ''f,)
Potnika
s	kavcije a r>-oda.v\
p i-ariri*ke?a predmeta. « p-aiv	"rn 7ae--ixkoro —
jj.-s ve,5.ja tv-dka. — Po n idbe no oglasni -»dd^lek »J-Kra« pird »Z-is!užek«.
li55<-5
Ag?l. zastopnika
K."-mo -m -ezpeč« vanje la.hko vdo>":h. bresk- nki n nčnih preumptov Mnseč-n za-.nžek S—10.000 [>;n 7. • 'a-ifičt-n. K it«; j« 10.000 ivn zalofti alt-v; naslov v os-:«»neni nddpikn »Jn tr3 «	127 SI -5
Zastopnika
i.n	[»otutkov za po*e<
krojačem in fcroja'6'c, sprejmem takoj re razpečevanje breTkoiiku-eri5npga predmeta.. Ponudbe na osrla^. od-iie'p-k »Jutra« pod značko »Dober zaslužek«. 13116-5
Potnik
reseo. po vse; t 'im.m P" trgovolli k-olonijalnotfa in <ia!a.rrterii?kega biaca ii-Ipi-nn) vpeljan, tšfe z<wtop-stvo [>rvovrM.n-p tvr.ike. — Ponudbe na naslov: It. P., Zi-r i b. I". Kratice Marij* AL. 28. prizeuiD-o. 1
Potnika
dobro vpe janefTu pri trg-ov-Cib papirnat-, g-a. kolomjal-a--sa litija in trafikah — k; nj .—ti , p-nt<i vieoki provizij Ponudbe z referencami poslati ne »Jugibrom«. Zagreb. L'lica Kraljice Ma-rije iJ	13t)S5o
!KI1.»T (Mt tan-lutka, i>U<-a u »»k" b»oedo i 5<*	m naslov ali
l 5-f-o S Pn — Kdor
i' b n d i »ji»int«k. pa n »^ako hrv»»*d-> 1 Din, aa dajanj* ali } t* Slf-n i« 5 IHn. (31 t_ ____
Pisanje na pis-alni siroj
■,pt jiaeim La a..in. — Po-nudbe na o-? een: oddelek »Jutra« pod š:fro »Poceni« 13108-3
VvLka t«weil» Sn pur; za dajanja "«340»» aH r.» «ifrj> r* 3 Dn. (2)
Natakarica
z večlijtJiti prak-o. im-ofna m-kaj kavcije. i*U name-ščerij* tak«; ali pozneje.
ov v oglasnem od-de ku »Jutta«. *
Pekovski pomočnik
l «<:»■ obrt.j«, išče mo&to poslovodje v pekarni ali in »s!0 prpd.prč.nika. I>ot.:«e ua osladni oddelek »Jutra« p.vi šifro »Pekar«. 1 »108-2
Dekle
»rednih let. vajena noko-
::Ji0 kuhe. žeii slurl>o. Po-»udJ>e na ogiasol oddeiek >.Xut-a« pod »II.'tm .
1S083-2
Mlad priv. uradnik
: več'et.no prakse :n 14.000 Pn ira rami je. iif* ktikr-i-i-okoTi zapos'en:e. — P«, -ludbe na n~	niMeiek
»Jnt'«« pi»"i šlfr6 »14»00«.
13081-2
Hotelski sluga
, v...*'|i-t-ii) n r a k 5 o. :šče s -irbo. Ponnd-be na podruž-n'.',i »Jutra« na Jesoraicah r„id š * s, »Peš*piri«.
12000-2
Prodajalka
nT-stn v nsrovinii top-šanejB« blaga. aH v t-rgovi-n." - čevlji, v mestu ali na ■li"?.e|.i.	takoj ali
kasneje. Ponudbe na o^las. ...Mi>;*k »Juca« pod šifro »Za-ne«! tiva 880«. ' 13005-2
Kontoristinia
»tare:ša moč. i^^r- «lt:*.bo z vrt* oskrbo v hiši. Dopise -ki oirl.isn: oddei—k -».Tntra« p-.d »PojH)in»/.me oainusfoiria fn ves-na«.	13100-2
Službo ^lapca
» m'ade-n;č. Naslov pove AJ-ni oildtlek »Jutra«.
