MUZE J. j K I. RAVNATELJ LJUBI JAN J U101?. A V! I ft. 226 V Trsi«, v tetrtak, 22. saptembra 1927. Posamezna iterllka 36 Mat Letnik Lil wu L n 1 n< 30 aftoL — OtfU*aaoa n 1 jonk« in obrtna ogUaa L 1 L50. ofUse ni strani L 2 prostora daaimih zavodov 1- X— EDINOST Uredništvo in opravniltvo: Trat (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57 Dopisi na) se poSiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije In denar pa upravništvu. Rokopisi «e ne vračajo. Nefrankirana pisma te ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*, foduredništvo ▼ G o t i c i : uKca Giosue Carducci it 7, I. n. — TcieL št. 327' . Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Razvoj mednarodne trgovine Številke, ki nam kažejo višino zunanje trgovine kake države, so najboljše merilo za njeno gospodarsko moč. Zato lahko iz razvoja zunanje trgovine v veliki meri sklepamo na razvoj gospodarstva dotične države. Francoski narodni ekonom Marcel Henry je sestavil zanimivo tabelo, v kateri se posebno primerjata predvojna in povojna mednarodna trgovina posameznih držav. Da je številke lažje ^primerjati, je vse povojne vrednote spremenil v zlato vrednost, ker je v večini držav denar sedaj dosti pod prejšnjo zlato pariteto. Višino zunanje trgovine 1. 1913. je označil s številom 100 in tako se da izračunati za poznejša leta enostavni indeks, iz katerega je razvidno, ali je trgovi r i dotične države v primesi s predvojno dobo, z let. 1913, napredovala ali nazadovala, in to v zlati vrednosti. Ako postar-vimo za 1. 1913. višino zunanje trgovine na 100, dobimo za 1. 1926. sledeče številke za posamezne države: Združene države Kanada Avstralija Peru Japonska Maroko Zaliodna Afrika Meksika Kolumbija Venecuela Kore a Kitajska Indij a-Nizozemska Danska ■Švedija Norveška Finska Francija jBelgija Brazilija Cile Anglija Španija ArgentL jja Italija Nemčija Švica flusija Kot vidimo, se je nost mednarodne trgovine v primeri s predvojno dobo dosti zvijala, največ, kakor je naravno. v bogatih ameriških in a-zijskih državah, katere so imele dosti gospodarskega dobička od svetovne vojne; tam so se te številko podvojile in potrosile. J>oi)ro se držijo tudi številke evropskih nevtralnih držav, posebno severnih, najslabše tistih, ki so bile direktno zapletene v vojne konflikte in posebno ti-sfciii, ki so šle poražene iz svetovne votne, kot Nemčija in posebno Rusija, katere zunanja trgovina sedaj ne dosega v vrednosti niti polovice one iz i. 1-913. V teh številkah dobijo torej vse po svetovni vojni nastale gospodarske spremembe, veliko obubožanje enih in ravno tako ve Irko o bogatenje drugih, jasno sliko. Opomniti pa moram še, da izražajo te številke vrednost v zlatu; zlato pa. kot znano, nima sedaj iste kupne moči, kot jo je imelo pred vojno. Šele 140 zlatih enot more sedaj kupiti toliko blaga kot pred vojno 100 zlatih enot. Radi tega ni napredovala zunanja trgovina v resnici, to je v množini trgovanega blaga, ako znaša promet v zlati vrednosti najmanj \\0% onega pred vojno. Tako vidimo, da je zunanja trgovina Italije, ki je bila v zlati vrednosti \i\% za uvoz in 143% za izvoz one iz predvojne, torej v zlati vrednosti precej večja, nasprotno v množini nespremenjena. Mnogo pa je držav, ki so napredovale le v zlati vrednosti, nazadovale pa v resnični innožini blaga, tako n. pr. Francija. Zanimivo je promotriti gornje številke tudi z drugega vidika: ali se je trgovinska bilanca posameznih držav zboljšaia ali poslabšala, to se pravi, ali se je .izvoz v primeri z uvozom povečal ali zmanjšal? Najbolj se je poboljšala trgovinska bilanca Kanade, kjer je uvoz dosegel 1. 1926. le 163, izvoz pa 293 onoga iz 1. 1913,potem tudi za Maroko s številkami 157 in 288, Korea 400 in 1000, Danska 136 in 214. Francija 1115 in 142, Brazilija 123 in 156. Poslabšala se je trgovinska bilanca v Združenih državah, kjer ie zna- uvoz izvoz 250 192 163 296 197 170 240 202 305 305 157 288 183 191 203 226 306 246 306 252 400 1000 190 -206 255 238 185 214 187 184 163 156 146 180 116 142 80 90 125 150 123 150 171 118 165 149 154 136 141 143 92 96 130 133 44 43 zlata vred- šal 1. 1926. uvoz 250%, izvoz pa le 192% onega iz 1. 1913. To velja tudi za Avstralijo (197 in 170), posebno pa za Anglijo, kjer je uvoz jako narastel (na 171), izvoz pa le malenkostno (na' 118). Trgovinska bilanca Italije se v primeri z letom 1913. skoro ni spremenila, uvoz in izvoz sta skoro enako narastla na 141 oz. 143, torej je bila tjv govinska bilanca 1. 1926. razmeroma enaka oni iz 1. 1913. Kot splošno pravilo lahko rečemo, sicer ne brez izjem^ da se je trgovinska bilanca držav, ki so morale preživeti valutne krize, in so tako ošibile svojo gospodarsko silo, zboljšaia, medtem ko se je poslabšala bi-1 o ji c a onih držav, ki so gospodarsko predominirale v zadnjih letih z dobro, visokostoječo valuto, n. pr. Združene države in Anglija. Tu zadobi še enkrat veljavo predvojno pravilo, da si morejo za dolgo dobo privoščiti pasivao trgovinsko bilanco samo gospodarsko močnejši, ta-korekoč aristokratični narodi, ki morejo stalni trgovinski deficit plačati z dofaodki svojih kapitaiov. Tako je pasivu«, zunanje trgovine veljal pred vojno kot znak bogastva enega naroda in ne kot danes, ko se na splošno vzatae trgovinski pasi-vum kot slabo zaamenje. Z deficitom v zunanji trgovini so se pred vojno, z malo izjemami, mogli ponašati le najbogatejši narodi, ki so gospodarsko predominirali, to je Nemčija, Francija, Anglija in Švica. Drugi narodi so morali vedno prodajati več blaga v inozemstvo, kot so ga kupili od tam, da so na ta način plačevali z blagom ne le kupljeno uvoženo blago, marveč tudi dolgove napram inozemstvu. Ta tendenca v zunanji trgovini se bo kmalu spet povrnila vsepovsod, ko bo ponehalo večno novo zadolževanje evropskih šibkih narodov in ko bedo ti narodi morali misliti na poravnavo doigov iz lastnih sredstev. L O. FiMisMiiftiili članek rimskega lista d'Ztalia» «Gier- RIM, 21. Jutri se spet sesta-nejo po dal>6em presledku v palači «Littorio» pod predsedstvom glavnega tajnika faši-stovske stranke on. Turati j a predsedniki fašistovskih k®aie-deraoij. Periodični sestanki sindikalnih, predsednikov fašitovskih konfederacij imajo, kot pravi «Giernale d'Italia» v svoji današnji Številki, izredno važen pomen za razvoj fašistovske korporativne države. V času, ko se po vsej državi ljudje uvrščeno v sindikalne organizacije, je zelo važno določiti mejo med političnim in sindikalnim delovanjem, ki se prav pogosto med sal»o križata. Sindikalne organizacije zastopajo danes vsaka v svojem delokrogu interese štirih kategorij, v katere so bile razdeljene s sindikataim zakonom proizvajalne sile vse države. Ker do sedaj še ni bila ustvarjena korporativna organizacija, ki bi zastopala v času nasprotujočih si interesov posameznih razredov splošne interese celokupnosti, polaga stranka veliko važnost na to, da se izvede včlanjenje proizvajalcev v sindikalne kategorije pod njenim nadzorstvom. V času, ko se ustvarja korporativna država, mora fa-šistovska stranka paziti na to, da se izvede korporativna u-redba države v strogo fašistov-skem duhu in da bodo sindikati brezpogojno podrejeni strankini disciplini. Poleg on. Turati j a in predsednikov konfederacij se bo u-deležil jutrišnjega sestanka tudi državni podtajnik v ministrstvu za korporacije oti. Bottai. ministrska okrožnica gleda p rodil o letošnji letini RIM, 21. (Izv.) Ministrstvo za gospodarstvo je razposlalo pristojnim uradom okrožnico, v kateri jih poziva, da mu nemudoma predložijo natančno poročilo o množini, kakovosti ter prodajni ceni raznih poljskih pridelkov, čim bo letina pospravljena, Ti podatki bodo potem predani odboru za določanje cen, da bo lahko na podlagi teh poročil uredil svoje delo-vaniž. kongres pespedinf- stva se bo vršil v novembru RIM, 21. (Izv.) V državni organizaciji <«Dopolavoro» se živahno pripravlja vse potrebno za četrti mednaifcKlni kongres gospodinjstva, ki se bo vršil v Rimu v dneh 14. do 16. novembra. Istočasno s kongresom se bo otvorila v Rimu tudi razstava gospodinjskih del v raznih državah. Posebni tribnnal bo sodil 9 komunistov RIM, 21. (Izv.) Jutri zjutraj se prične pred posebnim tribu-nalom za zaščito drŽave proces proti devetim komunistom iz Astija, ki so obtoženi, da so pripravljali oboroženo vstajo proti državni oblasti. Posebnemu tri-bunalu bo predsedoval general Freri. Občinski sveti RIM, 21. (Izv.) Notranje ministrstvo je razposlalo v soglasju z ministrstvom za korporacije podrejenim uradom podrobna navodila glede sestavljanja občinskih svetov v občinah, ki štejejo nad 5000 prebivalcev. IV) teh navodilih bo imenoval občinske svetnike prefekt, ki pa se bo moral pri tem in na mnenje sindikalnih organizacij. Lltvanskt ministrski predsednik pose ti papeža RIM, 21. Včeraj je litvanski ministrski predsednik Volde-maras v spremstvu soproge in nekaterih višjih uradnikov pri zunanjem ministrstvu odpotoval v Neapelj in se bo jutri zjutraj povrnil v prestolnico. Rimski list «Brillante» je dobil vest, da bo jutri ob 11. uri papež sprejel gospoda Voldemarasa. „eserutare Hmmu in rimske vprašanje RIM, 21. (Izv.) Po daljšem molku je pričel rimski list «Os servatore Romano« v svoji današnji številki spet pogrevati rimsko vprašanje. Priznati je treba, pravi glasilo Vatikana, da se je danes po zaslugi sedanje vlade postopanje napram cerkvi ublažilo. Vsaj v večini italijanskih pokrajin je prenehala ona ostra proticerkvena gonja, in to nedvomno po zaslugi sedanje vlade, ki je spričo tega vredna priznanja in pohvale vseh onih, ki jim je pri srcu blagor cerkve in družbe neglede na različne politične stranke. Vsled - spremenjene politike napram cerkvi bi mnogi utegnili misliti, da je bilo rimsko vprašanje v praksi že rešeno. Radi tega je treba z vso odločnostjo povdariti, da rimsko vprašanje še nikakor ni urejeno, marveč da se nahaja še vedno tam, kjer se je nahajalo leta 1170., ko je bilo ustvarjeno. imrttusKrietifiMrH francoskih bojiščih Rtkonstrakclla Ingoslouenske vlade inikiji mm MMi ftiikrati, SIS. wi\m\ is ttei BEOGRAD, 21. (Izv.) Danes dopoldne je jugoslovenski kralj podpisal ukaz o rekonstrukciji jugoslovenske vlade. Poslanec SLS dr. Gosar je imenovan za ministra socialne politike. Dosedanji minister socialne politike Mijović je imenovan za ministra šum in rudnikov, dr. Ku-manudi, dosedanji minister za Šume in rudnike za ministra prosvete, dosedanji prosvetni minister dr. Peric pa je izpadel iz vlade ' Vprašanje državnih pod tajnikov danes še ni bilo rešeno. Sporazum je dosežen le v toliko, da bodo dobili državno-pod-tajniska mesta demokrati v finančnem in notranjem ministrstvu, muslimani v ministrstvu za agrarno reformo, SLS pa v prosvetnem ministrstvu. De» mokratska stranka svojih kandidatov za državne podtajnike še ni imenovala. SLS pa namerava določiti za podtajnika v prosvetnem ministrstvu poslanca Smodeja. Kakor se doznava iz okolice gospoda Vukićevića, bodo