LJUBLJANSKI REGIONALNI ZAVOD
ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
November 1986
PROBLEMATIKA 
varstva naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana-Šiška
UVOD
Sistem družbene skrbi za naravno in kulturno dediščino ureja Zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št. 1/81).
Ugotavljamo, da splošna problematika s tega področja ni speci-fična za območje šišenske občine, ampak se vključuje v sklop celotnega ljubljanskega prostora.
Ob uveljavitvi Zakona o naravni in kulturni dediščini je Skupš-čina mesta Ljubljane ugotovila, da so na tem področju še vedno ostala odprta predvsem naslednja vprašanja:
- Razglašanje najpomembnejših del nepremične naravne in kul-turne dediščine izvaja Ljubljana prepočasi in nesistemsko, pred-vsem zaradi prevelike širine strokovnih osnov za utemeljitev last-nosti naravne znamenitosti oz. kulturnega ali zgodovinskega spo-menika.
-  V skladu s 75. členom Zakona o naravni in kulturni dediščini bi morale družbeno politične skupnosti,  ki so ustanoviteljice Zavoda, zagotavljati v proračunih sredstva za:
-  vodenje registra spomenikov in znamenitosti,
-  za druge naloge, ki jih v skladu z navedenim zakonom oprav-Ijajo strokovne organizacije oz.  Zavod za varstvo naravnc  in kulturne dediščine (strokovna mncnja, soglasja. ki so polrcbna v upravnem postopku okrog posegov v prostor).
-   Nekatere občine žele z razglasitvijo najpomembnejših delov naravne in kulturne dediščine nadomestiti zakonska določila o varstvu in razvojnih usmeritvah dediščine, kar sodi v prostorsko ureditvene akte, kot to zahteva zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84). S prostorsko ureditve-nimi pogoji (PUP-i) se namreč ureja varovanje kompletne, ne samo že razglašene dediščine, ki ji je treba posvečati posebno pozornost zaradi ohranjevanja avtentičnosti.
Uresničevanje varštva naravne in kultume dediščine v preteklem srednjeročnem obdobju in v luči družbenega plana 1986-1990 v občini Ljubljana-Siška
V preteklem srednjeročnem obdobju so bile uspešno opravljene posamezne večje akcije spomeniško varstvenega značaja v občini Siška (zlasti obnova rojstne hiše heroja Franca Rozmana-Staneta in prenova Vodnikove domačije), ki pa so opozorile, da je treba pristopiti k varstvu dediščine na sistematičen način. Opraviti je namreč treba osnovno evidenco vseh zvrsti naravne in kulturne
dediščine, določiti varstvene režime, da bi se dediščini zagotovil lahko smotrni razvoj in funkcija. V tem oziru je Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (v nadaljevanju zavod) že do začetka novega srednjcročnega obdobja pripravil odlok o razglasitvi 20-ih najpomembnejših zgodovinskih spomenikov iz obdobja delavskega gibanja pred 1941, NOV, soci-alistične izgradnje iz I. svetovne vojne (1983), medobčinski odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (1984) ter odlok o razglasitvi 14-ih kmečkih (etnolo-ških) objektih za kulturni spomenik (1985).
V letih 1983—1985 je zavod opravil naslednje evidentiranje naj-pomembnejših delov naravne in kulturne dediščine z ugotavlja-njem njihovih lastnosti za razglasitev kot naravno znamenitost oz. kulturni spomenik:
-  12 objektov kot naravne znamenitosti (Graščinski kompleks Goričane, hrib Osolnik, lipa v Tehovcu ob cerkvi sv. Florijana, lipa na Golem brdu ob cerkvi sv. Duha, 4 lipe v Žlebeh pri cerkvi sv. Marjete, drevored 45-ih lip v Dravljah ob cerkvi sv. Roka, hrib Brezovica na Medvodah, 2 lipi ob cerkvi sv. Marjete v Kosezah, lipa ob Stari cerkvi v Šiški, lipa in 3 divji kostanji ob cerkvi sv. Katarine na Topolu, topli vrelec v Spodnjih Pirničah).
- 4 arheoioški tereni kot kulturni spomeniki (grad Jetrbenk v Žlcbeh, Rožnikovo gradišče na Govejku, Gradišče nad Mednim, Gradišče nad Šentvidom).
-   11 objektov umetnostnozgodovinske dediščine kot kulturni spomenik (Grad Goričane, cerkev sv. Mohorja in Fortunata na Osolniku, cerkev sv. Florijana v Tehovcu, cerkev sv. Duha na Golem brdu, cerkev sv. Marjete v Žlebeh, cerkev sv. Petra v Ladji pri Medvodah, cerkev sv. Mihaela v Dolu, cerkev sv. Janeza Krstnika v Preski, cerkev sv. Jakoba na Petelincu, cerkev sv. Nikolaja na Jeprci, cerkev sv. Štefana nad Soro).