13112-2
Več gospodinjskih pomočnic
priporoča gotij>od.'ojam T»o-JTpdovaimca v Seletiburgovi ulici 7 1. Brezposelna de-kle-a dobe s'riJ?»>e in pre-n..nč:5če. Nn-oča »p list Go spoditi;~ka pomočnten.
13104-2
Trgovski pomočnik
kolon.ija'ne in menafaktnr-ie stroke, bivši trg-ovec. i7.lirjen tudii v .-erti trgovini in pisam-i, star 27 let. oženjen, soliden i.n pošten, prosi kakršnokoli name^če-n-'e. BelčiNi Josip. Mostar. Drlievnča ulica 2. 13094-2
Mlada natakarica
mesto ia takoj, po-
nudbe na oglasni oddelek »Jut.ra« pi>d »Mlada in prijazna«.	13158-2
G T p. Rotman:
Vrt isinrček in Šilonoska

Kakor bi trenil, sva bila na okenski polici. Ko je teta videla, da se je bojiva, se je pogumno spustila na tla. Njen strah se je izpremenil v beenost, in ta ji je dala neverjetno moč; zgrabila je težek stol, kakor da bi bil peresce, in---
Krojaški pomočnik
vešč radolo vanja velikih io nia''4i kosov, išče službo za takoj v Li.mblja.fi.i ali n* Gorenjskem. Ponudbe prosi na naslov: Ludvik Me-mai. Gornji grad.	13138-ž
Mesarski in prdea-jevalski pomočnik
priden in pmšten, z dobrimi spričevali, želi mesta ria.jra.je v mest«. Gre tudi na d'-že!s. Naslov v Offlas. oddt-lka »Jutra«. 13137-5
Pekovski pomočnik
dober delavec 1-n po6tf»n. razumeu ter zanesljiv, iz-nrjem v vseh del-lh stroke, gre tudi 7« skupnega de-!a.voa. Nastop- lahko takoj. Naslov: Jož"f Suša. pri Vrečko. Pišc-cp pri Brežicah 13170-2
Oskrbnik
z vf-eletno prakso, išče e'u/.iv"o ne kak^m posestvu ali krti siič.nega. Naslov v og-asnem oddelku »Jn-.ra«.
13163-2
Brivski pomočnik
ml?d začetnik, ki bi se rad 1-z-vež.ba.l v ž »r. °k i stroki, •i?e za takoj »lurbo pneti skromni plači. — Draršmik Auurtt. brivski pomofeik v Cel Vi, Kovaška ul ica 3.
13164-2
Pekovski pomočnik
7. dveletno poimčtrH: o prakso, t^5 vseli del, želi nastopiti Mino službo. Naslov pove og-iasinii oddelek »Jut.ra«.	]i£!t»2-2-
»g. rnutja p* 1 Da beseda; ta da janj*	ova ali na
šifre S Din. — Ogla.« socialnega mačaja vsaka bosoda 50 par; «a dajanja a&»l«va aiš aa Aif« p« S Din. /6)
Otroški voziček
moderen, malo rabl.jen. zelo ugodno nar.rtnia.i na Ce4-pv-ški ««Hi Ši.I, Lo*ub>i«ua 7.
13126-6
Prodam
15 oken s šrpami i<n okvirji 1.15 X 1.60, plo>.i«wi st.roj »Wed<erin^:i:n« S/50, 2 u-ito-
vod«. voiino s e s a l k o in črpalko ia itšrno. vse v rvajboljšem jtaaju. py zelo UfT-d.tii ceni. — Ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« pod »tačko »Re« vredno«.
12978-6
Otroški voziček
Jkošarei usodno naprodaj. Naslov » oglasnem oddelku »Jutra«.	13102-6
Risalna miza
zelo praktična, redi selitve poesit naprodaj v Koleri,jd, Karadijičeva »lica št. 16'I.
