Naročnina mesečno 29 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din. za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi uL 6/111 SLOVENEC Telefoni arednlštva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 - Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva pu prazniku Ček račun: Ljub liana it i0 63h im 10 34*1 r.u luserale, Sarajevu Siv Zagreb St\ 39.011 1'racH-l Iiiiihi J4.7''" U prit v u Kopitar lev« b. telefon 2993 Za naš narod in kulturo (Uvodne misli k evharističnemu kongresu.) V času, ko nam različne vrste domišljavih Tnuh-enodnevnic kričavo oznanjajo rešitev iz politične in socialne pa celo tudi iz moralne krize, v icaieii se nahajamo, se katoličani Jugoslavije uripra\ Ijamo na veličastno manifestacijo krščanske vere, ki je ustvarila našo evropsko kulturo in je v dobi, ko navaljujeta m nas narodni in mednarodni kolektivizem, ni^n edini in najmočnejši branik. Evharistični kongres je dogodek, ki zahteva orl nas največje duhovne zbraoosti, dn se poglobimo sami vase, od koder paOt rešilna luč razuma, razsvetljenega od večnosti, nn življenje vsega našega naroda. Le narjd, ki se v luči tega razuma zave, kaj je vzrok, da skupaj z v-em človeštvom preživlja takj zine-lo največjega idejnega in moralnega ter družabnega nereda, kakor je današnji, bo našel v možati spo-kornosti in odločnem izpreobrnjenju osebnosti pot iz tega brezvladja nazaj v krščansko e*lin-stvo, ki je edini najvažnejši problem našega časa in naroda — zakaj le vpostavitev edinstva v krščanski veri in kulturi more prinesti tudi rešitev vseh drugih vprašanj, ki nas vznemirjajo. Skupaj z vso Evropo iščemo zopet tega edinstva in skupaj z njo ga bomo tudi našli, če se nočemo, kakor pravi duhoviti sodobni mislec francoskega naroda, vrniti v podzemske dupline, v džunglo in poživinjenje, kamor vodita fašistično in boljševiško brezboštvo. Spričo tako važnega vprašanja je danes naša pozornost preko vsakdanjih brig našega političnega položaja in borb obrnjena predvsem na evharistični kongres, ki nai nas najde vseskozi pripravljene za delo naše duhovne narodne obnove. Predvsem je treba, da spoznamo, na čem bolehamo in na čem boleha vse človeštvo, vzgojeno v krščanski veri. Nihče ne taji, da so razni idejni pokreti in družabna teženja, skozi katere je šel naš razvoj v teku dveh tisočletij — katoliško edinstvo prvih stoletij takozvanoga srednjega veka, nastanek nacionalnih držav, renesansa, reformacija in protireformacija, francoska revolucija, prosvetljenstvo, romantika in takozvana restavracija do plemenskega nacionalizma in mednarodnega komunizma naših dni — prinesli človeštvu to in ono dobro. Toda danes jasno vidimo, da so vsi ti pokreti bili in so na eni strani le silno izpačena pretiravanja na sebi dobrih in vrednih temeljnih načel krščanske kulture, na drugi strani pa so nas z neko vprav strahotno doslednostjo dovedli do zmot, ki nničujejo korenine pravega kulturnega življenja in nravstvenosti. Kdor se o tem doslej ni dal prepričati po umskih razlogih, ta spoznava danes to resnico na pogubnih sadovih teh naukov, ki so nas po besedah Francoza Rey-nolda zapeljali v brezizhodni idejni nered, zmedo moralnih vrednot in socialno anarhijo, kateri vse konference evropskih državnikov in učenjakov ne najdejo nobenega loka. Naša kultura se poboljševizuje, o čemer tudi pri nas priča duhovna usmerjenost čedalje večjega kroga, in nacionalistična reakcija tako.zvanega »nordijskega« rasizma more to veliko zlo le povečati, ker je zrastla na istih tleh moralnega razpada kakor kolektivizem marksistov. Oba vodita iz evropske omike v azijatstvo. Ta razpad more zadržati in naše življenje zopet preusmeriti v pravec resnične, plodovite in zdrave kulture le katoliško edinstvo, iz katerega je nekdaj vzrastla edinstvena Evropa, voditeljica in učiteljica vseli narodov, in jih povzdignila iz barbarstva v plemenito omiko duha in srca. Le po tej poti bo mogoče premagati sedanjo dobo, ki ji jc nemški pisatelj Giintlier Griindel nndel po pravici ime »epoha Luciferja«, zlega demona, ki je resnico izpačil v pretiranost najhujših zmot. Z drugimi besedami je našo dobo označil znani Daniel Halevy kot »dekadenco ideje svobode« ali osebnosti, ki je kot odsvit božanske popolnosti avtonomna, obdarjena z razumom in svobodno voljo, na kateri mora sloneti vsaka družba pa tudi država, ki človeka ne sme pogoltniti kot izvor vse morale in vsega svobodnega človekovega udejstvovanja, kar država ni in ne sme biti, ako naj človeka in človeštvo vodi svobodna vesoljna duhovna združba, ne pa pri-nujevalna policijska oblast. Značilno je, da nas tri, štiristo let razumarstva ni dovedlo do po razumu urejenega družabnega življenja, ampak da smo se na koncil tega razvoja znašli v kolektivizmu, ki nas je iz oblasti razuma in svobode izročil v oblast nagonov, množičnih strasti, živalskih energij, tako da smo, pritiskanj od sile tiranskega javnega mnenja, organizacij, mase, radija, brezobzirnih vodij, ki so se takim instinktivnim gotiom množite postavili na čelo, pa čisto zvezani po anonimnih in kolektivnih silah materije, produkcije in hlepenja po zgolj materialnem blagostanju, izgubili vso voljo po sa m odločb i osebe in osebne morale ter pametne svobode in smo postali pravi sužnji ali, kakor pravi nekje Hello, da je človek v nevarnosti, da postane insekt, termit, živalica, ki dela zgolj po prvobitnih instinktih kot nesvobodon, brezoseben in brezvoljen del celote. Naj bo potem oseba včlanjena v tako plemensiko skupnost, kakor je fašistični rasizem, ali pa v prisilno delavnico komunizma, oboje je tiranija po golih ani-maličnih instinktih vodene množice in oboje ima eden in isti učinek: uničenje svobode, ki sc ravna po razumu, ožarjenem od luči večnega razuma, ki je Bog. Oboje druž/bo razkraja, dočim jo gradi in usovrštije lc krščanstvo, ki je bilo in ostane princip edinstva človeške omike, zgrajene na neskončni vrednoti in dostojanstvu osebe, ki edina ustvarja večne vrednote, ker v svojih osnovah sloni na svojem božjem izvoru. Fašizem in boljševizem po nezavestnem •odelovanju izpodkopujota našo evropsko, bolj-ie rečeno, krščansko moralo, ki uči najostrejšo razliko med dobrim in zlim, med dovoljenim in nedovoljenim, dočim je fašističnemu in marksističnemu kolektivizmu morala le, kakor se izraža njen klasični ideolog, Durkheim, »kompleks nravov in običajev dobe. okolja in časa«, ki se neprestano menjajo po golem, sebičnem interesu kolektiva, tnkoda je to. kar je včera j bilo dobro, danes slabo, in kar se je včera j smatralo za zlo, danes vrhovni »moralni« zahtevek nosa- Pomen zbiranja narodov v Lourdesu Katoliška manifestacija za mir (Od našega posebnega poročevalca) Lurd, 26. aprila. Kako srečni smo, mala slovenska skupinčica, da na lastne oči vidimo in na licu mesta doživljamo največjo manifestacijo za mir, ki so jo organizirali katoliški narodi sveta pri Materi božji v Lurdu. Kot kapljica smo kanili v to morje stotisočev it vseh narodov in od vseh jezikov, ki polnijo v črnih neprodimih masah bregove Gave ter se komaj vidno premikajo proti baziliki in lurški votlini, ki je morda mnogi in mnogi te dni ne bodo niti videfi, razen z bregov onstran Gave, ki so jih zasedle pobožne množice. Včeraj opoldne, ko je prihajal papežev legat in se je vsa oficielna Francija trla okrog malega lur-škega kolodvora, so se visoke Pireneje zavile v uma-zanosiv pajčolan in v lurško kotlino se je vsula toča, ki so ji sledili strahotni deževni nalivi. Toda kot da bi ne bili več ljudje, ki čutijo mraz in toploto, so stetisoči od kolodvora pa tja dol do bazilike stali z ožarjenimi obrazi in se pripravljali, da doživijo eno najlepših poglavij borbe katoliške Cerkve za mir med narodi. Trije kardinali in 75 škofov je sprejelo papeževega odposlanca, ki sta ga spremljala dva visoka dvornika v škrlatnih oblekah. Cela vrsta aktivnih in bivših ministrov mu je delala špalir. Dva bataljona vojaštva sta bila postrojena njemu na čast. / Množice v Lurdu Nikdo si ne more predstavljati, niti tisti ne, ki poznajo Lurd v njegovem največjem sijaju, kakšen 1'e pogled na to mesto. Nikdo ne more opisati ulic, ;i so vse prepletene z venci in ob straneh pokrite s tisočerimi zastavicami v vseh pestrih barvah, vse postlane s cveticami, ki ginevajo pod nogami ljudskih množic, ki se vale kot vedno naraščajoča plima po cvetočih tunelih mesta Matere božje v Pirenejih. Vsak promet v sredini mesta je popolnoma nemogoč, avtomobili in avtobusi, ki se stekajo od vseh strani, morajo ostati daleč zunaj v dolinah, ker v mesto nikdo več nc more. Okrog votline pa so se ljudske mase strnile v negibno skupino. Ponoči in podnevi ostanejo na svojih mestih, kleče, stoje in čepe, molijo in se tudi hranijo, prepevajo in vzklikajo. Prerinil sem se skozi to morje na vrh Kalva-rije. Kakor bobnenje je prihajalo sem gori iz tega ljudskega morja, bobnenje, ki so ga prekinjali samo vzkliki, glasno petje v vseh mogočih jezikih in vzkli-kanje navdušenih. Niti za suho zlato ne dobiš več kakšne sobe ne v Lurdu ne v okolici, da, celo tja do Tarbesa, Bagneres in Paua je vse zasedeno in z zlatom preplačano. Ljudje so spali kar po ulicah, drug ob drugem, zaviti v plašče, s svojimi rokami za blazino. Lurd-Cosmopolis In vedno naprej se vale nove mase s kolodvora in z lurških cest. Videli smo, kako so prihajali apostolski nuncij Maglione, belgijski kardinal Van Roey, vlak s francoskimi papeževimi vitezi, škofje in pre-lati, oblečeni v rdeče in vijoličaste tunike, ki so bile kot kaplje krvi med črnino ljudskih množic. Prihajali so vlaki iz Holandije, Španije, Švice, ameriški romarji, pestre skupine iz Mehike, tudi Nemci in skupina Avstrijcev. Proti večeru se je pojavila močna skupina Hindujcev v narodnih nošah, pomešana z velikimi oddelki katoliških skavtov, ki so prišli od sam Bog ve kje. Vse je pogoltnila množica. Lurd se danes ne imenuje več Lurd. Lurd je postal Cosmo-polis. Ganljivo je gledati, kako se ustvarjajo nova znanstva. Ne veš, kdo stoji ob tebi, kdo se drgne ob tebe na levi in na desni. Brez strahu ga nagovoriš, kakor te on nagovori brez ovinkov. Najsibodo zemljepisne razda je med domovi posameznikov š>e tako velikanske, življenjske prilike še tako različne, tukaj je vse eno, vsi čutimo nezlomljivo vez iste vere, ki nas druži v istem cilju in to tako močno, tako nadvladajoče, da izginjajo vse razlike. Kako daleč, kako tuje ... Kako daleč, daleč se mi zdijo vsi ti mali osebni spori, ki režejo rane v našem družabnem življenju, vse te absurdne malenkostne zamere, ta ljubosumja, te nebrzdane grde strasti, kako daleč in tuje so črne misli o sovraštvih, ki trgajo narazen narode in vlivajo strup v mednarodno življenje, kako tuj, kako strašno in odvratno tuj je kljukasti križ z vso procesijo razdejanj, ki jih je naložil za seboj, kako neskončno tuja sovraštva med stanovi, ki jih gomili komunizem... Vse je tako malo, tako sramotno majhno spričo ideje skupnosti, v katero nas je tukaj vse zavila luč vere, ki žari cd katoliškega križa in od lurške votline. Krščanstvo je tisto, ki bo združilo zopet človeški rod, ki ga je razsekala brezvera in samoljubje. Medtem ko državniki skušajo na vse načine ohraniti mir s sredstvi gole materije, je Cerkev pokazala, da je ta problem že davno rešen, in sicer z orožjem duha in srca Mirovni oltar človeštva Včeraj ob treh popoldne se je začel tridnevni krog nepretrganih sv. maš v lurški votlini. Noč in dan, tri dni zaporedoma. Trije stari francoski generali, vojskovodje iz zadnje vojne, so zavzeli mesla strežajev ob lurškein oltarju in prižigajo in ugašajo sveče, ki jih množice v tisočih in tisočih prinašajo. Ob treh je prišel skozi živ venec belo oblečenih deklic, vse ovite v duliteče rože, belgijski kardinal Van Roey, da odsluži prvo sv. mašo. Za njim visoki državni dostojanstveniki, vladarji in člani vladarskih družin, ki so padli na kolena pred železno ograjo votline. Da bi slišali krasno liturgično petje med pontifikalno sv. mašo, ki ga vodijo izbrani zbori in ki ga povzemajo v domačem odmevu ljudske množice, ki so zasedle vse, kar je v bližini, in ki vise kot črni grozdi na obronkih bazilike in po skalah nad lurško votlino. Lurd je postal velik oltar krščanskega človeštva, kjer se dviga edina molitev za mir, ki bo kaj za legla, bolj in več zalegla, kot tisoči diplomatskih konferenc... Malo nas je Slovencev, a velike se čutimo v tein mirovnem parlamentu krščanskega sveta. Velike, ker čutilno, da moramo izpolniti velike naloge. Le tega se bojimo, da bomo morali zapustiti ta kraj in se vrniti nazaj med divjanje človeških strasti, sedaj, ko smo občutili vso gorkoto mednarodne ljubezni. Jutri nastopimo tudi mi s svojo sv. mašo. In naš klic po miru in ljubezni bo velik v tem vrvenju narodov, tako velik, kot je globoka vera katoliške Slovenije. Danes praznik žena in deklet Lurd, 27. apr. c. Velike katoliške verske slovesnosti za mir med svetovnimi narodi se približujejo svojemu višku. Jutri bo v Lurdu glavni dan in dotok romarjev za jutrišnji glavni dan se je že začel. Iz bližnje okolice in iz vse južne Francije se zgrinjajo množice vernikov v svojih slikovitih narodnih nošah in s svojimi cerkvenimi zastavami v Lurd, ki je itak že prepoln vernikov z vseh strani sveta. Današnji dan je bil praznik žena in deklet. Skozi mesto proti votlini se je razvila velika procesija žena in deklet, in sicer so bile vse razdeljene po narodnosti. Vsak narod je imel svoje zastopstvo pri tej veličastni procesiji. Pred vsako narodnoslno skupino so stopala dekleta, ki so nosila v rokah vejice, ki jih je sv. oče blagoslovil na cvetno nedeljo v Rimu posebej v ta namen. Ko je procesija prišla pred votlino, so odšle zastopnice vseh katoliških narodov sveta pred kapelico, kjer so položile pred oltar vejice sv. očeta. Kardinal Pacceli je danes poslal sv. očetu obširno brzojavko o dosedanjem poteku veličastnih verskih slavnosti v Lurdu. Podrobno mu je tudi sporočil, kako prisrčno je bil sprejet na francoski! tleh kot zastopnik suverenega pontifica. Sv. oče je kardinalu Pacceliju odgovoril tudi z daljšo brzojav. ko, v kateri izraža že sedaj svoje veselje nad krasnim potekom slovesnosti v Lurdu. Trdno je prepričan, da bodo molitve v Lurdu uspele in da b» rešen mir med naredi sveta. Popoldne je kardinal Pacceli priredil velik spre. jem v škofijski palači. Tega sprejema so se udele žili vsi prelati s kardinali na čelu, povabljeni pa so bili tudi zastopniki svetovnega tiska. Kardinal Pacceli je nato prebral brzojavko sv. očeta, sam pa je še dodal sledeče: »Ne morem dovolj podčrtati, kakšno važnost bodo imele molitve v Lurdu za vse katoliško življenje na svetu. Verujte, da bodo trije dnevi molitve največ koristili svetovnemu miru ir sporazumevanjem med narodi.« Nov strah v Evropi Nemške podmornice London, 27. aprila, c. AngleSko javno mnenje je še zmeraj zelo nerazpoloženo proti Nemčiji. Uvod v to nerazpoloženje je napisal sam MacDonald v svojem znanem članku. Današnje časopisje ponovno zelo ostro napada Nemčijo zaradi njenih tajnih ukrepov glede oboroževanja. Opoldanski listi posebno socialistični in liberalni, pa so iz Berlina prinesli demanti vojnega ministrstva, v katerem pravi nemški vojni minister, da ni res, da bi se Nemčija tajno oboroževala. Nemčija dela vse javno, posebno na morju pa ne mara nič storiti brez sporazuma z Anglijo. Delavski in liberalni časopisi so ta demanti uporabili kot dokaz, da MacDonald namenoma hujska proti Nemčiji, da bi opravičil svojo pretirano nacionalistično politiko. V večernih urah pa je prispela v London vest, i ki je delovala kot bomba in spravila tako rekoč nicznika in družbe. Kaj čuda, če je take vrste »morala« dovedla do sprostitve vseh lazrušilnih nagonov — Entfesselung der Unterwelt — kakor pravi Nietzsche, in da je človek iz razumnega bitja, anitnal rationale, postal bomo occo-nomicus — žival, ki vidi \sebino in namen svojega življenja, samo v pridobivanju gmotnih dobrin, človeštvo pa je z.golj stroj za proizvajanje zemskih blag. Spričo tega je tudi čisto naravno, da bi država po takem pojmovanju kot »suvereni Bog na zemlji« nujno postala tiran, ki skuša spričo tolike razvezanosti vseh nerazumnih, fieduhovnih in čisto zemeljskih nagonov ohranjati edinstvo po goli in najbrezobzirnejši sili, nc pa modri vrhovni urejevalec svobodnega duhovnega in materialnega utvarjanja posameznika. družine in občine v naravnem soglasju in edinstvu, ki ga jamči samo in edinole krščanska morala, vir edinstva Evrope in vsega kulturnega sveta. Evharistični kongres katoličanov Jugoslavije nam bo te osnovne resnice našega kulturnega in materialnega življenja z vso silo predočil in v tem je njegov velik pomen tako za naš narod kakor z.a vso državo, tako da spričo tega zbledijo vsa drugu vprašanja sedanjega momenta. ki jih ne more rešiti nobeno diletanstvo, ki v svoje enodnevne malenkostne svrhe izrablja gesla bodisi rasizma bodisi kolektivizma ali pa kakšnega obnovljenega lažiliberalizma, ampak le mogočen pokret za edinstveno evropsko krščansko kulturo. Ta edinost krščanske kulture sc je rodila ob obhajilni mizi, kjer so vsi ros medseboj bratje v ljubezni, in ob obhajilni mizi se bo zopet obnovila ter krščansko kulturo rešila pred novim barbarstvom. Veseliti nas mora, da tudi znaten del našega razuinništva, ki je zbran pod parolo napredne misli, čedalje bolj razumeva najvažnejšo nalogo Evrope, da se zopet zedini v resnično napredni kulturhi misli krščanstva, kakor smo razvideli iz. velikonočnega uvodnika slovenskega liberalnega dnevnika, ki je brezdvoma izraz odkritosrčnega spoznanja in teženja. Naj bi bil evharistični kongres junija meseca prva etapa na poti združenja vseli Slovencev, ki so dobre volje, v zaveden, složen in močen narod obnovljene resnično krščanske miselnosti in volje ter evropske kulture, ki ga bodo vsi po zaslugi vpoštevali in s|>o-štovnli kakor se vnnštevn In listi. ki. trdno zasidran v .svoji narodni moralni tradiciji, ne obrača svojega plašča po vsakem oišu. F. T. ves London iz tečajev. Danes opoldne je namreč zastopnik nemškega vojnega ministra obiskal angleškega mornariškega atašeja pri angleškem veleposlaništvu v Berlinu. Temu je sporočil, da je nemška vlada sklenila, da bo v prihodnjem najkrajšem času zgradila 12 podmornic; vsaka bo imela 250 ton nosilnosti. Dodal je še, da Nemčija ne želi angleškega dovoljenja, pač pa hoče obvestiti Anglijo o tem, ker sklicuje Anglija za prihodnji čas veliko mornariško konferenco v London. Komaj se je ta vest razvedela po Londonu, je uradna angleška agencija Reuter v imenu vlade objavila izjavo, v kateri ostro napada Nemčijo. V tej izjavi pravi angleška vlada, da ic Nemčija sedaj zopet pokazala svoje pravo lice. Versaillska mirovna pogodba ima čl. 181 in s tem členom je Nemčiji prepovedano, da bi si gradila podmornice. Kako je Nemčija neiskrena, pa dokazuje dejstvo, dj ni nemška vlada čisto nič omenila angleškim državnikom, ko so bili ti zadnjič v Berlinu, da hoče znova kršiti mirovno pogodbo in si graditi počasi novo mornarico. Sicer bo Nemčija najbrž trdila, da so te podmornice tako majhne, da lahko opravljajo samo stražo na obalah, vendar pa je jasno, da si bo v teh podmornicah Nemčija lahko izurila celo podmorniško armado, ki bo nato lahke zasedla ob pravem času mesta na podmorunicah ki se že skrivaj grade dolgo časa. * Katoliški tisk v Nemčiii Ber'in, 27. apr. b. Glede na nedavno uredbo o izdajanju listov in časnikov je Alfred Rosenberg objavil v listu »Volkischer Beobachter« članek, v ka terem pravi, da ni vzroka za bojazen, da bi ta ured ba onemogočila izdajanje velikih katoliških listov, ker je namen te uredbe, da naj tiek dela za splošno povzdigo nemškega naroda. Rosenberg dalje pravi, da nacionalno-socialistična stranka nc more priznati enakopravnosti čisto verskemu tisku. Glede izda janja brezbarvnih li stov pravi Rosenberg, da dr žava nc more trpeti izdajanja listov, ki temelje na zarebnem dobičku. Na koncu pou laria Rosenlx'ročitiiice tri ledne. Sprejemni izpiti za vstop v gimnazije, realke in učileljišča bodo med 1. in 3. julijem. Pretekli teden je knezoškof dr. Gregorij Rož-man blagoslovil prvi obrtniški počitniški dom na i Govejku pod Osojnikom. Obrtniki so sklenili, da i bodo spomin na to redko svečanost ovekovečili s I posebno spominsko ploščo. Planine so na velikonočno nedeljo zahtevale 1 novo žrtev. Na Grintovcu se je smrtno ponesrečil akademik Goinbač. Med slovenskim ljudstvom | vstaja vedno močnejše gibanje za lo, da je treba 7. vsemi sredstvi vrniti turizem in šport v meje verskih in nravstvenih predpisov. V prvi vrsti je j treba doseči, v interesu mladine same, da ne bo i nedeljska božja služba trpela vsled nezdravega 1 navdušenja za nepravi turizem in nepravi šport. Vrtoglavosti v trancosko-rushih pogajanjih *> „ ir* ^ ti ® Pariz, 27. apr. c. Borba meti Francijo in Rusijo se sedaj sprevrača skorajda v komedijo. Francosko zunanje ministrstvo že od torka naprej izjavlja na vse strani, da je pogodba že gotova in pripravljena za podpis. Zato je Laval svoje velikonočne počitnice nekoliko zategnil in se vrnil v Pariz šele v četrtek, ker jc mislil, da bo položaj že razčiščen. Nato je imel več sestankov s sovjetskim veleposlanikom Pc.tjoinkinom in že včeraj zvečer je bilo sporočeno. da je vse gotovo in da je dobil Potjomkin iz Moskve od Litvinova vsa pooblastila, da podpiše pogodbo. Podpis te nesrečne pogodbe bi se moral izvršiti svečano danes ob U dopoldne. Laval je žc prišel v zunanje ministrstvo in predviden jc že bil intimen banket. Toda Potjonikina ob II ni bilo na .*pregl?d, V zunanje ministrstvo je prišel samo svetnik sovjetskega veleposlaništva in sporočil, da čaka Potjomkin novih navodil iz Moskve in da bo prišel ob 15, da podpiše pogodbo. Ob 15 je Potjomkin res prišel v zunanje ministrstvo in prve popoldanske izdaje pariških večernikov so že izšle z velikimi napisi: »F ra ncosko- r u ska pogodba je podpisana.« Podpisa še ni Toda ta podpis jc trajal silno dolgo in Potjomkin je zapustil zunanje ministrstvo sele ob 17.15. Časnikarjem je izjavil, da s podpisom pogodbe še ni nič. V zunanje ministrstvo bo pri s?! zopet v ponedeljek ali pa v torek in tedaj se bo videlo, kaj bo od francosko-ruskc pogodbe še ostalo na rešetu. Francoski kompromis: „Izpraznjena pogodba'* Moskva, 27. aprila. TG. Posredovalni kompromisni predlog, ki ga je stavila Francija, in o katerem so razpravljali na včerajšnji seji sveta ljudskih komisarjev v zvezi s pogajanji za francosko-rusko pogodbo, ima dve točki: 1. Francija zahteva, da naj se včleni v bese-iik) Irancosko-ruske pogodbe določba, da nova pogodba na noben način ne more ukiniti obvez- Drobne ves It Berlin, 27. aprila. AA. DNB poroča: Od 16. svojih sorodnikov, ila bi ji ne bilo treba izplačati 1500 pezet. nosti, ki jih ima Francija že iz locarnske pogodbe. S tem doslavkom bi zadostovalo, da se opre samo ena od držav podpisnic locarnske pogodbe (Italija, Nemčija, Belgija, Anglija ia Francija), pa bi Francija že nc smela več priti na pomoč Rusiji v primeru, da bi slednjo Nemčija napadla. Iz tega se vidi, da ta dostavek vrednost francosko-ruske pogodbe enostavno črta, ker se bo francoskemu napadu na Nemčijo vedno uprla vsaj Nemčija, ki jc podpisnica locarnske pogodbe, zelo verjetno pa tudi Anglija, ki danes nima interesa, da se Nemčija uniči. 2. Francija zahteva nadalje včlembo nadolj-nega dostavka, da morata obe zaveznici, Francija in Rusija tudi v primeru »dokazanega napada« kakšne tretje države (Nemčija, seveda) počakati na sestanek in priporočilo Zveze narodov, predno da nastopita proti napadalcu. Rusi so na to odgovorili, da v tem primeru pogodba nima nobenega pomena, nakar je Francija svojo zahtevo toliko omilila, da se v predloženi pogodbi Francija in Rusija zavežeta, da bosta »najprej obvestili Zvezo narodov o dokazanem napadu kakšne tretje diža-ve in šele potem nastopili proti napadalcu«. Iz tega sledi samo to, da zaveznikom ni treba čakati na kakšno priporočilo Zveze narodov, ampak, da lahko takoj nastopita proti napadalcu, pod pogojem, da sta Zvezo narodov obvestila. Toda tudi v tej omiljeni obliki je zvezna pogodba prav za pra,v brez vsebine, ker Francija na vsak način odklanja, da bi morala njena vojska kadarkoli avtomatično nastopiti proti napadalcu Rusije, ampak si hoče pridržati pravico, da še vedno samostojno odločuje, kdaj in če sploh bo sprožila svoje armade. Svet ljudskih komisarjev je o francoskih predlogih razpravljal v viharni debati, a ko ga je Litvinov prepričal, da je francosko javno mnenje brezpogojno proti sovjetskemu načrtu pogodbe, ki bi bila popolnoma zvezala roke francoski vladi, so sklenili, da pošljejo poslaniku Potjomkinu v Pariz nova pooblastila, da sprejme irancoske kompromisne predloge, »da rešimo vsaj zunanji prestiž, ko pogodbe, kot tri jo radi imeii, nismo mogli rešiti«. London, 27. aprila, b. »Daiiy Telcgraph« poroča, da jc ameriška filmska industrija poslala v Evropo v razne države svoje filmske operatcije, ki imajo nalogo, da takoj, ko izbruhne v Evropi vojna, delajo vojne posnetke za tedenski pregled. London, 27. aprila, b. »Daily Herald« se bavi s protestnim, korakom držav, ki eo podpisale me-melski statut v Kovnu in opozarja, da vlada v Litvi noče ustreči zahtevam velesil, da se v me-melskem področju vzpostavi ustavno stanje, ki ga predpisuje memelski statut. List zahteva, da se memelsko vprašanje takoj predloži Svetu Zveze narodov in se sprav! s sveta na drugačen način, kakor si ga zamišlja Litva. Belgrad, 27. apr. ni. Na podlagi S 1 zak. z dne 22. novembra 1929 o spremembah zakona z dne 6. januarja 1922 in spremembah zakona o občinah in oblastnih samoupravah, je notranji minister v zvezi s § 147 zak. o mestnih občinah razrešil dolžnosti občinskih svetovalcev niesla ISelgrada 10 občinskih odbornikov. Ti so sledeči: Jovan Gavrilovič, Krsto Kinovič, Bogoljub Ivano-vič, Dobrivoj Lazarevič. Života Milojkovič, Dimitrij Neškovič, Niko Nikolič, Kosta Petrovič, dr. Svetislav Stefanovič in Sreten Lazič. Na njihova mesta pa jo notranji minister postavil nove. DROBNE Peščeni viharji na Kitajskem Šanghaj, 27. aprila, b. V severnih kitajskih pokrajinah divjajo strahoviti peščeni viharji, ki so ustavili ves letalski in železniški promet. Peščeni viharji so uničili vse nasade in je tudi mnogo človeških žrtev. Ko se je vihar nekoliko pomiril, je temperatura katastrofalno padla od 25" C na O'1 C. Zaradi te nagle spremembe so uničene skoraj vse bilke, ki ne prenašajo tako nizkih temperatur. Zlasti neugodno je vplivala prehitra sp omembi temperature tudi na sadno drevje, ki ie bilo vse v cvetju. Godbcni odsek Prosvete pri Dev. Mar. v Polju obhaja letos v maju 25 letnico svojega obstoja. V okvirju tega jubileja prireja zadnje tedne uspele koncerte tako doma, v Sostrem, Dolu itd. Danes, na obletnico posvečenja farne cerkve (bela nedelja) pa 1k> ob pol 4 popoldne koncerl pred domačo cerkvijo. Poljska godba, kakor jo nazivajo zunanja pro-svelna društva, je radi svojega 25 letnega delovanja znana tudi po širni Sloveniji. Njen ustanovitelj je sedanji župnik g. Miiller. Prvi kapelnik pa je bil g. Tiitiischl, ki se sedaj udejslvuje v Franciji. Njemu je sledil agilni iu (»žrtvovalni g. Svetek, ki jo vodi že skoro 20 lel. Dasiravno godba ni profesionalna in do zadnjih tednov ni nastopala in prirejala koncertov, veselic, vendar njene zasluge za splošnost in podvig katoliških načel niso nič manjše. Poljska godba je pač godba naših društev. V predvojni dobi jo vidimo na proslavah iil otvoritvah domov delavskih in izobraževalnih društev. Pozna jo Preska, Tržič, Jesenice itd. Srečamo jo na vseh katoliških shodih. Sodelovala je na neštetih taborih in telovadnih nastopih. Naše božje-[x)trie cerkve Brezje, Šmarna gora, St. Peter, Mengeš so jo slišale. Ob vsaki priliki jo kličejo domača gasilna in druga društva. Kako veličastne so naše vsakoletne velikonočne in Telove procesije ob zvokih te naše godbe. Svoje umrle člane, njih svojce, ter delavne člane Prosvele spremlja na zadnji poli. Godbeniki so vsi iz delavskih vrst, jx> večini pa-pirničarji, trije sodelujejo že od ustanovitve sem. Danes šteje godba 27 članov. Da jx>kažejo ob jubileju pred kritično javnostjo kaj znajo, so dobili še jjosebnega učitelja v osebi g. Jos. Klančarja. Koliko truda in znoja ter nesebične požrtvovalnosti je združenih v teh kratkih zgodovinskih podatkih 25. lel. Pripravljalni odbor za proslavo 25 letnice, kateremu predseduje g. Rešek, je na delu. Svojo ude- ležbo jc priglasilo že šest bratskih godb. Vsa poljska fara se bo ta dan zgrnila okrog tega jubileja in ga praznovala v znamenju katoliškega prosvetnega delz med njo in za slovenski narod. a a mm&m GUMIJASTO USNJF za podpetnik in podplat l< štrapacnim čevljem, čevljem za vsakdanjo rabo in k športnim čevljem. Ker je n e u n i c I | i v o nepremočljivo in ker n e p o I z i, odgovarja tudi največjim zahtevam podplata za štrapac. Zapomnite si s cuniJAStoUSHJEm JUuOJU IZDELEK Kaj dela princ Umbefto v Tripolitaniji a Italijanski „strategični trikot Tripolis - Bengazi -Taranto naj branijo italijansko Sredozemlje Rim, 27. aprila. 1>. Italijanski prestolonaslednik in jegova žena sta odpotovala nu daljše potovanje v italijanske severnoafriške kolonije iu Inista dne 29. aprila oficielno sprejeta v Tri-polisu. Temu potovanju pripisujejo veliko politično važnost. Italijanski prestolonaslednik Uin-berto stopa vedno bolj v ospredje iu je postal nekako glasnik italijanskega kolonijalnegu imperija. V Tripolitaniji bo princ Umbcrto pregledal 2000 km dolgo avtomobilsko cesto, ki je že zgrajena do polovice in ki bo vezam tunizij-sko obalo /. Egiptom. Nadalje bo pregledal tudi pristaniško mcslo Bengazi, kjer grudij j veliko moderno bojno luko iu oodo deia jeseni ž<> kou-j čana. S tem bo končan takoiincnovani »s t r a -t c g i č n i trikot«, ki ga Italija gradi v Sre-j dozemskem morju in ki veže tri najvažnejša i bojna pristanišča Tripolis, Taranto, Bengazi, ter | dovoljuje hitro gibanje mornariških edinic in c tlo tudi zatvoritev tega dela Sredozemskega morja, ki bi ga »strategični trikot« naravnost presekal na dvoje. Anglija z veliko pozornostjo /.aslednje tu gradbena dela, ki se nahajajo na njeni poti v Suez in dalje v Indijo. Navijanje v Abesiniji ttim. 27. aprila, b. Po vesteh iz Asmare so zadnje dni zelo množijo napadi abesinskih hajdukov na italijanske karavane. Najpogostejši so napadi v obmejni coni Sctipa. Predvčerajšnjim so abesinski hajduki napadli štiri italijanske državljane, ki so sc vračali iz Setipa v Eritrejo. Abesinski hajduki so vso štiri Italijane ubili ter jih nato popolnoma oropali, medtem ko so trupla pustili na mestu uboja. Zaradi tega je zavladalo med tamkajšnjimi italijanskimi državljani velikansko razburjenje, ker sc bojijo, da bodo abesinski hajduki, ki postajajo vsak dan bolj agresivni, izvršili še nova grozodejstva, kadar sc jim bo le za to nudila prilika. Šef generalnega štaba fašistične milico general Feruzzi je pregledal danes oddelke fašistične milice, ki so koncentrirani v Firenzi. Ti oddelki miličnikov bodo šc te dni odposlani v vzhodno Afriko in bodo priključeni četam, ki se nahajajo v Eritreji. Stališče Jugoslavije Pariz, 27. apr. AA. »Echo de Pariš« prinaša pod naslovom Mala zveza« proti ponovnemu oboroževanju Avstrije in Madjarske« članek znanega novinarja Jeana Bourgoina. Avtor pravi: Kaj so mislile tri države, ko so dodale šesti odstavek resoluciji v Stresi? To je vprašanje, ki si vsakdo zadaja v Belgradu, odkar so izšli sklepi, sprejeti v Boroinejski palači. Incident, povzročen s sklepom Anglije, Francije in Italije, je saino nova epizoda v vprašanju vpliva velesil in držav, ki so nesrečno kvalificirane v mirovnih pogodbah, kot države z omejenim interesiranjem. Priporočila treh zapadnih velesil o ponovni oborožbi Avstrije, Madjarske in Bolgarije, so poslali vladam Romunije, Češkoslovaške in Jugoslavije v odprli brzojavki, ki jo je podpisal Mussolini. Dodatek šestega odstavka je bil že znan, ko so hoteli dati francoski, britanski in italijanski minister svoj komentar. Ta postopek je tako v nasprotju z dosedanjimi običaji, da je jugoslovanska vlada takoj izrazila svoje neizmerno začudenje in poudarila svoje pridržke tako glede oblike, kakor glede vsebine tega koraka. Objavo tega šestega odstavka v svetovnih listih, ko so šc trajali razgovori med državami, so smatrali v Belgradu kot poilpihovanje zahtev Avstrije, Madjarske in Bolgarije in kot škodljivo ureditev vprašanja, glede katerega so se države Male zveze in Balkanske zveze tako zagledale pred novim dejstvom in novim položajem. Reakcija v Belgradu je bila živahna. Jugoslovani nc dopuščajo nikakega izenačenju med ponovno oborožitvijo Nemčije in drugih razoro-ženih držav. Francija in Velika Britanija sta priznali Nemčiji enakopravnost meseca decembra 1932. Ti ilvc državi sta predvideli v svojem sporočilu iz Londona 4. februarja novo ureditev tega I vprašanja, ki naj bi nadomestila peto poglavje versajske pogudbe, ki jc že doživelo. Če sc Nemčija ponovno oboroži, pravijo v Belgradu, je za to krivda snmn na zapadnih državah, in Italija je najmanj poklicana nastopiti zoper lo. ker je ona najbolj favorizirala obnovo militarizma na Nemškem in prihod Hitlerja na oblast. V nadaljevanju članka pravi Bourgoin, da se je Mala zveza zmerom borila za spoštovanje določb triaiionske pogodbe in jx>ldne, ko so brnski pevci prišli z vlakom z Zidanega mosta, priredilo zelo prisrčen in svečan sprejem Na kolodvoru so pričakovali brnske pcvce zastopnik banske uprave dr. liacin, zastopnik divi-zijskega poveljnika polk Živanovič, mestni podžupan prof Jarc, češkoslovaški konzul ing. Stvčik. predsednik . I lubadove župe dr. Švigclj z raznimi odborniki, predsednik JC lige dr. Stare, predsednik Češkoslovaške kolonije v Ljubljani g. Rvška ter drugi odličniki, zlasti pa odborniki JC lige, ljubljanski jievci in člani češkoslovaške kolonije. Meti sviranjem vojaške godbe so dospeli brnski pevci, ki jih je občinstvo živahno pozdravljalo. Kc so izstopili, jih je prisrčno pozdravil najprej dr. Stare, iu sicer v slovenščini iu \ češčini. osebno pa je pozdravil jx>lk. Jelenika in prof. Kolayo kot zastopnika JC lig in češko-poljskega kluba v Brnu. V imenu mesta Ljubljane je pozdravi! češke pevce prof. Jarc. v imenu Hubadovc žuj>e dr. Švigelj in v imenu tukajšnje češke kolonije g. Ryška. Prisrčno in v slovanskem duhu sta se zahvalila v srbohrvaščini jrolk. Jelenik in v češčini predsednik »Opusa« g. Zapletal Oba sta vzkliknila Ljubljani, Sloveniji iu Jugoslaviji. Pod vodstvom vojaške godbe in tukajšnjih predstavnikov so se gostje podali ob velikem spremstvu občinstva v hotel Metropol. Sim-patični brnski pevci so bili ves dan predmet simpatij Ljubljane. rwi v« v Irztc Cerkveni koncert priredi danes na belo nedeljo zvečer ob 8 v župni cerkvi naš cerkveni pevski zbor. Sodeluje tudi domači orkester. Na 6poredu so tudi Tomčevi spevi »Odrešeniku sveta«, ki bodo izvajani v Ljubljani ob evharističnem kongresu. Tudi druge točke so izbrane jako posrečeno in številne vaje jamčijo tudi uspešen nastop. Pred zadnjo ločko bo blagoslov z Najsvetejšim. Prcdprodaja vstopnic je v trafiki gc. Pcrnc. Na koncert so vabljeni tudi okoličani. Cerkvena godba je nastopila pri velikonočni procesiji v popolnoma novih krojih in je igrala jako dovršeno. Sodelovala je tudi pri procesiji na Golniku v soboto zvečer in v nedelio zjutraj pri procesiji v Križah. Prijatelji godbe so z naklonjenostjo pripomogli do krojev, ki so tudi žc plačani. Prav, da je godba za evharistični kongres pripravljena tudi v tem oziru. Iz notranje politike Priprave za volitve Svojo 60 letnico slavi danes v krogu dveh hčera, 5 sinov ter 8 vnukov in vnukinj. Gosp. Ivanu Ogrinu, svojemu zvestemu sotrudniku kliče poleg njegovih številnih prijateljev ludi »Slovenec«: »Še na mnoga leta!