/'! ^': H- Uhaja*dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ib II. uri prodpolilnr« ter stanu z i/rodnimi prilogami er s iKiižipotoni' o)* novem letu vred \m pošti pr«-iMiiaim ali v Gorici na doni posiljana: vso lut.........IM K 'JO h. nli skl. (i'li() pol lota........(> » (iO •> ¦> ¦» 3-:j() Četrt li>ta.......i) ¦> 4-11 • »¦ 170 Posamični' številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upnivništvo v Cosposki ulici tov. 7. v (iorioi v -(ionski Tiskarni- A. (ialn-SfeTj' •sak dan od 8. uiv zjutraj do 0. zvočor; ob nodeljali >a od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane nase ne oziramo. Oglasi in poslanice se računiji. po petit-vrstah če tihkano l-kr.it 8 kr.. 2-krat 7 kr.. 3-kmt 0 kr. vsaka rsta. Voekrut p<> «1.WkUm. Vetju črk.- po' pro*sfe>11i: liekluin.' in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. Za obliko in vsei.irio offlasov odklanjamo vsako odgovornost. _S_ Tečaj XXXV. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. Uredništvo „ se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 0. dn 12. dopoludue. Uprav niStvo se nahaja v Gosposki ulici U. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. . Naročnina, reklamacijo in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-UO. »Soča^ in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakami Sclnvarz v Šolski ulici iu Jellersitss v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarai Lavrenčič na trgu della Cuseima. Odgovorni urednik in^izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. XXXV. Z današnjo številko stopa ..Soča" v svoje petintrideseto leto. Štiriintrideset let časnikarske dobe na vročili goriških tleh pomeni dolgo dobo, polno dela, energičnega in vstrajnega dela, uspehov in neuspehov, brhkih razočaranj, trpljenja, žrtev in krutega preganjanja. Z vso zgodovino naše dežele v teku teh petintridesetih let je tesno združen naš list ..Soča1', ki je bila vedno glasnica vseh onih goriških Slovencev, ki se borijo za naše pravico, za svobodo in napredek. t'e listamo po starih in novejših letnikih, iz vseh nam veje nasproti duh boja za naše s\ete pravice, za naš vsestranski napredek. Veje nam nasproti energični boj z drugorodei. Nahajajo se mesta po starih letnikih, katera se čhajo tako. kakor da bi bihi pisana za sedanje čase, kar p«č znači, da moramo nadaljevati neizprosni boj proti sovražnemu drugo-rodcu toliko časa. da zmagamo. ISorila se je ..Soča" toliko let, borila se bo i nadalje proti temu tujemu sovražniku kakor tudi proti sovražnikom našega naroda pod domačo streho. Če čitamo po starih letni' ih. naletimo prav pogostoma na jednake boje. kakoršne bijemo sedaj s klerikalci. Način boju je bil isti. kakor sedaj, namreč klerikalci takrat so se zaletavali istotako kruto in brezobzirno, škodljivo in nevarno ob \r-ak pravi napredek goriških Slovencev, kakor delajo tuiM ''.uidanašnji. S krat k« : vsestranski boj se bMe naprej. ..Soča" bo hodila tudi nadalje po dobro začrtani poti. obrača pa m« za pomoč toliko do /\et.iih ledno plačujočih naročnikov, kolikor tudi do sotrndnikov. ki naj nam gredo na roke v težavnem poslu. Ke.-. da štejemo precejšnji« Mevilo sotrudnikov. ali želimo, da m* -tevilu njih še pomnoži, /lasti na deželi. S skupnimi močmi dosežemo brez dvoma uspehe, vsestranske uspehe za naš narod na (Soriškem. pod zlatim geslom nepozabnega phoboritolja Lavriča : V s e z a o m i k o. svobodo i n n a -predek! K novemu občinskemu redu. m. Še nekaj imamo povedati. Odpor proti stalno nastavljenim občinskim tajnikom od strani klerikalcev je z njihovega stališča na sploh umeven. Klerikalcem ni za red v občini v glavnem, marveč v glavnem je njim za to, da gospodarijo. K a k o gospodarijo, to jim je pa zopet postranska reč. Politiku j oči duhovnik na deželi hoče imeti nad klerikalnim županom in starašin-stvom svojo vrlino besedo, ki prihaja do veljave zlasti ob volitvah; hoče imeti vpliv in merodajuost pri občinskih po-dih, sempatje mu prihaja jako prav, ako je vrhu vsega še občinski blagajnik. 1'nievno torej, da se tak politikujoč duhovnik brani z vsemi štirimi stalno nastavljenega, inteligentnega, kolikortoliko neodvisnega občinskega tajnika. Politikujoči duhovniki po deželi sploh grdo gledajo po svojih 1'arah vsakega bolj izobraženega človeka. Kolikor se da Jutro, se ga lotijo, iu če jim še tako pravično ugovarja. ¦pa ga razkričijo za liberalca, bte/uv, .t. /.» nevarnega človeka. Poleg sebe ne trpijo nikogar, vse le pod nogami! Ce pa pride v občino tajnik, zmožen, izobražen, ki bo gledal na rod ter vršil svojo službo z vso dolžno dovršenostjo, potem je morda odklenkalo Hihitam umosavauju iz farovža v občinske reči. Tako bi moralo bili sicer po\M)di. ali tako ni in tako tudi ne bo povsodi. kadar se nastavijo novi tajniki, kakorhitro se dobijo med njimi ljudje, ki se bodo prodajali farovžu. V tem slučaju je ue\sečna kjerikalcem le kontrola deželnega odbora. Ker pa pri deželnem odboru protezi rajo klerikalce, se jim ni pravzaprav nič bati, da se jim zgodi kdove kaka nesreča z nastavljanjem tajnikov po novem občinskem redu. Pajer ne zapusti ('rogorčiča. kadar dela zase; zase pa deda. kadar podpira klerikalce, ker le ti mu služijo po pasje pokorno, mu ue kalijo vode, marveč nemo iu ponižno kleče pred njim, češ, naj se godi njegova volja. Brez dvoma se poskusi potoni novih tajnikov iti klerikalcem na roko. Čemu torej tak krik in vik V To vse radi tega, da se že naprej opozarja bodoče občinske tajnike : če pridete, pa boste morali plesati, kakor bomo mi godli. Ako bi se to zgodilo, potem bi se nehali protiviti stalni tajniški službi, ker ostalo bi pravzaprav vse lepo pri starem; iu ako bi padlo kje klerikalno županstvo, hi ostal n j i ho v tajim. '' ¦ - tu. Z uporom proti novemu občinskemu redu bi dosegli klerikalci - di eno ali drugo: ali da ostane pri starem, ali pa če pride do stalne tajniške službe, da se utesni ter se ste-roriza že naprej vse te nove občinske uslužbence. Njim je le za to, da ostane gospod-s t v o v občinah, kjer ..gospodarijo" sedaj, v prvem in drugem slučaju v njihovih ro-k a h še nadnije. To je glavni namen upiranju. Kaj njim mari za to, če kak klerikalni župan po nepotrebi zapravlja občinski denar, če plačuje občina nepotrebne globe ter trpi škodo radi nevednosti župana in tajnika, zadošča jim, da so oni na krmilu. Po tem je že gotovo, da je vedno na razpolago v u j i-h o v e namene v prvi vrsti dosti denarja. Kaj drugo! Naj le še plačujejo naprej nevednost, ki je sicer najdražja, ob kateri pa se tako lepo živi tako si mislijo, po tem delajo... Ali dokler bodo dajale občine velikanske svote za nališpane cerkve, široširue farovže, dokler bode katera prispevala k novim mašam s stotaki in stotaki, dokler bo to, se bržčas dobi tudi primeren denar za stalno tajniško službo, po kateri se ima držati strog red v vsem občinskem uradovanju ter delati v blagor občine. Namesto trositi take zneske za cerkve in farovže, se da le toliko, kolikor je baš potreba, prispevke, namenjene za nove maše, jo pa tisočkrat bolj pametno porabiti v dobro občinske namene nego jih zapiti in zajesti ali zabiti v slavoloke. S tem končujemo, povdarjaje, da nismo imeli v teh člankih namena braniti nov občinski red. marveč da nam je bil le namen, pokazati, zakaj se klerikalci repenčijo in kaj hočejo. Ministerska kriza rešena. Slednjič je padel tudi Korber. Pustil ga je na cedilu toliko mu priljubljeni § 14.; ni se mogel zateči k njemu, ter zadovoljiti vojaško oblast. Trebti