13107-6
Iz konkurzne mase
Henrika Eiihme.rwalda, trgovca v Ljuibjaroi, se proda en bloc ofertalmim potom v.-a jaloga bla§« (.pletend-tw, modno blagu itd.). Obenem se prodajo tudii ofer-•altiiim porom bre« vsakega jamstva tudi vse v ta kon-kurz spadajoče terjatve. — Pi-^m^ne ponudbe je do 5. maja 1983 vložiti pri stečaju p-m npra-vi-telju dr. Janku Breje. u. odvetniku v Ljuilu.ja.ni, Kralja Petra trg št. 3. kjer se dobijo tudi vsa pojasnili.	13131
Pisalno mizo
skorai novo, 157 X 80.
amerik. patent, železno posteljo. .omaro z« obleko ter moške obleke in čevlje št. 40 uffod.no prodam o« Mlr-ju. Roglšie-eva, 4, visoko pritiliižie.	13:34-6
Pokrajinske
razglednice
v bromsrebru, imit. s bles-kom. prvovrsten domač :z-delek nud: »Jugobrom«, Zagreb. Kraljice Marije nlica št. 28. Zahtevajte cen* in vzorce.	13087-6
Avto, moto
Vsaka beaeda t D»nj t« dajanj« naalo-va ali <a	pa B Dia.
Lokomobilo
Um ali WoMf, 35—50 HP kup- parna žaga A.nton Froiber, Nedelišče. Med,m morja.	12663-10
Motorno kolo
»Indian« » prikolico, brezhibno, za 10.000 Din proda Koaelj. Juj-klošter. Ogledati istotam.	13119-10
Vsaka beaeda 1 Din. ta dajanj* naslova aii ta tifr* oa S Dia. fl«N
Bi ezobrestna
posopla
ia nakup pr eimič-aic in ne premičnin, dotio. razd-ol-ži -ev i-vd., proti poroštvu, laznambi ali vknjižbi da jejio; »Kreditu* »druge«. Ljuoljana pošt pr«-dal 307 — Sprejmejo zastopnike.
136
Kdo bi pomagal
mladi dami iz zadrege s 5<tf)0 D;n posojila, proti vrnitvi iu obrestim po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tof-na vrnite-v«. 1311^8-16
Knpim vlogo
Ljubi jamske kreditne banke z« poino vred-o ost — od 90.000 dio 50.000. Ponudbe
na og'asni odd »I »k »Juitra« pod »Mesečno Din 3000 do 5000«.	13127-16
Naložba kapitala
ta ustanovitev tovarne ei-koKje, ali za prisvajanj* gotovih medlkatnenitov, aii pri dobro v|el.aai iokoad-nii tovarni. Udei-eš-ba «11 •nakiitfi tudi s hranilnimi kn.jižre«mrl. Ponudbe na: Informacijski biro, Maribor, Jurijeva 8.	130M-16
Hranilno knjižico
LJub'.<ukke kreultoe banke z vlogo 25.000 Dl-n. za gi> Sovlno proda D. Oder, Zagreb. Trenkova ulica št. 9.
13I02-J6
Družabnico
z manjšim kapitalom sprej m'-m k dobtčk«n.osai obrtj. Ponudbe prosim na og'."S. o-idelek »Jutra« pod šifro »Sigurna eksi-sitf.oca«
13145-i'6
100.000 Din
v gotovini
vlo-Sm proti vknjižbi in zmernim ob;estlm v podjetje, ki mi nudi siuižibo knli-govodje ali s .-Ični« za.posii-tev. Ponudbe s točnim opisom pro-im na o^asni od-delek »Jutra« pod znicčko »Trgovsko na..>braž'-n, nastop 1. ju-nija«. 13n.5£-16
Ujfia«l u-f. tnačaja |w 1 Din beseda; ta dala nj« oaslova ali u šifro 6 l>o. — Osla*i socialnega tnačnia vsa ka beseda 311 par; t« daja-nje oa.sio v* aii ra šifro trn .1 Din (J)
Hladilnik
za tnlpko, o-kroge o-bl.lke. 200—3001 ka[>aciteie, iščem Pouu^ibe na na-Siov; Milado-rn:r dr. St-tfamovi<5. Cačak.
12CS9
Lokomobilo
6—S Ks. ali parni kotel 4 At.m., traiismislj-e 40 ui.m z leža-jeir.. -a.bi.jene zidake in strešnike kupim. — Ponudbe na oglasini o-d-delok »Jutra« pod »Gotovina takoj«.	13; 69-7
Vnuka beseda 1 Din: aa lajanj* naslova ali m šifro pa 5 Din (121
Delavnice pohištva!