Resolucija o politiki izvajanja občinskega družbenega plana uvaja varstvo dediščine v intenzivnejšem obsegu, kot je bilo to v preteklem srednjeročnem obdobju.
V letu 1986 pripravlja zavod še strokovne osnove za 5 arheolo-ških terenov kot kulturni spomenik (Gradišče nad Zavrhom, Hra-ški hrib nad Starim gradom pri Smledniku, Rašica — hrib Gobnik, sv. Tilen nad Repnjami, Šmarna gora) in za 31 objektov umetnost-.nozgodovinske dediščine kot kulturni spomenik (cerkev sv. Kata-
rine na Topolu, sv. Jakob na Brezovci, sv. Martin v Šmartnem, sv. Jurij v Tacnu, sv. Andrej v Spodnjih Gameljnah, sv. Lenart v Zgornjih Gameljnah, sv. Križ na Rašici, sv. Rok v Dravljah, cerkev Odrešenika in sv. Marije v Kosezah, sv. Urh v Smledniku, sv. Križ v Spodnjih Pirničah, sv. Tomaž v Zgornjih Pirničah. sv. Jakob v Hrašah, sv. Valburga v Valburgi, sv. Janez Krstnik v Zbiljah, sv. Frančišek, sv. Jernej v Šiški, sv. Vid v Šentvidu, sv. Anton na Glinici, sv. Jakob v Stanežičah, sv. Nikolaj v Zapogah,. sv. Marjeta v Vodicah, sv. Štefan na Utiku, sv. Lucija na Skaručni, sv. Mati Božja na Šinkovem Turnu, sv. Tilen v Repnjah, kapela Srca Jezusovega v samostanu v Repnjah, cerkev sv. Mihaela v MoSah, sv. Matere Božje na Šmarni gori (Tabor), graščina Val-burga, Stari grad v Smledniku). Sem je treba priJteti še najpo-membnejše dele bližnje naravne dediščine.
Na ta način je evidentirana vsa najpomembnejša kulturna dediš-čina, ki jo zavod žcli predložiti občinski skupščini v razglasitev za kulturni spomenik.
Sistematična evidenca naravne dediščine, ki zajema v krajevnih skupnostih Zgornja Šiška, Bratov Babnik, Litostroj, Dravlje, Podutik, Šentvid, Gunclje, Stanežiče-Medno, Preska, Trnovec-Topol mestno zelenje, drevesa s poudarjeno kulturno vrednostjo v odprtem prostoru, rastišča in areale redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst, redke in ogrožene biotope, hidrološke, geološke, geomorfološke, petrografske ter paleontološke objekte, in ki naj bi se nadaljevala v prihodnjih letih po ostalih krajevnih skupnostih, pa bo dala končno strokovno osnovo za razglasitev najpomemb-nejših delov naravne dediščine za naravno znamenitost. Pri tem lahko samo opozorimo na ugotavljanje lastnosti ter obsega v tem oziru bodočega (medobčinskega) krajinskega parka Polhograjski Dolomiti.
Terenski pregled stanja kulturne dediščine narekuje izvedbo prioritetnih obnovitvenih akcij, od katerih že tri leta teče akcija glede obnove zunanjščine cerkve sv. Nikolaja na Jeprci, za leto 1987 pa je zavod prijavil na Ljubljansko kulturno skupnost še sodelovanje pri obnovi Plečnikove cerkve sv. Frančiška v Šiški.
Čeprav v manjšem obsegu kot to velja recimo za Staro Ljub-ljano, je zavod navzoč pri prenovi obstoječega stanovanjskega fonda, ki sodi v dediščino. To velja še posebej za območje Celov-ška cesta, Medvedove, Jesenkove, Frankopanske in Malgajeve ulice. Konservatorske smernice in nadzor so pri prenovitvenih delih koristne in utemeljene.
Predlogi in stališča strokovne službe Ljubljanskega regionalnega zavoda in Mestnega muzeja Ljubljana
1. Postopki razglašanja naravne in kulturne dediščine, ki se vodijo preko občinske skupščine, pomembno prispevajo k podružbljanju dejavnosti varstva ter k skupni odgovornosti za ohranitev dediš-čine. Zaradi velike stopnje ogroženosti dediščine je potreba postopke razglašanja pospešiti.
2.   Družbeno politična skupnost naj v letnih proračunih pravo-časno zagotavlja ustrezna finančna sredstva za vodenje postopkov razglašanja. za izdelavo različnih strokovnih mnenj in za strokovne osnove varstva dediščine. ki so potrebne za pripravo različnih prostorsko ureditvenih aktov.
