Sveti Listi, Berila in EVANGELIJI za nedelje in praznike celega leta in vse dni svetega posta. Z navadnimi molitvami pri službi božji. (Pregledana in popravljena izdaja.) Velja 1 krono. Na Dunaju. V cesarski kraljevi založbi šolskih knjig. Šolske knjige, v ces. kr. zalogi šolskih knjig na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, kot je na čelni strani postavljeno. Natisnil Karel Gorišek na Dunaju. 3 Prvi del. Berila in Evangeliji za nedelje celega leta in vse dni svetega posta. Prvo nedeljo v adventu. Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom v 13. po¬ glavju ort 11. do 14. vrste. Bratje! vemo, da je že ura, da vstanemo od spanja. Zakaj naše zveličanje je bližje, kakor takrat, ko smo postali verni. Noč je prešla, dan pa se je približal. Vrzimo torej od sebe dela teme, in oblecimo orožje svetlobe. Kakor po dnevi pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pija¬ nosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v prepiru in nehvaležnosti, ampak oblecite Gospoda Kristusa. Evangelij svetega Luka 21, 25—33. Tisti čas je rekel Jezus svojini učencem: Znamenja bodo na solncu, in luni in zvezdah, in na zemlji bo stiska med narodi zavoljo strašnega šumenja morjd in valov. In ljudje bodo koprnčli od stralni in čdkanja tistega, kar ima črez ves i * svet priti; zakaj nebeške moči se bodo gibale. In tedaj bodo videli Simi človekovega priti na oblaku z veliko oblastjo in častjo. Kadar se bo pa to začelo goditi, poglejte in povzdignite svoje glave, ker vaše odrešenje se približuje. In povedal jim je priliko: Poglejte figovo drevo in vsa drevesa; kadar že poganjajo brst, veste, da je leto blizu. Tako tudi vi, kadar boste videli, da se to godi, vedite, da je blizu božje kraljestvo. Resnično vam pravim, da ta rod ne bo prešel, dokler se vse ne zgodi. Neb. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem; Kadar pride Sin človekov v svojem veličastvu, in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na sedežu svo¬ jega veličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in ločil jih bo, kakor pastir loči ovce od kozlov. In ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. Takrat poreče kralj tistim, kateri bodo na njegovi desnici: Pridite, blago- darjeni mojego Očeta! posedite kraljestvo, katero vam je pripravljeno od začetka svetd! Zakaj la¬ čen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen sem bil, in dali ste mi piti; tujec sem bil, in vzeli ste me pod streho; nag sem bil, in oblekli ste me; boldn sem bil, in obiskali ste me; v ječi sem bil, in prišli ste k meni. Tedaj mu bodo pravični odgo¬ vorili, rekoč: Gospčd! kdaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo te napojili? Kdaj smo te pa videli tujega, in smo te vzeli pod streho? ali nagega, in smo te oblekli? Ali kdaj smo te videli bolnega, ali v ječi, in smo 43 prišli k tebi? In kralj bo odgovoril in jim rekel: Resnično vam pravim, kar ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov, storili ste meni! Potlej poreče tudi tistim, kateri bodo na levici: Poberite se izpred mene, prekleti! v večni ogenj, kateri je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Zakaj lačen sem bil, pa mi niste dali jesti; žejen sem bil, pa mi niste dali piti; tuj sem bil, pa me niste vzeli pod streho; nag sem bil, pa me niste oblekli; boMn in v ječi, pa me niste obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč: Gospčd! kdaj smo te videli lačnega, ali žejnega, ali tujega, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, pa ti nismo postregli? Takrat jim bo odgovoril, rekoč: Resnično vam pravim, česar niste storili kateremu teh najmanjših, tudi meni niste storili. In ti pojdejo v večno trpljenje; pravični pa v večno življenje. V vtorek po 1. nedelji v postu. Berilo iz Izaija preroka 55, 1—6. Tiste dni je govoril Izaija prerok, rekoč: Iščite Gospoda, dokler se more najti; kličite k njemu, dokler je blizu. Naj zapusti hudobni svoj pot, in krivični svoje naklepe, in naj se vrne h Gospodu, in usmilil se ga bo, in k našemu Bogu, ker je velicega usmiljenja. Zakaj moje misli niso vaše misli, tudi vaša pota niso moja pota, pravi Gospčd; ampak kolikor je nebo višje od zemlje, toliko višja so moja pota od vaših potov, in moje misli od vaših misli. In kakor pada dež in sneg z neba, in se več ne 44 vrne gori, ampak napoji zemljo, in jo namoči, in stori, da rodi, in da seme sejavcu, in kruh jedcu; tako bo moja beseda, katera prihaja iz mojih ust; ne bo se vrnila prazna k meni, ampak bo storila., kar koli hočem, in bo teknila v to, za kar jo pošiljam; govori Gospod vsemogočni. Evangelij svetega Matevža 21, 10—17. Tisti čas, ko je Jezus šel v Jeruzalem, bilo je vse mesto pokonci, rekoč: Kdo je ta? Mno¬ žice pa so rekle: Ta je Jezus, prerok iz Nazareta na Galilejskem. In Jezus je šel v tempelj Božji, in je izgnal vse, kateri so v templju prodajali in kupovali, in je zvrnil mize menjavcem, in stole tistim, kateri so prodajali golobe. In rekel jim je: Pisano je: Moja biša se imenuje hiša molitve, vi pa ste jo storili jamo razbojnikov. In pristo¬ pili so k njemu v templju slepi in kruljevi, in jih je ozdravil. Ko so pa veliki duhovni in pismarji videli čudeže, katere je delal, in otroke, kateri so v templju vpili, rekoč: Hozana sinu Davidovemu! razjezili so se, in so mu rekli: Ali slišiš, kaj ti pravijo? Jezus pa jim reče: Kaj pa dk; ali niste nikoli brali: Iz ust otrok in sesajočih si napravil si hvalo? In jih je popustil, in je šel iz mesta v Betanijo, in je tam ostal. V sredo po 1. nedelji ali kvatrno sredo v postu. Berilo iz 8. knjige kraljev 19, 3—8. Tiste dni pride Elija v Berzabejo Judovo, in pusti tam svojega hlapca, in gre v puščavo en dan hoda. In 45 kadar tja pride in sede pod brin, želi si umreti, in reče: Dosti mi je, Gosp (ki! vzemi mojo dušo; ker nisem boljši, kakor moji očetje. In leže in zaspi v senci brinovi. In glej! angel Gospodov se ga dotakne, in mu reče: Vstani in jej! In se je ozrl, in glej pri njegovi glavi je pod pepelom pečen kruh in posoda vode. Tedaj je in pije, in spet zaspi. In angel Gospodov se spet vrne, in se ga dotakne, ter mu reče: Vstani, jej; zakaj še dolg pot imaš pred seboj. Ko je vstal, je in pije, in v moči te jedi hodi štirideset dni in štirideset noči do Horeba, Božje gore. Evangelij svetega Matevža 12, 38—50. Tisti čas so eni zmed pismoukov in farizejev odgovorili Jezusu rekdč: Učenik! znamenje bi radi videli od tebe. On je odgovoril in jim rekel: Hudoben in prešušten rod išče znamenja! Pa zna¬ menje se mu ne bo dalo, razen znamenja Jona preroka. Zakaj, kakor je bil Jona v trebuhu mor¬ skega soma tri dni in tri noči; ravno tako bo Sin človekov v srcu zemlje tri dni in tri noči. Možje Ninivljani bodo vstali ob sodbi s tem rodom, in ga bodo obsodili, ker so pokoro delali na ozna¬ njevanje Jonovo; in glej! več kakor Jona je tukaj. Kraljica od juga bo vstala ob sodbi s tem rodom, in ga bo obsodila, ker je prišla od po¬ krajin zemlje poslušat Salomonove modrosti; in glej! več kakor Salomon je tukaj. Kadar je pa nečisti duh izšel iz človeka, hodi po suhih krajih, in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem šel. In kadar 46 pride, najde jo prazno, pometeno in osnaženo. Tedaj gre, in si privzame sedem drugih duhov, hujših, kakor on, in gredo vanjo in ondi prebivajo, in poslednja tega človeka je hujša, kakor prva. Tako bo tudi s tem hudobnim rodom. Dokler je pa še množicam govoril, glej! so njegova mati in njegovi bratje zunaj stali, in so želeli ž njim govoriti. Rekel mu je pa nekdo: Glej! tvoja mati in tvoji bratje stojč zunaj, in te iščejo. On pa je tistemu, kateri mu je bil to povedal, odgovoril in rekel: Kdo je moja mati, in kdo so moji bratje? In je svojo roko iztegnil nad svoje učence, rekoč: Glejte — moja mati in moji bratje. Zakaj kdor¬ koli dela voljo mojega Očeta, kateri je v nebesih, tisti je moj brat, in sestra, in mati. V četrtek po 1. nedelji v postu. Berilo iz Eceliiela preroka 18, 1—9. Tiste dni mi je govoril Gospod, rek6č: Zakaj imate med seboj v deželi izraelski to priliko za pregovor, rekoč: Očetje so jedli kisel grozd, in otroci imajo skomino v zobeh? Kakor resnično jaz živim, govori Gospod Bog, več ne bo ta prilika pregovor na Izraelskem. Glej, vse duše so moje; kakor je očetova duša, tako je tudi sinova duša moja; duša, katera greši, tista bo umrla. Kdor je pravičen, in prav dela in po pravici, in ne je na gorah, in svojih oči ne vzdiguje v malike hiše Izraelove; ne skruni žene svojega bližnjega, in ne hodi k ženi o mesečnem času; in nikogar ne žali, zastavo nazaj da dolžniku, ničesar po sili ne vzame; svojega kruha lačnemu podeljuje in nagega 47 oblači; ne posojuje na obrest, in več ne jemlje; svojo roko odvrača od krivice, in pravično sodbo dela med človekom in človekom: po mojih zapovedih hodi, in hrani moja povelja, da dela po resnici: on je pravičen, in bo gotovo živel, govori Gospod vsemogočni. Evangelij svetega Matevža 15, 21—28. Tisti čas je Jezus šel, in je krenil v kraje Tira in Sidona. In glej! Kananejska žena je prišla iz tistih krajev, in je vpila za njim, rekoč: Usmili se me, Gospčd, sin Davidov! moja hči veliko trpi od hudiča. On pa ji ni odgovoril besede. In njegovi učenci so pristopili, in ga prosili, rekoč: Odpravi jo, ker vpije za nami. On pa je odgovoril in rekel: Nisem posldn, kakor le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Ona pa je prišla, in ga je molila, rekoč: Gospod! pomagaj mi! On pa je od¬ govoril in rekel: Ni prav jemati kruha otrokom, in ga metati psom. Ona pa je rekla: Kaj pa da. Gospod! saj psički jedo tudi drobtine, katere padajo z mize njih gospodov. Tedaj je Jezus od¬ govoril, in je rekel: O žena! velika je tvoja vera. Zgodi se ti, kakor hočeš. In njena hči je bila ozdravljena od tiste ure. V petek po 1. nedelji ali kvatrni petek v postu. Berilo iz Ecehiela preroka 18, 20—28. To govori Gospčd Bog: Duša, katera je grešila, tista bo umrla; sin ne bo nosil hudobije očetove, in oče ne bo nosil hudobije sinove. Pravica pravičnega bo nad njim, in 48 krivica krivičnega bo nad njim. Ako pa pravični stori pokoro za vse grehe, katere je storil, in dopolni vse moje zapovedi, in dela prav in po pravici; bo gotovo živel, in ne bo umrl. Nobene njegovih hudobij, katere je storil, ne bom pomnel; zavoljo svoje pravice, katero je delal, bo živel. Hočem-li smrt hudobnega, pravi Gospod Bog, in ne veliko bolj, da se izpreobrne od svojih hudih del in živi! Ce pa pravični odstopi od svoje pravice in dela hudobijo po vseh gnusobah, katere je hudobni vajen delati, bo mari živel? Nobeno njegovih pravičnih del, katera je bil storil, se ne bo pomnelo, zavoljo nezvestobe, katere je kriv, in zavoljo njegove pregrehe, katero je storil, zavoljo te bo umrl. Pa pravite: Ni pravična Gospodova pot! Poslušajte torej, hiša Izraelova: Ali moja pot ni pravična, in niso-li vaša pota hudobna? Zakaj, kadar se vrne pravični od svoje pravice, in stori hudobijo, bo umrl v tem; v kri¬ vici, katero je delal, bo umrl. In kadar se vrne hudobni od svoje hudobije, katero je delal, ter dela prav in pra¬ vično, ohranil bo svojo dušo pri življenju. Ker je namreč premislil, in zapustil vsa svoja huda dela, katera je delal, bo gotovo živel, in ne bo umrl, govori Gospod vsemogočni. 4 Evangelij svetega Janeza 5, 1—15. Tisti čas je bil Judovski praznik, in Jezus je šel gori v Jeruzalem. Je pa v Jeruzalemu ovčja kopel, katera se po hebrejsko imenuje Betzajda, in je imela pet lop. V teh je ležala velika množica bolnih, slepih, kraljevih, suhoudnih, kateri so čakali pljivkanja vode. Zakaj angel Gospodov je ob časih prišel v kopel, in voda je pljivkala. In kdor je po pljivkanju vode prvi stopil v kopel, je ozdravel, 49 katero bolezen koli je imel. Bil je pa neki človek tam, kateri je bil osem in trideset let bolan. Ko je Jezus tega videl ležati, in je vedel, da je že veliko časa tak, reče mu: Hočeš-li ozdravljen biti? Bolnik mu je odgovoril: Gospod! nimam človeka, da bi me, kadar se voda skali, dejal v kopel; zakaj preden jaz pridem, drugi pred menoj vanjo stopi. Jezus mu reče: Vstani, zadeni svojo posteljo, in hodi! In tisti človek je zdajci ozdravel, ter je vzel svojo posteljo, in je hodil. Tisti dan pa je bila sobota. Judje so torej ozdravljenemu rekli: Sobota je, ne smeš svoje postelje nositi. Jim je odgovoril: Kateri me je ozdravil, rekel mi je: Zadeni svojo posteljo in hodi? Tedaj so ga vprašali: Kdo je tisti človek, kateri je rekel: Zadeni svojo posteljo in hodi? On pa, kateri je bil ozdravljen, ni vedel, kdo je. Zakaj Jezus se je bil umeknil množici, ki je tam bila. Potlej ga je Jezus našel v templju, in mu je rekel: Glej, ozdravljen si; nikhr več ne grčši, da se ti kaj hujšega ne zgodi! Tisti človek je šel, in je povedal Judom, da je Jezus, kateri ga je ozdravil. V soboto po 1. nedelji ali kvatrno soboto v postu. Berilo iz 1 . lista s. Pavla apostola Tesaloničanom 5 , 14 — 23 . Prosimo vas, bratje! svarite nepokojne, oveseljujte malosrčne, pomagajte slabim, bodite potrpežljivi z vsemi. Glejte, da ne bo kdo komu vračeval hudega za hudo; ampak vselej se držite tega, kar je dobro, eden do dru- Slov. Evangel. ^ 50 gega in do vseh. Vselej bodite veseli; neprenehoma molite. V vseh rečeh se zahvaljujte; zakaj to je volja Božja v Kristusu Jezusu do vas vseh. Duha ne ugasujte; pre¬ rokovanja ne zaničujte. Vse pa izkusite; kar je dobro, držite. Vse sence hudega se zdržujte. Sam Bog miru pa naj vas posveti v vseh rečeh, da se ves vaš duh in duša in telo brez graje ohrani v prihod Gospoda našega Jezusa Kristusa. Evangelij svetega Matevža 17, 1—9. Tisti čas vzame Jezus sebčj Petra in Jakopa in Janeza njegovega brata, in jih pelje same na visoko goro. In izpremenil se je pred njimi; in njegov obraz se je svetil, kakor solnce, njegova oblačila pa so bila bela, ko sneg. In glej, pri¬ kazala sta 'se jim Mojzes in Elija, in sta ž njim govorila. Peter pa je izpregovoril in je rekel Jezusu: Gospčd! dobro nam je tukaj biti; ako hočeš, naredimo tukaj tri šatore, tebi enega, Moj¬ zesu enega, in Eliju enega. Ko je Še govoril, glej! obsenčil jih je svetel obldk; in glej! glas iz oblaka, rekoč: „Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imdm dopadanje; njega poslušajte!“ In ko so učenci slišali, padli so na svoj obraz, in so se silno bali. In Jezus je pristopil, in se jih je doteknil, in jim je rekel: Vstanite in nikar se ne bojte! Ko so pa vzdignili svoje oči, niso nikogar videli, kakor Jezusa samega. In ko so šli z gore, zopovedal jim je Jezus, rekoč: Nikomur ne pravite te pri¬ kazni, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. 51 Drugo ali kvatrno nedeljo v postu. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Tesaloničanom 4, 1—7. Bratje! prosimo vas in opominjamo v Gospodu Jezusu, da, kakor ste prejeli od nas, kako vam gre živeti, in Bogii dopasti, tako tudi živite, da ste čedalje bogateji. Saj veste, kakšne zapovedi sem vam dal v Gospodu Jezusu. To namreč je volja Božja, vaše posvečenje, da se zdržujete kurbanja, da izmed vas vsak ve svoje tel6 ohraniti v sve¬ tosti in časti, ne po gnanju poželenja, kakor neverniki, kateri ne poznajo Boga: in da kdo predaleč ne stopa, in svojega brata v nobeni reči ne goljufa; ker Gospod je maščevavec vsega tega, kakor smo vam pred povedali in pričali. Zakaj Bog nas ni poklical k nečistosti, ampak svetosti, v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangelij svetega Matevža 17, 1—9. Tisti čas vzame Jezus seboj itd. (kakor včeraj str. 50.) V ponedeljek po 2. nedelji v postu. Berilo iz Danijela preroka 9, 17—19. Tiste dni je molil Danijel h Gospodu, rekoč: Gospod, naš Bog, kateri si izpeljal svoje ljudstvo z mogočno roko iz Egiptovske dežele, in si si ime storil do današnjega dne, grešili smo, krivico smo storili, Gospod, zoper vso tvojo pravico! Odvrne naj se, prosim, tvoja jeza in tvoj srd od Jeruzalema, tvojega mesta, in od tvoje svete gore. Zakaj zavoljo naših grehov in krivic naših očetov je Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmehovanje pri vseh, 4 * 52 kateri so okoli nas. Usliši torej, naš Bog! zdaj molitev svojega hlapca in njegove prošnje, in poglej milostivo na svoje svetišče, katero je zapuščeno. Zavoljo samega sebe, moj Bog! nagni svoje uho, in poslušaj; odpri svoje oči, in poglej na naše razdejanje, in mesto, nad katerim se kliče tvoje ime. Ne zavoljo svoje pravice namreč, ampak zavoljo tvojega velikega usmiljenja darujemo svoje prošnje pred tvojim obličjem. Usliši, Gospod! bodi milostiv, Gospod! poglej in stori! Zavoljo samega sebe ne odlašaj, moj Bog! saj se tvoje ime kliče nad mestom in ljudstvom tvojim, Gospod naš Bog. Evangelij svetega Janeza 8, 21—29. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam: Jaz grem, in me boste iskali, in v svojem grehu boste umrli. Kamor jaz grem, vi ne morete priti. Judje so torej rekli: Ali bo morde sam sebe umoril, ker pravi: Kamor jaz grem, vi ne morete priti? In rekel jim je: Vi ste od zdolaj, jaz sem od zgoraj; vi ste od tega sveta, jaz nisem od tega sveta. Torej sem vam rekel, da boste umrli v svojih grehih; zakaj, ako ne verujete, da sem jaz, boste umrli v svojem grehu. Tedaj so mu rekli: Kdo si ti? Jezus jim je rekel: Začetek, kateri tudi z vami govorim. Veliko imam o vas govoriti in soditi; ali kateri me je poslal, je resničen; in kar sem jaz slišal od njega, to govorim na svetu. In oni niso umeli, da je rekel, da je Bog njegov Oče. Jezus jim je torej rekel: Kadar boste Simi človekovega povišali, takrat boste spoznali, da sem jaz, in da sam od sebe nič ne delam, ampak kakor 53 me je učil Oče, to govorim. In kateri me je poslal, je z menoj, in me ni pustil samega; zakaj jaz vselej delani to, kar je njemu dopadljivo. V vtorek po 2. nedelji v postu. Berilo iz 3. knjige kraljev 17, 8—16. Tiste dni je govoril Gospod Eliju Tezbičanu, rekoč: Vstani, in idi v Sarepto Sidonsko, in ostani tam; zakaj tam sem ženi vdovi zapovedal, da naj te redi. Vstane, in gre v Sarepto. In kadar pride k mestnim vratom, za¬ gleda vdovo, katera drva pobira; in pokliče jo, in ji reče: Daj mi malo vode v posodi, da pijem. In ko gre, da bi prinesla, vpije za njo, rekoč: Prinesi mi tudi grižljaj kruha v svoji roki! Ona odgovori: Kakor resnično živi Gospod tvoj Bog, nimam kruha, ampak le toliko moke v posodi, kar se je zagrabi s pestjo, in malo olja v vrču. Glej, ravno pobiram dvoje polen, da grem, in kaj naredim sebi in svojemu sinu, da jeva, preden umrjeva. In Elija ji reče. Nikar se ne boj, ampak idi, in naredi, kakor si rekla; vendar najpoprej speci meni iz te močice hlebček pod pepelom, in prinesi mi ga, sebi pa in svojemu sinu boš potlej naredila. To pa govori Gospdd, Bog Izraelov: „Moka v posodi ne bo pošla, in olja v vrču ne bo zmanj¬ kalo do dne, ko bo Gospod dež poslal na zemljo." Ona gre, in stori po besedi Elijevi; in jedel je on in ona in njena družina. In od tistega dneva moka v posodi ni pošla, in v vrču ni zmanjkalo olja, po besedi, katero je bil Gospod rekel po Eliji. • Evangelij svetega Matevža 23, 1—12. Tisti čas je Jezus govoril ljudstvu in svojim učencem, rekoč: Na stolu Mojzesovem sedč pismarji 54 in farizeji. Vse torej, kar koli vam reko, izpolnjujte in storite; po njih delih pa nik&r ne delajte, ker pravijo, pa ne delajo. Navezujejo namreč težka bremena, ki jih ni moč nositi, in nakladajo ljudem na rame, pa jih sami s prstom nočejo geniti. Vsa svoja dela pa delajo, da jih ljudje vidijo ; delajo si namreč širji listke, in veče robove v krilu. In imajo radi prva mesta pri veččrjah, in prve sedeže v shodnicah, in pozdravljanja na trgih, in da jim ljudje pravijo: učenik! Vi pa se ne pustite imeno¬ vati učenikov; zakaj eden je vaš učenik, vi vsi pa ste bratje. In nikogar ne imenujte na zemlji svojega očeta; zakaj eden je vaš Oče, ki je v ne¬ besih. Ne imenujte se učenikov, zakaj eden je vaš učenik Kristus. Kateri je največi med vami, bodi vaš služabnik. Kdor se pa povišuje, bo oonižan: in kdor se ponižuje, bo povišan. V sredo po 2. nedelji v postu. Berilo iz knjige Esterine 13, 8—11, in 15—17. Tiste dni je Mardohej molil h Gospodu rekoč: Gospod Bog, vsemogočni kralj! pod tvojo oblastjo je vse, in ni ga, kateri bi se mogel ustaviti tvoji volji, če si sklenil Izraelce rešiti. Ti si ustvaril nebo in zemljo, in kar koli se najde pod nebom. Vseh Gospod si, in ni ga, kateri bi se ustavil tvojemu veličastvu. In zdaj, Gospod, kralj kraljev, Bog Abrahamov! usmili se svojega ljudstva, ker nas hočejo naši sovražniki pogubiti, in tvoj del po¬ končati. Nikar ne zaničuj svojega dela, katerega si si rešil iz Egipta; temuč usliši našo prošnjo, in bodi milostiv 55 svojemu ljudstvu, katero je tvoj del in tvoj odloček; in preobrni našo žalost v veselje, da bomo živeli in hvalili, Gospod, tvoje ime, in ne zapri jim ust, kateri ti hvalo pojo, Gospod naš Bog. Evangelij svetega Matevža 20, 1 7 —28. Tisti čas je Jezus šel gori v Jeruzalem, in je vzel dvanajstere učence posebe k sebi, in njim je rekel: Glejte, gremo gori v Jeruzalem, in Sin človekov bo izdan velikim duhovnom in pismarjem, in obsodili ga bodo na smrt; in izdali ga bodo nevernikom zaničevati, bičati in križati, in tretji dan bo (od smrti) vstal. Takrat je pristopila k njemu mati Cebedejevih sinov 7 s svojima sinoma, ter ga je molila in nekaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj hočeš? Pravi mu: Reci, naj sedita ta moja sina, eden na tvoji desnici, eden pa na tvoji levici v tvojem kraljestvu. Jezus pa je odgovoril in rekel: Ne vesta, kaj prosita! Ali moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil! Mu rečeta: Moreva. Reče jima: Moj kelih bota sicer pila; sedeti pa na moji desnici ali levici ni moje vama dati, ampak katerim je pripravljeno po mojem Očetu. In oni deseteri, ko so to slišali, so bili nevoljni nad bra¬ toma. Jezus jih je pa poklical k sebi, in je rekel: Veste, da poglavarji narodov gospodujejo njim, in kateri so veči, imajo jih v 7 oblasti. Med vami pa ne bodi tako: temuč, kateri hoče med vami veči biti, naj bo vaš služabnik. In kateri hoče med vami biti prvi, naj bo vaš hlapec. Ravno 56 kakor Sin človekov ni prišel, da bi se mu streglo, temuč da bi stregel, in dal svoje življenje v od¬ rešenje za mnoge. V četrtek po 2. nedelji v postu. Berilo iz Jeremija preroka 17 , 5—10. To govori Gospod Bog: Preklet človek, ki zaupa v človeka, in stavi v meso svojo moč, in od Gospoda od¬ stopi njegovo srce. Zakaj kakor resje v puščavi bo, in ne bo videl, kadar pride dobro; ampak prebival bo na suhoti v puščavi, v slani deželi, v kateri ne more nihče prebivati. Blagor pa možu, ki zaupa v Gospoda, in je Gospod njegovo upanje! On bo kakor drevo, zasajeno ob vodi, katero v mokroti poganja svoje korenine, in se ne ustraši, kadar pride vročina; in njegov list bo zelen, in ob suši ne bo v skrbi, tudi nikoli ne bo prejenjalo roditi sadu. Hudobno je človekovo srce in neizsledno; kdo ga bo spoznal? Jaz, Gospod, preiskujem srce in izkušam obisti; jaz delam, slednjemu po njegovem dejanju, in po sadu njegovih del, govori Gospod vsemogočni. Evangelij svetega Luka 1(>, 19—31. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam: Bilje neki bogat mož, kateri se je oblačil v škrlat in tančico, in se je vsak dan imenitno gostil. In bil je neki ubožec, po imenu Lazar, ki je ležal pred njegovimi vratmi poln ran, in se je želel nasititi z drobtinami, katere so padale z mize boga¬ tina, in nihče mu jih ni dal; ampak tudi psi so hodili, in so lizali njegove rane. Prigodilo se je pa, da je umrl ubogi, in nesli so ga angeli v na- 57 roči e Abrahamovo. Umrl je pa bogati, in je bil pokopan v peklu. Povzdignil je pa svoje oči, ko je bil v trpljenju, in je videl od daleč Abrahama, in Lazarja v njegovem naročju. In on je vpil in rekel: Oče Abraham! usmili se me, in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo, in ohladi moj jezik, ker grozovitno trpim v tem plamenu! Abraham pa je rekel: Sin! pomisli, da si prejel dobro v svojem življenju, in ravno tako Lazar hudo! zdaj pa je ta oveseljen, ti pa trpiš. In vrhu vsega tega je med nami in med vami velik prepad postavljen, da, kateri hočejo odtod k vam iti, ne morejo, in tudi ne odondod sem priti. In je rekel: Prosim te torej, oče! da ga pošlješ v hišo mojega očeta; pet bratov namreč imam; da jim izpriča, da tudi oni ne pridejo v ta kraj trpljenja. Abraham mu reče: Imajo Mojzesa in preroke, nje naj poslušajo. On pa je rekel: Nikar, oče Abraham! ampak če kdo iz mrtvih k njim pojde, bodo se izpokorili. Rekel mu je pa: Ako Mojzesa in prerokov ne poslušajo, tudi ne bodo verovali, če tudi kdo od mrtvih vstane. V petek po 2. nedelji v postu. Berilo iz 2. knjige Mojzesove 37, 6—23. Tiste dni je rekel Jožef svojim bratom: Poslušajte moje sanje, katere sem imel. Zdelo se mi je, da smo na polju snope vezali, in da se je moj snop vzdignil, in po 58 konci postavil; vaši snopi pa, kateri so stali okoli, so se priklanjali mojemu snopu. Njegovi bratje so odgovorili: Boš mari naš kralj? in bomo podvrženi tvoji oblasti? Te sanje torej in te besede so njih nevoščljivost in sovraštvo podžigale. Imel je še druge sanje, katere je povedal svojim bratom, rekoč: Videl sem v sanjah, kakor da bi se mi solnce, in luna in enajst zvezd priklanjalo. Ko je to pravil svojemu očetu in bratom, posvaril gaje njegov oče, in je dejal: Kaj hočejo te sanje, katere si imel? Ali se ti bomo jaz, tvoja mati, in tvoji bratje priklanjali na zemlji? Torej so mu bili nevoščljivi njegovi bratje; oče pa je to reč premišjeval na tihem. In ko so njegovi bratje pasli čredo svojega očeta v Sihemu, rekel mu je Izrael: Tvoji bratje pasejo ovce v Sihemu: pojdi, bom te k njim poslal! In je odgovoril: Tukaj sem! Izrael mu reče: Idi. in poglej, ali je vse prav pri tvojih bratih in pri živini, in pridi mi povedat, kaj se godi. Poslan iz doline Hebronske je prišel v Sihem. In našel ga je mož po polju hoditi, in ga je vprašal, koga išče. On pa je odgovoril: Svojih bratov iščem: povej mi, kje pasejo čredo? In mož mu je rekel: Prešli so iz tega kraja; pa sem jih slišal reči: Pojdimo v Dotajn. Jožef je torej šel za svojimi brati, in jih je našel v Dotajnu. Ko so ga od daleč zagledali, preden je do njih prišel, mislili so ga umoriti. In dejali so med seboj: Glejte, sanjavee gre. Dejmo, ubijmo ga, in vrzimo ga v staro vodnico, in porečemo: Divja zver gaje snedla; in tedaj se bo pokazalo, kaj mu pomagajo njegove sanje. Ruben pa, ko je to slišal, želel ga je rešiti iz njih rok, in je dejal: Nikar mu življenja ne jemljimo, in ne prelivajmo krvi; ampak vrzite ga v to vodnico, katera je v puščavi, in ohranite svoje roke nedolžne. To pa je rekel, ker ga je hotel oteti iz njih rok, in nazaj dati svojemu očetu. 59 Evangelij svetega Matevža 31, 33—46. Tisti čas je Jezus Judovskim množicam in velikim duhovnom govoril to priliko: Bil je hišen gospodar, kateri je zasadil vinograd, in ga je s plotom ogradil, in v njem skopal tlačilnico, in postavil tabor, in ga je dal kmetom obdelovati, in je šel na tuje. Ko se je pa približal čas sadil, poslal je svoje hlapce do kmetov, da bi prejeli njegov sad. In kmetje so zgrabili njegove hlapce, in so enega stepli, enega ubili, enega pa kamenali. Poslal je spet drugih hlapcev, še več, kakor po¬ prej, in storili so jim ravno tako. Zadnjič pa je poslal do njih svojega sina, rekoč: Mojega sina bodo spoštovali. Kmetje pa, ko so videli sina, rekli so med sebčj: Ta je dedič: dejte! ubijmo ga, in bomo imeli njegovo dedščino. In zgrabili so ga, in vrgli iz vinograda in ubili. Kadar torej gospod vinograda pride, kaj bo storil tem kmetom ? Reko mu: Hudobne bo hudo končal, in svoj vino¬ grad bo dal obdelovati drugim kmetom, kateri mu bodo sad odpravljali ob svojih časih. Jezus jim reče: Ali niste nikoli brali v pismih: Kamen, katerega so zavrgli zidarji, on je postal glava vogla. Gospod je to storil, in je čudno v naših očeh. Zato vam pravim, da bo od vas vzeto Božje kraljestvo, in bo dano ljudstvu, katero bo dalo svoj sad. In kdor pade nad tem kamenom, bo se razbil; na kogar pa on pade, bo ga strl. In ko so veliki duhovni in farizeji slišali njegove prilike, 60 spoznali so, da o njih govori. In radi bi ga bili prijeli, pa so se bali ljudstva, ker so ga imeli kakor preroka. V soboto po 2. nedelji v postu. Berilo iz 1. knjige Mojzesovih 27 , 6—40. Tiste dni je rekla Rebeka svojemu sinu Jakopu: Slišala sem tvojega očeta govoriti z Ezavom tvojim bra¬ tom in mu reči: Prinesi mi od svojega lova, in naredi mi jed, da jem in te blagoslovim pred Gospodom, preden umrjem. Zdaj torej, moj sin! poslušaj moj svet. Pojdi k čredi, in prinesi mi dva najboljša kozliča, da naredim iz njih tvojemu očetu jed, katero rad je; potlej mu jo poneseš, in bo jedel, in te blagoslovil, preden umrje. In on ji je odgovoril: Veš, da je Ezav moj brat kosmat, jaz pa gladek. Kadar me bo potipal moj oče, in bo to čutil, bojim se, da bi ne menil, da sem ga hotel prekaniti, in da bi si ne nakopal kletve namesto blagoslova. Mati mu reče: Nadme naj pride ta kletev, moj sin! Le slušaj mojo besedo, in pojdi, ter prinesi, kar sem rekla. Šel je, in prinesel, ter dal materi, in je naredila jed, kakor je videla, da ima rad njegov oče. In ga je oblekla z Eza- vovimi najboljšimi oblačili, katere je pri sebi imela doma, in mu je s kozlinama roke ovila, in goli vrat pokrila. In potlej mu je dala jed, in izročila kruhe, katere je bila spekla. In to je nesel, in rekel: Moj oče! On pa je od¬ govoril: Slišim; kateri si ti, moj sin? In Jakop je dejal: Jaz sem tvoj prvenec Ezav; storil sem, kar si mi ukazal. Vstani, sedi in jej od mojega lova, da me blagoslovi tvoja duša. In Izak je spet rekel svojemu sinu: Kako si mogel tako hitro najti, moj sin? Odgovoril je: Volja Božja je bila, da mi je hitro naproti prišlo, kar sem hotel. In 61 Izak je dejal: Stopi leseni, da te potipljem, moj sin! in izkusim, ali si ti moj sin Ezav ali ne. On je stopil k očetu, in Izak ga je potipal, ter je rekel: Glas je sicer Jakopov glas, pa roke so Ezavove roke. In ga ni poznal, ker so kosmate roke imele podobo starjega. Tedaj ga je blago¬ slovil, in je rekel: Ali si ti moj sin Ezav? Odgovoril je: Jaz sem. On pa je rekel: Prinesi mi jed od svojega lova, moj sin! da te blagoslovi moja duša. Prinesel mu jo je, in ko je bil pojedel, prinesel mu je tudi vina. In ga je pil, in mu rekel: Stopi k meni, in poljubi me, moj sin! Stopil je, in ga poljubil. In ko je čutil lepi duh njegovega oblačila, blagoslovil ga je in je rekel: „Glej, duh mojega sina je kakor duh rodovitne njive, katero je blagoslovil Gospod! Bog ti daj od rose nebeške in od maščobe zemeljske obilo žita in vina in olja; služijo naj ti narodje, in rodovi naj se ti priklanjajo. Bodi gospod svojih bratov, in sinovi tvoje matere naj se ti klanjajo! Kdor te bo preklinjal, naj bo sam preklet, in kdor te bo blagoslovil, naj bo z blagoslovi napolnjen. Komaj je Izak nehal govoriti, in Jakop odšel, prišel je Ezav, in skuhano jed prinesel očetu, rekoč: Vstani, moj oče, in jej od lova svojega sina, da me blagoslovi tvoja duša! In Izak mu je rekel: Kdo si pa ti? Odgovoril je: Jaz sem tvoj prvorojeni sin Ezav. Izak je ostrmel, in se silno prestrašil, in zavzel se je bolj, kakor se more verjeti, ter je rekel: Kdo je torej oni, kateri mi je poprej prinesel ujeto divjačino, in sem od vsega jedel, preden si ti prišel, in sem ga blagoslovil, in bo blagoslovljen! Ko je bil Ezav zaslišal besede očetove, zarjul je z velikim vpitjem, in prestrašen rekel: Blagoslovi tudi mene, moj oče! On pa je dejal: Prišel je tvoj brat z zvijačo in je prejel tvoj blagoslov. Ezav pa je dalje rekel: Ni zastonj imenovan Jakop; zakaj vdrugič že me je prekanil. Poprej je iz mene prvenstvo izpravil in zdaj 62 mi je vzel še moj blagoslov! In reče spet očetu: Ali nisi nič blagoslova prihranil meni? Odgovoril je Izak: Za tvojega gospoda sem ga postavil, in vse njegove brate sem podvrgel njegovi sužnosti. V posestvu žita in vina in olja sem ga utrdil, in kaj hočem po tem storiti tebi, moj sin? Ezav mu je odgovoril: Ali imaš le en blagoslov, oče? Prosim te, blagoslovi tudi mene! In ko je silno vpil in jokal, bil je Izak omečen: V maščobi zemlje in v rosi nebes bodi tvoj blagoslov! Evangelij svetega Luka 15, 11—32. Tisti čas je Jezus farizejem in pismoukom povedal to priliko: Neki človek je imel dva sina: in mlaji izmed nju je rekel očetu: Oče! daj mi del blagči, kateri meni gre. In njima je razdelil premoženje. In malo dni potlej je mlajši sin vse pobral, ter se je napotil v daljnjo deželo, in je tam zapravil svoje premoženje z razuzdanim življenjem. Potem pa, ko je bil vse zapravil, vstala je velika lakota v tisti deželi; in on je začel pomanjkanje trpeti. In je šel in se je pridružil nekemu meščanu tiste dežele. In ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past. In želel je svoj trebuh napolniti z lupinami, katere so jedle svinje; in nihče mu jih ni dal. Sel je pa sam v sč, in je rekel: Koliko najemnikov v hiši mojega očeta ima obilo kruha, jaz pa tukaj od lakote poginjam ! Vzdignil se bom, ter pojdem k svojemu očetu, in mu porečem: Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe! Več nisem vreden tvoj sin imenovan biti; stori me, kakor enega svojih najemnikov! 