je bilo privoljenja od strani parlamenta; tega privoljenja pa ni mogel dobiti, zato je šel slednjič tudi on. Slovani nimamo vzroka, tožiti za njim, ker je bil nasproten vsem slovanskim težnjam, ker je hotel vladati le z Nemci proti Slovanom, in ker se je trdovratno držal sj 14., da je le mogel vladati naprej. Nikdar ni bilo pod njim resnega truda, spoprijazniti se s Čehi tako, da bi mogli ti opustiti obstrukeijo, vsled Česar bi prišla zbornica poslancev do rednega dela, marveč vsi njegovi poskusi so merili na to, podvreči si Čehe, pa tako, da bo Nemec vedno in povsodi na vrhu. Ceh, sploh Slovan, pa še naprej državljan druge vrste. Dolgo časa je vladal, skoro f> let — ali sedaj je bil konečno prisiljen tudi on podati demisijo, katero je cesar tudi sprejel. Pritiskali so zlasti vojaški krogi, ki so imeli že pripravljenega svojega moža, od katerega upajo dobiti z lahkoto zahtevane milijone v vojaške svrhe. Baron Gautsck je zastopal uspešno vojaške zahteve v delegacijah; zato se nadejajo, da se mu posreči tudi v državnem zboru dobiti zahtevane milijone. .. ,^_ Da je postal torej Oantseh zopet mini-sterski predsednik, v to so bili merodajni vojaški krogi. Denarja za vojaške namene je potreba, zato potreba ministerskega predsednika, ki izposluje svote ter jih izroči označenim svrham. Ne splošna nezadovoljnost, ne splošni kritični položaj, v kateri je spravila vlada državo s takim vladanjem, kakoršno je bilo Kor-berjevo, nič takega ni prihajalo v poštev pri nastali ministerski krizi, marveč v ospredje so stopili generali. Vojaške potrebščine uajprvo, ti davkoplačevalec, pa še čakaj, da začne zbornica poslovati tudi za druge reči. Jjarona Gautscha poznamo. Leta 1885. je bil v Tafleejevem ministerstvu minister za uk iu bogočastje, kar je ostal do novembra 11)03. V Badenijevem ministerstvu je bil zopet Brez dogme. Roman. Spisal H. Sienkiewicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Dalj*.) Ali tu pa naboji niso primerni... Ko bi se tudi zaletel z glavo v steno... treba je odložiti stvar do jutra... AH si pa mislite, gospod, da se bi dal drugič pripraviti do tega. Marsikateri, ki bi se bil v prvi sapi vstrelil v glavo, ali kako drugače pogledal smrti v odi, drugo jutro tega gotovo ne stori. Bili so tudi taki, ki so dospeli semkaj naslednji dan ter si kupili obo-dek... Meni je pa pri tem silil na dan smeh. »Tu imaš obodek ter živi zdrav.* Zapisujem ta razgovor radi tega, ker se mi reči, tikajoče se samoumora, močno vrte' po glavi, in besede starega puškarja se mi zde" kaj pomenljive v tej zadevi. Dne 27. rožnika. Časih rai pride na misel, da me je Angelica ljubila, da sem se mogel ž njo poročiti-ter \ 'ivati jasno, ogromno srečo - - da je bilo vse to odvisno od mene in da sem vse to zapravil, in to vsled svoje nesposobnosti do življenja. In takrat se vprašujem: Ali se Mi res že ni začelo mešati v glavi — in ali sem zares mogel imeti Angelico za zmerom ? AH vendar se spominjam izborno vsega teka dogodkov od onega trenutka, ko sva se spoznala, do danes. A kaj še potem, ko si rečem, da bi ta ženska bila moja in meni tako zvesta, kakor je onemu ter še stokrat zvestejša, ker me je ljubila z vso dušo! Prirojena nesposobnost — da, tako je! Toda ko bi me tudi to povsem opravičevalo v mojih očeh, — kaj mi to hasne, ko mi pa to ne prinaša nobene tolažbe ? Nekoliko olajšave mi prinaša edino misel, da tako potomci preživelih rodov, kakor tudi potomci najbujnej-ših, končajo tek svojega življenja s tem, da jih zasu jejos prstjo. To mi zmanjšuje razliko med menoj in tako imenovanimi vrlimi ljudmi. Vsa nesu»3a bitij meni podobnih, je njih izkljuonost. Kako bedaste pojme imajo sploh ne le romanopisci, marveč celo psihologi po poklicu in celo fiziologi o preživelih rodovih ! Oni si predstavljajo zmerom, da notranji nesposobnosti življenja odgovarja neprestano fizična zaostalost, majhna rast, slabe mišice, anemični možganje in plitek razum. Mogoče, da je temu časih' tako, toda delati iz tega splošno pravilo, to je blodnja in pedan-tično ravnanje. Potomci preživelih rodov se odlikujejo ne s pomanjkanjem životnih močij, marveč s pomanjkanjem harmonije med njimi. Jaz sem fizično krepak človek in nisem bil nikdar bedast — poznal pa sem ljudi mojega okoliša, krepko vzrastle, nalik starodavnim Grkom, sposobne, bistroumne, kateri vendar niso znali živeti ter so slabo končali, zlasti vsled pomanjkanja ravnotežja med v ostalem kaj bujnimi životnimi močmi. Oni pri nas so siični slabo organizirani družbi, o kateri ni znano, kje pričenjajo pravice onih ter končajo drugih. Stojimo neredno, a splošno je znano, da brezredno ni mogoče stati. Vsaka od teh močij deluje in vleče zgolj na svojo stran, pogostoma prepotegne vse druge — in iz tega se rode tragične izključnosti, Jaz prav sedaj boleham na taki izključnosti, kateri se imam zahvaliti, da me razun Angelice ničesar ne zanima, da za ničesar ne morem pripeti življenja. Toda ljudje ne razumejo, da tako pomanjkanje harmonije, taka anarhija životnih močij, je hujša bolezen, nego fizična in moralna anemija. To je razvozlanje zago-netke. Nekdaj so življenje in društveni odnošaji prinašali nam rešitev, ker so zahtevali od nas dejanj in nas tako nekako silili do njih. Danes, ko smo se odtegnili od življenja, ko nas zastruplja modrovanje in brezupnost, se naša bolezen v teh tako nehigijeničnih pogojih Še bolj poostruje. Dospeli smo končno do tega, da smo sposobni ne za dejanja, marveč samo za poskoke, vsled česar najbolj sposobni in najbolj bogato nadarjeni sredi nas končajo življenje zmerom z nekako znorelostjo. Iz vsega, iz česar obstoji življenje, nam je ostala v resnici samo ženska — in eno od dvojnega — ali se razpršimo, ko potrošimo groš za grošem od naše životne glavnice za razbrzdanost, ali pa, oprijevši se nekake ljubezni, kakor veje, ki raste nad breznom, visimo v ozračju, tembolj izpostavljeni nevarnosti, da si zlomimo vrat, ker si najbolj pogo-. stoma izberemo nepravo ljubezen, ki nosi v bistvu svojem zarodek tragedije. Znano mi je, da moje čutilo do Angelice mora slabo končati - in vedoč to, ne poskušam se temu niti braniti, kajti bramba bi bila tudi brezuspešna. Dne 28. rožnika. Kopeli in zlasti hladno tukajšnje ozračje kaj dobro vpliva na zdravje gospe Celine. Dan za dnevom je živahnejša — in ker jo obkoljujem s skrbjo, ker skrbim za njeno ugodno življenje, kakor bi mi bila naučiti minister, po Badeniju ministerski predsednik, ali malo časa, ker o. marca 1898. je že demisijoniral. Baron Gautsch ima sedaj 54 let. Leta 1874 je bil poklican v naučno minister-stvo kot madaik, kjer je bili. 1878. podtajnik. Leta 1881. je bil imenovan ravnateljem Tere-zijanske akademije, potem dvornim svetnikom, po smrti Hohemvartovi je bil imenovan predsednikom najvišjega računskega dvora. Da nimamo Slovani nikakega vzroka, ogrevati se za novega ministerskega predsednika, to stoji, ali kar naprej se postavljati proti njemu, bi biio tudi neumestno, ker nam pač že prav bližnja bodočnost pokaže, kaka pota ubere. S češke strani se čuje, da bi radi opustili obstrukcijo, seveda ne tako na slepo, kakor jejo zahteval Korber. Včeraj so bili na posvetovanju .pri Gautschu tudi češki zastopa ~ niM-Pae&r Stransky in Kramaiv-Od-tega, kar pokaže bližnja bodočnost, je tudi odvisno, ali bo Gautschevo ministerstvo le prehodno ali imati upati na daljši obstoj. Splošno razmotri-vanje o nas^lem položaju se ne obrača pretežno proti Gautschu pa tudi se ne vnema preveč zanj. Vse je v Avstriji tako zapleteno, da ne verjamemo nikomur več, marveč čakamo le, kaj nam prinese prihodnji dan. DOPISI. S ŠtljeFSk8ia.