« „Rotary International** v Ljubljani Ljubljana. 27. aprila. Jugoslovanski rotarci. ki so organizirani v 77. dislriktu kluba Rotary International«, so se zbrali v Ljubljani k III. konferenci. Konferenca« je pri rotarcih to. kar pri drugih društvih občni zbor. Delo je bilo razdeljeno med razne odseke tako, da je jjravi konferenci sami, ki je bila danes predpoldne v dvorani Trgovskega doma, ostala v glavnem samo naloga, da njihovo delo potrdi. Zborovanje je vodil guverner 77. dislrikta dr. Viljem Krejči. V svojem govoru se je spomnil tragične smrti kralja Aleksandra; zborovalci so mu vzkliknili po kratkem molu trikratni »Slava!« Govornik je izrazil tudi vdanost Ni. Vel. kralju Petru II. Rotary šteje v Sloveniji 408 članov, ki so. jx>razde-ljeni med 19 klubov. Značilna je določba, da sme biti organiziran v krajevnem klubu samo jx> en predstavnik določenega stanu. Prvotni namen organizacije, ki je nastala v Ameriki in katere vrhovni predsednik R. L. HiII je tudi Američan (Columbia-Missouri), je bil, da bi blažila trenje med raznimi stanovi Pozneje se je razširila na vse države in danes dela tudi za zbližanje med narodi. Vsak ro-tarec naj bi v svojem klubu predaval o predmetu iz svoje stroke. Rotary druži člane ne glede na njihovo versko pri|iadnost. Geslo rotarca je >1 le profits nrost who services best« (sebi koristi najbolj, kdor drugim služi). Delovanje rotarca naj bi določalo ljubezen do sebe, bližnjega, domovine in vsega človeštva. Rotarci se nazivajo med seboj brate. Organizacija je bila ustanovljena pred 30 leti. Na zborovanje v Ljubljani je prišel iz Amerike ludi \Valler Head, III. podpredsednik. Za guvernerjem je povzel besedo [predsednik ljubljanskega kluba g. Josip Kavčič. Guverner je nato podrobno poročal o gibanju klubov v Jugoslaviji. Njihovo delovanje je živahnejše, kakor javnost splošno domneva. Vsega so priredili 408 predavanj; izmed teh odpade 36 na ljubljanski klub. Za novega guvernerja, kateremu jc podrejen 77. dislrikt z vsemi svojimi klubi v Jugoslaviji, je bil izvoljen dr. Ružič iz Sušaka. Na predlog dr. Be-lajčiča iz Novega Sada je bilo dokončno sklepanje o resolucijah preloženo na jutrišnji dan. Sledilo je predavanje dr. E. Packa Kako naj sodelujemo pri vzgoji in zaščiti otrok«, ki ga je prebral prof. Pa-večič iz Zemuna. Končno je šc poročal g. Zdenko Knez. Pred dr. Krejčijem je bil guverner Edo Markov i č iz Belgrada. pred tem pa dr. Milan Stojadi-novič. sedanji finančni minister. Zvečer so rotarci v Unionu« priredili večerjo v čast vvVnerja iieado, podpredsednika »Rotary InternalionaJ«. Največje število kandidatov ima Jevtičeva lista. najmanj pa Ljotičeva. Iz lisi razberemo, da so pokazali največ zanimanja za politično ude.j-stvovanje kmetje in advokati. Jevtičeva lista izkazuje 175 kmetskih kandidatov in 100 advokatov. Lista dr .Mačeka ima 11(1 kmetskih kandidatov in 110 advokatov. Isto je z listo Maksimoviča, ki šteje tudi nad 100 advokatov. Za advokati in kmeti (za slednje ni čudno, ker je naša država v ogromni večini kmetska!) nastopajo kot v politiki najbolj aktivni razni vpokojenei (učitelji, profesorji in dr.), za njimi pridejo zasebni nastav-ljenci in svobodni poklici. Stara skupščina je štela 305 poslancev. Nekaj več kot polovica bivših poslancev se je zopet pojavila na Jevtičevi kandidatni listi, 15 jih je na listi Maksimoviča. Tudi ostali listi imata nekaj bivših poslancev. Nova skupščina bo štela 368 poslancev in sicer jih dobi dravska banovina 29. Po starem vo-livneni zakonu iz I. 1931 je vsak kandidat, če je dobil v srezu absolutno večino, že takoj vedel, da je izvoljen. Po novem volivnem zakonu pa ni tako. Četudi ima poslanec v srezu samem večino, še dolgo ni gotovo, da je tudi izvoljen. Kajti sedanji volivni zakon predpisuje, da dobi ona lista, ki ima po vsej državi največje število glasov (absolutne večine niti treba ni), takoj tri petine vseh poslaniških mest. torej 221, a istočasno tudi že tri petine sedežev v vsakem volivnem okrožju. V dravski banovini imamo dve takšni okrožji. Za ostalih 147 mest se vrši konkurenca med listami in sicer se podelijo mesta med liste, ki imajo nad 50.000 glasov (vključivši zmagovito, ki je že odnesla tri petine sedežev!). Najprej pridejo na vrsto kandidati, ki imajo absolutno večino v srezu. Če ostanejo še rfiesta nezasedena, se porazdelijo sorazmerno med kandidatne liste |io višini glasov, ki so jih dobile v posameznih okrožjih. Potrjene in nepotrjene liste Po dolgotrajnih različnih pogajanjih in velikem zanimanju v javnosti so končno kandidatne lisle vložene. Prvotno vrvenje prvih dni po razglasitvi volitev je pojenjalo in vsak nosilec liste, kakor tudi posamezni kandidati, bo v zadnjih dneh pred volitvami skušal dobili v svojem krogu čim več volivcev. Pretekli petek je bil zadnji dan za vlaganje list. Do tega dne so vložili svoje kandidatne liste predsednik vlade B. Jevtič. Svetislav Ilodžera. Vladko Maček, dr. Živko Topalovič. Dimitrij Ljotič in Boža Maksimovič. Kasacijsko sodišče v Belgradu je nato moralo pregledati kandidatne lisle z, vsemi prilogami in eventuelno odobrilo kandidatno listo ali pa zavrnilo. To sodišče je po pregledu list odobrilo vladno listo B. Jevtiča, Vladka Mačka, Ljotiča in Maksimoviča. zavrnilo pa listi Svetislava llodžere (za Jugoslovansko narodno listo) in dr. Živka Topaloviča (za zvezo delovnega ljudstva). Dne 5. maja bodo lako pri državnozborskih volitvah nastopile le odobrene štiri kandidatne liste. »Slovenija« poroča k temu: »Na vladnem kandidatnem izkazu je 12 prejšnjih poslancev, med njimi Mohorič in Vošnjak ter pet učiteljev, zaradi česar je učiteljstvo navdušeno. ker pod Kramarjevim vodstvom slovenske politike ni bilo nobenega kandidatn-učitelja in seveda tudi ne poslanca, čeprav je bilo učiteljstvo zaslužno za njegovo osebo. Ljotičev kandidatni izkaz obsega pri nas nekdanje voditelje slovenskih bojevnikov, ki so bili izključeni pred nedavnim, ker se niso držali sklepov svoje organizacije. Tako bi se moralo zgoditi vsakomur, kdor hoče zastopati druge, a dela le zase; potem bi se kmalu razjasnilo politične ozračje, ker bi ljudje čutili odgovornost, ki je se daj ne poznajo. Beseda, dve o mariborskih harmonikarjih Glasnik beigrajske nadškofi jn piše: Kakor lani, so se pojavili v Belgradu ludi letos. Udeležili so se pravoslavne vrbice, naše velikonočne procesije pa ne. Nedolžnih otrok ne zadene nobena krivda! Kaj morejo oni za lo. če je njihovim staršem oziroma vodstvu prirejanje koncertov več, ko vsa svetost Vstajenja, ki je največji praznik vsega krščanstva. Vprašanje je: kakšni spomine bodo imeli ti otroci v svojih zrelih letih na veliko noč mladosti? Nam je veliko noč spo min verske in družinske skupnosti, saj smo kol otroci ravno ob Vstajenju čutili, da tudi mi s|>a-damo zraven k procesiji in pri velikonočni mizi nas je objela svečana domačnost, ki je ni mogoče pozabiti. In harmonikarji? Drdrajoči brzovlak, letanje jio velikomestnih ulicah, poskočni zvoki harmonike, to bo njih spomin na mladostno ve liko noč... K večjemu še to, da so mimogrede ludi cerkev obiskali. Pa samo mimogrede... Ne čudi nas. ko smo iz verodostojnih virov poučeni, da se celo tukajšnja pravoslavna mladina zgraža nad dejstvom, da nekateri katoličani svojo deco za največji praznik pošiljajo jiroč od doma ... Še lo pribijemo: Za Trboveljske slavčke . k, tvorijo resnično umetniško lelo (pri harmonikarjih o kaki umetnosti ni nc duha ne sluha), torej za slavčke tukajšnje časopisje niti oddaleč ni pokazalo takega zanimanja, kakor za harmonikarje. Čujemo, da so harmonikarji iz tako zvanih gospo skih družin Maribora. Trboveljski slavčki so pa. kakor vemo, otroci revnih rudarjev. Upamo, df nam bodo bravci oprostili, če končamo brez ko mentarja !■'< Pevska zveza Pevski zbor Stične priredi danes ob 3 v Cerkvenem domu v št. Jerneju koncert izbranih j>esmi Odborova seja Pevske zveze Ivo v |x>nedeljek ob 3 jx»jx)ldne v običajnih prostorih. Brez |xisčl> nega obvestila. m i Wbte» 1 e3aver Ogla* t* iti pod S IV od XI l«»J« Slovesen sklep svetega teta Pobožnosti, ki se vrše v stolnici sv. Nikolaja za sklep svetega leta, se ljubljanski verniki udeležujejo v ogromnem številu. Vsak večer je bila prostorna stolnica nabito polna pobožnega občinstva. Danes, v nedeljo, bo slovesen zaključek tridnevniee po tem-le redu: Ob 9.30 bo slovesna pridiga, ki jo bo imel p. dr. Roman Tominec iz frančiškanskega reda. Ob 10 bo slovesna pontifikalna sv. maša, katero bo daroval prevzvišeni g. knezoškoi dr. Grcgorij Rozman. Zvečer ob 8 bo sklepna zahvalna molitvena ura, ki jo bo vodil prevzvišeni g. knezoškof. Spored bo sledeči: Ob 8 se izpostavi Najsvetejše. Nato bo sklepni govor, ki ga bo imel Prevzvišeni. Slede Mariborske vesti s slovesne pete litanije z zahvalno pesmijo in blagoslovom v Najsvetejšim. K tej sklepni p>obožnosti vse vernike najvljudneje vabimo Pridite, da se zahvalimo za tolike in lako velike dobrote odrešenja in |x>sebno še za zakrament presv. Rešnjega Telesa in za večno čudo- : vito daritev naših oltarjev. Pridite, da skujmo s I svojim ljubljenim nadpaslirjem goreče molimo preti Najsvetejšim za namene, ki jih je sv. oče za tre-dnevnico ob sklepu svetega leta določil. S to po- , božnostjo ob sklepu svetega leta hočemo tudi naše duše še bolj pripraviti na evharistično slavje, ki ga bomo letos pripravili Zveličarju v naši beli Ljubljani. Pridte, molimo! Otvoritev razstave Srečka Magolita n J a 1; o p i č e v e ni p u o i I j o n u b d ti n ti e .i, d n e 28. a p r i 1 a ob d e v e t i li dopoldne Šentjakobčani za Dolenjsko ceslo in tramvaj V petek zvečer je bil pri Rastoharju prav lepo obiskan sestanek, na katerem sta se stvarno ob-ranavali pereči vprašanji: ureditev Dolenjske ceste in obnovitev tramvaja. Sestanka sta se udeležila občinska svetnika Dachs in Olup, ki je sestanek vodil. Po poročilu, ki ga je podal podžupan prof. Jarc, so se"v debati v popolnem soglasju izluščile sledeče smernice, 1. Storili je treba odločno vse, da sc čimprej uredi celotna državna cesta št. 2 skozi Ljubljano (od Plankarja do Bleivveisove ceste) in da zlasti ne obvelja stališče, da bi se ta cesla uredila šele prihrankov na progi Ljubljana—Kranj. 2. Mestna občina bo morala hočeš nočeš urediti ostale ulice in ceste, zlasti one, ki so v zvezi 6 tramvajem. 3. Prebivalstvo želi soglasno, da se ohrani tramvaj in obnovi v zvezi s cestnimi deli. Da se v klonijo pomisleki glede Starega trga, se naj ta del tlakuje z lesenimi kockami. 4. Da se ustvari finančna možnost obnovitve tramvaja, naj občina stori odločne korake, da Pokojninski zavod zniža pretirano (8 'A—9%) obrestno mero za posojilo cestne železnice na <}brestno mero Meslne hranilnice, zlasti ker se je tvrdka Siemens zavezala, da v tem slučaju zniža obrestno mero za dolg, tako da bi bilo letos računati s prihrankom blizu 500.000 Din. kar bi zadostovalo za obrestovanje in amortizacijo kapitala ca. 3 milijone Din, ki je potreben za obnovitev in podaljšanje dolenjske proge. S U K N O ZA OBLEKO BOŠ KUPIL NAJCENEJE PRI TEOKAROVIČ KI JE ZNIŽAL CENE DO 40°/o 0 Ljubljanski cerkveni zbori bomo imeli skupno |)cvrsk« vajo za Stadion v torek, 50. t. m. ob s zvečer v Rokodelskem domu. — To bo zadnja vaju'|>rud majnikom, ker jih bomo zaradi vivrruili šmarnic |>o ljubljanskih cerkvah morali /al opustiti, /.uto upamo, da nobenega do-se lanjili resnično vztrajnih sodelavcev ta večer ni bomo pogrešali Ljubezen do Jezusa v čudežnem zakramentu skritega nas bo zopet vse /.brala. • Ker ni — denarja! Okolu 80 stanovanjskih hiš — večjih iu manjših, se je zadnja tri leta na severovzhodu in zahodu Ljubljano v surovem zidovju zgradilo in v ne-katere so se stranke tudi že vselile, toda več kot dve tretjini teh pritličnih hiš še danes ni od zunaj ometanih in očiščenih. Lastniki stroškov zn ta zidarska dela enostavno ne zmorejo; drugo vprašanje pa je, so-li stanovanja v takih hišah zdrava, zlasti v zimi in dežju. Obleko aH površnik po svoji želji dobite priznamo solidni tvrdki J. Maček, Aleksandrova c. 12. 0 Občni zbor društva organistov za ljubljansko škofijo bo 29. t. m. Ob 10 v stolnici sv. maša, nato zborovanje v Rokodelskem domu. Vse gg. organiste. ki bodo v stolnici peli, prosimo, da sc udeleže prej (ob pol 9) vaje, ki bo pri g', dr. Kimoven. Pred škofijo 3 — II. nadstropje. Za obnovitev „Kalvarije a Priporoča se cenjenim gostom restavracija hotela „UNSON" in hotela „BELLEVUE" Priznano prvovrstna kuhinja. Izborna vina in pivo Bok m Ležak. V Unionski restavraciji vsak dan sveže ribe, a ob petkih velika izbira morskih in sladkih rib. — Tudi v Unionski kleti gorka jedila. Cene zelo solidne. Postrežba točna. © Združenje brivcev in Frizerjev v Ljubljani opozarja svoje člane, da priredi vodstvo obrtno nadaljevalne šole za brivsko in frizersko obrt v nedeljo, dne 28. aprila t. 1. med 8 in 13, ob zaključku šolskega leta razstavo vajeniških izdelkov, in sicer v pritličju državne 3. deško narodne šole nn Erjavčevi cesti št. 19. Vabimo vse člane, da si razstavo ogledajo 0 Encijan in rododendron. V Ljubljani ti nc »amo na trgu, temveč po vseh ulicah ponujajo razne prodajalke z Gorenjskega, pa tudi mali ljuhljan-berački na prodaj planinsko cvetje encijan, ki Spomeniki lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki FRANJO KUNOVAR Sv. Križ — Ljubljana Zahtevajte album. Telet. 27-87 zelo prija očem po svoji krasni otožni modri barvi, ter rododendron, ki jc zamolklo rdeč. Pode-želanke so zadovoljne, da s tem cvetjem zaslužijo kakšen dinar: dajejo namreč kar 6 šopkov enci-jana za dinar, berački pa to cvetje seveda izrabljajo za beračenje ter se kar začudijo, ko jim kdo da pol dinarja, pa še hoče vzeti od njih šopek encijana. Prav za prav sta encijan in rododendron zaščitena, toda oblasti zamiže spričo sedanje bede na eno oko, pač pa pazijo, da kdo ne trga cvetja s koreninami. Na encijanove korenine so zlasti divji razni nabiralci zdravilnih zelišč, ki trdijo, da so prav dobre zoper želodčne bolečine. Ostro pa pazijo podeželski, zlasti polhograjski orožniki na tiste, ki trgajo kraljevo rožo »blagajano«. Pripeti se, da zaplenijo kakšnim izletnikom kar cele košarice te redke cvetlice. , O Kino Kodeljevo igra danes ob 17 in 20 ter jutri ob 20 Leharjevo opereto »Paganini« s Svetislavom Petrovičem in komično opero »Fra Diavolo« s Stanom Laureloin in Oliverjem Har-dijom. Danes ob 15 »Fra Diavolo«. Ža slikanje • Vašega stanovanja kličite telefon 31-01 Nizke cene moderni vzorci Egidijj sušteršič • Gregoriiteva ulica 17/b © Jok na trgu. Včeraj okoli 9 dopoldne se je razlegal na živilskem trgu obupen jok, ki je ganil vse gospodinje. Neka revna prekupčevalka z Dolenjskega je namah pogrešila torbico, v kateri je bilo okoli 200 Din. Ta znesek je sicer majhen, toda za revno prckupčevalko dovolj velik za povod za jok. Revna ženska se je smilila vsem, toda pomagati ji ni mogel nihče. Tatvino je nedvomno izvršila ena tistih prekanjenih žensk, ki pazijo na trgu zgolj na prilike, kjer morejo kaj ukrasti. Več-| krat izgine tej ali oni gospodinji ali branjevki ; kakšen kovač ali celo večji zneski, toda niti tržni | pazniki, niti policija seveda niso v stanu, da bi mogli odkriti prevejene tatice. Zato naj bodo ženske na trgu kolikor mogoče previdne in zlasti pro-'. dajalke naj ne puščajo denarja brez skrbne pažnje. 0 Stanje Severjeve. Antonija Severjeva, ši-! vilja iz Slomškove ulice, ki je bila na veliki petek napadena, je še vedno tako onemogla, da je ni mogoče zaslišati. Je sicer pri delni zavesti, vendar i pa zdravniki ne puste niti policije, niti sodnijske komisije, ker bi ji moglo Vsako razburjenje škodovati na življenju. Težko je verjetno, da bo Severjeva mogla sploh še kdaj gladko govoriti, ker ji je^ . očitno otrpnil v glavi živec, ki je za to potreben. 1 Ko bo vsaj deloma okrevala, se bo mogla z oblastmi sporazumeti vsaj pismeno. Kakšno vodo pijete? Povsod, kjer je voda slaba, pretrda ali premehka, bi vsakdo, zdrav, zlasti pa bolan, moral popiti mesečno neko- j liko steklenic prvovrstne, prirodne I da vzpostavi ravnotežje mineralov in j sokov v telesu! Dobra voda fe pol zdravja! j Mnogo bolezni izvira od slabe vode! Kamnih Prodava materinskega dne. Otroški vrtec in zavetišče usmiljenih sester v Kamniku, priredi na belo nedeljo, 28, aprila v dvorani Kamniškega doma ob 4 popoldne proslavo materinskega dne. Spored bo zelo pester. Kljub velikim stroškom ni vstopnine. Pač pa se sprejemajo hvaležno prostovoljni jjrispevki za prcnovljcnje kapelice, Dodatno k poročilu o uboju in požigu pri Sv. Primožu nad Kamnikom poročamo, da sta žena Marija in brat Miha izpuščena iz preiskovalnega zapora. V zaporu se nahaja samo še brat France Preklet. V Špitaliču v Tuhinjski dolini so fantje za ; velikonoč ubili svojega tovariša. Orožniki so uvedli preiskavo. Osumljence so včeraj pripeljali v kamniške zapore. Za sklep sv. leta so se vršile te tri dni v župni cerkvi na Šutni molitvene ure za razne stanove, j V nedeljo dopoldne pa bo za vse slovesen za- | ključek. Pogreb gosp. Ivana Fajdige, ki je bil v sTedo popoldne, je pokazal, kako znana osebnost je bil pokojni. Pogreba se je udeležilo veliko število Kamničanov, posebno izmed inteligence, od drugod je pa prispelo tudi več prijateljev in znancev pokojnega in družine. Cerkveni pevski zbor je j zapel pred domom, v cerkvi in na rfrobu žalostinke. Kamničani so baje zelo ponosni na evharistični križ, ki z razvalin Malega gradu res veličastno oznanja velike dneve evharističnega kongresa. Žar križa je videti dalež po okolici. Križ bo odslej razsvetljen ob petkih in nedeljah zvečer, pa tudi ob drugih važnejših dnevih. Žal, da veliki stroški še do danes rtiso kriti. Male fotografske aparate Kodak-Brownie dobiš za 75 Din pri foto Franc Aparnik, Šutna-Kamaik. Sv. Janez apostol in evangelist nam poroča o trpljenju Gospodovem: »ln nesoč sam sebi križ jo šel ven, na kraj, ki so imenuje Kalvarija— Tam so ga križali in z njim dvo druga: ob vsaki strani enega, v sredi pn Jezusa.« (19, 17, 18.) To skupino z žalostno Materjo božjo v družbi sv. Janeza apostola in sv. Marije Magdaleno predstavlja mariborska »Kalvarija«, ki pa že razpada iu zlasti zaradi raznovrstnega onečaščenja zahteva temeljito preureditev. Da se ohrani dragoccni spomin na rešitev naših prednikov od strašne kuge, je nujno potrebno, da so skupina svetih podob prenese na sprednjo steno poleg stoječo cerkvice sv. Barbare, ki dobi istočasno primeren omet /opor neprimerne napise in slike. Novo delo mora biti dostojno in trajno; zato bodo podobe izdelane iz umetnega kamna. Neizogibni stroški bodo proračunu tako visoki, da jih stolna cerkev, ki je sama potrebna popravila, in njena podružnica sv. Barbare ne moreta kriti iz lastnih sredstev. Vljudno podpisano cerkveno predstojni- □ Podoknica »Maribora«. Lep uvod v blagoslovitev slovesnosti nove zastave pevskega društva »Maribor« je bila snoči podoknica, ki jo je društvo priredilo kumici ge. Angeli Juvanovi pred vilo v Gregorčičevi ulici. Moški zbor »Maribora« je zapet več pesmi. V imenu društva je pozdravil kumico podpredsednik Avgust Šparl, članice pa so ji poslale lep šopek svežega cvetja. Zanimanje za eno najlepših mariborskih društvenih zastav, ki bo blagoslovljena danes dopoldne, je posebno veliko radi tega. ker služi s svojo umetniško sliko propagandi beatifikacije največjega Slovenca škofa Antona Martina Slomška. Vrhnika Veliko kulturno poslanstvo vrši Gasilska četa v Blatni Brezovici. Pod spretno režijo šol. upravitelja gosp. Zakrajščka in njegove gospe Albine je šlo preko tega odra žc nešteto lepih iger. V zadnjem času pa sta nam pripravila nekaj, kar se redko kje na deželi inore pripraviti. Na belo nedeljo popoldne ob 3 ponovo zadnjikrat Grcgorinov pasijon »V času oblškanja«. Prireditelji kakor ludi igralci zaslužijo, da se jim z obiskom izkaže hvaležnost za njihov trud in požrtvovalnost. Čitatelje »Slovenca« opozarjamo, da se od- ' ' t , . 1 J _ 1; _t.- ei____________.. M«J UOIU UI1VVII1 111 lltutlj.MVI JluvcUKt'' v VlgU" vini gospe Oblak, poleg pošle. Halo! Dospela je Halo! cikorija! Ona se odlikuje po izredno prijetnem okusu, veliko hranljivostjo, a poleg tega je brez kisline! Dobiva-se v boljših kolonijalnih (špecerijskih) trgovinah. □ Koncert Akademskega pevskega zbora bo v Četrtek, 2. maja ob 8 zv. v dvorani »Union«. Pel bo isti program (slovenske narodne pesmi) kakor v Ljubljani. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ki so v predprodaji v trgovinah Fl. Brišnik in J. Iloffer □ Jama »Vindija« in njene skrivnosti. Med Ormožem in Varaždinom leži podzemeljska votlina »Vindija«. Mariborski zgodovinski strokovnjaki so dobili sedaj obvestilo, da je domači učitelj s svojim proučevanjem odkril v jami plasti, ki kažejo na bivališče človeka od starokamene do železne dobe. Omenjeno jamo je raziskoval že znani raziskovalec Ruš in mariborske okolice grof Wurmbrand, vendar ni odkril važnejših najdb. □ Otroci izginjajo. Policija je zopet dobila prijavo o mladem beguncu, ki ga je potegnilo v svet. Z doma je izginil 11 letni Friderik Kobale. Fantek je srednje šibke postave, kostanjevih las, zagorelega okroglega obraza, nosi pa sivo obleko s kratkimi hlačami. □ »Kronika« in Maribor. Mariborčani se pritožujejo nad »Kroniko slovenskih mest«, ki je prav za prav samo kronika Ljubljane, ostala mesta pa so kar v ozadju. Dasi ima na primer uredništvo »Kronike« mariborskega gradiva dovolj na razpolago, objavlja vedno le neznaten del tega. Mariborskim so-trudnikom se na ta način jemlje vse veselje do sodelovanja. Zaradi tega se je zopet pojavila želja, naj bi mesto Maribor osnovalo vendarle svojo iastno »Kroniko«, kakor jo je prvotno nameravalo, ker bi bila taka revija za obdravsko prestolico gotovo večjega pomena, kakor je sedanja »Kronika slovenskih mest«. □ Svečan rek vijem za Petrom Zrinjskim in Krstom Frankopanom bo v tukajšnji stolnici v torek 30. aprila ob 9 dopoldne. □ Zaščitno cepljenje zoper osepnice bo vršil mestni fizikat od torka dne 30. aprila do petka dne 3. maja v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ul. 8. in sicer v času od 9. do 11. ure. V navedenem času so vrši cepljenje brezplačno. Cepljenjem morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu. □ Pomota je nastala v včerajšnji osmrtnici tukajšnjo rodbine Kessler. Zaključek .se mora glasiti: Žalujoči starši in sorodstvo. □ 2,577.20!) dinarjev kazni za tihotapce! Ogromna denarna kazen bo zadela tihotapce saharina, o katerih smo nedavno obširneje poročali. Zračunali so jo na carini takole: redne pristojbine za 1119 kg uvoženega saharina Din 158,21)1).50: petiiajstkratiia kazen Din 2,847.492.50; taksa za pregled in sodbo Din 71.410 deklaracijska taksa Din 7.50. Skupaj tedaj čedna svota 2,577.209.50 Din, ki jo bodo tihotapci morali plačati z vsem svojim premoženjem, kar pa ho manjkalo, bodo morali odslužiti z zaporom. □ Tudi novo blago kupite najcenejše v »Grajski starinarni«, Trg Svobode t. □ Opozarjamo na današnji oglas kleparskega podjetja Anton Romih \ Mariboru. □ Otroci so sc igrali s sluinoreznico v llorecih. pa so pri lom odrezali 12 letnemu posestniškemu sinu Križaniču lri prste nn uosni roki. Fftiitkn s>. vc-eraj nn peljali \ um riborsko bolnišnico. štvo prisrčno prosi blago častilce božjega Odrešenika in mučenice sv. Barbare za velikodušne prispevke v gornji namen; darovani zneski bodo sproti objavljeni v tedniku »Nedelja«. V Mariboru, na vel. petek, 19. aprila 1935. Stolni in mestni župnik M. Umek 1, r. Cerkvena ključarja: Ferdinand Potočnik 1. r„ Ivan Kovačič 1. r. Zgornji prošnji se pridružujem in zbirko milih darov za »Kalvarijo« najtopleje priporočam. Maribor, na velikonočni ponedeljek, due 22. aprila 1935. t Ivan Jožef i. r„ škof. Mili darovi se bodo pobirali po zaupni osebi, ki se izkaže z nabiralno knjižico, opremljeno s podpisom in pečatom pristojnega cerkvenega predstojništva; sprejemali se bodo razen tega v pisarni stolne in mestne župnije: Slomškov trg štev. 20, pritlično. □ Z nožem v hrbtu v bolnišnico. V mariborsko bolnišnico so pripeljali kmetje iz Vel. Zimice pri Sv. Barbari hlapca Ivana Milo-žiča. Pri ponočevanju sta ga napadla dva neznanca ter mu zadala z nožem globoko rano v hrbet. Miložič se je onesvestil in j« šele v mariborski bolnišnici prišel zopet k zavesti. Začel je silno tožiti, da ga rana strašno boli. Zdravniki so ga natančneje preiskali ter ugotovili, da ran tiči v hrbtu še vsa noževa klin ja, s katerim je bil zaboden. Ostrina se je odlomila pri ročaju, ki je ostal napadalcu v rokah, klina pa ranjencu v telesu. Miložičeva poškodba je zelo nevarna- □ 55 dni za kolo. Pri Svečini je poskušal, pretihotapiti iz Avstrije novo kolo Josip Rumenjak iz okolice Klajnca. Graničarji so ga-zajeli, mu zaplenili kolo, dobil pa je po vrhu 6000 Din denarne kazni, za katero bo raje odsedel 55 dni. Za pet tihih minut (Odlomek iz velikonočnega premišljevanja sv. Avguština.) Premišljujmo, predragi, Kristusovo vstajenje, zakaj kakor njegovo trpljenje pomeni naše staro življenje, tako je njegovo vstajenje skrivnostna napoved novega življenja. Zato pravi apostol: »Pokopani smo bili torej z njim po krstu v smrt, da bi taleč, kakor je Kristus vstal od mrtvili s slavo Očetovo, tudi mi zaživeli novo življenje« (Rimij 6, 4). Sprejel si vero, krščen si; umrlo je staro življenje, umorjeno je bilo na, križu, pokopano v krstu. Staro, ki si v njem slabo živel, je pokopano; nov o naj vstane! Lepo živi; tako živi, da boš (večno) živel; takd živi, da ne umrješ! Premislile, predragi, kaj je rekel Gospod v evangeliju človeku, katerega je bil ozdravil: »Glej, ozdravljen si; ne greši več, da se li kaj hujšega ne prigodi« (Jan 5, 14). Ta beseda nas zadeva in spravlja v veliko zadrego, toda njegovo usmiljenje nikdar ne mine. Molitev je dal vernim, ker tu (na zemlji) ni življenja brez greha, naj vsak dan rečemo: »Odpusti nam naše dolge.« Dolgi imamo: s to molitvijo se na splošno zavarujemo, pa se ne nehamo zadolževati. Vemo, kako se nam sleherni dan odpuščajo; toda radi tega ne smemo kar brez skrbi počivati v hudobijah, v zločinih, v pregrehah. Grehi nam ne smejo bili prijatelji. Izpljunili smo jih, sovražimo jih! Ne vračajmo se kakor psi k temu, kar smo izbljuvali! Če pa se nam pripetit, naj se pripele proti volji, ne pa iz radovoljnega nagnjenja in poželjivega hotenja. Kdor hoče imeti prijateljstvo z grehi, ni prijatelj njega, ki je prišel izbrisat grehe, sa/n pa ni imel nobenega greha. Bratje, premislile, kar vam povem! Prijatelj bolezni ni zdravnikov prijatelj. Če si na telesu bolan in pride k tebi zdravnik, kakor je njegov poklic, povej mi: kaj hoče, ko pride k tebi? Kaj drugega ko ozdraviti le? Ker je torej tvoj prijatelj, mora biti neprijaleli vročice, zakaj če bi rad imel tvojo vročico, bi tebe ne imel rad. Sovraži torej tvojo vročico: zoper njo je prišel v tvojo hišo. zoper njo se je povzpel v tvojo sobo, zoper njo je stopil k tvoji postelji, zoper njo ti je polipal žilo, zoper njo li ie d"l naročila, zoper njo je namešal in pred, le postav i zdravila: vse zoper n jo, vse za tebe. < o torej on stori vse zoper vročico, vse za tebe, boš U edini zoper sebe. ako imaš vročim rad, '/.«. vrnil me boš, vem, zavrnil in dejal: Kdo pa ima, vročico rad? Tudi jaz I o vem. Bolnik ni ni a rad vročice, toda rad ima, kar vročica poželi. Kaj li je dejal zdravnik, ko je prišel k tebi, oborožen s svojo umetnostjo zoper tvojo vročico? Reče ti na primer: »Mrzlega ne pijU Ne pij mrzlega, si slišal zdravnika, sovražnika tvoje vročice. Komaj pa je zdravnik zunaj, pravi vročica: »Pij kaj mrzlega!« Ko ti vročica tako pravi, si moraš reči: To je vročinsko hlrdr-nje! BUdenje li prišepetava, ti suši grlo, ti s hladom vzbuja ugodje. Pomni, kaj je dejal zdravnik, nikar ne pij! Toda zdravnika ni, vročica, je tn Kaj je dejal zdravnik? Jo hočeš premagati? Ne vdaj se ji! Če potegneš z zdravnikom zoper vročico, sla dva; če pa pritegneš vročici, podleže zdravnik, toda na škodo bolnika, ne zdravnika. Rog ne daj, dn bi zdravnik Kristus podleffei v njih, katere je naprej poznal in naprej ifol» čil. zakaj nje je tudi poklical, in katere je po klical, jih je tvdi opravičil, katere pa je opravičil jih je tudi poveliiaU (Rimij 8, 2!l 30). Brzdajte grehe, zatirajte strasti! Zavist ' naj tare hudiča in njegove angele! Če je Bog a nami, kdo je zoper na s P Hrastnik Na Savi, nasproti hrastniške postaje, letos ne bo sv. maše kakor običajno drugo nedeljo po veliki noči, temveč je zaradi volitev preložena na tretjo nedeljo, to jc 12. maja ob 10. Poizvedovanja h nabije t' jr bil lfi. aprila okrog 17 na poti čut Tj všin-o (>(.*!(■ 7 haxi PramMflkansko ulico (io kavarne . n i Oh birmanski prsirtn, novo zlato k smarnp^loni, » dvomu veo.iimn in več umujSiiul brilja.nti, •/. irrnviraniin iii.MMŠl.iin imenom in diituniom 'JO. Tt,- 11131 Najditelj ko j prosi, dn nn odda /.n dobro nnprnvdo v u.uravi cSlo-voucu«. — Prod nakupom sc -svari 1 Glasbena Matica Aljažu Dolžnost in hvaležnost narekafa Glasbeni Matici ljubljanski, da počasti spomin onih mož. ki so s svojim delom obogatili slovensko glasbeno kulturo. Letošnji njen slavljenec bo triglavski župnik Jakob Aljaž. Rodil se je pred 90 leti 6. julija v mali vasici Zavrhu na severnem vznožju Šmarne gore. Vse njegovo življenje je potekalo v veliki ljubezni do slovenskega naroda. V njem pozna vsak Slovenec najčistejšega in najidealnejšega borca za slovenske planine, saj nam je prav on priboril postojanke v kraljevskem Triglavskem pogorju in to v časih, ko nam oblasti in mogotci "niso bili naklonjeni. Jakob Aljaž pa ni bil le najidealnejši planinec, temveč tudi slovenski komponist, številni njegovi zbori so se tako priljubili občinstvu, da so prav ponarqdeli. Tako je njegov »Triglav moj dom« pesem, ki jo pozna in z navdušenjem poje vsak Slovenec. Skrbel pa je tudi, da so prišle slovenske pesmi tned ljudstvo najširših slojev in v ta namen je uredil Mohorjevo pesmarico, ki je bila dolgo let najdragocenejši praktični materijal naših zborov. Kot komponist je bil Aljaž preprost v slogu, a bogat in plemenit po vsebini in čuvstveni izraznosti. Prav ta milina in lepota njegovih me loti i j je in bo ohranila in obdržala njegove pesmi tudi v dobi, v kateri se je njegova kompozicijska tehnika že preživela. Idealist Aljaž je bil tudi najiskrenejši prijatelj in dobrotnik naše Glasbene Matice, ki se mu je za to vsaj nekoliko oddolžila s tem, da ga je že pred leti imenovala za svojega častnega člana. Letos pa je Glasbena Matica v njegovo počastitev zasnovala širšo akcijo. Postavila tnu bo spominsko ploščo, krasno umetniško delo kiparja To-| neta Kralja, ki bo pokazala triglavskega župnika v naravni velikosti pred ožarjenim Triglavom, ki ga ! je poveličeval vse življenje. 