Na.ročii.1 bi opremo za tri jobr.o stanovanja, ako se mm« v delno plač-iio vložilo knjižico Ljublj. kredit ne banke, ostanek p« pia ram v gotovini. Ponudbe pod »Resen ku.pec« na ogl. Oddelek »Ju.tra«. 13142-13
Vsaka imseda 1 Dui. j ta lajanje naslova ali ( Iifro na 5 Din (16N j
Orehove hlode
samo lepo blago kupujemo. Ponudbe na og.a«. oddelek »Jutra« pod šifro »Expcrt«.
13123-15
	?:fria	i«m
		
Vsa R« o««w]a | Din «a /laUMij* oast-ova aH ta Šifro os S Din. (I7i
Gostilno
vzame v najem najraje v
I julijanski okolici gostilničar. Ponudbe peni »Pro nietna 22« na oglasni od de-lek ».Jutra«. 128C7-17
Gostilno
r Savinjski dolini, dobro idočo, z nekaj oralov zemlje in sadnim vrtnim oddam takoj v najem. Naslov pri podružnro! v Oelju. 13166-17
Vs»k» iywla 1 Din. za dajanj* oasleva ali za »fro p. i Din.
Mesarijo
s klavniiioo, ledenico Vp vsem Inventarjem, dobro idočo oddam takoj po telo ugodni cenii. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12662-19
Trgovski lokal
t Kamniku oddam. Nasl-i-v v oglasnem oddelku Jutra 12890-19
Vinotoč
dobro idoč. na dobri točki, e stanovanjem, kuhinjo in inventarjem oddam po nizki ceni. Naslov v oglasm-m odd »I .k u »Jutra«. 13118-19
Mlekarno
dobro idočo prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izredna prilika«.	13168-19
Trgovino
7. mešanim blagom, d-ohro idofto v centru Ljubi.ja.ne ugodmo oddam p-oti gotovini. Po dogovoru tndi za enoletno poskušajo. Event. sprejem i-m tudi družabnika s kavcijo. Ponudbe na <-gi. oddelek »Jutra« pod šifro »40.000«.	13150-19
Majhno slaščičarno
z inventarjem takoj j»ro-f'«m. Najem.ti.iiia mtka. — N<:s'ov v ogla«ntni oddelku »Jutra«.	131o&*:9
Vut« t>eaw1i 1 Di.n. <a ijijjvnj* nnsiova aH
u šifr. pa 5 Din f9»i
Cementna or^karna
na^i-odaj v prometn«-m kraju Notranjske z vsem po-rebeiim	inventarjem,
stavbami in z zerrjjo. v kateri «e nahaja večja ko llč:.r-a dobrega ppska. Po-nudbp na og'«s.ni oddeek »Jutra« pod in a 6k o »Opeko«.	12803-20
Gostilno
7 pnspndarskim posloo-em. kegljiščem, tu j ^k mi soi»a-mii in garažo, na prometnem kraju blizu železniške postaje v Savinjski dolini "ddam ped ugodnimi pogoji v najom. Naslov f^ive pgla-snrl oddelek »Jutro«.
13100-20
2 manjši trg. hiši
ob nn 'ipronietn-pijši ce^tn v 1 'ub: :sns.kem pred.me«.t.'u zelo ug.nd.no preda Društvo biSrrh r-osestn^k ov, Ljubljana, Saleir.drova itKea 6.
13148-20
Lepo hišo z vrtom
pripravno za letovišče, z električno no pel ;«'v<v. v prijaznem kra.ju na Gorenjskem blizu B'pfla prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod značko »0°na 'n pogoji ugodn-1«. l315il-20
VHo pri Celi«
na »o'.nčirr Vg- pr'<ia Pre-pnšek. Celje, gestilna »Jelen«. Vzame »udi kmi.-.go ee!:skr'-h zavodov. 13H61-20
Stm#*>anja
Vsatka beseda .VI par. ■a da-anj* oasJov« ali
ia Mira 8 Din Cžl-al
Stalna stranka
od-aelih oseb.	t avgvi-
s-nm 2—Ssobn-o «>o:.ričiw> sta-novamje. Ponudbe no oglas, oddelek »Jutia« ped šifro »Odrasli«.	13124-21/a
Stanovanje
2—3 sob s priti: k linami ™ kopalnico išče mirna stranka. Ponudbe pod »So'idna :>yi« na og'a=-ni odu«-lt-k ».Jutra«.	13:36-ei/a
Vs»na be»e<1a 50 par; n dajanj* aa ulova aii ta Iifro »Din. (23)
Opremljeno sobo
« posebnim vhodom in so-apo-abo kopamice oddam takoj v vili na Prulah 27.