(Usodepoina postaja). — »Velika železniška nesreča se je pripetila dne 30. decembra 1904. na železniški postaji južne železnice Kačje pri Mariboru. Ko je tržaški poštni vlak št. 7. ob 7. uri 8 min. zvečer vozil s postaje, trčil je ob vrsto voz, koje je močan veter pognal iz postranskega tira na glavni tir. Kakor se sodi, vozovi niso bili podloženi in tako zavarovani. Strojevodja osebnega vlaka je zapazil radi velike teme vozove še le, ko je ti čila lokomotiva ob nje. Sunek je bil tako močar., da je tri onih voz popolnoma razbilo ia jih pognalo črez nasip. Osebni vlak je bil na levi strani hudo poškodovan, šipe vse pobite — stopnice odtrgane. V Mariboru so morali nov vlak sestaviti, tako j! nadaljeval potovanje s 70 minut zamude. Pri vsej nesreči smemo o sreči govoriti. Kavno isti hip ko je osebni vlak trčil ob vozove — je vozil ob drugem tiru tovorni vlak v postajo ¦— sreča je, da ni nobeden osebni voz iz tira skočil — ker v tem slučaju bi nastala grozna nesreča — ki bi zahtevala več žrtev. Sreča je tudi, da nobeden ni bil poškodovan ali ranjen. Obžalujemo pa zelo, — da glavna žrtev vsemu je — prometai uradnik — naš rojak — Slovenec — iz Postojne doma — koji bode najbrže hudo kaznovan. Na sveti vešer je tovorni vlak povozil žel. delavca M. Kidriča iz Orehove vasi pri EaČjem, koji se je vrnil iz Celovca kjer je zadnji čas pri železnici delal, k svoji družini — a smrt ga je tu dohitela. Kakor se sodi, je do- tični obležal na progi — ker je bil močno vinjen, in tovorni vlak, koji odide ob «.4i> zveč. iz Račjega, odtrgal mu je v*go in roko in pahnil v jarek tik proge. IX legi trupla smemo soditi, da je nesrečnež še živel ter hotel se splaziti po nasipu zopet na progo. A ker je veliko krvi izgubil, je onemogel in zjutraj so ga dobili ljudje mrtvega. Nesrečneža je povozilo kakih 100 metrov od mesta, kjer se je je pripetila (.5 dni pozneje gornja nesreča. Ob strtem truplu plaka uboga vdova z nedoraslimi otročiči. Iz Vjpa»Ske doline. (Malomarnost na žel. postaji v Ajdovščini.) - Dne 1. januarja t. 1. popoludne je čakalo okoli BO oseb v čakalnici žel. postaje v Ajdovščini. Ko stopi žel. sluga v čakalnico s pozivom „ein-steigen!" — »vstopiti!", gredo čakajoči brž za njim ven,.a vlak se je že počasi pomikal naprej. Sprednji potniki so skočili v premikajoči se vlak, a 18 jih je ostalo; ti so jezno protestovali proti takemu neredu in nekateri izmed njih so vložili pritožbo na c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Človek bi mislil, da izkušnja izmodri naše žel. uslužbence; dogodek 2. t. m. ob 4', popoludne kaže, da ti nimajo resne volje, se poboljšati, in da ba-gatelizujejo občinstvo. Ob omenjenem času se 'je odprla blagajnica prekasno, ko je manjkalo samo od r> do 10 minut do odhodnega časa, in vlak je moral čakati, da je izdajatelj dal listke potnikom, ki so čakali več nego V4 ure prej pri zaprti blagajnici. Pred 14 dnevi se je vlak ustavil, da so vstopili črno. oblečen potnik do Ceste, ki se je vračal po ovinku na ',s ure oddaljeni dom, in trije drugi zakasneli potniki. Mi bi ne imeli nič proti temu, ko bi se proti vsem enakomerno postopalo, in ko bi bil načelnik postaje tako postopal tudi proti občinstvu 1. t. m., kojemu se vstop ni napovedal pravočasno in bi ne bil dal znamenja, naj gre vlak dalje. Žel. uslužbenci naj bodo sami redni in naj zahtevajo, da se občinstvo drži reda. Čas je, da uslužbenci poznajo in vršijo svoje dolžnosti. Zahteva naj sej da bo vsak žel. uslužbenec trezen, reden, skrben in sploh soliden, omikan človek, da ne nastanejo velike nevšečnosti ali celo nezgode. Železniška uprava naj svoje ljudi dobro plačuje, pa tudi pridno nadzoruje, odpravlja napake in zboijšuje; občinstvo naj pri tem pomaga, da se pritoži proti vsakemu neredu in vsaki malomarnosti, če teh ni mogoče po prijazni poti odpraviti. Vemo sicer, da ni človeka pod solncem, ki bi vedno prav postopal. Treba je, da potrpimo drug z drugim in prizanašamo napakam, izvirajočim iz človeške slabosti; eno pa lahko zahtevamo od vsakega javnega uslužbenca, in sicer to, da ima dobro voljo, odpraviti napake, s katerimi občinstvu škoduje in da potrpežljivega občinstva ne ba-gatelizuje, ampak je proti njemu uljuden in dobrohoten. Mi nočemo delati krivice ali škode žel. uslužbencem; zato izjavljamo, da pri železnici zadostuje eden sam, ki ne vrši redno svojega dela, da nastajajo nevšečnosti. Mi ne dolžimo oseb, ampak grajamo napake, ki se morajo odpraviti. Iz Vrtojbe, - Stara navada je že,- da prirejajo društva na Silvestrov dan zabave, in da se zbirajo prijatelji, tam kjer ni društev, v prijateljske sestanke, da se pri kozarcu dobrega zabavajo ter drug drugemu segajo v roko ob nastopu novega leta, želeči si vse dobro. Tudi naša Čitalnica je mislila prirediti Silve-strovo, ali vsled nepričakovanih zaprek se. je moralo opustiti, prireditev društvene zabave. Ker je bil pa na Silvestrov večer sklican izredni občni zbor, zbralo se je po končanem zborovanju lepo število zavednih mož in mla-deničev pri g. E. Saunigu, kjer se je unela prav živahna zabava. In zgodilo se je v prvič v Vrtojbi, da so se začeli oglašati domači govorniki, ki so razpravljali o raznih predmetih. Posebne pa moramo pohvaliti g, Ivana Mer-molja, ki je nepripravljen tako gladko govoril o slovanski zgodovini, kar pač priča, da se ni ustrašil prebirati zgodovino ob prostih urah. To mora služiti njemu, kot kmetskemu sinu le v čast. Da niso nastajale pavze med govori, so slabeli violinist, flavtist in kitarist, ki so skozi cel večer zabavali poslušalce. Slednjič je prišla ura, da je prijatelj prijatelju segel v roko, želeč mu vse dobro v novem letu. Ob tej priliki je izpregovoril neki mladenič še par krepkih besedij, po katerih je nabral za našo podružnico Sv. Cirila in Metoda 8 K ;">(> vin. Tako jt končalo za nas Silvestrovo, in razšli smo se z željo v srcu, da bi se še večkrat prirejali taki prijateljski sestanki. Upamo, da se. ta želja tudi izpolni. Na liožični večer je nabrala gospica Emilija Pahor v veselej družbi pri gosp. J. Batističu v gor. Vrtojbi 4 K za našo podružnico Sv. C. in M. K tem so dodali še po 1 K gosp. Mihelič Konrad, Ludovik Kožic in Ka-kovšček Franc. Podružnični tajnik je' hotel to objaviti v „Gorici", ali odgovorili so mu, da oni ne sprejemajo takih stvarij ter naj se obrne na kak ljubljanski časopis. Upamo pa? da nam dovoli cenjena „Soča" toliko prostora.*) Ta zavrnitev je bila od .,Gorice" res lepa, krasna. Torej niti radodarnih doneskov za družbo Sv. C. in M. ki pač ni liberalna noče objavljati „(iorica". Ali ni to škandalozno V Tudi ustanovitve naše podružnice ni hotela objaviti. Prav. Potem pa tudi ni treba, da nam vsiljujete**) Vaš list, ki je tako pristranski. Izgovarjanje, da moremo podpirati edino le „J*olski dom", je prazno, kajti družba Sv. C. in M. ima iste namene kakor „Š. D.", razlika obstoji le v tem, da Š\ D. služi le mestu Gorici a družba Sv. C. in M. razsteza svoje delovanje po celej Sloveniji. Da je Š. D. potreben podpore, nam je znano, a znano nam je tudi. da mu ne bodo manjkale podpore, čim izgine iz njega tisti duh, ki mori njegovo delovanje! *) Vodno nn. razpolago. Ur. **) Vrzite ven vsiljivko! ITr. Domače in razne nouice. .