skušali odstopivšega ministra za prosveto Perica odškodovati na ta način, da mu bodo ponudili kandidaturo za predsednika narodne skupščine. Tudi radikal- ske centrumaše upajo pridobiti vladni radikali za svojo politiko s tem, da jim ponujajo važna mesta v narodni skupščini. Tako se zatrjujejo, da bodo Vu-kićevićevi radikali ponudili kandidaturo za predsednika skupščinskega finančnega odbora Nikoli Uzunoviću, kandidaturo za predsednika zakonodajnega odbora Miši Trifunovi-ću in kandidaturo za predsednika verifikacijskega odbora Boži Maksimoviću. Danes popoldne je dospel v Beograd novo imenovani minister za socialno politiko dr. Gosar. Takoj po svojem prihodu je posetil ministrskega predsednika Vukićevića in ostal pri njem v daljšem razgovoru. Jutri dopoldne bo položil dr. Gosar ministrsko prisego in bo takoj nato prevzel svoj resort. Tudi ostala dva novoimenovana ministra dr. Mijović in dr. Ku-manudi, ki ga za časa njegove odsotnosti zastopa dr. Šumen-ković, bosta jutri prevzela svoje nove resor te. Zunanji minister dr. Marin-ković je bil danes pop. od 16. do 17. v avidjenci pri kralju. Zatrjuje se, da je bila njegova avdijenca izključno resortnega značaja. PARIZ, 21. (Izv.) 3000 amerikanskih legionarjev se je odpravilo danes zjutraj na romanje v Verdun, kjer si ogledajo vojna polja. Poseben vlak, v katerem so se vozili francoski ministrski predsednik Pcinca-re, general Pershing, general Gourand in druge vojaške in politične osebnosti skupno z a-m erika nskimi dobrovoljci, je prispel ob 11.40 na verdunsko postajo. Dobrovoljci so se podali v sprevodu na pokopališče in nato v Donaumont, kjer se jc vršila ob 16.30 blagoslovitev kapelice, v kateri so shranjeni ostanki padlih vojakov. Ofi-bo posetila tudi Dormanj. rep v Chioogn CHICAGO, 21. Šest tolovajev, oboroženih s puškami, je napadlo bančnega slugo, ki je nosil v torbi 40.DOO dolarjev. Tolovaji so mu nasilno iztrgali iz rok. Na njegov krik je sicer prihitelo na lice mesta več redarjev in mimoidočih ljudi, ki pa niso mogli pomagati bančnemu siugi, ker so jim tolovaji zagrozili s puškami. Roparji so nato takoj skočili v avtomobil, ki jih je pričakoval v bližini ter so se naglo oddaljili. Rop se je izvršil na eni glavni prometnih ulic Chicaga in ob času, ko je bilo na ulici zelo mnogo ljudi. HeUžirska delegacija za trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko prispela v Beograd. BEOGRAD, 21. (Izv.) Danes je dospela v Beograd pod vodstvom grofa de Nikla madžarska delegacija za pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe in ureditev madžarskega transportnega prometa preko jugoslovenskega ozemlja na Reko. Delegacijo je predstavil madžarski poslanik baron Foerster zunanjemu ministru. Jutri se pričnejo meritorialne razprave. Tako v jugoslovanskih kot v madžarskih trgovinskih in političnih krogih prevladuje prepričanje, da bo v najkrajšem, času dosežen sporazum v vseh važnejših vprašanjih. HUiRrHnl k6R$res Zveze za tafski premet otvorjen v Beograda BEOGRAD, 21. (Izv.) Danes se je otoril v veliki dvorani zun. ministrstva mednarodni kongres zveze za tujski promet. Na kongresu so zastopane Italija, Nemčija, Anglija, Avstrija, Belgija, Danska, Nizozemska, Grčija, Madžarska. Norveška, Švedska, Poljska, Švica, Cehoslovaška in Jugoslavija. Dopoldne je sprejel delegate jugoslovenski zun. minister dr. Ma-rinković, ob 12. uri pa se je pričela svečana otvoritvena seja. Za predsednika kongresa je bil izvoljen jugosk>v. delegat dr .Žižek, načelnik kabineta ministrstva za trgovino. Po poedinih referatih je bila seja zaključena. Pepsldne je priredila beograjska občina na čast udeležencem kongresa v Palac e-hertelu svečan banket. Nocoj so odpotovali delegati preko Zagreba v Ljubljano, kamor prispejo jutri zjutraj ob 8.8. Tu si bodo ogledali mesto, nato pa jim priredi mestna občina v kolodvorski restavraciji skupen zajutrek. Ob 11.46 odpotujejo na Bled, kjer se bo takoj nato vršila seja v hotelu Toplice. Popoldne si bodo delegati ogledali blejsko okolico. Ob 1«. pa se bo vršil v Park hotelu banket, ki jim ga priredita zdraviliška komisija in blejska občina. Dne 23. t. m. odpotujejo udeleženci kongresa z Bleda v Zagreb in nato v Dalmacijo, Bosno in Hercegovino ter Črno Goro, kjer si bodo ogledali vse važne tujske prometna središča Jugoslavije. Dne 4. oktobra se podajo preko Sušaka in Zagreba v Rogaško Slatino. Tu se bo kongres zaključil. Dan nato posetijo Maribor. Tudi mariborska občina jim priredi v kolodvorski restavraciji zakusko. Nato se bodo delegati povrnili v svoje domovine. njena trgovinska S Francijo PARIZ, 21. Pariški listi so dobili iz Washanrtona vest, glasom katere bo odgovor an^ri-ške vlado na francoske proti-predtoge o sklenitvi medsebojne trgovinske pogodbe nikalen. Vlada Združenih držav naj bi imela namen predlagati Franciji, naj predstojeća pogodba temelji na načelu najbolj favorizirane nacije, v kolikor se tiče uvooa ameriškega blaga v Francijo. Občinske volitve v Mariboru se bodo vršile v novembra MARIBOR, 21. V oktobru poteče doba delovanja sedanjega mariborskega občinskega sveta. Doznavamo, da se bodo nove občinske volitve določile na dan 20. ali 27. novembra tekočega leta. Zaključitev kongresa za industrijo volno BIELLA, 21. Včeraj dopoldne se je vršila poslednja seja kongresa za industrijo volne. Kot poslednji govornik nastopil predsednik kongresa gr. uff. Bozzala, ki je zaključil kongres s kratkim nagovorom. Levine v Pariza PARIZ, 21. Predvčerajšnjim je prispel nenadoma spet v Pariz milijonar Levine, lastnik letala «Columbia», ki je še pred kratkim ubežal francoskemu letalcu Drouhineu preko Rokav-skega zaliva v London. Levine se je udeležil slavnosti ameriške legije v Parizu. Že včeraj zjutraj se je spet odpeljal v London. Zasedanje francoskega parlamenta se prične 12. oktobra PARIZ, 21. Bržkone 12. oktobra se bo pričelo jesensko zasedanje francoskega parlamenta. Tako je zatrdil predsednik finančne parlamentarne komisije Malvy. Finančna komisija je že potrdila zakonski osnutek finančnega ministrstva o proračunu za leto 1928. Polet Kelmorajn-Tokio BERLIN, 21. Letalec Koen-neeke, ki je še pred kratkim nameraval preleteti ocean, a je potem opustil svoj načrt, se je pričel v poslednjih dneh pripravljati na polet proti daljnjemu vzhodu. Včerajšnja vremenska poročila so napovedovala lepo vreme in Koennecke je ob 14.22 startal z letalom «Germania» s kelmorajnskega letališča. Letalca spremljata grof Solmo in radiotelegra.fist Hermann. Kon-neeke se je namenil seveda s presledki poleteti v Tokio. Prvič se namerava ustaviti v Angori, kamor je moralo letalo prispeti davi. Če bo Koennecku uspelo srečno preleteti svojo pot do Tokia, bo bržkone poskušal preleteti še Tihi ocean od Tokia do San Franc isca. Danes kmalu po polnoči je letalo «Germania» preletelo Beograd. o priliki velike letalske tekme ▼ Ameriki LONDON, 21. (Izv.) Iz Newyor-ka poročajo, da je včeraj zjutraj startalo z letališča Roosevelt-Feeld pri Newlerku 15 letal druge kategorije tekmovanja za polet iz New Torka do Spekaae. Na vsakem letalu se nahaja poleg pilota še en drug potnik. Letala morajo pleteti 3800 km dolgo pot. E Med poletom morajo »-krat pristati ter ostati po eno celo noč v Chkt£U in Slendiveu. ZAVOD D«.MACIM FWini Tft5T-VIA-F.FIiZI 23 TEUNT4frO» r . '(iK^MHvSiSliKtJ: OZMAVLJENJE-ZAJAMČENO V TBEH IX« £ H _ tmaiuav lijimittnfrirt KUfut «-tt»w:. = HliUMIIJUMHiillMUttlHimUlUMHI« Kmalu po odhodu letal je prispela na letališče vest o smrtni nesreči, ki je zadela dva letalca, katerih letalo je padlo v bližini «New Jerseia». Povodenj v Meksiku MEKSIKO, 20. Glasom neuradne vesti je dolina reke Ler-ma poplavljena. 25.000 ljudi bi naj bilo brez krova. Doslej je naravna katastrofa zahtevala baje 6 človeških žrtev. Mesto Acambaro je glasom te vesti deloma pod vodo in porušeno* Nesreča na morju CAP RACE, 21. (Izv.) Radiobr-zojavnim potom poročajo, da je holandski parnik «Amersfoort» nasedel na pesek. Ladja je precej težko poškodovana, tako da so se morali potniki rešiti v rešilne čolne. Potres v Španiji MADRID, 21. (Izv.) V Gijonu blizu Alicantea so bili zaznamovani močni potresni sunki. Preplašeno prebivalstvo je zbežalo na ulice in polja. Vse tovarne so zaprte. Politične beležke Po volitvah na Turškem V zadnjem času so se na bližnjem vzhodu odigrali važni dogodki, ki zaslužijo, da se a njimi nekoliko seznanimo. Na Turškem so se v tem mesecu vršile volitve, ki v marsikaterem oziru pomenijo presenečenje. Kemalova ljudska stranka je odnesla skoro vse glasove. Precej čudno se mora zdeti to Človeku, če pomisli, da je še pred nedavnim vladalo v Mali Aziji yeliko nezadovoljstvo proti nasilnemu reforma,-torju Kemalu paši, ki ni bil nič kaj izbirčen v metodah, ko je v svojo konservativno deželo u-vajal zapadno civilizacijo. Če se je opozicija pri zadnjih volitvah tako na tihem stisnila v kot, se je to pač zgodilo pred vsem radi tega, ker se njeni voditelji prav dobro zavedajo, da bi proti mogočnemu Kemalu prav nič ne opravili. Vendar pa tiči glavni vzrok Kemalova zmage v dejstvu, da se je položaj Turške pod njegovim vodstvom v vsakem oziru izboljšal, in to uvidevajo sedaj tudi najširše plasti ljudstva. Mir in red sta se povrnila v turško državo in tudi gospodarski položaj se boljša. Poleg tega so se pri volitvah postavili na Kemalovo stran tudi vsi oni, ki so imeli pod prejšnjim režimom na Turškem še največ povoda za pritožbe. To so narodne in verske manjšine, Grki, Armenci, kristjani, židje itd., kateri so šele sedaj dobili volilno pravico, ki je prej nemuslimani niso imeli. Zanje so se namreč prilike popolnoma spremenile, odkar j c usoda Turške v rokah modernega Kemala. Nova angorska poslanska zbornica je bolj tehničnega značaja. Predsednik republike io hotel, da pridejo sedaj v narodno skupščino možje, ki so strokovnjaki v gospodarskih, finančnih, agrarnih, industrijskih vprašanjih itd. Kemal je tudi poskrbel, da bi se korupcija ne raapasla. Določil je, da poslanskega mandata ne morejo izvrševati oni, ki so soudeleženi pri kakšnem gospodarskem, finančnem ali industrijskem podjetju. Sedaj, ko se je poleglo zanimanje za notranjepolitične stvari, ki je bilo tekom volitev, kakor je razumljivo, zelo veliko, se pozornost turških političnih krogov obrača spet na vprašanja, ki se tičejo zunanje politike turške republike. Precej skrbi povzroča Angori zadržanje Grške, kajti odnošaji med obema drža/vama niso preveč dobri. Turki pravijo, da se Grki prav sumljivo oborožujejo, pred vsem na morju, in to Turkom ni prav nič všeč. Afera generala Zagorskega Senzacijonalne vesti varšavskih časopisov, da je general Zagorski zaprt v trdnjavi We-sterplatte na Gdanskem. do ss* II. •EDINOST i V rrstu, da« 12. septembru lirtr?. daj niso bile še poti'jene, pa tudi ne zanikane. Kakor znano, so listi prinesli to vest v posebnih izdajah, ki so izšle v pozni nočni uri. Naslednje jutro so listi objavili o zadevi razne podrobnosti in