12502-38
Opremljeno sobo
z 2 pofteljama, ©ven-tue-ino z boljšo hrano oddam. Naslov nove ogiasmi oddelek »Jutra« .	13117-23
Prazno sobo
z vhodom e stopnjre. pri Zvezdi oddam 7ja 250 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13121-23
Solnčno sobo
le-tv) opremljeno, s posebnem vhodom oildam boljšemu goapodu v Livarski ul. št. \0H.	12734-23
Na Poljanski cesti
v novi hiši oddam sobo. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«.	13O90-i3
Sobico
oddom takoj solidno osebi
na Blelvveisov! eestl 15,'IH. vrata 18.	13110-23
Sostanovalko
preprosto, sprejmem na Bregu st. 16,111 — des.-ro.
13:30-3d
Sobo
Bračmo 'n svetlo, z električno razsvetijavo oddani. — IstH-tnm sprejmem tudi
sostanovalko
Poljanska cesta š.tev, 31/1.
13093-23
Opremljeno sobo
zračno, t	eiekt.riko. odda
gos[>odiičjii	Tavtar. Kari o v-
škti cesta	15/11 levo stopnišče. 13140-23
Opremljeno sobo
solnčno, s posebnim vhodom m elektriko oddam blizu Tabora. Nas i«v pove ocl^soi odiieiok »Jutra«.
13156-3!
Lepo sobo
v Mižim glavne pošt* oddam gospodični. Nos'ov v <tg as»em i>d«it.lku »Jutra«.
13145-23
Mesečno sobo
s se-pa-lranloi vhodom »d-dam. Naslov pov-e ogasui nddelek »Jutra«. 13144-23
Opremljeno sobo
separirano. s centralno kur-
Vivo i.n elektriko oddam 250 Din blizu Tivo''ja — S^rabčeva 7.	13(179-2:?
Srečke za
razred
[11J
Vsaka Ot»e<W Mi par: ia dajanj« oaalo-v* ali
t*	S Dia. (28-a)
DSŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE SO DOSPELE!
Čas za obnovitev srečk je do 7. maja. Srečke, ki do tega dne ne bodo obnovljene oziroma od dosedanjih lastnikov prevzete, bomo prodali novim igralcem. Prodaja neprevzetih srečk se bo vršila 7., 8. in 9. maja, na kar opozarjamo zanimance.
Zadrtsžsta hranilnica r. z. z o. z., Ljublfana, Sv. Petra c. 19
■ Ml IIHHIII ■HfflfWlHMIIi»WHllIMIHI
MM

Ooremljeno sobo
»nožno, s posebnim vb<*tom išče ura-dnik. Ponudbe t navedbo cene na og'a«ni
V.vma Oesp^lA 2 Din. ta -lajanj* naalova tU «tr* pa K Din. CM)
."Kidplek »Jutra« »C! c-iM«.
[Mxi šifra 12»c9-i3.e i
Prazno sobo
iS*em. najraje v Spodnji Siškii. — Ponudbe spi eji uia hl->inik na Jcrnejevi cesti 8 13H>5 23'a
Mati s sinom
i»Ve o-mi' .iT» sobo s M*-
dii.niiki-m, aii souiporano — v 7*1 -n-iri-n za oemej-e imstruk oi.je ali pomoč v gon»od.inj-stvu. Ponudbe na ogapu: ■oddelek »Jutra« f»-d Šifro »Mati in sin«. 13:(ll-d3/a
VmIu n«te.l» 1 Dvn. 1 (a laganje naslova al' , » šifro na * Din	|
Pisalni stroj
1«p,> pisavo, telo ugodno
. .. _ . J _ : — nt r^ ,.« 1 i «.V 1 IL ,0.'