•Narodna proSVOta", - Razposlal se je tak-le oklic: Z ozirom na čedalje večji napredek goriških Slovencev na kulturnem, gospodarskem in socijnlnem polju, smo ustanovili novo društvo : »Narodna pro s veta1'. Glavna določila društva so: S 2. Društveni namen je pospeševati po Goriškem narodno izobrazbo, zlasti z ustanovljanjem in vzdrževanjem javnih knjižnic in čitalnic, s prirejanjem poljudnih predavanj, narodnih veselic, izdajanjem brošur in z ustanovitvijo slovenskega gledališča v Gorici. § o. Člani so a) častni, katere imenuje občni zbor, b) ustauovniki, ki plačajo enkrat za vselej 100 K, c) redni, plačujoči najmanj L>0 v na mesec. š ». Vsak član ima pravico, posluževati se brezplačno društvenih knjižnic in čitalnic, ima aktivno in pasivno volilno pravico, sme se udeleževati vseh društvenih občnih zborov, pri katerih ima pravico razpravljati, predlagati, glasovati ter staviti vprašanja na predsednika ali odbor. Društvene knjižnice in čitalnice pa so 'pristopne tudi nečlanom pod pogoji, katero določil odbor. Pripravljalni, odbor je pridobil že toliko udov in denarnih sredstev, da je najel društvene prostore v ,. Trgovskem domu" (na levo od veže v veliko dvorano), naročil vso opravo ter začel v dvojni smeri intenzivno delovati v izvršitev društvenega namena, in sicer: 1. Za Javno ljudsko knjižnico" deluje poseben odsek, ki je naročil veliko zbirko pripravnih knjig ter oskrbel omare za shrambo. V ta namen je daroval jeden član 1000 K ter s tem postavil trden temelj bodoči j a v n i 1 j u d s k i knjižnic i. Jlrez slehernega hrupa bo torej kar otvorjena j a v n a k n j i ž n i c a slovenskemu ljudstvu v omiko in napredek. 2. „G1 e d a 1 i š k i odsek" tudi že deluje. Naloga mu je, zbrati v mtšein krogu vse rodoljub«? in rodoljubi«1, ki hočejo postaviti temelj bodočemu stalne m u slove n s k e m u gledališču v Gorici. —- Pridobljenih je že odlično število diletantov obojega spola, nova gledališka dvorana s prekrasnim odrom v „Trgovskem domu" pa jih vspodbuja, da hočejo z vstrajnostjo in marljivostjo premagati vse težave ter ustva.iiti gledališče, ki bo Slovencem v ponos, čast in korist. Ker ima naše društvo tudi namen, prirej a t i polju d n a p r e d a v a n j a, izdajati brošure itd., ,kar se da po močeh, ki nam bodo na razpolago, razširiti na vse potrebe in vse sloje naroda, tedaj je naše društvo za goriške Slovence obenem to, kar je v Ljubljani nova »Akademija". Kodoljubi! Tako lepi nameni so združeni v ,,N a r o d n i p r o r, v e t i". Ne vse na-krat, ampak lepo po vrsti bomo izvrševali v pravilih označeno nalogo, najprej javno knjižnico in gledališče, potem pride drugo na vrsto. In za tako sistematično, vstrajno, dosledno delo prava mati, mi je hvaležna in me ljubi čimdalje bolj. Angelica je to zapazila — ter se takisto ne more ubraniti hvaležnosti do n.eDe, toda prepričan sem, da se ta počutek meša s čimdalje večjo žalostjo, ker sedaj ji je očividiia ona velika sreča, kakoršne bi bili vsi deležni, ko bi se bilo zgodilo to, kar se je moglo zgoditi. Sedaj sem si popolnoma v svesti, da ona Kro-mickega ne ljubi. Ona mu je in ostane zvesta — toda kadar ju vidim skupaj, zapažam na njenem licu neko prisiljenost, nekako ponižanje. Jaz vidim, da kadar on, ki je morda v resnici zaljubljen ter morda si vneto želi, da bi ju smatrali za ljubeča se zakonska, boža njene roke, boža njene lase, poljublja čelo, da bi se ona vselej rajše ugreznila v zemljo, nego se vdala njegovemu božkanju pred menoj in pred drugimi. Ali prenaša ga vr ^ar-le, mora se smehljati in tudi jaz prenašam ta puzor, pa se tudi smehljam; samo radi zabave poseženi si včasih v duhu z roko v drobovje ter si ga trgam. Časih mi pride tudi na misel, da ta duhovnica Diane je gotovo svobodnejša in manj vzdržljiva v kazanju svojih občutkov, kadar sta z možem sama. Toda takega razkošja, kakoršnega doznava človek pri podobnih mislih, se sploh bojim, ker čutim, da le ena kapljica še, pa zgubim ravnotežje ter neham nadvla-vati samega sebe. Moji odnošaji do Angelice so grozni kakor za njo, take tudi zame. Moja ljubezen se spreminja navidezno v sovraštvo, preziranje in ironijo. To muči in navdaja s strahom tudi Angelico. Časih me pogleda tako, kakor bi hotela reči: »Kaj sem jaz kriva ?< Jaz pa si ponavljam pogostoma: »Kaj je ona kriva?« — toda ne morem, za Boga, biti drugačnejši do nje l Čim bolj jo vidim zvezano in potrto, tem večja mržnja se vzbuja v meO proti njej, proti Kro-mickemu, proti sebi in celemu svetu. Ali to se ne godi radi pomanjkanja pomilovanja v meni do tega takisto kakor jaz nesrečnega bitja. Toda kakor voda, namesto da bi gasila preveč razdivjani požar, ga še le bolj razvnema — tako tudi v meni vsi občutki le še bolj razvnemajo obup. Jaz, kadar kažem preziranje tej edini in najdražji ženski, kadar kuham za njo samo jezo, samo zasmeh, delam sebi tako krivico kakor njej — da, celo večjo, kar ona je zmožna, odpustiti mi to, jaz pa ne odpustim sebi tega nikdar! Dne 29. rožnika. Ta človek je zapazil, da tiči nekako globoko raz-žaljenje nad menoj in njegovo ženo in pojasnil si je to na sebi kaj ugoden način. Dozdeva se mu, da jo sovražim radi njega, ker je vzela njega ne pa mene. On vidi v meni sovraštvo do nje, izvirajoče iz razžaljenega samoljublja — in ničesar več. Treba je biti za to... mož. Tako zroč na to reč, si prizadeva nagraditi ji to s povečano neznosnostjo, meni pa kaže prizanes-ljivost velikodušnega zmagovalca. Zgolj samoljubje more napraviti človeka do te stopinje neumnega. Kak Čuden človek je to! Vsaki dan zahaja v hotel Strau-bingerja, ogleduje pare, sprehajajoče se pod Wandel-bahnom, ter z neko radostjo dela o njih najslabše opazke; roga je se prevaranim možem kaže pri tem svoje strohnele zobe in vsako novo odkritje na tem polju ga spravlja v tako dobro voljo, da po desetkrat v eni uri spusti monokel iz rok ter si ga deva nazaj na nos. In ta človek, ki zakonsko nezvestobo smatra zgolj za ugodno priliko za krpanje opazk, smatral bi jo za največji in najbolj tragičen zločin, ko bi se to tikalo njega samega. Ako se to tiče drugih, je to šala; ko bi se pa to tikalo njega, pa bi to vpilo po maščevanju do neba. Radi česa, bedak ? Kdo si vendar ti ? Pojdi k zrcalu ter poglej se; oglej si svoje mongolske oči, svoje lase, podobne črni čepici, svoj monokel, svoje dolge noge, zaglobi se v samega sebe, daj si poročilo o vsej bedi svojega duha, o vsej splošnosti svojega značaja — in povej, ali je mar taka ženska, kakor je Angelica, dolžna biti ti vsaj za eno uro zvesta ? Na kak način si dospel do nje, ti fizičen in duševni par-venij ? Mar ji to strašne in nasprotne naravi, da si ti njen mož ? Dantejeva Beatrice, dajoča roko najpo-slednejšemu florentinskemu kmetu, bi dobila boljšega ženina!... Pretrgal sem pisanje, ker se znovič razvnemam, znovič zgubljam raznotežje ter sem bil že nekako povsem otrpel! V ostalem, naj me bo .Kromicki vesel: ker v resnici se ne smatram za boljšega od njega. Najsi bi tudi dopustil, češ, da setn ulit iz plemenitejše kovine — imam le slabo tolažbo, ker moja dela so slabejša od njegovih. Njemu se ni treba pred menoj hliniti — jaz pa se moram hliniti pred njim, moram ž njim računati, moram se skrivati, moram prilagoditi po njem svoje ravnanje, varati in prekaniti ga. Ali more biti kaj bolj plitkega nego je to, da jaz, namesto da bi pograbil za vrat, ga oštevam v tem spominskem listu ? Tako zahrbtno zadoščenje si more dovoliti celo suženj gledo svojega gospodarja. Kromicki se gotovo nikdar ni kazal sam sebi tako oslabelega, kakor se kažem jaz samemu sebi, ko sem doprinesel tisočero malenkostij, ko sem uravnaval celo množico praznih poskusov, samo da ga oddaljim proč od Angelice, od v ta namen najete