komentarje. Vladni organi so n. pr. pisali, da se general Cisto gotovo mudi v Parizu^ odkoder da je poslal po nekem prijatelju pismo na Poljsko, v Gdansko, da ga je tam oddal na pošto. Kmalu potem pa se je raznesla vest, da so generala videli v zdravilišču .Zakopane, odkoder da je zbežal preko Čehoslovaške v Nemčijo. Nekateri listi so pa celo zatrjevali, da se Zagorski mudi v Carigradu. Kljub tem nasprotujočim vestem pa prevladuje med pristaši desnice prepričanje, da je general Zagorski res zaprt v omenjeni trdnjavi in da so ga dali zapreti vplivni vladni pristaši. To mnenje je zastopal z veliko vnemo dnevnik «Rzecz-pospolita«, radi česar je bila vložena proti odgovornemu u-redniku tožba. Večina poljskih strank se je odločila, da predloži vladi posebno interpelacijo in da zahteva pojasnila o zadevi. Sprva so bili za ta predlog samo poslanci krščansko- demokratične in narodno-de-mokratične stranke, a sedaj so se jim pridružili tudi zastopniki nekaterih levičarskih strank. O čem se bo razpravljalo na kongresa latinskega tiska v Buka resi u Kakor znano, se bo v prvih dneh oktobra vršil v Bukarešti kongres latinskega tiska, katerega se bo udeležilo 90 zastopnikov tiska iz vseh evropskih in ameriških latinskih držav. Uradni jezik bo na kongresu francoski, vendar pa bo vsak delegat Imel pravico govoriti tudi v svojem materinskem jeziku; njegov govor bodo sproti prevajali posebni tolmači. Najvažnejše točke kongresa so sledeče: vprašanje novinarskega naraščaja; ustanovitev latinskih dopisnih uradov, ki bi poročali vesti iz inozemstva; propagandni latinski filmi; širjenje in nadzorovanje vesti o latinskih državah v časo'pisih drugih narodov; podpiranje in širjenje književnih del romanskih pisateljev. Po kongresu se bodo udeleženci podali na poučno potovanje po Romuniji, ki bo trajalo 5 dni. DNEVNE VESTI ClaKalilRe credsiove in vzgoja Ni dolgo, odkar smo na tem mestu razpravljali o vplivu, ki ga imajo kinematografske predstave na vzgojo človeka, pred vsem na vzgojo — mladega človeka. Ni nobenega dvoma, da igrajo v tem pogledu se večjo vlogo «žive» predstave, gledališče predstave. Te dni so nekateri poslanci predložili notranjemu ministrstvu interpelacijo, v kateri opozarjajo na potrebo, da se prepove predstavljanje gledaliških iger, ki vsebujejo «ljudske prikaze« o zločinih, ropih, umorih itd. Državni podtajnik v notranjem ministrstvu je odgovoril, da je glede tega že dovolj preskrbljeno v novem zakonu o javni varnosti, ki predvideva za vse javne predstave posebno dovoljenje prefekta. Kjer prefekt uvidi, da je prireditev takšne narave, da bi zamogla škodovati morali aH javnemu redu. jo mora prepovedati. Izraz «morala» treba vzeti tu v najširšem pomenu besede. Notranje ministrstvo, naglasa on. Suardo v svojem odgov j. prav vestno pazi na to, da bi javne predstave ne postale vir pohujšanja in vzpodbujanja k slabemu in surovosti. Kes je sicer, priznava državni podtajnik, da so krajevne oblasti v marsikaterem slučaju postopale preveč popustljivo, vendar pa je ministrstvu v zadnjem času spet opozorilo prefekte na to vprašanje. Očhnti „SaSurnile" Ogromni motornik je včeraj o- poidne nastopil svojo prvo vožnjo v Ne&pelj, Marseille in dalje po oceanu v Južno Ameriko. Ogromna množica radovednih meščanov se je zbrala že pred 11. uro na nabrežju pomola «Bersaglieri», kjer se te nahajala «Saturnia», pa do pomola Sv. Karla in preko. Opoldne, ob odhodu ladje, je bilo nabrežje že vse Črno občinstva. I ozdravljana od siren j^rnikov, zasidranih v pristanišču, pozdravljana od tisočglave množice, se je «Saturnia» s sigurnostjo ločila od pomola, začela je energično rezali valove in je kmalu izginila na obzorju. RAZPU6CENA DRUŠTVA Z ukrepom tržaškega prefekta št. 7177 - 27 od 23. avgusta 1927, ki je bilo vročeno bazovškemu v. brigadirju 17. t. m.t je bilo razpušče-no Pevsko društvo «Lipa» v Bazovici. Motivacija ukrepa: «Pod navideznim namenom vzgojevanja člar.ov v petju in glasbi, je društvo ustvarilo središče za zbiranje o*eb, katerih mišljenje in delovanje, nasprotno redu in nacionalni disciplini, ni bilo v skladu z interesi dežele, in skuša torej društvo, v nesoglasju z določbami pravil, doseči cilje, ki so nasprotni naciji in sedanjim ustanovam.» Goriška prefekturna oblast je razpustila Čitalnico v Prapetnem Brdu pri Šentviški Gori, z motivacijo, da ni delovala v skladu z nacionalnim redom. Učitelji na razpoloženju. Učitelja Koglot Josip iz Gradišča in LasiČ Josip iz Vrtojbe, ki sta prvotno dobila premestitvene odloke za notranje pokrajine Italije, sta sedaj postavljena na razpoloženje. Josip Šinigoj, učitelj v Skopem, je dobil te dni odlok, da je postavljen na razpoloženje. Istotako gdč. Mici Veselič, učiteljica v Vrhpolju fcri Vipavi. Lep uspeh Čebelarja Iz gerlike pokrajine. Lep uspeh je dosegel te dni na poljedelski razstavi v Florenci naš pokrajinski domačin Franc Golja iz Zaiošč. Za svoj razstavljeni med in vosek je bil dva krat odlikovan. In sicer z zlato svetinjo in s križcem kot najvišje priznanje. Tako je on najboljši čebelar v naših krajih. Castitamo mu k tako lepemu uspehu na polju čebelarstva, s katerim se že več let bavi intenzivno in z največjim veseljem I Premestitev Tržaški kvestor comm. Giuseppe Me Martino, je bil premeščen v Neapelj, kjer bo prevzel vodstvo kvesture. Mak se v Italiji ne sme sejati brez dovoljenja oblasti Marsikdo ne ve, da se v naši državi ne sme sejati in pridelovati mak brez posebnega vlad-neg-a dovoljenja.. Zato je bolje, da se setev maka opusti, da ne bi imeli sitnosti in stroškov. Kdor bi pa hotel kljub temu sejati mak* bi motfal napraviti prošnjo aa ministrstvo. Prošnjo je nasloviti na. R. Ministero de-gli Interni, Direzione Generale della Sanita. V tej prošnji se mora navesti kraj in velikost zemljišča, ki se želi zasejati in v kako svrho se seje, t. j. zakaj se bo pridelek uporabil. Ta naredba je v Italiji zato v veljavi, da se prepreči pridelovanje maka v svrho skritegra izdelovanja opija iz njegra. Opij je po-lejr zloglasne kokajine hud narkotični strup, ki ga nekateri uživajo za omamo telesa. Zlasti je ta škodljiva razvada razširjena v Orijentu. Da ne bo nesporazumi j en j a, je pa setev lepoti črtega t. j. polnega maka, dovoljena. — U. J. — (Gosp. vestni k). Iz tržaškega življenja * Dramatična prigoda fcrezstreSnika Ker je bil že več mesecev brezposeln in brez sredstev, je 58-letni kovač Alojzij Della Salvia, rodom iz Sv. Antona pri Dolini, moral pos-ostoma prenočevati pod milim nebom v kakem javnem vrtu ali pa — kadar je bilo vreme slabo — v kaki veži ali v kaki stari na pol podrti stavbi. Te dni si je siromak izbral za prenočišče neko staro, zapuščeno mehanično delavnico v ulici Tesa, kjer si je napravil v podstrešju skromno ležišče. Tam je spal tudi predpreteklo noč, pa malo je manjkalo, da ni zaspal za večno. Včeraj zjutraj, ko je bil mož še v kraljestvu sanj, se je namreč del njegove beraške palače zrušil in siromak je padel z ruševinami vred v pritličje, kjer je obležal težko poškodovan. Njegovo vpitje je vzbudilo pozornost nekaterih delavcev, ki so slučajno šli tam mimo: ti so takoj prihiteli in rešili nesrečnega kovača izpod razvalin. Nato so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je dognal, da si je siromak zlomil desno nogo v stegnu, si poškodoval prsni koš, pretresel možgane ter poleg tega zadobil Še druge poškodbe na raznih delih telesa. Po prvi pomoči je bil nesrečni mož prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bojpioral zdraviti najmanj mesec dni. Pa tudi njegova nesreča ima svojo dobro stran: siromak bo imel vsaj za nekaj časa mehko posteljo irt želodec mu ne bo delal preglavic. ie vedno stara pečem o avtone* Min. Včeraj zjutraj je prišel Iskat pomoči v mestno bolnišnico 59-letn! kamnosek Alojzij Milič, stanujoč v ljudskem prenočišču v nI. G. Goz-zi št. 5; dal si je izlečiti razne poškodbe na prsih in nogah. Mož je povedal, da ga je predvčerajšnjim zjutraj, ko je šel po ulici F. Se*e-ro. Dodrl neki avtomobil ki t»- zil proti mestu. Ko se je zgodila nezgoda, šofer ni ustavil, marveč je še nagleje pognal svoj avto ter izginil. Ker je zdravnik dognal, da poškodbe niso nevarne, je bil Milič prepuščen domači negi. Tržaško sodišče Premočna želja po koles« 23-letni Guido Novacco iz Padove se je včeraj moral zagovarjati pred tržaškim kazenskim sodiščem rstdi sleparije. Slučaj je (isto navaden. E*ne 18. decembra lanskega leta se je imenovani predstavil izposojevalcu koles, Karlu Antoncich v Tržiču, mu pjkazal kot osebno listino vojaško o ipu*t-ni.izdano za nekega Bia&a Za ca'-, in zahteval na poso-io kolo Antoncichu je zadostovala omenjena legitimacija in Novacco se je odpeljal na lepem kolesu znamke S.V.E.A. in se ni več vrnil. Antoncich je Čakal nekaj dni — naposled je stvar naznanil. Brigadir kr. karabinerjev Eva-rist Moretti, službujoč v Tržiču, je izsledil neko Giacomino Ninca, ki je kupila kolo, ki je odgovarjalo opisanemu. Izprašana je povedala, da je kolo kupila od nekega Nikola Saboda za 260 lir. Imela je tudi kupno listino, ki je nosila ta podpis. Seveda jo to ime krivo — kolo je prodal Novacco in se tako podpisal. Med tem časom so karabinerji izsledili Blaža Zacai, ki je priznal, da je izročil Novaccu osebne listine in med temi tudi vojašk i od-pustn co. Tod* Noiacco je stvir tajil že pred tržiško preturo, kjer je bil oproščen ;radi pomanjkanja dokazov. Izjavil je, da je osebne listine Blaža Zacai izgubil v neki kavarni v Trstu* Dejstvo, da ga tudi oba osleparjena — Antoncich in Ninca — nista prepoznala, je pripomoglo do oprostilne razsodbe. Toda državni pravdnik ni bil a tem zadovoljen in je vložil priziv. Včeraj se je obravnavala zadeva v drugi instanci pred tržafikim sodnim dvorom. Branil je obtoženca odv. Con-treras. Sodni dvor je zavrnil priziv in potrdil razsodbo tržiškega pretor-ja — Novacco je bil ponovno oproščen radi pomanjkanja dokazov. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Wmm vejfflMStiN kralj v Gorici Vračajoč se z vojaških letalskih vaj, je predvčerajšnjim popoldne ob 16. dospel v Gorico čisto zasebnim potom Nj. Vel. kralj v spremstvu svojega bojnega pobočnika gen. Asinarija. Obiskal je goriško bojno polje in se napotil najprej, da si ogleda kostnico na Sv. Mihaelu, nakar je posetil tudi Sa-botin in Sv. Goro. Duhovne vaje v Semeniičtt Predvčerajšnjim je dospelo o-krog 50 duhovnikov ie Goriške pokrajine v Gorico, da bodo prisostvovali duhovnim vajam v goriškem semenišču. O trgcvskfli kavcijah. Zveza trgovcev iz Gorice nam poroča sledeče: Ugotovilo se je, da so nekateri trgovci navzlic temu, da so položili kavcijo, o kateri govori zakon iz 1. 