1 Ker je njegova rojstna vasica Zavrli precej od-! maknjena od prometa, bo spominska plošča vzidana v stolp šmarnogorske cerkve in tako vidna mno-' goštevilnemu slovenskemu ljudstvu, ki vsako leto obišče Šmarno goro. Uvod k slavnostnemu odkritju bo tvorila Aljaževa akademija, ki bo v petek, 10. maja v filharmo-nični dvorani. Slavnostno odkritje, ki bo 12. maja na Šmarni gori, pa bo zvezano s slovesnim cerkvenim opravilom, ki ga bo služil stolni dekan g. dr. Fran Kimovec, in s koncertom Aljaževih skladb v obzidju cerkvenega preddvora ene najbolj znanih slovenskih romarskih cerkva. Vse, ki so poznali, ljubili in spoštovali župnika Aljaža, in one, ki časte njegov spomin, vabimo, da se udeleže naših slavnosti 10. in 12 maja! STOLI iz upognjenega lesa so elegantni, okusni in solidnil Kadar kupujete kakršnekoli stole ali drugo pohištvo, povprašajte v Kersnikovi ulici (poleg siamiCa) kjer dobite samo dobro blago od svetovne tvornice RCmCC C©., Duplica pri Kamniku Ako trošite denar, morate vedeti, zakaj ga trosite. Izplača pa Vam se kupovati samo blago, ki je trajno in lepo. Zato štedite Vaš denar in kupujte samo stole „MEtViEC-CO". f Ivan Jurančič Sv. Anton v Slov. gor. 26. aprila. Težka izguba nas je zadela. Na svojem domu pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah je umrl gospod Ivan Jurančič, bivši potovalni učitelj za čebelarstvo. Pokojnik je bil znan širom Slovenije kot eden najboljših strokovnjakov za čebelarstvo, ki si je pridobil izredne zasluge za napredek te gospodarske panoge, zlasti na bivšem Spodnjem Štajerskem. Bil pa je obenem odličen predstavnik slovenske in katoliške misli v Slovenskih goricah. Od svoje rane mladosti do pred kratkim se je udejstvoval v gospodarskih, prosvetnih in političnih organizacijah. Bil je znan narodni borec v težkih časih nemšku-tarskih bojev v Slov. goricah ter eden najodloč-nejših stebrov slovenstva na ogroženi severni narodni meji. Marljivo se je udejstvoval tudi kot dopisnik naših slovenskih strokovnih in političnih listov. Blagega pokojnika, ki ga je v njegovem domačem kraju vse spoštovalo in ljubilo, smo položili k večnemu počitku v soboto dopoldne pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Naj mu sveti večna iuč, žalujočim naše iskreno sožalje. Dr- Mercun zopet redno ordinira Koledar Nedelja, 28. aprila: (I. Povelikonočna, bela nedelja). Pavel od Križa; Lukezij. Ponedeljek, 29. aprila: Peter, mučenec; Robert, opat. Novi grobovi -J- V Prihovi je umrla 74 let stara Frančiška Sušnik, upokojena kuharica v župnišču. Služila je pri sedanjem g. župniku Antonu Kocjančiču celih 84 let. Bila je zvesta v službi, vztrajna pri delu in v molitvi. Bog ji bodi plačnik! Peči — peči — peči — peči — peči — peči Lutz — Lutz — Lutz — Lutz — Lutz — Lutz Jugo Lutz d. z o. z. — Ljubljana - Šiška. Osebne vesli = Zlato poroko bosta obhajala 6. maja zakonca Anton Pučnik, kmet na Dobrovi, župnija Pri-hova, in njegova zvesta družica Terezija, ki sta bila poročena 9. febr. 1885. Zaradi mamine boleh-nosti se je odložila slovesnost zlate poroke na lepi maj. Imela sta 11 otrok, ki vsi žive in so dobro preskrbljeni. Bog ju ohrani. — 60 letnico rojstva obhaja danes gosp. Ivan Ogrin, trgovec in veleposestnik na Laverci pri Ljubljani. Rodil se je na Stari Vrhniki. Delj časa je bival v Braziliji. Leta 1912. je kupil Lenčetovo posestvo na Laverci. G Ogrin je radodaren pod-lornik vseh gospodarskih in kulturnih društev. Njegova zasluga je, da se je na Laverci ustanovila In sezidala nova šola; ves čas od ustanovitve je predsednik krajnega šolskega sveta. Posebno se odlikuje naš jubilant po svojem dobrem srcu. Rad podpira reveže in popotne ljudi, ki pri njeni ne dobe samo prenočišča, ampak tudi večerjo. Gosp. Ogrin se je poročil s hčerko trgovca in posestnika g. Šviglja na Bregu pri Borovnici in je svak duhovnikov Jožeta in Karla Šviglja na Blokah. Bog ohrani našega jubilanta še dolgo vrsto lel zdravega, srečnega in zadovoljnega. = Odvetniški izpit. Gospa dr. Fini Grossmann-Ahačičeva je kot prva odvetniška pripravnica pred ljubljanskim apelacijskim sodiščem napravila odvetniški izpit in sicer z izvrstnim uspehom. Če- fftit.imnt K LUSTROL« PARKET*O VODILO ZA HHI/J.ANJE JB IDEAL VSAKE GOSHOOINJB KEP 2 J.U5TROLOM" BREZ TRUDA OOSE2E SIJAJEN BLESK PARKETA .LUSTRA' LIUBIIANA GOSPOSVETSKA B Ttcotci roruni rouuvuo nm m postu Ostale vesti — Vsem pravoslavnim čitateljem »Slovenca« želimo vesele velikonočne praznike. , Hristos Voskrese! — Župnim uradom lavantinske škofije. Na | prošnjo redakcije »Krajevnega leksikona drav- I ske banovine« se župnijski uradi z ozirom na ' objavo v »Oglasniku« lavantinske škofije 1933 | odst. 94 ponovno vabijo in nujno naprošajo, da ustrežejo prošnji imenovane redakcije in odgovorijo na razposlane okrožnice. — Lavantinski kn. šk. ordinariat. — Občina Dol pri Domžalah je razpisala službo občinskega delovodje. Interesentje se opozarjajo na tozadevni razpis v Službenem listu št. 29 z dne 10. aprila t. 1. zdravilišča v Klenovniku (položaj B/IV), dve mesti pisarniških uradnikov v uradovem zdravilišču Brestovac (položaj C/1X). Poleg običajnih prilog mora vsak prosilec priložiti zdravniško spričevalo javnega zdravnika ter posebej še spričevalo javnega dispanzerja ali specialista zu tuberkulozo, du ne boluje zu tuberkulozo. — 1. maja priredi izlel na Sušak avtopod-jetje Vehovec, z novim, nuj modernejšim avtobusom. Odhod izpred Kreditne banke ob 5, prihod v Ljubljano ob 10. (22. uri). Vožnja stane tja in nazaj 130 Din. Prijave sprejema i/, prijaznosti to\. Goreč (palača Kreditne banke) in drogerija Gregorič, Prešernova ulica. — Absolventi strojne in elektrotehnične delovoilske šole na Tehniški srednji šoli v Ljubljani 1925. Vabljeni so vsi absolventi teh dveh šol, da javijo svoje naslove in pripravljenost za proslavo 10-letnice absolvira-nja na naslov: tov. Ivan Mihelčič, Ljubljana, Borštnikov trg 1. Skupni sestanek vseh absolventov, ki so raztreseni po vsej državi in izven nje, nameravamo imeti po desetih letih v mesecu juniju t. 1. Za podrobne informacije se je obrniti na pripravljalni odbor — gorenji naslov — najkasneje do 10. maja 1.1. Grehi naše dobe ki imajo svoj vzrok v pomanjkljivi hrani in načinu življenja, ki jc ljudem vsiljen od današnjih življenjskih prilik, so krivi temu, da bi se mogle sestaviti cele legije prerano ostarelih ljudi, katerih trpi vsakdo na kakem defektu prebavnih organov. Zapeka, napih-njenost, leno delovanje črevesja, obolenje želodca, jeter, ledvic, vranice, žolča in od sečne kisline itd. se opažajo vedno tedaj, ko je že prepozno. Zato .je sistematično čiščenje telesa velike važnosti, a najbolj popularna so tako zvana spomladanska zdravljenja na primer s »Planinka čajem« Bahovec, ki so najrajši uporablja zaradi njegovega zanesljivega in prijetnega učinkovanja. — Huda nesreča rudarja. K notici pod tem naslovom, ki smo jo priobčili 25. aprila, smo prejeli: Kot zdravnik bolniške blagajne, kateri pripada ponesrečeni rudar Viktor Urbane, izjavljam sledeče: Razlogi, radi katerih je bil Urbane prepeljan v bolnišnico šele v sredo, dne 24. aprila 1935, so zdravniško razumljivi in utemeljeni v interesu bolnika. V oskrbo podpisanega je poškodovanec prišel na velikonočno nedeljo okrog 22. Poškodoval se je kakšni dve uri preje v alkoholiziranem stanju. Bil je nezavesten, ni pa kazal znakov prebitja lobanje niti pretresa možganov, pač pa je bila koža na glavi močno raztrgana. Takojšen nočni prevoz v bolnišnico radi prometnih prilik ni bil mogoč. Nudil sem mu prvo zdravniško pomoč in sem zašil močno skalpirano kožo na glavi. Zunanjih znakov prebitja lobanje ni bilo, inožgansko-živčevni znaki malega notranjega krvavenja (po-čenje notranje lamele) pa so se pokazali šele v teku 22. in 23. aprila. V tem času je bolnik ležal v bolnišnici bratovske skladnice pod mojim nadzorstvom. Prevoz bi bil mogel njegovo stanje notranjega krvavenja le poslabšati. Šele, ko se je notranje krvavenje ustavilo — brez znakov možganskega pritiska —, je bil mož prepeljan v bolnišnico. Dr. Arnšek. SHELL ■fAiJto.fca oduuAOU^ Odobrim a4 Minlalsretvo socijoln« politik« in mlrodnMa wjrqvl]4 S. it«.' 249 od iS. II. 1932. — »Jadranska Straža« sporoča: Pri našem svoječasnem natečaju za osnutke kongresnega znaka za udeležence kongresa JS, ki se bo vršil v času od 5. do 8. septembra t. 1. v Ljubljani, se je i vrinila pomola, katero sedaj popravljqamo v toliko, da je rok za dostavo osnutkov do 30. aprila, mesto kakor je bilo pomotoma objavljeno do 24. t. m. Vse udeležence natečaja prosimo, da izvolijo vpoštevati ta termin. — Novi vozni red »Ekspres«, ki je danes izšel, vsebuje poleg novih železniških voznih redov tudi novo železniško potniško tarifo, vse avtobusne vožnje v dravski banovini in v celoti ves novi plovbeni red na našem Jadranu. Dobi se v vseh knjigarnah, večjih trafikah in na vseh železniških postajah. — Najprisrčnejšo zahvalo izreka načelstvo zadrugo Dom jugoslovanskih obtnikov vsem, ki so v tako častnem številu posetili Dom na Grovejku ob priliki otvoritve dne 22. aprila t. 1. Posebno pa se zahvaljuje prevzv. gosp. knezoškofu dr. Gregoriju Rožmanu za lepe besede in blagoslovitev doma, dr. Rup-niku — zastopniku mestne občine Ljubljana, g. tajniku Schauerju zastopniku Zv. slov. zadrug, tov. Sešku, podžupanu iz Medvod in vsem ostalim odličnim predstavnikom ter posetnikom. Za pozornost pa se načelstvo zahvaljuje tudi g. banu dr. Dinku Pucu, okr. načelniku g. Znideršiču, obrtnemu referentu g. Ketteju, gen. tajniku Zbornice za TOI v pok. dr. Windischerju, kakor vsem ostalim obrtniškim organizacijam in korporacijam ter posameznikom, ki so lepo slovesnost pismeno pozdravili in svojo odsotnost opravičili. — Razpisane službe. Osrednji urad zn zavarovanje delavcev v Zagrebu je razpisal sledeča službena lne.sta, za katera je potrebno vložiti prošnje do 15. maja 1935: eno mesto pravnega referenta s 5-letno advokatsko ali sodno prakso, eno mesto pravnega referenta-pripravnika, eno mesto referenta zdravniške stroke ln eno mesto referenta apotekarske stroke, dve mesti pisarniških uradnikov, (C/IX), uie»lo upravitelja Dr. F. Kolterer šef-zdravnik in specijalist za kopališno stroko v Rogaški Slatini, prične ordinirati — kakor vsakoletno — dne 1. maja (otvoritev sezone). — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 27. t. m. je objavljena »Odločba ministra za finance o oprostitvi kopre od skupnega davka pri uvozu«, dalje »lz-premembe v pravilniku za opravljanje višjega drž. izpita carinskih uradnikov«, »Posetui pogoji za klesarska dela«, »Popravek v odločbi št. 31.130/iV glede kopre«, »Razpisa: — izpremem-ba odločbe glede postopka z zaplenjenim blagom; — dopolnitev čl. 39 navodil glede zaobale ob javni prodaji« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin«. Dolenjske Toplice zadnja železniška postaja S tra ža-Topli c e. Radio-termalno kopališče 38 stopinj Cebiia. Kopeli direktno na izvirkih, zato izvrstno zdravljenje revmatizma, vseh vrst ženskih bolezni itd. Odprto skozi celo leto. V pred-seziji izredno znižane cene. Do 15. junija penzre (prvovrstna hrana, soba, centralna kurjava, mrzla in topla voda, kopeli, z travniški pre led in ^se takse) za 10 dni Din 600'—, za 20 dni Din 1100'—. Zahtevajte prospektel Ubiia ves mrčes ANGLO-JUG0SLAVENSK0 PKTKOLEJSKO I> I). Celje S3 Premijera Bučarjeve operete »Študentje 8ino.. .< je bila v petek zvečer v nabito polni dvorani Ljudske posojilnice, kar dokazuje, da ljubi celjsko občinstvo bolj lahke stvari. Opereto je naštudiral in dobro režiral g. mag. Gradišnik, ki je tudi sani izvrstno podal veletrgovca Kobeta. Najmočnejša osebnost je bil Zivko (Močan), ki je prav za prav držal celo predstavo nn višini. Zelo dobro so se odrezali tudi prof. Golob (l)ebeljak), Lebanova (Debel jakova), sijajno je rešil svojo nalogo Oki (Avguštin), uveljavili so se pa tudi Marjan (Žekar), Lado (Juraf), Nada (Kovičeva). manj sta ugajali Gizela (Brežnikova) in Nina (Kodelova). Nn višku je bil orkester pod vod slvoin g. Lenardona. Zbor je rešil svojo nalogo častno, niso se pa mogli prav uveljaviti statisti S to prireditvijo je celjski Studio pokazal, da zmore spraviti na oder tudi težje, seveda mišljeno v gledališkem oziru, komade. Občinstvo je bilo navdušeno, predstave se je udeležila tudi pisateljica ga. Metka Bučarjeva. Danes ob 4 popoldne bo Studio predstavo ponovil in priporočamo obisk vsakomur, kdor se želi malo nasmejati. Si Pri regulaciji Sušnice, ki počasi napreduje so podrli mostiček. ki je vodil z Glazije v Ipav-čevo ulico in na Lavo. Zaradi preselitve trgovine vsemu blagu znižane cene, posebno pa: Platno za rjuhe, široko 150 cm, po Din 11.-, 13.-, 15.-, 17.-. Crep de Chin, ostanki, meter Din 18.-, od kosa 24.-. - Volneno damsko modno Din 15.-, 19.-, 24.-, 28.-. KOLBEZEN FRANC, CELJE manufaktura, konfekcija. & Druga žrtev kolesarske nesreče na Fran-kolovom umrla. Včeraj je ob 8 zjutraj umrl v bolnišnici tudi Pungartnik Alojzij, 41 letni brezposelni drvar iz Ljubinca pri Vitanju, ki je obležal pri znani kolesarski nesreči na Frankolovem v sredo nezavesten, da so ga morali s Sotlerjem, ki je še isti dan umrl, prepeljati v celjsko bolnišnico. -©• Umrl je včeraj v bolnišnici g. Lednik Jakob, 43 letni jetniški paznik iz Celja. Pogreb bo v ponedeljek ob 10 iz hiše žalosti, Prešernova ulica 10, na mestno pokopališče. Naj počiva > miru, žalujočim naše sožalje. 13 Zelo nujno in važno. Vse one, ki so vzorce sprejeli, prosim, naj hitro pošljejo naročilo, vzorce pa, katere nujno potrebujem za druge stranke, nemudoma vrnejo, za kar se vnaprej zahvaljujem. — Stermecki, Celje. Dobrna pri Celju je odlično zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in takse) za skupno ceno 1100 Din, 1250 Din in 1450 Din (trije razredi) za državne nameščence itd., oziroma 1380 Din, 1500 Din, 1650 Din (trije razredi) za vse ostale. — Prospekti na zahtevo! Ptui — Ivana Cankarja Zbrani spisi (18 zvezkov) so naše najmogočnejše književno delo in jih ne more pogrešati noben zaveden Slovenec. Pred velikonočjo je izšel osemnajsti (predzadnji) zvezek in prinaša eno najlepših pisateljevih knjig »Moja njiva«, katera ni nikjer izšla; v nji so največje mojstrovine zadnjih Cankarjevih let, zlasti spomini na ninter. — Zbrani spisi se dobe tudi v posameznih zvezkih, naročniki na celotno delo pa dobe prihodnji (zadnji) zvezek brezplačno. Naročila sprejema založnica Cankarjevih zbranih spisov — Nova založba v Ljubljani. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Pazite na obutev! Med redne in ne-zaželjene izdatke, ki se od časa do časa javljajo, je tudi izdatek za popravilo čevljev in pet. Tega bremena boste rešeni za dalj časa, ako uporabljate: PALMA-OKMA in gumijaste podplate ter podpetnike, ki so prikladni za vsak čevelj. Cenjenemu občinstvu, vsem posetnikom Vrhnike in šolskim izletnikom se priporoča točilnica -v Mot ilniku, ki je odslej odprta vsak dan. Postrežba točna in solid a Za obuen obisk se priporočata MARIJA in MIHA JERINA. gostilna v Rnkod^^fkem domu. Skrivnostna smrt otroka. Zakonca Ivan in Kri stina Žinko, najemnika v Mestnem vrhu pri Ptuju sta ob 10 odšla od doma in pustila svojega 2 meseca starega otroka samega. Takoj po njunem odhodu pa je otrok začel na vse grlo kričati in jokati. Sosedje, ki so na nepretrgan jok otroka prišli pogledat, mu niso mogli pomagati, ker je bilo stanovanje zaklenjeno. Nekaj ur pozneje je jok otroka ponehal in so mislili, da se je pomiril in zaspal. Ko sta se pa otrokova roditelja popoldne ob 5. torej po 7 urni odsotnosti vrnila, sta z grozo opazila, da je otrok mrtev. Sodna oblast, ki je bila o otrokovi smrti takoj obveščena, je odredila obdukcijo trupla, da dožene vzrok smrti. Tozatevna komisija je pri raztelesenju trupelca ugotovila, da je otrok vsled velikega napora dobil pljučnico in umrl. Slovenjgradec-Pameče Evharistični križ. Najlepša razglednih točk v Mislinjski dolini je gotovo sv. Ana, kamor 1. ma.)-nika vsako leto poroma množica vernega ljudstva v procesijah in skupinah, da na ta najlepši dan v letu počasti svojo majniško Kraljico. Letošnje leto pa se bo majniška pobožnost pričela še s posebno slovestnostjo, ko bo obenem blagoslovljen evharistični križ. — Vneta cerkvena ključarja g. Anton Ošlovnik in Fr. Duler nameravata ob sodelovanju svojih sosedov vsem udeležencem blagoslovitve pripraviti zanimivo presenečenje: govori se, da bo križ, na tej — daleč po vse) dolini in vsem vzhodnem Koroškem vidni točki — presegal višino vseh doslej postavljenih, da bo torej v tem dosežen »jugoslovanski rekord«, ki je vsekakor vreden vsega odobravanja, saj ga je rodila ljubezen do evharističnega Kralja. — Sv. maše in cerkvena opravila bodo od pol 7 naprej, ob pol 10 bo pa slovesna blagoslovitev evliarističnega križa s slavnostnim nagovorom prof. dr. Trste -njaka iz Maribora. — Kogar bi odvračalo, da ot> planinskem-majniškem zraku in za telesna okrep-čila ne bi bilo dovolj preskrbljeno, mu bodi povedano, da je za to poverjena skrb gosp. Ivanu Vohnjaku, ki nastopi tokrat kol nov gostilničar Nihče naj torej ne okleva od blizu in daleč za lo redko slovesnost žrtvovati potil Redek otroški blagoslov. Revnemu posestnike Jakobu in Pavli Jerk se je dne 18. t. m. narodi 10 sin — 14 otrok. Za botra novorojenemu je ■»anrošeii Nj. kralj. V is. knez-namestnik Pavle. PUCH novi lahki model z zavoro na prednjo os na ugodna mesečna odplačila pri IGN.VOK LJUBLJANA, Tavčarjeva 7 Podružnice: Hrani Novo mesto, Celic: Miklošičeva 2 PFAFF šivalni stroj že preko 75 let le kakovost Leopold Božič Pravoslavna velika noč na Uralu Ujctniška usoda nu; je pozimi 1915/1916 po različnih potih in doživetjih prignala v Srednji Ural v ljubko sibirsko mestece V. Na dvorišču velike, v bizantinskem slogu zidano božjepotne cerkve smo v zatohlih barakah v pomanjkanju vsega preživeli okrutno zimo (er pričakovali one toliko zaželjene spomladi. Kljub onemoglosti smo iz dneva v dan bolj oživljali, navdušeno pozdravljali na daljnjem horizontu dvigajoče se sibirsko solnce. ki je nas pozimi pozdravilo dnevno za kakih 20 minut in zopet utonilo za snežene poljane. Bližina spomladi nam je dajala novih nad na boljšo bodočnost. V tem pričakovanju pa nas je dohitela »velika noč«. Napočil je pravoslavni veliki teden, ki je moral postati pod silo razmer tudi naš — katoliški. Občutili smo, da je bližina praznikov delovala na miselnost vseh ljudi in da so jo to odražalo tudi v postopanju z nami. Hrana se je malo /.boljšala, nadzor nad nami popustil, dovoljeni so bili izhodi v mesto seveda pod nadzorstvom — in še razne druge sicer malenkostne ugodnosti, so bilo za našo razmero velikega pomena. Samostanski bratje, ki so bili tudi sicer radodarni, so dnevno polnili naše posodo z njihovo domačo hrano. »Kušaj brat! — jc v pobožnosti dodal kuhar in ni gledal, ali je ogromna zajemalka preveč brzo praznila blagodejni kotel. Ni | vprašal, ali si k;itolik, pravoslavni, mohame-dnnec, protestant ali Žid. Spasiva« —• je odgovarjal Slovak, Komun, Slovenec, da, celo mrki Prus in jeziko-lomni Madjar. Tako je veliki teden in njegove skriv- j nosti znatno odprl vrata usmiljenja do naše revščine, ki je bila radi sebičnosti odgovornih krogov brezmejna. Celo stroga straža nam je dovolila več svobode, kot običajno, j ter smo se smeli prosto gibati po obširnem i dvorišču in samostanu. Veličastno cerkev smo smeli dnevno obi- , skovati po mili volji, kar smo z veseljem izrabili, saj smo se pri cerkvenih obredih veliko lažje poglobili v velikonočne običaje v daljnji domovini in si jih slikovitejše pre-dočili. Občutili smo pomanjkanje onih vrednot, ki smo jih živeli doma, pa nam je bilo obiskovanje ecrkve nadomestilo za naše praznike. Vsi smo bili nekako svečano razpoloženi, razgovori so se nanašali le na način praznovanja velike noči v domačem kraju posamezniku. Cerkev je bila tako pravoslavnim lcakor tudi nam katolikom, protestantom raznih sekt in celo mohamedancem skupna zadeva,, ki je bila vsem sveta. Prenehali so prepiri, osebni< in narodnostni, pozabili smo na strelske jarke, kanona.de in druge frontne nevšečnosti, celo na svojo revščino in golazen, ki nas jo kar privzdigovala. Velika noč je tu, morda bomo tudi mi kmalu vstali v novo življenje in se v nas zopet povrne oni človek, ki ga je iz nas iztrgala bratovska morija. Tako smo dočakali veliko soboto, ne sluteč, da borno priča za naše pojme nerazumljivih svečanosti v tako osamljenem in oddaljenem kraju. Celi dan so prihajale številno sani s trojno konjsko vprego, izstopni« pa so kar eele kmečke družine. Proti večeru je bilo veliko dvorišče podobno mravljišču. Vsiljevalo sc nam je vprašanje — odkod prihajajo in zakaj — saj velikonočne praznike vendar vsak praznuje pod domačo streho. Tukaj pa jc drugače. Prihajali so iz oddaljenih sibirskih naselbin, skozi snežene meteže, z edino željo, da proslavijo »Voskresenje« na slavni ural-ski božji poti. Gnala jih je brezmejno dobra, pobožna ruska duša in vera, od katere edine je upal, da bo odvrnila zlo vojne vihre in iz nje izvirajoče nesreče. Tudi oni so čutili vso nesrečo vojne, saj ni bilo doma, kjer ne bi pogrešali tega ali onega svojca, ki sc morda nikoli več nc povrne. Vcličastje božje poti, prazniki in tegobe časa — vse to jo z nevidijivo silo zgrnilo množice v okrilje tega svetega kraja. Približali smo se gručam, in glej, zaupno so nam segali v roke kod starim znancem. Izpraševanju o vsem mogočem ni hotelo biti konca. Pomilovali so nas, mnogim so se iztisnile solze -- so pač gledali v nas svoje drage, ki mofda istotako propadajo v pomanjkanju. Obdarovali so nas z vsem mogočim, kar so imeli s seboj za priboljšek. Opisovali smo jim naše kraje, ljudi in navade, pa so se čutili pomirjeno pri misli, saj so tudi v daljnji tujini usmiljeni ljudje, ki bodo lajšali življenje njihovim svojcem -vojakom. Na ta praznik ljubezni. Nemalo smo pa osupnili, ko so nam na našo prošnjo, da želimo kruha, izjavljali, da imajo sicer mnogo kruha s seboj, toda ta kruh je za krmljenje konj«. Pokušali smo gu in naravnost uživali, saj se naš kruh nj mogel primerjati s konjskim kruhom. Rado- volje so nani ga podarili, kolikor smo hoteli. Kar cele vrečo tega narezanega kruha so romale v naše barake, oni pa so sc križali, češ, ali je mogočo, da trpimo toliko pomanjkanje. Njihovo blagostanje je bilo šo vodno toliko, sibirska zemlja tako radodarna krušna mati, da so v spomladanskih mesecih ob pomanjkanju drugo krme mogli krmiti živino s kruhom slabše vrste. Tako smo bili za praznike obilno založeni z »dobrotami«. Medtem sc ,jc cerkev polnila z morjem ljudstva, mi pa smo v zahvalo prevzeli varstvo in krmljene teh srečnih sibirskih dolgodlakih konj. Veličastni obredi velike sobote, verni narod ter razna nova doživetja so nas zopet iztrgala iz zapušcenosti, bili smo sami udeleženci praznika Vstajenja«. Nešteto rok se je križalo, nešteto glav pripogibalo v globoki pobožnosti, nešteto rok je trkalo na prsa, nešteto plamenčkov sveč je oživljalo s sencami stebrovje in svod ogromne kupolo. Na posebni daritveni mizi blizu glavnega vhoda je rastel hrib kruha — od preprostega do slaščic, bil je kruh za siromake... Dobrodušni kmet to je potegnil do mize in ti natovoril kruha, pri tem so križal in z nam nerazumljivim svečanim izrazom šepetal »Hristos voskres« — kot da ti hoče dokazati, da mora biti človeška dobrota radi praznika »Vstajenja« brezmejna. Tedaj kmet pozabi na razliko med ljudmi, triumfira za versko resnico, za ono rcsnico, ki daje tudi človeku upanje na vstajenje v boljše življenje. Obred samega Voskresenja so je izVršil z obhodom po eerkvi v pozni noči — nam seveda ni bilo dovoljeno ostati v teh urah izven naših bivališč. Množice pobožnih romarjev so ostalo vso noč v cerkvi in na prostranem dvorišču, kjer so plapolali nešteti ognji. Kakšna čudna igra časa: nekdaj trdnja; va, ki jc odbijala navale'poganskih hord pri pohodu na krščansko »sveto Rus«, danes božja pot — zbirališče pobožnega sibirskega naroda. Kako podobna vloga naših cerkvic proti navalom Turkov! Velika noč! Hristos voskres! Iz spanja nas je prebudilo zvoujenjo fz obzidnih zvonikov. Bila je polnoč. Toda to zvonjenje ni bilo navadno, to jc bila veličastna glasba, veličasten akord, ki se je prelival v vse motročo varijacije in napolnjeval veliko noč. Ta veličastna^ skladba, ki sedaj mogočno doni, sedaj pojema, sedaj skoro utihne, kakor da si hoče pribrati novih sil za še veličastnejšo pesem, li mogočni akordi so onemogočili vsako misel nn spanje. Utrujenost in zaspanost je izsriniln. Dvigali smo so drug za drugim na svojih deskah, prisluškovali in so kot otroci veselili teh glasov, oznanjajoči!) Vstajenje Odrešouika. Napenjali smo sluh. hoteč ugotoviti obsežnost tega ogromnega akorda — toda zastonj! Samo občudovali smo to glasbeno mojstrovino našega brata, našo Rusije. Ivo so ona tako veseli tega »Hristos voskres«. kako se ne bi tudi mi veselili z njo?! Hristos voskres! Nismo več zaspali, obvzela nas je praznič-nost. ki se .ie odražala na obrazu vseh. Stiskali smo si roke, v svečanih razgovorih smo pričakovali dneva — Voskresenje. Velika noč! Samostanski dvor kot mravljišče, romarji še vsi tu. kot da so hočoio naseliti z družinami', vozovi in konji vred. Vse so objema, vso so poljubuje io vzklika »Hristos voskres«. Tudi m j smo deležni istega vesolja, tudi nas je zajci va! svetega navdušenja. Množice iz mesta in romarji polnijo cerkev, ki io naravnost oblegajo. Dostop nemogoč. Oči no verujejo, rln je toka globoka vera doma na teh daljnjih sneženih poljanah. Osemnajst zvonov, od ogromnega do kar majčkenega zvoni^ že od polnoči neprenehoma — ušesa že željno pričakujejo odmora. Zastonj! Treba se bo privaditi, kajti tudi zvonovi so s« pridružili prazniku in ne odnehajo. Stanje jc brezmejno, naj torej ozna- njaj člov redi kole kot riji »Vo: jo neutrudno spomin na največji dogodek oške zgodovine. Voskresenje! Hristos voskres! Velika noč! Minevajo uro, minevajo velikonočni ob-. toda osemnajst »kolokolov« in »kolo-ikov« udarja svojo pesem neutrudljivo, da hočejo naznaniti celi brezmejni Sibi-tja do zadnjega naselja vesolo vest — skroscnja«. Jugoslovanska knjigama v LJubljani priporoča: Coliauzs: Das neue l'apsiwort zur gesellsehaftlichcn Ordnung. 173. str., kari. 64 Din. — Knoll: Der so-zialc Oedank? im inodcrnen Katlioli/isiuus. 317 sir., vez. 63.50 Din. — 1'icper: Gruiidformen socialer Spielregeln. 123. str., tievez. 64 Din. — Retzbach: Dic Erneueriing der gesellschaitlichen Ordnung. 115 str., kari 52 Din. — Rodewyk: Unser Geld uiid Gut. Misli o lastnini iil nje uporabi. 128 «tr.. kari. Spoti %a spomladansko Zdravljenje uporabljajte znani PLANINKJ|.£aj BAHOVEC. Pristen je lc v plombiranih paketih. Bpctefca: Bahovec, tLjubljai' Kongresni trg 8L Reg. tir. 76 od 5./I1.1932. Svečanost jo nepopisna, množice naravnost razigrane. Romarji in domačini očividno nameravajo proslaviti celo veliko nedeljo l>ri svetišču v skupnem vesolju, ki mu ni konca ne kraja. Osemnajst^ zvonov in zvončkov pa poje svojo pesem žo osemnajst ur neprenehoma — množice se že pripravljajo ria počitek, noč naglo nastopa, uro bežijo, toda zvonjenje nc preneha. Tudi mi se stisnemo na svoja borna ležišča, spanec sili na oči, toda vtisi dneva in menjajoče se melodije razigranih zvonov odganjajo nadležnega gosta. Po kratkem poluspanju zopet oživimo oziroma samo nadaljujemo komaj pretrgano svečano duševno praznovanje. Budnost čutil pozdravijo isto melodije milih zvonov, ki si tudi ponoči niso dali počitka. Veliki ponedeljek... Po dopoldanski službi božji se začnejo romarji odpravljati v svoja daljnja bivališča, dvorišče so polagoma prazni, sani izginjajo po širni sneženi poljani v različne smeri. Nekako težko sc poslavljajo, neštetokrat se križajo pred cerkvijo, preden. zdrknejo trojke druga za drugo po strmini v dolino. Osemnajst zvonov pa udarja svoje melodijo, kot d;i kličejo romarjem v slovo: Hristos voskres! Do svidenja! Trojke izginjajo v daljavi, toda valovi akordov hitijo za njimi, da jih romarji ponesejo v svoje domove z blagoslovom božje 1 »oti in Kristusovega Vstajenja. Osameli smo, dvor je pust, lo naši zvonovi nam šo vedno dozivajo v spomin pro-šla doživetja. Skozi celi teden, noč in dan tja do začetka belo nedelje so oznanjali svetu radost uo vest: Hristos voskres! * * * ln danes? Kaj jo s samostanom, kaj z veličastno hišo božjo, kaj dola onih osemnajst neutrud-ljivih kolokolov in kolokolČikov? Ali še vabijo romarje na božjo pot in k »Vstajenju Gospodovemu«, ali še polnijo srca vernikov z isto ono prepričevalno vnemo o Vstajenju v novo lepšo življenje? Ali pa so zanemeli in dobra sibirska duša zastonj išče bodrila pod zidovi starega samostana, oči pa plašno ogledujejo prazne line obzidnih zvonikov. Upajmo, da bo onih osemnajst zvestih in požrtvovalnih tovarišev zopet nekoč zapelo svojo veličastno melodijo v mojstrskih akordih čez širno sibirsko planjavo in ponovno napolnilo vse duše naših bratov z nado v boljšo bodočnost, in da bodo zopet sleherna usta navdušeno s solzami veselja v očeh klicala: »Hristos voskres!« 40 Din. — Schilling: Das soziale Evangelium. 20 pridig o krščanskem socialnem gibanju. 204 str., kart. 54 Din. — Schilling: Katholische Vfirtschalts-etliik. 338 str., vez. 153 Din. — Schilling: Christ-liche Sozial- und Ri-chlsphilosophie. 260 str., vez. 174 Din. Schilling: Die chrislliclien Soziallehron. 108 sir., kart 00 Din. Schilling: Moderne Wirt-schaftsfragen im I.ichte der katliolischcn Weltan-scliauung. 105 str., kari. 50 Din. — Schuster: Ewi-ges Recht. Temeljne resnice krščanstva. IO0 str., kart. 54 Din. Ude: Soziologie. 396 str., nevez. 180 Din. — Worlitscheck: Soziales Chrislentum. 215 str., vez. 120 Din. Prvenstvene tekme 11. razreda Prvenstveno tekmovanje v drugem razredu postaja od nedelje do nedelje bolj zanimivo ter kaže večina klubov v len) razredu prav lep napredek. Danes nastopijo v borbi za točke štirjo najmočnejši klubi in sicer: GRAFIKA : SLOGA in S1A1VAN : REKA Govoriti vnaprej o premoči katerega izmed lia-edenih, klubov je zelo težko. Katero moštvo je močnejše, bo pa pokazalo današnje srečanje. Obe tekmi se vršita na igrišču Slovana ob Kolinskl tovarni; prva se prične ob 14.30, druga pa ob 16.15. Igra se ob vsakem vremenu. Vstopnina enotna. Celjski šport Danes ob lG.oli bo na (Iluziji prijateljska nogometna tekma med SK Rapidom iz Maribora in SK Celjem. — SK Atletiki igrajo danes v Šoštanju s tamkajšnjim športnim klubom drugorazredno prvenstveno tekmo. — Kolesarska dirka na progi Celje—Konjice—-Celje. Danes bo ua progi Celje—Konjice—Celje (50 km) kolesarska dirka. Start ob 14 pred sn ko) slu m domom v Gnborihi, eilj istotam okrog l.VHi. Predavanje LNP V četrtek se jc v Ljubljani vršilo nadaljnje pre. davaujo zdravstveno-v/.gojuega odseka I A i' v zeleni dvoraju Limona, ki so jo napolnili športniki vseli ljub-, ljiiuskili nogometnih klubov. LN1' si je nadela težavno nalogo in pričela vaguja.li uušo mladino v pravem sporunoni detlu. To akcijo bodo morali vsi klubi podpreti. du končno odpravimo razne uedostatke, ki niso v dobrobit našemu športu in njegovi propagandi. Nepoznavanje pravil, klubska zagrizenost, neobjektlviiost, nediscipliniranost i.td. so ovire, da se naš šport, posebno nogometni, ne more dvigniti z začelniške stopnjo na ono vižino, ki nam pripada po naši splošni kult urni stopnji. Nekateri vodilni čiuitoljt našiti klubov so na napačni poti in bi morali svoje sile izrabiti za športno vzgojo mladine, ne pa, da ravno vse moči zapravljajo v nepotrebne im nekoristne klubske iu osebno intrige, ki športu samo škodujejo in ovirajo njegov razvoj. Prava športna vzgoja mladine bodi naše geslo in naš športni pokret se bo končno pričel razvijati avtomatično navzgor. Zato je akcijo, ki si .io je nadela LNP, pozdravili in jo podpreti, ker samo v tesnem skupnem sodelovanju /. vsemi odločilnimi činitelji je mogoče preorati to leili.no i.n doseči uspeh. Po uvodnem pozdravu tajnika zdravstvano-vzgoj-nega odseka je g. dr. Tome v izčrpnem govoru pokazal temne sirarni nogometnega sporla in opozoril na smernice, katerih bi se morali držati športni voditelji, če hočemo vzgojiti mladino v pravem športnem duhu iu s leni tudi spori kvalitativno dvigniti. Šport ni samemu sobi namen, pač pa je sredstvo, ki pomaga izoblikovati telesno in duševno popolnoma uravnovešenega človeka. Smotrena in sistematična krepitev telesa, čvrstilev volje, ki se kaže v samoprtnnagova.nju, ter v viteški plemenitosti in 1'inesi, to je znamenje, da so šport pravilno goji in pojmuje. Posebno je nevaren v tem pogledu nogometni šport, ker se pri njem kaj rado razpalijo strasti posameznikov in mase, ki lahko povzročijo ogromno škodo. Zato zahteva ta panoga sporli. silno voljo in visoko disciplino. Ce bi imeli pred seboj podrobno analizo vsaj letošnjih pomladanskih prvenstvenih tekem v Ljubljani, bi lahko sestavili zanimivo statistično tabelo. Vzgojna moralna pozitiva bi bila sigurno mala — škoda pa izredno velika. Odkrile lu se vse zakulisne spletke pred iu po tekmi, pokazala bi se vsa nedisciplina, ki vlada po naših igriščih, videli bi, da se goji tak spori, ki je za zdravje posameznikov škodljiv, videli bi za športnika nedostojno obnašanje, žalitve. Vse le senčne strani pa odvračajo resne šport- niitn in £ii/ii .. i .. _____ :_____i. i • nike in športne slmpatizerje in nn ta način sc izgublja ' slat ko in pomanjkljivosti na naših igriščih. Namesto obolelega predavatelja g. dr. Akutna Je g. Logar tolmačil kazenski pravilnik, katerega naši igralci malo poznajo Kaztolma&il .ie vse prestopke iu kazni ter ie končno omenil, da bi bilo veliko manj kršitev, a.ko bi igralci dobro poznali pravilnik. Vrli. Italija in olimpijske igre. V Italiji se žc dolgo časa zelo brigajo za šport; za olimpijske igre v Berlinu pa so priprave še izredno pospešene, ker sc hočejo Italijani na vseh poljih čim bolje odrezati. Priprave bodo vsekakor dosegle višek v letošnjem letu, kajti potrebni uiaterijal so že izbrali | in sedaj ga urijo v specijalnih tečajih. Teh ni malo. I kajti Italija bo poslala v Berlin nič manj kot 300 I aktivnih športnikov. — Največje so priprave v smučarskem športu, kajti Garmisch-Partenkirchen je takorekoč že pred durmi. V Italiji je poleg nogometa in kolesarstva postal najpopularnejši spori smučanje, ki ima ogromno število prijateljev. — Samo v letošnji zimi je nič manj kakor 400.000 smučarjev sodelovalo na 500tih tekmah. Zimske športnike so že preteklo zimo vežbali v Rimu na visoki šoli za telesne vaje. Po zimi so pa imeli inozemske strokovnjake za trenerje, katerih uspehe smo imeli priliko videti na letošnjih mednarodnih tekmah v Garmisch-Partenkirchenu. — Tudi lahkoatleti, katerih je v ostrem treningu 76, delajo zelo pridno ped strokovnim vodstvom prvovrstnih inozemskih trenerjev, — Ravnotako so imeli že zdavnaj svoje izbirne tekme sabljači, telovadci, boksarji, veslači, kolesarji. Izbranim tekmovalcem nudijo večkrat priliko, da se morejo meriti z močnimi inozemskimi reprezentancami, da se še bolje pripravijo za borbe v Berlinu, ki bodo najtežje, kar jih zgodovina olimpijskih iger pozna. Sploh je vse nadelu, da bi ja dosegli čim boljše uspehe. Celo nogometaši pojdejo tja. četudi Italija vsled strogih olimpijskih pravil nc bo mogla postaviti vseh svojih najboljših reprezen-lantov. Kakor v Itiliji, tako sc pripravljajo povsod, da o pripravah Nemčije, Amerilie, Japonske itd. ne govorimo. — Kaj pa mi?! •.t Kolesarska zveza kr. Jugoslavije, imAsmua ljub Ijana. (Službeno s seje n. o. 22. aprila.) Pozivajo se koledarska društva Soi-a (Dravlje), Triglav (Snehcrje) in I rimorje (Ljubl jana), da takoj predložc podr.vezi določene termine dirk 7.a lelo 19.V>, najkasneje pa do 5. maj«. — Nadalje so lmzivajo klubi k čim večji udeležbi prt cestni krožni dirki, katero priredi agilna kolesarska sekcija ZSK Hermesa danes ob II s startom in ciljem pred restavracijo g. Carinana v Zgornji Šiški. ■SA' Ilirija A'ngametna sekcija Rezerva jgra po. poldne v Domžalah s SK Diskom. Sestava moštva ie razvidna v članski knjigi. Zbirališče pred kolodvorom ob 1.1.20. ('c bo popoldni- deževalo, ne potutemo Plenarni sestanek s/arešinstea SK Ilirije bo Iu-tri. •*). aprila ob 20 v hotelu Štrukelj. Dnevni rod: Poročila starešinskega odbora in načelstva nogometne •sfikeljn o ».ktualnih dogodkih v našem nogometnem športu. \ ftbijo se ludi člnni nogometne soke.ilc in prijatelji. Občni ibor T K Skale bo v torek, 30. aprila ob 20 v verandi hotela Pnlnn. Udeležim članov obvezna. — Odbor VolČjaki Najboljši človekovi prijatelji v ledeni puščavi S severnega kota Kanade poročajo ameriški časopisi o dveh nesrečah, ki so ju zakrivili volčji psi, ki so doma v ledenem severu in ki so za tamkajšnjega človeka .silne važnosti. Blizu najbolj severne policijske postaje na polotoku Bache, kakih 1000 kin južno od severnega poln, je Eskim n bi I svojega tovariša zaradi p«a. blizu policijske postaje Shesterfield ob zalivu Hudison so vprežni psi napadli ženo nekoga policista in jo tako obgrizli, da je nekaj dni nato umrla. Z ozirom nn ti dve nesreči ameriški časopisi poročajo o veliki važnosti volčjih psov, ki jih u preža jo v sani in brez katerih bi bilo življenje na skrajnem severu za človeka skoroda nemogoče. Takole pišejo: V okolici policijske postaje nn polotoku Bache so že več tednov divjali veliki viharji. Ledena vihra je hrila po neskončnih snežnih pustinjah in človeku skoro onemogočala bivanje na prostem. Policijski stražniki, ki so postavljeni v ta ledeni kot zemlje, so stiskajo v svoji stražnici okrog žareče železne peči. pa so vendarle zaviti v kožuhe; zakaj toplota iz žareče peči ne inore pregnati ledenega mraza, ki sili v sobo skozi špranje pri oknih in vratih. Naenkrat se od zunaj zasliši hripav pasji lajež. Takoj nato nekdo glasno potrka na vežna vrata. Zunaj stojita dva moža, ki se komaj še držita na nogah. Peljejo jn v sol>o k gorki peči. |>o-nud.ijo konjaka in drugih okrep-čil, vendar sta m šele čez nekaj ur opomoglu. Njuno prvo vprašanje je bilo, kako se godi njunim psom. Policisti jima smeje pripovedujejo, da so psi že davilo oskrbljeni; da so bili spočetka od sile divji in popadljivi, da pa so se pomirili, ko so pohlastnli nekaj kosov mesa. Oba tujca sta s tem pojasnilom bila močno zadovoljna. V silnem mrazu sta s svojo pasjo vprego prepotovala več sto kilometrov dolgo pot in prestala hude napore. Ker med potjo nista mogla loviti, sta zadnje dni trpela veliko pomanjkanje. Da bi svoje uprežne pse ohranila pri moči, sta jih hranila s tistim živežem, ki je bil njima namenjen, tako da sama nista imela ničesar. Kljub temu so pa tudi psi zadnjih pet dni grozno stradali. Z zadnjimi silami so privlekli sani do policijske postaje ter la.ko rešili življenje svojih gospodarjev. Ko so jima policisti pozneje pripovedoval^ Kako je Eskim nbil Eskima zaradi psa, se nista čudila, saj sta sama najbolje vedela, kako dragocena žival je uiprežni volčji pes. Poboj med obema Eskimoma pa se jc takole dogodil: Eskima sta s svojo pasjo vprego |x>tovaUi proti polotoku Bache. Zn prazen nič sta se med |>otjo sporeklo. Eden izmed njih je \ jezi zgrabil sekiro in z njo ubil tovariševega psa. lo pa je drugega tako razkačilo. da je pograbil puško in onega ustrelil, sam sc je pn izročil policiji. Kako visoko v tistih krajih cenijo vp rožnega psa, jc najbolj razvidno i/, tega, d« skoro nikdar ne ustrele (xsa. četudi jc |vopudel kakega človeka in bil še tako hudoben. V žilah teh velikih in močnih |>sov sc pretaka sicer volčja kri, so pn kljub temu do skrajnosti požrtvovalni in ubogljivi, ("c jih pa tare lakoto, podivjajo ter napadajo celo svojega gospodar-ju. Psi ki so v Sbestorfieldu napadli policistovo ženo, so bili docela sestradani in upehani. Drugim ljudem se jc posrečilo, da so pobesnele živali odgnali od napadene ženske, ki je pa pozneje umrla. Toda niti enega |>sa /orahljati sani. katere vlečejo psi. In izgubljen je vsakdo, kl se vozi s tako nprego. a mu med potjo psi obnemorejo. Navadna pasja vprega lahko vleče do dvajset stoto\ težko breme, in sicer precej naglo. Zalo jc kaj razumljivo, če sc ondotni severnjaki tako silno boje nevarnih pasjih bolezni, ki rade nastopajo \ razdobju več let in pobero večino velikih volejakov. Brez tega psa pa je x teh severnih krajih nemogoč lov in nemogočo vsako po]X>tovanje. Zaradi tega pa takrat. kadar pasje bolezni uničujejo |ise. tudi ljudje umirajo za lakoto. Popotnik, ki je bil tako nesrečen, da je njegove pse med popotovanjem prijela pasja bolezen, je lahko srečen, če še kedaj vidi človeško bivališče. Kanadska vlada jc vse mogoče poskusila, da bi preprečila pasje bolezni, a se še ni posrečilo dognati vzroka. Ko pa pasja kuga preneha, plačujejo /.a vsakega odraslega volčjaka 10.000 Din ali pa še več. Volčjaki so posebno važni tudi za policijo, katera jih ima kar 500 na razpolago. Posamezne policijske sani is pasjo nprego prevozijo na loto več tisoč: kilometrov. Mandžurski cesar Kangte na Japonskem. Japonski mikado (na levil na glavni poslaii v i oklu sati, sprejema svojega gosta (na desni). Krvna o sveta v Egiptu f9. obletnica irske vstaje, ki sc je začela o veliki noči 1. 