3.  Nova prostorska zakonodaja, ki se je uveljavila po sprejetju dolgoročnega družbenega plana Ljubljana 2000, še posebej opo-zarja na varstvo in novo funkcijo dediščine. Zato bo zavod v dogovoru z občinskim Komitejem za urejanje prostora pripravil strokovne osnove, ki so potrebne za prostorsko ureditvene pogoje v občini Šiška, v prvi polovici leta 1987. Posebne primere posegov v prostor do izdelave omenjenih strokovnih osnov pa bo zavod reševal s strokovnimi mnenji k lokacijski dokumentaciji.
4.   Do konca tega srednjeročnega obdobja bo treba ob sodelova-nju Biotehniške fakultete kot specializirane institucije opraviti posebno naravovarstveno ovrednotenje Skaručenske gmajne, da se bo lahko določila izraba tega prostora v zazidalne namene, oziroma kot prosta površina, vključena v Krajinski park Šmarna gora, ki naj bi bil razglašen za naravno znamenitost.
5.   Učinkovito varstvo dediščine bo zavod lahko pospešil le z izpopolnjeno terensko evidenco in s še tesnejšim sodelovanjem pri
. urejevalskih posegih in lokacijskih postopkih v odprtem in graje-nem prostoru z občinskim Komitejem za urejanje prostora.
6.  Varstvo dediščine predstavlja kontinuirano in ves čas odprto, praktično nikoli zaključeno dejavno akcijo, ki mora priti v zavest slehernega občana. Zato bo zavod posvetil posebno skrb osvešča-nju in to v sodelovanju z občinsko kulturno skupnostjo in krajev-nimi skupnostmi.
7.   Premično kulturno dediščino predstavljajo v občini Šiška zlasti posamezne zbirke likovnih umetnin, strojne opreme, prevoz-nih sredstev ali proizvodov, ki so jih izdelovale posamezne delovne organizacije. Menimo, da bi bilo potrebno tej dediščini nameniti v prihodnjem obdobju največjo skrb in predlagamo, da se v akcijski program varstva premične kulturne dedišfine na območju občine Ljubljana-Šiška za leto 1987 vključi:
-  evidentiranje imetnikov oziroma družbenih upravljalcev pre-mične kulturne in naravne dediščine v SO Šiška s posebnim poudarkom na obstoječe zbirke v DO Lek, Integral in Pivovarna Union,
-  inventariziranje zbirk in pripravljanje strokovnih osnov za razglasitev za spomenik,
-  preverjanje stanja spomenikov (kontrolni pregledi),
-  strokovno sodelovanje z imetniki oz. upravljalci premične dediščine,
-  priprava strokovnih osnov za razglasitev za kulturni spome-nik: Lavičkova lekarniška zbirka v prostorih DO Lek Ljubljana.
Ugotovitve komiteja za družbene dejavnosti                 '    - ¦
Komite je obravnaval problematiko varstva naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana-Šiška, na 4. seji dne 18/11-1986 in sprejel naslednje ugotovitve:
1.   Komite ugotavlja, da informacija o problematiki varstva naravne in kulturne dediščine, ustrezno povzema stanje na tem podroiju, na katerem so bili v občini uresničeni pozitivni premiki, predvsem pri izvajanju spomeniško varstvenih akcij, evidentiranju najpomembnejših delov naravne in kulturne dediščine z ugotavlja-njem njihovih lastnosti za razglasitev kot naravno znamenitost oziroma kulturni spomenik ter pri izdelavt sistematične evidence naravne dediščine v posameznih krajevnih skupnostih.
2.  Komite meni, da predstavljajo predlogi in stališča strokovne službe realno izhodišče za doslednejše razreševanje problematike varstva naravne in kulturne dediščine v občini, pri čemer bo potrebno že v letu 1987 nameniti večjo skrb tudi varstvu premične kulturne dediščine
3. Glede na to, da je možno zagotoviti pogoje za kontinuirano in učinkovito varstvo celotne kulturne in naravne dediščine le ob sodelovanju vseh dejavnikov, predlaga Komite, da se, razen pri-stojnih upravnih organov in strokovnih služb Ljubljanskega regi-onalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Mestnega muzeja Ljubljana, vključi kot nosilec nalog na tem področju tudi občinska kulturna skupnost ter krajevne skupnosti.
4. Komite predlaga skupščini, da informacijo o problematiki varstva naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljub-Ijana-Šiška obravnava in sprejme.
Stališča izvršnega sveta
1. Izvršni svet je obravnaval informacijo o problematiki varstva naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana-Šiška na 33. seji, dne 21/11-1986 in podpira predloge in stališča stro-kovne službe Ljubljanskega regionalnega zavoda Mestnega muzeja Ljubljana in Komiteja za družbene dejavnosti, glede nadaljnega razreševanja problematike na navedenem področju.
2.  Izvršni svct ugotavlja. da se srcdstva za financiranjc lctnih programov Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pravočasno zagotavljajo v proračunu občine Ljubljana-Ši.ška.
3.  Izvršni svet predlaga, da informacijo obravnava tudi skupš-čina občinske kulturne skupnosti.
Izvršni svet