1926, št. 2174, še vedno premalo preskrbeli za pravilno vložitev kavcije, ker niso potrdili omenjenega vplačila s predpisano izjavo o plačani kavciji (v dveh izvodih). Priohčujemo nekoliko navodil, kako se to stori. A.) Trgovci mesta Gorice marajo storili sledeča korake: prinesti morajo na tajništvo Zveze trgovcev (Federaz. Fasc. dei Commerciantti - Corso Vitt. Em. III št. 10) sledeče dokumente: 1) Dre izjavi i izplačilu kavcije, ki jih kupijo pri registrskem uradu; 2) L 3 a)i L 5 v denarju za kol-kovne znamke, L 3 če znaša plačana kavcija L 500; L 5, če prekaša kavcija L 500; 3) L 10.10 v denarju, ki so potrebne za izplačitev takse za registriranje prej omenjene izjave; 4) L 1.50 za ostale stroške. B.) Trgovci z dežele pa morajo preskrbeti sledeče: 1) Napraviti morajo dvoje izjav o izplačitvi kavcije na kolkovni poli za L 2; Z) morajo registrirati original pri najbližjem registrskem uradu, kjer pustijo drugo izjavo; 3) avtentično izjavo pa treba od poslati na Finančno intendat-stvo v Videm, in ji priložiti še kol-kovno znamko za L 3 ali L 5; v prvem slučaju, Če je kavcija znašala le L 500; v drugem, če je znašala nad L 500. Ker po zakosn trgovsko dovoljenje nima nobene veljave več, 5e ni kavcija vležena popolnoma pravilno in odposlana tudi izjava na način, ki smo 0« z»«raj označili, se poživljalo vsi interesiranci (različni trgovci itd.), da nomadoma zadevo nrede. Industrijalci, pazite I Zveza industrijalcev goriške pokrajine sporoča, da pravilnik za izvajanje kr. odi. - zakona z dne 9 - 7 - 1926 v svojem 86. členu predpisuje, naj vsak posestnik strojev in tehničnih naprav, ki so v obratu ali pa niso — takoj ko stopi zakon v veljavo, iste naznani. Rok za naznanitev teče od tistega dne, ko je stopil zakon v veljavo, do treh mesecev potem. Ker je zakon stopil v veljavo dne 19. julija 1927, imajo torej interesiranci čas za naznanitev do 19. oktobra tega leta. Za našo pokrajino se naznanja na sledeč naslov: «Associazione Nazionale per il Controllo della Combustione in Padova - Via Ro-lando 9.» Do istega časa morajo naznaniti posestniki tehničnih (topllnih) strojev njih posest. pa zadene sredi Iz ulice Pavia je Zeleni križ prepeljal v mestno bolnico Antona Kogeja iz Vojskega. Sredi ulice ga je bila zadela srčna kap. Nekaj minut pozneje, ko »o ga pripeljali v bolnico, je umrl. IZPRED SODIMA Goljufal je. Včeraj dopoldne se je vrSila na goriSkem* kazenskem sodišču razora v a uftiti" ■ Jakobu Mllhjvtffu sodnemu slugi, ki je služboval zadnja leta v Trbižu, še prej pa v Ajdovščini in Vipavi. To je njegova druga razprava, ker je bil prvič kaznovan že z več leti ječe. Po prvi razpravi radi goljufije na sod-nijah so prišli na dan še drugi njegovi grehi, kar ga je vnovič privedlo pred sodnike. Obtožen je bil štirih poneverb, ker je službenim potom iztirjani denar pridr-Žal zase in izmaknil nekaj temu odgovarjajočih dokumentov. Večina teh grehov ima svojo domovino v Trbižu. Oškodovani so bili neka družba ter neki Jožef Kovač in Jožef Kubi, po rodu Nemca iz Trbiža. Škode imata vsak nekaj pod 100 lir. V Ajdovščini je obtoženec pred Časom, ko je tam služboval kot sodnijski sluga in ekse-kutor, iztirjal od neke Antonije Domeniz iz Podkraja 417 lir, ki si jih je pa kratkomalo pridržal. Ženica, ki je prišla za pričo kot oško-dovanka, je trdila, da jo je prišel tirjat in ji grozil, če ne plača, da bodo prišli orožniki in jo zaprli. Ona ga je prosila, naj počaka vsaj nekaj časa, ker nima denarja. Končno se je dal pregovoriti, ko mu je obljubila, da mu prinese denar domov. In res, ona mu ga je prinesla dva meseca pozneje. Pozneje so jo zopet tirjali. Obtoženec je sicer priznal, da je bilo vse ta!ko, toda hotel se je izmikati na vse načine. Bili so zaslišani še različni kancelisti iz Trbiža in bivši kancelist iz^jdov-ščine, ki so potrdili to, kar je bilo v obtožnici. Državni pravdnik je, dokazujoč krivdo in nagnjenost obtoženca do podobnih dejanj, zahteval, naj ga sodni dvor kaznuje z 2 letoma in 6 meseci ječe ter s 600 lir globe. Sodni dvor je potem izrekel svojo razsodbo in kaznoval MilharČiČa na 2 leti in 4 mesece ječe ter 200 lir globe. Vrh tega na poravnavo sodnih stroškov itd. Žali ministrskega predsednika Istotako so sodili včeraj na kaz. sodišču Franca Lebana iz Grgarja, ker je bil obdolžen, da je prekršil nadzorstveni red, katerega so mu stavile oblasti, ki so ga radi njegovega sumljivega vedenja nadzorovale in ker je z grdimi besedami žalil ministrskega predsednika. Dne 18. septembra 1927, to je v nedeljo zvečer, se je okrog 9. ure nahajala v gostilni JevšČek v Gr-garju pisana družba. Pri eni mizi je sedelo več domačinov z Jožefom Pavšičem, starim 44 let, poštar-jel v pokoju, kateri je sedaj politični tajnik za Grgar, ki so z njim vred kvartali. Pri drugi mizi pa je sedel obtoženec Franc Leban in neki njegov tovariš, ki sta praznila pollitrčke. Nenadoma si poželi Jožef PavšiČ cigarete in, ker ni imel ravno nobene pri sebi, je zaprosil okrog, da bi mu kdo dal malo tobaka. Tedaj se strupeno oglasi Lebanov tovariš: «Saj ti bo Mussolini poslal kakih 50 paketov tobaka.« Pavšič je bil užaljen in ogorčen, in to tern bolj, ker je istočasno Franc Leban nedostojno pripomnil nekaj glede Mus-solinija. Pavšič je razjarjeno skočil pokonci: «Reči še enkrat!» In Franc Leban je vnovič ponovil. Pavšič je šel in ga naznanil. Obtoženec je dejanje priznal, je pa trdil, da je bil pijan. Ižprašanih je bilo več prič. Poštar Jožef Pavšič je poleg prej o-menjenega dodal še to, da Leban ni bil pijan in da se je popolnoma zavedal svojih besed. Isto so izpovedale priče: 16-letni PavšiČev nečak Bogomil Pavšič ter Ludvik Bremec, gostilničar iz Lo-kovca. Le Franc Godnik, 19-leten, ni vedel z gotovostjo povedati, kako se je vse zgodilo, vendar pa je slilal omenjene besede. Predsednik je Še opomnil, da je bil obtoženec Že prej večkrat kaznovan radi tatvine in podobnih zločinov ter da je bil zadnje čase pod nadzorstvom javnih organov | radi svojega slabega obnašanja. Državni pravdnik je, dokazujoč velikost krivde in zločina, bodisi storjenega napram ministrskemu predsedniku, bodisi ker se ni pokoraval ob las tvom predlagal &azep J leta in 2 mesecev zapora ter 1000 lir globe. In sodni dvor je, upoštevajoč popolnoma predlog drž. pravdnika, kaznoval obtoženca na eno leto in dva meseca zapora, na 1000 lir globe, na poravnavo sodnih stroškov itd. SV. LUCIJA FBI TOLBUNU Utopljenec v reki Na Ledini pri Idriji ob BaČi so pred nekaj dnevi kmetje zapazili, kako se je na valovih reke Idrije gugalo in plavalo mrtvo človeško truplo. Takoj so obvestili orožnike iz Slapa nad Idrijo, ki so dospeli na lice mesta in potegnili truplo na suho. Utopljenec je star kakih 45 let. Na glavi se mu pozna precej ran, ima močno odrg-njeno kožo ter veliko rano nad levim očesom in na desnem licu. Orožniki so truplo spravili, da se dožene, ali se je zgodil zločin, ali je nesrečne* storil samomor. Pozneje smo izvedeli, da je utopljenec neki grbast berač iz Gornje Tribuše. Ko so ga našli, je držal v roki odk>mljeno vejo. ftodovtoske črtice o starih Sradeom in plemiikm družinah o JalljsKI Krajini Piše -i-1 KRMIN. Popotnik, ali poznaš ono Čudovito lepo deželico, ki jo objemata Soča in Idrija (Judrio), ki se razteza pod visokim Matajurjem na severu in Julijskimi planinami na vzhodu z mogočnimi naravnimi u-trdbami Korada, Sabotin in drugimi ponosnimi hribi, s kterih se nudi tvojim očem bajen razgled? Ali si bil kdaj vrh one bele cerkvice nad Krminom na hribu M. Qua-rin, kjer se danes med pustimi razvalinami nekdanjega krmin-skega gradu pasejo kuščarji, modrasi in podobna golazen? Veš-li da je nekdaj ta grad varoval Brda proti severu in ravno Furlanijo na jugovzhodu? Ali si občudoval kdaj odtod ponosne Benetke, to bajno kraljičino morja, stolp sv. Marka, ki se s pozlačeno streho dviga iz penečih se valov sinje Adrije, pa bližo sem Videm, bogati Trst, stari Oglej? Ali poznaš, prijatelj, naša Brda z njihovimi slikovitimi solčnimi hribi, na katerih zori plemenito sadje in sladko grozdje, ki so ga poznali in cenili Že Rimljani v nekdanjem O-gleju? Poznaš-li one prijazne vasi in hiše z majhnimi okni, polnimi pestrega cvetja, in one skromne cerkvice, ki se belijo po gričih in te pozdravljajo z ubranimi zvonovi, da postojiš, da ne preslišiš glasov, ki te — dejal bi — tako milo božajo? In to podnebje! Tam daleč na severu in vzhodu se dvigajo gorski velikani malodane vse leto pokriti 9 snegom in ledom, v Brdih pa se celd pozimi podijo le redke snežinke, da se morejo otroci malo pokepati in napraviti snežnega moža. Ali hiteti morajo, sicer jim skopni mehka kepa snega-med rdečimi prsti. Burja zapiha le toliko, da se posuši potno Čelo pridnega kmeta pri delu v vinogradu, zapiha le toliko, da roka še krepkeje zamahne po trdi opoki, le v kratkih presledkih zatuli skozi široki dimnik, da je bolj prijetno zvečer sedeti v «kotu» ob tlečem hrastovem panju, da bolje tekne kupica rebule bele, ki se tako lepo iskri kadar zaplapola o-genj in ogreje srce po napornem delu. Ko sanje mine zima in se u-kloni cvetni spomladi, ki odene drevesa v bele obleke, da se čreš-nje, marelice, breskve, jabolka zdijo bajno vile v veselem kolu. Še "malo tednov in Brici obirajo prve črešnje «čufarce», in s prvim sadjem pride denar v Brda in takrat se goriškim in krminskim trgovcem godi kar se da dobro... Tudi svilodi prinašajo dobička, ali najvač upajo od vinske trte. Res je sicer, da včasih pogubna toča v kratkih minutah uniči upanje in delo, ali Bric ne obupa: še globlje prerahlja trdo opoko, nasadi nove vrste trt, pa računa, koliko bi se moglo pridelati, ako ne bo ledene nesreče. Umevno je, da so se v teh krajih, blagoslovljenih po prirodni lepoti, začeli že zgodaj naseljevati plemiči, da so že v pradavnih Časih po onih osojnih gričih zrastl! mogočni gradovi, v katerih so branili sebe in podložnike pred napadi sovražnikov. Cesarji so podeljevali gradove in obsežna posestva oglejskim patriarhom, goriškim grofom in knezom, ti pa zopet svojim fevdnikom, levdniki pa kme-tom-tlačanom, ki so morali vso to gospodo s krvavimi žulji rediti. Tako je bilo v srednjem veku, povsod v Evropi, pa tudi še pozneje. Mnogo teh starih gradov je porušenih mnoge plemiške družine so se izselile ali izumrle, ponekod vidiš še ostanke starih grajskih dov, ponekod so Še ti pusti ostanki izginili, a stari vitezi živijo še v pravljicah in pripovedkah. Dosti gradov je še ohranjenih. Po enih in drugih te bom vodil, prijazni čitatelj, ako me hočeš spremljati. Da se malo utrdiš ali «treniraš», kot pravijo športniki, te vabim za danes na kratek izlet v — Krmin, in Se to z železnico. Na južnem kolodvoru kupiš za pet lir listek, pa se moreš onih 12 km daljave voziti tja in nazaj. Kakor je Gorica za vzhodna Brda najvažnejfie tržišče, tako ima Krmin isto ulogo za njihov zapadni deL Prebivalci so dobili mestne pravice Sele nekoliko let pred svetovno vojno. Predpoldne je tu ob tržnih dneviK precej živahno, ob popoldnevih pa leži mestece tako mirno, sladko u-srpavano pod hribom M. Quarinof ko da sanja o svoji slavni preteklosti... Krmin je stara rimska naseLbi-na, ustanovljena kmalu potem, ko je Oglej zraste 1 med lagunami. Njegovo starost nam dokazujejo ostanki rimskega mozaika in ko-vinasti novci iz onil. davnih časov. Na najvišjem vrnu (274 m) hribovja, ki se razteza in dviguje severozapadn« nad Krminom in deli Brda od Furlanske ravni ne, so postavili in utrdili Rimljani tabor (castellum), ki so ga imenovali Cormontium. Nemci so mu v srednjem veku dali ime Kermaun. Tu so skozi eno celo stoletje prebivali oglejski patriarhi-š:zmatiki, dokler se ni Kalikst z nasiljem vgnezdil v Čedadu (leta 713.), odkoder so ga spodili. Krminski tabor je bil po svoji legi in mogočni stavbi važna utrdba, zlisti ko ga je langobardski vojvoda Gisuif obdal sredi 7. stoletja z novim obzidjem. Zgodovina, Paulus Piaionus našteva osem taborov, med temi tudi Krmin, kjer so Langobardi iskali zavetja pred napad'", divjih Avarov in drugih sovražnikov. Okoli 1. 