Prazno sobo
v bližitmii *v. Jožefa ii«čp«i *a sbia-mJ«* pohištva. Po-mid.it« na og'fi«ni (»id-flek »Jutra« pod aiiro »-R«b:iin 13:jS-23/a
Manjšo sobo
med eontrom	ai posKa<jo
išče testn.iimlik.	Ponudbe na
og'as. o>ldei.k	»Jintra« pod »Ptwt vbod«. kv.36-2s/*
Stanovanje
V M.«« bnasda 1 Ota: aa dajanj* na»i<»va aH
ta tifro pa i Dia. (SI)
Dvosoft stanovanje
• kohMij« la prilik Itn a m« oddan i 1. majea v Ko e^ivovi »iiei li. l£«ž *1
Trisob. stanovanje
▼ Kamniku oddan Naslov v o^Mi-a oddetku Jutra.
1S889-Ž3
Solnčno stanovanje
2 sob, kabireta in kopal-nioe, s pl-aJ1 om, oddam takoj ia B.-/ig-;idom. Nosiov pov« oguM**» «didei»k Jutra
isaag-ei
Enosob. stanovanje
le^o, x volom od«iain s 1. n-,«.jem ra 1S0 Din v Rmd-aiikii at. dO —	k.
13:29-21
Dvosob. stanovanje
s .pri tik li nami oddam > 1. majem mirni sli3 nki brez otrok v Hrenovi ulica 12.
13097-31
Stanovanje
sobe, kuhlu.je in kabineta takoj oddaon v Kolezalski uiici lS.il.	13106-31
Moderno stanovanje
štirih sob. kopalni«e in pri-tiiklin oddam ta majev termin v sredini Ljutiijan e. Vorsša.ti pri Drušitvu po-sestji(i'k{w v Sal-endrovi 6.
13147-21
Vrednote
t k «	t Din,
ia dajanj« naslova aH sa »'fro na B Din. fJK1!
Vsakovrstno zlato
knpuje po najivišj.iii cenah
CERNE — juvelir
Ljubljana. Wolfova ulici 3.
Izgubljeno
Vsaka beaivla 5n [ia*; ia 4a'anj« naslova aH
ta šifro pa S Din r«8>
Izgubil se je film
od Rožnik« do Dolenjske ceete. Najditelja prosim, da ga odda v oglas, oddeku »Jutra«.	13008-28
Zamenjano
Na veliki petek je bila ta m.-njana v česal nem sal >nu Gjud temna boa (lisica s klotasto podlago). Dotično damo prosim, da jo vrne. kjer d-obn svojo nazaj.
13006-28
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob nenadni izgubi našega dobrega očeta ter za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti blagopokojnika
arfina RenčoSa
se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikoma dr. Zarniku in dr. Grumu, CC. duhovščini, Obrtnemu društvu, Gasilnemu društvu, stanovskim tovarišem, vsem zastopnikom javnih korporacij in darovalcem vencev in cvetja.	5253
Toplice pri Zagorju, dne 21. aprila 1933.
Žalnjoft ostali.
Gospodična
nesrečna v ljnibe*!».	• -i-t-— -- -. , - ; dopisovati z gospodom, ki j "fP^J v GIe..ahšk, ^
ima pomeniti srce. IJo-pIse | 8,1. desno.	131-o--< na og'nsni odd-"lek »Jutra« pod šifro »Nova ljuba v«.
130»i-24
Glasbila
»29. januar«
Zakaj molčiš?	— —
13171-24
Puci
Višita s* ne javiš, ff"' *
boiesUMi?	13154-24
Vsaka Oeas«U 1 Din: aa d*i»nj*
t» fcfr« p. S Dia (M1
Obrt
u
Pianino
dobro ohranjen in ki»S*m cjtriHia-n, ter pietii™ stroj 3 ugodno pr<,da Z:ina. Woifova u.ica kev. 10/1.
13137-26
v tak* beseda l Din. M lajanj* naslova aH t. šifro oa S Din. fSOl
Mojstrica kozmetike
Slava Gril
Beethovnova nI. 13, parter
.vis - a - vi« nebotičnikovlli igradM »e priporoča cenj. občinstvu za najmodernejšo ivego «4>raoa.	13140-30
rj3r,imt
V-Mka be*e.ia 1 L>'-n; im dajanj* naslova aK u šifro na 5 Din (31)
V izjavi
Ane »andioge* ca. M.i'«d*-K-iian z dne 10. III. 1*«
ob a-vliemi v »Jutru« »t. o>i 19. IH. 1988 je bila br-sed« »ne^snilč-nir!«. kar s tem [»opravljam. Ana S;-anditig'-r, Olje.