1010, ko so se irski nacionalisti z uporom hoteli otresti angleškega jarma, so sedaj v Dubliiui slovesno praznovali. Slavnosl je obiskal predsednik svobodne irske države ter obšel vrste borcev, ki so se 1. 1910 borili zoper Angleže Marsikateri čitatelj bi ob tem zmajal /. glavo in vprašal, ali lo ni bajka, dobra za senzacij željne Amerikance. Todu krvna osveta je v Egiptu, /lasti \ zgornjem Egiptu, strašna resnica, pogubna kuga. ki razsaja še danes kakor pred 100 in 200 leti. Od rodu do rodu gre ta krvava dediščina. \ trii dneh šele so prinesli listi poročilo o napadu na visokega funkcijonarja v muzeju za stare izkopnine v l.uxoru. ki pa se k sreči ni končal .« smrtjo. Policija jo napravila takoj j preiskavo in kmalu dognala: krvna osveta. Krvna osveta je pa lako opravilo, ki policije nič no briga, ki jo opravljajo ljudje kar med seboj. Tako jt- stala policija tudi tokrat pred njenimi udeleženci pri umoru kakor prod že-lezniin okoipoin. Tako sorodniki umorjenega, kakor tudi morilca so sp vsi upirali preiskavi, lake slučaje opravijo med seboj« un najstrašnejši način. Iz ene krvi vpije druga kri in prvi itinor pomeni navadno celo verigo umorov, često celo uničenje cele rodbine Kaj pu jc v/. <>k krvnega maščevan j«? Cesto so vzrok malenkosti, neumne in smešne stvari, redkeje pa tudi tcž;ki konflikti. Resnične ali pa tudi samo domišljene žalitve. |>r epi reki otrok, ki se jim odrasli pridružijo, majhni prestopki proti lastnini — lo so taki smešno malenkostni vzroki. Večji in telitnejšj vzroki pa so: spori zaradi dediščine, ugrabitev hčere, prelomitev zakonske zvestobe, odklonjena snubitev. Vse to povzroči krvav maščevalen obračun med družinami in rodovinami. Žalitev kake rodovine je že lahko vzrok krvne osvete. — Pri Egipčanih jc navada, da postrežejo gostom, kadar imajo mrliča v hiši, s črno kavo. Gost jo mora odkloniti, da pokaže svojo žalost. Čo pn sprejme kavo, pa to pomeni veselje nad smrtjo umrlega. To pa že v navadnih okoliščinah pomeni krvno osveto. Zn žrtvijo krvne osveto ne žalujejo. Pokopljejo jo tiho, brez slovesnosti, sorodniki pa oblečejo žalno obleko šolo na dan maščevanja, to je. kadar pade član sovražne družine. Tedaj šele objokujejo svojega mrliča, olvoncin pa praznujejo tudi zmagoslavje zaradi umora v sovražni družini. Ta pa zopet zakoplje svojega mrliča brez žalovanja in čaka dneva povračila. Izvrševati krvno osveto je dolžan vsak moški član družine. Žrtev jc vedno najuglednejši član sovražno rodovine. Kadar imajo pa moški že dovolj krvi. se naveličajo pobijanja in spoznajo svojo lastno zablodo in hočejo zato odnehati, tedaj se jim postavijo po robu ženske in se pokažejo kot nespravljiv element. Takrat zbadnjo in se norčujejo, prosijo in sramote, dokler možje zopet ne pograbijo za smrtonosno orožje. Če pa ostane ženska sama, vdova po možu, ki jc padel od krvne osveto. sc lahko zgodi, dn da tudi svoje zadnje kar ima. samo da najame človeka za maščevanje. Maščevanje je pa strašno. Za ugrabitev dekleta: tistega, ki jo je ugrabil, in njo, ki je bila ugrabljena, oba /adene krvna ne vet a. Tukaj se maščevavec ne ustu\i niti pri inesu in krvi lastnega rodu. kajti izguba nedolžnosti pomeni za arabsko dekle največjo sramoto, ki zadene vso družino. Policija je ob vsem toni lire/, inoči. Podpore ne najde niti pri družini, katere član jo padel. Policija vidi. kako vso sorodstvo nosi žalno obleko in ve, da jo v teh vrstah treba iskati morilca. Tu pa naleti na neprodirno steno mrzlega molka. Uradnikom povedo, da so oblekli žalno obleke in vprašajo, ali je to kaj hudega. Zakaj pa ne bi? Mi ne praznujejo vsako leto en dan na čast mrtvim. Ognjišče egiptovsko krvne osvete je gornji Egipt. V spodnjem Egiptu sc je ta fanatizem zaradi stika /. evropsko civilizacijo že nekoliko polegel. Toda ob gornjem Nilu divja še vedno kot kuga, ki se deduje od r milj (k—-14 kilometrov), proden jili je bilo mogočo obrniti /.a 180 stopinj. V velikem viharju j< bila to kaj nevarna zamuda. Druga novost je t,\ da bodo motorji poslej postavljeni v notranjost zrakoplova in ne v e< v gondole. Sredi zrakoplova bo po dolgom od začetka do konca odprt hodnik, v katerem !>n do motorji. Ta hodnik bo na obe strani odprl ter bo takorekoč vsosaval /rak, med tem k<> ga jo zrakoplov doslej le potiskal vstran. Zrakoplove IkkIo (>oliii!i s plinom, ki se imenuje helij, ki nc gori. kar bo preprečevalo nevarnost požara. Vsi krogi sedaj / napetostjo pričakujejo, kako se bodo obnesle poskusno vožnje novih ameriških zrakoplovov. Primož T ruto ar 33 »Sveti božični dan ni pridige radi treh maš, ki jih opravi vsak duhovnik. O navadi, da se ta praznik okrajša pridiga, govori že papež Gregor Veliki, živeč v sedmem stoletju. O veliki noči ni cerkvenega govora, ker se obhaja slovesna procesija v čast Kristusovemu Vstajenju, o binkoštih pa radi dolgo trajajoče delitve svete birme. Ob imenovanih treh praznikih splošno tudi po deželi ni pridige. Ti dnevi so sami po sebi tako veličastni, da vzbuja že spomin na Gospodovo Rojstvo, Vstajenje in na Prihod svetega Duha v srcih vernikov tako vesela čuvstva, kakršnih bi menda ne mogla najlepša pridiga. Zdi se pa, da drugovercem ni toliko na tem, ako odpade v katoliškem bogoslužju kaka pridiga, večjega pomena jim je to, da sploh kaj očitajo katoliški Cerkvi. Iz navedenih dokazov torej lahko vsak spozna, da je tožba deželnih stanov o nedo-stajanju verskega pouka neutemeljena.« Zdaj pridemo k glavnemu vprašanju: Zakaj so si deželni stanovi tolikp prizadevali, da so spravili Trubarja nazaj v Ljubljano? Kakšen namen jih je vodil, da so tako zelo upo-števaii njegovo bivanje na Kranjskem? Stanovi so poklicali Trubarja v našo deželo predvsem zato, da bi jim uredil samostojno luteransko cerkev. Ves čas njegovega bivanja na Nemškem so mu pisarili in ga kljub temu, da jc bil trinajst let odsoten, smatrali kot svojega načelnika v verskih zadevah. Premišljevali so sicer, kje bi dobili Trubarju enakega voditelja, toda niso ga mogli dobiti. Zdaj, ko je prišel, so pričakovali prav veliko od njega, toda on ni popolno zadovoljil njih upanja. Prisvojil si jc namreč v preteklih letih precej skušenj ter spoznal, da bo več dosegel z mirnim delom kakor z naglico in s pretiranim navdušenjem. Vedel je, da preprosto slovensko ljudstvo ne bo z lepa spremenilo svojega verskega prepričanja, ker je bilo v trdni zvezi s katoliškimi duhovniki. Večjih, četudi počasnih uspehov si jc obetal le z izdajanjem knjig, ne s hrupnim delovanjem. Deželni stanovi so bili nekoliko razočarani, ko Trubar ni kazal tiste odločnosti kakor poprej. Po običaju luteranske cerkve bi bil moral katoliško bogoslužje popolnoma spremeniti. — Nemški protestantje so odstranili iz cerkva altarje. To bi bil moral storiti tudi Trubar. Iz cerkva so vrgli vse okraske, vence in cvetice ter pustili gole stene. To bi bil moral storiti tudi Trubar. Rekli so: Bog je duh in ne potrebuje vnanjih znamenj češčenja. Odpravili so z mašo vred tudi masno obleko, kadilo pri službi božji, procesije itd. Pustili so samo lečo za pridigarja in preprosto mizo, na kateri je ležalo sveto pismo kot nadomestek za vse druge pobož-nosti To bi bilo moral storiti tudi Trubar, pa ni upal, ker bi bil naletel na hud odpor pri ljudstvu, ki je imelo v veliki časti starodavne cerkvene obrede. V prav taki zadregi je bil Trubar z luteranskimi predikanti. Ponujali so se mu od vseh strani, toda ni si mogel dosti pomagati ž njimi radi njih dvomljive vrednosti. Umevno je, da veliko kranjskih luteranov ni odobravalo Trub arjeve opreznosti. Najbolj nezadovoljen ž njim je bil pisar deželnih stanov Matija Klombner, tisti Klombner, ki je veljal radi svoje strastne vneme kot duša luteranskega gibanja na Kranjskem. Očital je Trubarju, da nima potrebne gorečnosti za oznanjevanje evangelija, da noče v službo sprejemati predikantov, da trpi latinščino v cerkvah in da dovoljuje duhovnikom obredno obleko pri maši. Pri neki priliki ie rekel Klombner: »Trubar bo enkrat še sam zlezel v mašni plašč.« DVAJSETO POGLAVJE Deželni pisar Matija Klombner in Primož Trubar. Tržni nad/.ornik Andrej Farest in učitelj latinščine Lenard Biidina sta bil,t stalna obiskovalca gostilne, ki jo je imel Marko Pregelj na Starem trgu v Ljubljani. Vse tri poznamo iz prejšnjega pripovedovanja. Minilo je od takrat že nekaj let, toda možaki, vneti luterani, se še niso dosti postarali. Le gostilničar Marko je dobil obširnejšo vnanjost, ki jc kazala, da se mu ne godi slabo. »Lepo vreme imamo, samo vroče je precej« — je začel Marko Pregelj in postavil pred vsakega gosta merico vina. »Meseca julija se moramo nekoliko r>otiti« je odvrnil Farest. »Marko, ti hi moral imeti senčni vrl za Ljubljanico, da bi se hladili pod košatim drevjem in gledali čolne, plavajoče gorindol po vodi.« »Sem že večkrat mislil zasaditi par kostanjev na ob rezi u« — je rekel Marko.. »Pa sem vedno odlašal in zdaj popolno odložil.« »Prav imaš« — mu je pritrdil Biidina. »Dandanes imamo polno špijonov. Povsod prisluškujejo, da bi kaj ujeli na ušesa in nesli naprej. Ako bi mi sedeli zunaj, bi špijoni marsikaj izvedeli. V zaprti sobi pa smo sami med seboj. Govorimo, kai hočemo in nobeden nc ve, o čim se menimo. Kako nalašč je za nas tale Ekstraštfibel.« Tedaj je stopil v sobo Martin Klombner in sedel brez pozdrava k drugi mizi. S par besedami je naročil pijačo in se obrnil v steno. Bil je precej razburjen. Uni trije so vedeli, da radi Trubarja. Biidina pa je začel nalašč govoriti o njem. »Z daljnega \Vurtenberga jc prišel zopet k nam. Kaj menita. to ni tako blizo kakor od nas v Trst. Morebiti desetkrat daljša pot. Ni še pozabil nas, pa tudi mi ga nc bomo pozabili. »In nič se ni posebno postaral. Samo brada mu postaja nekoliko siva, drugače je dobro ohranjen. Koliko bi jih znal imeti? je vprašal Pregelj. »Ti si kot gostilničar dober računar« — je menil tržni nadzornik Andrej Farest. »Ako je rojen leta 1508 in pišemo danes 1561, je star.... (Nadaljevanje slodij MLADI SLOVENEC Nočno srečanje Mirko Kunčič: Mi smo pomladkarji (Himna naraščajnikov Rdečega križa.) Mi smo pomladkarji, križarji rdeči. Nimamo puške, ne mečev ostrine; naše orožje je stokrat močnejše: z OLJKO MIRU gremo v solnčne daljine! Kakor kresnice, kot zvezde, kot žarki smo, ki jih Bog rožam pošilja na polje: bolnim tolažbe in zdravja prinašamo, žalostnim smeha in židane volje. Vsi smo med sabo si bratci in sestrice — meje ne ločijo nas in daljave. Rdeč je naš križ kakor kri: sveto znamenje samaritanske dobrote in sprave. Kakor kovački si kujemo, kujemo lepšo bodočnost iz zlate verige: v ognju ljubezni smo skrbno zvarili jo. Bog bo ziapisal vsak člen v svoje knjige... Mi smo pomladkarji, križarji rdeči, Nimamo sabljače bridke skovane; naše orožje je stokrat močnejše: z OLJKO MIRU gremo v solnčue pristane! * To himno, ki jo je uglasbil g. Stanko Premrl, so naraščajniki Rdečega križa prvič zapeli na akademiji naraščaja Rdečega križa v nedeljo, 14. aprila v Ljubljani. Kako so Prismodalci krta kaznovati Prismodale so vas in ležijo nekje med severnim in južnim tečajem. Poslale so znamenite po svojih bistroumnih in modrih prebivalcih, ki vsake kvatre kakšno takšno pametno iztuhtajo, da jih občuduje ves svet. Da so Prismodalci v resnici zelo modri in pametni ljudje, dokazuje zgodbica, ki vam jo zdajle povem v zabavo in pouk. Kakor povsod drugod, imajo tudi v Prismoda-lah vse polno krtin po travnikih iu •poljih. Prismo-dalski župan, oče Zvilabuča, je že dolgo napenjal možgane in ugibal, kako bi svoje vrle občane rešil hude nadloge. Da tolikanj zaničevani in preganjani krt kmetu tudi koristi, ker mu uničuje škodljive črve pod zemljo, o tem se očetu županu niti sanjalo ni... Ugibal je in ugibal, kako bi krte po prismodalskih travnikih in poljih za vedno zatrl. Nekega dne se mu je res posvetilo v glavi. Udaril se je s pestjo ob čelo iti zakričal: »Jo že imam!« Mati županja, ki je medtem sedela pri oknu in krpala stare nogavice, je planila pokoncu in pobarala: »Ujel si jo? Hvala Bogu! Kje jo pa imaš? Pokaži, pokaži!« »Prismoda!« se je razjezil oče župan. »Kdaj si pa že kje slišala, da bi kdo misel pokazal? Saj nisem ooprnik.« »Misel?« je mati županja razočarano sedla nazaj na stol. »A tako. Jaz sem pa mislila, da si ujel stenico. 2e tri noči me neprestano grize, pošast poštalenska, da ne zatisnem očesa.« Oče župan na to niso dejala ne bev ne mev, nego so malomarno skomignili z ramo in jo moško odhlačali iz hiše. Cez dva dni pa je na občinski deski že visel razglas, ki je spravil vso vas pokoncu. Takole modro in pametno je bilo napisano na njem: VRLI MOJI PRISMODALCI! Da so krti huda nadloga za nas vse, dobro veste. Zategadelj smo se odločili, da enkrat za vselej napravimo konec njihovi nesramnosti. Vsa polja in travnike nam bodo nazadnje razrili in pokrili s krtinami, če bomo s prekrižanimi rokami stali ob strani. Pa imate, hvala Bogu, modrega i.n pametnega župana, ki ve, kako je treba s to sodrgo pomesti. Torej poslušajte, Prismodalci moji vrli! Na-povejnio krtom ljuto vojno! Kar leze ino gre, naj odide nad sovraga! A dobiti ga moramo živega v roke, kajti premik bi bila to kazen za črnuha nemarnega, če bi ga kar iia mestu pobili. Razglašam torej: Kdor izmed vas bo prvi ujel živega krta in ga prinesel v občinski urad, dobi za nagrado pehar orehov — malo so žaltavi, drugače pa še jako dobri in okusni. Torej na noge, moja hrabra armada! Župan: Zvitabuča. Razglas je vrle Prismodalce neznansko navdušil. Vsi — od najmanjšega kratkohlačnika do najstarejšega očanca v vasi — so se oborožili z mišjimi pastmi, sekirami, žagami in krampi, ter med divjim hruščem in truščem odrinili na vojno. Ubog krti niti malo niso slutili, kakšna nevarnost jim grozi. Mirno in brezskrbno so čepeli v svojih luknjah in se mastili s črvi. Eden izmed njih pa je bil celo tako lahkomiseln, da jc zlezel iz krtine na vrh in tam zadremal. In tega krta je hrabra prismodalska armada najprej ujela. To se pravi, ujel ga je Bučmanov Matija, ki je bil prav posebno spreten in hraber vojak, vsi drugi pa so ga v zmagoslavnem sprevodu nesli očetu županu v vas. Bučmanov Matija je ponosno stopil predenj in dejal: »Oče župan, prvega krta sem ujel jaz pehar orehov je moj!« In so ostali oče župan mož beseda. Slovesno so izročili hrabremu vojščaku razpisano nagrado, polem pa so modro sklenili: »Crnuha postavimo pred sodišče! Naj ga sodi postava po pravici in resnici, kakor zasluži, grdun!« In tako se je tudi zgodilo. Za sodnike so bili izvoljeni trije najzashižnej si prismodalski možje: oče župan, krčmar Žeja in krojač Škarja. Tri dolge ure so sodniki sodili in sj belili glave, potem pa so se zedinili, da morajo krta obsoditi na smrt. in sicer na najhujšo smrt, ki si jo morejo izmisliti človeški možgani. »V vodo ga , vrziino, da utone!« je predlagal sodnik Žeja. »Nak. to je premajhna kazen za hudodelca!« so odkimali oče župan. »Pri živem telesu ga specimo na ražnju! je predlagal sodnik Škarja. »Nak,« so oče župan spet odkimali z glavo. »Tudi ta kazen sc uti zdi premila. Veste kaj? Naj- Mladi Slovenci pišejo Zamenjana krogla Konec ---Palica gospoda Piparja je udarila jajce, jajce pa je čofnilo malopridnemu Janezku v obraz, da je bil v hipu ves rumen. Tako jo je Janezek namesto gospodu Piparju, »zagodel« samemu sebi... Nekaj drugih rešitev Maks Robič, učenec 1. razreda meščanske šole v Mariboru: Gospod Pipar dvigne palico, pomeri, krepko zamahne in takrat, joj, prejoj: jajce se zdrobi in brizgne naravnost v prestrašenega Janezka. Gospod Pipar pa mu navrh prisoli še takšno krepko zaušnico, da se zvrne na tla in obleži nezavesten. Ko se je spet zavedel, se je znašel v temni ječi... * Marja Nograšek, učenka III. razreda v Šmartnem pri Litiji: Gospod Pipar dvig/te palico, |>omeri, krepko zamahne — in tedaj se jajce razieti in brizgne go- sjxxlu Piparju v obraz, da je bil ves rumen ... * Cirila R e b e r n i k , učenka ? razreda v Slovenskem Javorniku na Gorenjskem: Ne daleč cd igrišča stojita dve mladi gosjx>-dični x napudranimi lici in se pogovarjata. ledaj prifrči jajce eni izmed njiju v obraz i.n se razlije po obleki. Gospod Pipar jo v divjem strahu popiha z igrišča, Janezek pa za njim ... * Vikec Majzelj, uč. I. razr., Št. Jernej na Dolenjskem: Gospod Pipar zdaj zamahne, da hudo se zapraši, Janezku v nos jajce pahne, da ga strašno zaboli. Mislil je: »Za nos me vleče gospod Pipar!« Joj nesreče: jajce le tja v nos dobi, da na njem se razcedi... * Bogdan Terček, učenec III. razreda realne gimnazije v Ljubljani: Gos]x>d Pipar dvigne palico, pomeri, krepko zamahne — in tedaj skoči iz jajca izvaljeno pišče. Janezek je namreč vzel jajca, katera so bila jsodlo-žena koklji, da bi izvalila piščeta. Gospod Pipar je Janezka takoj odpustil iz službe ... * Dušan S f i 1 i g o j, dijak ? razr, v Ljubljani: Tedaj se je zgodila velika nesreča. Gospod Pi-par je udaril jx> zamenjani žogi. Reklo je: bums! čof! — in jajce je priletelo Janezku, ki se je go-sjxxlu Piparju škodoželjno rogal, naravnost na nos. Še danes ima vsega oteklega in rdečega kakor paradižnik. * Srečko Ježovnik, učenec mešč. šole v Mariboru: Ko je gos|xxl Pipar zamahnil, je njegova palica z jajcem vred treščila Janezku v obraz, da je bil v hipu ves rumen in krvav po obrazu. Pa to še ni biio najhujše. Sunek je bil tako močan, da jc Janezek štrbunknil v potok, ki je tekel tik za njim... * Mihaela Vovk, dijakinja II. razr. real. gimn. v Ljubljani: Ko gospod Pipar zamahne, zleti jajce po zraku in prileti drugemu igralcu golfa naravnost v obraz, igralec se razjezi in primaže gosjx»du Piparju takšno klofuto, da se zvrne |x> tleh. Janezek |>a se je na tihem smejal obema ... Tatjana K o run, uč. IV. razr. v Ljubljani: Tedaj skoči iz jajca majhno pišče in pade gospodu Piparju na glavo. Oj, kako se je gospod Pipar prestrašil! Je mislil, da mu je padla bomba na glavo. Janezek se mu ]}a veselo smeji in se tolče po kolenih. Razen teh smo prejeli še vse polno drugih rešitev, katerih pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Naj se mladi ugankarji zadovoljijo z imeni: Jože Bogataj, uč. VI. r. v Radovljici; Marica Korošec, uč. IV. r. na Bledu; Miran Poženel, dij. 1. r. gimn. v Ljubljani; Rezika Lozar, uč. IV. r. v Kostanjevici; Boris Bohinc, dij. L r. m. š. na Rakeku; Minka Mulej. uč. IV. r. na Bledu; Vladko Kos. uč. IV. r v Mariboru; Anica Kos, uč. I. r. v Ljubljani; Martin Vrečar, uč. ? r. v Retjah p. Trbovljah; Darinka Soic, uč. III. r. vadnice v Mariboru; Lott" Kaper, uč. III. r. m. š. v Mariboru; Slavica Langer holz uč. III. razr. v Stranjah pri Kamniku; Marlin Lorbar, uč ? r. v Dolgavasi, Kočevje; Emil Holo-zan, uč. ? r., Vevče pri Ljubljani; Anton Krainz, dij. IV r v Celju. Za nagrado so bili izžrebani: Tatjana Korun. učenka IV. razr. v Ljubljani, Dvorakova ulica 12. Vikec Maizelj. uč. I. razr., Št. Jernej na Dol. Cirila Rebernik, učenka ? razr v Slov Javorniku na Gorenjskem. Branievka Meta in konj Tudi na to upanko. ki smo jo objavili na cvetno nedeljo, smo prejeli vse nolno smešnih in zanimivih rešitev, katerih pa v velikonočni številki nismo mogli objaviti Tokrat objavljamo samo dve rešitvi: I v. a Gaberšček, učenka I. razr. real. gimn. v Ljubljani: ■ Konj beloglavec tam brez skrbi krade in hrusta jabolka ii —-- Toda kako je jabolka jei, ko je zavezan gobec imel? * Jožica Košir, učenka IV. razr. v Mekinjah pri Kamnku je zložila šest kitic dolgo pesem, v kateri med drugim pravi: Oj, navihani Kotičkov striček! Pil gotovo žlahtni si dolenjski cviček, ki na Krimu snežnem tam zori iin v Ljubljani točija ga vsi. Sicer ne bi zanke take nam nastavil in v zadrego naše mlade glave spravil Pa rešila bom uganko, heja, hoj, kar takoj. Da rešitev se glasi tako, vsak mi modrijan pritrdil bo: slika kaže nam dogodek tak, da nikjer se zgodil ni enak! Branjevke na svetu take ni, da tako se zatopila v branje bi, da bi jabolka v nemar pustila, jim široki hrbet obrnila... Prav posrečene rešitve so nam poslale še tele bistre glave: Vekoslav Vrtačnik, uč. IV. razr. v Mostah; Gabrijela Belič, uč. I. razr. m. š. v Ljubljani; Pavlina Kranjc, uč. I. r. m. š. v Celju; Slavica Langerholz, uč. III. r. v Stranjah pri Kamniku; Marica Šnabl. uč. ? r. v Smledniku; Majda Škrinjar, uč. ? razr. v Kranju. Za nagrado je bila izžrebana Jožica Košir, uč. IV. razr. v Mekinjah pri Kamniku. Junak jc palček Didldoj, a kar je doživel nocoj — gorje, to niso mačkine solze! V globokem rovu fiod zemljo, kjer vse je tiho in temno, fvošast je srečal — to ni majhna časi: Junaku pa ni do časti, obrnil se je, en, dva, tri in bežal, kakor da mu smrt prišla naproti je, ne — krt... STRICKOV KOTIČEK 677. Dragi Kotičkov stričeh! ■— Danes sena se pripravila prvič, da Ti napišem nekaj vrstic. Najbrž pa Te bo Tvoj požrešni zmaj, kateremu praviš »koš«, prehitel in pismo stlačil v svoj želodec. Daj, prepreči to! Tako rada bi vsaj enkrat videla samo sebe napisano v Tvojem prijaznem kotičku. Tistemu strašnemu zmaju, ki bo hotel požreti to pismo, kar zamaši gobec ali kljun z zamaškom, ali pa mu zaveži oči in mu potlači kakšen drug papir v odprtino. Mislil bo, da je bilo moje pisemce in zadovoljen bo. Potem mu pa strgaj korenček — seveda za hrbtom, sicer boš v nevarnosti za svoje življenje. V upanju, da preprečiš nesrečno usodo t:'ga pisma, Te najprisrčnejše pozdrav Ija Tvoja Dragica Trtnik, učenka I. razr. mešč. šole v I.ich-tentunnovem zavodu v Ljubljani. Draga Dragica! — Sem do pičice natančno storil tako, kakor mi svetuješ v strahu za svoje preljubo pisemce. Stopil sem najprej v bližnjo trgovino im hotel gromko pozdraviti debelo gospo trgovko, kakor se to za olikanega človeka spodobi. Pa me je v tem hipu posilil kašelj in sem namesto pozdrava trikrat gromko zahrkal: »Krhelj! Krheljl Krhclj!« »Krhlje bi radi?« je prijazno vprašala debela gospa trgovka. »Sem že slišala, ni treba ponavljati. Torej krhlje. Koliko pa, prosim? Pol kile ali celo?« »Kakšne krhlje!« sem zarenčal, ko sem se od-kašljal. »Kje imate pa ušesa? Zamašek bi rad, zamašek, pa ne krhlje!« »A tako, oprostita, niseim dobro slišala, malo I sem prehlajena, pa slabo slišim,« se je vljudno I oprostila debela gospa trgovka. »Torej zamašek. Kakšnega? Velikega ali majhnega?« »Velikega, velikega, tako velikega, kot je moj ; koš,« sem povedal. »Kako velik pa je vaš koš?« je pobarala. »■Približno tako velik — kakor vaša usta,« sem dejal. Bil sem prepričan, da me bo ozmerjala, hribovca zarobljenega, pa me ni. Ljubko se je nasmehnila in rekla: »Kakor želite!« Izročila mi je zamašek. Oprtal sem si ga na ramo in odnesel domov. Tam sem takoj hotel svojemu zmaju-košu zamašiti zevajoče žrelo. A gorje: zamašek je bil prevelik. Nežna usta debele gosipe trgovke so bila večja od mojega koša. Vzel sem — ne bodi len — sekiro, obsekal z njo zamašek in tedaj se mi je posrečilo: zamašil sem košu žrelo za ; vse večne čase. Juhu! Zlati vek kotičkarjem zdaj mojim pride: nič več ne bo jx>žeruh hrusta) njihovih pisemc . . . Rešitev velikonočne uganke Nogometno žogo bi mora! imeti sporlnik, ki je zaznamovan s številko 3, kopje sporlnik s številko 6, veslo športnik s številko 5, lopar za tenis sjDortnik s številko 7, puško lovec s številko 8, palico za golf sjx>rtnik s številko 1, drsalke športnica s številko 2, rokavice za boksanje pa orjak s številko 4. Ta uganka je bila za nekatere reševalce trd oreh. Saj nekateri niti tega niso mogli dognati, kaj imajo posa-mezni športniki v rokah. Prav posebno so bili v zadregi za športnike, ki so zaznamovani s številko 2, 4, 6 in 8. Naj ugankarjev, ki na noben način niso mogli dognati, kakšnega spaka drzno le-ti v rokah, ne bo preveč sram! l udi Kotičkov striček, ki se za spori (izvzemši plavanje in smučanje) briga prav toliko kot za lanski sneg, tega ne bi iztuhlal, če ne bi imel rešitve že vnaprej v rokah ... Rešitev je bilo na kupe, pravilnih pa je bilo vmes samo 18. Za nagrado sta bila izžrebana: Alojzij Krek dijak I.-b razr. drž. real. gimn. v Ljub-J)ani> Groharjeva ulica 21, in Franc Baš, dijak I. razr. drž. real. gimn v Mariboru, Ptujska cesta 37, Tezno. Pozdravljena! Kotičkov striček. hujša smrt zanj bi bila, da ga živega zakopljemo v M. K. zemljo!« ! »lako je! Živeli oče župan!« so Prismodalci j navdušeno kakor en mož zatulili v zboru. »V luk- t njo z njimi Naj umre med najstrahovitejšimi mu- j kami, hudodelec!« Kakor so sklenili, so storili. Vsa hrabra pri- ! smodalska armada je prisostvovala smrtni kazni. Izkopali so sredi j>rismodalskega polja globoko jamo in med divjim kričanjem vrgli vanjo živega krla. Jamo so natički v kletki, ki pozabili so nanje. Dan za dnem na hišnem pragu žalostno posedamo, čakamo in skozi solze v zlaie dalje gledamo: kdo se spomni revčkov črnih, kdo poboža naš ljubeče, kdo prinese nam v praznino grenkih dni vsaj košček sreče? 678. Dragi Kotičkov striček! — Danes Ti pi-~ šeta dve jjunčki iz šentviškega nebotičnika, to je iz Občinskega doma. Obe sva na cvetno nedeljo nesli butaro v cerkev. Ali si jo nesel tudi Ti? Težko že čakava pirhov. Gotovo jih imaš tudi Ti rad? Ce jih drugod nič ne bi dobil, pa pridi k nam ponje. Dali Ti jih bova vsaka en koš. Pirhe v prvem košu boš imel zase, pirhe iz drugega koša pa boš lahko dal svojemu jx)žrešneinii košu. da ne bo najinih pisemc jx>hrustal. Prav lepo Te ]x>zdravliata in Ti želita veselo veliko noč Tvoji zvesti kotičkarici Alenčica Pečjak, učenka III. razr., in Stanka Praznik, učenka IV. razr. v Št. Vidu nad Ljubljano. Moji dragi prijateljici! — Ce sem tudi jaz ra cvetno nedeljo nesel butaro v cerkev, bi radi vedeli? Seveda sem jo nesel. Pa še kako velika je bila in težka, težka. Komaj sem ji bil kos. čeprav sem gorenjskih planin korenjaški sin. MaJo, prav malo je manjkalo, da nisem omahnil f>od njeno težo na tla. Pa nikarte misliti, da je bilo na moji butari kaj pomaranč in jabolk in cvetja in vrbovih tnačic. Moja butara, tako ini majke žalostne, takšnih okraskov ne jx>zna. Saj ta butara tudi nič "i podobna butaram, s kakršnimi se na cvelno nedeljo ponašate otroci. Butara, ki jo nosim jaz, je butara mojega življenja. Saj poznala takšno butaro, ne? Ce je še ne poznata, jo pa še bosta — prosita Boga, da vama je še dolgo, dolro nc bi bilo treba naložiti na rame! Takale življenjska butara je vsako leto malo večja-in malo težja, nazadnje pa človeka tako globoko pritisne k tlom, da pade jx>d njo in se več ne dvigne. Toliko o butari — kar dovolj je žalosti za te prelepe jaomladne dneve. Zdaj pa še o pirhih eno ali dve! S pirhi je tako-le: vsako leto dobim zvrhano torbo prisrčnih pisemc od svojih mladih prijateljev, ki me kar na debelo vabijo, naj pridem po pirhe — jaz pa nikamor ne grem. Pač: enemu jjovabilu se vsako lelo vendarle odzovem. Zaprem se v svojo samotno sobo in v duhu obiščem svoja mlada leta. Dolga je pot do njih, a sladka. Ko priromam tja. si fantovsko prešerno zataknem krivce za klobuk in vršiček rožmarina v gumbnico — in sem spet fant od fare Vriskam in pojem in sekam pirhe, da je veselje... Ko pa mine velika noč, sem spet staT in sam Tako gre leto za letom, leto za letom — bogve, koliko let še? Odgovoril sem vama vse |x> pravici in resnici. Ali sta zdaj zadovoljni? Najbrž ne. Lepo mi bodita pozdravljeni in kaj kmalu se spet oglasita, če ne prej, pa za prihodnjo veliko noč! Kotičkov striček k ZENA IN DOM Ločitve zakonov Žalostno in žal — lako »moderno« poglavje! Kdaj se je prej pri nas kdo ločeval! Zdaj pa kar nagloma: »Ce ti ni prav, se pa ločim! — Pa pika. Nihče noče ničesar več potrpeti; nihče ničesar več prenesti; nihče ničesar več odpustiti. »Ločim se!