980. je cesar Oton II. la-roval Krmin oglejskim patriarhom ki so ga imeli skozi dve stoletji v svoji oblasti. V začetku 13. stoletja pa so se Krminci naveličali o-glejskega gospodarstva, ker jim patriarhi niso dajali dovoli zaščite, pa so nekega lepega dne zajahati svoje konje, prišli lepo v Gorico in prosili goriškega grofa, naj jih vzame pod svoje varstvo in pokroviteljstvo. To pa je biio slabo, kar se da, ker vsako lahkdo lahko ugane, da se patriarhi niso zlepa vdali. Žal jim je bilo obilnih dajatev, ki so jili dobivali od bogatega Krmina, žal jim je bilo sladke rebule in drugih podobnih tiji.»iot, k so jih n.orali prepustiti goriškem grofom. Zato so se L *-skali svetli meči, lomastile so do*-ge sulice, t^kia je rdeča kri; bilo je kot pri korajžnih fantih dveh sosednih vasi, ki se pretepajo ia. l^po, bogato nevesto: enkrat b^ii-jO rili ',v ene vasi, drugikrat pa narobe. En krat so zmagali Oglejci, drugikrat goriški grofje, Krmin pa je bil pri teh neprestanih prepirih in bojih liki debela kravica, ki jo molzeta kar dva odvetnika: postal je suh, reven in slab. Naposled so bili goriški grofje vendarle močnejši, pa so dobili sredi 13. stoletja Krmin in posestva v okolici v svojo last. A že leta 1257. je patriarh Gregor zopet napadel Krmin. se tam leno utrdil in začasno naselil. Ker so ga važni državni m cerkveni opravki primorali na odhod, je predal grad v varstvo Ivanu Longo iz Čedada. Ta je moral priseči in se krepko primojdušati, da ne bo pustil nikogar s!:ozi železna vrata razen patriarha, ko se vrne. Ako pa bi Ivanu Longo pretila nevarnost, ujetništvo ali celo bridka smrt, bi moral po prisegi predati grad sosednjim Čedadccm. Grof Meinhard III. je nato napadel in oblegal krminski grad, a ni dosegel ničesar. V jezi je odšel in je ! razdejal nekoliko gradov po Fur-laniji, med drugimi tudi Brazza-no, ki leži severozapadno nad Krminom. Slednjič so se za silo pobotali in patriarh Gregor ie sklenil 1. 1264 z goriškima grofoma bratoma Meinhardom IV. in Albertom II. mir, po katerem je prcy pustil grad gori-kim grofom, toda pod izrecnim pogojem, da se Krmin za življenja Gregorja ne smo popraviti in znova utrditi. — Ali mislite, da je bil sedaj knnec prepirov? Kaj še! Patriarhu je bilo žal lepega razgleda z visokega gradu, pa je prišel in spodil grofa in narobe. Posredoval je celo češki kralj Otokar, pa šo on ni imel uspeha. Šele 1. 1277. se jo patriarh vdal in odstopil krminski grad z okolico vred goriškim grofom. (Dalje.) Drobne vesti Število Sol v Rusiji Glasom statističnih podatkov, ki jih je nedavno dala objaviti sovjetska vlada, je v šolskem letu 1926-27 poslovalo v Rusiji 106.729 osnovnih (ljudskih) Šol, katere je redno posečalo 9 milijonov 800.000 otrok. V šolskem letu 1914-15 je Lilo v Rusiji 104.610 šol s 7,200.000 učenci. Potemtakem je število ljudskih šol v Rusiji po vojni precej na-rastlo. Nekoliko drugače pa je s srednjimi šolami; glasom navedene statistike jih je bilo v decembru minulega leta 170B, dočim jili je bilo v letu 1914-15 1790. Tudi število dijakov, ki jih je bilo v šolskem letu 1914-1915 783.000, je v povojnih letfli znatno nazadovalo. Rdeči diamant Pred nekaj meseci so v lich-tenburških rovih v Južni Afriki izkopali diamant rdeče barve, ki jc tehtal IS¥> karatov. V Amsterdamu se ie ta kainen obrusil in sedaj tehta samo karata. J^iamant se pa tako blišči, kakor bi stkali iz njega rdeči zublji. Stroto-vnjaki trde, da še ni bilo doslej takega kamna in da se radi tega tudi njegova« vrednost ne more določiti. * V Trstu, dne 22. septembza 1327. tEDINOST* ilL Baainseni — pretilicdnlkl Beiijamlna FranRilna ? Po naključju mi je prišla v roke knjiga, ki sem jo ne toliko radi «pri\ lačnega* naslova: <«Attraits de Triestel avec un aper^u liistorique». (Privlačnosti Trsta z zgodovinskim pregledom) kakor radi lične zunanjosti in vezave natančneje o-giedal. In imel sem svoje zadoščenje. Knjigo, ki obsega majij nego 200 strani, je spisal in izdal na svoja stara leta zdravnik J. A-leksander de Goracuchi, natisnila pa jo je 1. 1883. tiskarna tedanjega Avstro-ogTskega Lloy-da. Našel sem v nji res veliko in zelo zanimivega o tržaških, palačah, vrtovih in družinah. O-menim naj samo obširnejši zgodovinski popis pravoslavne cerkve, ali lepe besede o čmogorek i hneprinji Darinki, ki je kot hčerfca bogate srbske družine Krekvić prebila svojo mladost v očetovi vili, znani pod imenom «villa Mettel», ali odstavek, kjer ne more prehvaliti dobrega okusa Franceta Kali-stra, ki gćL je pokazal z zgradbo svoje palače na trgu pred postajo in ki je, kakor piše Goracuchi, «zares Slovenccm v čast«. Posebno zanimiva pa je obsežna. opomba pod črto, kjer pisatelj pravi, da ne more priznati slovanskega izvora imena «Tergeste». Tam o-menia predvsem imena nekaterih ulic v Trstu, ki so nosila slovensko ime: tako so poimenovali eno ulico po kovaču, ki je imel tam svojo delavnico, «Covaz»; drugo pa «Jazbizza» po neki kuharici Jazbečevi^, ki je bila posebno znana po svojih sladkarijah. Ker se hoče obvarovati pred očitkom, da je nasproten Slovencem, začne hvaliti Kranjsko, ki jo je že Tasso na^val «la nobil Carnia» še pre-dno je spisal Valvazor svojo «Ehre des Ilerzogthums Krain» in našteva, nato slavne «Kranj-cc;>. pri čemer spravlja Gallusa, Ilerbersteina., Vego, Kopitarja, Prešerna, Auersperga in profesorja cerkvenega prava- Dolli^ nerja v en lonec. In ker mu teh ni dovolj, preide na slavne Dalmatince, ali bolje na duševne velikane južne Slavije (Ia Slavia meridionale), kakor se on sam izraža. Na prvini mestu imenuje Spličana Aniona de Dominis (Gospodne-tića), ki se je že pred Newtoncm bavil s proučevanjem pojava mavrice. Nato sledi cela galerija drugih z laskavimi opazkami: Frančišek Patricius (Pe-tris;; Rudjer Bošković; Benito Bergna (Benkovič), ki si je kot prcfesor na Sorbonni v Parizu pridobil naslov «vladarja zna-nosti»; Anzelm B and uri, Anton Lorgnia, Trifon Vraćen, Ekto-rcvčić, Baraković, Minčetić, Vnrcić, Cjavčić. Gundulić, Staj ($ ojković). Kunić, Zamjena-, Gcfr-iiiffi. Kasnačić, Zlatarić, Pc'er II. Petrovič in Andrej Ka-čić. V svoji gorečnosti pa gre Gc-raeuclii dalje in imenuje še: Ša-fa; ika, Miklošiča in Meda Puči-ća. ter se ustavi šele pri Poljaku Konerniku, ki ga piše celo Koprnik. Mene pa je posebno zanimal sledeči odlomak; iz "zgodovine devinskega gradu, ki ga prinašam v slovenskem prevodu: «Toda še en spomin, ki se nanaša na znanost, je v zvezi z Devinom, kajti tukaj so prvič op .žili električno iskro. Na razvalinah starega malega gradu Tybein (Po M. Sili, ki je ravno eno leto pred Goracuchijem iz-d;l knjigo «Trst in okolica«, je bilo starejše ime: Dubin, Tu-bein), ki je bil pred zgradbo velikega gradu v zelo starem1 času zprrajen na pečini, ki moli v morje, je bila vedno straža, ki je dajala poljskim delavcem znamenja, kadar se je bližala nevihta. Straža je potegnila za železno žico, ki je bila v zvezi z zvonom v gradu, in tako dala znamenje. Nekega dne pa je straža slučajno udarila s konico svoje helebarde ob žico in je pri tem opazila iskro. Ta nepričakovani in neobr azložl j ivi pojav je vzbudil pozornost nekega meniha iz samostana, ki je bil v gradu. Menih je ponovil poizkus in v njem se je porodila misel o elektriški provodnosti zraka že tedaj, ko sploh niso še poznali elektriških prevodnikov. Kadar so pričakovali nevihto, se je straža s helebardo dotaknila železne konice droga, ki so ga pokončno zabili v zemljo pred velikim gradom. Ako se je prikazala iskra, je zakričal straži v gradu in gias zvona je klical delavce s polja domov iti ribiče k obrežju.« O tem pojavu je, nadaljnje Goracuchi, 16. decembra 1763. obvestil doktor Fortunat Bianchini akademijo znanosti ^ Parizu (Histoire de TAcademie Royale des sciences. Pariš* alinee 1764 str. 2 in 445). In tudi neki pater Costa nagaja v svoji «Mineralogiji» (4. izdaja, str. 71) ta dogodek kot resničen in trdi, da ga je videl z lastnimi očmi. Zanimivo bi bilo proučiti te vire same, ki jih Goracuchi navaja, in si ustvariti jasno sliko o dogodku samem in o njegovi važnosti za zgodovino fizike. Jaz tega žal nisem mogel storiti. O » pojavu nam seveda ni treba dvomiti. Pojav je docela naraven in bi ga lahko vsakdo sam ponovil, le nikomur ne bi jaz tega svetoval, ker bi znal imeti za njega lahko tudi najhujše posledice. V tistem času so se s sličnimi pojavi bavili Benjamin Franklin, de Romaš in cela vrsta drugih. Omenim naj morda od teh le Richmanna, ki je 6. avgusta 1753. delal take poizkuse v Pe-trogradu in se je pri tem preveč približal drogu, tako da ga je električna iskra ubila. Radi tega niso sicer opustili nadaljnih poizkusov, toda postali so bolj oprezni, kar je spričo nevarnosti teh poizkusov bilo zelo u-mestno. Tudi drugod so že uporabljali električnost, ki se pojavlja v izoliranih kovinskih drogih za signalizacijo bližajoče se nevihte, toda te priprave so bile vsekakor popolnejše kakor de-vin^ka. Po vsem tem je precej dvomljivo, da bi bili v Devinu prvič opazili električno iskro, kakor piše Goracuchi. Izključeno pa ni, da so res tam najprej opazili električnost zraka in njene u-činke na. izolirane kovinske droge. GoracucMjeVa knjiga žal ne navaja nobene letnice-. Izvemo sicer, da je 1. 1764. bilo predloženo poročilo o tem francoski akademiji, od kdaj sem pa se je ta pojav 9- pridom uporabljal, ni žal nikjer omenjeno. Če so res vsaj dve desetletji prej Devin čani odkrili te pojave, potem se lahko ponašajo, da so predhodniki velikega Benjamina Franklina, ki je izumil strelovod. Seveda s tem pa ni še rečeno. da bi bile devin-ske straže ali oni de vinski menih že spoznali bistvo pojava, zlasti da bi v njem videli pojav one sile, ki jo danes tako dobro poznamo in splošno uporabi jamo, namreč elektrike. L. Č. BORZNA POROČILA Trst, 21. sept. 1927. Amsterdam 731-741, Belgija 253.50-258.50, Francija 71.75-72.25, London 80.15-89.45, New York 18.29-18.39. Španija 315-325, Švica 352-35f>, Atene 24.25-24.75, Berlin 432-442, Bukarešt 11.05-11.55, Praga 54.25-54.75, Ogrska 317-327, Dunaj 254-264, Zagreb 32.10-32.60. Uradna cena zlata (16. 9.) 