vile. V dodatku se mi ni posrečilo to. Or je z edino preprosto besedo: »Hočeir Živeti poleg žene,« — izgovorjeno z vso odkritosrčnostjo, podrl vse moje načrte. In sedaj živi poleg »žene«... Kar naravnost neznosno je to, ker Angelica 3164 miuya »pomr si. 1.1 one 9. januvarja iaui. /družimo se vsi, ki čutimo potrebo takega napredka med Slovenci na Goriškem. Vse rodoljube, ki so že pristopili, in one, ki bi lahko še pristopili, vabimo na ustanovni občni zbor v soboto 7. januvarja ]90i*>. ob li/zvečer v prvi salon hotela „SiUl-bahn". — Pripravljalni odbor. KnaJpOVeC. Izšla je prva številka II. letnika s sledečo vsebino:; O kr vu. (\ z eb H ne* O dobri in ceni h r a n i, K a k o u b r a-n i ti se kužnim bolezni m, J o t r a, Železnata hranila, Negovanje zdravja po z i m i, U n e tj e n 1 j u C i u p r e h 1 a d, It a z v e d r i 1 o b o 11\ i k^g m, II a z n o t e r o s t i in Za kuhinjo in hišo. List Knajpovec je mesečnik in stane na leto 3K, Taka raznovrstna vsebina, kakor gori označena, menda že sama priporoča list, zato bi bilo od več spuščati se podrobneje razmo-trivanjo vsebine. Nove Črk6 smo oskrbeli za „S o č o" in ,.V v i m o rc a", kakor vidijo cenjeni čitatelji v današnji številki. - Ker so te črke, dasi lopo čitljive, d rob ne j še od prejšnjih, bo zana-prej več berila na istem prostoru. Umrl je* v liihembergu župnik A. Bre-zavšček. Silvestrom ...... Prostori hotela Central so bili letos premajhni za Silvestrovo našega ,,1'e v skeg a in glasbenega dr u št v a". - Kdo bi bil rekel še pred b leti, ko je bila ob vsej goriški „ slogi" še čitalnična >dvo^ rana prevelika, da bodo tako kmalu premajhni doslej največji prostori v Gorici ! Tolik napredek tekom političnega ravsa in kavsa! Pa kako lepo občinstvo! Pogled po dvorani je moral imponovati vsakomur! Spored je bil jako raznovrsten: petje, komični prizori, igra, govor o polnoči, srečka-nje in v novem letu živahen ples. Zabava je bila prav živahna in presrčna. — Igro Snubač je oskrbelo že snvvče še društvo »Narodna prosveta". Vspela je prav dobro, kar bodi gg. diletaiitoin v vspodbudo. Nad vse originalni „Atilu pred Rimom" pa jo zbudil „viharno občudovanje." - Društvo je lahko ponosno na letošnje Silvestrovo! Okrožnim zdravnikom v Vipavi, je imenovan g. dr. Pavel Kane, dosedaj sekundarij v deželni bol 'ilšnici ljubljanski. UžitninsKi davek in financa. Finančni erar v i c o, saj še' pravične davke je težko plačevati ! Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici bo dražilo svoje časnike dne (>. januvarja t. 1. predpoldne ob 11. uri. Vohuni - izdajalci. Mi avstrijski državljani še nič ne vemo o tajnih strategičnih napravah ob bohinjski železnici, v Italiji pnJLnuijo. že^to^nj^zeml^evide, ki kažejo, kje in kakošua je vojaška moč ob tej progi. - Vojaški krogi onstran meje prav pridno proučavajo celo progo in vedo za vsako tajno napravo proti njim. Kje so izdajalci V Uboga Avstrija! V Ricmanjiil so imeli v nedeljo pop. triintrideseti civilni pogreb. Umrla je neka (io-letna žena. .Pogreb je vodil vaški župan Ivan lier-don. Udeležba pri pogrebu je bila kljub slabemu vremenu velika. Okrožnico glede deželne davščine na pivo je razposlal te dni deželni odbor. V okrožnici so navedene vse glavne določbe novega zakona, katere smo mi že [»red časom objavili v listu. Proti novemu občinskemu redu je sklenilo protest županstvo v Bovcu, v Oseku, Šempasu. Izvozni trg v Gorici v lanskem letu. — v letu li)04. se je prodalo na goriškem izvoznem i trgu: marelic kvintalov 2(>1 za K 18.U85; 1 sliv 8;")00 za K 731.000; črešenj 19.508 za 1 K ({05.941; kostanja 4800 za K 100.800; ! fig 705 za K 14.277; jagod 29 za K 2227; jabolk 4H59 za K 48.803; hrušk (J488 za K 153.408; breskev 3559 za K 180.0(57; ciinbar ' 1125 za K 11.587: renglov 1720 za K 21.5(50; češpelj 11.134 za K 10(5.908; grozdja 5092 za K 185.378; ribezlja 200 za K 5914; grozdja sv. Ivana 135 za K 373(5; Špargeljnov , 143(5 za K 82.191; graha 1070 za K 42.997; pomidorov 1233 za K 11.333; krompirja 19.842 za 3(55.792; fižola v stročju 1938 za K 27.(583. Vsega skupaj 143.(590 kvintalov, za vse se je skupilo 2,779.587 K. - Kdo ima od vsega tega največji dobiček V! Ogenj V Plaveil. •- V Plaveh je zgorela hiša, kjer je bila nastanjena pisarna vodstva železniško gradbo ter kjer je toleibnična postaja. Šli so gasit ogujegasd iz Gorice. Ogenj je nastal baje, ker so preveč zakurili v pisarni, po drugi vesti pa je nastal ogenj v stanovanju odsotnega inženirja V. Papirje in • spise so rešili, poslopje pa jo zgorelo. — i Aretiranih je bilo lani od strani tukajšnje drž. policije 807 oseb, radi goljufije, tatvine, pobira e«l novega leta sam u ž i t n i n s k davek. Ta sprememba dela strankam velike j telesnih",iškodeb itd. težave in sitnosti. Jedna stvar pa je, ki dela ponekje strankam tudi škodo. — Gostilničarji so plačali za vino do sv. Martina po tarifu za mošt. To vino ni vse prodano. Kar ga je ostalo, ga je sprejel zdaj erar (takozvane re- stance). Toda financa zahteva ponekod za te restance po tarifu za vino, tako daje prejšnji najemnik oškodovan za ves razloček med moštom in vinom. — Tako postopanje je gorostasno! Finančna oblast naj ne dela kri- Ustrelil Se je v Gradišču ob Soči občinski blagajnik Peter Makor. Šel je na pokopališče ter si s samokresom končal življenje. V mestni ženski bolnišnici je bilo vstopilo lani 8(50 bolnic, iz leta 1903. je ostalo J<»5, torej jih je bilo skupaj 1031. Umrlo jih je 125, odšlo 713, ostalo 193. IZ MOŠe V GoriGO se je pripeljal na vlaku, pa zunaj na stojišču, napravljenem za vstop v vozove, neki 18 letni A. Sever iz Predjame pri Postojni. Nič denarja ni imel, pa v Gorico bi bil rad prišel, zato je skočil na stojišče, ko je bil vlak že v tiru, ter' se tako pripeljal v Gorico, kjer so ga prijeli ter poslali v zapor. Oznanilo c. kr. finančnega ravnateljstva. — v smislu § 201. zakona od 25. oktobra 1896. d. z. štev. 220. mora vsak, kedor je v kraljevinah in deželah zastopanih v drž. zboru dolžan izplačevati za eno osebo prejemko^na'plačilu ali pokojnini, označenih v § 107. na leto več kakor 1200 kron, predati vsako leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, nevede' njih ime, stanova-lišče in posel, potem višino in vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov. — V naznanilih je povedati tisti znesek, ki dosega v resnici dosegli izplačani stalni iii izpremljivi prejemek v letu pred davčnim letom — ako pa se ne drži sledeče navednega izročilnega roka pa v dvaiiajstmesečni dobi pred izročitvijo. Pri izpremeni je službovancem prepuščeno, napovedim zadevajočim zanje leto, pristaviti tudi napovedi prejšnjih let, ki pridejo ob proračunu priredbene podstave v poštev. — Ke-dar še niso stalni ali premenljivi prejemki skozi vse leto ali so se izpremenili med letom, tedaj je povedati način (nastop službe, znižbo prejemkov, izstop iz službe) in čas te pre-membe (dan, katerega je nastopila prememba, oziroma dan, od katerega ali do katerega so bili izplačani prejemki), in pa letni znesek, ter v resnici izplačani znesek. — Ne temelju napominjanih zakonskih določb in na temelju čl. 40 izvršitvenega predpisa k IV. poglavju označenega zakona, predpisa objavljenega v d. z. št. 108. od leta 1897., odnosno devetega dostavka k temu izvršitvenemu predpisu (drž. zak. št. 82. od leta 1904.) poživljajo se radi priprave za odmero osebnega dohodninskega davka za leto 1905. delodajalci, ki t.ačujejo piiejemke imenovanih vrst, naj predložijo ona naznanila in sicer v