63 In vzdignil se je, in je prišel k svojemu očetu. Ko je pa še daleč bil, zagledal ga je njegov oče, in milo se mu je storilo; in je pritekel, in se ga oklenil okoli vratu, in ga poljubil. In sin mu je rekel: Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe! več nisem vreden tvoj sin imenovan biti. Oče pa je rekel svojim hlapcem: Hitro prinesite najbolje oblačilo, in oblecite ga, in dajte mu prstan na roko, in črevlje na noge; in pripeljite pitano tele, in ga zakoljite; in hočemo jesti in se gostiti. Zakaj ta moj sin je bil mrtev, in je spet oživel; bil je izgubljen, in je najden. In začeli so se go¬ stiti. Njegov starji sin pa je bil na polju: in ko pride in se približa hiši, zaslišal je petje in ples. In enega izmed hlapcev je poklical in poprašal, kaj je to. On pa mu je rekel: Tvoj bratje prišel, in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je spet zdravega dobil nazaj. Ujezil se je pa, in ni hotel noter iti. Tedaj je njegov oče šel ven, in ga je začel prositi. On pa je odgovoril in rekel svojemu očetu: Glej, toliko let ti služim, in nisem nikoli tvojega povelja prestopil, in nikdar mi nisi dal kozllča, da bi se bil gostil s svojimi prijatelji. Ko je pa prišel ta tvoj sin, ki je svoje premoženje s kurbami zapravil, zaklal si mu pitano tele. On pa mu je rekel: Sin! ti si zmeraj pri meni, in vse moje je tvoje. Spodobilo se je pa gostiti in veseliti, ker je ta tvoj brat bil mrtev in je spet oživel; bil je izgubljen, in je najden. 64 Tretjo nedeljo v postu. Berilo iz lista s. Pavla apostola Efežanom 5, 1—9. Bratje! bodite posnemavci Božji, kakor preljubi otroci, in hodite v ljubezni, kakor je tudi Kristus nas ljubil in se za nas dal v dar in klavščino Bogu v prije¬ ten duh. Kurbanje pa in vsa nečistost ali lakomnost se še ne imenuj med vami (kakor se spodobi svetim), ali nesramnost, ali nespametne ali grde besede, kar se ne spodobi; ampak zahvaljevanje veliko bolj. To namreč ve¬ dite in premislite, da noben kurbir, ali nečistnik, ali lakomnik (kar je malikovanje) nima dela v kraljestvu Kristusovem in Božjem. Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi besedami, ker zavoljo tega pride jeza Božja nad otroke nepokorščine. Ne bodite torej njih deležniki! Zakaj bili ste nekdaj tema, zdaj pa ste svetloba v Gospodu. Kakor otroci svetlobe hodite; ker sad svetlobe je v vsej dobroti in pravici in resnici. Evangelij svetega Luka 11, 14—28. Tisti čas je izganjal Jezus hudiča, in ta je bil mutast. In ko je bil hudiča izgnal, je mutec govoril, in množice so se čudile, Eni izmed njih pa so rekli: Z Belzebubom, visim hudičev, izganja hudiče. In drugi so ga izkušali, in so iskali zna¬ menja z neba od njega. On pa, ker je videl njih misli, jim je rekel: Vsako kraljestvo, katero je samo zoper sebe razdeljeno, bo razdejano, in hiša bo padla na hišo. Ako je pa tudi satan sam zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo? ker pravite, da z Belcebubom hudiča izganjam. 65 Če pa jaz z Belcebubom izganjam hudiče, s kom jih izganjajo vaši otroci? Zato bodo oni vaši sodniki. Ako pa s prstom božjim izganjam hudiče, prišlo je res božje kraljestvo k vam. Kadar močni v orožju varuje svoj dvor, je v miru njegovo premoženje. Če pa močnejši kakor on pride nadenj, in ga premaga, pobral bo vse njegovo orožje, na katero se je zanašal, in bo delil njegov rop. Kdor ni z menoj, je zoper mene; in kdor ne pobira z menoj, raztresa. Kadar nečisti duh pride iz človeka, hodi po suhih krajih, in išče pokoja, in ker ga ne najde, pravi: Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem izšel. In ko pride, najde jo pometeno in osnaženo. Tedaj gre, in si privzame sedem drugih duhov, hujših kot on, in gredo vanjo in prebivajo tam. In poslednje tistega človeka je hujše, kakor prvo. Prigodilo se je pa, ko je to govoril, povzdignila je neka žena glas izmed množice, in mu je rekla: Blagor telesu, katero je tebe nosilo, in prsim, katere si sesal! On pa je rekel: Veliko bolj blagor tistim, kateri božjo besedo poslušajo, in jo hranijo! V ponedeljek po 2. nedelji v postu. Berilo iz 4. knjige kraljev 5, 1—15. Tiste dni je bil Naman, poglavar vojakov Sirskega kralja, velik mož pri svojem gospodu in češeen; zakaj po njem je dal Gospod zmago Siriji. Bil je pa močdn in bogat mož, toda gobav. Takrat je bilo šlo iz Sirije ne¬ kaj vojakov na rop, in so bili pripeljali iz izraelske de- Slov. Evangel. ® 66 žele deklico ujeto, katera je bila v službi pri Namanovi ženi. Ta reče svoji gospej: O, da bi bil pač moj gospod pri preroku, ki je v Samariji; gotovo bi ga ozdravil od gob, katere ima? Naman gre torej k svojemu gospodu, in mu pove rekoč: Tako in tako je govorila deklica iz Izraelske dežele. In mu reče Sirski kralj: Pojdi, poslal bom list izraelskemu kralju. Gre, in vzame seboj deset talentov srebra, in šest talentov zlata, in deset pražnih oblačil; in prinese list izraelskemu kralju teh besed: Kadar prejmeš ta list, vedi, da sem poslal k tebi Na- mana, svojega služabnika, da ga ozdraviš od njegovih gob. Ko je izraelski kralj prebral list, pretrga svoja ob¬ lačila, in reče: Sem jaz mari Bog, da bi mogel umoriti in oživiti, ker je on poslal do mene, da bi ozdravil človeka od njegovih gob? Razumejte in poglejte, kako priložnosti išče zoper mene! Ko je slišal Elizej, mož Božji, da je namreč izraelski kralj pretrgal svoja oblačila, pošlje k njemu, rekoč: Zakaj si pretrgal svoja oblačila? K meni naj pride, in zvedel bo, da je prerok v Izraelu. Naman torej pride s konji in z vozovi, in obstoji pred vratmi Elizejeve hiše. In Elizej pošlje k njemu poročit in pove¬ dat : Pojdi in koplji se sedemkrat v Jordanu, in ozdravelo bo tvoje telo, in oščiščen boš. Naman se razjezi in obrne, rekoč: Mislil sem, da bo ven prišel k meni, in se vstopil, ter klical v ime Gospoda svojega Boga, in da se bo s svojo roko gob doteknil, in me ozdravil. Niste-li boljši Abana in Farfara, reki Damaški, od vseh voda v Izraelu, da bi se v njih kopal, in se očistil? Ko se je torej obrnil, in je srdit šel, stopijo k njemu njegovi hlapci, in mu reko: Oče, ko bi ti bil tudi kaj težkega naložil prerok, bil bi to gotovo storil; kolikanj bolj, ker ti je zdaj rekel: Koplji se, in očiščen boš. Na to gre, in se koplje v Jordanu sedemkrat po besedi Božjega moža; in njegovo telo je 67 zdravo, kakor telo majhnega otroka, in je očiščen. Tedaj se je vrnil k Božjemu možu z vso svojo družino, in pride, in stoji pred njim, ter reče: Zdaj vem, da ni drugega Boga na vsi zemlji, kakor le v Izraelu! Evangelij svetega luka 4, 23—30. Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Kaj pa mi boste rekli ta pregovor: Zdravnik, ozdravi sam sebe! Kolikršne reči smo slišali, da si jih delal v Kafarnavmu, delaj jih tudi tukaj v svojem kraju. Rekel je pa: Resnično vam pravim: V dne¬ vih Elijevih je bilo veliko vdov v Izraelu, ko je bila velika lakota po vsi deželi; in k nobeni iz njih ni bil Elija poslan, ampak le v Sarepto na Sidonskem k ženi vdovi. Tudi je bilo veliko go¬ bovih ob času Elizeja preroka v Izraelu; in nobe¬ den izmed njih ni bil očiščen, ampak le Naman Sirec. In vsi v shodnici, ki so to slišali, bili so polni jeze. In vstali so, in so ga ven iz mesta izgnali, in ga peljali na rob gore, na kateri je bilo njih mesto zidano, da bi ga doli sunili. On pa je, posredi njih gredč, šel stran. V vtorek po 3. nedelji v postu. Berilo iz 2. knjige kraljev 4, 1—7. Tiste dni je neka žena vpila Elizeju preroku, rekoč: Tvoj hlapec, moj mož, je umrl, in ti veš, da se je tvoj hlapec bal Gospoda. In glej, posojevavec je prišel, in hoče vzeti moja dva sina, da bi mu služila. Elizej ji reče: Kaj hočeš, da ti storim? Povej mi, kaj imaš v svoji 5 * 68 hiši? Ona po odgovori: Jaz tvoja dekla nimam drugega v svoji hiši, kakor malo olja, s katerim se mažem. Reče ji: Pojdi, izprosi na posodo od vseh svojih sosedov veliko praznih posod. In pojdi noter, in zakleni svoje duri, kadar boš že notri ti in tvoja sina, in vlij ga v tiste posode, in ko bodo napolnjene, postavi jih na stran. Gre torej žena, ter zapre duri za seboj, in za svojima sinoma; taji dajeta posode, in ona naliva. In kadar so bile posode polne, reče svojemu sinu: Prinesi mi še eno posodo. In on odgovori. Nimam je. Tedaj jenja olje teči. Ona pa gre, in pove Božjemu možu. In on reče: Pojdi, prodaj olje, in vrni svojemu posojevavcu; ti pa in tvoja sina živite ob ostanku. Evangelij svetega Matevža 18, 15—22. Tisti Čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga posvkri med seboj in med njim samim. Ako te posluša, prido¬ bil si svojega brata. Ako te pa ne posluša, vzemi seboj še enega ali dva, da v ustih dveh ali treh prič stoji vsa reč. Ako jih pa ne posluša, povej cerkvi. Ce pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevčrnik in očitni grešnik. Resnično vam pravim, kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. Se vam pravim, da, ako se dva izmed vas zedinita na zemlji, bo se jima, za katero reč koli prosita, zgodila po mojem Očetu, kateri je v nebesih. Zakaj kjer sta dva, ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med njimi. Takrat je pristopil k njemu Peter, in je rekel: Gospod! kolikokrat bo grešil 69 zoper mene moj brat, in naj mu odpustim? do sedemkrat? Jezus mu reče: Ne rečem ti: do sedem¬ krat, ampak sedemdesetkrat sedemkrat. V sredo po 3. nedelji v postu. Berilo iz 3. knjige Mojzesove 30, 13—34. To govori Gospod Bog: Spoštuj svojega očeta in svojo mater, da boš dolgo živel na zemlji, katero ti bo dal Gospod tvoj Bog. Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne kradi, ne govori zoper svojega bližnjega krivega pričanja, ne želi svojega bližnjega hiše; tudi ne želi njegove žene, ne hlapca, ne dekle, ne vola, ne kaj drugega, kar je njego¬ vega. Vse ljudstvo pa je slišalo grom in glas trobente, in je videlo blisk in goro z dimom pokrito, in od strahii in trepeta vsi prevzeti so oddaleč stali, in rekli Mojzesu: Govori nam ti, in homo te poslušali! Nik:ir naj nam ne govori Gospod, da umrjemo! In Mojzes je dejal ljudstvu: Nikar se ne bojte; zakaj Bog je le prišel, da bi vas iz¬ kusil, in da bi bil njegov strah pri vas, in da bi ne gre¬ šili. In ljudstvo je oddaleč stalo. Mojzes pa je šel v meglo, v kateri je bil Bog. Rekel je Gospod Mojzesu še: To po¬ vej Izraelovim otrokom: Videli ste, da sem vam govoril z neba. Ne delajte si srebrnih in zlatih bogov. Storite mi oltar iz prsti, in darujte na njem svoje žgalne in hvalne darove, svojo drobnico in govedino na vsakem kraju, kjer bo spomin mojega imena. Evangelij svetega Matevža 15, 1—11. Tisti čas so prišli k Jezusu iz Jeruzalema pismarji in farizeji, rekoč: Zakdj prestopajo tvoji učenci izročilo starih? Ne umivajo si namreč rok, 70 kadar kruh jed6. On pa je odgovoril in jim rekel r- Zakaj prestopate tudi vi zapoved Božjo zavoljo svojega izročila? Zakaj Bog je rekel: Spoštuj očeta in mater; in: Kdor kolne očeta ali mater, naj umrje. Vi pa pravite: Kdor koli reče očetu ali materi: Dar, kateri koli je od mene, bo tebi v pi-id: in naj bi tudi ne spoštoval svojega oččta, ali svoje matere. Tako ste zapoved Božjo v nič storili zavoljo svojega izročila. Hinavci! prav je prerokoval o vas Izaija, rekoč: To ljudstvo me časti z ustnicami, njih srce pa je daleč od mene. Pa zastonj me častč, ker učč uke in zapovedi človeške. In poklical je množice k sebi, in jim rekel: Poslušajte in umejte: Kar gre v usta, ne ognusi človeka, ampak kar gre iz ust, to ognusi človeka. V četrtek po 3. nedelji v postu. Berilo iz Jeremija preroka 7, 1—7. Tiste dni mi je govoril Gospod, rekoč: Stoj med vratmi Gospodove hiše, in oznanjuj tam to besedo, in reci; Poslušajte besedo Gospodovo, vsi Judje, kateri hodite skozi ta vrata molit Gospoda! To pravi Gospod vojnih krdel, Bog Izraelov: Poboljšajte svoja pota in svoja dela, in prebival bom z vami na tem mestu. Ne zanašajte se na lažnive besede, in ne recite: Tempelj Gospodov, tem¬ pelj Gospodov, tempelj Gospodov je. Zakaj če poboljšate svoja pota, in svoja dela, če storite pravico med možem in njegovim bližnjim; če tujcu in siroti in vdovi ne de¬ late krivice, tudi nedolžne krvi ne prelivate na tem 71 mestu, in za tujimi bogovi ne hodite sami sebi v škodo: prebival bom z vami na tem mestu, v deželi, katero sem dal vašim očetom, od vekomaj do vekomaj, govori Gospod vsemogočni, Evangelij svetega Luka 4, 38—44. listi čas se je vzdignil Jezus iz shodnice, in je šel v hišo Simonovo. Tašča Simonova pa je imela hudo mrzlico: in prosili so ga zanjo. In stopil je k nji, in zapovedal mrzlici, in jo je popustila. In zdajci je vstala, in jim stregla. Kadar je pa solnce zašlo, so vsi, kateri so imeli bolnike z mnogoterimi boleznimi, jih k njemu pripeljali. On pa je na slehernega položil roke, in ga je ozdravil. Sli so pa tudi hudiči iz mnogih, vpili so in rekli: Ti si Sin Božji! in zapretil jim je, in jih ni pustil govoriti, ker so vedeli, da je on Kristus. Kadar se je pa dan storil, napotil se je, in je šel v pust kraj, in množice so ga iskale, in so prišle do njega; in so ga pridrževale, da bi ne šel od njih. On pa jim je rekel: Tudi drugim mestom moram oznanjati Božje kraljestvo, ker sem zato posldn. In je oznanjal v shodnicah po Galileji. V petek po 3. nedelji v postu. Berilo iz 4. knjige Mojzesove 20, 2—13. Tiste dni so se zbrali Izraelovi otroci zoper Mojzesa in Arona, in so se uprli, in rekli: Dajta nam vode, da pijemo! — In Mojzes in Aron sta odpravila množico, 72 in šla v šator zaveze, in se na zemljo vrgla, in sta h Go¬ spodu vpila in rekla: Gospod Bog, usliši vpitje tega ljudstva, in odpri jim svoj zaklad, studenec žive vode, da se napijejo, in nehajo godrnjati. In prikazalo se je veličastvo Gospodovo nad njima. In Gospod je govoril Mojzesu rekoč: Vzemi palico, in skliči ljudstvo ti in tvoj brat Aron, in govorita skali pred njimi, in ona bo dala vode. In vodo boš iz skale pripravil, in pila bo vsa mno¬ žica in njena živina. Mojzes je tedaj vzel palico, katera je bila pred Gospddom, kakor mu je bil zapovedal. In sklical je množico k skali, in jim je rekel: Poslušajte uporniki in neverni! Ali vam bova mogla iz skale vode dobiti? In vzdignil je Mojzes roko, in s palico dvakrat udaril na skalo, in privrelo je veliko vode iz nje, tako da se je napilo ljudstvo in živina. In Gospod je rekel Mojzesu in Aronu: Ker mi nista verjela, da bi me bila poveličala pred Izraelovimi otroci, ne bosta peljala teh ljudi v deželo, katero jim bom dal. To je voda prere¬ kanja, kjer so Izraelovi otroci Gospodu prerekali, in je bil poveličan med njimi. Evangelij svetega Janeza 4, 5—42. Tisti čas je prišel Jezus v Samarijsko mesto, katero se imenuje Sihar, blizu pristave, katero je bil dal Jakop Jožefu, svojemu sinu. Bil je pa tam Jakopov studenec. Jezus tedaj, truden od pota, sedel je tako pri studencu. Bilo je okoli šeste ure. Pride žena iz Samarije vode zajemat. Jezus ji reče: Daj mi piti. (Zak&j njegovi učenci so bili odšli v mesto, da bi jesti kupili.) Reče mu tedaj ta Samarijska žena: Kako ti, ker si Jud, mene 73 piti prosiš, ki sem Samarijska žena? (Zakaj Judje se ne pečajo s Samarijani.) Jezus je odgovoril in ji rekel: Ako bi poznala dar Božji, in kdo je ta, kateri ti pravi: Daj mi piti; bila bi ti njega morebiti prosila, in dal bi ti bil žive vode. Žena mu reče: Saj nimaš s čim zajeti, in studenec je globok; odkod imaš torej živo vodo? Ali si ti veči, kakor naš oče Jakop, kateri nam je dal studenec, in je iz njega pil on, in njegovi sinovi, in njegova živina? Jezus je odgovoril in je rekel: Sleherni, kateri pije te vode, bo spet žejen; kdor pa pije vode, katero mu bom jaz dal, ne bo žejen vekomaj; ampak voda, katero mu bom jaz dal, bo v njem studenec vode izvirajoče v večno življenje. Žena mu reče: Gospod! daj mi te vode, da ne bom žejna, in da ne bom hodila semkaj zajemat! Jezus ji reče: Pojdi, pokliči svojega moža, in pridi semkaj. Žena je odgovorila in rekla: Nimam moža. Jezus ji reče: Prav si rekla: Nimam moža; zakaj pet m6ž si imela, in katerega imaš zdaj, ni tvoj mož; ti si prav rekla. Žena mu reče: Gospod! vidim, da si ti prerok. Naši očaki so na tej gori molili; vi pa pravite, da v Jeru¬ zalemu je mesto, kjer se mora moliti. Jezus ji reče: Žena! verjemi mi, da pride ura, ko ne boste, ne na tčj gori, ne v Jeruzalemu molili Očeta. Vi molite, kar ne veste; mi molimo, kar vemo, zakaj zveličanje je iz Judov. Pride pa ura, in je že zdaj, ko bodo, kateri prav molijo, Očeta molili v duhu in v resnici; tudi Oče namreč hoče, da 74 so taki, kateri ga molijo. Bog je duh, in kateri ga molijo, morajo ga v duhu in resnici moliti. Žena mu reče: Vem, da Mesija pride (kateri se imenuje Kristus); kadar torej on pride, nam bo vse oznanil. Jezus ji reče: Jaz sem, ki govorim s teboj. In med tem so prišli njegovi učenci, in so se čudili, da je z ženo govoril. Vendar pa nobeden ni rekel: Kaj vprašaš, ali kaj z njo go¬ voriš? Popustila je torej žena svoj vrč, in je šla v mesto, in reče tistim ljudem: Pojdite in poglejte človeka, kateri mi je vse povedal, kar koli sem storila; ali je on Kristus? Sli so torej iz mesta in prišli k njemu. Med tem so ga učenci prosili, rekoč: Učenik, jej! On pa jim je rekel: Jaz imdm jed jesti, katere vi ne veste. Učenci so tedaj rekli med seboj: Mu-je li kdo jesti prinesel? Jezus jim reče: Moja jed je, da storim voljo tega, kateri me je poslal, in da dopolnim njegovo delo. Ali ne pravite vi, da je še štiri mesece, in žetev pride? Glejte! pravim vam: Povzdignite svoje oči, in po¬ glejte polje, da je že belo za žetev. In kdor žanje, prejme plačilo, in zbira sad v večno življenje, da se vkupaj veselita, kateri seje, in kateri žanje. Zakaj v tem je pregovor resničen: Drugi seje, in drugi žanje. Jaz sem vas poslal žet, česar niste obdelali. Iz tistega mesta pa je veliko Samarija¬ nov v njega verovalo zavoljo govorjenja žene, katera je pričala: Vse mi je povedal, kar koli sem storila. Ko so torej Samarijani prišli k njemu, prosili so ga, da bi pri njih ostal. In je ostal tam 75 dva dni. In veliko več jih je vanj verovalo za¬ voljo njegovega govorjenja. In rekli so ženi: Zdaj več ne verujemo zavoljo tvojega govorjenja; zakaj sami smo slišali, in vemo, da je on resnično Zve¬ ličar sveti. V soboto po 8. nedelji v postu. Berilo iz Danijela preroka 13, 1—62. Tiste dni je živel v Babilonu mož, Joakim po imenu, in je vzel za ženo Helkijevo hčer po imenu Suzano, silno lepo in bogaboječo. Njeni starši namreč, kateri so bili pravični, učili so svojo hčer po Mojzesovi postavi. Bil je pa Joakim zelo bogat, in je imel saden vrt blizu svoje hiše; in Judje so se pri njem shajali zato, ker je bil izmed vseh najčastitljivši. In bila sta sodnika postavljena dva stara izmed ljudstva tisto leto, o kakršnih je govoril Gospod: Šla je hudobija iz Babilona od starih sodnikov, o katerih se je menilo, da vladajo ljudstvo. Ona sta zahajala v Joakimovo hišo, in hodili so k njima vsi, kateri so imeli tožbe. Kadar je bilo pa ljudstvo odšlo okoli poldneva, šla je Suzana na vrt svojega moža, in se je izprehajala. In starca sta jo videla vsak dan vanj iti, in izprehajati se; in vnelo se je njima poželenje do nje. In sta prevrnila svoj um, ter uklonila svoje oči, da bi ne videla neba, in se ne spomnila pravičnih sodeb. Prigodi se pa, ko pazita na priložen dan, pride Suzana, kakor poprejšnje dni samo z dvema deklama na vrt, in se hoče kopati; vroče namreč je bilo. In nikogar ni bilo tam, razen dveh starcev, katera sta skrita, in nanjo prežita. Reče torej deklama: Prinesiti mi olja, in lepo dišečega mazila, in vrata na vrt zaprite, da se skopljem. Kadar ste pa dekli odšle, vstaneta starca, in tečeta k njej, in rečeta: 76 Glej vrata na vrt so zaklenjena, in nihče nas ne vidi, in imava poželenje do tebe; zavoljo tega nama privoli, in se nama vdaj. Ako nočeš, bova pričala zoper tebe, da je bil mladenič pri tebi, in da si za to dekli poslala od sebe, Suzana zdihne in reče: V stiskah sem od vseh strani: zakaj če to storim, mi je umreti; če pa ne storim, ne bom ubežala vajinim rokam. Vendar bolje mi je brez greha vama v roke pasti, kakor grešiti vpričo Gospoda. In Suzana je zavpila na ves glas. Zavpila sta pa tudi starca proti njej, in eden je stekel k vratom na vrt, iu jih je odprl. Ko so bili pa domači hlapci zaslišali kričanje z vrta, planili so skozi zadnja vrata vanj, da bi videli, kaj je. Kadar sta pa starca povedala, bilo je hlapcev zelo sram, ker se ni nikoli kaj tacega slišalo o Suzani govoriti. In drugi dan, ko se je ljudstvo zbralo pri Joakimu njenem možu, prideta tudi starca polna krivičnih naklepov zoper Suzano, da bi jo umorili. In rečeta vpričo ljudstva: Pošljite po Suzano, Helkijevo hčer, Jaokimovo ženo! In pošljejo jadrno. In pride s svojimi starši, in z otroci, in z vso svojo rodovino. Tedaj jokajo njeni in vsi, kateri so jo poznali. Starca pa vstaneta sredi ljudstva, in položita svoje roke na njeno glavo. Ona pa plaka, in se ozre proti nebu; zakaj njeno srce je zaupalo v Gospoda. In rečeta starca: Ko sva se sama na vrtu izprehajala, je ona vanj prišla z dvema deklama, in je zaklenila vrata na vrt, in od sebe poslala obe dekli. In prišel je k njej mladenič, kateri je bil skrit, in je ležal ž njo. Mi dva pa sva bila v nekem kotu na vrtu, in ko sva videla pregreho, sva tekla k njima, in ju videla v nečistem dejanju. In njega sicer nisva mogla udržati, ker je bil močnejši od naju, in je vrata odprl in utekel. Njo pa sva prijela in vprašala, kdo je mladenič, in nama ni hotela povedati. Tega sva priči. Verjela jima je množica, kakor starejšinama, in sodnikoma ljudstva, in 77 obsodili so jo na smrt. Suzana pa zavpije na ves glas in reče: Večni Bog, ki poznaš vse skrito, in veš vse, preden se zgodi! ti veš, da sta krivično pričala zoper mene; in glej, umrjem, ako ravno nisem nič storila tega, kar sta ona hudobna spletla zoper mene. In Gospod je uslišal njen glas. In ko jo peljejo k smrti, obudi Gospod svetega Duha v mladeniču, kateremu je ime Danijel; in zavpije na ves glas: Nedolžen sem jaz nad njeno krvjo. In obrne se vse ljudstvo vanj in reče: Kaj je to, kar si govoril? Stoje sredi njih reče: Nespametni otroci Izraelovi! kako ste, da si niste izprašali in spoznali, kaj je res,< obsodili Izraelovo hčer? Vrnite se na sodišče, zakaj krivo sta pričala zoper njo! Ljudstvo se je tedaj jadrno vrnilo, in Danijel jim reče: Odločite ju daleč narazen, in ju bom izpraševal. Ko sta bila torej ločena eden od druzega, pokliče nju enega in mu reče: Zastarani v hudobiji! Zdaj so prišli na dan tvoji grehi, katere si poprej delal, ko si po krivem sodil, nedolžne zatiral, in krivične izpuščal, ako ravno Gospod govori: Nedolžnega in pravičnega ne mori. Zdaj torej, če si jo videl, povej, pod katerim drevesom si ju videl pogovarjati se med seboj? On odgovori: Pod mastikom. Danijel pa reče: Prav v svoje pogubljenje si se zlegal: zakaj glej, angel Gospodov, kateri je od Boga prejel povelje, bo te raztrgal na dvoje. In ko so ga bili odpeljali, ukazal je onega pripeljati, ter mu reče: Zarod Kanonov, ne pa Judov! lepota te je omamila, in poželenje je spačilo tvoje srce. Tako sta delala Izraelovim hčeram, in one so vama iz strahu privolile; ali Judova hči se ni vdala vajini hudobiji. Zdaj mi torej povej, pod katerim drevesom si ju dobil pogovarjati se med seboj? On odgovori: Pod slivo. Danijel pa mu reče: Prav si se zlegal tudi ti sam v svoje pogubljenje; zakaj čaka te angel Gospčdov z mečem, da te preseka po sredi, in vaju umori. Tedaj 78 zavpije vsa množica na ves glas, in hvalijo Boga, ki jih ohrani, kateri zaupajo vanj. In vzdignejo se zoper oba starca (zakaj Danijel jih je bil prepričal iz nju ust, da sta krivo pričala) in jima store kakor sta ona hudobna delala zoper svojega bližnjega, ter ju umore. In oteta je bila nedolžna kri tisti dan. Evangelij svetega Janeza 8, 1—11. Tisti cas je šel Jezus na Oljsko goro. In zjutraj zgodaj je spet prišel v tempelj, in vse ljudstvo je prišlo k njemu; in sedd jih je učil. Pripeljejo mu pa pismarji in farizeji ženo, ki so jo bili dobili v prešuštvu; in postavali so jo v sredo, in so mu rekli: Učenik! ta žena je bila zdaj v prešuštvu najdena. V postavi pa nam je Mojzes zapovedal take kamenati. Kaj torej ti praviš? To so pa rekli, ker so ga izkušali, da bi ga mogli zatožiti. Jezus pa še je pripognil, in je s prstom pisal na tla. Ko pa niso jenjali ga vprašati, se je sklonil in jim je rekel: Kateri izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo. In pripognil se je spet, in pisal na tla. Kadar so pa to slišali, šli so eden za drugim ven najprej starši; in ostal je Jezus sam in žena, ki je v sredi stala. Jezus pa se je sklonil, in ji rekel: Žena! kje so tisti, kateri so te tožili? Ali te ni nobeden obsodil? Ona je rekla: Nobeden, Gospod! Jezus pa je rekel: Tudi jaz te ne bom obsodil: pojdi in nikar vec ne grdši. 79 četrto nedeljo v postu. Berilo iz lista s. Pavla apostola Galačanom 4, 22—31. Bratje! pisano je, da je imel Abraham dva sina; enega od sužnje, in enega od proste. Pa kateri je bil od sužnje, bil je po mesu rojen: kateri pa od proste, po obljubi. To pa je po drugačnem pomenu rečeno. To sta namreč dva testamenta: eden na gori Sinajski, kateri rodi v sužnost, in ta je Agara; zakaj gora Sinajska je v Arabiji, in se drži tiste, kjer je zdaj Jeruzalem, in služi s svojimi otroci. Eden pa, kateri je gorenji Jeruzalem, je prosta in naša mati. Zakaj pisano je: Veseli ze nerodovitna, katera ne rodiš; zaukaj in zavpij, katera nisi na po¬ rodu; ker zapuščena ima veliko otrok, več ko ta, katera ima moža. Mi pa, bratje! smo po Izaku otroci obljube. Ali kakor je takrat tisti, kateri je bil po mesu rojen, preganjal onega, kateri je bil po duhu, tako tudi zdaj. Ali kaj govori pismo? Izženi sužnjo in njenega sina; zakaj sin sužnje ne bo naslednik s sinom proste. Torej, bratje! nismo otroci sužnje, ampak proste, s katero pro¬ stostjo nas je Kristus storil proste. Evangelij svetega Janeza 6, 1—15. Tisti čas je šel Jezus črez Galilejsko morje, katero je Tiberijsko. In šla je za njim velika množica, ker so videli čudeže, ki jih je delal nad bolniki. Jezus je torej šel na goro, in je tam sčdel s svojimi učenci. Bila je pa blizu velika noč, Judovski praznik. Ko je torej Jezus vzdignil oči, in je videl, da je silno velika množica prišla k njemu, je rekel Filipu: Odkod bomo kupili 80 kruha, da bi ti jedli? To je pa rekel, ker ga je izkušal: zak&j on je vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: Za dve sto denarjev kruha jim ni dosti, da bi vsakateri kaj malega dobil. Reče mu eden njegovih učencev, Andrej, Simona Petra brat: Mladenič je tukaj, kateri ima pet ječmenovih kruhov, in dve ribi; ali kaj je to med tolikanj? Jezus pa je rekel: Recite ljudem sesti. Bilo je pa tamkaj veliko trave. Sedli so torej, okoli pet tisoč mož števila. Tedaj je Jezus vzel kruhe in je za¬ hvalil, ter jih razdelil med sedeče ; ravno tako tudi rib, kolikor so hoteli. Ko so bili pa nasiteni, reče svojim učencem: Poberite kosce, kateri so ostali, da ne vzamejo konca. Pobrali so torej, in napolnili dvanajst košev s kosci, ki so ostali od petih ječ¬ menovih kruhov tistim, kateri so jedli. Tedaj so ljudje, ko so videli čudež,- katerega je bil Jezus storil, rekli: On je resnično prerok, kateri imh na svet priti. Ko je torej Jezus spoznal, da hočejo priti, in ga po sili vzeti, da hi ga storili kralja, je spet on sam zbežal na goro. V ponedeljek po 4, nedelji v postu. Berilo iz 3. knjige kraljev 3, 10—38. Tiste dni ste prišli dve posvetni ženi h kralju Sa¬ lomonu, in stopite pred njega. In reče nju ena: Prosim, moj Gospod! Jaz in ta žena stanujeve v eni hiši, in sem porodila pri njej v hramu. Tretji dan po mojem porodu pa je tudi ona porodila; in sve vkupaj bili, in razen naju ni bilo nikogar drugega pri nama v hiši. V noči pa je 8i sin te žene umrl, v spanju namreč ga je zadušila. In vstane po noči, ko je bilo vse tiho, vzame mojega sina od mene, tvoje služabnice speče, in ga položi k sebi; svojega sina pa, kateri je bil mrtev, položi k meni. In ko sem zjutraj vstala, da bi dala mleka svojemu sinu, najdem, da je mrtev; ko ga pa pri belem dnevu bolj na tanko pogledam, vidim, da ni moj, katerega sem rodila. Druga žena pa je rekla: Ni tako, kakor govoriš; ampak tvoj sin je mrtev, moj pa živi. Nasproti je ona rekla: Lažeš, zakaj moj sin živi, tvoj sin pa je umrl. In tako ste se prepirali pred kraljem. Tedaj reče kralj: Ta pravi: Moj sin živi, tvoj sin pa je umrl; in dna govori: Ni tako, ampak tvoj sin je umrl, moj pa živi. Prinesite mi meč! In ko so meč prinesli kralju, reče: Razsekajte otroka živega na dvoje, in dajte polovico tej, polovico pa dni. Zena pa, katere sin je bil živ (njej namreč se je njen sin v srce smilil), reče kralju. Prosim Gospod! dajte dni otroka živega, in nikar ga ne umorite! Nasproti pa reče dna: Ne bodi ne moj ne tvoj, ampak razdeli naj se. Kralj odgovori in reče: Dajte prvi otroka živega in nikar ga ne morite, zakaj ta je njegova mati. In ves Izrael je slišal sodbo, katero je storil kralj, in so se bali kralja, ker so videli, da je modrost Božja v njem storiti pravico. Evangelij svetega Janeza 2 , 13—35. Tisti cas je bila blizu velika noč, in Jezus je šel gori v Jeruzalem. In našel jih je v templju, kateri so prodajali vole in ovce in golobe, in menjavce sedeti. In naredil je kakor tepežnico iz vrvic, in je vse izgnal iz templja, tudi ovce in vole; in je menjavcem denarje izsul, in mize prevrnil. In tistim, kateri so prodajali golobe, je Slov. Evangel. 6 82 rekel: Spravite to od tod, in ne delajte iz hiše mojega Očeta hiše kupčije. Njegovi učenci pa so se spomneli, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me izjeda. Judje so torej odgovorili, in mu rekli: S kakšnim čudežem nam izkažeš, da smeš to delati? Jezus je odgovoril in jim rekel: Poderite ta tempelj, in v treh dneh ga bom postavil. Tedaj so Judje rekli: Sest in štirideset let se je zidal ta tempelj, in ti ga boš postavil v treh dneh? On pa je govoril o templju svojega telesa. Kadar je tedaj od mrtvih vstal, so se spomneli njegovi učenci, da je to govoril; in so verovali pismu in besedi, katero je Jezus govoril. Ko je bil pa v Jeruzalemu o veliki noči, v dan praznika, verovalo jih je veliko v njegovo ime, ker so videli njegove čudeže, ki jih je delal. Jezus, se jim pa ni zaupal samega sebe, zatč ker je on vse poznal, in ker ni potreboval, da bi kdo pričal o človeku; zakaj on je vedel, kaj je v človeku. V vtorek po 4. nedelji v postu. Berilo iz 2. knjige Mojzesove 32, 7—14. Tiste dni je Gospod govoril Mojzesu, rekoč: Pojdi z gore; zakaj grešilo je tvoje ljudstvo,' katerega si pri¬ peljal iz egiptovske dežele. Krenili so hitro s pota, katerega si jim pokazal, in so si zlili tele, in so ga molili in mu darovali, rekoč: Ti so tvoji bogovi, Izrael, kateri so te izpeljali iz egiptovske dežele. In Gospod je spet rekel Mojzesu: Vidim, da je to ljudstvo trdovratno; piisti me, da se vname moja jeza nad njimi, in da jih 83 potrebim, in bom storil tebe v velik narod. Mojzes pa je molil h Gospodu svojemu Bogu, rekoč: Gospod! zakaj se je tvoj srd vnel zoper tvoje ljudstvo, katero si izpeljal iz egiptovske dežele z veliko krepostjo in močno roko? Naj ne reko Egipčani: Zvijačno jih je izpeljal, da bi jih pomoril v gorah, in iztrebil iz zemlje. Potolaži se naj tvoja jeza, in bodi milostljiv hudobiji svojega ljudstva. Spomni se Abrahama, Izaka, in Izraela, svojih služabnikov, katerim si prisegel sam pri sebi, rekoč: Pomnožil bom vaš zarod, kakor zvezde na nebu, in vso to deželo, o kateri sem govoril, bom dal vašemu zarodu, in jo boste v last imeli vekomaj. In Gospod se je dal potolažiti, in ni poslal svo¬ jemu ljudstvu nesreče, o kateri je govoril, in se je usmilil svojega ljudstva, Gospod naš Bog. Evangelij svetega Janeza, 7, 14—31. Tisti čas, ko je bil že praznik napol minil, šel je Jezus v tempelj, in je učil. In Judje so se čudili, rekoč: Kako umč on pisma, ker se ni učil? Jezus jim je odgovoril in rekel: Moj uk ni moj, ampak tistega, kateri me je poslal. Ako hoče kdo njegovo voljo storiti, spoznal bo iz uka, ali je iz Bog&, ali jaz sam iz sebe govorim. Kdor sam iz sebe govori, išče svoje časti: kdor pa išče časti tistega, kateri ga je poslal, on je resničen, in v njem ni krivice. Ni-li vam Mojzes dal post&ve? In nobeden izmed vas ne izpolnjuje