354.45; vojnodšk. obveznice 69.50. Gospodarstvo Skozi celo leto sfnđek mošt! Izdelovanje brezalkoholnih pijač iz satlja in grozdja, ki bi se drugače uporabilo za napravo vina in žganja, je brezdvom-no uspešno sredstvo za pobijanje alkoholizma, ki ruši ljudsko zdravju škodljive, so sladke brezalkoholne pijače koristne in hranjive. Zlasti imajo veliko redilno vrednost sladkor in vitamini, katerih take pijače obilo vsebujejo. Teh redilnih snovi pa ne vsebuje vino, ker iz sladkorja je pri kipenju mošta nastal alkohol, a vitamine so porabile ki-pelne glivice. Zato bi bilo jako umestno, da bi tudi pri nas začeli pripravljati v vsaki hiši vsaj manjše količine takega mošta bodisi iz grozdja ali sadja- To bi bila potem odlična in zdrava pijača za otroke, mladež, bolnike in tudi za ostale odrastle člane družine, ki naj bi jo vsaj včasih pili mesto vina. Otrokom in nedorasli mladeži pa bi morala biti ta poleg vode ediiia pijača, ker aJkohol je za nje strup. Izdelovanje in hranjenje sladkega mošta čez celo le tla v sodih je postalo lahkot izvedljivo« odpravilo, odkar so na.prečfni Švicarji, kjer je prot ra 1 koholn a borba na višku, znašli posebno pipo in veho, s pomočjo katere je mogoče skozi celo leto toči-ti iz sodov sladek mošt,, ne da bi se ta pri tem okužil s kipelnimi glivicami in potem začel vreti, ter s tem postati vino. Skozi celo leto sladek mošt se napravi pa tako-le: Najprej moramo uničiti vse kipelne glivice, ki se nahajajo v večji ali manjši množini v vsakem moštu. To storimo s tem, da segrejemo mošt čim prej, ko je mogoče po izmašee-nju, v čistem bakrenem kotlu, ali v kaki drugi cinasti ali aluminijevi posodi do 85 stopinj G. Nad to toploto ni priporočljivo segrevati mošt, ker drugače za-dobi mošt neki poseben duh po kuhi. Da bo mošt lepo čist, ga pred segrevanjem prefiltriramo skozi gosto vrečo,, ki jo napravimo najbolje iz posebne, za filtre napravljene tkanine. Mesto filtriranja, očistimo 1 ali ko tudi mošt na sledeči način: Čim napravimo mošt, mu dodamo na vsak hI 30-35 gr rnetabisulfita. Ta množina metahisulfita zadostuje, da izostane vrenjen kakih 12-18 ur. Med tem časom se mošt učisti, in ko se je uči-stil, se odtoči od drožij, ki so se ulegle na dno soda. Preden ga potem segrejemo, ga moramo debro prezračiti. To storimo s tem, da gaj večkrat prelijemo iz posode v posodo, da se mošt dobro ubije in speni. Če mošt čistimo s filtriranjem, ne smemo s segrevanjem dalje časa odlašati, kakor največ 8-10 ur. Drugače bi med tem časom prešel mošt v vrenje, in pijača bi ne bila več brezalkoholna. Ko je pri segrevanju mošt dosegel predpisanih 85 stopinj C toplote. ga zli jemo v sod, ki pa ga moremo prej tako-le pripraviti: Sod, ki pa ne sme biti iz kostanjevega lesa in ki ne sme puščati, se mora najpoprej večkrat oprati z vročo vodo in sodo. Ko je sod popolnoma čist, zamašimo njegov čep (kokunj) s posebno kovinasto matico^ opremljeno z vijakom in luknjo na vijak, v katero se potem, ko se sod nastavi ali pa tudi takoj, pri vije posebna kovinasta pipa. Luknja v tej matici ostane, dokler se pipa v njo ne privije, zaprta s zamaškom iz plut o vine in z vijakom. Tako opremljen sod, se dobro namaže od zunaj pred napolnjenjem z vročim lanenim oljem. Nato se v sod zlije še enkrat večja količina vode ter se začasno zatakne veha in se sod malo povalja. PODLISTEK Crni lo¥@c Zgodovinski roman la kanadske prošlosti (1) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Bilo je pozno popoldne pred sto-dvamsedemdesetimi leti. Mehki, zlati žar algonkvinskega indijanskega poletja je plaval nad drema-jočo divjino. V nižini, pod mladima človekoma, ki sta gledala preko raja tišine in miru, se je lahkotno vila na svoji poti proti reki Saint Lawrenceu skrivnostna reka Richelieu, ki je tekla dvajset milj severno od tam. Šestdeset milj južno od njiju se je zrcalilo jezero Champlain. Na drugi strani jezera so bivali sovražni Angleži, krvoločni Mohavki in vsa rdeča Šiba gozdnih bratov, ki je prežala na Novo Francijo. Vse to in še mnogo več je mladenič izdolbe! v tednih potrpežljivega dela.na velikem rogu za smodnik. Črte, ki so sestavljale sliko, so bile tako drobne in tako nežne kakor svilnate nitke pajče-vine. Danes je prvi krat pokazal svoje delo drugi osebi, da ga presodi, in duša umetnika je pri tem žarela v njegovih očeh. Bil je mladenič, ki je v krepkem in nepopustljivem šolanju v divjih obmejnih krajih in temnih gozdovih dozoreval v rano moško dobo. Star je bil tedaj devetnajst let. Na pogled ni bil še krepkega in težkega stasa. Telo mu je bilo vitko in mišice napete, kakor da je vedno pripravljen na nenaden, hiter gib. Glavo so mu pokrivali gosti lasje; oči je imel sive, iared-no mirne in čiste; ni jih bilo janskih oči, ki bi hitreje od njego-vh objele In pregledale vse podrobnosti širokega, obzorja. Ime mu je bilo David Bock in kljub temu, da je to bilo angleško ime, sta mu srce in duša goreli v čisti in neomajni ljubezni do »lavne Nove Francije, katero je bil vp odo bil na svojem rogu. Anica St. Denis, ki je stala poleg njega, je bila celo bolj krasna nego pokrajina. Glava ji je segala komaj za palec nad njegovo ramo. Kakor zapestje debela kila leske-tajočih se temnih las ji je segala preko bokov. Lici sta £ rdeli in oči so ji žarele veselja in ponosa, ko je ogledovala izredno krasno delo na rogu, ki ga je držala v rokah. «Komaj verujem, da bi mogla človečke roke izvršiti takšno delo;* je vzkliknila mehka* «Ah, ponosna sem nate! Taka srečna bi bila — taka jusfa srečna, Ca bi mogla to pokami naši dobri materi S tem se doseže poleg razkuženja sodove notranjščine, tudi segretje soda, da se ne bo v njem mošt tako hitro ohladil. V tako pripravljen sod zlijemo gorak mošt.-Če sod še ni poln, segrejemo do predpisane toplote še eden ali več kotlov mošta ter ta mošt doli jemo v sod, dokler ga no napolnimo. Ko je sod poln, merimo toploto mošta v njem, in Če smo spoznali, da ni hladnejši od 72 stopinj C,, zataknemo veho z zamaškom iz *piu-t ovi ne, katerega smo prej 10 minut kuhali v vodi. Nato zvrtamo, najbolje s posebnim vedrom za vrtanje plutov ine, luknjo v zamašek. V to luknjo zataknemo stekleno piliko* katero prej razkužimo v alkoholu in v katero smo prfej nalili čistega alkohola, ali še bolje nekoliko glicerina. Ko smo to storili,. zalijemo zamašek s parafi-no, ali smolo. Pipa se pa nastavi tako-le: Najpoprej odvi jemo vijak v matici na čepu. Nato zlijemo na zamašek iz pluto-vine, ki se nahaja v matici,, par kapljic alkohola, kar je potrebno za razkuženje zamaška, ki ga pri nastavljanju pahnemo v sod. Nato razkužimo tudi pipo z alkoholom, ali vročo vodo. Tako razkuženo pipo vtaknemo v matico in z njo pahnemo zamašek v sod. Čim smo to storili,, moramo spretno in naglo priviti pipo v matico. S tem je sod nastavljen, in s pomočjo te, na poseben in jako duhovit način napravljene pipe, je mogoče točiti časovno neomejeno mošt iz soda, ne da bi se ta pri točenju okužil. Seveda ne smemo nikdar sneti pilike, v kateri tudi ne sme nikdar zmanjkati glicerina ali alkohola. J. U. Op. ured. Vse omenjene potrebne sprave in pripomočke je dobiti pri tvrdki «Vmoagrrb-riji» v Gorici, ki je prevzela zastopstvo neke švicarske tvrdke; ki izdeluje te sprave jako lično in ceneno. Istotam se dobi tudi natančno navodilo v nemškem jeraku. (Gosp. vestni k). Tedenski gospodarski pregled 21. IX. 1927. Šibka tendenca žita na severnoameriških tržiščih je prošli teden pzešla na vsa druga važnejša tržišča, posebno tudi na ona, kjer so se prej cene dobro držale, podpirane od različnih lokalnih razmer, posebno v Srednji Evropi in Ar-gentiniji. Nazadovanje cen se je sedaj pričelo tudi v Nemčiji in je doseglo precejšen obseg v ogrski in drugi obdonavski robi. Iz glavnih svetovnih žitnic Severne Amerike prihajajo slej ko prej ugodna poročila o stanju pšenične letine, katera bo še presegala lansko. Včeraj so prišle vesti o hudih povodnjih po izvanredno toplih dneh v Kanadi, prihodnji dnevi nam bodo pokazali, ali so napravili dosti škode-. Letina koruze bo letos dosti slabša kot lani, v Združenih državah se jo ceni na 624 mil. sto-tov v primeri z 672 milj; lani in 725 milij. srednji pridelek zadnjih petih let. Znano je, da je tudi v obdonavskih krajih ni. Tudi pri nas v Italiji je letošnji pridelek trpel dosti na suši. Vseeno pa nazadujejo tudi cene koruzi v simpatiji z drugim žitom. V Chicago je padla pšenica od 8. sept. do 19. sept. od 1325/« na 1285/s, v Buenos Aires pa od 12.15 pezos na 11.65. Winnipeg zaznamuje padec od 139*/8 134K. Vodstvo kanadskega žitnega poola ima pri teh razmerah v njegovem stremljenju za držanje cen sedaj precej težko nalogo. Se razume, da se je splošna svetovna šibka tendenca za žito morala prenesti tudi na naš notranji trg, ki je radi slabih denarnih razmer danes še vedno bolj dovzeten za padanje kot višanje cen. Tendenca vsem vrstam Žita je bila skozi cel teden odločno šibka, pri tem ae pa niso dosegle veliko spremembe v cenah, katere so že itak jako nizke, opaža se le, da se dobi blago jako lahko. Te razmero bodo pri nas pač trajale tako dolgo, dokler se na trgu ne bo čutilo Večjo potrebo po blagu kot po de- narju, in kot nas statistika konzu-ma prejšnjih let pouči, ne bo treba posebno dolgo čakati na ta preokret. Pri nas v Trstu je bila koruza šibka 78—80 lir ocarinjena fko postaja, oves nespremenjen. Krušna moka tudi šibka, 1 do 2 liri nižje kot pred enim tednom. Posnbno šibko tendenco zaznamuje zadnji teden riž, ki je padel 4—5 lir. Otrobi je malo na trgu in se držijo trdno na prejšnji visoki ceni, 80 lir tranzit Trst. j Zadnji dežji so učinkovali blagodejno po vsej Italiji in tudi v naši provinci, kjer niso bile povod-nji spremljane s točo. Opaža se to posebno na koruzi in vinski trti, katere so prej dosti trpele po suši. Tu pa tam se upa tudi doseči še eno košnjo trave, ki znova zeleni, in tako omiliti nastalo pomanjkanje krme* katero- je ilemo za posledico posebno v Južni Italiji precejšen padec cen goveji živini. Kot smo že poročali, bo letošnja trgatev v Italiji približno enaka lanski po množini, vendar pa boljša po kakovosti. Pri nas bo v Br-dih in v Vipavski dolini pekaj boljša kot lani, posebno tam, kjer je toča prizanesla. Francoska slavna vinska zveza javlja, da ;e letos pričakovati tam za 7—8 mijij. hI večji pridelek kot lani, iz Španije pa poročajo, da bo letošnja trgatev presegala kar 50% lansko. Cene se pa šo vedno jako dobro držijo in se celo višajo tu pa tam, in ni čuda, ker starega vina več ni, za novo vino je pa še prezgodaj, da bi se mogel napraviti trg. Vsekakor pa bo v oporo trgu tudi v poznejšem času, ko so bo trgova! že tudi lotošnji pridelek, dejstvo, da .