« — to je nekakšen reflektor, ki se dan na dan svetlika in zlobno reži v družinske domove. Zakon, zakrament, ki je časih zares držal do groba — je zdaj ko breme, ki se ga izlahka iznebimo, ki kar skomizgnemo, pa smo se ga otresli. Časih ni nikakih tehtnejših vzrokov, celo nezvestobe m _ pa je vendar kar ločitev. Napaka je, ko človek noče vzgojiti samega sebe. Ko se noče vživeti v svojega druga; ko noče pogledati v svoje lastne napake, v svoj lastni greh; ko na vso rnoc pestuje samega sebe in si domišlja, da je največji revež na svetu, da mu ni moči več živeti tako, kakor bi moral in kakor velevajo razne rmeri v družinskem življenju. — Čudno je, da pri tem tako življenjskem poglavju, tako v srce in dušo segajo-čem odstavku družinske skupnosti zavisi vse od sodišča in paragrafov. Sodišče je kakor šola, kjer šolarji, šolarice niso otroci, marveč nekaj drugega, so šolarji in šolarice. In učitelji niso »človekt«, marveč šo učitelji. Zapoved, prepoved, kazen po paragrafih — je zmeraj nekaj brez- in ne-človeš-kega. Isto je na sodišču v zadevi ločitve zakonov. Paragraf je ko lesena palica — ki ne občuti in ne more občutiti, kakšen je človek, ki ga zadene, in kakšne so bolečine, ki jih prestaja. Kako da pride življenje zakoncev na sodisce i Kako je moči tujemu človeku, da bi se uživel v družino, kjer je — navzlic temu, da se da vse popisati v tožbi in v odgovoru na tožbo — vendar še toliko odtenkov, toliko duševnih, srčnih občutkov, bolečin, radosti, ki jih vendarle ne moreš in ne moreš spraviti na papir! Kako more priti družinsko življenje v paragrafe? In kako more biti mož, žena tako brez okusa za vse, kar je kulturno, lepo, dobro, da razloži s suhoparnimi besedami, na podlagi suhoparnih paragrafov na brezčutnem papirju svoje 1 življenje, svoje liajskrivnejše življenje v zakonu in razgali", tako brezčutno, rekli bi pocestno-nesramno jMstavi svojega druga ali družico kar golega na javno mizo javne naprave, javnega sodišča! Kako je to mogoče storiti? Ali ni vsaj tiste najpreprostejše vljudnosti v nas? Vsaj za drobec srca? Ali se dotični, dolična, nič več ne zaveda, da je bilo nekoč vendar (udi kaj lepega, dobrega, prisrčnega v njuni zvezi? Ali ni nobene hvaležnosti za lepe ure, dneve in tudi za trenutke? Ko je na svetu vendar lako malo lepega in dobrega! Kako je mogoče spraviti v javnost, v tožbo, obtožnico, na sodišče tislo osebo, ki je bila človeku v najlepši dobi življenja vse na svet-u, ki mu je bila zaklad, lepota, izvor vsega dobrega! Kako je mogoče s pocestnimi besedami opliuvati v javnosti osebo, ki je bila toli-krat deležna' njegovih najslabših besed? Kako je mogoče spraviti na javni oder sramotenja mater, očeta svojih otrok? Kako je mogoče na Boga tako pozabiti,' da človek iz lastne volje cbrekuje in opljuva tisto, kar je bil nekoč prisegel pred oltarjem! To so neskladnosti, časih nesmiselnosti, ki človeku zdrave pameti in le količkaj srca nočejo in ne morejo v glavo. Sodišča presojajo vse take zadeve IX) suhih paragrafih in zasekajo rane, ki se nikoli ne zacelijo. Ženske so jx> paragrafih skoraj brezpravne in prednost ima tisti, ki vloži tožbo. Čudno je jia sploh, da so paragrafi, ki morejo odločati o zakonskem življenju in baš ločitve zakonov ne bi smele biti v paragrafih in ne na sodiščih. Tja sjiadajo druge stvari, saj jih je dovolj, ki se zares ne morejo obravnavati drugje ko na sodiščih in ne drugače ko jx> j>aragrafih. In drugo: Sleherna zakonska zveza doživlja dobe, ko je mož ali žena v neki zaslepljenosti, zlasti taki, ki so izmlada in vseskozi poznali le mirno življenje. Morda je to v krvi, morda so zunanji vplivi, morda je le ona nevarna prehodna doba med 40. in 50. letom, ki zajame pač slehernega, bodi moškega ali žensko. Ta doba je ko nevarna pečina, ki se ji je treba čim bolj oprezno izogniti. V teh letih je skoraj sleherni zakon ko barka, ki zaide v razburkano morje, ki se bliža čerem in le izvrstni krmarji jo tako uravnavajo, da sjx>lzi spet v mirne tokove. V tej dobi je tudi satan bolj na površju ko kdajkoli prej in pozneje, in treba je premagovanja, samovzgoje, odpovedi na vse kraje, da se človek obdrži na višku in v miru in jx>trp-ljenju sam s seboj in s svojo drugo polovico. In če ni ne tega ne onega, naj bodo vendar otroci tista vez, ki naj bi tesno oklepala družino in dom in že zaradi otrok ne bi smelo biti ločitev zakonov. In: Žalostno j>a resnično je. da je med ženskim svetom več in več takih, ki jim ni mar svetosti zakonskih zvez in družinske celote in ne razumevanja za matere in očete in otroke. Vsaj pri nas Slovencih je bilo še nedavno tako, da se ženska, ko je le zvedela, da je dotični moški poročen, ni več zanimala zanj in je zavrgla v sebi kake morebitne kali ljubezni, ki jo je morda občutila v srcu zanj. Mož, ki je poročen, žena, ki je poročena, družina, j>osebno z otroki, lo so stebri, ki se je ne bi smela nikoli nobena oseba dotekniti z mislijo, da jo uniči. A doživljamo čase, ko je — tudi pri nas — več in več žensk, ki razdirajo domove s tem, da izvabljajo družinske očete iz njih kroga in jih izkoriščajo v svoje namene. Glede tega smo kulturni narodi hujši ko nekulturni, hujši ko celo necivilizirani pogani. Pri nas je mimo tega še alkohol jio-glavitni in najčeščj vzrok za ločitev zakona. Prav tisti alkohol, ki povzroča uboje, pretepe s koli na vasi in ugonablja posestva, trgovine, da »gredo na boben«. In alkoholik je prav tak, če je gosposki in učen in najvišji gospod — kakor, če je delavec, kmet ali najnižji dninar in postopač. V vinjenosti so izbruhi doma, sjjričo žene, otirok, prav takšni, enaki za vse sloje. Zdi se, da sodišča pri ločitvah zakonov delajo razlike med ]x>vzročitelji razdora v hiši; — če so to gosf>odje, znanstveniki, »vele-ugledneži« — so drugače sojeni in obsojeni, kakor, če so preprostega stanu. In so izbruhi v vinjenosti pri vseh slojih enaki — in so žene iu otroci enako v mukali ob takih prilikaii, bodisi, da so gosposkega ali jireprostega stanu. S shodi, z besedami, listi, z društvi in s sejami ne moremo uničili ]x>vzro-čitelja razdorov v družinah in jx>bojev na vasi. Pomagati si more le vsak sam! Ce dotični samega sebe noče in ne more vzeti v roke, so vse reklame za pobijanje alkohola j>razna slama. Kdor samemu sebi ne more dopovedati, kaj je zmernost, kaj odpoved; kaj greh, kaj kazen za greh — mu ludi drugi ne bodo kos. Za to kratko, prekratko dobo, kar smo na svetu, nikar ne razdirajmo najsvetejšega, kar imamo: to so naše družine! In ne mučimo otrok, da ne bodo nekoč preklinjali takih staršev in da jim ne bo treba plačevati kazni za grehe svojih očetov in mater! km. Ženska v javnost - ali ne Pri nas, drugod pa še več, razpravljajo o tem, ali sodi ženska v javne službe, ali naj javno nastopa, ali naj se meri z moškim svetom v javnem delovanju, ali naj se udejstvuje ko moški. — Ali je sploh mogoče zapovedati: Ženska bodi v javnosti 1— Ali prepovedati: Ženska ne sme v javnost! — Vse zavisi od tega, ali je dotična ženska primerna, da javno deluje. službuje, nastopa — ali pa ni pripravna za vse to. Nobena ženska ne bo šla v javnost, če ni rojena za to. In nobena ne bo mogla tičati samo v kuhinji in doma, če bo čutila, da jo nekaj kliče v javnost. Tista ženska, ki ima poklic, da javno deluje, bo tudi brez dvoma kaj hasnila in dosti imamo dokazov za to, da so ženske tudi v javnosti na svojem mestu. Glede duševnih in srčnih zmožnosti žensk je tudi dokazano, cla ne zaostajajo za moškim svetom, le če imajo tudi poklic za vse te stanove. Tudi moški svet nam ne nuja samih strokovnjakov. število nezmožnih uradnikov, odvetnikov, profesorjev, učiteljev, sodnikov, zdravnikov in podobnih — je prav brezmejno. Kako da bi morala bili baš ženska koj in zgolj prvovrstna strokovnjakinja v slehernem jioklicu in na slehernem torišču svojega javnega nastopanja ! Ženska, ki vodi dom in otroke, ki časih le sama skrbi za moža in ga na vsak način vsaj oskrbuje, ima pač svojo duševnost tako v oblasti. da ji ni odrekati zmožnosti za javno delovanje. Zdi se celo, da je javno delovanje laže, ko udejstvovanje doma in urejevAnje družine. Da ni lepo. če ženska javno nastopa, n, pr. v politiki? Glede tega bi pripomnili: o tozadevni lepoti — kar splošno — sploh ne moremo govoriti. Dotična ženska, ki v javnosti ne zna in ne more lepo vplivati, tudi doma. v družini ne bo imela lepega nastopa. Je pač ženska, ki ni zmožna zunanjih, lepotnih oblik. Sirovo s t pa odbija povsod, bodi pri moškem, bodi pri ženski; bodi v javnosti ali doma. Taki pa smo ljudje, da si želimo nežnosti, lepih besed in oblik, čeprav jih samj nismo zmožni ne po zunanje ne po notranje, a se tega navadno ne zavedamo. Ljudje — moški in žeilske — smo rojeni /.a dom in za javnost. Tudi moški bi morali čutiti več dolžnosti za družino, kakor jo občutijo navadno, ali bolje: kakor jih je sram. dn jo up I oli kaj občutijo. In kakor vprašamo: ali ženska sodi v javnost ali ne, bi mogli vprašati: ali sorli moški v družino ali ne. Taka vprašanja so skoraj brez podlago in vse razprave o ženskem javnem delovanju ali ne-delovanju so brez pomena. t Koliko je poklicev, ki jih le ženske morejo in morajo izvrševati! Več jih je ko onih, ki jih Srbsko platno po Din 4 meter dobite v Trpinovem haiargu v Mariboru Vetrinjska 15 DELAVSKI VESTNIK Krščanska strokovna organizacija med Slovani morejo izvrševati samo moški. Predvsem smo vsi samo ljudje — človeki. Dober človek: dobra mati, dobra učiteljica, dobra uradnica; dober mož; dober oče, dober sodnik, dober uradnik. Slab človek — bodi ženska ali moški —• je povsod slab — le v slabem, v zlu — je »dober«, pripraven — pa bodi, da je moški ali ženska. Kako bi torej kar na široko določili: Ženska. bodi doma! — ali: Ženska, pojdi v javnost! — Kamor kdo spada — ženska ali moški — tja ho najbrž tudi prišel. Saj ni kav tako, da je »vsak sam svoje sreče kovač«. km. Obleke ra prvo sv. obha$Ho Dočim se je krščanska strokovna organizacija široko razmahnila in trdno zasidrala med evro|v skimi demokratičnimi germanskimi in romanskimi narodi, tega žal nc moremo reči za slovanske narode. Po zadnji statistiki Mednarodne strokovne zveze krščanskih strokovnih organizacij imajo pri njej včlanjene državne zveze to-le število članstva: Jugoslavija......... 2.673 Češkoslovaška........39.357 Poljska (nameščenci).....3.000 (rudarji) ......12.000 (kovinarji)...... 22.500 Slovani treh držav, ki štejejo vsega skujiaj 63 milijonov ljudi, imajo torej okrog 50.000 krščanskih strokovničarjev, dočim jih ima naša sosednja, osem milijonov broječa Madjarska sama 50.000. Tiste slovanske krščanske organizacije, ki niso članice internacionale (na pr. na Hrvatskem), le neznatno zvišujejo navedene številke. Ko! Slovani se moramo vprašati za vzroke teh dejstev. Med olajšujoče okolnosti spada gotovo to, da so bile prodoru misli krščanske strokovne organizacije stavljene in da so še stavljene hude zapreke. Poljska je bila do leta 1918 razcepljena. Razumljivo, da je bilo v ruski Poljski nemogoče organizirati krščansko strokovno organizacijo. Do leta 1918 so branile njen pohod med Hrvate in še dalje na jug prav tako državne meje. Enak položaj je bil pri Slovakih, ki so bili ločeni jx> Madjarih od Cehov. Vendar pa moramo priznati, da je f>oleklo od revolucionarnega leta 1918 že 16 let, torej doba, ki je zadostovala inicialorjem krščanske strokovne organizacije med Romani in Germani, da so ustvarili krepko gibanje. Slovani nismo znali ustvarjati kot drugi, da, ugotoviti moramo v teku let celo nazadovanje. Na Češkoslovaškem se je na pr. gibanje razbilo na Šramekovo in Curikovo organizacijo. Vzrok temu razkolu so bili politični razlogi. V zadnjem poročilu krščanske strokovne internacionale se je njen tajnik Serrarens izrazil o češkoslovaškem gibanju zelo nepovoljno. In ni čuda. Saj šteje trimili-jonska nemška narodna manjšina v CSR 31600 krščanskih slrokovtiičarjev, lorej toliko kot devetmili- jonski češkoslovaški narod. Serrarens je mnenja, da bi se na Češkoslovaškem gibanje okrepilo le, če bi zavzelo nasproti političnim vprašanjem isto stališče kot v Belgiji ali Nizozemski. Enaka razcepljenost vlada tudi na ['oljskem, kjer so pa take razmere seveda mnogo lažje razumljive. Needinost jc tudi v naši državi. l akoj jx) vojni je organizacija prodrla vsaj v Bosno, sedaj se pa drži le tokraj Save, nikogar pa ni, ki bi mislil, kako jo razširiti tudi med pravoslavno prebivalstvo države. Organizacijska razcepljenost je torej kriva, da ui enotnega sistematičnega dela ter organizacijskih in materijelnih uspehov in da ima marksizem gospodovalen jx>lo-žaj med slovanskim delavstvom. Seveda niso to edini vzroki za razcepljenost in neuspehe. Nadaljne moramo iskali v slovanskem značaju, ki ima premalo smisla za sistematično delo in se le nerad jxxlreja skupnosti, čeprav je ta jto-Irebna. S tem v zvezi so tudi osebnostna vprašanja nekaterih voditeljev, ki bi se čutili omalovaževane, če bi se morali umakniti s svojih mest v koris* skupnosti. Napačni radikalizem je muogokje kriv da ni solidarnosti meti krščanskimi delavci in nameščenci. Smatramo, da bi moglo na nadaljni razvoj krščanskega strokovnega gibanja med Slovani ugvx.lno vplivati to-le: Brezpogojno in v vseh točkah bi se moral priznavati jirogram krščanske strokovne internacionale. V vseh slovanskih državah bi se morale združiti razcepljene krščanske strokovne organizacije ter za v bodoče izločiti vse elemente, ki ne priznajo |>rograma internacionale. Državne zveze naj bi se priključile internacionali. Državne zveze slovanskih držav naj bi stopile med seboj v ožje sodelovanje radi sistematičnejšega dela med slovanskimi narodi, s čimer bi pridobile uglednejše mesto tudi v mednarodnem svetu. Le to bi bila solidna jiodlaga za boj proti kapitalizmu, fašizmu in marksizmu ter za pravice delovnega človeka in za prave cilje krščanskega strokovnega gibanja. Vedimo: Bodočnost je slovanska! Da bo tudi slovansko delav-[ stvo v krščanskem taboru, za lo delati je naloga i vseh prijateljev krščanskega strokovnega gibanja. Name scenska kolektivna pogodba Med našimi zasebnimi in trgovskimi nameščenci je vzbudila veliko zanimanje misel o nameščen-skili kolektivnih pogodbah, ki jo je sprožila »Bodočnost«, glasilo našega agilnega Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. »Bodočnost« je v svoji aprilski številki prinesla tudi osnutek take jx»godbe. Prav bi bilo. da bi se za to vprašanje zanimali prav vsi nameščenci. Kolektivne pogodbe so velikega jx)mena, ka,r je že davno spoznalo delavstvo in nameščenstvo drugih kulturnih narodov. Katoliško s'ovensko nameščenstvo je tisto, ki orje tozadevno ledino pri nas. Toda to nameščenstvo, organizirano v Društvu združenih zaseb. in trg. nameščencev, ve, da bo usj)elo in priborilo slovenskim nameščencem boljše delovne jiogoje, ako ga bodo v njegovih stremljenjih spremljali in fKidpirali vsi zavedni nameščenci in nameščenke, da se včlanijo v imenovano društvo, ali pa se vsaj naroče na list »Bodočnost« (uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 6), da bodo spoznali cilje in delo društva in njegovega glasila. Žide zagovarja in hrani Danes ve že ves svet, da sta marksist in žid-kapitalist eno in da delata roko v roki in se skupno borita zojier — katoliško Cerkev. Židje ne napadajo marksistov, marksisti ne napadajo Židov, čeprav predstavljajo ti »razred izkoriščevalcev« iu drugi »razred izkoriščancev«. Nov dokaz za to j>risrčno prijateljstvo je dal ■prosvetni« referent zagrebške Delavske zbornice Mirko Kus-Nikolajev z izdajo knjižice: Antisemitizem bez maske, v kateri se toplo zavzema za Žide in pravi, da židje niso krivi tistega gorja, ki ga jim pripisujejo. — Vprašamo gospoda Rusa-Nikola-jeva, zakaj pa on in njegovi sodrugi-marksisti na delavskih shodih in sestankih napadajo kapitaliste, ali ne vedo, da so židje jedro kapitalizma, ali je njihovo govorjenje samo varanje in slepitev delavstva? In še to naj j>ove gosjxxl Kus-Nikolajev, borec za pravice »proletarcev«, koliko neki zasluži na mesec, ali ne presega njegova plača deset prole-tarskih plač in vse to za to, da brani in zagovarja največje nasprotnike delavstva — Žide? Pri takih »delavskih zastopnikih« pač ni čudno, da je delavec prišel v tako sramoten in obupen jx>-ložaj, v kakršnem jc dandanes. Drobne Rasa jugoslovanskih marksistov. Glasilo zagrebškega Haraminovega opozicionalno marksističnega Ojičega radničkega saveza je očitalo pravovernim zagrebškim socialistom (koniorašem, ker vladajo v zagrebški delavski zbornici), da jih vodijo »nečisti« Hrvatje (Fleischer itd.). Pravoverni Privatni nameščenec« je odgovoril, naj se nikar ne hvalijo haraminovci s čistostjo svojega hrvatskega nokolenja Navedel je varaždinske haraminovce, med katerimi se bleščijo tudi sama nedoinača imena. Mi bi pripomnili, da je že davno znano, da je v krvi jugoslovanskih vodilnih marksistov primešano prav mnogo židovske in drugorodne krvi, vsled česar je vsako medsebojno očitanje odveč. Tolažimo sc le s tem. da ni tako samo pri nas ... V Rusiji poka ... Kljub boljševiški strogi cenzuri svet vendar zve za precej -'.cvilnc atentate na boljševiške visoke politične funkcionarje, kar dokazuje, da se tudi v Rusiji opozicija prebuja in jc aktivna na isti način kot diktatorski režim, ker uporablja revolverje in bombe. Zato pa so tudi boliše-viki nedavno sklenili izvesti »notranjo razorožitev«. Ce bo imela ta kak uspeh, bomo videli. Marksisti niso demagogi samo pri nas. Tudi v Švici so marksisti ustanovili za razne namene »fronto dela«. Mislili so, da bodo krščanski delavci toliko neumni, da bedo kar drveli za njihovo fronto«. Pa so se ojiekli. Krščanski strokovničarji so odklonili fronto takoj po njeni ustanovitvi, češ Brez nas ni fronte dela. Nekaj posebnega je v družini dan prvega svetega obhajila. Ne glede na lo, da je prvo sv. obhajilo v verskem |x>meuu zares najvišja milost za človeka, ki mu odpre vrata v nebeške pokrajine že j.. ...... svet!'., bodi ta dan tudi praznik za družino, za hišo. Z doličnim otrokom se moramo tisti dan drugače vesti; lejxi je, če zaeno z otrokom pristo-pijo tudi starši tisti dan k obhajilu. Napravimo otrokom čim več veselja, naj bo j^rva jx>glavitna oseba v hiš«! Da mu bo ostal spomin na ta veliki dan zares lep, svelal in velik za vse kesnejše življenje! Za jirvo sv. oblialijo so potrebne jjosebne obleke. Za deklice vidimo ua sliki dvoje takih oblekic. Preproste so, seveda bele, kratkih vrhnjih kimona-stih rokavov in dolgih ozkih, sjx>dnjih rokavov. Dolžina krila bodi primerna otroku. Zadnja leta so imele deklice jirav dolga krila, nekatere kar vlečke. Bržkone je to preliratio. Pa mogoče pristoja kaki deklici tudi to, vendar se nam dozdeva, da ui preveč okusno. Olrok je vendarle samo olrok in dan prvega sv. obhajila ni kaka plesna zabava (žal, jvrirejajo nekateri starši in tudi šole — take plese — za olroke! Ali je (o prav?). Obleka za prvo sv. obhajilo bodi preprosta, ne preveč načičkana, ne pre-bogatal Le|x> je, če je na glavi skromen venček ali šojjek; pajčolan bodi tak, da ne ovira otroka, da ni nevarnosti za ogenj, da ne jemlje otroku radi jiretirane pažnje jx>lrebne zbranosti duha. Pa deklice ni lako težko obleči za ta dan. Težje je s fanti. Kaj je lejjše — ali da so tudi dečki v beli obleki ali ne? Ce so dečki v beli obleki, morajo pri klečanju paziti, da si ne umažejo dolgih, belih hlačk ali si morajo podkladati robček. To olroka ovira, da misli samo na hlače (ki so tedaj seveda nove). Lepše je, če oblečemo dečka za ta dan v črno, žametaslo obleko (gladki žameti). Hlačke so kratke, nogavice bele. čevlji črni. Krog vratu bel svilen ovratnik, zajjestje na rokavu iz bele svile. Taka oblekica je jjcceni (saj je navadni žamet prav počen i) in deček ga more imeti kesneje tudi za v šolo. Lejx> je, da so tudi nogavice bele, dolge. Te se lahko umažejo, ker jih moremo izlahka oprati. Iste obleke so za deklice in dečke primerne tudi za sv. birmo. Tako si prihranimo dvojne izdatke — če namreč opravimo prvo sv. obhajilo in birmo v istem letu. km. Strupene pline so jx>zna!i že južno-ameriški In dijanci. t-ežigali so f)o|>er in ga |>osi|>ali jx) zidovih :.. — .-I— J..a,.> -. ;„,i ii.-ii--1..ii ..i —i - -- — - -.i-i.i.----- .i.iii.ii - ■ vvi - kini dimom. .1 l\\J JV,J 1 V kuhinji imaš jjosodice z napisi: moka, zdrob, riž. kava in podobno. A kaj jx>maga, ko je pa v teh posodicah navadno vse kaj drugega notri, ko tisto, o čemer govori napis. Koliko se mučiš, ko odpiraš, pogleduješ, zapiraš in so jeziš. Zato so bolj prijiravne pose d i ce iz stekla, ki si jih jx>staviš v omaro ali na omaro ali na jiosebne police. Ko je treba kaj kupiti, samo pogledaš na le posodicc in se že s samim pogledom prepričaš, ali je treba česa dokupiti ali ne. Ni ti Ireba pokrovčkov šele odpirati in jemati posodic v roko! S takimi posodicami si prihraniš mnogo časa in nejevolje. Sediš n. pr. in melješ kavo, zaeno se zazreš v tiste steklene jjosodice, vidiš, kaj je notri in medtem ko melješ Kavo, že preudariš, kaj bo treba kupiti, kaj boš skuham za kosilo, ali imaš vsega za danes doma au nt Glede posodja se dotaknimo še krožnikov tn jxir-celana sploh. Zakaj imamo dve vrsti porcelana? Porcelan, ki je lep iu nedeljski, in ki ga uporabljamo le po enkrat na leto — in ki zavzem i veliko prostora v omari. Pa imamo drugo vrsto |?> i-celana za vsak dan. Cemu bodi ta »vsak dan- še bolj vsakdanji, kakršen je sploh? Saj je veliko lej>-še in bolj veselo, če sedimo za mizo, ki je vsak dan lepo jx)grnjeiia iti so vsak dan lej>e posode na njej. če sta kosilo, večerja, še tako preprosta, bomo jedli drugače spričo lepili posod, kakor prt, če botno imeli oskrbljene in raznih vrst krožnike |ired seboj. Gospodi nja tiKira zmeraj jx»-mis.it', da je v njenem domu, Vprav siromašno n preprosto, vendar čim najlepše, zmeraj, vsak. dan. l udi to je del kulture, ne le za oko, tudi za snvv' SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik J. S. Z. Kapavica ozdravi časih samo z notranjimi zdravili, navadno je treba še krajevnega zdravljenja z vbrizgavanjem. Ali je v Vašem primeru še potrebno zdravljenje in kakšno, naj določi zdravnik, ki je točno ugotovil stanje (tudi drob-nogledni izvid); ne poslušajte »izkušenih« prijateljev. Zanemarjena kapavica je sitna, navadno ne-ozdravoa bolezen, ki greni in krajša življenje v raznih oblikah. Isti. Lojevica (preobilno izločanje kožnega loja) se ne zdravi samo zunanje, umestna je premena hra; ue na pičlejšo in uran j beljeno, časih kaže jemati kakšno notranje sredstvo. Poskusite najprej z dunajskim Kakrskim praškom Isti. Vnetje drgalk se Vam |ionavlja vsako leto 1X3 večkrat? To se redno dogaja onemu, ki je prvo vnetje zanemaril. Časih kaže vnele drgalke odstraniti. časih treba še splošnega zdravljenja z zdravili ali drugače. Obmorsko podnebje vpliva ugodno na takšno bolehnost. Isti. Ruski čaj. najmanj |x> )>et skodelic na dan, ue more ostati brez kvarnih posledic. Cemu treba Vam, mlademu človeku, toliko dražila? Tein jc morda milejši od kofeina, a brala sta, ki dražita živčevje rn drugo drobje. Opustite to škodljivo razvado in si prihranite ta »bič« za tista leta. ko Vam začne osliček pešati zavoljo naravnih okolnosti. J. H. Lj. Mravljinci po hrbtu, bolečine na več straneh. "neki neprijetni občutki« so se Vam pojavili. sami ne veste, ali zavoljo močnega prestraše-nja ali zavoljo učenja v nezakurjeni sobi, --sicer ste popolnoma zdrav«. I Ivala Bogu! Jaz tudi ne vem, ker ne moreni na daljo uganiti, kaj Vam je prav za prav dejansko napak; domnevam pa, da imate živce zrahljane iu domišljijo razbeljeno. Ce zares hočete biti zdrav, pustite vse tiste bolne občutke v nemar, živite, kakor žive Vaši vrstniki, hodite ven v naravo in pričnite, ko se vreme ustali, z utrjevanjem! (Zasebnih odgovorov ne dajemo.) Isti. Špajka (botanično in lekarniško ime je *a-leriana ofhcinalis) ima v koreninicah neko sredstvo, ki miri živce. Prepustite jo veka vini otročajem in cmeravim mehkužnicam. L. M. LI. Vlažno stanovanje, kjer celo omet od-|>ada radi vlage, je brezdvomtio zdravju škodljivo, tudi če doslej niso opazne zdravstvene škode. Nismo vsi enako občutni za razne škodljivosti, toda v nezdravih razmerah i^eša odpornost zoper bolezni. Z vlago so v neki vzročni zvezi razne bolezni revmatičnega značaja, ki se vse odlikujejo po trdo-vratnosti, oziroma težki ozdravljivosti. Bolj zdravo je sttlto in mrzlo kakor toplo iu vlažno bivališče! Isti. Vlažno stanovanj? osušiti? Teoretsko zelo enostavna, praktično nc vselej lahko izvršljiva zadeva. ki spada v področje zidarjev ali graditeljev. P. S. B. Dolgotrajna zasliženost sapnika in dušni kov. slabokrvnost in srčna nervoznost, kako naj se odpravijo z domačimi zdravili. Rentgenski izvid je pokazal, da ni resne bolezni. lekarniška zdravila Vam ne pomagajo dosti. Ce bi poznal Vaš poklic, bi Vam lažje svetoval kaj vporabnega, zakaj pri bolehanju Vaše vrste treba najprej urediti splosne življenjske razmere, oziroma izločiti morebitne škodljivosti ler smotrno izrabljali vse. kar naj zviša splošno telesno moč in odpornost. Bivališče in prehrana, gibanje na prostem in pametno utrjevanje so večjega pomena ko zdravila. V tej smeri se |x>svetnjte z zdravnikom svoj ega za 11 patija! t . B. V. Od možganske kapi kar trikral po vrsti zadeta poštama in zgarana kmetska mamka se ne more popraviti? Hroma ni. a najrajši leži, k«- tla jo vse boli pri gibanju. Da bi se opomogla : vsaj za lastno vardevanje, ko imate vsi drugi na ! spomlad in poleti toliko dela zunaj! Urnem Vaš položaj. dvomim pa. če je izvršna Vaša neskromna želja, ki se mi zdi podobna ztiani primeri o celi ovci in sitem volku. Brez stalnega varstva in vešče postrežbe ne smete pustiti matere, tudi ce hi se ji ublažilo trpljenje! Ce ne zmorete tc oskrbe doma, oddajte jo čez poletje v kakšno zavetišče za onemogle (ali V hiralnico), kjer se dajo njene nadlož-nosti zlajšati bolje kakor doma. Izmed domačih j>ri-poniočkov Vam svetujem omelov čaj. ki naj ga bolnica pije tri dni v tednu po eno skodelo na dan; j enkrat na leden kopel v zavrelici smrekovih vršičkov ! ali .v takšnem puhu; vsakdanje gnetenje in drgne- ! nje udov s kalrnim aročate pa prav nič o svojem ravnanju glede prehrane Zdi sc mi namreč, da jc mimo mojega nasveta ostalo vse pri starem, zato [»navijam svoje mnenje: Brez temeljite premembe v prehrani je vse drugo zdravljenje malo uspešno! Treba Vam tudi več gibanja, ki se mu polagoma, a vztrajno privajajte, začnite tudi, ko se vreme listali, previdno z utrjevanjem. Od svoie »mrtve« teže. ki jo imate 25 kg. odložite do jeseni vsaj polovico! Isti. Akouit — preobjeda (botanično accnifutn ' iiapellus) je znana, hudo strupena rastlina, zato ni rabna v »domačem zdravstvu«. Napravljajo pač neke izvlečke iz nje, ki so za zunanjo rabo (za vli-ranje na boleča mesta).' Lekarnar označuje zdravila za zunanjo rabo z rdečim lističem. Akouita nisem na tem mestu nikomur priporočil. A. K. P. Bohčine v desnem boku so nastopile po operaciji slepiča in se Vas drže navzlic operaciji kile na isti strani, in sicer samo pri napornem delu in daljši stoji? Domnevani, da se Vam pobe-šajo ali jetra ali pa desna ledvica, kar je lahko ugotoviti. V tem primeru Vam pomore primerna trebušna obveza, operacije menda ne bo treba. J. R. Š. Po izostrganju maternice Vas muči zaprtost in vrtoglavica, da se kar tresete? Potreben je zdravniški pregled, morda se Vam je maternica nagnila in tišči na danko, pomoč jc v tem primeru lahka in trajna; morda je črevo samo ulcnjeno. morda je kje razdraženo in stisnjeno; v teh primerih treba preurediti hrano. Kako naj jaz razpoznam te zadeve na daljo? F. H. B. Otrdel gležeiij ima;e po hudi poškodbi, kj Vas časih močno boli in Vam oteka. da komaj hodite, časih pa lažje in brez bolečin. Nedavno je bilo nekomu na tem mestu svetovano, kako naj si vardeva členek, okorel po dolgotrajni kostni bolezni. On je še mladenič, Vi ste v srednjih letih, a ravnajte prav tako! Tople kopeli, oziroma ovitki z vročo slano vodo ali zavrelico senčnega drobja ali zavrelico smrekovih vršičkov, vsak drugi ali tretji dan zvečer; krepko gnetenje (masiranje) sklepa ali členka s kakšno mažo (kafrna je priljubljena); dvp-mim sicer, čc se bo dal gleženj še omajati po pet-letni okorelosti, vendar ga poskusite majati in ne plašite se bolečin, tudi hodite navzlic bolečinam; Čezdalje manj Vas bo bolelo. F. S. V. Dušenje iz trebuha pri stoji in hoji, a ne v legi, jc bolj nenavaden pojav in ie bržkone v zvezi s preveliko premakljivostjo (pobesanjem) drobja ob preponi (prečni mreni med prsno in trebušno duplino). Zdravnik, ki Vas osebno preišče, menda brez težav ugotovi nakazo in nasvetuje uspešno pomoč. S. B. L. Trajnega kodranja las si želite, a se ga bojite zavoljo izpadanja las na temenu in revmatičnih bolečin na temenu in zatilniku? Lepotiče-nie ni nezmiseltio, če ni pretirano in ne kvari naravne lepote, kamor spada tudi primerna ♦asovitc.st. V Vašem primeru se nc moreni izjaviti, presodite sama. »Trajni« kodri (rajajo res časih pol leta in več, časih komaj nekaj tednov, časih pa sc kodranje sploh ne prime. Ce je »trajn6« kodranje kratkotrajno. se ne izplača, če se zares prime in drži kaj dalje, je smotrna nega lasišča ovirana. Vi pa morate radi premastnega lasišča si večkrat glavo umivati in lasišče negovati, sicer bo teme kmalu zred-čeno ali celo plešasto. Odločitev menda Vam ne bo IJretežka. Ista. Zeleznatih vin tukaj ne priporočamo, kakor ne drugih takšnih sredstev, ki zanje dovolj skrbi reklama. U. V. P. Ljubosumnost jc občečloveška slabost, ki se drži najrajši slabičev. V dobi mene. ko je iz-ravnoležena |>oleg telesnosti tudi duševnosf, so nekatere sicer umerjene žene zelo nadležne zavoljo neopravičene ljubosumnosti. Prepričevanje, oziroma pričkanje o teh stvareh je brezuspešno, zato pameten mož mirno prenaša take nevšečnosti, in sicer tem lažje in bolj sočutno, če je brez krivde. Navadno se ljubosumnost te dobe poleže s telesno pomiritvijo. Pripominjam pa, ko ne poznam Vašega primera prav nič, da je ljubosumnost časih znak kake resne duševne motnje, časih pa je več ali manj spretna skrivalnica lastnih miselnih ali dejanskih zabiod. J. R. K. Kot naročnik brez izkazila hočete, naj Vam natančno pojasnim to iu ono. Drzen način Vašega pisanja se mi je zdel sumljiv; uprava jc ugotovila. da je Vaša trditev o naročništvn brez podlage. Zato nič! A. Z. Š. Skrivalki, dasi je obupana mati in se v svoji p«?bpžnosti zgraža zavoljo »kosmatih medvedk« in siičnili pohujšljivosti v tem predelu, in dasi grozi, da bo nagovarjala naročnike, naj odpovedo list. ki jc v njem padla ljubezen do bližnjega že pod ničlo — dvakrat nič. Kmetijski nasveti Prašiči grizejo les in jih bolijo noge. - Zakaj moji prašički skoraj vsako leto, ko malo odrastejo, grizejo les. Dam jim med krmo vedno sežganih in stolčenih kosti in krmo tudi po malem osolim, pa kakor vidim, vse nič ne zaleže. Tudi jih začnejo boleti noge. Kaj je vzrok? Morebiti hrana? Polagam jim kuhano peso m kolerabo (kavlo). Vse to dobro predelam in potem jim še malo otrobov posutem. — I. B. L. — V pokladanih krmilih, ki jih dobivajo vasi prašiči, je predvsem premalo sirove vlaknine. Zato pa grizejo ali glodajo vedno les. Sirova vlaknina spada med nedušične redilne snovi m ie težko prebavljiva redilna snov. Neglede na to pa je sirova vlaknina živalim nujno potrebna. Dobivati jo morajo v krmilih toliko, da so po končanem krmljenju nasičene ali site. V krmski pesi in kolerabi je zelo malo sirove vlaknine, pa tudi z otrobi ne dobijo prašiči dovoli vlaknine. Po končanem krmljenju niso vaši prašički nikdar dovolj siti. Da to dosežete. jim morale nuditi v poKladani krmi več sirove vlaknine. Veliko te vlaknine in ludi drugih redikiih snovi je v strniščni detelji ali kaki drugi posušeni mladi detelji in lucerni. Tudi v ovsenih plevah, v senenem drobirju ali sempirju prvovrstnega travniškega sena, detelj-nega in lucerninega sena je precej sirove vlaknine, /acnite pokladati prašičkom toliko tega ali več pravkar navedenih krmil, kolikor jih hočejo žreti, pa bodo kmalu nehali gristi les. Najholje pa ie, da pokladate prašičem taka polnilna krmila, sirova in suha, kakor pokladate goveji živini seno. Dobro storite, če jim tudi krmsko peso in kolerabo nehate kuhati in začnete krmiti sirovo. Kolerabo kuhajte, še bolje pa je, da jo parite v brzoparilniku a le tedaj, če je krmite veliko. Edino krompir nc sme biti nikdar sirov. Seveda je treba prašičke na sirova krmila prav polagoma navajati, ker so zdaj navajeni le kuhanih. S sirovim krmljenjem ohranite prašičem v krmi tudi več za njih razvoj važnih vitaminov. Ako dobivajo vaši prašički le krmsko peso, kolerabo in malenkost otrobov, jih preslabo krmite. S to krmo dobivajo prašički tudi premalo beljakovin in rudninskih snovi. Potrebne rudninske snovi jim sicer skušate nadomestiti z sežganimi in stolčenimi kostmi, ki so pa težko prebavljive in dobijo prašički iz njih premalo fosforo-vo-kislega apna Pomanjkanje beljakovin in še bolj rudninskih snovi v krmi bržkone tudi povzroča, da prašičke bolijo noge. Mogoče je pa tudi to, da pridejo prašički premalo iz svinjaka, ki je morda premrzel in prevlažen, ven na prosto, kjer bi se morali vsak dan dobro razgibati v svežem zraku in bi si sami lahko poiskali v čisli zemlji tudi potrebnih rudninskjh snovi. Da bodo dobili prašički potrebnih beljakovin, začnite jim dajati dobro ski-sano posneto mleko. Začnite z enim litrom takega mleka, ki ga lahko zvišate polagoma na 5—6 litrov na dan in glavo. Poleg kislega posnetega mleka jim pokladajte tudi otrobe, žitni zdrob (ječmenov in koruzni zdrob) in pa klajno apno. Vsak prašiček naj dobi en dkg klajnega apna na dan. Kislo posneto mleko dajte prašičem piti pred vsakim krmljenjem. Ako nimate posnetega mleka potem je dobro, da dobivajo prašički nekoliko ribje moke. Klajno apno in ribjo moko mešajte med otrobe in žitni zdrob. Zdaj boste lahko začeli polagoma privajali in pokladati prašičkom namesto običajnih zimskih krmil sirovo, mlado, zeleno krmo. ki bo obenem s prej navedenimi močnimi krmili in pri-datkom klajnega apna prav ugodno vplivalo na razvoj in rast prašičkov. Za zimsko krmljenje bodočih prašičkov pa si poleti pripravite dovolj posušene mlade detelje in podobnih krmil, pa ne bodo prašički več prisiljeni, da bi grizli les. Gnojenje z umetnimi gnojilL M. G. M. — Njivo, ki ste io lani pognojili s hlevskim gnojem, bi letos radi pognojili z umetnimi gnojili za krompir, koruzo in proso. — Najbolje storite, če na tako njivo še pred oranjem potrosite superfosfata in kalijeve soli in nato oboje zaorjete, da se temeljito zmešata z zemljo. To gnojilo deluje na vrhu prepočasi in bi v suši lahko celo škodovalo. Na 100 kvadratnih metrov vzemite 3—4 kg superfosfata in 2—3 ki< kaliipvp enlt na 1fWl mJ»... J ■ - —..... ........"isn.o, |ja ueseiKrat toliko S takim gnojenjem boste pri vseh treh rastlinah dosegli lep napredek, ko je zemlja že itak od lani zagnojena s hlevskim gnojem. Selimo se in imam čebele, pa ne vem, kdaj in kako bi jih prepeljal 5 ur daleč. F. G. — Pr. p. S. Prevoz čebel je zelo preprosta zadeva, če imate lako dobre panje, da se na vozu ne bodo razlezli. Prevažate sedaj lahko ali zvečer ali ponoči, pa tudi zgodai zjutraj. Panje morate prejšnji večer, ko so vse čebele doma, na žrelu zapreti z zapahi ali s smrekovimi vejicami lako skrbno, da nc more nobena čebela ven, zadnjo skončino, oz. vralica, pa odoreti. da ima družina dovoli zraka in se ne zaduši, Seveda mora biti čez odprtino v zadnji skončnici, oz. vrati, mreža. Če imate A.-Ž. panje ali kake druge panje s premičnim satovjem. dobro pritrdite okenca, da se med vožnjo ne odmakne in se satniki ne prevrnejo drug na drugega. Panje zložite na voz (diro) tako, da bo satovje ležalo vzporedno z osmi voza. Ako je pot lepa, laldto hitreje vozite; posebno, če je voz na vzmeteh. Po slabih potih pa in z navadnim vozom je velika nevarnost, da se vam ka.i polomi. Zaleženo satovje je težko in prehudih sunkov ne vzdrži. Najlepši je prevoz s tovornim avtom. Tam gre ko po maslu. Seveda je tak transport drag. pa tudi ni moči povsod avtomobila dobiti. Ne pozabite pri prevozu vzeti luči, kladiva, klešč in nekaj zebli e v ! Če se kje kaj pokvari, je treba hitro popraviti. Ako bi se pa pri kaki špranji usule čebele iz panja, je treba najprej izpreči in odstraniti konje, nato pa korajžno špranjo zamašiti. Ako boste vse prej dobro pregledali in uredili, se vam takšne nevšečnosti ne hodo primerile. Vam jih tudi n? privoščimo! Ko ste čebele pripeljali na novo mesto, jih takoj odprite. Če se žival med vožnjo zelo razburja in sc panj močno segreje (poskusite pri mreži z roko!), brizgnite par kapljic vode, da se pomiri. Pet ur vožnje je dolgo in bo najbrž treba panje z vodo miriti. Sicer se pa ne more nič hudega zgoditi, samo da imajo vsi panji dovoli veliko odprtino za zrak. X. Y. v M. Na vprašanja brez podpisa in na-; vedbe bivališča ne odgovarjamo. Ureditev gnojišča in gnojnične jame. Ž. A. S. D. — Vprašate, kako bi si najceneje uredili gnojišče in gnojnično jamo v težki ilovnati zemlji s pomočjo starih hrastovih mostnic — Tla gnojišča si lahko napravite iz ilovice in malo peska, ki ga dobro zbijete, kakor delamo pri betonu Če so pa ! tla itak ilovnato-neprodi.