nepošredno-državnem mestu Trstu in okoličanskih občinah pri c. kr. davčni administraciji v Trstu, v poknježeni grofiji goriški in gradiščanski pa in v mejni grofiji istrski pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, davčnih oblastih prve stopinje, in sicer v času od 1. do 31. januarja 1905. — Uzorci za naznanila dobe se brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (torej za Trst in okolico pri c. kr. davčni administraciji v Gorici, Gradiški in v Istri pa pri pristojnih okrajnih glavarstvih.) — Kazenska določila radi neresničnih naznanil ali opusta teh naznanil nahajajo s, v §§ 240., 241., i 243. št. U. 244. zak. 25. oktobra 1890., d. z. j št. 220. Opomba uredništva. — To oznanilo nam je došlo vse polno napak. Videlo se je, da ni nikdo popravljal oznanila, ko je bilo tiskano. Kadi tega zahtevamo, da si. fin. ravnateljstvo pošilja v bodoče v svet taka oznanila korigirana tako, da ne bo mrgolelo polno napak. Izgnali iz Gorice so tekom lanskega leta 404 oseb. Porok je bilo lani v Gorici 182, in sicer v Veliki cerkvi 71, na Travnika 46, 44 na Placuti, 17 Podturnom ; potem se se poročili še 3 Židje in 1 protestant. Čitalnica v Kobaridu priredi 15. t. m. v hotelu „Pri pošti" svojim članom iu povabljenim gostom ples in šaljivo loterijo. Svirala bode tamkajšnja dobro znana godba na pihala. Začetek ob 8. uri zvečer. Gradnja druge železniške zveze. — v četrtek ob tri četrt na 3. ure popoldne so prevrtali predor v Kolonji na gradnji nove železnice v Trstu. To bi bil zadnji predor podjetja Kupka, Orgelmeister in Filip Supančič. Predor je dolg 700 metrov. Mraz V Gorici. — Tudi v Gorici smo občutili zadnje dni nenavadenmraz, Vj»oiiede=._ Ijek Je bilo"mraza celo 9 stopinj pod ničlo. Krila je burja po ulicah, da si ljudje niso upali na ulice, ženske pa so hitele po opravkih, zavite do očij, kakor Turkinje. Nekaj nenavadnega za Gorico. Včeraj je mraz nekoliko odnehal, vendar je bilo še pod ničlo. t >„ Konjska mesnica v Gorici je bila otvorjena 4. novembra lani. Do konca leta so ubili 32 konj. Živine Se Je UbllO v Gorici v lanskem letu: volov 1408, bikov 17, krav 287, junic 465, prešičev 1158. Pevsko-bralno društvo „Orel" na Trnovem pri Gorici priredi v nedeljo dne 8. t. m. ob, 3. uri popoldne v prostorih g. Mihaela Peršlča predpustno veselico s sledečim vsporedom: 1. Viktor Parma: Mladi vojaki, godba, 2. Hra-broslav Vogrič: Brambovska, inožki zbor. 3. N. N.: Hej Slovenci, godba. 4, Dr, Gustav Ipavec: Slovenec sem, možici zbor. 5. Davorin Jenko: Naprej, godba. 6. Jakob Aljaž: Triglav, možki zbor. 7. Josip Runjanin: Lepa naša domovina, godba. 8, Štefan Ferluga: Doli v kraju, možki zbor z barit. šolo. 9. N. N.: Oj banovci, godba. 10. Srečkanje na šaljive dobitke. 11. Ples in prosta zabava. Svirala bode godba iz Šempasa. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Zgubila Je Frančiška Gomišček iz Solkana št. 120. na poti iz Gorice v Solkan zavitek, v katerem je bilo 31 žepnih rut, zaznanovane E. F. in A. K., ter 19 maušet. Najbrže ji je ta zavitek padel iz večjega, ko je počivala pri nekem vozu, ter ga potem dela na glavo. Mogoče, da je padlo vse skup na voz ali se z voza zgubilo. Kdor je dobil to, je naprošen oddati pri gori imenovani, ki mu da postavno odškodnino. Zgubljeno — najdeno. — Neki deček je našel zlato verižico, kdor jo je izgubil, naj se oglasi v ulici Codeli št. 12. Toji iel Rusi in Japa Kuropatkinova beseda. Nemirovič Dančenko poroča iz glavnega stana Kuropatkinovega: V zadnjem mesecu razume vsako moje postopanje, zna pogoditi vsako mojo besedo iu moj namen. Mislim si, da se ona mora pogostoma sramovati. Vse te reči skupaj vzete, tvorijo moj vsakdanji kruh. Ne mislim si, da še dolgo vzdržim, :kon. Angelica je postala tako bleda kakor pena slapu, j Zdelo se mi je, da je zapihal po njej hladen veter in! otrpnil kri v njenih žilah. Črez nekaj časa ni mogla j priti do besede; končno je z največjim naporom rekla: j »Prosim te pri vsem, ne govori mi kaj takega!« »Torej mi nikdar ne rečeš?« »Nikdar,« mi odvrne. »Pomisli samo, da ti tega nimaš zame...« Umolknil sem. Po glavi mi je spreletela misel, da ko bi Kromicki poželel od nje te besede, da bi mu prošnje ne odbila in pri tej misli mi je zazvonilo vsled obupa in besnote v ušesih ter se mi stemnilo pred očmi. Popolnoma sem zgubil zavest. Vem samo to, da sem ji vrgel v oči tako grozne in cinične besede, ka-koršnih si noben drugi moški ne bi drznil povedati neoboroženi ženski. Niti ne smem jih zapisati v tem listu. Kakor v snu se spominjam, da me je nekaj časa gledala z začudenimi in osuplimi očmi, na kar me je prijela za rokav in potresaje mojo roko, me je jela uneto izpraševati: »Leon, kaj ti je! kaj ti je ?« Zdelo so mi je, da me začenja zapuščati razum. Zmaknem ji roko in odidem na drugo stran, Črez trenutek sem se vrnil, toda nje nisem več zagledal. Takrat sem razumel samo eno, evo, da je napočil čas in da je treba končati. Ta misel je povzročila takoj nekako svetel izhod v tej temi, ki mi je obdajala glavo. Bilo je to čudno stanje enostranske zavednosti. Nisem si mogel dobro predstaviti tega, ker se je pripetilo. Zgubil sem prav popolnoma občutek lastnega in An-geličinega bitstva, ne samo kot zaveden, marveč že kot miron človek. Vedel sem n. pr. izborno, ako se vržem s skale v propad, da se bo to smatralo za slu- čaj, toda^akojse vstrelim v svoji sobi, pa teta takega I udarca ne preživi. Še bolj čudno pa je bilo to, da se v taki zavesti nisem mogel odločiti na nikako stran, I kakor bi bila zveza med mojim modrovanjem in mojo voljo ter iz nje izvirajočimi dejanji že pretrgana. V povsem jasnem prepričanju, da je bolje vreči se s skale nego se vstreliti, sem vendar odšel v vilo po revolver. Radi česa? Ne vem. Vem samo to, da sem hitel čimdalje bolj in da pohitevši na vso sapo po stopnicah nakvišku, sem začel iskati ključ od kovčega, v katerem je bil zaprt revolver. Nakrat me je odtegnil iz te vrste izključnega mišljenja na samomor odmev urnih korakov po stopnicah. Po glavi mi je spreletela misel, da je morda Angelica pogodila moj namen ter sedaj hiti, da bi ga preprečila. Med tem so se duri naglo odprle in v njih sem zagledal teto, ki je zasop-ljena zaklicala: »Leon, steči po zdravnika, Angelica je omedlela.« Ko sem to slišal, sem pozabil na vse drugo; zdirjal sem iz vile brez klobuka in po preteku četrt sem pripeljal zdravnika iz hotela Straubingerja. Ko sva dospela, je bilo že vse dobro. Zdravnik je šel k Angelici, jaz in teta pa sva ostala na verandi. Mahoma jo jamem izpraševati, kaj se je pripetilo. «Pred pol ure,« — je začela pripovedovati teta, — »se je Angelica vrnila tako razvneta, da svi nakrat obe s Celino začeli povpraševati: kaj ji je ? Odgovarjala je : »nič ! nič!« kakor vsled nestrpljivosti, toda videli svi, da to ni res. Celina je jela siliti vanjo. Takrat se je Angelica razjezila, kar sem prvikrat videla v svojem življenju, ter zaklicala: »Čemu me tukaj vsi mučite!« Na to se je je takoj polastil krč. Vsi smo se močno prestrašili in jaz sem stekia k tebi. Hvala Bogu, da jo to že prešlo! Samo jokala je revica ter naju obe jela prositi odpuščanja...« Jaz sem le molčal, kajti srce se mi je trgalo na kosce. Teta je jela hoditi s širokimi koraki po verandi, končno je obstala pred menoj in prijemši se za* bok, dejala: »Ali veš, kaj se mi dozdeva, moj dečko ? Evo mi vsi tega Kromiekega nimamo dovolj radi —• ker ga tudi Celina posebno ne odlikuje. Čudna stvar, on si močno prizadeva prikupiti se nam, toda kaže neprestano kisel obraz vsiljenca. To je slabo od naše strani. Angelica to vidi in trpi radi tega...