>to pimo popolnoma goli, br'v. starih zaaog v novo kampanjo. Kmetijski stroji Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi sledeče vrste kmetijskih sU'ojev: Stiskalnica (preše) za grozdje /a približno 300 litrov, teža 440 kg ter maiiiše za približno 100 litrov, teža 1«J5 kg Grozdne mline «Excelsior» 7 K, teža 30 kg. Stiskalnice za olje originalno «Herfcnfes» N. 14, teža okoli 1200 kg, cena L 540». — To stiskalnico priporočamo zadrugam ali skupinam posestnikov za skupno uporabo v vasi. Kdor se zanjo zanima, si jo lahko ogleda v našem skladišču. Brane,. «Zick-Zack» brane znamke št. 33 z dvema poljema. Leseno posodo za trgatev: brente, brentače, lije, gol ide, lesene škafe itd. Razno kmetijsko orodje: originalne pluge «Mayfarth», brane ter razno drugo ročno vrtno in poljsko orodje. (Dalje na IV. strani) Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sin, brat Stavko HsDOfiec v dobi 24 let, 15. t. m. vsled krute usode, izdihnil svojo blago dušo. Boka Kotorska - Kozina, 5. Frančiška vd. roj. Dekleva, mati; Fran-celj, Rudolf, Jožei, Drago, bratje; Frančiška por. Dobrila, Rosa, Danica, Kristina, sestre; Franc Dobrila, svak; Bori«, Dana, DuSko, nečaki. (1013) BERLITHOlflOL ^ vodi v vseh jezikih. 1157 CEMENT «Udine», najfinejši, traverz« in razno stavbinsko železnino, pluge ] «Sack* prodaja po zmernih cenah Fran i Repič v AjdovC^ini. 1309' ŠOFERSKI pomočnik, dobro izučen in i pošten delavec, išče službe. Naslov pove' goriška uprava. 1310 KOVAŠKI pomočnik, dobro izučen vo-zovski in podkovski kovač, išče službe. Naslov pove goriška uprava. 1311 ANTON PEČAR, tovarna glasovirjev; Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja, uglašuje in meniuje glasovirje, harmonije in orgije. 1108 YR90f vipavsko, istrsko in kraški teran, na debelo. Stara vina v botiljkah. Pristnost zajamčena. Cene zmerne, postrežba na dom. Zaloga, Viale XX Settembre 94. Fr. Strancar. _ 1213 MOTORNO KOLO z vozičkom se proda pod ugodnimi pogoji. Garaža K me v, Via Zovenzoni 4. 1297 MEBLIRANO sobo, veliko, zračno, z t' ali 7 posteljama, oddam takoj v podna-» jem. Pripravna za 2 brata aH prijatelja. Ant. Stoppani 5, IL desno. 1199 200 LIR izplačam onemu, kateri mi priskrbi stalno službo kot uradna pomoč, zaupna oseba, inkasant ali drugi posel, celodnevno ali par ur. Bivši poslovodja tiskarne I. Meljavec, Trst Ant. Stoppa-ni 5, n._ 1299 SNAŽENJE uradnih prostorov se sprejme takoj. Ant. Stoppani 5, II. desno. 12** ZLATARNA ASEr^ri Povh Trst, Via Mazzini 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. „LA SC09LA m CASJT (Šola na doma) je mesečnik, katerega pošilja najzanesljivejša Šola za korespondenco vsakemu, ki ga zahteva. Ta mesečnik interesira mlade in 'Stare, vse one, ki morajo polagati izpite ali take, ki si hočejo izbrati poklic aH dobiti kako službo in za one, ki želijo poboljšati svoj položaj ali lastno izobrazbo. Pošljite še danes vaš naslov šoli za korespondenco «E. Meschini*, Roma, Via 4. Novembre 96 B. f9W) mKobroke. Obleke, dežni plašči, tkanine, perila, platno, dežniki, obuvala, gilet volneni in svileni i. t. d. Znižane cenel Pogoji ugodni) 0lo Roma it. 3, tretjin mfctrople jšoiiniBsiiio mazilo KURJA OČESA * Dojiva sm v vsm lekarnah. HKM OTZA - liaUr S. Plera II - M 918 Rupfm o pscikl množini. Pgauisa m GIusspps M\\tf Trst, m Imlirlanl % III Trat, Via de i Gluliani 42 (Sv. Jakob) Lastnih F. BOLAFFIO) priznano najbofjSe sredstvo za &$cenjtt krvi, posebno priporočljivo za omotico 9 naval lwwf V glavo, zgnbljanje vida pri starih osebah, za arterioscleroso in sploh za vsa motenja, ki nastanejo vsied slabe cirkulacifa krvi. Cena steklenici L 10.—.--(Za popolno ozdravljenje zadostuje 6 tekle.de.) FERRO PtGATTJ Okreačevalne sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE LEKARNA ZANETT3 - TRST - Via Massinl Mariji in vsem ljubeznivim sestram nršulinkam, ko se povrnem v šolo v Quebec. Kako rada bi jim povedala, da je moj David umetnik r» »Veseli me, da ti ugaja*» jo rekel David ia zardel. «Lepde je kakor so slike na stenah v samostanu. In. vse si izrezljal z nožem!» > «Da, z nožem,» je rekel David, «na trdem bivol jem rogtr, ki sem ga kupil od nekega Algonkvinca. On g« je odvzel Indijancu Seneča-nu, katerega je pred dvema letoma ubil ▼ boju.» mUh^n je »trepetala deklica. •Saj ga to ne kvari, Anica!« «Ne, a jaz ne maram bojevanja, Čeprav ga je toliko po vsej deželi. Raja bi videla, da bi Senečan Se živel.* •O61 ui rog, Anica,* je rekel * glasom, ki je nekoliko zatrepetal. ružba narodov v Ženevi je prejela, te dneve velikodušen dar dveh milijonov dolarjev (35 milijonov lir) za svojo knjižnico. Denar je darovala znana in bogata ameriška tvrdka Rok-keteller. Sin milijardarja in petrolejskega kralja, John Da-vison Rockefeller, ki ima pridevek junior (mlajši), čeprav je star že skoraj devetdeset let, je prepričan, da postane Družba narodov središče za diplomatič-ne in mcdnai'odno-zgodovinske študije, zato mora imeti na vsak način dobro knjižnico. In ker si namerava zgraditi Družba novo in prikladnejše poslopje za svoje poslovanje in urade, je vsekakor umestno, da si preskrbi istočasno potrebne knjige. Družba razpolaga doslej s knjižnico, vsebujočo 80.000 knjig. Na leto se pomnoži knjižnica za 10 tisoč knjig. Čeprav niso Zedi-njene države član Družbe narodov. goje velike simpatije za Ženevo, ki jo smatrajo za središče mednarodnih diplomatič-nih študijev. Živi s kroglo v možganih Že kake štiri tedne leži T. W. Mahon v bolnišnici v Kansas City s kroglo v možganili. Bolniku je vse telo otrpnilo razen palca na levi nogi, a je popolnoma pri zavesti. Nobeden ne ve, kako se je ta mož ranil, ali je bil samomor ali je pa postal žrtev kakega zločinca. 8. julija tega leta so ga dobili na tleh nekega prenočišča Mahona z rano v sencih. To je skoraj gotovo prvi slučaj, da živi človek s kroglo v možganih. Ravnateljstvo bolnišnice se je obrnilo do priznanih kirurgov s svetovnim slovesom, da se z njimi posvetuje, bi se li dala vzeti krogla iz možganov. Vsekakor bi bilo dvomljivo, tudi če bi operacija uspela, da bi se izgubila in da bi izginila telesna otrplost bolnika popolnoma ali vsaj delo, ma. Kaj se lahko diodi človeku? Ta dogodek se je dogodil ob železniški progi, vodeči iz Prie-sta v Cannes na Francoskem. Neki potnik, njegovo ime in njegov priimek sta se v javnih časopisih iz umljivih razlogov zamolčala, je čakal v Priestu na zvezo, da se popelje v Cannes. Ta čas je porabil in sedel nedaleč od tira v travo. Ko je prišel zaželjeni vlak in je stopil potnik vanj, je opazil, da je vsa njegova obleka polna mravelj. Sedel je bil namreč na mravljišče. Ker je bil sam v vozu,-se je slekel ni stresel vsak kos obleke posebej skozi okno. Toda nesreča, ki nikdar ne počiva, je hotela, da mu je močan veter pri tem delu odnesel hlače in ista nesreča je priklicala na bližnji postaji dve dami v voz k potniku. Ko sta dami zapazili potnika v elegantnem jopiču toda brez hlač pred sabo, sta menili, da je potnik jzblaznel, potegnili sta za aparat, vlak se je ustavil, voz je bil nato od vseh strani obkoljen in poklicalo se je orožništvo, ki je odpeljalo «blazneža». Komaj na stražnici je povedal potnik, kaj se mu je bilo pripetilo. Izposodil si je hlače in med smehom ostalih potnikov zopet vstopil v vlak, toda to pot ni šel več k damam. Mravlja je res silovito močna žival. Čeprav je neznatna, ie vendar ustavila vlak in alarmirala vse potnike in en oddelek orožništva. Bedeče prekooceanske vožnje Dr. Eckener, Zeppelinov naslednik in ravnatelj tovarne za zrakoplove v Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru, mcž, ki je z zrakoplovom (in ne letalom) preletel Atlantski ocean, se bavi v nekem članku v «Sun-day Times» z vprašanjem prekooceanskih poletov. Naznanja, da se gradi v Friedrichshafnu največji zrakoplov tipa Zeppe-lin, ki bo skrbel za staino zvezo med Španijo-in Južno Ameriko. V desetih letih se zveže svet še z drugimi takimi Črtami. Gradile se bodo zračne ladje za sto potnikov in trideset mož posadke t. j. inženirjev, operaterjev, mehanikov in strežnikov. Cena vožnji iz Španije v Južno Ameriko bo znašalo 50 funtov, približno toliko, kolikor znaša vožnja z navadnimi pemiki. V petih letih se bo zgradilo dovolj zrakoplovov za vožnjo med Ber-linom-Parizom in New-Yorkom. Eckener prorokuje svojim zrakoplovom sijajno bodočnost, ki jo pa odreka letakom. Zopet bogat berač V Turinu so aretirali štiri in 60-letnega raztrganega, moža, ki ni imel na sebi srajce, radi beračenja; V njegovem stanovanju so napravili preiskavo in pri tem iztaknili hranilno knjižnico z vlogo v znesku 26.000 L, tri sto in štiri lire v gotovini. Bogati berač je priznal, da poseduje v San M auro Torinese, občini kakih deset kilometrov oddaljeni od Turina, velika posestva. Berač se imenuje Anto-nio F ur no. Zavarovanje proti dežju Ob priliki svojega jubileja je priredilo mesto Žweibrucken na Nemškem večjo slavnost. Mestna uprava se je zavarovala za slučaj dežja, in zavarovanje se je sklenilo za čas od 11. ure predpoldne do 5. ure popoldne. Če bi padal dež, bi mesto dobilo 10.000 mark odškodnine, in sicer to pri količini nad 4 mm. Pri manjši količini bi se odškodnina tudi zmanjšala. V ta namen so se bili postavili na slavnostnem prostoru potrebni aparati, ki služijo za merjenje padavin. Spomini s pota Omenili smo že, da se je vrnil v Stockholm, glavno mesto na Švedskem, študent Bertil Huldt, dovršivši pot okrog sveta na kolesu v osem in dvajsetih mesecih. Sedaj priobčuje v švedskih listih podrobnosti o svojem izletu. Vsega skupaj je preletel 42.900 km in prekolesaril tri in petdeset različnih držav. V Indiji se je udeležil neke kolesarske dirke in zmanjšal čas za sto angledkih milj od 8.49 na 7.29 minut. Najslabše ceste je imel na Balkanu, najlepše in za ko-lesarenje najbolj pripravne ceste pa v Indiji in v Z edin j enih državah Severne Amerike. O tej vožnji namerava študent Huldt spisati posebno knjigo, o kateri sodijo oni, ki so brali sedanja njegova poročila v listih, da bo zanimiva. Zadnji potomec Arpador? V Budimpešti je umrl v starosti, sedemdesetih let posestni]^ Gustav Szent Gyorgys, ki jo posvetil vse svoje življenje dokazovanju, da izhaja njegova rodbina od stare dinastije Ar-padov, da mu torej pritiče ogrski prestol. Da bi dosegel ta svoj cilj, ni uporabljal samo ves svoj Čas, marveč je zapravil tudi ob enem skoraj vse svoje premoženje, ki ni bilo majhno. Raziskoval je, bavil se s heraldiko (grboslovjem) in zgodovino in končno ugotovil, da so bili njegovi predniki potomci družine Hunt Tazman, ki je bila v sorodstvu z Arpadi, tako da ta dinastija ni izumrla s kraljem Andrejem III., marveč živi še v njem, zadnjem potomcu in članu arpadske dinastije in edinem zakonitem pretendentu za krono sv. Štefana. V tem smislu je spisal Gyorgys mnogo knjiga pobijal pravice HabsburiUtnov do ogrskega prestola in se še pred nekaj leti obrnil na ministrskega predsednika Bethlena s posebno poslanico in prošnjo, naj se upoštevajo njegove pravice pri reševanju dinastičnega vprašanja. Spomenik slsvečemu Fiucezn V Belley-u pri Lyonu na Francoskem se je odkril te dneve v navzočnosti francoskega ministra za javna dela M. Tardieu-a spomenik Brillat-Savarinu, ki se je rodil prav pred sto letf v vasi Belley in pripomogel Francozom do mnogih zmag na polju kuharske umetnosti. Slavnostni govornik