-na, potem te tega ni treba. Stransko zidovje, do pol metra visoko, je lahko iz kamna ali opeke ali iz hrastovih mostnic, če iih imate dovolj, poglavitno je, da z njim preprečite dostop vode na gnojišče. Tla, kamor pride gnoj, naj bodo neprodirna in nagnjena proti gnojnični ! jami, v katero se steka odvisna moča iz gnoja. — Gnojnična jama bodi dva metra široka, dva metra dolga in 1 in pol do dva metra globoka v ilovnatih tleh. Dno in stene morajo biti nepropustne. Popolnoma odobravamo vašo namero, da obijete stene s suhimi hrastovimi mostnicami, špranje pa zalijete z ilovico, ki se naj dobro posuši. Lahko zadelate tudi dno s takim lesom, vendar to ni neobhodno potrebno, saj ie ilovica sama nepropustna. Pač pa je dobro, da pokrijete jamo z istim lesom, da gnojnica ne izpuhteva in se ne kvari. Hrastov les ie v ta namen gotovo najboljši, ker je najbolj trpežen. — Banovinske podpore za tako jamo pa ne dobite, kajti banovina je za gnojišča delila podpore samo v obliki cementa za betonske jame. Pa tudi teh podpor zdaj ni več. Ko boste imeli gnojišče in gnojnično jamo narejeno, tedaj stopite v zvezo s pristojnim sreskim kmet. referentom, ki vam bo povedal, ali bo letos mogoče doseči podporo za nabavo gnoinične sesalke. ki ie bila časih okoli polovico nakupne vsote. Pravni nasveti Razveljavljena pogodba. B. A. L. Ce ste lani sporazumno s stavbenikom razveljavila pogodbo, ki ste jo z njim napravila radi nameravane prezidave, lahko letos radi iste prezidave sklenete pogodbo s komurkoli. — Vprašajte zidarskega mojstra. kakšne prezidave lahko izvrši brez nadzorstva stavbenika Srenjski svet in pot. D. C. Na srenjski svet, ki je v mapi označen kot pot, so vsi posestniki v slučaju potrebe odlagali dolgi les in ga tam ob-tesali. Neki posestnik, ki ima nedaleč od tam hišo, pa se je začel temu upirati in je dosegel, da je okr. načelstvo izdalo oklic, da se mora les takoj s poti odstraniti. Vprašate, kako bi se mogel ohraniti stari običaj? — Ker je ta srenjski svet na ožjem delu širok 13 m, na širokem pa 30 ni, uaj da občina odmeriti potrebni svet za pot, a ostali svet kot posebno občinsko parcelo, kamor boste še poslej mogli odlagati dolgi les za obdelavo. Stroški branitelja. M. J. M. Vaš bivši gospodar vas je obdolžil tatvine. Na ovadbe orožnišlva je državni tožilec zoper vas vložil obtožnico iti razprava je bila razpisana pred okrožnim sodiščem. V tej stiski ste po nasvetu znanca sebi izbrali advokata kot branitelja, ki ste mu plačali neki znesek na račun. Po razpravi ste bili popolnoma oproščeni. Vaš branitelj je zahteval ostanek honorarja, vi pa mislite, da je dolžan vaše stroške plačati oni, ki vas je pri orožnikih obdolžil tatvine. — Vas je tožil državni pravdnik. Ta se nikoli ne more obsoditi v plačilo pravdnih stroškov. Čeprav ste bila oproščena, morate stroške svojega branitelja sama poravuati. Ce se glede višine honorarja niste" s svojim braniteljem že vnaprej dogovorili, lahko zahtevate, da sodišče odmeri stroške vašega zastopnika. — Ce mislite, da je bik) (»stopanje vašega zastopnika nepravilno in škodljivo za vas. ga lahko tožite za odškodnino. Ce zadevo prijavite odvetniški zbornici, bo ta postopala proti svojemu članu, če in kolikor je kršil s svojim postopanjem svoje advokatske dolžnosti. Odškodnino za morebitne vam storjene krivice in škodo morate uveljaviti s tožbo pri sodišču. Cirilica ali latinica. M. J. M. Po ustavi sta enakovredna srbo-hrvatski in slovenski jezik. Kor se piše srbski jezik s cirilico, a hrvatski in slovenski z latinico, je cirilica enakopravna z latinico in se ne rnore pravnoveljavno odkloniti kak odlok, češ, da je pisan v cirilici. Ograja. A. D. Z. če je sosed ograjo postavil na svojem svetu, ne morete od njega zahtevati, da jo odstrani, čeprav ta ograja nekoliko ovira sedanjo pot na vašo njivo. Radi števrhlih osebnih sprememb uživalcev sedanje vaše njive v zadnjih letih se ni mogla vaša pot v sedanjem obsegu še priposestvovati. Zrebec ali konj. I. V. 2. Predali ste hlev, vendar ste sebi zadržali pravico, da smete do svoje smrti v tem hlevu imeti po enega konja. Na inesto konja hočete sedaj dobiti žrebca, temu se pa pro-tivi kupec, češ, da ne pusti, da se iz njegovega hleva napravi žrebčarna. Vprašate, kdo ima prav. Merodajna je volja strank ob sklepu pogodbe. Če ste z besedo »konj« splošno mislili konjsko pasmo, ne oziraje se na spol — kobila, žrebec, konj, — smete sedaj postaviti v hlev tudi kobilo, ali pa žrebca. Seveda, če bi hoteli žrebca spuščati, ne morete storiti tega na kupčevem svetu brez njegovega posebnega dovoljenja. Polovična karta ob času vetrsejma. K. F. Ne vemo. do katerega dne bodo za velesejem dovoljene vozne olajšave Ko pride čas, bo to razglašeno v časopisih. Polovična karta bo veljala pač za tisti čas, za katerega bodo dovoljene vozne olajšave. Če se boste hoteli te olajšave poslužiti. si pravočasno priskrbite velesejmsko legitimacijo. Bolniška strežnica. M. M. Pri upravi bolnišnice, v kalen služite, boste najbolj točno zvedeli, kako je z vašimi zahtevki v slučaju bolezni in starosti, ter kako je z vštetjem let. Ali nimamo spisov o vašem službovanj u, zato vam ne moremo točno odgovoriti. Tam tudi vprašajte, če ste zavarovani in kako je s pokojnino. Steber ob sosedovi hiši. A. Niste |x>vedali, v čem vas moti steber, ki sa je sosed postavil na svojem svetit ob vaši hiši in s čim ta steber posega v vaše pravice. Zato je nemogoče presoditi, ali je vaša zahteva, da se steber odstrani, upravičena. Kakšna daljava za postavitev takega stebra od sosedove meje ni nikjer predpisana. . ,,UP°k.°Jenec in plačevanje v pokojninski sklad. I. M. L. Vsi državni uslužbenci, oženjeni in neože-njent, so dolžni vplačevati vuradniški pokojninski sklad. Isto velja tudi za uslužbence, ki so na razpoloženju ali v pokoju. Tako predpisuje uradniški za-, kon- Zato morate plačevati, čeprav ste samec in morda nesposoben za ženitev. Nobena pritožba j vam ne more pomagati. Ce se oženite, bi imela vaša ! zena pravico do rodbinske pokojnine, ako ste vplačevali najmanj pet let in umrli kot vplačevalec SKldGa. Zastaranje klevete. M. V. Niste na jasnem, kako dolgo je zakoniti rok za vložitev tožbe radi klevete. — Zasebna tožba radi razžalitve ali klevete se mora vložiti v treh mesecih od dne ko ie zasebni toziiec zvedei za storjeno, kaznivo dejanje in za storilca. Drugo pa velja za zastaranje pravice, za preganjanje radi klevete. Pravica za preganjanje zastara čez dve leti. Ako jia je meril klevetnik s posebnim namenom na to, da bi uničil dobro ime ali gospodarski kredit oklevetaue esebe, zastara pravica do preganjanja v petih letih. Očiščenje potov. M. P. Po predpisih oljčnega cestnega reda, ki velja za vse javne ceste, se mora odstraniti vse drevje in vejevje, ki visi na zemljišče javne ceste, ovira promet ali zastira prgled. Ako je pot, glede katere je občina izdala nalog za očiščenje, javna, je njen nalog upravičen. Valutna razlika. B. D. M. Leta 1932 ste kupili hišo in ste se pogodili, da se ima kupnina plačevali v mesečnih obrokih. Obenem ste sc dogovorili, da vam mora prodajalec v slučaju, da vrednost dinarja pade, plačati valutno razliko, in sicer tako, da dobite v plačilo tedanjemu ktirzu dinarja v Curihu odgovarjajočo vrednost v dinarjih. Slišali pa ste, da se ta valutna razlika ne da iztožiti. Zclilc pojasnila. -Kupna moč dinarja, torej njegova notranja vrednost od leta 1932 ni padla, pač pa ie zrasla, kar se vidi po tem, da so cene raznega blaga od tedaj padle. Zato po našem mnenju vsled eventualnega padca dinarja v Curihu niste odškodovani iu ni potrebe za iztoženje »valutne razlike«. Ce bi s lako tožbo uspeli, ne moremo prerokovati. Opozarjamo vas samo,_ da je minister pravde pred kratkim opozoril sodišča na predlog in mnenje finančnega ministra, da se mora upoštevati, da je v naši državi zakonito plačilno sredstvo dinar in da se kupita moč dinaria m zmanjšala ter da bi sc pri sklepanju pogodb z raznimi valutnimi klavzulami ena stranka v škodo druge obogatila. Z naredbo finančnega ministra ';d :6. oktobra 1931 je prepovedano izdajanie faktur za blaga v notranjem prometu v tuji valuti. Po jira-vilnikti o reguliranju prometa z devizami in valutami od 9. junija 1934 >e predpisano, da se nobeni posli ne smejo sklepati v tuji valuti, niti se ne smejo vezati na tuio valuto ali na zlato, ampak se morajo sklepati v dinarjih brez vsakih klavzul Ker so navedeni predpisi izdani na ostmi člena 9 |x>-gedbe med državo in Narodno banko o izvršitvi zakona o denarju in ker je ta pogodba uzakoniena (zakon od 1/. junija 1031). so sodišča na le predpise vezana in bi morala odbiti ložitelja. ki zahteva da sem ti plača glavnica v tujj valuti ali pc. tečaju dinarja na tuji borzi. Iz teh razlogov vam tožbo odsvetujemo. f t^d^3"'.0 ',avarova'"ih prispevkov v bolezni. r. I. K. L.okler je pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev zavarovani član zaradi bolezni nesposoben za pridobivanje, ni dolžan niti on uiti delodajalec plačevati prispevkov za zavarovanje Drugačne govorice o tem so iteosnovane. Taksa od računov. A. R. V. Stranki ste oo-pravtli gozdne sani. Ker vam stranka ni lakoj plačala, ji niste izstavili računa. Bili ste ovadeni in vas je davčna uprava obsodila na plačilo kazenske takse Zehte pojasnila, ali ste dolžni plačati. Pro-lpredpisno ste ravnali, ko stranki niste izstavili kol-kovanega računa, ko ste ji izročili sani. Račun se mora izstaviti neglede na to, ali stranka takoj plača alt ne. Ker niste tako ravnali, boste pač morali kazen plačati. Izključitev sodnika. M. V. Ni izključen sodnik za sojenje stranke, ki ga je ovadila na višje obl;;-stvo. Pac pa lahko stranka zahteva, da se soj izloči, če morejo pokazati taka dejstva, ki radi n,-,i postane sodnikova nepristranost dvomljiva Zahte-vek, da se sodnik izloči, mora biti podprt z razlogi, iz katerih izhaja verjetnost osnove, na kateri se izločitev zahteva. Zaradi dvoma o sodnikovi nepri-stranosti se sme zahtevati izločitev, dokler se ne začne glavna raprava na prvi stopnji, pri višjem socltscu pa najkasneje 24 ur pred razpravo Preložitev občinske ceste. F. J. Z občino ste se Pgpdih, da boste na svoje stroške preložili del občinske ceste. Občina pa se je s štirimi posestniki dogovorila, da bodo odstopili zemljišče za novo cesto deloma brezplačno, deloma pa proti odškodnini. Sedaj se pa eden od teh posestnikov izgovarja, da je njegova žena solastnik posestva in da ona ne privoli v odstopitev zemljišča za cesto. Vprašate, all.more žena tega posestnika zabraniti graditev reste. — Ako je žena solastnica zemljišča, ki je potrebno za graditev ceste, se mera občina tudi z njo dogovoriti če pa ona nato zemljišča tudi proti primerni odškodnini ne odstopi, naj občina predlaga, da sc isto razlasti. , ■ Spor * zastopnikom. A. I. Ako imate resnično terjatev proti svojemu zastopniku in vam je on zlepa Hor»ica a* ga iožhe" Dn,ec P°"'°či ni. Iz vašega dopisa se ne da z gotovostjo govoriti o uspehu pravde. Treba bi bilo slišati še drugo plat zv£na nih nr^ ' P« orožnikih. A. B. C. Tako podrob-0 kako nai 0T°žnik vodi poiz-E***™« 51 J'h Vl domišljate. ,ti. Odvisno je vse vec ali manj od spretnosti in sposobnosti orožen.', w "K>ra Vedno čuvaomoč Onemu, ki je radi nas postal ubog, da bi nn obogateli? Toda On biva med nami v naših sobratih. Če njim pomagamo, pomagamo Gosjx>du, če nje tolažimo, tolažimo Njega. Ako bi drugače molili, bi bili podobni onim, lo uodo ob sodbi spraševali Gospoda: Kdaj smo te videti lačnega ali žejnega ali [»potnika ali nagega ali v ječi in ti nismo postregli? (Mat 25, 44). Evharistija nas torej stalno spominja in uči, da moramo gledati v svojem bližnjem Kristusa in da mu moramo v stiski jjomagati kot ud udu in brat bratu. In to še bolj, ker so vezi med nami veliko močnejše, čeprav nevidne, kot so med udi naravnega telesa in člani naravne družine. Na ta način tudi vračamo svojemu velikemu Bratu ono ljubezen, ki jo nam izkazuje ob obhajilui mizi. Prvi kristjani so to tudi dobro razumeli. Zato je bila njihova evha-ristična daritev obenem zbirka za reveže. Preostale darove, ki so jih darovali Bogu, so po daritvi razdelili med svoje sobrate, v katerih 90 gledali svojega ljubečega in trpečega Odrešenika. Ko torej danes z razmahom evharističnega gibanja ne gre vzf>oredno tudi razumevanje in udejstvovanje dobrodelnosti, je znamenje, da se premalo zavedamo, da nas Evharistija ne samo vedno globokeje vtaplja v božjo ljubezen, ampak se po njej tudi vedno tesneje združujemo s svojimi sobrati. Vsled tega bi morala biti tudi naša ljubezen do njih vsak dan močnejša. Evharistija nam j>a daje tudi moč, da lahko izpolnjujemo zajx>ved ljubezni do bližnjega. Kakor verujemo, da biva v Evharistiji pod podobama kruha in vina telo in kri Jezusa Kristusa, enako nam bo uživanje teh skrivnosti pomagalo, da bomo kljub morda odbijajoči zunanjosti v sočloveku gledali svojega ljubega brata v Kristusu. Cim močnejša bo naša vera in ljubezen do najsvetejšega kruha, tem raje bomo vračali Gosj>odu njegovo nadnaravno ljubezen z naravnimi dobrinami v obliki dobrih del in tem mogočneje bo plaintela v nas ljubezen, ki ne |x>zna same sebe. Ko se je sv. Ozanam velikonočno jutro vračal iz cerkve, kjer ga je obiskal vstali Gosped v presv. Evharistiji. je šel naravnost na obisk k nekemu revežu. Zakaj? Da bi vrnil obisk svojemu božjemu Prijatelju! Da bi letošnji evh. kongres obudil med nami mnogo njegovih posnemovalcev, saj je dobrodelnost nujna jx>sledica intenzivnega in zavednega evharističnega življenja. Ozanam pa nam bodi v tem vzor! Gulfidina prisega je sledil za petami. Odkar je bivala Gulfida v niši, se je zdaj prvikrat dvignila, čim je vstopil ga je Zafer \es junaški presegal za dlan, bivala je vstopit Znfer, in se nepozvana privila k njemu. Oko se mu je ve.selo zalesketalo. »Dane« Domo imeli pri tebi pojedino,« je radostno dejal in naglo pristavil: -.Saj sva trudna in lačna. Mufid ti je bil za brata in naj ti ostane za brata!« Služabniki so hitro primcknili medeno mizico in prinesli jedila. Zafer je razkosal koštru-na in ga ponudil. Najprej gostu, nato ženi, nazadnje sebi. Najlepše Kose je dal Gulfidi. Prav dobre volje je pripovedoval o lovu. Jedrnate so mu bile besede. Sleherni človek iz bližnje in daljne okolice je rad poslušal Zafra. Danes pa je bil tako zgovoren, ko še nikoli in Gulfida ga je nepremično gledala. V srcu se je živo kesala in močno je bila ponosna na svojega moža. Mufidn pn je le zaničljivo ošinila s |io-gledom. Mahoma je Zafer spremenil barvo in se prijel za prsi. »Ta merjasec,« je dejal in se le napol nasmehnil, -bolj me je zadel, kot sem mislil.« Nato je govoril o lovu na merjasca, kako ga je baš hotel zabosti, a se je mogočna žival obrnila, ga podrla na tla in mu zasadila zobe v život. Gulfida je vstala. »Počivut pojdi!« Zafer je videl, kako ji njeno lepo lice razodeva resnično skrb in radi tega jo jc slušul. Sama mu je obvezala rano. ki je le tnalo krvavela. Roj jc odjezdil hlnpee v bližnje mesto po rnnocel-liika. A prej nt mogel priti ko drugi dan opoldne. Zafer je pustil, da je Gulfida skrbela /unj in ves srečen je užival njeno ljubeznivost. Nežno jo je objel in privil k sebi. Ko se je danilo, je /afer dejal svoji ženi: »Umrl bom; pred svojo smrtjo moram pa se marsikaj urediti.« Nu njegovem rezkem licu je zapazila sen ce večnosti in Zafer je bil pretresljivo velik. \ -a v bolečinah se je zgrudila na kolena: »Ostani pri meni!« je prosila. Umirajoči jo je zamišljeno opazoval. »Pokliči oskrbnika in pisarja!« je velel. Ko sta prišla,_ je z umirajočim glasom določil Zafer: »Vse svoje posestvo, vse, karkoli premorem, zapuščam svoji ženi. Vidva sta za priči. l>»hro bo upravljala moje premoženje za dediča, ki si ga Ik> izbrala, ki gn bo sama podarila svojemu drugemu možu.« »Prisegam vpričo vaju obeh, da ostanem Zafrovn žena do smrti! Njeeovo posestvo bom oh ranila njegovemu rodu. Nobenega moškega ne bom nikoli pustila k sebi ...« Umirajoči Zafer je odslovil priči. »Ti si sreča moje smrti,« je dejal svoji ženi. Umrl jc, držeč svojo roko v ženini roki. Ko je preteklo teden dni po njegovi smrti, je prosil Mufid. d« bi pa Gulfida sprejela. »Pojdi!« mu je rekla, -in se nikoli več ne vrni, /akai, moja vrata bodo zaklenjena! Človek, ki je bil lasi leva, ne more biti last hijene.« Modro iti pametno je upravljala premoženje rajnega. Najmlajšega sina Zafrovega bratu je vzela k sebi in ga /. vso nežnostjo vzgajala, da je bil velikodušen in neustrašen mož. kakršen je bil njen rajni Zafer. (Maria Godin.) 99 Smola" Gulfida Hanum, mlada žena bega Zafra, jc vsa v mislih čcjiela na blazinah. Bila je najlepša hči bega Lkrema, vitka in sloku ko jelka in rjavih oči ko srna. V njenih krotkih očeh pa se je zdaj pa zdaj zaiskrilo in razodevalo hudo strast njene duše, ki je sicer ni nikomur odkrila. Že večkrat in tudi zdaj je razmišljala, kako da se je morala ona, osemnajstletno dekle, na očetov ukaz j>o roč i ti z begom Zafrom. Saj je bil velik junak, najhrabrejši junak, mnogim za zgled in zelo bogat, a njegovi lasje so bili pobeljeni od starosti. Ko je njen oče, beg Kkrem, nekoč zaročil svojo hčer z begom Zafrom, ni niti črhnila, ker je vedela, da bi se nihče ne oziral nu njen odpor. Prišla je služabnica v Gulfklino sobo. Mladi obraz je bil ves osupel in razburjen. Gospa,« je naglo spregovorila, »tvoj bratranec Mufid je pravkar prijezdil iz Kruje. Rekla sem hlapcu, da ne vem, ali sprejemaš goste, ker je gospod na lovu...« Gulfida je potegnila pu.j-čolan z gostili, rjavili las prav na čelo iii je |>rekinila služabnico: »Naglo stopi m reci .Mufidn, da bi rada govorila z njim!« Gulfida Hanum je globoko zavzdihnila. Zdaj torej je prišla tista ura, ki jo je tako dolgo, tako željno pričakovala! Roj nato je vstopil beg Mufid. Bil je visoke in medvedje rasti, vendar ni bil tako velik in tako močan ko Zafer. A na njegovem licu je sevala moč štiriiiidvajsetletne mladosti. Ko je vstopil, jc Gulfida čepela na divanu in ni vstala. »ALi bi si rad ogledal, kako vodim Zafrovo hišo?« ga je mrzlo nagovorila. Ne da bi se zmenil za njene besede, se ji je Mufid približal in jo prijel za roke. »Saj vendar veš, da se nisem mogel upirati volji tvojega očeta! Čemu se torej hud u ješ name? Kje uaj bi bila dobila kruna zase in za najine otroke?« »Žito raste povsod,« je nepremično odvrnila Gulfida. Osuplo jo je vprašal Mufid: »Ali bi bila ušla z menoj preko morja?« Gulfida ni odgovorila. Še pogledala ga ni. On pa je razumel, da bi bila iz ljubezni do njega žrtvovala vse. »Tudi jaz te ljubim,« ji je strastno zatrjeval in .jo naglo in vroče poljubil na usta. Nič se ni upirala, u njen pogled je bil mrk in_ pozoren. Napeto je prisluškovala sama sebi. ali bo občutila tisto brezmejno blaženost kakor časih, ko se ji je zdelo, da ie v nebesih, čim je bil Mufid pri njej. Mufid pa ji je počasi, s smehljajem in kakor da ga je sram, zašepetal na ulio: -Zafer je starček, smrt mu je nemara blizu...« Tedaj jc Gulfida vstala in zaploskala, preden ji je mogel bratranec ubraniti. »Aziza,« je zfiukazala svoji služabnici, ki je naglo vstopila. »beg Mufid bi rad spočitega konju, da prijezdi gospodu naproti. Abdulan na; ga spremlja, da ga bo našel na lovišču.« — Bratranec ili mogel drugega, ko da «c je uklonil njeni volji. Na nizkih blazinah kraj ognjišča je Gulfida zaprla oči. V duhu je zagledala Zafra, ki je Ivil tudi podnevi večkrat pri njej v tej sobi, ■sa j je bil dober z njo in si jo je hotel pridobiti. Videla je njegovo visoko, mršnvo. junaško postavo. Dvignil je Gulfido v naročje ko otroka in jo nesel, kamor je hotela. Doslej se ni veselila njegove moči, ker je zmeraj mislila na Mufida. Zafer je ljubil krepke dovttpe in se jim je rad na kratko zasmejal. Za odgovor je čakal, da se zasmeje tudi ona. Vendar se mu ona ni nikoli zasuiejala, ker je venomer nosila Mufidove ljubezenske besede v srcu. Zafer ji je govoril: Kako si lepa!« — in nato: »Moja čast je pri tebi dobro spravljena.« Prvo je dejal. ko je bil ves blažen radi njene milobe; di ligo pa, ker gu je bržkone skrbelo, da ii oko ni pruv nič oživelo, čeprav jo je ljubkoval. Samo in edino radi Mufida pa se ni oživelo njeno oko iu se ji niso zasmejale ustnice. Kar iznenada pu je Gulfida spoznala, da je Mufid slabič in ji je bil Zafei bliže ko on. Prav do danes je upala, da se ji bo bratranec ob prvem svidenju opravičil, ker njegova snubitev ni mogla zlomiti očetove trme. Zdaj pa se ji je razjasnilo, da je Mufid moral biti premagan, ker je bil slabič, a njen oče in Zafer sta bila junaka. Muficlov poljub jo je. pekel ko hud zločin. Dolgo časa »e je nepremično udajala svojim mislim. Nato pa, kako uro, preden sc je znočilo, je zaslišala peketanje konjskih kopit in bevskanje psov /. dvorišča gosposkega dvorca. Zatem je t akoj vstopil Zafer in Mufid, ki Neko spomladansko nedeljo sem se namenil na Gorenjsko. Počasi sem korakal na šišenski kolodvor k tedanjemu sedmemu vlaku, si kupil karto in se usedel v prvi vagon. Bil je prazen in tudi ni bilo pričakovati velikega navala, ker •se je večina potnikov odpeljala že zjutraj s turistovskim vlakom. Usedel sem se \ knt k oknu in motril prihajajoče potnike. Posebno pozornost mi je zbudila drnžbiea treh mladih deklic in starejšega gospoda, ki je utegnil biti njih oče. Kakor sem s,, pozneje prepričal, se nisem varal. Tn drnžbiea je bila prav dobre volje. Starejši deklici sta se oklepali gospoda, mlajša pa je stopala pred njimi, držeča v roki precej velik, s papirjem ovit šopek, i/ katerega je bilo videti nekaj nageljnov in zelenja. I. glasnim smehom je korakala četvortea naravnost proti mojemu vagonu ter / otroško gibčnostjo vstopila vanj. Jati. tu sem v kot sedi,« je dejala najmlajša in ga tudi že posadila, baš meni nasproti, same pa so se posedle poleg njega. Trenutek za tem se že oglasi srednja in pravi: Tu ui prijetno, tati, |X)jdimo rajši na drugo -tran!« Kakor na povelje so se vse Iri presedle in dobri tati je seveda kobacal za njimi. Ne bi naštel več kot do pet. pa že se oglasi starejša: Veste kuj. dosti bolj prijetno je bilo tam. kjer smo sedeli prej. pojdimo nazaj!« No, pa nazaj!- so vzkliknile vse in stale so že ob prejšnjih prostorih. Tudi tati sc ni prav nič obotavljal, ampak srečen, da more ustreči svojim ljubljenkam, jim je s prijaznim nasmehom prikimal ter sedel na svoj prvotni sedež v kot, |>olc.g njega pa je sedla srednja. »Fina, ti že ne boš sedela pri tatku, kar stran |x)jdi, tam boni sedela jaz.« zaukaže mla jša, pogleda starejšo, ki je popravljala šopek na polici, pa dostavi: "Kaj ue, Roza, da naj bo tako.« »No, pa se presodi. Fina. saj veš. da lioče ta otrok imeti vedno prav.« »Roza, ti pu sodi tu poleg mene!« jo vabi Fina Sedaj pa poznam vse tri, sem si mislil, in glede let bi jih oceni! takole: Flora je imela deset, Fina dvanajst in Roza kukili štirinajst j let, pa vem, da se nisem prav nič zmotil. Ko so se do dobrega usedli in vsaj malo pomirili, seže tati v žep in prinese kovinnsto, na vseh koncili in krajih obtolčeno dozo za ci-garete ter vzame iz nje »Zelo«, ki jih bržkone puši običajno. Valja jo med prsti, da leze iz nje tobak na obeli koncih, odtrga ga previdno in spravi to Tu/arijo«, tako »mo ta iztisek svojčas imenovali, nazaj v škatlo, le bil pač varčen človek, saj si nahrani na ta način pri štirih, petih cigaretah tobaka za eno celo. ki si jo zvije potem pri prvi priliki. Nato si jo svoji vidni zado-šln z nami prižge in puha dim v vsej vol jnosti predse v /rak. Tati, meni je pa žal, da tudi mamica,« pravi Fina. .Meni tudi, meni tudi, hitita "'zatrjevati še ostali sestrici. ludi meni bi bilo ljubše, ko bi bila tu med nami,« pravi tutek, »toda, saj ve>š.. iztegne desno roko in pomencas palcem, kazalcem in sredincem. ..Saj sem že za nas štiri pri svoji mastni uradniški plači zbiral in štedil te novčiče, skoro pol leta. Ker je. bila pa mamica že lani nn godovanju naše babice, je sama izjavila, da ostane za letos doma tn pojde v našem imenu popoldne v šenklavž, ko se vrne, pa si natoči skodelico kave, ki je ostala od zjutraj in opravljena bo. Mi pn naj se le dobro pozabavamo, je dejala, in voščimo babici tudi v njenem imenu vse najboljše.« »Tati, ali nas prideta dedek in babica čakat na kolodvor?« vpraša Roza. Ne, babice ne bo, saj mora vendar kuhati in pripravljati kosilo; pač pa j>rio-stala satna velik problem zase. Saj je »Belcredijevo ministrstvo« bik) osovraženo pri Nemcih že od septembra 1865 dalje radi — sistiranja »februarske ustave«. Zdaj po nesrečnem 3. juliju, ko so Nemci obtoževali »federalistično« ministrstvo, da je všega zla ravno ono krivo, pa je bilo življenje Belcredija šc težje. In tako jc uinljivo, da se je rodila neposredno jxxi vtisi vojnih dogodkov in ua |>ritisk želja Slovencev, da bi se jim ustreglo kot zvestim stražarjem j>roti Italiji, svojevrstna misel prihodnji uravnavi slovenskih dežel«. O tej misli jx>-rooa »prijateljski dopis« v istih Bleiweisovih »Novicah« 22. avgusta, v kalerih neposredno prej stoji natisnjen nam že dobro znani članek »Kje naj bo lirihodnja meja med Avstrijo in Italijo? Soča ali Taljament?«. Ta prijateljski in zelo važni dopis, kakor ga urednik Bleiweis označuje, je bil napisan v Gorici.117. avgusta, oni o ineji pa 13. avgusta tudi 1 Oba imata isti dopisniški znak 0 in morata biti pisana od istega Bleivveisovega prijatelja, brž kone od stalnega dopisnika Ncvtc Mantšiča Andreja. urednika goriškega »Umnega Gosjx>darja«. Dopisnik piše: »Rim. Pariš in - Karmin! Tako smo nedavno v nekem dunajskem časniku brali, češ, da ta tri mesta so — rekli bi —■ kovačija najnovejše zgodovine; da so kraji, kjer se pletejo iu dogodijo reči, ki svet preobrazujejo. Namesto »Karmina« pa denimo raji Gorico; kajti, kar je general Moring z laškim generalom Petftti-om v Kartiiinu govoril in kar je v nedeljo, dne 12. avgusta t. 1. ob 6 h zvečer dognal, je bilo vse popred v Gorici — v glavnem stanu nadvojvoda Albrechta — zmenjeno in naročeno. Gorica se je skoz nekai tednov mak) da ne s častjo zgodovinske pomenljivosti ponašala; bila je središče silovitih vojskinih priprav, kakoršnih nismo tukaj na pragu italijanskih vrat še nikdar doživeli, pa tudi takošnih, kakoršnih je malo ktero drugo inesto kedaj skupaj videlo. Človek bi skor ne veroval, da je res, kar sc je 3 julija t. 1. pri Kraljičnem gradcu na Češkem zgodilo. Še niso preroške črke A. E. I. O. U. obledele; še je Avstrija svoji nalogi kos, samo da — samo da spregledajo vsaj zdaj enkrat lam gori na Dunaji in da spoznajo, kodi da je treba vozili in kako krmili, da se jim državni voz vnovič in tn gotovo za vselej n? zvrne. In lejte; ravno nekaj sem spadajočega. nekaj novo uravnavo naših dežel zadevajočega sem hotel sprožiti. Došel nam je te dni iz glavnega stanu tu v Cicrici glas, da misli visoka vlada vse primorske dežele — Gorico. Trsi, Istro s Kranjsko vred v eno samo skupino z enim samim namestnikom in z enim samim skupnim deželnim zborom v Trslu združili. Kaj mi Slovenci k temu porečemo? Moja misel je ta, tla nimamo nikacih pravih vzrokov, da bi se temu vladinemu namei-janju ustavljali. Ako pomislimo, koliko stroškov mali zbori deželam prizadevajo, in da - ker imajo |)remalo denarnih pripomočkov velicih obč nekoristnih naprav ustvariti ali zdatno podpirati ne morejo in da njih glas na državni vagi maki ali nič ne zda, zato nam nc bode inenda težko iznebiti se kakoršnih si bodi muh. sebičnih in tesnosrčnih želj, ki bi nas utegnile i)ri presojanji te zadeve motiti. Res. da bi L • t:bl;assa. Gorica in Poreč svojih domačih zborov več nc imeli in Ljubljana tudi nainestnije ne; pa io nič nc de, da le bi glavna in najviša dva namena dosegli: mogočnejše, gotovejše, loraj zdatnejše pospeševanje slovenstva in veče pa cenejše doseženo ma-terijalno blagostanje. Kar slovenstvo tiče, smo preračunali, da — čc vlada politiško bandero količkaj po novem vetru zasukne — utegnemo Slovenci žc po sedanjem volitnein redu v zboru večino imeti, in kakošni sklepi bi bili to ! kak upljiv bi inude naredi)? dveh tretjin (?) Sicvencev in sorodnih Istrija-nov ne le na oslalo tretjino štajarskih in koroških Slovencev, femuč na ves primorski laški rob! Naši Lahi. se ve, da bi — če se že mora taka združba napraviti — Kranjsko radi izklenili, in samo — z Istrijo združeni, skupni zbor radi v Gorici imeli; al nam Slovencem, ne more laka ožja združba jx) volji biti, ker bi nam manjkalo dovoljnega korektiva za italijanstvo. Prosimo toraj vlado, da čc res kaj tacega misli, naj bi nas od Kranjskega nikar ne ločila in to tem manj, ker kakor se kaž'-1, ko bo meja med Avstrijo in Italijo ustanovljena, še preccj Lahov več dobimo. Trdijo namreč, da sedanja de markacijska črta, z majhnimi premeinbami, tudi potle prava meja oslane. Po takem bi bilo zraven 30.C00 — benečanskih S ovencev blizu ravno toliko Lahov naši goriški deželi pridruženih — Lahov, kteri imajo več mest in trgov in utegnejo toraj ne davno |x>trjeno jjojiravo goriškega volilnega reda, ako bo tudi pri njih veljavnost imel, zoj)et podreti. Videant consules! Naloga je jasna in važna: Vlada mora sebi v prid slovenstvo podpirati, čc hoče kedaj pravo nalitrno mejo med Avstrijo in Italijo imeti.« Oportunistično stališče dopisnikovo je umljivo — po času, kraju in okoliščinah, v katerih se jc dopis rodil. Kakšna razlika pa med Pleteršnikovitn in Mariišičevitn |x)litičnim pogledom! Vedeti f>ae moramo, da se je med rojstvom enega članka in rojstvom drugega v Avstrij marsikaj dogodilo, a tudi med Slovenci v teku treh mesecev, ko so se tiskale in širile |xi državi in izven uje razne politične brošure, se vršile razne jx>Iitične konference m porajali številni programi o novi ureditvi države. t anirnrvo jc pa uejslvo, da je izšel v Biei-vveisovih »Novicah« 7. novembra članek »Misel o zedinjenji Kranjske, Goriške i-n Istrijske v eno skupino — ni nova misel«. V njem opozarja neznani pisec na svoječasni načrt ustavne reforme dunajske vlade, ki je leta 1849 |x»slala c. kr. gubeniiju v Ljubljano v prevdarek osnutek za novo deželno osnovo z vprašanjem: »Ali ne bi se Kranjska Istrijska in Goriška z Gradiško združiti dale v eno telo, v eno trojedno kronovino?« Poročevalec v zboru, ki je o tem razpravljal, je bil tedaj vitez Fr. Kreutzberg, svetovalec c. kr. gubernije, katerega res velezanituivo poročilo pissc članka doslovno navaja. »Za zedinjene goriške dežele s kranjsko,« zaključuje tu Kreutzberg. »ne moremo sicer razuu nekterih krajev, ki so tudi kranjski, takih pravic dokazati kakor za Istro, — al kako majhna deželica bi bila goriška! Kako bi se vedno majala zdaj sem sedaj tje. ako bi bila sama! Ni mogoče, da bi mogla kedaj prav samostalna biti. čem večja jc kronma dežela, tem bolj obrajtana in mogočna \c — toliko manj bo menda tudi stroškov nositi imela In goriška dežela je slovenska dežela; ime poplavnega mesta »Gorica« že sama kaže, da jc slovanskega rodu. Da je veliko Lahov na Goriškem, tega ne moremo tajiti; kakor tudi tega ne tajimo, da omikani Goričani razun slovenskega ludi laški in nemški govorijo. Pri vsem tem je vendar poglavitni jezik te dežele slovenski, tedaj že zavoljo enakega jezika, enakega naroda je želeti zedinjenja v e«e kronovino. v kteri se pa tudi enakopravnost laške-ga naroda ne bo krivica godila. Ce ^e bo, kakor gre misliti, v tri velika okrožja razdelila, namreč v kranjsko, istrijsko in goriško, Gorica vedno ostane poglavno mesto goriškega okrožja. Nadjamo se tudi, da ljudstvo po deželi, ki je slovenskega rodu, ne želi ločitve od Krarjcsv. ki so po rodu njih bratje; in v tacih imenitnih zadevah bi ne bilo pravieno, ako bi se na voščilo kakošne manjše stranke bolj gledalo, kakor na večino — jedro — prebivalcev, klera se še nikjer ni oglasila, da noče z nami zedinjena bili.« Člankar ob koncu teh Kreutzbergerjevih besedi dodaja še svojo značilno prijx>mbo: »lako je že leta 1848 mož, ki ga vendar nobena živa duša ni mogla »prenapetega« narodnjaka fov? Ali niso bili ,za logove', kakor pravi naš stric, kadar mu kaka ied posebno ugaja?« >1, seveda je tamkaj juha luko dobra, ker je tudi meso dobro. Pomisli, tam se pasejo krave na planinah, ne pa |>o ravnini, kakor pri nas okrog Ljubljane, ko ni nikjer primerne paše,« utemeljuje Flora. »Spominjam sc pa, kaj je irdila naša mamica, da txl kravjega mesa namreč ni dobra juha. kaj nc tati. da ne!« zatrjuje Fina. »Ali otroci, babica kupuje vendar vedno le meso od pitanih volov,« pojasnjuje tati. »Jaz pa se veselim le telečje pečenke,« |x»-seže v pogovor Flora. »Ta je tako sočnata, da se kar raztopi v ustih. Oh, kako je dobra!« za-cmoka in se pogladi z obema rokama po prsih navzdol ter nadaljuje: »Gotovo ima žival tamkaj zato tako fino meso, ker prihaja s planin tako čist, osvežujoč zrak!« »Pa solatica, ta, ta je šele i/zborna! Ljub-rjanska solata naj se skrije! Vse ženske na trgu jo otipavajo, kako more biti potem kaj prida! Tudi dež, ki jo zaliva, je v teh planinskih krajih ves drugačen, svež, je to prava planinska voda!« modruje Roza. »Najbolj pa se veselim potice, gosto posute s sladkimi rozinami; to je krona vseh jedi,« trdi Flora in nadaljuje: »To bo kosilo! škoda, da nimam dveh želodcev!« Tati.ju je bil ves razgovor zelo všeč, saj je s svojimi ljubljenimi hčerkicami vred že vnaprej užival vse dobrote, ki jih bodo deležni danes opoldne, zato se je zadovoljno smehljal in pušil svoje cigarete dalje drugo za drugo. Končno pa se je vendar-le oglasil in opozoril: »Kaj pa piščančki, ocvrti, kaaaj? llahaha!« »Pa res, pa res!« zakličejo vse hkrati. »Na te bi bili skoro pozabili,« dostavi Fina. »Pa še kako so dobri, nebeški,« izpopolnjuje Flora. »Oh, ta fina ocvrta skorjica, rumena, kar hrustu pod zobmi, in to okusno, mehko meso!« pri tem zaokroži drobne svoje ustnice v malo Sobico ter prav slastno srka: vssss ...« »Gotovo bo tudi kak fin kompot, saj je bil luni tudi,« dostavi Roza. »Boste videle, punce,« pravi Fina, »da dobimo tudi kako posebno dobro tortico!« »Oh, kako |>očasi vozi ta vlak, rada bi že sedela pri mizi; kar sline se mi cedijo, da jih komaj sproti požiram,« toži Flora. Jedva pa je izipregovorila zadnje besede, ko je že vstopil sprevodnik in prijazno za-klical: »Vozne listke, prosim!« ter se vstopil baš pred inalo, razigrano družbico. Tati seže v žep in mu malomarno izroči štiri listke. Sprevodnik jili pogleda, pogleda gos|>oda, gospodičnice, pa zopet vozne listke in oznani: »Ti listki so za v Kamnik!« »Da!« odgovori samozavestno tatek. »A vi sedite v .Gorenjcu', saj smo že v Vižmarjih; le urno izstopite, da ne plačate še kake kazni!« Družbica je skoro omedlela, obrazi so se jim pretegnili, pomilovalno so se spogledali ter silno potrti in žalostni zlezli i,z voza. Tatek pa je z otožnim glasom i'vil iz sebe prežalostno resnico: »Smola!