List 1.
Kako narejajo kompost ali mešan gnoj.
„Novice" so uže večkrat povdarjale vrednost mešanega gnoja (komposta) vzlasti zdaj , ko kmetovalcu čedalje bolj primanjkuje pravega živinskega gnoja. Zdaj je tudi v „Gospodarstveni prilogi" „Slov. Gospodarja" oglasil se gospod A. Rauch s podukom, kako naj se dela tak mešani gnoj. Morda vstrežemo svojim bralcem, če jim ta poduk po večem podamo. Tako piše gosp. Rauch:
„Vse premalo brigajo se naši kmetovalci za nare-janje komposta, to je, takošnega gnoja^ ki je iz mnogovrstnih tvarin sestavljen.
2
Povsod se nahaja takih tvarin, ki so dobre za nare janje tega izvrstnega gnoja. Vkljub temu ga še ma-lokje vidimo. Na) toraj tu nekoliko takih gnojnih tvarin navedemo, pa uže naprej rečemo, da ni treba povsod vseh; jemljo se tvarine   katere so sploh pri rokah.
V ribnikih , bajerjih in grabnih nabere se sčasoma mnogo blata. To blato se je naredilo večinoma tako, da je dežnica ali snežnica z bližnjih ali daljnih zemljišč splavila dobro zemljo, gnoj. Pogosto so še ljudje sami tako neumni in mečejo ali napeljavajo v graben gno-jivne tvarine. V ribnikih pogine mnogo živalic, katere kot gnoj ostanejo v njih. Vse to nareja blato, toraj je tako blato gnoj. Vendar ne sme se z njim hitro iti gnojit, kajti v njem nahaja se tudi okisana prst. Treba jo je v kompostne kupe nametati in polagoma zgubi škodljive kisline.
Druga kompostna tvarina je prst, katero dobimo, kedar griče razvažamo ali sploh zemljišča ravnamo ali planiramo.
Tudi cestno blato ima v sebi mnogo gnojivnih tvarin vsied odpadkov od živine, ki po njej hodi. Zato kaže cestno blato nabirati za kompost, v takem blatu je tudi kolikor toliko rastlinam koristnih tvarin iz raz« krojenega kamenja. Dalje je za kompost dobra zidna sipa. Odberejo se veči kosi opeke in ostala sipa je posebno zavoljo apna prav dobra tvarina za kompost. Ni tedaj svetovati s sipo ceste navažati.
Jako gnojiven je pepel, posebno lesni pepel, ker ima v sebi veliko fosforne kisline in kalija, samih rastlinam potrebnih tvarin. Saj ni veliko dobiti, vendar jih ne smemo zametavati, ampak za gnoj rabiti. Imajo v sebi mnogo dušca in kalija-
Plevel posrka iz njiv in vrtov prav veliko rastlinske hrane in je toraj poln gnojivnih reči. Ne kaže ga toraj na cesto metati. Plevel na cesti segnjije , a njegovo seme razpihlja veter in odnese na bližnje njive in plevel se dalje zareja. Tako se godi na priliko z osatom.    Zato kaže plevel v kompostne kupe zlagati.
Suho grmovje je tudi pripravna snov za nare-janje kompostnega gnoja. Isto velja o vseh lesnih odpadkih, ki niso sa kurjavo. Crknene živali pogosto zagrebajo blizu sadnih dreves, pa jim več škodujejo, nego hasnijo. Bolje storimo, če crkneno žival oderemo, mast izrežemo, drugo pa razsekamo in v kompostni kup za.-kopljemo. V mesu namreč in kosteh nahaja se mnogo gnojivnih snovi, na pr. dušca, kalija iu fosforove kisline, to pa v veliko veči meri, nego v živinskem gnoji.
Tropine, ki ostanejo, kedar sadovje ali grozdje prešamo, naj se porabijo za kompost, če jih drugače v prid ne obrnemo. Velike koristi je blato v straniščih in je močno svetovati, da se marljivo rabi za kompost.
Se mnogo drugih tvarin je porabnih za narejanje mešanega gnoja. Da kratko rečemo, lahko se obrne za kompost vse, kar za drugo rabo ni in potrebuje več časa, da razpade in se razkroji.
Nareja se pa kompost najbolje tako: Na dobro stlačena tla se nameČe 16-20 centimetrov debelo prsti. Ta ima nalogo posrkati v sebe vso od zgoraj prihajajočo mokroto. Na prsteno plast se naloži zopet 10—16 centimetrov na debelo razne tvarine, kakoršno smo zgoraj bili opisovali. Za njo pride zopet plast prsti, na to pa plast raznih tvarin in zopet prst itd., dokler ni ves kup 1— IV2 metra visok. Viši ne sme biti. Najzgornejša plast bodi vselej prst. Zgornji plasti se naredi na sredi jamica. Naposled se s kolom ves kup od zgoraj na vzdol večkrat prebode, da nastanejo luknje za gnojnico, s katero se ima kup večkrat polivati. Gnojnica se potem po luknjah enakomerno po vsem kupu razteka. Z gnojnico polivati kompost je močno hasnovito, ker dobi
mnogo gnojnih snovi in ves kup hitreje gnjije , trohni in se razkroja. Po 2—3krat v letu je treba ves kup prekopati in dobro premešati. Vendar kako dolgo ga imamo trohneti puščati, to se določi po tem, za kaj ga hočemo rabiti. Za travnike, katerim močno koristi, treba je dobro strohnelega in prhkega komposta; veči kosi, grude se mu naj odberejo. Za drevesa in trsovje ni treba tako drobnega komposta , če ga naravnost na korenine ne polagamo. Drugače je, če ga na korenine posipamo. Premalo prhki in tedaj ne dosti strohneli kompost utegne koreninam škodovati.
Konečno bodi še omenjeno, da z narejanjem komposta mnogo tvarin dobro porabimo, ker jih v dober gnoj spremenimo. Drugače bi nam zgubile se brez vsake koristi. Travnikom, sadnemu drevju, hmelju, vinogradnikom veliko več hasnejo, kakor navadni gnoj iz hleva."