1316S-91
Vsaka Osseda l Din ta dajanje naslova al*
ta Iifro pa S Dim. (33)
Sladko seno
zdravo, presano. prodaja en groc in detall najceneje Amalla Lott-spedeh. Rimske toplice.
12937-33
Preklic
p.wiipivana pre-k^cn vse ialjivke in oi dolžatve, k: «-jn Jih izrekla nap-nm g. Jaikobu Volaušeik, žplezni-čarju. ter izjavljam teai po-iojtl, da je bilo vse. kar vmt gioT-..ri!a proti im-en-o-vonp-m-u o«! moje strani ne-pramišlijieno in se mu na.j-t«pl.ejp tahvalijsi j<»nn, da je odst-r«! od tožbe. Ma.rij« Kovač.	13167-31
Išče se za
prevzem gostilne
v Ljubljani
agilna in poštena oseba s kavcijo. Ponudbe pod »Kavciia« na oglasni oddelek »Jutra«. 5249
Zahtevajte cenike ed tvrdke
pri kateri si morete najceneje in najbolje nabaviti čohano in nečohano
cc
Dolžniki«.«
v slučaju kakršnekoli potrebe
obrnite se s polnim zaupanjem na vaše
Udruženje za zastitn dužnika u Jugoslaviji
Centrala: BEOGRAD Zastopstvo: ZAGREB Zrinjskega trg štev. 3, L kat. 4096
HmtsnBBERB»n
NAPRODAJ JE VELIKO
elektrotehnično podjetje
z neomejeno koncesijo vred. Reflektanti naj pošljejo naslov pod »Elektron« na ogL oddelek »Jutra*.	52.T4
Zaradi opustitve tr£o\ine P E O D A M
vso zalogo slamnikov
pod lastno ceno. Modni salon
STU€HLY - MAŠKJE
Ljubljana, židovska ul. 3.
RGEEf DELA IN POSESTI
»Jlitrov« rrmli oglasnik dona&a vsakomur velike koristi.
Zek) prostoren, enonadstropen
M*
poleg ležečim vrtom ob glavni cesti seč poceni naprodaj v Kočeviu. Vprašati ogJas. odd. »Jutra«. 5206
s
ležeč
svetovno znana igralka FoxfUarta more biti vsaki iejii kot vzor dovršeno negovane lepote,
zato uporabljajte tudi vi Porenal Cold Cre-mo, ki pronikne zaradi svojih, koži sorodnih, najfinejših sestavin v samo kožno sta-ničje in razvija ondi naravnost svojo bla-gotvorno delavnost, ker čisti, osvežuje, obnavlja in pomlajuje tako temeljito, da se opaža že v najkrajšem času odlika te plemenite kreme. Porenal Cold Creme se uporablja običajno ponoči ali za jako suho lice, dočim se priporoča za preveč mastno lice Porenal Creme (suha). Ta krema varuje obenem obraz pred vsakimi kvarnimi vremenskimi vplivi, a je najboljša podloga Porenal pudru, ki je ne samo zajamčeno neškodljiv, temveč zaradi svojih mnogih prekrasnih barv neobhodno potreben vsaki ženi. ki želi doseči trajen mladeniški, negovan in v resnici dovršeno lep izgled.
Porenal Creme (Cold ali suha) po lfc Din ter puder po 24 Din se dobivata v vseh boljših trgovinah te stroke ali ju pošlje
po pošti: Nobilior parfumerija, Zagreb, JOi-ca 34. Jelačičev trg 15.
ŠPEDICIJA
LJUBLJANA
©carinjenje
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Telef. taterurban 24-59 Vllharjeva c. 33
(nasproti nove carinarnice)
9SF
prevažanje
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti.
Telef. interurban 21-57 Masarykova c. 9
(nasproti tovornega kolodvora) 159

: -j"j!
Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem vzela v zakup
HOTEL„PLESNIK"
v Logarski dolini
ter ga otvorim v nedeljo, dne 30. aprila. Svojim cenjenim gostom bom postregla s prvovrstno hrano in izborno kapljico. Priporočam se za obilen obisk	vera kenda.
5251
Lrejuie Davorin Kavijen. izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc Jezeršek. Za mseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vai v Ljubljani.