postave. Zakdj me iščete umoriti? Množica je odgovorila in rekla: Hudiča imdš, kdo te išče umoriti? Jezus je od¬ govoril in jim rekel: Eno delo sem storil, in vsi 6 * 84 se čudite. Poglejte, Mojzes vam je dal obrezo (ne da bi bila od Mojzesa, ampak od očakov), in v so¬ boto obrezujete človeka. Ako človek obrezo prejme v soboto, da se ne prelomi Mojzesova postava, zakaj se nad menoj hudujete, da sem celega človeka ozdravil v soboto ? Ne sodite na oči, ampak sodite pravično sodbo. Nekateri iz Jeruzalema so tedaj rekli: Ni-li ta tisti, katerega iščejo umoriti? In glejte! očitno govori, pa nič mu ne reko. Ali so viši res spoznali, da je on Kristus? Ali tega po¬ znamo, odkod je; kadar pa Kristus pride, ne vč nihče, odkod je. Jezus je tedaj v templju učč po¬ vzdignil glas in rekel: Poznate me, in veste, odkod sem! In sam od sebe nisem prišel; ampak resničen je, kateri me je poslal, katerega vi ne poznate. Jaz ga poznam, ker sem od njega, in me je on poslal. Iskali so torej ga prijeti in nihče ni rok nanj položil, ker še ni bila prišla njegova ura. Veliko iz množice pa jih je vanj verovalo, in so rekli: Ali bo Kristus, kadar pride, več čudežev delal kakor jih dela ta? V sredo po 4. nedelji v postu. Berilo iz Izaija preroka 1, 16—19. To govori Gospčd Bog: Umijte se, očistite se; spra¬ vite hudobijo svojih del izpred mojih oči, jenjajte hudobno delati; učite se dobro delati, iščite pravičnosti, pomagajte zatiranemu, storite pravico siroti, potegnite se za vdovo; tedaj pridite, in se pravdajte z menoj, pravi Gospod. Ako so vaši grehi kakor škrlat, bodo beli, kakor sneg; in ako 85 so rdeči kakor bager, bodo beli kakor volna. Ako me hočete poslušati, boste dobrote dežele uživali, govori Gospod vsemogočni. Evangelij svetega Janeza, 9, 1—88. Tisti čas, ko je šel Jezus mimo, videl je človeka od rojstva slepega. In vprašali so ga njegovi učenci: Učenik! kdo je grešil, on ali njegovi starši, da je slep rojen? Jezus je od¬ govoril: Ni grešil ne on, ne njegovi starši; temuč da se razodenejo Božja dela nad njim. Jaz moram delati dela tistega, kateri me je poslal, dokler je dan; pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč svet A. Ko je bil to rekel, pljunil je na tla, in storil blata iz pljunka, in je pomazal z blatom njegove oči; in mu je rekel: Pojdi, umij se v kopeli Siloe (kar se prestavlja poslAn). Tedaj je šel, in se je umil, in je prišel videč. Sosedje torej, in kateri so ga poprej videli, da je bil berač, so rekli: Ali ni ta tisti, kateri je sedel, in vbogajme prosil? Eni so rekli: On je. Eni pa: Nikakor, ampak podoben mu je. On pa je rekel: Jaz sem. Tedaj so mu rekli: Kako so se ti odprle oči ? Odgovoril je: Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je storil blata, in je pomazal moje oči, in mi je rekel: Pojdi h kopeli Siloe, in umij se. In Šel sem, in se umil in vidim. In so mu rekli: Kje je tisti? Pekel je: Ne vem. Peljejo ga, katčri je bil slep, k farizejem. Bila je pa sobota, kadar je Jezus blata storil, in odprl njegove oči. 86 Tedaj so ga spet tudi farizeji vprašali, kako je izpregledal. On pa jim je rekel: Blata mi je dejal na oči, in sem se umil, in vidim. Rekli so tedaj nekateri izmed farizejev: Ta človek ni od Bog&, ker ne drži sobote. Drugi pa so rekli: Kako more človek grešnik take čudeže delati? In bil je razpor med njimi. Reko torej spet slepcu: Kaj ti praviš o njem, kateri ti je odprl oči? On pa. je rekel: Prerok je. Judje tedaj niso verjeli zanj, da je bil slep, in daje izpregledal, dokler niso poklicali staršev tega, kateri je bil izpregledal. In vprašali so jih rekoč: Je-li ta vaš sin, za katerega vi pravite, da je bil slep rojen? Kako torej zdaj vidi? Njegovi starši so jim odgovorili, in rekli: Vemo, da je ta naš sin, in da je bil slep rojen; kako pa zdaj vidi, ne vemo; ali kdo je odprl njegove oči, mi ne vemo. Njega vprašajte, dosti je star, naj sam govori o sebi. To so rekli njegovi starši, ker so se bali Judov, zakaj Judje so bili že sklenili, da, če kdo reče, da je on Kristus, naj bo od shodnice odločen. Zavoljo tega so njegovi starši rekli: Dosti je star, njega vprašajte. Tedaj so drugič poklicali človeka, kateri je bil slep, in so mu rekli: Daj čast Bogu! mi vemo, da je ta človek grešnik. On jim je tedaj rekel: Ali je grešnik, ne vem; samo to vem, da sem bil slep, in da zdaj vidim. Tedaj so mu rekli: Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči? Od¬ govoril jim je: Povedal sem vam že, in ste slišali; kaj hočete spet slišati? Ali hočete tudi vi biti njegovi učenci? Tedaj so ga kleli in so rekli: Ti 87 bodi njegov učenec; mi pa smo učenci Mojzesovi. Mi vemo, da je z Mojzesom Bog govoril; za tega pa ne vemo, odkod je. Odgovoril je tisti človek, in jim rekel: To je čudno, da vi ne veste, odkod je; in odprl je moje oči! Vemo pa, da Bog ne usliši grešnikov; ampak če kdo Bogii služi, in dela njegovo voljo, njega usliši. Kar svet stoji, ni se slišalo, da bi bil kdo sleporojenemu odprl oči. Ko bi ta ne bil od Bogh, ne bi bil mogel nič storiti. Odgovorili so in mu rekli: V grehih si rojen ves, in ti nas učiš? In izgnali so ga venkaj. Jezus je slišal, da so ga venkaj izgnali; in ko ga je našel, mu je rekel: Veruješ-li v Sina Božjega? On je odgovoril in rekel: Gospod! kdo je, da bi, veroval vanj? In Jezus mu je rekel: Videl si ga, in kateri s teboj govori, on je. On pa je in rekel: Gospod! verujem. In padel je in ga molil, V četrtek po 4. nedelji v postu. Berilo iz 4. knjige kraljev 4, 25—38. Tiste dni je šla Suuamska žena k Elizeju na goro Karmelsko. In ko jo je zagledal mož Božji proti sebi iti, rekel je Gieciju svojemu hlapcu: Glej je, Sunamke! Teci ji naproti, in reci ji: Je-li mir tebi in tvojemu možu in tvojemu sinu? Ona je odgovorila: Mir. Ko je pa prišla k možu Božjemu na goro, oklenila se je njegovih nog; in Gieci je pristopil, in jo je hotel odriniti. Mož Božji pa je rekel: Pusti jo; zakaj njej je bridko pri srcu, in Gospod mi ni razodel, in mi ni povedal. Ona pa mu je rekla: Sem-li prosila sinu od svojega Gospoda? Ali ti nisem 88 rekla: Nikar mi ne legaj? In on je rekel Gieciju: Opaši svoje ledje, in vzemi mojo palico v svojo roko, ter idi. In ako te kdo sreča, ne pozdravljaj ga; in ako te kdo pozdravi, ne odgovorjaj mu. In položi mojo palico otroku na obraz. Na to je rekla mati otrokova: Kakor resnično živi Gospod, in tvoja duša, ne pustim te! Tedaj se je vzdignil in je šel za njo. Gieci pa je bil odšel pred njima, in je palico položil otroku na obraz; ni bilo glasu, ne občutka. In vrnil se je njemu naproti, in mu je povedal, rekoč: Otrok ni vstal. Elizej je šel tedaj v hišo, in otrok leži mrtev na svoji postelji. In ko je prišel vanjo, je zaprl duri za seboj in za otrokom, in je molil h Gospodu. Tedaj se je vzdignil, in je legel na otroka, in je dejal svoja usta na njegova usta, svoje oči na njegove oči, in svoje roke na njegove roke; in se je razprostrl nad njim, in ogrelo se je otrokovo telo. In on je vstal, in šel enkrat po hiši semtertja; in šel je spet, in se vlegel nanj, in otrok sedem¬ krat zazeva, in odpre oči. On pa je poklical Giecija, in mu je rekel: Pokliči to Sunamko. In poklicana stopi noter k njemu. On reče: Vzemi svojega sina. Ona je pristopila, in padla k njegovim nogam, in se mu priklonila do tal; in je vzela svojega sina, in šla; Elizej pa se je vrnil v Galgalo. Evangelij svetega Luka 7 , 11—16. Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje Naj m, in ž njim so šli njegovi učenci in velika množica. Ko se je pa približal mestnim vratom, glej! nesli so mrliča, edinega sina svoje matere, in ta je bila vdova; in ž njo je bilo veliko ljudi iz mesta. In ko jo je Gospod videl, smilila se mu je v srce in ji je rekel: Ne jokaj! In je pristopil, 89 in se par doteknil (kateri so pa nosili, so obstali) ; in je rekel: Mladenič, velim ti, vstani! In mrlič je sedel, in začel govoriti. In dal je ga njegovi materi. Vse pa je strah obšel, in Bogd so hvalili, rekoč: Velik prerok je vstal med nami, in Bog je obiskal svoje ljudstvo! V petek po 4. nedelji v postu. Berilo iz 3. knjige kraljev 17, 17—24. Tiste dni je zbolel sin gospodinjin, in bolezen je bila tako silna, da ni bilo v njem več sape. Rekla je torej Eliju: Kaj je meni in tebi, mož Božji? Si-li zat6 prišel k meni, da pridejo moje pregrehe v spomin, in da umoriš mojega sina? In Elija ji je rekel: Daj mi svojega sina! In vzel ga je iz njenega naročja, in nesel v gornjico, kjer je on prebival, in ga je položil na svojo posteljo. In je klical h Gospodu, ter je dejal: Gospod moj Bog! se-li huduješ nad to vdovo, pri kateri jaz prebivam, da si umoril njenega sina? In se je razpel, in trikrat podolgoma vlegel na otroka, in je klical h Gospodu, ter rekel: Gospod moj Bog! prosim, naj se vrne duša tega otroka v njegovo telo. In Gospod je uslišal Elijevo prošnjo, in vrnila se je duša v otroka, in je oživel. In Elija je vzel otroka, in ga je nesel iz gornjice v spodnjo hišo, in dal njegovi materi, in ji rekel: Vidiš, tvoj sin živi! In žena je rekla Eliju: Zdaj iz tega spoznavam, da si mož Božji, in da je beseda Gospodova v tvojih ustih resnična. Evangelij svetega Janeza 11, 1—45. Tisti čas je bil nekdo boldn, Lazar iz Bet&nije, iz trga Marije in Marte, njene sestre. (Marija pa 90 je bila, katera je Gospoda z mazilom pomazilila, in brisala njegove noge s svojimi lasmi, katere brat Lazar je bil bolhn.) Njegovi sestri torej ste poslali do njega, rekoč: Gospod! glej, on, ki ga ljubiš, je bol&n. Ko je pa Jezus to slišal, jim je rekel: Ta bolezen ni za smrt, ternuc je na čast Božjo, da bo Sin Božji po nji poveličan. Jezus pa je ljubil Marto, in njeno sestro Marijo, in Lazarja. Ko je torej slišal, da je boldn, ostal je še dva dni na tistem mestu. Potem pa je rekel svojim učen¬ cem: Pojdimo spet v Judejo! Učenci mu reko: Učenik! zdaj so Judje iskali te kamenati, in greš spet tja? Jezus je odgovoril: Ni li dvanajst ur v dnevu? Ako kdo po dnevi hodi, ne spotakne se, ker vidi luč tega sveta: ako pa hodi po noči, spotakne se, ker ni luči pri njem. To je govoril, in po tem jim je rekel: Lazar, naš prijatelj, spi; pa grem, da ga zbudim iz spanja. Njegovi učenci so tedaj rekli: Gospod! ako spi, bo ozdravel. (Jezus pa je govoril o njegovi smrti; oni pa so menili, da o navadnem spanju govori.) Takrat torej jim je Jezus razločno rekel: Lazar je umrl. In vesel sem zavoljo vas, da nisem bil tam, zato da verujete; pa pojdimo k njemu. Tomaž tedaj, ki je imenovan Dvojčič, je rekel součencem: Pojdimo tudi mi, da ž njim umrjemo! Jezus je tedaj prišel, in ga je našel že štiri dni v grobu ležati. (Betanija je bila blizu Jeruzalema, okoli petnajst tečajev hod&.) Veliko Judov pa je bilo prišlo k Marti in k Mariji, da bi ji tolažili zavoljo 91 nju brata. Ko je torej Marta slišala, da gre Jezus, šla mu je naproti; Marija pa je domš, sedela. Marta je tedaj rekla Jezusu: Gospod! ko bi ti bil tukaj, bi moj brat ne bil umrl. Pa tudi zdaj vem, da, kar koli boš Bogžt prosil, bo ti Bog dal. Jezus ji reče: Tvoj brat bo vstal. Marta mu reče: Vem, da bo vstal ob vstajenju po¬ slednji dan. Jezus ji je rekel: Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mč veruje, bo živel, ako ravno umrje. In kdor koli živi in v me veruje, ne bo umrl vekomaj. Veruješ-li to? Reče mu: Kaj pa, da verujem, Gospod! da si ti Kristus, Sin živega Boga, ki si prišel na svet! In ko je bila to izgovorila, šla je in je poklicala na tihem Marijo, svojo sestro, rekčč: Učenik je tukaj, in te kliče. Ona, ko je to slišala, vstane hitro, in gre k njemu. Jezus namreč še ni bil prišel v trg, ampak je bil še na tistem mestu, kjer mu je bila Marta prišla naproti. Judje torej, kateri so bili pri nji v hiši, in so jo tolažili, ko so videli, da je Marija hitro vstala, in ven šla, so šli za njo, rekoč: H grobu gre, da bo tam jokala. Ko je torej Marija tja prišla, kjer je bil Jezus, in ga je videla, padla mu je k nogam, in mu reče: Gospod! ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. Jezus torej, ko jo je videl jokati, in jokati Jude, kateri so bili prišli ž njo, se je zgrozil v duhu, in se užalil, in je rekel: Kam ste ga položili? Rekč mu: Gospod! pojdi in poglej. In Jezus se je zjokal. Judje so tedaj rekli: Glejte, kako gaje ljubil! Eni izmed 92 njih pa so rekli: Ali ni mogel tisti, ki je oči odprl sleporojenemu, tudi storiti, da bi ta ne bil umrl? Jezus se je tedaj spet sam v sebi zgrbzil, in pride h grobu. Bila je pa jama, in kamen je bil položen črez njo. Jezus reče: Odvalite kamen. Marta, sestra mrtvega, mu reče: Gospod! že smrdi, zakaj štiri dni že leži. Jezus ji reče: Ali ti nisem rekel, da ako veruješ, boš videla čast Božjo? Tedaj so od¬ valili kamen. Jezus pa je oči kvišku vzdignil, in je rekel: Oče, zahvaljujem te, da si me uslišal. Jaz sem pa vedel, da me vselej uslišiš; toda zavoljo ljudstva, ki okoli stoji, rekel sem, da verujejo, da si me ti poslal. In ko je to izrekel, zavpil je z ve¬ likim glasom: Lazar, pridi ven! In kateri je bil umrl, je zdajci ven prišel, povezan na rokah in nogah s povoji; in njegov obraz je bil v prt zavit. Jezus jim reče: Razvežite ga, in pustite ga iti. Veliko Judov tedaj, ki so bili prišli k Mariji in k Marti, in so videli, kar je Jezus storil, je vero¬ valo vanj. V soboto po 4. nedelji v postu. Berilo iz Izaija preroka 49, 8—15. To govori Gospod: Ob prijetnem času sem te uslišal, in v dan zveličanja sem ti pomagal; ohranil sem te, in te dal v zavezo ljudstvu, da povzdigneš dežele, in po¬ sedeš zapuščene dele, da rečeš jetnikom: Izidite! in tistim, kateri so v temi: Pridite na svetlobo! Na potih se hodo pasli, in na vseh planjavah ho njih paša. Ne bodo lačni, ne žejni, tudi jih ne bo pekla vročina in solnce; ker njih usmiljenik jih bo vodil, in k studencem vod jih peljal. In 93 storil bom vse svoje gore v pot, in moje steze bodo po¬ višane. Glej, oni bodo od daleč prišli, in glej, eni od Severja in od morja, drugi od južne dežele! Ukajte, nebesa, in veseli se zemlja; gore, pojte hvalo! Zakaj Gospod je poveselil svoje ljudstvo, in se usmilil svojih siromakov. Ali Sijon pravi: Zapustil me je Gospod, in Bog me je pozabil! More-li mati pozabiti svoje dete, da bi se ne usmilila sinu svojega telesa? In ko bi ga ona pozabila, jaz vendar tebe ne bom pozabil, govori Gospod vsemogočni. Evangelij svetega Janeza 8, 12—30. Tisti čas je Jezus govoril Judovskim mno¬ žicam, rekoč: Jaz sem luč sveta; kdor hodi za menčj, ne hodi po temi, ampak bo imel luč živ¬ ljenja. Farizeji so mu tedaj rekli: Ti sam za sebe pričaš, tvoje pričanje ni resnično. Jezus je odgo¬ voril, in jim rekel: če tudi jaz s4m za sebe pri¬ čam, je moje pričanje vendar resnično; ker vem, odkod sem prišel, in kam grem; vi pa ne veste, odkod idem, in kam grem. Vi sodite po mesu, jaz nikogar ne sodim. In ako jaz sodim, je moja sodba resnična; ker nisem sam, ampak jaz in Oče, kateri me je poslal. In v vaši postdvi je pisano, da dveh človekov pričanje je resnično. Jaz sem, kateri sam sebi pričam; in Oče, kateri me je poslal, priča za mene. Tedaj so mu rekli: Kje je tvoj Oče? Jezus je odgovoril: Ne poznate ne mene, ne mojega Očeta; ako bi mene poznali, poznali bi pač tudi mojega Očeta. Te besede je Jezus govoril v tem- pljevi hrambi, ko je učil v templju; in nihče ga ni prijel, ker njegova ura še ni bila prišla. 94 Peto postno ali tiho nedeljo. Berilo iz lista s. Pavla apostola Hebrejem 9, 11—15. Bratje! Kristus je pristopil, kakor veliki duhoven prihodnjih dobrot, skozi viši in veliko boljši šator, kateri ni z roko storjen, to je, ne tega stvarjenja; tudi ni s kozlovo ali telečjo krvjo, ampak je z lastno krvjo enkrat šel v presvetišče, in je našel večno odrešenje. Zakaj če kri kozlov in juncev, in potreseni teličin pepel ognjušene po¬ sveti v telesno čistost, koliko bolj bo kri Kristusa, kateri je po svetem Duhu sebe brez madeža Bogu dal, našo vest očistila mrtvih del, da bomo služili živemu Bogu! In zato je srednik nove zaveze, da s smrtjo obljubo odrešenja od tistih pregreh, ki so bile pod poprejšnjo zavezo, prejmejo, kateri so poklicani k večnemu delu v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangelij svetega Janeza 8, 46—59. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam: Kdo izmed vas me bo prepričal greha? Ako vam resnico govorim, zakAj mi ne verujete? Kdor je iz BogA, posluša besede Božje. Za tega voljo vi ne poslušate, ker niste iz Boga. Judje so tedaj odgovorili, in mu rekli: Ali ne govorimo mi prav, da si Samarij An, in imaš hudiča? Jezus je odgo¬ voril: Jaz nimam hudiča; ampak častim svojega Očeta, in vi ste mi vzeli čast. Pa jaz ne iščem svoje časti; je, kateri je išče in sodi. Resnično, resnično vam pravim: Ako kdo dopolni mojo besedo, ne bo videl smrti vekomaj. Judje so tedaj rekli: Zdaj smo spoznali, da imAš hudiča! Abraham je umrl in preroki, in ti praviš: Ako kdo dopolni 95 mojo besedo, ne bo okusil smrti vekomaj. Si-li ti veči, kakor naš oče Abraham, ki je umrl? in preroki so umrli. Koga delaš sam sebe? Jezus je odgovoril: Če jaz sam sebe častim, moja čast ni nič; moj Oče je, kateri me časti, za katerega vi pravite, da je v&š Bog. In ga ne poznate; jaz pa ga poznam, in ako rečem, da ga ne poznam, bom lažnik, kakor vi: ali poznam ga in dopolnjujem njegovo besedo. Abraham, vaš oče, se je silno veselil videti moj dan; videl ga je, in je bil vesel. Judje so mu tedaj rekli: Še petdeset let nimaš, in si videl Abrahama? Jezus jim je rekel: Res¬ nično, resnično vam pravim, predenje bil Abraham, sem jaz. Tedaj so pobirali kamenje, da bi vanj lučali: Jezus pa se je skril, in je šel iz templja. V ponedeljek po tihi nedelji. Berilo iz Jona preroka 3, 1—19. Tiste dni je govoril Gospod vdrugič Jonu preroku, rekoč: Vstani in idi v Ninive, veliko mesto, in oznanjaj v njem, kar sem ti jaz rekel oznanjati. In vstal je Jona, in šel v Ninive po besedi Gospodovi. Ninive pa so bile mesto tri dni hoda veliko. In Jona je šel en dan hoda v mesto, ter je vpil in rekel: Še štirideset dni, in Ninive bodo razdejane! In Ninivljani so verovali v Boga, in so napovedali post, ter so oblekli ostra oblačila od največega do najmanjšega. In prišla je beseda do kralja Ninivskega, in vstal je s svojega stola, in vrgel svoje oblačilo s sebe, in se oblekel v ostro oblačilo, ter sedel na pepel. In bilo je oklicano in rečeno v Ninivah po povelju kralja in nje¬ govih knezov tako: Nič naj ne okusijo neljudje, ne živina, 96 ne govedo, ne drobnica; tudi naj se ne pasejo, in vode naj ne pijejo. In naj se oblečejo v ostra oblačila ljudje in živina, in naj kličejo v Gospoda na vso moč. In sleherni naj se obrne od svojega hudega pota in od krivice svojih rok. Kdo ve, morebiti, bo se Bog obrnil, in bo pri zanesel, in odjenjal od svojega groznega srda, in ne bomo končani. In Bog je videl njih dela, da so se obrnili od svojega hudega pota, in usmilil se je svojega ljudstva Gospod naš Bog. Evangelij svetega Janeza 1 , 32—39. Tisti čas so viši in farizeji poslali hlapcev, da bi prijeli Jezusa. Jezus jim je rekel tedaj : Se malo časa sem pri vas, in grem k njemu, kateri me je poslal. Iskali me boste, pa me ne boste našli; in kjer sem jaz, tja vi ne morete priti. Judje so tedaj rekli med seboj: Kam misli ta iti, da ga ne bomo našli? Ali pojde med razkropljene ne¬ vernike, in bo učil nevernike? Kakšno govorjenje je to, ker je rekel: Iskali me boste, pa me ne boste našli: in kjer sem jaz, tja vi ne morete priti? Poslednji včliki dan praznika pa je Jezus vstal in vpil, rekoč: Ako je kdo žejen, naj pride k meni, in naj pije. Kdor veruje v me, poteko, kakor pismo pravi, potoki žive vode iz njegovega osrčja. To pa je rekel o Duhu, katerega so imeli prejeti vanj verujoči. V vtorek po tihi nedelji. Berilo iz Danijela preroka 4, 28—42. Tiste dni so stopili Babilonjani pred kralja, in so rekli: Izdaj nam Danijela, ki je Bela razdejal, in umoril 97 drakona; sicer bomo pomorili tebe in tvojo družino! Videl je tedaj kralj, da so zelo vanj tiščali, in prisiljen jim je izdal Danijela. Vrgli so ga v levnjak, in tam je bil šest dni. V levnjaku pa je bilo sedem levov, in dajali so jim na dan po dve trupli in dve ovci; ali zdaj se jim ni nič dalo, da bi požrli Danijela. Bil je pa prerok Habakuk v Judeji, in on je bil skuhal podmet, in nadrobil kruha v lonec; in je šel na polje, da bi nesel ženjcem. Tedaj je rekel angel Gospodov Habakuku: Nesi obed, ki ga imaš, v Babilon Danijelu, kateri je v levnjaku. In Habakuk je rekel: Gospod! Babilona nisem videl, in za jamo ne vem. In prijel ga je angel Gospodov vrhu glave, in ga nesel za lase njegove glave; in ga je postavil v Babilon nad jamo s svojo hitro močjd. In Habakuk je zavpil, rekoč: Danijel, služabnik božji, vzemi obed, katerega ti je Bog poslal! In Danijel je rekel: Spomnil si se me, Gospod Bog! in njih nisi zapustil, kateri te ljubijo. In Danijel je vstal in jedel. Angel Gospodov pa je Habakuka brž postavil na njegovo mesto nazaj. Sedmf dan tedaj je prišel kralj, da bi obžaloval Danijela, in je stopil k jami, ter pogledal vanjo, in glej, Danijel sedi sredi levov. Takrat je zavpil kralj na ves glas. rekoč: Velik si, Gospod, Bog Danijelov! In ga je potegnil iz levnjaka; tiste pa, kateri so ga hoteli pogubiti, vrgel je v jamo, in so bili požrti pri tej priči pred njim. Tedaj je kralj rekel: Boje naj se vsi prebivavci po vsi deželi Danijelovega Boga; ker on je odrešenik, ki dela znamenja in čudeže na nebu in na zemlji, ki je rešil Danijela iz levnjaka. Evangelij svetega Janeza 7, 1—13. Tisti čas je Jezus hodil po Galileji; zakaj po Judeji ni hotel hoditi, ker so ga Judje iskali Slov. Evangel. 7 98 umoriti. Bil je pa blizu Judovski praznik zelenih šatorov. Rekli so mu pa njegovi bratje: Idi odtod, in pojdi v Judejo, da tudi tvoji učenci vidijo tvoja dela, katera delaš. Zakaj nihče ne dela kaj na skrivnem, kateri išče očiten biti; če to delaš, daj se na znanje svetu. Tudi njegovi bratje namreč niso vanj verovali. Jezus jim torej reče: Moj čas še ni prišel; vaš čas pa je vselej pripravljen, as svet ne more sovražiti, mene pa sovraži, ker jaz pričam za njega, da so njegova dela huda. Vi pojdite na ta praznik, jaz pa še ne grem na ta praznik, ker moj čas še ni dopolnjen. Ko je bil to rekel, ostal je on v Galileji. Ko so bili pa njegovi- bratje odšli, takrat je tudi on šel na praznik, ne očitno, ampak nekako na skrivnem. Judje so ga tedaj iskali ob prazniku, in so rekli: Kje je on? In med ljudmi je bilo na tihem veliko govorjenja zavoljo njega. Zakaj nekateri so rekli: Dober je: nekateri pa so rekli: Ni tako, temuč ljudi zapeljuje. Vendar pa nihče ni očitno o njem govoril zavoljo strahu pred Judi. V sredo po tihi nedelji. Berilo iz 3. knjige Mojzesove 19, 1, 2 , 11—19. Tiste dni je govoril Gospod Mojzesu, rekoč: Govori vsemu zboru Izraelovih otrok, in reci jim: Jaz sem Go¬ spod vaš Bog. — Ne kradite, ne legajte, in nihče naj ne goljufa svojega bližnjega. Ne prisegaj krivo v mojem imenu, in ne skruni imena svojega Boga: jaz sem Gospod. Ne delaj krivice svojemu bližnjemu, in ne zatiraj ga s silo; 99 naj ne ostaja plačilo tvojega najemnika pri tebi do drugega dne. Ne kolni gluhega, in slepemu ne postavljaj spotikljaja; ampak boj se Gospoda svojega Boga, ker jaz sem Gospod. Ne stori nič krivičnega, in po krivici ne sodi. Ne glej lica ubogega, in ne spoštuj obraza mogočnega; sodi svojega bližnjega po pravici. Ne bodi opravljivec, ne podpiliovavec med ljudstvom; ne podstopi se zoper kri svojega bližnjega; jaz sem Gospod. Ne sovraži svojega brata v svojem srcu, ampak očitno ga posvari, da nimaš greha zavoljo njega. Ne išči maščevanja, in ne spomni se krivice svojih sosedov; ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe; jaz sem Gospod. Moje zapovedi izpolnjujte, zakaj jaz sem Gospod vaš Bog. Evangelij svetega Janeza 10, 33—38. Tisti čas je bil praznik posvečevanja v Jeru¬ zalemu, in zima je bila. Jn Jezus je hodil v templju po Salomonovi lopi. Judje so ga tedaj obsuli, in so mu rekli: Doklej nas pustiš v nevednosti? Ako si ti Kristus, povej nam naravnost! Jezus jim je odgovoril: Pravim vam, in ne verujete. Dela, katera jaz delam v imenu svojega Očeta, ta pri¬ čajo za mene. Toda vi ne verujete, ker niste iz mojih ovAc. Moje ovce poslušajo moj glas; in jaz jih poznam, in hodijo vsled mene. In jaz jim dam večno življenje, in ne bodo pogubljene vekomaj, in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Kar mi je dal moj oče, je veče kakor vse; in nihče ne more iztrgati iz roke mojega Očeta. Jaz in Oce sva eno. Judje so tedaj pobirali kamenje, da ga bi kamenali. Jezus jim je odgovoril: Veliko dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta, zavoljo 100 katerega teh del me kamenate? Judje so mu od¬ govorili! Zavoljo dobrega dela te ne kamenamo, ampak zavoljo bogokletstva, in ker se, ki si človek, delaš BogA. Jezus jim je odgovoril: Ni-li pisano v vaši postavi: Jaz sem rekel, bogovi ste? Ako je tiste imenoval bogove, katerim je bila beseda Božja govorjena, in pismo ne more ovrženo biti: kako njemu, katerega je Oče posvetil, in na svet poslal, vi pravite: Preklinjaš, ker sem rekel; Sin Božji sem? Ako ne delam del svojega Očeta, nikar mi ne verjemite. Ako jih pa delam, in ako meni nočete verjeti, verjemite delom, da spoznate in verujete, da je Oče v meni, in jaz v Očetu. V četrtek po tihi nedelji. Berilo iz Danijela preroka 3, 34—45. Tiste dni je molil Azarija h Gospodu, rekdč: Go¬ spod naš Bog! prosimo, ne zavrzi nas vekomaj zavoljo svojega imena, in ne razderi svoje zaveze. Ne odtegni nam svojega usmiljenja zavoljo Abrahama svojega ljubega, Izaka svojega služabnika, in Izraela svojega svetega, katerim si govoril in obljubil, da boš pomnožil njih zarod, kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob kraju morja. Zakaj zmanjšali, Gospod! smo se zdaj, bolj ko vsi narodi, in ponižani smo po vsi zemlji zavoljo svojih grehov. In nimamo zdaj kneza, ne preroka, ne vojvoda, ne žgalnega, ne klalnega, ne jednega daru, ne kadila, tudi ne mesta, da bi ti darovali prvine, in mogli najti tvoje usmiljenje: pa zavoljo potrtega srca in ponižnega duha nas sprejmi. Kakor žgalni darovi ovnov in juncev in veliko tisoč tolstih jagnjet, tako bodi danes naša daritev pred tvojim obličjem, 101 da ti dopade; zakaj kateri v tebe zaupajo, ne ostanejo na sramoti. In zdaj gremo vsled tebe z vsem srcem, in se te bojimo, in iščemo tvojega obličja. Ne osramoti nas, temuč stori z nami po svoji dobrotljivosti in po obilnosti svojega usmiljenja. Otmi nas po svojih čudežih, in daj čast svojemu imenu, Gospod! In osramoteni naj bodo vsi, kateri hudo delajo tvojim služabnikom; naj se sramujejo tvoje vsemogočnosti, in njih moč bodi razdrta. In vedo naj, da si ti Gospod Bog edini, in častitljiv po vsi zemlji, Gospod naš Bog. Evangelij svetega Luka 7, 36—45. Tisti čas je nekdo izmed farizejev Jezusa prosil, da bi jedel pri njem. In prišel je v hišo farizejevo in sedel k jedi. In glej! žena v mestu, katera je bila grešnica, ko je zvedela, da je v hiši farizejevi pri jedi, prinesla je alabastrovo pušico mazila; in je stopila zad k njegovim nogam, ter mu je začela s solzami noge močiti, in jih je z lasmi svoje glave otirala, in mu je poljubovala noge, in z mazilom mazala. Farizej pa, kateri ga je povabil, ko je to videl, dejal je sam pri sebi rekčč: Ko bi bil on prerok, bi pač vedel, kdo in kakšna je žena, ki se ga dotika, da je grešnica! In Jezus je odgovoril, in mu rekel: Simon, imam ti nekaj povedati. On pa reče: Učenik, povej! Neki posojevavec je imel dva dolžnika; eden je bil dolž&n pet sto denarjev, eden pa petdeset. Ker nista imela s čim plačati, odpustil je obema. Kateri torej ga bolj ljubi? Simon je odgovoril in rekel: Menim, da tisti, kateremu je odpustil več. 102 n pa mu je rekel: Prav si razsodil. In se je obrnil k ženi, in je rekel Simonu: Vidiš to ženo? Prišel sem v tvojo hišo, pa mi vode na noge nisi dal; ta pa mi je s solzami noge močila, in s svojimi lasmi jih otirala. Poljubil me nisi; ta pa, kar je v hišo prišla, ni jenjala mi nog poljubljati. Moje glave nisi z oljem pomazal; ta pa mi je z mazilom mazala noge. Zato ti pravim: Veliko grehov ji je odpuščenih, ker je veliko ljubila. Komur se pa manj odpusti, manj ljubi. Njčj pa je rekel: Odpuščeni so ti grehi. In začeli so, kateri so bili ž njim pri mizi, sami pri sebi govoriti: Kodo je ta, kateri celo grehe odpušča? Rekel pa je ženi: Tvoja vera ti je pomagala; pojdi v miru. V petek po tihi nedelji. Berilo iz Jeremija preroka 17, 13—18. Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod! vsi, kateri te zapuste, bodo osramoteni, kateri od tebe odstopijo, bodo v prahu zapisani, ker so zapustili Gospoda, vir živili voda. Ozdravi me, Gospod! in ozdravljen bom; reši me, in rešen bom; zakaj ti si moja hvala. Glej, oni mi pravijo: Kje je beseda Gospodova? Naj pride! In jaz nisem bil zmamljen, ko sem hodil za teboj, pastirjem; in dneva človekovega nisem poželel, ti veš. Kar je izšlo iz mojih ust, bilo je prav pred teboj. Ne bodi mi v strah, moje upanje si v dan nadloge. Naj bodo osramoteni, kateri me preganjajo, jaz pa naj ne bom osramoten; naj trepetajo oni, jaz pa naj ne trepetam; pripelji nad nje dan nadloge, in stri jih dvakrat, Gospod naš Eog! 103 Evangelij svetega Janeza 11, 47—54. Tisti čas so veliki duhovni in farizeji pokli¬ cali zbor, in rekli: Kaj hočemo storiti, ker ta človek dela veliko čudežev? Ako ga tako pustimo, bodo vsi vanj verovali, in bodo prišli Rimljani, in vzeli našo deželo in naš narod. Eden pa izmed njih, Kajfa po imenu, ki je bil tisto leto veliki duhoven, jim je rekel: Vi nič ne veste, in ne pomislite, da je bolje za vas, da umrje en človek za ljudstvo, in da ni ves narod pokončan. Tega pa ni sam iz sebe rekel; temuč, ker je bil tisto leto veliki duhoven, je prerokoval, da ima Jezus umreti za narod, in ne samo za narod, temuč tudi) da bi otroke JBožje, kateri so bili razkropljeni, zbral v eno. Od tistega dne torej so se posveto¬ vali, da bi ga umorili. Jezus torej ni več očitno hodil med Judi, ampak je šel odtod v kraj blizu puščave, v mesto, ki se imenuje Efrem, in je tam prebival s svojimi učenci. V soboto po tihi nedelji. Berilo iz Jeremija proroka 18, 18—33. Tiste dni so lekli hudobni Judje med seboj: Pridite, sklepajmo sklepe zoper pravičnega; zato ne bo izginila postava od duhovnov, ne svet od modrega, ne preroko¬ vanje od preroka. Pridite, in pobimo ga z jezikom, in nič ue čislajmo njegovega govorjenja! Gospod! glej name, in sliši glas mojih zoprnikov. Se-li povračuje dobro s hudim, ker so mi jamo izkopali? Spomni se, da sem stal pred 104 tvojim obličjem, da bi govoril za njih prid, in odvrnil tvoj srd od njih. Zavoljo tega daj njih otroke v lakoto, in pelji jih pod oster meč; naj bodo njih žene brez otrok in vdove, in njih možje pobiti, njih mladeniči z mečem v boju presunjeni. Naj se sliši kričanje iz njih hiš, zakaj pripeljal boš naglo nadnje razbojnika; ker so jamo izkopali, da bi me ujeli, in skrivaj zadrge nastavili mojim nogam. Ti pa, Gospod! veš vse njih svete zoper mene v smrt; ne pri zanesi njih hudobiji, in njih greh pred teboj ne bodi izbrisan; naj padejo pred tvojimi očmi, in ob času svojega srda se znosi nad njimi, Gospod naš Bog. Evangelij svetega Janeza 12 , 10—80. Tisti čas so se včliki duhovni posvetovali, da bi tudi Lazarja umorili, ker je zavoljo njega šlo veliko Judov, in so verovali v Jezusa. Drugi dan pa, ko je veliko ljudi, kateri so bili prišli na praznik, slišalo, da pride Jezus v Jeruzalem, vzeli so palmove veje, in mu naproti šli, ter vpili: Hozana, hvaljen bodi, kateri ide v imenu Gospo¬ dovem, kralj Izraelski! In Jezus je našel osliča, in je sedel nanj, kakor je pisano: Ne boj se hči Sij on! glej, tvoj kralj grč sedeč na osličinem žrebetu. Tega njegovi učenci poprej niso umeli; ampak, ko je bil Jezus poveličan, takrat so se spomneli, da je bilo to pisano zanj, in da so mu to storili. Pričala je torej množica, katera je bila ž njim, kadar je Lazarja iz groba poklical, in ga obudil od mrtvih. Zavoljo tega muje tudi množica naproti prišla, ker je slišala, da je storil ta čudež. Farizeji so torej rekli med seboj: Vidite, da nič 105 ne opravimo! Glejte, ves svčt dere za njim! Bili so pa nekateri neverniki med tistimi, kateri so prišli gori, da bi molili ob prazniku. Ti so tedaj pristopili k Filipu, ki je bil iz Betzajde Galilejske, in ga prosili, rekoč: Gospod! Jezusa bi radi videli. Filip pride in povč Andreju; Andrej, pa in Filip sta povedala Jezusu. Jezus pa jima je odgovoril, rekoč: Ura je prišla, da bo Sin človekov poveličan. Resnično, resnično vam pravim, ako pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane ono samo; ako pa umrje, stori veliko sadii. Kdor ljubi svoje življenje, bo ga izgubil; in kdor sovraži svoje življenje na tem svetu, bo ga priharanil v večno življenje. Ako kdo meni služi, naj hodi za menoj; in kjer sem jaz, tamkaj bo tudi moj služabnik. In ako kdo meni služi, bo ga moj Oče počastil. Zdaj je moja duša žalostna. In kaj hočem reči: Oče, reši me iz te ure! Ali zato sem prišel v to uro. Oče: poveličaj svoje ime. Glas je tedaj prišel z neba: Poveličal sem ga, in ga bom spet pove¬ ličal. Množica torej, ki je stala in slišala, je rekla, da je zagrmelo. Drugi so rekli: Angel je govoril z njim. Jezus je odgovoril in rekel: Ne zavoljo mene, ampak zavoljo vas je prišel ta glas. Zdaj je sodba svetA, zdaj bo vojvoda tega sveta izvržen. In jaz, kadar bom povišan z zemlje, bom vse k sebi vlekel. (To pa je rekel, da je naznanil, kakšne smrti bo umrl.) Množica mu je odgovorila: Mi smo slišali iz postave, da Kristus vekomaj ostane; in kako praviš ti: Sin človekov mora biti 106 povišan? Kdo je tisti Sin človekov? Jezus jim je torej rekel: Se malo časa je luč pri vas. Hodite, dokler imate luč, da vas ne obide tema: in kdor hodi v temi, ne vč, kam gre. Dokler imate luč, verujte v luč, da boste otroci luči. To je govoril Jezus, in je šel, in se jim je skril. Šesto postno ali cvetno nedeljo. Kadar se blagoslavljajo oljke. Berilo iz 2 . knjige Mojzesove 15, 27 ; in 16, 1— 7 . Tiste dni so prišli Izraelovi otroci v Elim, kjer je bilo dvanajst studencev vod in sedemdeset palmovih dre¬ ves, in so šatore postavili ob vodah. In šli so iz Elima, in prišla je vsa množica Izraelovih otrok v puščavo Sinsko> katera je med Elimom in Sinajem, petnajsti dan druzega meseca, ko so bili izšli iz Egiptovske dežele. In je godrnjala vsa množica Izraelovih otrok zoper Mojzesa in Arona v puščavi, in rekli so jima Izraelovi otroci: O, da bi bili umrli po Gospodovi roki v Evgiptovski deželi, kadar smo sedeli pri loncih mesa, in se kruha do sitega najedali! Zakaj sta nas pripeljala v to puščavo, da umorita vso množico z lakoto? Gospod pa je dejal Mojzesu: Glej, jaz vam bom deževal kruha z nebes; naj gre ljudstvo ven, in naj nabere, kolikor je za vsak dan treba, da ga poskusim, ali živi po moji postavi, ali ne. Šesti dan pa naj pripravijo, kar bodo shranili, in naj bo dvakrat toliko, kolikor so nabirali za vsak dan. In Mojzes in Aron sta rekla vsem Izraelovim otrokom: Zvečer boste zvedeli, da vas je Gospod izpeljal iz Egiptovske dežele, in zjutraj boste videli slavo Gospddovo. 