minster Tardieu je poudaril, da je bil Savarin oni, ki je ustvaril svetovni sloves francoske kuharske umetnosti, ob enem je bil politik, občinski upravitelj, častnik, učitelj za razne jezike in končno sodnik pri najvišjem prizivnem sodišču. Odkritju spomenika je sledil obed, na katerem so se jedle izključno le one jedi, ki jih je izumil ustvarjajoč duh tega si ove Čega kuharja in ki še dandanes tvorijo najlepše in najboljše točke vsakega jedilnega lista v elegantnih francoskih hotelih. Dirka v Nizad V Nizzi na Francoskem je dirkalo 72 natakarjev s krožnikom s tremi polnimi kozarci in steklenico v roki. Gledalcev se je bilo toliko nabralo, da je policija komaj vzdrževala red. Zmagovalec je preletel pot od ulice Faure do boulevarda des Etats Unis v 22 minutah, ne da bi bil polil niti najmanjše kap-Ijice iz polnih kozarcev. Zmota nad zmoto Jean Richepin, uslužbenec pri neki veliki izvozni tvrdki vina v Bordeaux-u na Francoskem, je nameraval obiskati svojega tovariša Ch ar losa Malesieui-a, ki je bil pred kratkim operiran, v (bolnišnici. Prišel je prezgodaj- Da ubije čas, dokler se ne odprejo vrata obiskovalcem bolnišnice, je stopil v bližnjo gostilno in si vsega v obilni meri privoščil. Tudi na svojega bolnega prijatelja je mislil. Nesel mu je steklenico vina, mrzlega piščanca, klobase, sir, grozdje. Mesto pa da bi Šel v bolnišnici v prvo nadstropje, je stopil že v pritličju k postelji št. 16., kjer je ležal bled možakar. Ker je bil polumrak v sobani, ni natančno pogledal, vsekakor se mu je zdel prijatelj zelo zdelan od operacije. V hipu mu je stlačil pod odejo prineseno jedačo in pijačo in se skoraj j okaje nemo poslovil od bolnika. Drugo nedeljo je ponovil obisk in ko je stopil zpet k postelji št. 16. v prftličju in videl v postelji ležati štirinajst letnega dečka, je začuden vprašal po prejšnjem bolniku. Zvedel je, da je umrl, da mu je bila namreč neznana oseba u tihotapila mnogo jedi in pijače, da je bolnik vse to hkratu použil, čeprav mu je bil strogo prepovedan vsak najmanjši grizljaj, ker je pravkar prebil operacijo na slepem črevesu. Strežnik mu je še povedal, da leži umrli bolnik v mrtvašnici in da bo popoldne pogreb. Richepin je takoj zbob-nal nekaj prijateljev skup, kupili so umrlemu tovarišu lep venec in se napravili h pogrebu. Toda kako se je začudil Richepin, ko mu je prišel po stopnicah naproti «umrli» tovariš Malesieux, ki je bil \ tem Času okreval in sicer v prvem nadstropju v postelji št. 16. Richepin ni verjel svojim očem, nastal je prepir med njim in med umrlim tovarišem, Richepin je bil v tem pretepu ranjen, Male-sieiuc, ki je postal, ko je ozdravel, zek> nasilen, je pa moral iti iz bolnišnice naravnost v ječo. KSp sv. BflLriy-ja izginil Pariško policijsko ravnateljstvo je poslalo svoje naj spre t-nejše detektive v Henanbiheu, da odkrijejo tajinstveno tatvino. Iz tamošnje cerkve je namreč izginil črez noč kip svetega Mirly-ja, ki je veljal daleč okrog kot patron zaročencev. Zaroke, ki se izvrše v senci tega kipa, dovedejo baje do trdnega in srečnega zakona. Zato roma na tisoče parov vsak mesec h kipu sv. Miriy-ja in ob nedeljah čaka cela vrsta avtomobilov pred cerkvijo. Odkar je izginil kip, je pa v Henanbihen-u pusto in prazno. Tujski promet, se je ustavil. Nobene žive duše ni več v kraj in vsi hotelirji in gostilničarji obupujejo. Kip je dragocena svetinja iz enajstega stoletja. Sodi se, da so neznani tatovi odnesli pozlačeni kip. Prva posledica te tatvine je bila, da so se vse poroke, ki so bile določene za prihodnje dni v kapeli .sv. Mirly-ja, odpovedale, med njimi bi bilo več parov iz Pariza. Konci v Sardiniji Nekatere kraje v notranji Sardiniji so kunci kar poplavili. Žetev je v nevarnosti. O-groieni so tudi vinogradi. Prebivalstvo se skuša z vsemi sredstvi ubraniti teh požrešnih živali, toda vkljub vsemu naporu beleži le neznatne uspehe. Iz maščevanja V Zwikau-u na Nemškem je bil obsojen neki trgovec na 75 mark giobe, ker se mu je pred sodnijo dokazalo, da. je svojemu sosedu, s katerim se je bil spričkai, pihnil skozi ključavnico vse polno živih stenic v stanovanje. Zavod za proučevanje fcudhiz- ma v Leningradu Ruska akademija znanosti bo otvorila letos v Leningradu poseben zavod za proučevanje budhistične vere. Zavod bo razdeljen v štiri fakultete: v japonsko, kitajsko, indijsko in mongolsko. Kot stalni profesorji bodo predavali v. tem zavodu jaiponski profesor Ohihara, indijski učenjak Sarasvati, mongolski učenjak Dablanov ter kitajski in holandski učenjak (prof. Joh. Rader). Zavodu bosta načelovala člana akademije Oldenburg in Ščebatev-skij. Romunski ministri in cirkus Znani cirkus Kludsky, ki se mudi sedaj v Bukarešti, je doživel te dni veliko čast: obiskala sta ga sam romunski minister za notranje zadeve I. G. Duke ter državni podtajnik Framaševic. Nenavadna gosta sta z velikim zanimanjem sledila predstavi in nato sta si o-giedala razne cirkusove naprave in zlasti zverinjak. Ta okol-ščina je dala hudomušnežem povod, da so sprožili predlog, da bi bilo koristno, ako bi tudi romunski naučni minister obiskal cirkus, da bi se tam poučil, kako je treba ravnati z levi, j ti njegovi levi — pri tem so hudomušneži namigovali na romunsko valuto: lev — so jako mršavi v primeri s Kludsky-jevimi. Srečo je imel V bližini mesta Sidney-a v Avstraliji je padel neki delavec z vrha trideset metrov visokega tovarniškega dimnika v globočino. Med padcem se mu je zapletla noga v strešno cev neke sosednje hiSe, tako da je obvisel v zraku. Ko so ga oprostili, so ugotovili, da si je bil samo nogo nekoliko zvinil. Vrt ob Shakespeare-jevi hiši Kakor znano so letos prihiteli Američani v večji meri v Evropo. VeČina med njimi ima V svojem vzporedu tudi obisk angleškega mesta Stradford on Avon-a, kjer se je rodil angleški dramatik Shakespeare. Američani pa nabirajo povsod spomine na svoje potovanje, tako da so morali čuvaji Sha-kespear-jeve nabiti ob vhod na vrt svarilo, da je strogo prepovedano jemati s seboj spomine. To pa radi tega, ker je bil vrt že dvakrat obran do golega in niso tujci niti ograji prizanesli. Pri nekem Američanu so pa napravili Čuvaji izjemo, dovolili so mu izru-ti cvetlico s korenino vred, da jo presadi na svojem posestvu v A-meriki. Ko ie prišel Američan domov, se je bahal svojim prijateljem, da mu jo je dal cvetlico Shakespeare lastnoročno. ANTONIO RUZZIE1? slikar dekorater Trst, Via S. Franceica 2 (žustra]) izvrSuje vsakovrstna slikanja In lakiranja. Stenski papir i. t. d. Na željo proračuni. Telefon 14-17. (902) Telefon 14.17. je izšel. Prodaja se v TRSTU: v Tiskarni «£dwost», Via S. Francesco 20 in v Knjigami-papirnici Stoka, Via Milano 37. V GORICI: v Narodni knjigarni, Via Car-dncci 7, v Knjigarni kat. tisk. društva, Via Cardceci 2. V IDBI-JI: pri Valentina Trevenn in Frann Cinibuck. V SOLKANU: pri Mariji Gomišček. V POSTOJNI: pri Antonu Milavcu. Cena Po pošti L 7*50 Prodajalci dobijo običajni popust BEVKOV ROMAN Hi JE IZŠEL -ms tega mo je L 2*50; po pesti L 3" Ha miš] bo pri vseh dosedn.ijib razprodojalclb. V-ft-*^ r^-,' J'V- ' .--i-- -- Izvršuje vsa tiskarska dala v najmodepnejern stilu kakor J tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodamejiml stroji, i | Črkami. Lynotype, ster9Qtypijo ter rotacijskim strojem. ] Vsa naročila sa izvršujejo točno in po zmernih cenah. : i 9 S ŠIRITE m ■m. ■ — - m ■ ■ — — ^ ^ Mesečno,družhisko revijo ! Naročnina za celo leto 16 L Naslov: Trleste, Casella postale 348 3 ■ s 2 8 In hranilnica registr. zadruga z omej. poroštvo in uradu je v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1, n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na teltoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje 09" pO 4% večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. — Ba razpre varale celice (safs) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt j Stev. telef. '25-67. j IMjll 910 Qd!i©dli vlakov TRST — TR2IČ 5.15 (b), 5.50 (o), 6.30 (b), 6.45 (b), 7.40 •ob), 8.35 (ob), 10.50 {b), 12.30 {ob). 15.05 Ib), 15.15 (b), 15.25 (ob). 17,— [b). 17.15 Tb), 18.10 (b), 18.20 (o), 19.05 (o), 20.10 lb), 23.30 (ob). TRŽIČ TRST 4.37 (ob), 6.53 (o), 8.12 (b), 9.13 (b), 9.25 (b*). 10.10 (ob), 10.45 (b), 11.08 (ob). 11.56 (b), 13.56 (b), 13.37 (b), 14.10 (ob*), 16.28 (ob), 16.53 (ob), 17.36 (b), 17.50 (o). 19.40 (b), 22.12 (ob), 22.52 (ob), 23.46 (b). *) do Nabrežine. TRST - BENETKE 5.15 (b), 6.30 (b), 8.25 (b), 8.35 (ob), i0.50 (b), 15.05 (b), 15.25 (ob), 17.— (b). 18.10 (b), 18.20 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob). BENETKE — TRST 0.40 (ob), 5.10 (ob), 6.IS (b), S.10 (b), 9 07 (b). 9.20 (ob). 10.57 (b), 12.08 (ob). 14.48 lb), 16.42 (b), 18.35 (ob), 20.55 TRST _ GORICA — VIDFM a) iz Trsta: 5.15 (ob), 5.50 (o), 6.45 ffe), 7.40 (ob), 12.30 (ob), 15.15 (b), 17.15 (b), 19.05 (o). b) i z Goricc: 7.16 (ob), 5.54 (o), 8.10 b), 9.34 (ob), 14.25 lobj, 16.43 (b), iS.bd (b), 20.59 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: 5.05 (o), 6.45 (b), 9 20 fob), 12.15 (b), 14.55 (ob), 17.35 (o), 13.15 (b), 20.21 (ob). b) iz G o r i c e: 6.— (o), 7.27 (b), 10.20 •ob), 13.C9 (b), 15.53 (ob), 19.05 (o), 19— (b), 21.23 (ob). TRST — GORICA — POĐERDO a) iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o), 11.50 (ob), 17.55 (b), 18.35 (o). b) iz Gorice: S (b), 8.56 (o), 13.59 (ob), 17 (o), 19.46 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.45 (o). 8 22 (b), 11.35 (ob), 16.55 (o), 19.27 (b). b) iz Gorice: 5 — (o). 9.51 (b), 13.19 (ob), 13.48 (o), 21.52 (b). TRST — POSTOJNA 1.— (b), 5— (o), 7.30 (b), 9,05 (o), do Nabrežine, od tu zveza do Št. Petra na Krasu in Reke ob 10.08 (b), 12.— (ob), 14.45 (b), 15.50 (ob), 18.35 (ob), do £t. Petra na Krasu in Reke, 19.30 (b"), 20.20 (b*-), 20.45 (b). *) Od 1. aprila do 30. septembra 1927 samo za potnike I. in II. razreda. Spalni vozovi. POSTOJNA — TRST 2 (b), 4.55 (o), 6.24 (b'*). 7 35 (b), 8.20 (b), 9.30 (ob), 11.20 (b), 14.20 |b), 16.25 (o), 17.37 (b, samo od Št. Petra) 18.15 (ob), 19.40 (b), 20.25 (o) samo do Št. Petra, od tu zve2.a z vlakom iz Reke ob 21.15 (ob), **) Spalni vozovi. REKA _ ŠT. PETER 5.20 (o). 9.30 (b, 11.55 (m), 15 30 (b). 19.05 (ob). ST. PETER _ REKA 5.25 (m), 8.25 (ob), vozi sanio od 1. aprila do 30. septembra 1927, 9.38 (o), 11.47 (b). 16.53 (ob), 21.40 (ob). TRST — BUJE — POREČ 5.— (ob), 9.45 (m), samo do Buj, 13.55 (m), 13.25 (m), samo do Buj). POREČ — BUJE — TRST 5.— (m), 14.10 (m), 16.25 (m), samo do Buj). GORICA. — AJDOVŠČINA 7.55 (m). 13.30 (ob), 19.35 (m). AJDOVŠČINA — GORICA 4.10 (m). 11.15 (m), 17.05 (ob). ČEDAD — KOBARID 7.55 (m). 13.13 (m), 18.42 (m). KOBARID — ČEDAD 5.50 (m), 11— (m), 16.45 (m). TRST—HERPELJE—PULA 5.25 (o), 8.40 (b*), 12.25 (m, do Her-pelj, tu ob 13.58 zveza z brzovlakom), 13 (b), 15.40 (b*), 19,15 (ob). PULA — HERPELJE — TRST 4.50 (o), 8 (o, samo do Cerovelj), 9.25 (b*), 11.58 (b), 15.25 (b), 16.14 (o). *) Vozijo samo od 1. julija do 30. septembra.