« A. S. ži-športniki Ako gledamo sobotne in nedeljske vlake, ki vozijo iz Ljubljane, opazimo polno turistov in smučarjev obojega spola, ki odhajajo v planine in razne bližnje izletniške točke. Gorski vrhovi so res tako mikavni, da bi moral biti oni, ki jih ne bi vzljubil, velik sovražnik narave. Vse hiti ven v prosto naravo, vse se veseli sonca, ki ga zlasti mestni ljudje tako zelo pogrešajo. Ogromne so te ljudske mase dandanes in njihov krog se od leta do leta veča. Med temi opazimo že lepo število starejših ljudi, v splošnem pa je v veliki premoči mladina, katero je športno gibanje pritegnilo v svojo sredo. K temu gibanju je zelo veliko pripomogla moda, ki ima danes večji vpliv na mladino kakor katerokoli drugo gibanje in težko bi našli med dekleti ali fanti takega, ki se ne bi ravnal po najnovejši modi. In med taka moderna gibanja spada tudi šport, ki se ga oklepa mladina vsega sveta. Nastane pa sedaj vprašanje, ali današnja mladina res goji v toliki meri šport, kakor se o njeni govori in piše? In ali ga goji res radi zdravja in razvedrila? Že opetovano smo poudarjati, da je mladini šport koristen, potreben, ako ga goji v dovoljenih mejah; težko bi menda našli med našimi materami ali očeti take, ki bi imeli rajši bolne otroke kakor zdrave. Šport je za zdravje nujno potreben Toda dandanes imamo med športniki tri vrste ljudi: take, ki goje šport radi zdravja, dalje take, ki ga goje radi športa, radi uspehov pri tekmah, in končno take, ki šport izrabljajo za svoje namene. Edino prvi delajo pravilno, dočim drugi, katerih je zelo malo, močno pretiravajo in jim je šport, katerega gojijo radi športa samega, vse, ter se za vse drugo ne zmenijo. Tretji, katerih je zlasti v naših krajih veliko, namišljeni športniki, ki ga ne gojijo niti radi športa niti radi zdravja, to so tako zvani laži-»portniki. Le-ti toliko škodujejo našemu sjx>rtu, da ga ne samo ovirajo, temveč mu bodo nakopali še večje število sovražnikov. Pod krinko športa hodi taka mladina v gore, pozimi s smučmi, poleti pa kot turisti, da se lažje odtegne kontroli staršev in tako izrablja svobodo neredkokrat v nesportne, naravnost pogubne svrhe. V gorskih kočah ne manjka take mladine, ki misli, da sme početi v planinah kar hoče. Celo taki smučarji in smučarke se dobe, ki samo iz mode neso smuči s seboj, potem pre-sedijo in prekrokajo vse noči v kočah ter se v nedeljo zvečer vrnejo v Ljubljano kakor smučarji, ki so napravili najnevarnejše ture. Najbolj žalostni so pa oni turisti, ki se poleg tega tako napijejo, da delajo kravale kakor kako divje pleme iz južne Afrike. Ako naleti človek na tako skupino, katerih žali-bog pri nas ne manjka, se mora vprašati, če je tako početje še človeško. Radi njih morajo trpeti pravi športniki tako v kočah kakor na vlaku, saj jih nadlegujejo s svojim vpitjem in rjovenjem, da ne morejo spati, oziroma potovati. Kaj se zmenijo taki turisti za one, ki hodijo v jjlanine iskat svojega zdravja, kaj jih briga vsa okolica, oni so tu in komur ni všeč, naj se odstrani. Letošnji velikonočni prazniki so bili v tem pogledu še prav posebno žalostni. Že na. veliko soboto popoldne je odšlo mnogo smučarjev in turistov v planine kljub največjemu prazniku v letu. In koliko je bilo teh ljudi na veliko nedeljo pri sv. maši?! Imenovati, zagovarjal zedinjenje treh ločenih dežel v eno skupino ne le iz zgodovinskega, te-muč tudi iz narodnega ozira. In že leta 1849 je naskakovalo samo ministerstvo to zedinjenje, pa je ostalo te pri naskoku! Ako tedaj čez 17 let slovenski rodoljubi ministersko misel od leta 1849 razširjajo na to, da bi se združilo vse, kar je združil Bog sam po najstarej?m in najjasnejem zgodovinskem pravu, ki se narodnost imenuje, kdo jim more to za zlo jemati?« Kateri slovenski rodoljubi, se vprašujemo? In vsi? Značilno je pač to, kar je dr. Bleivveis zapisal mesec poprej v obrambo ljubljanskega župana dr. Coste, svojega političnega pobratima, v »Novicah« (3. okt., št. 40) v beležki »Iz Ljubljane (str. 325: »Ze dva dni pred shodom tem (t. j. občnim zborom Slovenske Matice) sta dunajski »Fremdenblatt« in za njim graška »Tagespošta« po svetu razna-šala novico, da se Slovenci zbirajo v Ljubljani v posvet, kako bi osnovali »operationsplan gegen das Ministerium Belkredi«. Ce tudi vsak trezen človek že na prvi hip vidi, da mora to le zgolj denuncija-cija biti, ka pripoveduje, kaj je pridigar govoril, ko pridigarja še na prižnici ni bilo, moremo vendar, »post festum« povedati, da »Fremdenbl.« in »Ta-gesp.« pripovedka je gola laž, ker za gotovo moremo reči, da po naključbi ali kako drugače — v vseh od »Frendbl.« omenjenih pomenkih Belkredi-jevo ime še imenovano ni bilo! Tej denun-eiiacii prav sorodna sestra pa je tudi ta. ki jo je »Alig. Ztg.« prinesla in za Slovence tako skrbna »Tagesp.« prebavila, da je namreč naš župan dr. Costa nnidan pri d £ ž. m i m i s t r u za zedi-■jenje Primorskega s Kranjskim plediral. Da noben cnačajin človek ne bo zagovarjal stvari, ktera se ■ e sklada ž njegovim programom, to sicer v»i pametni ljudje vejo; al kaj je nekterim časnikom mar za pamet in resnico!« Toda — kakšen program je zagovarjal politik in ljubljanski župan dr. Costa, če ni zagovarjal stvari, ki se ni skladala ž njegovim programom? ie bila njegova pot na Dunaj 8. do 15. septembra akorkoli v zvezi ž njim? Važno vprašanje! Oni se sploh ne zmenijo za to. Razen tega pa je bilo toliko izletnikov pijanih ua letošnje velikonočne praznike, da moramo biti tega zares žalostni. Izgleda, kakor bi šla vsa ta neodgovorna mladina samo zato na naše gorske postojanke, da se napije in da si more dovoliti razne stvari. Ti turisti niso običajno nikjer organizirani. Oni uganjajo pod krinko športa stvari, katerih bi drugače ne mogli. Napravijo se v športne obleke, nahrbtnik na ramo in hajd v goro. Kdo ga pa pozna? Ljudje, ki ne živijo s športom ali so oddaljeni od s porinili vrst, pa kritizirajo potem vse športnike ir. sploh vse športno gibanje. In to tudi upravičeno. Kajti radi teh laži-sportnikov, katerih je žal pri nas zelo mnogo, morajo trpeti tudi pravi in dobri športniki. Sah Šahovski glasnik Zadnjič smo omenili, da Jugoslovanska šahovska zveza slabo deluje, danes pa moramo ugotoviti, da se stvar za šah v tem oziru obrača na bolje. Izhajati je začel zopet Šahovski glasnik kot organ Jugoslovanske šahovske zveze, čigar uredništvo ie prevzel zagrebški mojster g. Vladimir Vukovič, ki je pred več leti ta list zelo spopolnil. Prva številka je izšla v začetku aprila in so jo šahisti sprejeli z odobravanjem. To je obenem prva številka 8. letnika in bo ostalih 11 številk izšlo do 31. decembra t. 1. V prvi številki je podrobneje obdelan moskovski šahovski turnir z več izvrstno glosiranimi partijami. Partije je glosiral g. Vukovič, ki je napisal za to številko tudi poučno analitično razmotrivanje v Bo-tvinikovi varijanti Caro-Kanu otvoritve. Prva številka vsebuje tudi precej obsežen in poučen oddelek za začetnike, ki se bo v prihodnjih številkah nadaljeval. Poseben del je v listu rezerviran za probleme in šihovske novice iz Jugoslavije in drugod. Oprema lista je zelo okusna. Letna naročnina na Šahovski glasnik znaša 96 Din, polletna 48 Din in četrtletna 24 Din. Upravitelj Šahovskega glasnika je g. Anton Perič-Pezdirec, Zagreb, Hatzova ul 25, II., na katerega naj se obrnejo oni, ki bi list naročili. Šahovski klubi, krožki in tudi šahisti imajo priliko za znatno znižanje naročnine, če prijavijo večje število naročnikov obenem. Vsem onim, ki hočejo v šahu napredovati, oz. imeti užitek v čitanju o šahovskem dogajanju pri nas in drugod, najtopleje priporočamo Šahovski glasnik. Turnir v He'singforsu Spielmanna so iz Moskve povabili v Helsing-fors, kjer je odigral turnir s finskimi mojstri. Dosegel je prvo in drugo mesto s finskim mojstrom Boockom. Tudi Švedi so priredili ta mesec turnir v Oerebro, na katerem igra poleg švedskih mojstrov svetovni prvak dr. Aljehin, ki je prve partije vse dobil. Iz turnirja v Helsingforsu prinašamo danes naslednjo partijo finskega zmagovalca. Salo — Boock 1. c2—c4, c7—c6; 2. e2- e4, e7—e5 (z d7—d5 bi črni prišel v varijanto Caro-Kanu obrambe, ki je že zelo podrobno raziskana posebno od ruskih mojstrov); 3. Sgl—f3, Dd8—c7; 4. d2—d4, Lf8—b4+; 5. Lcl—d2. Lb4Xd2+; 6. DdlXd2, d7—d6 (podobno je večkrat igral dr Tartakovver. Črni hoče držati točko e5); 7. Sbl—c3, Sg8-f6; 8. Lfl—e2, : 0—0; 9. 0—0, Lc8—g4 (sedaj se vidi, zakaj je črni i takoj igral Dc7. Če bi branil točko e5 z Sbd7, bi tega lovca ne mogel razviti); 10. Tal—dl, Sb8—d7; Naša veverica Imeli smo že želve, pa kosa, pa zlate ribice, tudi morskega prešička, kače, žabe, rogače, prav krotko vrano in zdaj smo dobili nekaj, kar je bilo najbolj ljubko, prisrčno in šegavo: dobili smo Najprej smo jo videli pri našem čevljarju, ki je ime! živali zelo rad in je bilo v njegovi delavnici polno ptičev. Veverica nam ie bila najbolj všeč izmed vseh živalic, kar smo jih mi, fantje, imeli kdaj v hiši. Tako bistro je gledala, tako lepo se ji je blestel njen mehki kožušček. Pa nič se ni bala. Kar oreh mi je vzela z roke. Veverico smo si na vso moč zaželeli in že čez nekaj dni je stala v naši sobi velika zelena kletka- Kako smo vriskali in od veselja zaplesali, kako je ko vsa iz sebe tekala po žičastih stenah gor in dol in sem in tja, pa na vrh pa nizdol! Saj nismo vedeli, kako je živalci hudo. ko meni, da je sredi zelenja v gozdu, pa ni bilo ne drevesa ne vej in je bilo to zeleno žičnato ostenje le za slepilo in — muko. Tega se tedaj seveda nismo niti spomnili, nikar zavedali. Le veselje smo uživali, ko nas je veverica poznala in koj pritekla, če smo jo poklicali. Ko smo bili nekoč poleti zunaj mesta in smo sc sprehajali po gozdu, smo zagledali neko veverico, ki se je ko blisk »sprelelavala« med vejami in hitela in brzela z debla na deblo. Šele tedaj smo se malce doteknili z mislijo svoje veverice doma, kako da vendarle trpi in ji ni dobro v kletki. Čim sino prišli domov, smo na očetovo željo odprli kletko in spustili veverico. Veverica je veselo odskakljala iz kletke, se spočetka strahoma ozirala, nato pa — ena-dve — planila na prvo drevo na vrtu, pa na drugo —• in že nam je izginila izpred oči .. . Minilo je več dni- Dasi smo jjreteknili ves vrt, veverice le nismo več našli. Mislili srno, da nam je zbežala v bližnji gozdič Tedaj pa, ko smo nekoč ' po|x>ldne sedeli na verandi, se je hipoma prikazala naša ljubljenka, ki je čepela na neki smrelri. Kakor bi šinila elektrika v nas, smo vsi hkrati planili z verande: »Vevek, vevek!« ludi odrasli so se razveselili ob veselju nas, otrok. A veverice ni bilo k nam. Prijazno si nas je vse po vrsti ogledovala. Ponudili smo ji kol. da bi splezala po njem do nas, natrosili smo lešnikov po mizi. Nekaj časa si jih je ogledovala in — zares vendarle prišla k nam! Kako varno, previdno in ljubko se je kretala! Segla jc po lešniku, ga vzela med tačici in sirla lupino. Ko se je nasitila, se je odmeknila, nihče se je ni smel dotekniti — in je izginila. Prišla je spet drugi dan in tako vsak dan več mesecev dolgo. In vedno ob istem času, točno ob petih popoldne, ko smo malicali. Zmeraj je strla nekaj orehov in lešnikov in ko se je nasitila, je odhitela k svojim tovarišicam v gozd- Vsi smo se sleherni dan veselili ljubke veverice — le gospodar vrta in hiše je ni maral. Zasačili smo ga, kako je nekoč zalučal kamen v veverico — a je le ni zadel- Nenadoma pa veverice ni bilo več k nam. Ali je zbolela in leži kje v gozdu? Ali jo je ujela kaka plica roparica? Dneve in dneve smo tavali po gozdu, jo klicali, vabili, preteknili vsa grmičja. Zaman. Oče nam je na številna vprašanja odgovarjal le po ovinkih. A služkinja nam je izdala žalostno vest: gospodar je bil naročil vrtnarju, da naj ustreli malo veverico, ker bodo zdaj skoraj orehi dozoreli. Da ne bo škode... Še nikoli se nisem — ne prej, ne poslej — tako jokal, kakor sem se takrat. Vse življenje, ko da se je sesulo in porušilo- Dolgo nisem maral za ljudi, ves svet se mi je bil zastudil. Pomaranče Dasi imamo domače sadje, vendar si tudi kdaj, posebno za veliko noč, radi privoščimo kako pomarančo. Znano je, kako so pomaranče zdrave za presnavljanje telesa, za kri in živce. Njen sok poživlja bolnike, gasi žejo. A tudi lupina pomaranče je tako uporabna, da je škoda, če jo kdaj le košček zavržemo. Lupina pomaranče vsebuje one grenke snovi, ki vplivajo zoper razne strupe v našem telesu in ki čistijo kri in jo tudi redijo. Dalje nam pospešujejo prebavo, utrjujejo jetra in želodec in poživljajo tek. Teh grenkih snovi dobimo malokje v taki prijetno-okusni obliki ko v lupini pomaranče. Zberi vse pomarančne olupke in jih devaj v lončeno posodo ali v kozarec za vkuhavanje. Polij jih z vodo, tako da so lupine pod njo. Pusti jih v vodi tri do štiri dni, a poglej vsak dan, če je dovolj vode in jo dolij, če so jo olupki posrkali. Po štirih dneh vzemi lupine iz vode in jih razreži na za prst ozke dele, te pa zopet tako na drobno, dokler moreš. Nato potresi olupke s toliko množino sladkorja, kolikor tehtajo olupki (osušeni!) in jih deni v kako porcelanasto ali stekleno posodo. Spet jih zalij z vodo. Drugi dan jih počasi kuhaj tri do štiri ure in dobiš krasno mezgo, ki je zares zdravilna. (Beline pod kožico ti ni treba odstraniti, kakor je večkrat čitati na receptih!) Tiste vode, ki so bili olupki namočeni v njej, nikar ne zlij proč, marveč jo deni v steklenice do vrha in postavi za teden dni na sonce. S to vodo si umivaj obraz in lase, a dodaj malo alkohola! Kartuzijanski samostan Pleterje v Sloveniji (pod Gorjanci) sprejme dva pobožna mladeniča ali moža, ki znata precej latinščine ter želita z molitvijo in pokoro služiti Bogu v lepi, zdravi prirodi. Sprejema tudi brate lajike. Podrobnejše navodilo daje Kartuzija Pleterje, pošta št. Jernej, Dolenjsko, Dravska. Pravni nasveti Nadaljevanje Pridobnina in poslovni davek. J. J. Mleko, ki ga kupujete od kmetov, prodajate v mlekarno. Obdavčili so vas z dohodninskim davkom in z davkom na poslovni promet. Vprašate, če je večkratno obdavčenje dopustno. — Dohodninski davek je odpravljen. pač pa plačujete pridobnino in davek na poslovni promet, kar je po davčnih predpisih mogoče. Preživnina za nezakonskega otroka. L. M. Nezakonska mati bi rada zvedela, kakšne pravice ima do nezakonskega očeta, koliko lahko zahteva preživnine, ako oSc zasluži do 30 dinarjev dnevno, če mora otroka na očetovo zahtevo njemu izročiti in če izgubi pravico do preživnine, ako otroka ne izroči. — Nezakonski oče je dolžan povrniti nezakonski materi stroške poroda in pa stroške njenega vzdrževanja za prvih šest mesecev po porodu in tudi nadaljnje izdatke, ako so potrebni radi poroda. Ta terjatev zastara s pretekom treh let po porodu. Za otroka lahko zahteva preživnino. Ako se glede višine z očetom ne more sporazumeti, odloči sodišče! Koliko bi v vašem slučaju sodišče odločilo, je odvisno od razmer, v katerih živite. Po našem mnenju bi mogli zahtevati okrog 200 do 250 Din mesečno, zlasti, ako oče nima za nikogar drugega skrbeti, kakor za sebe. Nezakonska mali ni dolžna svojega otroka izročiti očetu, dokler ga hoče in more sama vzgajati. Tudi v tem slučaju inora oče plačevati preživnino. Ako bi pa mati otroka slabo vzgajala, je oče dolžan ga vzeli k sebi ali ga dati kam drugam v vzgojo. Oče z devetimi otroki. J. C. Odkar je stopil v veljavo zakon o davčni prostosti oseb z devetimi ali več olroki, ste bili prosti davkov. Sedaj pa zahtevajo, da plačate davek od lanskega leta dalje. Ali ni več davčne prostosti za osebe z devetimi ali več otroki. — Lani je bil navedeni zakon nekoliko spremenjen in je odredil, da imajo pravico do oprostitve osebe z devetimi ali več otroki, katerih davek po vseh davčnih oblikah ne presega 500 Din in ki njih najmlajši otrok ni starejši od 14 let. Samoupravnih doklad pa v nobenem slučaju niste oproščeni. Zaščita kmetovih naslednikov. A. M. Po očetu ste leta 1934 prevzeli posestvo z dolgovi. Vprašate, ali je prevzemnik tudi zaščiten za dolgove, ki jih je prevzel. — Po pravilniku, ki je bil izdan k na-redbi o zaščiti kmetov, so le zapuščine zaščitenih kmetov tako dolgo zaščitene, dokler se s sodn m sklepom ne izroče dedičem. Iz tega sledi, da po prevzemu zapuščine niste več zaščiteni za prevzete dolgove. Oddaja službe pekovskega poslovodje. R. F J. Ako mislite, da se jc pri oddaji službe dogodila kakšna nepravilnost, se obrnite na svojo stanovsko organizacijo, ki bi mogla v tej stvari posredovati pri banski upravi. (Dalje prihodnjič.) 11. Dd2-g5, h7—Ii6; 12. Dg5-h4 (tukaj je dama plasirana in bi bilo bolje iti nazaj), Tf8—e8; 13. Tfl —el, Sd7—f8; 14. Dh4-g3, Lg4Xf3! (črni dosledno pritiska na točko d4); 15. Le2Xf3, Sf8—c6; 16. Sc3 —e2, c6—c5!; 17. d4xe5, d6Xe5 (črni je prišel iz otvoritve s prednostjo, ker so njegove figure bolj smotreno postavljene); 18. Se2—c3, Se6—d4; 19. Sc3—d5, Sf6Xd5; 20. e4xd5, Te8—e7; 21. U3—e4, Ta8—f8 (črni grozi že z napadom na kraljevo krilo); 22. b2—b4, 17—15; 23. b4Xc5, Dc7Vc5 (grozilo je d5—d6); 24. Le4-d3, e5-e4; 25. Ld3-fl, f5-f4; 26. Dg3—h4, e4— e3!; 27. f2xe3, Sd4—f5l! (črni vodi napad izvrstno);28. Dh4Xf4, Sf5Xe3; 29. Df4 —d4, Se3Xdl; 30. Dd4xc5, Te8 Xel; 31. h2-h4, Sdl—e3; 32. d5—d6, Se3—g4 (preti mat, česar beli že ne more dobro braniti); 33. g2—g3, lf8Xfl + ; 34. Kgl—g2, Sg4—e3+ in beli se je vdal, ker mata brez žrtve dame ne more preprečiti. a b c d e f g h 8 11 H H HI 8 7 iŽi lil ž 7 6 5 Ul 111 IPi ^ ■Mm, mim StB 6 S m mm 4 ■ t Ws m,1 m, H 4 3 2 mmmm 3 2 1 B H 1 a b c d e f g h Problem št. 11. I. W. Lilija. Mat v treh potezah Rešitev problema št. 10.: 1. Dg4—e4, e2—el S 2. Sf3—gl! UGANKE Steber a a a a a a a a a a a a a a a b b | b 1 c c c č d e e e •1 e e e e e e e f g h h i i i i i i i i i i i k i k i k k 1 1 1 1 m m n n n n n n n n 0 0 0 0 P P P r r r r r r r '1 h * š š t t t t *M « u v v v * ž Besede pomenijo: 1. država v Aziji, 2. prebivalec dela sveta, 3. vas blizu Liubljane, 4 domača žival, 5. del povesti, 6. skupina. 7. mesto na Madžarskem. 8. polisko orodje, 9. zdravn k. 10 t< kočina, 11 cerkveni dostojanstvenik. 12 posoda, 13 oseba iz Mlakarjevih spisov, 14 pesnik iz Slomškovih »Drobtinic« 15 bogat človek. Po srtdi navzdol dobiš pregovor. Rešitev hriianice: Cvetna nedelja Vodoravno: 1. Ub, 2. Ob, 3. lok, 5. st, 6. ace-tilen, 11. ej, 13. os, 14. tema, 15. in, 16. vime, 17. aga, 19. pika, 20. Arad, 21. agava, 23. oba, 24. ave. 25. Edo, 26. en, 27. kava, 29. iz, 30. Vir, 32. na, 33. ura, 34. cipa, 36. Opava, 38. igo, 39. Oton, 40. soja, 42. Iber, 43. Ra, 47. okop, 44. oča, 45. Irak, 46 Irak, 46. Log, 48. Peko, 49. veter, 50. Risan, 51. Vital, 52. kapa, 53. Ig, 55. Vide, 57. Ajak, 59. elan, 60. Peca, 61. Aleš. Navpično: 1. ubožec, 2. ol, 4. rt, 5. saje, 6. as, 7. etika, 8. tema, 9. ime, 12. noga, 13. on, 15. Iva, 16. v i vek, 17. ara, 18. Aden, 19. pav, 20. Abo, 22. Galicija, 23. oda, 25. Eva, 26. Ezav, 28. Ana, 29. Iran, 31. Riga, 33. upor, 35. Po, 36. otep, 37. Ara-gonija, 39. Ikar, 40. so, 41. očividec, 42. obok, 43. roka. 45. orel, 46. lesa, 47. Itaka, 48. pipec, 50. Rade, 52. kip, 54. Gal, 58. ke. K blagoslovu (rešitev): Vodoravno: 1. ropar, 6. nebesa, 7. lepotica, 9. obad, 10. raj, 11. kot, 12. pek, 13. Irec, 15. car, 16. Abo, 18. on, 19. oporoka, 22. pevec, 23. Merime, 24. reč, 25. lat, 27. ate, 30. Ela, 32. vi, 33. govedina, 36. Seneka, 37. ol, 38. banana, 39. oči, 40 Set, 4l. sekira, 44. zapeka, 47. Iva, 48. na, 49. ujeda, 50. otok, 51. basen, 53. ter, 54. Ren, 55. elita, 56. et 57. dan, 59. koc, 60. rja, 61. te, 62. aga, 63. ponev. Navpično: 1. repatica, Z obed, 3. pet, 4. Asirec, 5. racak, 6. Nebo, 7. lok, 8. aj, 12. pero, 14. Rabi-novič, 17. Luka, 18. opereta, 19. opera, 20. Rem, 21. ocet, 26. Velika nedelja, 28. teden, 29. oven, 31. Ana, 32. Veliki teden, 34. osat, 35. enačaj, 37. oče, 38. Belasica, 39. osa, 42. Ivana, 43. rak. 44. zunaj, 45. Peter, 46. kar, 48. naloga, 50. or, 51. beka, 52. et, 58. Neva, 61. to, 63. Po. Piruh (rešitev): Vodoravno: 2. barok, 5. Heb, 6. Vezuv, 8. oven, 10. pena 13. bas, 15. lov, 16. alegorija, 19. loček, 20. Ahab, 22. šapa, 24. ave, 25. pav, 26 Tit, 27 ena, 29 car. Navpično: 1. Krez, 3. Ahen, 4. obup, 6 glej spodaj, 7. glej spodaj, 8. obara, 9. val, 11. noj, 12. Avala, 14. glej spodaj, 17. gobavec, 18. rešetar, 21. hip, 23. pat, 28. na. 6., 7. in 14. navpično: Vesela Velika noč! (, , Rešitev »Črkovne podobnice«; V vsaki resnici jc danes laž. Gospodarstvo Sloveniji je prinesel tujski promet 100 milijonov Včeraj smo priobčili podatke iz statistika o našem tujikem prometu, kakor smo jih posneli iz statistike, katero nam je ljubeznivo dala na razpolago Zveza z a 'ujski promet v Ljubljani. Ker pa ti polatki sami ne omogočajo popolne slike našega tujskega prometa, navajamo v naslednjem še nekaj statistike, ki nam je prišla v misel pri pregledovanju včeraj objavljenih podatkov. Primerjava naše tujsko-prometne statistike s statistiko za celo državo nam kaže, da je število naših turistov v primeri s celo državo znašalo leta 1930 še 24.6%, leta 1933 se je ta odstotek zmanjša, na 14.9 m lani na 12,0%. To je neugodna perspektiva za naš turizem, ker nam kaže, da prihaja naš tujski promet v primeri z ostalo državo v ozadje. Ugodnejšo sliko daje odstotek nočnin. Nočnrae so v Sloveniji znašale leta 1930 v primeri z nočninami za vso državo lb.1% skupne vsote, leta 1933 je ta odstotek narastel na 19.0%, lani pa se je zopet zmanjšal na 16.45'/<. Te številke dajejo mno^o misliti in bo morala biti skrb vseh naših tujskoprometnih faktorjev. Statistika našega tujskega prometa, v kolikor ga tvorijo imozemci, izkazuje v primeri z vso državo te-le odstotne številke: leta 1990 je znašal naš delež 14.84% ter je do leta 1932 narastel na 25%, od tedaj pa je začel padata in je znašal 1933 samo še 16%, lani pa 12.8%, kar je torej znatno manj kot leta 1930, ki je bilo razmeroma normalno leto. Dotok inozemcev, ki prihaja v našo državo, se je začel obračati tudi v druge pokrajine države. Kaj nam prinaša tujski promet. Cenitev o donosu tujskega prometa je kaj negotova 6tvar, vendar bomo polagoma le prišli do konkretnih podatkov. Umestno bi bilo, če bi Zveza za tujski promet izvršila .primerno anketo, ki bi bila mogoče tudi za druge stvari, ki so v zvezi s tujskim prometom, poučna. Za podlago naših cenitev smo vzeli cenitve ministrstva trgovine in industrije, odn. Puinjka. Po tej statistiki je zmaial povprečni potrošek enega našega obiskovalca — našega državljana leta 1930 940 Din. Zaradi krize in varčevanja tudi na potovanju in okrevanju itd. se je ta cenitev do leta 1933 zmanjšala na 640 Din. Zaradi preokreta v gospodarski krizi pa se ceni za leto 1934 potrošek zopet nekoliko višje in je nekaj višja kot 700 Din. Potrošnja inozemskih gostov ceni že omenjeni vir v letu 1930 na 1280 Din, leta 1932 pa celo na 1330 Din. Cenitev za leto 1934 je 1310 Din na enega inozemskega turista. Če vzamemo te številke tudi za podlago cenitev v Sloveniji, potem bi bilo računati, da je znašal potrošek vseh turistov leta 1930 v Sloveniji približno 150 milijonov Din, ker pa je od tedaj število obiskovalcev pri nas padlo (za nezmanjšani potrošek pa govori število nočnin, ki je znatno višje kot lela 1930) in ker so tudi cene v splošnem od tedaj znatno nižje, bi bilo ceniti donos tujskega prometa v Sloveniji za leto 1934 na 96 milijonov Din ali približno 100 milijonov Din. Padec za eno tretjino tudi deloma odgovarja nižjim cenam v naših hotelih in nižjim stroškom prehrane. Kriza torej ni prizanesla niti tujskemu prometu. Vsota približno 100 mi'ijonov Din je prišla v naše kraje radi tujskega premeta Seveda vse to ni prišlo v prid slovenske p'afilne '-ilance, ker je bilo med obiskovalci, ki jih navaja statistika kol jugoslovanske državljane, pretežen del Slovencev, Na drugi strani pa zopet vemo, kaj ie postalo tudi za Slovence Primorje in glede tuzemskega tujskega prometa, je mogoče reči, da so bili izdatki Slovencev v drugih pokrajinah države rribližno isti kot izdatki neslovenskih ljudi v naših tujskoprometnih krajih. Gotovo pa prihaja nam v celoti korist potrošek :nozems.kih gostov, katerih donos bi bilo na že prej omenjeni način ceniti v letu 1939 na 57 milijonov Din, lani pa na 39 milijonov Dim. Taka te Kamera. n kuncev. Mobilna kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani sklicuje svoj redni *občni zbor za 15. maj ob 18 na Mestni trg št. 25.-I., kjer bodo sklepali o likvidaciji zadrugi Uvoz lesa v Švico. Iz Curiha poročajo, da je švicarski narodnogospodarski departement (ministrstvo) odredil, da se bo moral odslej ve= uvoz izvršiti proti kompenzacijam. Marca je bil pa uvoz sploh prepovedan. Likvidacija: I. produktivna zadruga kro-jačev v Celju, r. z. z o. z. Produkcija sladkorja. Po cenitvah praškega statistika dr. Mikuscha je znašala leta 1986 s sladkorno peso posajena površina v naši državi 29.000 ha (leta 1934 samo 22.00 ha). Produkcija sladkorja je bila v kampanji 1934-1935 cenjena na 03.000 ton (1933-34 74.000 ton). Tej cenitvi dr. Mikusclia nasproti pa ceni magdeburški strokovnjak posevke v Jugoslaviji samo na 22.000 ha, torej na isto kot lani. Plačilni promet med Nemčijo in Jugoslavijo. Nem. listi priobčil jejo vest, da je Ueber\vachungs-stelle za devizni promet z odlokoru 28/35 dovolila pri zaključkih v valuti druge države nemškim in jugoslovanskim uvoznikom tečajne izgube, ki nastanejo pri izvršitvi plačila po predpisani poti, po' isti poti doplačati. Doplačilo za obrestno izgubo, ki nastane pri plačilu po predpisani poti, pa ne prihaja v poštev. Najmanjša svetovna trgovina je bila zabeležena po Zvezi narodov za februar letos. Meseca februarja letos je znašala svetovna trgovina le 31,4% obsega iz leta 1929. Borza* Dne 27. aprila 1935. De ri a i Ta teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi znatnejši kot prejšnji teden, znašal je 4.887 milj. Din v primeri z 2.05, 5.974, 8.263 in 5.287 milj. Din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.375, London 14.84, Ne\\ York 308.25, Bruselj 52.30, Milan 25.525, Madrid 42.175, Amsterdam 208.60, Berlin 124-25, Dunaj 58, Stockholm 76.50, Oslo 74.50, Kopenhagen «6.25, Praga 12.90, Varšava 58.225, Atene 2.90. Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Helsing-fors 6.545, Buenos Aires 6.78. Hmelj Savinjska dolina. V hmeljski kupčiji jo nadalje prav mirno razpoloženje in je bilo zadnji čas tudi prometa zelo malo. Nekoliko zanimanja in povpraševanja je bilo le za cenejše blago in tudi nekaj manjših zaključkov po 24—28 Din za kilogram iz prve roke. — Obrezovanje hmeljske korenike je pri ugodnem vremenu v glavnem že končano. Rastlina je zdrava, za nadaljni razvoj pa potrebuje toplejšega vremena, kakor je končno zadnje, dni tudi nastopilo. Les Trgovski list, piše, da so se navajale precejšnje količine blaga, katere da izvažamo, pa jih Slovenija sploh ui imela na zalogi, zlasti ne v IIL in IV., ki sta bili že konec 1934 razprodani. Te govorice izvirajo odtod, ker jc naš lesni trg neorganiziran. Vprašanje je bilo n. pr. vsega za kakšnih 30.000 metrov, ker pa se jd za to količino interesiralo par inozemskih tvrdk, se je povpraševanje povečalo v fantastične količine. Statistika kaže nasprotno le majhno povečanje izvoza. 1 Trnovski oder v Ljubljani vpria.u-i drevi ab 20 na od,ru Zadružnega doma v Karu novi niic.i 14 veseloigro (!hnrleyjevn leta«. Vstopnice sc dobe v prodpro-daji od 1(1- 12 dopoldne. 1 Ljubljana. V ponedeljek ob 8 zvečer pevska vala celotnega zbora. 1 O moskovskem Šahovskem turnirju bo predaval v ihvnedelijck oh 'JO v rostaVrnei.il Zvezda g. Vanja Pire. 1 Redni občni zbor Muzejskega društvu za Slovenijo v Ljubljani Ihi v ponedeljek SI. aprila ob 17 v čitalnici NariKlnega muzeja z običajnim dnevnim redom. 1 Kino Kodeljevo. Danes ob 5 in 8, ler jutri »b 8 l.oharjeva opereta Piiganini< s Svetislnvoin Petrovičem, i komičma opera Fra lljuvolo s Stanom Laurelom. in iiverjeni Ilardijem. Danes ob :t Fra Djavolo . 1 Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Sušiiik, Mariji,n trg f>; mr. Knrnlt, GosiKusveUska eesla 10; mr. BOhinec de'!., Rimska vesta 31; julri: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mir. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komolar, Vač. Morihor m Združenje gostilniških obrti priredi v torek, 30. aprila oh 18 v kazimski dvorani proslavo desetletnice obstoja Mtiroko v n o -Ti a; I n 1 j e v fl ln f šole. m Lekarniška nočna sluiba v prihodnjem tednu. Nedelja: Minariik in Soivos-t; lKrnodoljek: Siruk in Maver; torek: Krinig in Albnmeže; sreda: Vidmar i.n Sa-vost; četrtOK: Minnrik in Si rak; petek: Maver in Kiiaiig; sobota: Alhanožo in Vidmar. Drugi hrnii Hoče pri Mariboru. Drevi ob 19.30 ponovi prosvetno društvo v društveni dvora.nl lepo igiro s petjem >.Crna žena". Vsi prisrčno vabljeni! St, llj pri Velenju. Tnikajšnija Prostovoljna gasilska četa viprizori v nedeljo 28. uipril« ob lii v šoli žalo-igro "A njega nI«. Vabljeni vsi. Cerkveni vestnih Cerkveno slovesnost v čast Marije M nt en- dobre po svetu, nebeSke varuhinje misijonske Družbe sv. Petra lvUiverja, bo danes, t. j. na belo nedeljo, v uršnlinski cerkvi. Ob 4 popoldne bo misijonska pridiga, katero Iki imeil g. prior p. Valerija« Uč&k, nato slovesne pete litanije z blagoslovom. Vse misijonske prijatelje prisrčno vabimo k obilni udeležbi. I' cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku .sc bodo za zaključek svetega leta in pramik sv. Janeza lioska opravljalo sv. maše nepretrgoma od |xil li do 11. Glavran dopoldunsku svečanost lw ob 9.45; popoldne ob pol 4 pa Iki govor iin slovesni blagoslov. Redno celonočno češčenje presv. Zakramentu Ihi v 'ljubljanski stolnici v noči na 8. maj (prvi petek). Molili bomo iz knjige cVečna molitev- 2. molitveno uro: ;Ojl^£kovaaje presv.. Zakramenta, Vljudno vabljeni možje nn mladeniči, posebno šc za mojo bolj pičlo obiskovane jvoznonoč-ne nre.' Radio Drugi programi i DRAMA - Začetek ob 20 Nedelja, 28. aprila: Gospodu Olembatcvi. Izven. Znižam? cene od '20 Din navzdol. Ponedeljek, 29. aprila: Zaprto. Torek, 30. aprila: Zaprto. Sreda, I. maja: Blodni ognji. Gostuje g. Vladimir Skrbinšek iz Maribora. Hod Sreda. OPERA - Začetek ob 20 Nedelja, '-'8. aprila: Doccaccio. Premier«. Izven. Ponedeljek, 29. aprila: Zaprto. Torek. :i0. aprila: Prodana ncvevla. Gostuje gdč. Joira Hola i« IVago. Red B. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 28. ni»rila ob 20: Prebrisani Amor. Ponedeljek, 29. aprila: Zaprto. Torek. 30. aprila: Kvadratura kroga. Red B. Zadnjič. CELJSKO GLEDALIŠČE Torek, 3C. npiijn ob 20: Krleža, GuspiHut Givi—b^ivvi. Gostovanje ljubljanske drame Naročite se na glasilo slovenskih poslušalcev naš, že nad 6 let izb«- " tednik za radio- fonijo RADIO LJUBLJANA Aktualni članki, misli k sporedom, kronika dogodkov v domačem in tujem radiu, strokovne kritike, rubrika za film in gramofonske plošče, številne ilustracije, tehnični del, o željah 15.00 I?Hje 20.45 Slari in novi plesi — Organist in corkvenik, samski — dobi takoj službo. Pišite: Krka pri Stični. Majniškekipe od najfinejše do najpriprostejše izpeljave v vseh velikostih Vam po konkurenčnih ceuah nudi Prodajalna H. Ničman - Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Jamske traCntce ^ (rabliene) in vagoneti (Kippwagen) kupi Premo-^ govuik Podgorci, ošta Vel ka Nedelja. — Prosimo za cenjene ponudbe. Narodne avbe za manifestacije na svečanejši izraz — izdeluje in prenovi modi tka SLABI NA MARIJA Gosposka 5 — Ljubljana SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. »j < z X s o NOOl PO IZREDNO OOODNIH CENAH KNJSGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE P HEJ SC. T. D. V LJUBLIANI KOPITAKJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE K R K MESTO KRK oddaljeno z ladjo 3 ure od Sušaka. Ugodno bivališče in peščeno kopališče zlasti za otroke. Informacije daje Kopališko poverjeništvo v Krku in spodaj navedeni hoteli. HOTEL »KRK« d ograjen, tople kopeli, senčnat vrt. Pens'on v pred in po sezoni 46—50 Din, sezona 45 Din vključno takse. HOTEL »JUGOSLA1 IJA« na morju, terasa ?a solnčenje, tople morske kopeli, lastni kino v hiši. — — Pension izven sezone 48- 50 Din, v sezoni 52—56 Din. Naiveč'8 šzbira in najnižje cene! —^ svueno in triko perilo, i 1 PeTELINC - Liubliana, Nogavice, rokavice, srajce, ovratniki, kravate, žepni robci, dišeča mila, DMC-predmeli, vsakovrstni gumbi, palice, modne in športne potrebščine, svileno in triko perilo, itd. — samo pri tvrdki: blizu Prešernovega spomenika (za vodo) V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženilovanjski oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petitna vrstic« po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko- NOVEL tovarna otrošhlh ln boinlšhir> voz i € hov, tovornih trlhollc in hovino-ltsharstvo Izdeluje od navadnih do vseh najnovejših modelov po najnižjih konkurenčnih cenah, ter prodaja in razpošilja na drobno in debelo Anion CadcI, LJubljana jf, celovšha cesta 28 ln 42 Trgovski pomočnik mlad, specerist, galante-rist, vajen tudi drugih strok, prosi primerne zaposlitve v mestu ali na deželi. Grem tudi na po-i/kušnjo. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Pomoč-r> i k* št. 4700._(a) Fotograi (20 kt prakse) želi mesta kot pomočnik. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Fotograf« 4707. (a) Absolventka trgovskega tečaja želi mc-sla v trgovini, mlekarni ali slaščičarni. Gre tudi samo za dopoldne. Naslov v upravi »Slov.« pod 4734._(a) Prodajalka 23 let stara, z večletnimi spričevali, s kavcijo, želi premeniti službo. Naslov v upravi '•Slov.« 4733. (a) Mizarski pomočnik prost vojaščine, zmožen vsakega dela na stroju, stavbi in pohištvu, išče službo. Za stalno mesto položi tudi kavcijo. Naslov v upravi »Slov.« pod 472S. (a) Majar, kravar oziroma hlapec, vajeti vseh kmečkih del, priden, pošten. išče službe. Naslov v upravi »Slov.« 4624. (a) Trgovska pomočnica izučena v trgovini mešanega blaga, zanesljiva, poštena, išče zaposlitve !akoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slov.« |xxl 4693. Kovaški pomočnik vojaščine prost, vajen vsakovrstnih del. kakor tudi podkovanja konj, želi za-Toslitve. Dolenšek, Mokronog. (a) Starejša gospodična dobra gospodinja — želi službo gospodinje kjerkoli. Zanesljiva in mirnega značaja. Dopise upravi »Slovenca« pod Zmožna« št. 4808. (a) Dekle «ajena šivanja, kuhanja in vseh hišnih del, želi službo pri krščanskih ljudeh. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Poštena« 4775. Mlada prodajalka mešane stroke želi kakršnokoli nameščenje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra moč« 4771. a Kmečki lani 19 let star, išče službo malega hlapca. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4823. (a) Prodajalka dobro verzirana v trgovini mešanega blaga, želi službo. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 4838. Dekle pridna in poštena - išče službo pri boljši družini. Zmožna vsega gospodinj, dela. Gre tudi na deželo. Hojman, Rožna dolina cesta VII. št. 11, pošla Vič. Gradbeni tehnik s sedemletno prakso, želi Bremeniti službo. Cenjene ponudbe prosim upravi Slov.« pod »Vesten« št. 1871. (a) ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA, Službodobe Stalno službo dobi per-fektna, mlada, neporočena kuharica ali kuhar v izvrstni hiši na Gorenjskem s takojšnjim nastopom. Reference s sliko in zahtevki plače upravi »Slovenca« pod št. 4525. Okrožna zastopstva v vsej Jugoslaviji se oddajo samo serioznitn gospodom, rimokalolikom, pod ugodnimi pogoji. — Najmanjši mesečni dohodek 6—7000 Din. Dopise z referencami pod »Bez-konku renči je K—3128« na lnterreklam, Zagreli, Ma-sarykova 28. Šivilja dobro izurjena, in pri-krojevalka pletenin se sprejme. Pravtam se tudi sprejme potnik za pletilj-stvo. Vse drugo po dogovoru. — Naslov v upravi »Slov.« pod 4731. (b) Mlinarja sprejme valjčni mlin v okolici Ljubljane. Ponudbe Ljubljana, Šrnartinska cesta 26. (b) Rabim dekle za prodajo zelenjave na trgu in po hišah. Marica Oblak, Stara Loka. Školja Loka. (b) Čevljar, pomočnika za zbita dela sprejme Logar. Suha 4 nad Kranjem. Deklico šole prosto, sprejmem k dvema otrokoma. L. Svetina, trg., Šmartno |x>d Šmarno goro. (b) Usnjarsk. pomočnika izvežbanega »falcarja« — rabimo za takoi. Mokro-noška tovarna usnja, Mokronog. (bj Trgovski sotrudnik mlajša moč, manufaktu-rist, zmožen nemščine, dober aranžer izložb, pošten in vesten, ter trgovski učenec, zdrav, poštenih staršev, se takoj sprejmeta v trgovini v mestu na deželi. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Solidna hiša« št. 4760. (b) Resno deklico sprejmem. Dobi oskrbo, pouk gospodinjstva, nemščine. — Ponudbe upravi Slovenca« pod Brez-otročni Slov. Konjice« št. 4776. (b) Fotograf, pomočnica vešča izdelave amaterskih del, eventuelno retušo, se sprejme. Ponudbe podruž. »Slov.« v Celju pod »110« št. 4856. (b) Dekle zanesljiva, poštena — se sprejme za vsa hišna dela. Na pismene ponudbe se ne odgovarja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4835. (b) Poklicni lovec oženjen, se išče za lovišča pri Kamniku. Pogoji: prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava, obleka, obutev in nekaj plače. Ponudbe upravi Slovenca« pod Hišnik in sobarica" št. 2821. (b) Prodajalko prvovrstno, za trgovino meš. blaga,-iščem. Potrebno znanje nemščine in srbohrvaščine. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »PoStena« št. 4837. Ih) Pletilko za fazono dobro izurjeno, samo pri-ma moč, proti dobri plači in vsej oskrbi, sprejme za stalno takoj. - Enako res dobro izučeno šiviljo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4851. (b) Izurjena pletilja za rokavice — se takoj sprejme. Ob Ljubljanici št. 27, Kodeljevo. (b) Poslovodjo mlajšo moč, s kavoijo, sprejme veletrgovina z moko. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ljubljana-okolica 50.000« 4729. (b) msm Štirinajstleten iant želi mesto učenca v trgovini z mešanim blagom na deželi. Sernel Jakob. Begunje pri Cerknici. (v) 14 leten iant ki ima veselje do meha-niške obrti, sin posestnika, bi takoj nastopil učno mesto. Ponudbe pod naslov: Vinko Rozman, Golnik št. 8. (v) Vajenca sprejme drogerija. Imeti mora 5 ali 6 gimnazijskih razredov. Ponudbe upravi -Slov.« v Ljubljani pod »77« št 4857. (v) Vajenca za soboslikarsko obrt — sprejmem. Ponudbe upr. ■ Slov.« pod »Vajenec« št. 4847. (v) Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J če-hovo šofer šolo na Tyr-ševi cesti 36 ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj (u) IG Svarilo! Podpisani lastnik parne pekarne v Ljubljani, Kla-dezna ulica št. 19, svarim vsakogar, da sem samo jaz upravičen oddati pekarno v najem. Vsi drugi dogovori in naplačila brez mojega pristanka so zatorej neveljavni. Karel Šugman, Vevče št. 30. (o) V oglasnem oddelku »Slovenca« dvignite sledeča pisma: Ljubljana 3499, 1. maj 4660, Prilika 4438, Mirno 3346, Mirno življenje 4570, Poštena 3540, Samostojna 3724, Stanovanje v bližini Sv. Krištofa 3137, Trisobno 4647, Varno naloženo 4575, Za gotovino 4010. (o) Ženini! Neveste! Spalnica 1600 Din. Zahtevajte cenik s slikami. IVi-ložitc 2 Din v znamkah. Mizarstvo Zupan, Ribno-Bled I. , (š) Moderne spalnice orehove korenine, pleska-nc v najnovejši orehovi imitaciji — ler kuhinjske oprave dobite najceneje Denar Posojila na vložne kniižice daje Slovenska banka. Ljubliana Krekov trfl 10 Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-baciia bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komerciialna pisarna: Lojze Zaje, Liubljana, Gledališka ulica 7 Telefon 38-18. Bančne vlož. knjižice kupujemo tn prodajamo po najboljšem tečaju ter izplačujemo takoj v gotovini, Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6.-II. Tel- int. 38-38. Naloge z dežele izvršujemo im j točneje- (d) Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10 Pismeni odgovor 3 Din (d) Tvrdka A. & E, Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice itd. Posojilo! Dam prosto stanovanje osebi, ki posodi 15.000 do 20.000 Din proti odplačilu v mesečnih obrokih. Prevzamem tudi osebo v dosmrtno oskrbo proti hranilni knjižici. Obresli 1» dogovoru. Dopisi na upravo »Slov.« Maribor pod »Penzionist« 4751. (d) Hranilne knjižice neke kreditne zadruge z n. z. prodam proti gotovini z znatnim popustom. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Hranilne knjižice« 4738. (d) 20.000 Din posojila iščem na hišo. |)oseslvo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Varnost zajamčena« 4684. (d) Kupim hran. knjižico Ljudske posojilnice — od 20 do 27.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Gotovina 1« št. 4802. (d) Hranilne m it v« hnuztce vseh bank in hranilnic kupite ali pa prodaste najugodneje potom Bančno kom. zavoda Maribor, Aleksandrova 40 Za odgovor 3 Din znamk Vlogo 300.000 Din Ljubljanske Mestne hranilnice prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina ali vknjižba« št. 4834._(d) Hranilni knjižici Mestne hranilnice Ljubljanske za 23.000 Din in Ljudske posojilnice za 10.000 Din - posodim proli sigurni vknjižbi. Ponudbe v upravo »Sovenca« pod »Vknjižba« št. 4875. (d) pri Andlovic, Komcnske- ! ga ulica 34. (š) I 2000 Din posojila iščem za tri leta. Obresti plačam 8% za eno leto naprej. Garancija vknjižba na 1000 Din vredno posestvece. — Ponudbe upravi Slovenca« pod št. 4772. (d) Knjižico Ljudske posojilnice Brežice s 15.000 Din prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Brežice 15.000« St. 4817. (d) Kupim knjižice Kmetske posojilnice do 45.000 Din. Ponudbe na;! >Li<*tra<, Gosposvetska 8, Davčne zadeve pritožbe, informacije in prošnje za obročno plačevanje: Davčna poslovalnica, Ljubliana, Miklošičeva cesta 7, II. nadstropje, (d) Na knjižice Mestne hranilnice ljubljanske dobite čevljarske stroje pri tvrdki IVAN JAX IN SIN Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 2. Ženitbe Naobražen gospod s 75.000 Din razpoložljive gotovine, poroči gospodično ali vdovo z lastno gostilno trgovino ali posestvom. Dopise poslati upravi »Slov.« pod »Cvetoči maj« 4740. (ž) Soliden podjetnik z milijonskim premoženjem, brez dolgov, 30 let star, v Ljubljani, poroči premožno, pošteno dekle. Tajnost zajamčena. Resne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lepo življenje v novem domu« št. 4781. (ž) Stanovanja IŠČEJO: Stanovanje z dvema sobama ob tramvaju ali avtobusu, pritličje ali I. nadstropje, iščeta zakonca za junij. Ponudbe upravi «Stov.« pod šifro »Cena« 4770. (c) Dvosobno stanovanje s pritiklinami v visokem pritličju ali v I. nadstr. iščeta dve osebi za julij ali avgust v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Blizu cerkve« 4766. (c) Dvoriščno sobo v bližini centra, s pečjo in elektriko, išče za takoj ali pozneje stalen gospod. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Drago 27« 4810. Separirano sobo solnčno, išče gospodična. Najraje v vili. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mir« št 4825. (c) ODDAJO: Odda se komfortno trisobno stanovanje v sredini mesta s 1. majem t. 1. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4721, (č) Maj Štirisobno stanovanje v Kolodvorski, trisobno v Tavčarjevi in lokal isto-tani. Več pri Kamnoseški Vodnik, Kolodvorska, (č) Moderno stanovanje treh sob, kabineta, kopalnice, sobe za služkinjo, pritiklin, centralne kurjave, plinskega štedilnika, v sredini mesta, oddam 1. maja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4804. Trisobno stanovanje v vili na deželi, s kuhinjo in vsemi pritiklinami, vodovod, 5 minut od želez, postaje, se odda s 1. junijem. Ugodno za upokojence ali letoviščarje radi miru in dobrega zraka. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod 4788. Dvosobno stanovanje s pritikl'nami event. tudi kabinet, suho, solnčno, v podpritličju, oddam. Naslov v upravi »Slovcnca? pod it. 4785. (č) Enosobno stanovanje mirno, čisto, oddamo odraslim osebam za 1. maj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4784. (č) Enosobno stanovanje lepo, takoj oddam. Ravno-tam se sprejme hišnica. Levstikova ulica 2. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico - odda takoj Tribuč, Glince, Tržaška c. 6, telefon 26-05. (č) Soba za dva gospoda ali gospodični, v sredini mesta — se odda s 1. majem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4591. (s) Dve gospodični sprejmem kot sostanovalki na hrano in stanovanje blizu trnovske cerkve. Naslov v upravi »Slov.« pod 4657. (s) vmm Trgovski lokal z manufakturo se odda z inventarjem . v najem. — »Vila Franja«, Slomškova ulica 2, Jesenice, Gorenjsko. (n) Pekarna prometni kraj, se da v najem. Vprašati: Stark. Maribor, Koroška 5. (n) Trgovski lokal v paviljonu Scherbamno-vega dvora v Mariboru se odda takoj v najem. Vprašati pri Mariborskem kreditnem zavodu, Grajski trg 5. (n) Lep trgovski lokal z inventarjem sredi vasi, brez konkurence, oddam v najem. Najemnina po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod 4744. (n) Dva lokala oddamo. Vprašati upravitelja hiše, Krekov trg 10 (dvorišče). (n) Jnserati v "Slovencu- imajo največji uspeh ifi m __ a^MtjBB 6&zz/i&%čeji cesu/i / NEINEVHEROLD mi iM-narott žuui1 - hab1b0b il |Q2 Za mal' cTnarja dost' muzke sloščt - gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo lil kupujemo ELEKTR0T0N c.zo. 7. pasaža nebotičnika Gostilna »Ljubljana« v Šibeniku (na obali). Izborna kuhinja, v vsaki uri tople in hladne jedi. Prvovrstna vina, sobe za tujce. Vse po zelo zmernih cenah. Priporoča se zlasti cenjenim trgovskim potnikom in izletnikom. Franja in Andrej Žuljan. Pred molji obvarujete čez poletje krzno pri I. W a n e k , Sv. Petra cesta 9 - kjer Vam jih tudi izredno poceni popravimo. (r) Otroka vzamem v oskrbo (Din 200 mesečno, odlična vzgoja). Lucija Šešerko, 2e-nik. Sv. Jurij ob Sčavnici. Vilo o centru Bleda prodom za 250.000'- Din 12 sob tekoča voda Vse pritikJine akob Bernard Bied Hočete imeti lasten dom? Hočete bili brezplačno zavarovani za življenje? Zastonj Vam pošljemo vsa pojasnila, ako nam pošljete znamko za odgovor. — »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. Sejem v Domžalah je preložen in se bo vršil v torek 7. maja Otomane od 430 Din naprej in vse druge tapetniške izdelke po najnižjih cenah pri D o 1 n i č a r v Št. Vido nad Ljubljano (nasproti cerkve). (t) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Tinčkove in Tončkove prigode 17. Največja pomorska bitka v tem stoletju. »Seveda so morski razbojniki, kaj pa drugega?!: jo pritrdil Tonček. >Udati se morava, sicer nama splav raztrgajo nn drobne kose.« »Udati? Nikoli! Kaj pa misliš? Razbojniki bi nama potem odrezali glavo in jo vrgli morskim psom v žrelo. Nak, lo mi prav nič ne diši. Raje se borim do zadnjega diha. >Torej puške v roke! Pokaživa jim, da tudi midva ipsva od muli k Tonček je splezal na streho kolibe in začel obstreljevali sovražno ladjo, Tinček pa mu je spodaj hrabro pomagal. Pokalo ie in jsrmelo, kakor da se bliža sodni dan ... Svetovno znana dvokolesa novi modeli -v več vrst /. nejnovejšo zavoro v prednjem pestu prispeli. Ceniki (ranko g Glavni zastopnik F. Batjel. Ljubljana, Karlovška cesta 4 o I Posestva Droben oglas v Slovencu posestvo ii hitro proda; ce že ne z gotovim denarjem pač kunca ti s kniiiicn da Posestvo z gostilno prometni kraj, ob državni cesti, vsled bolezni naprodaj za 85.000 Din. Naslov v upravah »Slovenca« pod št. 4300._(P) Nova hiša dvostanovanjska. davka prosta, lepa solnčna lega. poleg avtobusne in žel. pestaje, tik njiva 1300 ni-, pripravna za vrtnarijo, jio ugodnih pogojih naprodaj. Črnuče 74._(p) Hišo davka prosto, ob glavni cesti v Ljubljani, z lokalom, pripravnim za obrt, prodam za vsako ceno. — Vič-Kozarje 88. (p) Družinska hiša dve veliki sobi, kuhinja, predsoba s pritiklinami, %elenjadni vrt, pol orala njive, se da poceni v najem. Brezprašna lega. — Dragoš Štefan, Slivnica pri Mariboru. (p) Gostilno s posestvom ali brez prodam. Naslov v upravi »Slovenca« 4735. (p) Enonadstropno hišo ob glavni cesti, nasproti kolodvora prodam. Polovica v gotovini, polovica v hranilnih knjižicah ljubljanskih denarnih zavodov. — Naslov v upravi »Slov.« ]X>d 4732._(p) Posestvo zaokroženo, 45 oralov, solnčna lega, redi se osem goveje živine, 1.15 ure od žel. postaje, se radi družinskih razmer ugodno proda. Polovico se prevzame hipoteka, proti takojšnjemu plačilu veliko cenejše. Naslov v upravi »Slov.« 4658._(p) Parcelo okoli 500 in'-, v Št. Vidu n. Ljubljano, kupim. Naslov v upravi »Slov.« 4652. (p) Posestvo v Rušah se proda. Hiša zidana, z gospodarskim poslopjem, t oral njive. Cena po dogovoru. Poizve se pri lastniku: Bračko Roman, Ruše 68. (p) Hišo z vrtom enostanovanjsko, ob Vodnikovi cesti, prodam za Din 22.000, pol v gotovini, pol v knjižicah. Naslov v upravi »Slov.« poti 4695._(p) Manjšo vilo kupimo ali vzamemo v najem- Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tričlanska družina« št. 4782. (p) Parcela solnčna, ograjena, vodovod, elektrika zraven — naprodaj v Trnovem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4777._(p) Kmečko posestvo hišo, gosp. poslopje, v dobrem stanju, z opeko krito, polje, travnik, gozd, redi se 2 do 3 živine, v lepem kraju pod Šmarno goro — prodam. — F. S., Zg. Gameljne 24, Št. Vid nad Ljubljano. (p) Naprodaj je po pokojni Zdolšek Jožefi hiša št. 16 (mala zgradba) v Sp. Hudinji. Kupne ponudbe sprejema dr. Stojan Ivan, javni notar v Celju, najkasneje do 18. V. 1935 ob 8. uri. (p) Prodam novo vilo v Moravčah, p. Sv. Križ pri Litiji. V pritličju dve sobi, kuhinja in veranda, v I. nadstropju dve sobi, balkon in podstrešje. Spodaj sta dve kleti. Pripravno je za gostilno, trgovino ali za upokojenca. Cena 85 000 Din. Poizve se pri Antoniii Korbar, Moravče št. 17, Sv. Križ pri Litiji. F.nonadstropna vila krita z zarezno opeko, elektrika, vrt, posestvo v najlepši legi v Raihenbur-gu, naprodaj zaradi smrtnega slučaja za 28.000 Din. Pojasnila daje kolodvorska restavracija. (p) Manjše posestvo Parcela pripravna za stanovanjsko hišo ali obrt, ugodno naprodaj. - Ponudbe pod »Parcela« št. 4845 upravi •Slovenca«. (p) Krasno stavbišče v velikosti 688 m'-, ob ce sta Celje, Cesta na grad, V bližini Skalne kleti - se proda. Na stavbišču potrebni gramoz (šoder) ca. 60 m"', takoj poraben za zidanie. Natančno se izve pri F. Jakše, trgovina, Celje. (p) Hišo prodam v Ljubljani, Pod-milščakova 5. (p) Trgovino specerijsko in delikatesno, na prometni točki sredi Ljubljane, prodam z zalogo in inventarjem. Potreben kapital 30.000 Din. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sigurna eksistenca« št. 4849._(p) Prodam 2 hiši z vrtom in gozdom Iričetrt ure od Ljubljane. Naslov v upravi »Slov., pod št. 4872. (p) Kupim, prodam ali zamenjam lepo novo hišo tik mesta Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Industrijski kraj« 4873. p I Automotor i Dvosedež. sport-avto brezhibno ohranjen, pora- i bi 7 litrov bencina, cena 20.000 Din ali hranilne knjižice, naprodaj. Ogled in preizkušnja v nedeljo 28. t. m. od 10 do 13 pri vratarju hotela Slon. (f) Osebni avto štirisedežen, dobro ohranjen, ceno prodam. Dom žalska ce^ta 13, I liana. Ljub-(f) Auto-limuzina šestsedežna, v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj. Tudi hranilne knjižice. Poizve se: Borštni-kov trg 1._ (f) Ugodna prilika! Limuzina, prvovrst. znamke, gotboko pod kupno ceno, tudi proti hranilnim knjižicam - naprodaj. Ponudbe pod »Slučajno« št. 4846 upravi »Slovenca«, f Motorno kolo BSA 275 HS, prodam za 3600 Din. Naslov v upr. ■Slov.« pod št. 4850. (I) ,11 Srebrne krone Štedilnik (češki) železen, dobro ohranjen, prodam. Stožice 89 — .'ežica. (I) lazim glasbila kakor tudi ure, britve, nože, škarje itd. dobavi po zelo znižanih cenah Tteovsta • DOM ^ tVIlimiKL T0VA[>nA-PEMlA-«1-QBia CelJe St. IS. Zahtevajte veliki ilustrirani cenik! J Nogavice, rokavice | in pletenine Vam nudi v veliki iz.beri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Prodam 800 do 1000 m' desk, je- lovih, 20 do 50 mm, po dnevni ceni — Martinec. Ljubljana, Prule. (I) 10 minut od postaje Ču-,i »taro ^zla^ »^srebro Jtu šperk pri Grosupljem — naprodaj za 14.500 Din. Več se poizve pri: Franc Erjavec, Brod 23, Št. Vid nad Ljubljano. (p) Nova hiša dvostanovanjska, pri postaji, naprodaj. Črnuče 72. ipuje RAFINERIJA DRA-jGIH KOVIN Liubliana, I Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste ori gostilni Možina Staro zlato in zlafo zoftovic kupujem uo najvišjih dnevnih cenah A. KAJFE2 urar Kmetijo srednje veliko ali tudi manišo, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pnd Ljubljana, Miklošičeva 14 značko »Prednost ljubljanska okolica« št. 4828. Nova hiša 5 minut od postaje Domžale, naprodaj. — Cena 37.000 Din. — Naslov v »Slovenca« pod upravi št. 4822, (p) Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenah CERNE, luvelir, Liub ana Wolfova ulica št. i. Visokopritlična hiša v Zg. Šiški 202 - ugodno naprodaj. (p) Prodam 9 oralov prvovrstnega posestva z enonadstropno j Ponudbe stanovanjsko hišo, elektriko, vodovodom, novim gospodarskim poslopjem, tik cerkve, šole, na prometnem industriiskem k>-a-ju. Cena 130.000 Din. Pojasnila: Godina, Tattenba-chova 19, Maribor. (p) Damsko kolo dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slov.« 4723. (k) Žensko kolo dobro ohranjeno, kupim. f>od »Takoj« jjoštno ležeče, Križe, Gorenjsko. (k) Igličasti gozd srednje starosti, tudi večji kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Delno sečen« št. 4874. (p) Stare platnene rjuhe kupim. Pridem na dom. Josip Andlovic, Škofljica. Mizarski stroj kombiniran, za izravnavanje, debelno vrtanje ali slično, dobro ohranjen — kupim. Takojšnje plačilo! Ponudbe upravi Slovenca« pod št. 4792. (k) Grudne! Oirtn.ui ne zamudite ugodne prilike. Zaradi iznraznitve zaloge odprodaiam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd -po znatno znižanih cenah sianho ftoriontif železnina, Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. ljublian«ke. Motorna kolesa! Na zalogi imamo še štiri motorna kolesa z angleškimi Blackbrun motorji, katera razprodajamo po zelo ugodnih cenah. Pred nakupom si oglejte našo zalogo. »Jugu« d. z o. z., Maribor,. Tattenhachova ulica št. 14. (1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev 16. Telefon 33-13. Starih koles ne kupujte, saj dobite za malo denarja že novo pri S. Rebolj in drug, Gosposvetska cesta 13. Posnemalnike brzoparilnike - na obročno odplačilo pri »Tehna« v Ljubljani, Mestni trg 25. Sprejemamo potnike! (1) Foksterijerji čistokrvni, resasti, naprodaj. Ivanka Kordan, Gor. Logatec. (1) Izredno dobra in cenena oblačita, moško perilo itd. — kupite najbolje pri P r e s k e r j u Sv. Petra cesta 14. Za dober daljnogled dam star pisalni stroj. -Prodam Ultraviolelaparat, različne električne peči in kuhalne plošče. Iščem motor od 4—10 konjskih sil. Kdo - pove uprava »Slov.« pod št. 4707. Mizarji - industrijalci! Prodam vrtalni, hobelni, rezkalni, poravnalni, brusilni stroj, tračno krožno žago, 28 ml kompletne transmisije. — Martinec, Ljubljana, Prule. (1) Krava s tretjini teletom naprodaj. Vižmarje 91. (1) Jabolčnik prvovrsten, proda Stall-ner, Vojnik pri Celju. (I) Mizarji! Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd. izberete najceneje, tudi na knjižice, pri »Jeklo«, Stari trg Otroški vozički otroške postelje in mizice. triciklii itd., - poceni pri S. Rebolj in drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13. Kolesa popolnoma nova, naprodaj po 950 Din. Kje, pove uprava »Slov.« pod št. 3319. (1) Elektro-dinamo dobro ohranjeno, prodam. Naklo št. 4, pri Kranju. (1) Foto aparat Nagel-Pupille 3/4 cm — Leitz-Elmar 1:3, 5/5 cm popolnoma nov, prodam ali zamenjam za dobro ohranjen Zeiss - Trieder. Ponudbe s popisom upravi »Slovenca« št 4389. (1) Suho seno zdravo, v balah, proda L. Noušak, Bos. Dubica. (1) Trgovsko opremo kompletno, novo ter krasno izdelano, in avtomatsko tehtnico ugodno proda Franc Kuhar, Žalec. (1) Apno z drvmi žgano, belo, za gradnjo in kemično industrijo, zelo mastno, brez Mg, prodaja 15 ton dnevno apnenica Dobrepolje. Fruškogorska vina na drobno in na debelo ima na skladišču fruškogorska vinogradska in sadjarska zadruga v Irigu. Cena belemu vinu in ru-žici Din 3.25, črnemu vinu Din 3.50, rizlingu Din 6, Vino pošljemo samo po povzetju. Mizarski stroji še novi, naprodaj. Naslov v upravi Slov.« 4625. (1) B atiasko lucerno domačo črno deteljo, travna in druga semena za polje dobite pri tvrdki FRANC POGAČNIK d. z o. z. v Ljubljani, Javna skladišča (Balkan) Tyrševa (Dunajska c. 33. Rozine kavo m drugo specerijo, železnino in poljsko orodje: kose in srpe, Portland cement, po znižanih cenah kupujte pri: JOSIP JAGODIC Celje Glavni trg, Gubčeva ulica Lahko motorno kolo dobro ohranjeno, prodam za 1500 Din Naslov v jx>družnici »Slov.« Celje pod 4677. (!) Ugodno naprodaj! Rabljena domska in moška kolesa, otroški vozički, šivalni stroji, glasbila "in še nešteto različnih drugih predmetov, ki odgovarjajo večkrat novim — pri „Promei" (nasproti križevniške cerkve). Semenski fižol »Ribničan« ter »Mandalon« gorenjski, nizki, zanesljivo zdrav in rodoviten — dobavlja kvalitativno najboljše: Kmetijska okr. zadruga ▼ Kranju Malinouet pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOL1, Ljubljana, Dunajska c. 6. CEMENT trboveljski in splitski, nadalje prvovrstno banatsko pšenično moko, debele in drobne otrobe, krmilni oves, krompir in umetna gnojila ima po najnižjih cenah vedno v zalogi EKONOM LJUBLJANA, KO' O-DVORSKA ULICA 7 Naprodaj velika nova delavnica z vrtom. — Moste, Zaloška cesta 74. (1) Prodaja na knjižice Ljubljanske kreditne banke vsakovrstno manuiakturno blago Ljubljanski oblačilni bazar, Mestni trg 6. (1) Sena in slame pšenične in ovsene, večjo množino, prodam. — Klemene, Zgor. Šiška 12. (1) Prodamo: mizarski skobelnik, ročni ! voziček, kopalno sedežno ; banjo, plin pečico, omare l za obleke, dve postelji, vinske sode, vse v dobrem stanju. Skladišče, Jakobov trg 8, Ljubljana. Naprodaj do 2. maja: Biedermavcr ogledalo, salonska garnitura, postelji, ena nizka omara, vene-ciianska ampel, stenska ura. slike in razno drugo. Marijin trg 3,11, levo. (I) Razprodaja je le še do 7. maja. Blago se proda po vsaki primerni ceni. — Istotako tudi Wertheim blagajna št. 2 in inventar. A. Persche, Marijin trg 8, (1) Kuhinjsko opravo, štelažo za shrambo, vse skoraj novo, poceni pro-I dam. Prešernova 2, Zelena jama. Bole. (D Za stavbno sezijo •najtopleje priporoča nakup potrebnega materijala, kakor okovja, cementa, betonskega železa, žičnikov, žice, trstja ter oprem za stranišča in kopalnice, cevi itd. itd. po brezkonkurenčnih cenah špecijalna trgovina žclez-nine Jos. Zalta & Comp., Ljubljana, Tvrševa cest«i 9 (poleg nebotičnika). (1) Pes čuvaj poccni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 4827. (I) Navijalni stroj z 12 vreteni in -Dubied« pletilni stroj št. 3'A 80 cm — prodam. Informacije: Mela, Erjavčeva 9. (I) Strojno oblanje prodam. - Andlovic, Ko-menskega ulica 34. (1) Damske slamnike izdeluje in preoblikuje po modi zelo skrbno in najhitreje ter ugodno modist-ka Slabina Marija, Gosposvetska 5. (|) Lestenci primerni za cerkev, kapelo, društveno dvorano ali večjo sobo, ceno naprodaj Vprašati v upravi »Slov.« pod št. 4855. — Istotam se dobita dve kompletni izložbeni okni in vrata. (I) Gasilske čepice v najboljši izdelavi in po najnižjih cenah — dobite pri Egidij Eber, industrija čepic, Ljubljana, Kongresni trg 7. Pri večjem odjemu poseben popust. (1) Berite Slovenca j tn oglašujte v njem! Dolores Vieser EVCEK Ljubezenska zgodba mlacle Aube 15 V sladkem pokoju mirne vesti zvoni dečak z nogami in použiva modre sadeže drugega za drugim. Ko-ščice pljuje po vseh pravilih umetelnosti na vse strani. Pa kot da ga je kaj pičilo, skoči mahoma z vodnjako-vega roba in se v mali oddalji prihuli v brezhiben počep. Tako občepi. Misel mu šine v glavo! »Cesarski lučaj,« ki se mu je posrečil prvemu v Pevskem domu, posname zdaj za njim že vsak deset let star paglavec. Kuj, ko bi znal cesarski lučaj — pljuniti? Z resno vnemo — gre pač za veliko stvar — napihne lica in že mu zleti koščica iz rdečih ust in zamolklo reče »pft«. Preneumno — voda brizgne na vse strani. Še enkrat! Saperlinč — koščica pade na poli pota na tla! Globoko gre dečko po sapo. — Pft! — Aha — polagoma mu le mora biti pokorna. Z veliko vztrajnostjo poje vse češpl.je, kar jih ima v žepu, in pljuje in pljuje. — Ah — ah — končno vendarle! Koščica skaklja, zdrsne in spolzi po vodili gladini in se potem polagoma potopi v globino. — Niti kapljica ni brizgnila od nje! Navdušeno strmč za njo dečkove živo modre oči. To bo slava, ko pokaže tovarišem po počitnicah. Niti ne opazi ne, da stojita v vratih pater Bernardin in njegov varovanec. Z velikim zanimanjem zasleduje Ivan čudovito delo: kljub vsem visokim mislim in načrtom, ki mu ogrevajo glavo in srce, ga prevzame cesarski lučaj, ki ga je pljunil dečko. Pater Bernardin se skriv smehlja; potem stopi do plavolasca. Ta svojega opravka ne preneha prej, dokler mu menih ne riolnJi roke ua ramo in ga vpraša: »Ti, Jurko, je magister doma?« Jurko plane prestrašen kvišku in se hoče zateči k Oknu pri kleti. Ko pa spozna patra Bernardina, se hipoma pomiri; strah in groza na obrazu se umakneta žarečemu sramu. 1 »Je magister doma?« ponovi Bernardin in se smehlja. »Nak, je šel s Peterčkom in Damijanom na Voj-šart.« »Tako, in ti?« ^Zaprt — ob kruhu in vodi — Tedaj se Ivan zvonko zasmeje: — in češpljali, jeli? »Kaj pa si spet nagodel,« vpraša pater. »Popolnoma nič. Včeraj, ko smo peli Requiem, pravi magister, da sem spel tako zatulil »de ore leonis«. Pravi, da se je moral vsakdo, kdor je bil v cerkvi in razume latinsko, smejati, mali šolarčki pa da so se morali bati. Da je bilo grozovito službeno pohujšanje. Torej — v luknjo!« Celo nabere žlahčič v gube in strogo se nui povesita ustna kota. Potem nagne glavo, ki jo je bil objestno vrgel nazaj, in reče ponižno: »Pa kradel sem tudi — in nisem vsega oddal — pa to povem satno vam.« Seveda, in ušli smo iz zapora — in učenika smo oponašali in se norčevali iz njega; pri tebi pokora ne seže globoko. Zdaj torej kar brž nazaj v zapor in se pridno uči, kar ti je naložil magister! In da ne bos izvedel novice šele prav zadnji, ti že kar zdaj povem: tale dečko je tvoj nov sošolec. Saj sla skoraj istih let. Dečka malce motrila in presojata drug drugega. . nato se zasmejeta, t >Meni je ime Jurko.« »Meni pa Ivan.« »Jaz godem na flavto —.« »Jaz pa na gosli.« To jima zadošča za prvo srečanje. Potihonia še zašepeta Jurko Bernardina: »Ampak — lepo vas prosim — ne povejte magistru, da sem bil na dvorišču. Samo — zaslian gospe ne.« Menihu se obraz zresni. Plavolaseniu dečku prikima. Tedaj ta pokorno leže na kamnitna tla in zdrsne spet doli v zapor. Še preden prideta menih in Ivan do magistrovega stanovanja, že zadoni v visokih, nežnih, nad vse sladkih triolah skozi tiho dvorišče: »— de ore leonis — leonis —.« ★ Čez bleščeče se lesene stopnice stopita pater in Ivan v malo, snažno kuhinjo. Pater nalahno potrka na ozka vrata zraven ognjišča in nežen, ženski glas mu zakliče: »Noter !< V napol pospravljeni izbici sedi čudovito nežna, bleda mlada gospa. Metla sloni ob njej. S prosojno roko si urno pogladi gospa s čela rdečkasto rjav koder in vstane. Z malimi otroškimi koraki pridrobenti do meniha in se globoko pokloni 7. genljivo. ponižno ljubkostjo. »S čim me počastile, prečastiti,« vpraša in zardi. Takoj opaziš, da je Slovenka. »Gospa Ehrwald, pripeljal sem vam dečka, ki misli o nJem pater gvardian, da bi bil za latinske šole. Tudi poje in gode precej dobro. Hotel sem vprav vprašati, ali bi ga magister takoj sprejel in ga čez počitnice poučeval. kjer mu pač manjka. Nima ne staršev in tudi sicer ne doma.t 2? c' a- N o -l N< C TO 2 Š S S- ® CA N P) < A N P 3 <2 o <2 o 3 M ar Q ar & 3* o *t o & n a < Qj 2 3 a. < P e1 3 co o ao, o - 3 sl a o 0 (U p> 5 3 g £L " ~ B I vr ST 3 '<" is. c ef n: — ■S. tr o ao, 2 ' - sj S s s- 3 js. JS. W CA,' gj . N 9o izredno irnjonif) cena(f pokromana kolesa ..6R1IINER" in ..ADLER nafbolfSi »valili siroti ..ADLER" In ..GRHZNER Josip Petilimc. itBDljana blizu PrcSernoveaa spomeniha (za vodo) Pouk v umetnem ve-zeniu brezplačen! Večletna garancija! SAMO NANULE nosi danes ves ženski svel, ker one dajo dami vso dražest in eleganco. »MAJA" nanule zahteva danes ženski svet največ, ker »MAJA" prinaša vedno, kar je elegantno ali vendar praktično. riehaniftia tovarna opatih in obutve PETAR n. DiiraiTROV - Pančevo. nabrekel vrat M. DRENIK Ljubljana, Kongresni trg 7 Največja zaloga ročnih del in materijala. Rizbe za avbe in zavijačke ter vse pripadajoče: zlate niti, luskinice, zrnca i. t. d. Zlati in rožasti trakovi ter čipke vseh vrst. Pasovi, stare in nove avbe, zavijačke in rute vedno v zalogi. Važno za hišne posestnike in c erkvene konkurenčne odbore! Vse streiovodne naprave Vam preizkusi ter eventuelne napake popravi po konkurenčni ceni z desetletno pismeno garancijo ANTON ROMIH Brzojav Romih, klepar, Maribor. spIoSno stavbeno in galanterijsko kleparstvo ter specialni odsek za napeljevanje in preizkuinje strelovodov v Mariboru. Zadostuje dopisnica, da Vas obiščemo. Priporočam se tudi za vsa druga kleparska dela, kakor pokrivanje zvonikov, pleskanje, popravila itd. je obolenje ščitne žloze, ki se mora pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji funkciji kot zaščita proti strupom vse preveč preprečuje, zaradi čecar lahko nastopijo neprijetni, a često tudi nevarni pojavi. Zdravniška znanost je dognala, da so soli. ki vsebujejo jod, pri raznih oblikah golše izredno učinkovite. Številni bolniki so ugotovili z uporabo nagega zelo preprostega domaČega zdravlienja s plljem nagel in povsem neškodljiv vpliv na bolezen. Vsakdo, ki je bolan na golši, ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, ki jo vsakomur popolnoma brezplačno pošljemo. Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralno mesto: GEORG FULGNER. Berlin-NeukiSIn, Rlngbahnstrasse 24, Abt. P. 110. Nenadkrlljiv uspeh mnogih tisočev dokazuje, da je 91 Heinzelmannchen" physich;omniI renovator za lase najboljše sredstvo proti sivenju las. Steklenico za Din 50"— dobite v vsaki tozadevni trgovini. Depot; COSMOCHEMIA - ZAGREB, Smičiklasova ul. 23. Rudiotermalne, znane za vse bolezni, priporočljive ŠMARJEŠKE TOPLICE 27°R sprejemajo v predse/.oni od 1. maja do 30 junija na ilnevno penzijo (3 krat dnevno dobra domača hrana, stanovanje in kopeli) za Din 400,— za 10 dni. V glavni sezoni od 1. julija do 31. avgusta na 10 dni Din 450.— z.a osebo. Uprava Kopališča, Novo meslo tMa£ixxp£a&i S%CVC71CW zaiamčiio najpopolnejši uspeh ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških, igračnih, invalidskih vož'čkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. — Ceniki frankol TR IBUNA F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških voiičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4, Rimske toplice (SLOVENIJA) Jugoslovanski Gasteln. — Sezona od 1. maja do 16. oktobra. Pavšalne kure: v pred- lil po-sezoni za 10 dni Din 600'-. V glavni sezoni Din 800.—. — Izčrpni prospekti brezplačno prt potniških uradih ali pri upravi kopališča Rimske toplice. Zahvala Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno sestro Francko na njeni poslednji poti, ji darovali cvetja in vence, Bog plačaj! Hvala tudi vsem gg. zdravnikom, posebno pa g. dr. Miru Jamšku za ves trud ohraniti ji, nam drago življenje. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat Bog plačaj! S a v 1 j e , dne 26. aprila 1935. RODBINA ŠUBELJ. BANKA BARUCH 11, RUE AUBER PARIŠ (9°) Telef.: Opira 98-15 — Telef.: Opčra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. ZAHVALA Za mnogostranske izraze iskrenega sožalja in tolažbe, ki smo jih toliko prejeli pismeno ali so nam bili izrečeni osebno ob smrti našega ljubljenega soproga, papana oziroma brata, gospoda IVANA FAJDIGA se tem potom vsem, ki so z nami čutili, najtoplejše zahvaljujemo. Posebej, smo še hvaležni čč. duhovščini, svetni in redovni, za tolažilne obiske in nadvse lepo spremstvo pri pogrebu, zdravstvenem inšpektorju g. dr. J. Polcu za dolgotrajno zdravniško nego, dalje zastopnikom javnih korporacij iu organizacij in vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste od blizu in daleč prišli izkazat zadnjo čast nepozabnemu pokojniku. Prisrčno se zahvaljujemo tudi Cecilijanskemu društvu za krasno petje zalostink, vsem darovalcem lepega cvetja, ki ga je rajni tako ljubil, še prav posebno tistim, ki ste se in se boste še ljubljenega našega papana spominjali v molitvi in pri sv. daritvi. Vsem in vsakemu iskreni: Bog povrni! Kamnik, Perovo, dne 27. aprila 1935. r ALUJOCI NJEGOVI. ■ i < - .s Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030. HBB3IHBBiBB!EHB!!&ESQE3 Najprijetnejše letovišče na morju nudi Hotel VILA LUCIJA Aleksandrovo, na otoku Krku Pension od 50 Din naprej (vse takse vštete) Sezona od 1. maja do 30. septembra. Restavracijska terasa nad samim morjem, Hotel je last renomirane slovenske tvrdke. Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku ali pa pri direkciji hotela. Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in bili v pomoč v najtežjih trenutkih, in ki so našega nenadomestljivega dragega papana, brata, strica FRANA TRSARJA v tako obilni meri obsuli s cvetjem, izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. — Zahvaljujemo se preč. duhovščini, g. županu in zastopnikom občine, gg. dr. Sabcu in dr. Zupanu, dr. Natlačenu za iskrene poslovilne besede ob grobu, gasilskim društvom, Lovskemu društvu, Sadjarskemu društvu, Mlekarski zadrugi, dr. Spiller-Muys kot zast. močvirskega odbora, cestnemu odboru, učiteljskemu zboru osnovne šole, rokodelskemu društvu, somišljenikom-bojevnikom in vsem, vsem ki so mu izkazali zadnjo čast. Sv. maša zadušnica se bo darovala Na Vrhniki, dne 27. aprila 1935. župni cerkvi sv. Pavla, dne 29. aprila 1935. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Za premnoge izraze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob težki izgubi naše mame, oziroma tašče, babice in sestre, gospe Pavle Majcen roj, Vabič vdove po šolskem upravitelju v pokoju izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Štejemo si v dolžnost, da se še posebej zahvalimo preč._ duhovščini, predvsem veleč. msgr. p. Polak Bernardu in čč. ss. Virgiliji in Alojziji za niuno požrtvovalnost, trud in skrb ves čas njene bolezni. Nadalje izrekamo zahvalo deputacip ormoškega Sokola, šol. vodstvu, pevskemu zboru in mestni godbi v Ormožu za v srce segajoče žalostinke, g. Vizovišku v Radvanju, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, ter ostalim, ki so drago pokojnico v takem številu spremili k večnemu počitku. V Ormožu, dne 28. aprila 1935. Žalujoče rodbine; dr. Hrovat, Bregant, Papst, dr. Majcen, inž. Novak in Vabič. Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: Karel Ceč, Izdajatelj: Ivan Rakoveo, Urednik: Viktor Cenčič.