« »Ali si mislite, teta, da ga ima ona tak močno rada ?« »O, kajpada: močno, močno!... Ljubi ga, ker je njen mož — in naravno, da ji je bridko videti, da slabo ravnamo ž njim.« »Toda kdo ravna ž njim slabo? Po mojem mnenju se ona ne čuti srečno ž njim — to je cela stvar...« »O naj jo Bog tega obvaruje,« mi odvrne teta. »Ne ugovarjam, da bi bila lahko dobila boljšega moža, toda kaj mu je vendar mogoče očitati takega? On je očividno zelo navezan na njo... Celina mu v resnici ne more odpustiti, da je prodal Gluhov, tudi jaz tega ne pozabim nikdar, vsekakor pa sem sama slišala, kako ga je Angelica strastno brnnila.« »Morda navzlic prepričanju*« »Bodisi, a to še bolj dokazuje, da ga ljubi. Kar se tiče kupčije, je res slabo, da nihče dobro ne v6, kako stoji ta stvar in to je tudi vzrok neprestane Ce-linine bojazni. (Dalje pride.) Vesti IZ Amerike, — Smrtonosno kepa nje. -....... Chicago, 111., 10. dee. Tukaj so zaprli' Sest še ne 14 let starih dečkov, kateri so židovskega duhovna Abrahama G lička s kepami snega tako obdelovali, da je umrl. Med tem, ko jorabinec na dvorišču mesarja l)avid Levija klal kokoši, prišli so na dvorišče dečki, kateri so pričeli metati snežne kepe, v katerih je bilo tudi kamenje, na rubinca., Jedna kepa pogodila je rabinea v glavo in kmnlo umrl, Potem so dečke zaprli. Trgovina v. inozemstvom. -• VVashington, 12. doc. Vladin oddelek za trgovino in delo naznanja, da je bila naša trgovina 7. inozemstvom tekomminolega leta večja,1 nego-kedaj popreje. Vrednost uvoznega blaga je znašala dol. U1>1,U.S7..!J7J[ in ona izvoznega blaga dol. 1,4(10.827.271. Uvoz je tekom lednega leta nazadoval za dol. ;54,(>21.H(Ji!. Štirje ribiči v tonili. Hinghlaud Light, Mass., 12. dee. X minoli noči obtičala je vsled viharja ribiška Jadranka „Fish Ka\vk" ob severnem delu Cape Hoda. Kapitan je poslal štiri ribiče v malem čolnu po pomoč. Toda jedva so ribiči odveslali, že se je čoln prevrnil in vsi štirje so vtonili. (i 1 e d i š č e zgorelo, ...... Stamtbrd, (,'onii., 15. dee. Tukajšnje gledališče (minil Opera House, v katerem poslopju sta bili nastanjeni tudi dve trgovini in dvorana prostozidarjev, je včeraj zgorelo. Le s skrajnim naporom so gasilci obvarovali sosedno poslopje -Arcade*. Lkodu znaša dol. 100.000.. Ropar. I/. Hutte, Mou., se po- roča, da je v noči dne ti. t. m. par minut po polunoči neki nepoznan ropar na cesti vstrelil našega rojaka Ivana Ferlaua, ko je sel slednji z nekim prijateljem proti domu. Ropar je obema ukazal, naj dvigneta; roke, toda istodobno, jo tudi streljal in tako pogodil nesrečnega rojaka v vrat. Ferlan je bil na mestu mrtev. Pokojnik je doma od Poljan pri Školji Loki in ostavlja tukaj soprogo in troje otrok. P v e v a r j e n. ....... Rojak Josip Šuštarič dospel je včeraj iz Manistique, Mkh., v New York, da se napoti na Slovensko. Kljub temu, da se je potujoče rojake tako potom časopisa, "UakbV *fft*T*sfnen©- ^e^ieAtetokratn^^arilo, naj ne zaupajo nikomur, je Šuštarič vendarle zaupal nekemu lopovu. Slednji je našega rojaka izvabil nekam v gorenje mesto in mu tam odvzel dol. lf> iz denarnice tako, da Šuštarič ' niti...sam ne ve kako, kajti denarnica je ostala \ v žepu seveda prazna. i Književnost. .JrŠČailSki LlOifd", Gospodarstvo : Vino, ulje i voče u Dalmaciji. -- Proinieanje pro-meta stranoea. Stanje ozimih usjeva u Hr-vatskoj i Slavoniji. Trgovina: Siednica trg,-obrtn. komore u Zagrebu. — Društvo za po- | uiaganje zanata i trgovine u Cnioj Gori. I Kešto o domačoj trgovini. —- Hrvatsko brašno i Dalmacija. Xovčnmi vriednost brašna uve-zenog u Bugarsku. --¦ Industrija: Zagrebačka ledana. - Alkohol iz fekalija. - Mornica: Brod „Yaung America", kao ploveča škola......... Parobrodarske prilike u Dalmaciji. llibar-stvo: Bit če bolje. — Itibogojstvo u Blatnom jezeru. Novčarstvo : Nova srpska kreditna zadruga. Poštarstvo : Novčtme uaputuice za Maltu. Pošta Drač-Janjina-Trstenik. Tr-'govačka zapisaira: Hrvatska i Slavonija. - -Bosna i Hercegovina. - •¦ Izvauredne vjesti: Vladika dr. Gerasim Petranovič, jubilar. •-- Prosvjeta: Statistikašvajcarskihškola. —Zbirka prepisa o državnim izpitima za pravnike Dalmacije i Istre. — Književnost: Knjige »Matice Hrvatske" za god. 1904. —- Iz tajinstve-nog svieta. Študija o supernormalnim' fe-liomenima telepatije i levitacije. --•- Svaštice: Iz Mančurije. — Osmrtnice: f Dr. Dinko Vi-tezič. f Dr. Srečko Karaman. f A. N. Pypin. — Raduičke viesti: Kretanje radnika. — lzseljivanje : Sredstvo proti ižreljrvTmjur—• Dopisnica - Burzovne U Ameriku. — Iz Amerike. -uredničtva. -— Dopisnica uprave, viesti. — Oglasi. List se priporoča sam po sebi. Naročnina znaša 12 K na leto, pol leta 7 K. Naslov: IV. Kučinič, Trst, Via Fabio Severo št. 104./24G. Primož Trubar, — Opozarjamo, da se prodaja ta lepa Aškerčeva pesnitev tudi v naši t' knjigami. 4 Prva koiicpsijoniniua delavnica z mo- L < torutm obratom za lino mehaniko, liziko, ma. P-^ liiniitiko, opliko, liuo bruSenje m poliranje itd L .4 Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih S ^ telefonov, plina in vode. L < Poprave so izvršujejo hitro in po ceni. > 3 Gorica, za vojašnico. \ 3 Precizijska delavnica predmetov u merjenje. * Bogata zaloga ¦4 raznih predmetov za razsvetljavo zn plinovo 4« in električno luč. ¦4 Opr.ivi'. za kop<4ji, snsalke vseli si-lemov. — ¦4 Popra vljaluica au 01» obilo*', motoriklov in dvr- ^ kole-. — Delavni a za pobnkrenje in poniklanje I -4 — Puiupe. železne in koUnnke cevi. Zaloga | < inesatskfga o odja, kuhi j*kiii aožev, brivskih I 5 bril.v, škarj itd. ' •TTVffTT ˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇt5 I Andrej Fajt ., pekovski mojster j v Soriei Gorso Franc. Gius. ill filijalka v isti ulici št. 20. , Sprejema naročila vsakovrstnega \ peciva, tudi najfinejega, za nove * maše in godove, kolače za bir- ! , mance, poroke itd. Vsa naročila J izvršuje točno in natančno po želji > naročnikov. \ Ima tudi na prodaj različne moke, ] \ fino pecivo, fina vina in likerje ' po zmernih cenah. ' Za veliko noč priporoča goriške 1 ptnce, potice Itd. Srečno in ueselo nouo leto želim usem suojim častitim gostom, prijateljem in znancem. Zahvaljujoč jih obenem za dosedanje zaupanje, se priporočam u nadaljno naklonjenost. Z najodličnejšim spoštouanjem luan in marija Gleščič, gostilničar „pri Petelinčku" u Gorici, nunska ulica 7. Razpis službe. „Goriška ljudska posojilnica" sprejme takoj ali v najkrajšem easu uradnika. Mesto je sta'no, s pravico do pokojnine. Pogoji po dogovora. Prednost imajo prosilci izvežbani v zemljiškoknjižnih poslih. Nova trgovina v Gorici. Olvorili srno novo trgovino, ki ima: knjige, čiis«»piso (slovensko, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniško in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.) Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-cem velik popust. Slike: zgodovinske, posvetne in nabožne, slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelku. Kipi' Preširen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kesnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar II. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd. V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Hodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modcrtl vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujali za vse to med rojaki smisel in čut. Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo .GorišVa Tiskarna" A. Gabršček. ** Mizarska zadruga *- v Gorici Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trstu Via d I Piazza vecrJiia 1. stvo v Spljatu tar Orljentu. Cene zmerne, delo Učno tn solidno. Zastop- Obvestilo. Uljudno naznanjam, da se nahaja moja od vetniška pisarna od =zr 1. januvarja 1905 .= v prostorih »TRGOVSKEGA DOMA" « I. nadslr. (ultod iz ulice Corso Gius. Derdi). Dr. Dragotin Treo. DIlfllTlflnil za rezanje stekla Vsak komad je zajamčen. nad 10,000 komadou ima u zalogi flnGeisO CflSflGRflnoe u trstu Razpošiljatev tudi posameznih komadov po povzetju. Gorica -^- Gorica Klimatično zdravišče Hotel Siidbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k /sem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno, preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Naznanilo. m Tr^oVjko-obrtna re^ijtroVana zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu." Hranilna vloga obrestuje po 4l/t%» — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Kentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-lotno odplaravanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaSa vrednost deleža 300 kron. Stanje 30. junija 1904; Dal»*l: a) podpisani.........K 1,174.800- - b) vplačani.......... 376.103«— Dano posojil« ..........> 1,930.929 — V!ee«...............» 1,828.591-— Slieuo dunajskim tvrdkam sem radi znižal tudi pozne zimske sezone jako občutno eene vsega zimskega blaga in sicer: Raznovrstne pletenine za dame in gospode kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, volnene rute, šerpe, dalje kožuhovne ovratnike, svileno blago, raznovrstne okraske za obleke itd. Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, belega perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, žepnih robcev, galos, domačih čevljev, hlačnikov itd. J. ZORNIK sedaj Gosposka - Gorica ulica štv. 10. Anton Krušič krojaški mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št 33 izdeluje vsakovrstne obleke ==== ===== za vsak stan, kak'ir tudi za civilne, vojaške In držav, uradnike. Za vsepbleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angležko i domače blago za jesensko in zimsko dobo. Ima zalogo gotovih oblek in površnih sukenj za vsak stan. Cene zmerne. Imam na prodaj nad 300 cepljenih, krepko vzgojenih dobro okoreninjenil) vrtnic, raznovrstnega plemena, vseli barv, visoke so 7S, l in 2 metra; imam tudi take, ki splezajo ob hišah takozvane pleza vke. Cene po dogovoru. 3okob Birsa št. 119. n« Brjah pri Rihembergu. Sprejme se = učenca = za urarsko obrt. Ponudbe na: Jakob Šuligoj, urar v Gorici, Gosposka ulica št. 25. A. vd. Berinl - Gorica Šolska ulica št. 12 ritih zaloga (pega olja1 prve vrste najboljših tvrdk \i Istre, Dalmacije, Molfetfe, Bari in Niči b prodajo na drobno in debelo. Prodajana drobno: K —-72, —-80, —-88, —-96, 1-04, 1-12, 1-20, 1*36, 1-44, I-fiO, 1-80. --------- Na debelo eene ugodne. --------- PoSilja poštnine prosto na dom. Posodo so puSCa kupcu cio popolne vporabe olja; po vporabi so spet zameni s polno Pravi vinski ,kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Doslej je izšlo u zalogi „Goriške tiskarne fl. Gabršček" o Gorici 7 knjig „Denca slouanskih poueslij" a s I. knjiga: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3. Slepčovodja. — 4. Slika iz gladnih iet. — 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. Oeennš — 8. Sovražnik. — Cena........K 1*— II. knjiga: l. Mati in sin. — 2. Vsakdanji dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywil:i ali moč domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. — Cena . . . . K !•— III. knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar pridem z vojne!« — 4. Pomladni mraz«. — 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K 1-20 IV. knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. — 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — 5. Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena.............K 1-20 V. knjiga: 1. Lux in tenebris lacet. — 2. Moč ljubezni. — 3. Že zopeč. — 4. Glasovi iz groba. — o Noč v gozdu. 6. Izdajalec. — 7. Gozd šumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K i "20 VI. knjiga: 1. Črtice z ogljem. — 2. Ta tretja. — 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*1:0 VII. knjiga: l. Bolnik. — 2. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osvuta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj? — Cena K 1*20 »Vanoc slov. povestij« prinaša prevode iz ruščine, poljščine, deSSine, slovašSine in srbohrvaščine. — Izhaja v nedoločenih rokih. Kdor naroči po poSli, naj pridene 10 uin. za požinino. Ki#» Pošilja se jedino po povzetja ali naprej poslanim zneskom, -ea na zahteuanje pošiljamo cenik naše knjižeone zaloge. Božja®!® Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervozni* boleznih, naj zahteva knjižiao. o teh bolezn«h. Dobiva se zastonj in franko v prlr. Sclmiumen-Apoteke, Fraukfnrt a. M. Dramatičnim društvom in diletantom ko nadaljV priporoča xa uprizoritev igre »Talije«. Ureja F. G o veka r j izdaja in zalaga »Goriška Tiskarna« A. GabršeVl; I. zvezek: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možice, 3 ženske osebe.) II. « : Bratranec. Burka v enem dejanju.,--I (2 možki, 3 ženske osebe.) j III. « : Starinarica. Veseloigra v onem dejanju. — (3 možke, 4 ženske osebe.) i IV. « : Medved snubač. Veseloigra v enem dejanju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) | IV. -. : Doktor ribar. Veseloigra v enem de-I janju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.) j VI. « -. Dobrodošli 1 Kdaj pojdete domu? Veseloigra v enem dejanju. — (2 možki I 2 ženski osebi.) , VII. « : Putifarka. Burka v enem dejanju. —¦ j (3 možke, 2 ženski osebi.) , VIII. < : Čitalnica pri branjevki. Burka v enem j dejanju. — (2 možki, 5 ženskih j oseb.) IX. « : Idealna tašča. Veseloigra v enem de-I janju. — (1 možka, 3 ženske osebe.) I X. zvezek: Eno uro doktor. Burka v enem de i janju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.) i X f. « : Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju. ! — (4 možke, 3 ženske osebe.) XII, « : Mesalina. Veseloigra v enem dejanja — (3 možke, 3 ženske osebe.) XIII. « : Nemšk? ne znajo. Burka v enem de- janju. (8 možkih, 1 ženska oseba.) j XIV. « : Raztresenoa. Veseloigra v enem dejanju. (3 možki, l ženska oseba.) XV. « : Pivi ples. Komedija v enem dejanju. j (-2 možki, 6 ženskih oseb.) j XVI. « : V medenih tednih. Burka v enem de-I janju. (fi možkih, 3 ženske osebe.) XVII. « : Mlinar in njegova hči. Žaloigra v petih dejanjih. 8 možkih 4 ženske. )\nton 3vanov pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih belih in črnih vin iz lasir.ih in drugih priznanih tinsgradcp. Dostavlja na dom m razpošilja po železnici na vse feraje avslro-ogerake reonerbije v sodili od 56 1 naprej. Na I zahtevo pošilja tudi uzorce. j Gana zmerno. Posfražba poitena In Sodna. L Zaloga piva \ »Delniške družbe združenih pivo-varen Zaiee-Lašhi Trg in plzenjskega \\piva .nrazdro:* iz sloveCe českc. „2tle- J šeamke pivovarne". I Zalog« ledu, karerega se r.ddnjn le na debele .?d 100 ko- nanmi. ZLATAR = DFUGOTIN VEKJET = (C. VECCHIET) ---------: Ccrso 47 - TRST - Corso 47____~ Priporoča svojo pradafalnico zlatanine, srebrnine ter žepnih, zlatih in srebrnih ur. Sprejema naročbe ter popravo zlatih in srebrnih predmetov tor žepnih ur. Velika izbdi srebrnine za darila. Kupuje aU zamenja z novimi predmeti dtaro zlato in srebro. Cene smerne. Telefon 994. /sak komad ! zmjamčen