107 Evangelij svetega Matevža 21, 1—9. Tisti časa, ko se je Jezus približal Jeruzalemu, in je prišel v Betfage pri Oljski gori, poslal je dva aeenca, in jima je rekel: Pojdita v vas, katera je pred vama in brž bosta našla oslico privezano m žrebe pri nji ; odvežita in pripeljita mi ju. In če vama kdo kaj poreče, recita, da ju Gospod potrebuje, in brž ju bo izpustil. Vse to pa se je zgodilo, da se je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku, kateri pravi: Povejte hčeri Sijonski: Glej, tvoj kralj ide k tebi krotak, in sedeč na oslici, in na žrebetu podjarmljene oslice. Učenca pa sta šla, in sta storila, kakor jima je Jezus ukazal. In pripeljala sta oslico in žrebe, in so položili svoja oblačila na nju, in so ga gori posadili. Silno veliko ljudi pa je razgrinjalo svoja oblačila po potu; drugi pa so veje sekali z dreves, in stlali na pot. Množice pa, katere so šle spredaj in zadaj, so vpile, rekoč: Hozana Sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, kateri ide v imenu Gospbdovem. Pri sv. maši. Berilo iz lista s. Pavla apostola Filipijanom 2 , 5—11. Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus Jezus, kateri, dasi je bil v Božji podobi, ni v rop štel, Bogu enak biti; temuč je sam sebe v nič storil, ko je podobo hlapca nase vzel, človekom se upodobil, in po vnanjem najden bil kakor človek. Ponižal je sam sebe, ko je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu. Zato ga je tudi Bog povišal, in mu dal ime, katero je črez vsa imena, 108 da se v imenu Jezusovem (tukaj se poklekne) vsako koleno pripogne teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik priča, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta. Trpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu svetega Matevža v 26. in 27 . postavi. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Veste, da bo črez dva dni velika noč, in Sin človekov bo izdan, da bo križan. Takrat so se zbrali včliki duhovni in starejšine ljudstva v dvor višega duhovna, kateri je bil imenovan Kajfa; in so se posvetovali, da bi Jezusa z zvijačo ujeli in umorili. Rekli so pa: Nikdr v praznik, da kje hrup ne vstane med ljudstvom. Ko je bil pa Jezus v Betaniji, v hiši Simona gobovega, pri¬ stopila je k njemu žena, ki je imela alabastrovo pušico dragega mazila, in ga je izlila na njegovo glavo, ko je bil pri mizi. Ko so pa učenci to videli, bili so nevoljni, rekoč: Čemu ta potrata? Zakaj to bi se bilo dalo drago prodati in dati ubogim. Jezus pa, ko je videl, jim je rekel: Kaj nadlego delate tčj ženi? Zakaj dobro delo je stoiula nad menoj. Uboge namreč im&te zmeraj pri sebi, mene pa nimate zmeraj. Zakaj ker je ona to mazilo izlila na moj život, storila je to za moj pogreb. Resnično vam pravim, kjer koli se bo oznanjal ta evangelij po vsem svetu, bo se tudi pravilo, kar je ta storila, v njen spomin. 109 Tedaj je šel eden izmed dvanajsterih, kateri je bil imenovan Jttda Iškarjot, k velikim duhovnom, in jim je rekel: Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga bom izdal? Oni pa so mu privolili trideset srebrnikov. In odsehmal je iskal priložnosti, da bi ga izdal. Prvi dan opresnib kruhov pa so pristo¬ pili učenci k Jezusu, in so mu rekli: Kje hočeš, da ti pripravimo jesti velikonočno jagnje? Jezus pa je rekel: Pojdite v mesto k onemu, in recite mu: Učenik pravi: Moj čas je blizu, pri tebi hočem imeti veliko noč s svojimi učenci. In učenci so storili, kar jim je Jezus ukazal, in pripravili so velikonočno jagnje. Ko se je pa zvečerilo, šel je s svojimi dvanajstimi učenci k mizi. In ko so jedli, rekel je: Resnično vam pravim, da eden izmed vas me bo izdal. In silno žalostni so začeli sleherni govoriti: Gospod! ali sem jaz? On pa je odgovoril in rekel: Kateri pomaka z menoj roko v skledo, ta me bo izdal. Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o njem; toda gorjč tistemu človek, po katerem bo Sin človekov izdan! Bolje bi mu bilo, da bi ne bil rojen tisti človek. Juda pa, kateri ga je izdal, je odgovoril, rekoč: Učenik, ali sem jaz? Reče mu: Ti si rekel. Ko so pa povečerjali, vzel je Jezus kruh, in ga je posvetil in razlomil, ter dal svojim učencem, in je rekel: Vzemite in jejte; to je moje telo! In vzel je kelih, je zahvalil, in jim dal, rekoč: Pijte iz njega vsi! Zakaj to je moja kri nove zaveze, katera bo za njih veliko prelita v odpuščenje grehov. Pravim - 110 vam pa, da posehmal ne bom pil tega sadit vinske trte do tistega dne, ko ga bom novega z vami pil v kraljestvu svojega Očeta. In ko so bili izpeli zahvalno pesem, šli so na Oljsko goro. Tedaj jim reče Jezus: Vi vsi se boste pohujšali nad menoj to noč; zakčj pisano je: Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce črede. Kadar bom pa vstal, pojdem pred vami v Galilejo. Peter pa mu je odgovoril in rekel: Ko bi se tudi vsi pohujšali nad teboj, jaz se ne bom nikdar pohujšal. Jezus mu reče: Resnično ti pravim, da ta noč, preden petelin zapoje, me boš trikrat zatajil. Peter mu reče: Ako tudi bi mi bilo s teboj umreti, ne bom te zatajil. Tako so tudi rekli vsi učenci. Tedaj je prišel Jezus ž njimi na pristavo, ki se ji pravi Getzemani, in je rekel svojim učencem: Sčdite tukaj, da grem tja, in molim. In vzel je seboj Petra in Cebedejeva sina, in je začel žalosten in otožen prihajati. Tedaj jim je rekel: Moja duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in čujte z menoj. In šel je malo dalje, in padel na svoj obraz in je molil, rekoč: Moj Oče! ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih; pa vendar ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti. In pride k svojim učen¬ cem, in jih najde speče, in reče Petru: Torej niste mogli eno uro čuti z menoj! Čujte in molite, da ne pridete v izkušnjavo. Duh je sicer voljan, meso pa slabo. Spet je drugič šel, in molil, rekoč: Oče moj! ako ne more ta kelih mimo iti, kakor da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja, In je spet prišel, tu in jx>) je našel speče; njih oči namreč so bile dremotne. In jih je popustil in spet šel, in tretjič molil, in ravno tiste besede govoril. Tedaj pride k svojim učencem, in jim reče: Spite zdaj in počivajte! Glejte! približala se je ura, in Sin človekov bo izd An grešnikom a 7 roke. Vstanite, pojdimo! glejte! približal se je, kateri me bo izdal. In še je govoril, in glej! Juda, eden dva- najsierih, je prišel, in ž njim Amlika množica z meči in s kolini, ki so jo poslali veliki duhoAmi in -tarejšine ljudstva. Njegov izdajavec pa jim je dal znamenje, rekoč: Katerega koli bom poljubil, tisti je, njega primite. In brž je stopil k Jezusu, in je rekel: Zdrav bodi, Učenik! in ga je poljubil. In Jezus mu je rekel: Prijatelj! čemu si prišel? Tedaj so pristopili, in so rokč položili na Jezusa, in ga prijeli. In glej! eden izmed teh, kateri so bili z Jezusom, je iztegnil roko in izdrl svoj meč, in je mahnil po hlapcu velikega duhovna, in mu je uho odsekal. Ted&j mu reče Jezus: Vtakni SA 7 oj meč v njegovo mesto, zakšij vsi, kateri za meč prijemajo, bodo z mečem končani. Ali meniš, da ne morem prositi svojega Očeta, in mi bo poslal A r eč ko dvanajst legijonov angelov? Kako se bodo tedaj dopolnila pisma, ker se mora tako zgoditi. Tisto uro je Jezus rekel množicam: Kakor nad razbojnika ste me šli lovit z meči in s kolmi; A T sak dan sem sedel pri vas, in učil v templju, pa me niste prijeli. Pa to vse se je zgodilo, da se dopolnijo pisma prerokov. Takrat so ga vsi učenci 112 zapustili in so zbežali. Kateri so pa Jezusa ujeli, so ga peljali h Kaifu, velikemu duhovnu, kjer so se bili sešli pismarji in starejšine. Peter pa je od daleč za njim šel do dvora velikega duhovna. In je šel vanj in je sčdel s služabniki, da bi videl konec. Veliki duhovni pa in ves zbor so iskali krivega pričanja zoper Jezusa, da bi ga umorili; in niso ga našli, dasi je bilo veliko krivih prič pristopilo. Zadnjič pa ste prišli dve krivi priči, in ste rekli: Ta je govoril: Jaz morem podreti tempelj Božji, in v treh dneh ga spet sezidati. In veliki duhoven je vstal, in mu rekel: Ali nič ne od¬ govoriš na to, kar ti zoper tebe pričajo? Jezus pa je molčal. In veliki duhoven mu je rekel: Rotim te pri živem Bogu. da nam povčš, ali si ti Kristus, Sin Božji! Jezus mu reče: Ti si rekel. Pa pravim vam: Posehmal boste videli Sina člo¬ vekovega sedeti na desnici moči Božje, in priti v oblakih neba. Tedaj je viši duhoven raztrgal svoja oblačila, rekoč: (Bog4i je preklinjal; kaj potrebujemo še prič? Glejte! zdaj ste slišali pre¬ klinjanje. Kaj se vam zdi? Oni pa so odgovorili in rekli: Smrti je vreden. Tedaj so mu pljuvali v obraz, in ga bili za uho; drugi pa so ga s pestmi v obraz bili, rekoč: Prerokuj nam, Kriste! kdo te je udaril? Peter pa je zunaj sedel na dvo¬ rišču, in pristopila je neka dekla k njemu, rekoč: Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem. On pa je tajil vpričo vseh, rekoč: Ne vem, kaj praviš. Ko je pa skozi vrata šel, videla ga je druga dekla, in 113 je rekla tistim, kateri so bili tam: Tudi ta je bil z Jezusom Nazareškim. In spet je tajil s prisego: Ne poznam tega človeka. Črez malo pa so pri¬ stopili ondi stoječi, in so rekli Petru: Resnično, tudi ti si izmed tistih: zakaj tvoj jezik te razodeva. Tedaj je začel rotiti se in prisegati, da ne pozn& tega človeka. In zdajci je petelin zapel. In Peter se je spomnil besede Jezusove, ki jo je rekel: Preden bo petelin zapel, boš me trikrat zatajil. In šel je ven, in je bridko jokal. Kadar se je pa jutro storilo, sklenili so vsi veliki duhovni in starejšine ljudstva zoper Jezusa, da bi ga v smrt izdali. In peljali so zvezanega in izdali Ponciju Pilatu, poglav&rju dežele. Tedaj, ko je Juda, kateri ga je izdal, videl, da je obsojen, seje skesal, in je nazaj prinesel trideset srebrnikov velikim duhovnom in starejšinam, rekoč: Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri. Oni pa so rekli: Kaj je nam mari, ti glej. In je vrgel od sebe srebrnike v templju, in se je vrnil, in je šel in se obesil z vrvjo. Veliki duhovni pa so vzeli srebrnike, in so rekli: Ne spodobi se jih devati v templjevo skrinjico; zakaj to je cena krvi. Sklenili so pa, in kupili zanje lončarjevo njivo za pokopališče tujcev. Zato je imenovana tista njiva Hakeldama, to je, njiva krvi, do današnjega dne! Tedaj se je dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremiju preroku, ki pravi: in vzeli so trideset srebrnikov, ceno cen¬ jenega, katerega so izkupili od Izraelovih otrok, in so jih dali za njivo lončarjevo, kakor mi je Slov. Evangel. ® 114 ukazal Gospod. Jezus pa je stal pred poglavarjem, in poglavar ga je vprašal, rek62: Ali si ti kralj judovski? Jezus mu je rekel: Ti praviš. In ko je bil tožen od velikih duhovnov in starejšin, ni nič odgovoril. Tedaj mu reče Pil&t: Ali ne slišiš, koliko pričajo zoper tebe ? In ni mu odgovoril na nobeno besedo, tako da se je poglavar silno čudil. Ob prazniku pa je poglavar imel navado ljudstvu izpustiti enega jetnika, katerega so hoteli. Imel pa je takrat slovečega jetnika, kateri je bil imeno¬ van Baraba. Ko so se torej zbrali, rekel je Pil&t: Katerega hočete, da vam izpustim, Baraba ali Jezusa, kateri je imenovan Kristus? Zak&j vedel je, da so ga bili iz nevoščljivosti izdali. Ko je pa sedel na sodnjem stolu, poslala je k njemu njegova žena, rekoč: Nič se ne pečaj s tem pravičnim; za- kAj veliko sem trpela danes v sanjah zavoljo njega. Ali veliki duhovni in starejšine so pregovarjali ljudi, da bi prosili za Baraba, Jezusa pa pogubili. Poglavar pa je odgovoril in jim rekel: Katerega teh dveh hočete, da vam izpustim? Oni pa so rekli: Baraba. PilAt jim reče: Kaj torej naj storim z Jezusom, kateri je imenovan Kristus? Vsi reko: Križan naj bo. Poglavar jim reče: Kaj pa je hudega storil? Ali oni so še bolj vpili, rekoč: •Križan naj bo. Ko je pa PilAt videl, da nič ne opravi, temuč da vstaja veči hrup, vzel je vode, in si je rokč umil vpričo ljudstva, rekoč: Jaz sem nedolžen nad krvjo tega pravičnega, vi glejte! In vse ljudstvo ie odgovorilo in reklo: Njegova kri 115 pridi nad nas in nad naše otroke! Tedaj jim je izpustil Baraba; Jezusa pa jim je bičanega izdal, da bi bil križan. Tedaj so poglavarjevi vojščaki Jezusa seboj vzeli na sodišče, in so k njemu spravili vso trumo. In slekli so ga, in mu ogrnili škrlaten plašč. In spletli so krono iz trnja, in so mu jo na glavo dejali, in trst v njegovo desnico, in so poklekovali pred njega, in ga zasramovali, rekoč: Zdrav bodi, kralj judovski! In so vanj pljuvali, in trst jemali in tolkli po glavi. In po tem, ko so ga zasramovali, slekli so mu plašč, in ga oblekli v njegova oblačila, in ga peljali, da bi ga križali. Gredč pa so dobili človeka iz Cirene, Simona po imenu ; tega so primorali, da je nesel njegov križ. In prišli so na mesto, ki se imenuje Golgota, to je mesto mrtvaških glav. In dali so mu piti vina z žolčem zmešanega. In ko je bil pokusil, ni hotel piti. Po tem pa, ko so ga bili križali, razdelili so njegova oblačila, in so vadljali zanje, da se je dopolnilo, kar je rečeno po pre¬ roku, ki pravi: Razdelili so si moja oblačila, in za mojo suknjo so vadljali. In so sedeli in ga va¬ rovali. In deli so vrh njegove glave njegovo obsodbo pisano : Ta je Jezus kralj judovski. Takrat sta bila križana ž njim vred dva razbojnika, eden na des¬ nici, eden pa na levici. Ti pa, ki so mimo hodili, so ga preklinjali, in s svojimi glavami zmajevali, in so rekli: Aha, kako tempelj Božji podiraš, in v treh dneh spet sezidaš; pomagaj sam sebi! če si Sin Božji, stopi s križa. Ravno tako so ga zasramovali 8 * 116 tudi včliki duhovni s pismarji in starejšinami vred in so rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati? Ako je kralj Izraelski, naj stopi zdaj s križa, in verujemo vanj. V Boga je zaupal; naj ga zdaj reši, če ga im& rad! Saj je rekel: Sin Božji sem. Ravno to sta mu očitala tudi razbojnika, katera sta bila ž njim vred križana. Od šeste ure pa se je storila tema po vsi zemlji do devete ure. In okoli devete ure je Jezus na ves glas zavpil, rekoč: Eli! Eli! lama sabaktani! To je: Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil? Eni pa tam stoječih, ko so to slišali, so rekli: Elija kliče ta. In brž je stekel eden izmed njih, vzel gobo, z jesihom jo napojil, in nateknil na trst, in mu je dal piti. Drugi pa so rekli: Pusti, poglejmo, ali pride Elija ga rešit! Jezus pa je spet zavpil na ves glas, in je izdihnil dušo. In glej! zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal: in zemlja se je potresla in skale so pokale, in grobi so se odpirali, in veliko telčs svetnikov, kateri so spali, se je obudilo. In šli so iz grobov po njegovem vstajenju, in prišli so v sveto mesto, in so se mnogim prikazali. Stotnik pa, in kateri so bili ž njim in Jezusa varovali, ko so videli potres, in kar se je godilo, so se silno bali, in so rekli: Resnično, ta je bil Sin Božji! Bilo je pa tam od daleč veliko žen, katere so bile za Jezusom prišle od Galileje, in so mu stregle; med katerimi je bila Marija Magdalena, in Marija mati Jakopova in Jožefova, in mati Cebedejevih sinov. Ko se je pa 117 zvečerilo, prišel je neki bogat človek iz Arimateje, po imenu Jožef, kateri je bil tudi sam učenec Jezusov. Ta je šel k Pilatu, in je prosil telč Jezusovo. Tedaj je Pilat ukazal dati telo. In Jožef je vzel telo, in ga je zavil v čisto tančico; in ga je položil v svoj novi grob, katerega je bil izsekal v skalo; in zavalil je velik kamen k durim groba, in je šel. Bila je pa ondi Marija Magdalena, in dna Marija; in ste sedeli grobu nasproti. Drugi dan pa, kateri je po pripravljanju *), zbrali so se vdliki duhovni in farizeji k Pilatu, rekoč: Gospod! spomnili smo se, da je ta zapeljivec, ko je bil še živ, rekel: črez tri dni bom vstal. Uk&ži torej grob obvarovati do tretjega dne, da kje ne pridejo njegovi učenci, in ga ne ukradejo, in ne reko ljudstvu: Od mrtvih je vstal; in poslednja zmota bo hujša od prve. Pil;it pa jim je rekel: Imate stražo; pojdite, obvarujte, kakor veste. Oni pa so šli, in so grob obdali z varuhi in zapečatili kamen. Veliki ponedeljek. Berilo iz Izaija preroka 50, 5—10. Tiste dni je rekel Izaija: Gospod Bog mi je odprl uho; jaz pa se nisem ustavil, nisem odstopil. Svoje telo sem jim izdal, kateri so me bili, in svoja lica tistim, kateri so me tezali. Svojega obličja nisem odvrnil od njih, ki so me zasramovali in zapljuvali. Gospod Bog je moj pomočnik, zato ne bom osramoten; zato sem nastavil svoje obličje, ko naj trjo skalo, in vem, da ne bom osramoten. *) dan po vdlikem petku — paraskeve — t. j. na veliko soboto. 118 Blizu je, kateri me opravičuje; kdo mi bo oporekal? Stopimo skupaj; kdo je moj zoprnik? Naj stopi k meni! Glejte, Gospod Bog je moj pomočnik! kdo me bo obsodil? Glejte, vsi se bodo kot oblačilo postarali, molj jih bo jedel. Kdo izmed vas se boji Gospoda, in posluša glas njegovega hlapca? Kdor v temi hodi in nima svetlobe, naj upa v Gospddovo ime, in naj se zanaša na Gospoda svojega Boga. / Evangelij svetega Janeza 12, 1—9. Šest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel v Betanijo, kjer je bil Lazar umrl, katerega je Jezus od mrtvih obudil. Napravili so mu večerjo tam, in Marta je stregla; Lazar pa je bil eden izmed njih, ki so bili pri mizi. Marija je tedaj vzela libro dragega mazila prave narde, in je mazilila Jezusove nogč, in otirala njegove nogč s svojimi lasmi; in hiša je bila napolnjena z duhom mazila. Eden njegovih učencev tedaj, Juda Iškarjot, tisti, kateri ga je imel izdati, je rekel; Zakaj se to mazilo ni prodalo za tri sto denarjev, in dalo ubogim? To je pa rekel, ne da bi mu bilo skrb za uboge, temuč, ker je bil tat, in je mošnjo imel, in nosil, kar je bilo vanjo vrženo. Jezus je tedaj rekel: Pustite jo, da to stori za dan mojega pogreba. Zakaj uboge imate vselej med seboj, mene pa nimate vselej. Velika množica Judov je tedaj zvedela, da je tam, in prišli so, ne le zavoljo Jezusa, temuč da bi tudi Lazarja videli, katerega ie obudil od mrtvih. 119 Veliki vtorek. Berilo iz Jeremija preroka 11, 18—20. Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod, razodel si mi, in sem spoznal; pokazal si mi njih naklepe. In jaz sem bil kakor krotko jagnje, katero peljejo k zaklanju, in nisem vedel, da so zoper mene sklenili, rekčč: Pridite, končajmo drevo z njegovim sadom, in izderimo ga iz dežele živih, da se njegovo ime več ne bo pomnelo. Ti pa Gospod, vsemogočni, sodiš pravično in izkušaš obisti in srca, videl bom tvoje maščevanje nad njimi; zakaj tebi sem izročil svojo reč, Gospod moj Bog. Trpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu s. Marka v 14. in 15. poglavju. Tisti čas je bila črez dva dni velika noč in god opresnikov; in včliki duhovni in pismarji so iskali, kakč bi ga z zvijačo ujeli in umorili. Rekli so pa: Nikdr v praznik, da kje hrup ne vstane med ljudstvom. In ko je bil v Betaniji v hiši Simona gobovega, in je pri mizi sedel, prišla je žena, katera je imela alabastrovo pušico dragega mazila iz nardovega klasa; in je razbila pušico, in mu ga izlila na glavo. Bilo jih je pa, kateri so bili sami pri sebi nevoljni, in so rekli: čemu se je storila ta potrata z mazilom? Zakaj to mazilo bi se bilo dalo prodati za več kakor za tri sto denarjev, in dati ubogim. In so se togotili nad njo. Jezus pa je rekel: Pustite jo, kaj ji delate nadlego? Dobro delo je storila nad menoj. Zakaj 120 uboge imate zmeraj med seboj, in kadar hočete, lahko jim dobro storite; mene pa nimate vselej. Ta je storila, kar je mogla; naprej je prišla mazilit moje telo za pogreb. Resnično vam pravim: Kjer koli se bo oznanjal ta evangelij po vsem svetu, bo se tudi, kar je ta storila, pravilo v njen spomin. In Juda Iškarjot, dvanajsterih eden, je šel k velikim duhovnom, da bi jim ga izdal. Oni pa, ko so slišali, so se obveselili, in so mu obljubili dati denarjev. In je iskal, kako bi ga priložno izdal. In prvi dan opresnih kruhov, ko so klali velikonočno jagnje, reko mu učenci: Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?. In pošlje dva svojih učencev, in jima reče: Pojdita v mesto, in vaju bo srečal'človek, kateri ponese vrč vode; idita za njim, in kjer pojde noter, recita hišnemu gospodarju, da Učenik pravi: Kje je moja gostilnica, kjer bom velikonočno jagnje jedel s svojimi učenci? In on vama bo pokazal veliko obednico pogrnjeno; ondi nam pripravita. In njegova učenca gresta, in prideta v mesto, in najdeta, kakor jima je bil povedal; in pripravila sta velikonočno jagnje. Ko seje bilo pa zvečerilo, prišel je z dvanajsterimi. In kadar so pri mizi bili in jedli, rekel je Jezus: Resnično vam pravim, da eden izmed vas me bo izdal, kateri j4 z menoj. Oni pa so začeli žalostni pri¬ hajati, in mu eden za drugim govoriti: Ali jaz? On pa jim je rekel: Eden izmed dvanajsterih, kateri pomaka z menoj roko v skledo. Sin človekov 121 gre sicer, kakor je pisano za njega; ali gorjč tistemu človeku, po katerem bo Sin človekov izd&n. Bolje bi mu bilo, da bi ne bil rojen tisti človek. In ko so jedli, vzel je Jezus kruh, in ga je posvetil, in razlomil, ter jim dal, in jim je rekel: Vzemite, to je moje telo. In je. vzel kelih, in je zahvalil, in jim dal, in so pili iz njega vsi. In jim je rekel: To je moja kri nove zaveze, katera bo za njih veliko prelita. Resnično vam pravim, da ne bom nič več pil od tega sadit trte do tistega dne, ko ga bom pil novega v Božjem kraljestvu. In ko so bili zahvalno pesem izpeli, šli so na Oljsko goro. In Jezus jim je rekel: Vsi se boste pohujšali nad menoj to noč: zak&j pisano je: Udaril bom pastirja, in razkropile se bodo ovce. Kadar pa vstanem, pojdem pred vami v Galilejo. Peter pa mu reče: Da bi se tudi vsi pohujšali nad teboj, jaz vendar ne. In Jezus mu reče: Resnično ti pravim, da nocoj to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, boš me trikrat zatajil. On pa je še več govoril: Ako bi mi bilo tudi umreti s teboj, ne bom te zatajil. Ravno tako so pa tudi vsi rekli. In pridejo na pristavo, kateri je ime Getzemane; in reče svojim učencem: Sčdite tukaj, da odmolim. In vzame seboj Petra, in Jakopa, in Janeza; in začne biti prestrašen in otožen, in jim reče: Moja duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in čujte. In ko je šel malo naprej, padel je na zemljo in molil, da bi, ako bi bilo mogoče, prešla od njega ta ura. In je rekel: Aba, Oče! tebi je vse mogoče, - 122 — vzemi ta kelih od mene; ali vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti. In je prišel, in jih najde speče; in je rekel Petru: Simon, spiš? Nisi-li mogel eno liro čuti? Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo. Duh je sicer voljan, ali meso je slabo. In šel je spet, in molil, in govoril ravno tiste besede. In ko se je vrnil, našel jih je spet speče (njih oči namreč so bile trudne), in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. In pride tretjič in jim reče: Spite zdaj in počivajte! Dosti je: ura je prišla; glejte! Sin človekov bo izd&n v rokč grešnikom. Vstanite, pojdimo! Glejte! kateri me bo izdal, je blizu. In ko je še govoril, pride Juda Iškarjot, dvanajsterih eden, in ž njim velika množica z meči in s kolnh od velikih duhovnov in pis- marjev in starejšim Dal jim je bil pa njegov izdajavec znamenje, rekoč : Katerega bom poljubil, tisti je; njega primite, in peljite ga varno. In ko je bil prišel, stopil je zdajci k njemu in rekel: Zdrav bodi, Učenik! in ga je poljubil. Oni pa so rokč iztegnili nadenj in so ga prijeli. Eden pa zraven stoječih je izdrl meč, in je mahnil hlapca velikega duhovna, in mu odsekal uho. In Jezus je izpregovoril in jim rekel: Kakor nad razbojnika, ste me šli z meči in koinn lovit! Vsak dan sem bil pri vas in sem učil v templju, in me niste prijeli; pa da se dopolnijo pisma. Tedaj so ga njegovi učenci zapustili, in so vsi zbežali. Neki mladenič pa je hodil z njim s platnom ogrnjen na nagem; in so ga prijeli. On pa je popustil 123 platno, in jim je nag ušel. In peljali so Jezusa k velikemu duhovnu; in sešli so se vsi duhovni in starejšine. Peter pa je šel od daleč za njim noter v dvor velikega duhovna; in je sedel s hlapci pri ognju, in se je grel. Včliki duhovni pa, in ves zbor so iskali pričanja zoper Jezusa,, da bi ga v smrt izdali, pa ga niso našli. ZakAj veliko jih je krivo pričalo zoper njega, ali pričanja se niso ujemala. In nekateri so vstali, in krivo pričali zoper njega, rekoč: Mi smo ga slišali reči: Jaz bom razdejal ta z rokami storjeni tempelj, in v treh dneh sezidal drugega, ne z rokami stor¬ jenega. In tudi njih pričanje ni obstalo. In veliki duhoven je stopil v sredo, in vpraša, Jezusa, rekoč: Ne odgovoriš nič na to, kar ti pričajo zoper tebe? On pa je molčal, in ni nič odgovoril. Veliki duhoven ga je spet vprašal, in mu je rekel: Ali si ti Kristus, Sin hvaljenega BogA! Jezus pa mu je rekel: Jaz sem. In videli boste Simi človekovega sedeti na desnici Božje moči, in priti z oblaki neba. Veliki duhoven pa je raztrgal svoja oblačila, in je rekel: Kaj potrebujemo še prič? Slišali ste bogo¬ kletstvo : kaj se vam zdi? Oni pa so ga vsi obsodili, daje smrti vreden. In nekateri so ga jeli zapluvati, in mu obraz zakrivati, in ga za uho biti in mu reči: Prerokuj! In hlapci so ga bili s pestmi. In ko je bil Peter zdolaj na dvorišču, pride ena izmed dekel včlikega duhovna, in ko je videla Petra, ki se je grel, pogledala ga je in je rekla: Ti si bil tudi z Jezusom Nazareškim! On pa je 124 tajil, rekoč: Ne vem in ne umčm, kaj praviš! in je ven šel pred dvorišče, in petelin je zapel. In ko ga je spet dekla videla, je rekla okoli stoje¬ čim: Ta je eden izmed njih. On pa je spet tajil. In črez malo so zraven stoječi spet rekli Petru: Res si izmed njih: saj si tudi Galilejec! On pa je jel rotiti se in prisegati: Ne pozn&m tega človeka, o katerem pravite. In zdajci je petelin drugič zapel. In Peter se je spomnil besede, katero mu je bil Jezus rekel: Preden bo petelin dvakrat zapel, boš me trikrat zatajil. In je začel jokati. In precčj zjutraj so včliki duhovni s starejšinami in s pismarji in z vsem zborom imeli svet, in so Jezusa zvezali, in peljali, in izdali Pil&tu. In Pil At ga je vprašal: Ali si ti kralj judovski? On pa je odgovoril in mu rekel: Ti praviš. In včliki du¬ hovni so ga veliko tožili. Pil&t pa ga je spet vprašal, rekoč: Nič ne odgovoriš? Poglej, kolikih reči te tožijo! Jezus pa ni nič več odgovoril, tako da se je PilAt čudil. Ob prazniku pa je navado imel jim izpustiti enega izmed jetnikov, katerega koli so prosili. Bilje pa imenovan Baraba, z upor¬ niki vklenjen, kateri je bil v uporu ubil človčka. In ko je ljudstvo gori prišlo, začelo je prositi za to, kar jim je vselej storil. Pilčt pa jim je odgo¬ voril, rekoč: Hočete-li, da vam izpustim kralja judovskega? Zakaj vedel je, da so ga včliki duhovni iz nevoščljivosti izdali. Včliki duhovni pa so na- dražili ljudstvo, da naj jim raji izpusti Baraba. Pilat pa je spet odgovoril, in jim rekel: Kaj torej 125 hočete, da storim s kraljem judovskim? Oni so pa spet vpili: Križaj ga! Pil4t pa jim je rekel: Kaj pa je storil hudega? Oni pa so še bolj vpili: Križaj ga. Pil&t pa, ker je hotel ljudstvu voljo izpolniti, izpustil jim je Baraba, in izdal Jezusa bičanega, da bi bil križan. Vojščaki pa so ga peljali na dvorišče sodne hiše, in skličejo vso trumo. In ga oblečejo v škrlat, in spletejo trnjevo krono, in mu jo denejo na glavo. In začeli so ga pozdravljati: Pozdravljen bodi, kralj judovski! In so ga po glavi s trstom bili, in ga zapljuvali, in so na kolena padali, ter ga molili. In po tem, ko so ga zasramovali, slekli so mu škrlat, in ga oblekli z njegovimi oblačili, in so ga ven peljali, da bi ga križali. In primorali so nekega mimo gredočega, Simona Cirenčana, ki je prišel s prist4ve očeta Aleksandrovega in Rufovega, da je nesel njegov križ. In ga pripeljejo na mesto Golgota, kar je prestavljeno: mesto mrtvaških glav. In dali so mu piti z miro zmešanega vina; pa ga ni vzel. In kateri so ga križali, razdelili so njegova oblačila in zanje vadljali, kdo bo kaj dobil. Bila je pa tretja ura in so ga križali. In napis njegovega obsojenja je bil napisan; Kralj judovski. In ž njim križajo dva razbojnika, enega na njegovi desnici, enega pa na levici. In bilo je dopolnjeno pismo, katero pravi: In med krivične je bil štet. In mimo gredoči so ga preklinjali, in so s svojimi glavami majali in rekli: Da te! kako tempelj Božji podiraš, in v treh dneh spet sezidaš! Pomagaj sam sebi, 126 in stopi s križa! Ravno tako so se mu tudi veliki duhovni posmehovali, in so s pismarji eden dru¬ gemu rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Kristus, kralj izraelski, naj zdaj stopi s križa, da vidimo in verujemo. In katera sta bila ž njim križana, sta ga zasramovala. Kadar je pa bila šesta ura, storila se je tema po vsi zemlji do devete ure. In ob deveti uri je Jezus z velikim glasom zavpil, rekoč: Eloj, Eloj! lama sabaktani? kar je prestavljeno: Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil? In nekateri tam stoječih, ko so to slišali, so rekli: Glejte! Elija kliče. Eden pa je stekel in napojil gobo z jesihom, in jo je na trst nateknil, in mu je dal piti, rekoč: Pustite, glejmo, ali ga pride Elija snet. Jezus pa je zagnal velik glas, in je izdihnil dušo. In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Stotnik pa, ki je nasproti stal, ko je videl, da je tako vpij6č umrl, je rekel: Res, ta človek je bil Sin Božji! Bile so pa tudi žene tam, katere so od daleč gledale, med katerimi je bila Marija Mag¬ dalena, in Marija Jakopa manjšega in Jožefova mati, in Saldma; katere so tudi, ko je bil v Galileji, z njim hodile in mu stregle, in veliko drugih, katere so bile ž njim vred prišle v Jeruzalem. In ko se je zvečerilo (ker je bil dan pripravljanja, kateri je pred soboto), prišel je Jožef iz Arimateje, imeniten svetovavee, kateri je tudi sam čakal Božjega kraljestva, in je srčno šel k Pil&tu, in je prosil Jezusovo telč. Pil&t pa se je čudil, da bi 127 bil že umrl; in je poklical stotnika, in ga je vprašal, ali je že umrl. In ko je zvedel od stotnika, dal je Jožefu telo. Jožef pa je kupil tančice, in ga je snel, in zavil v tančico, in položil v grob, kateri je bil sekan iz skale, in je privalil kamen grobu pred duri. Veliko sredo. Berilo iz Izaija preroka 72, 11; in 63, 1—7. To govori Gospod Bog: Povejte hčeri Sijon: Glej, Odrešenik tvoj prihaja; glej, njegovo plačilo je ž njim! Kdo je ta, kateri prihaja iz Edoma, z rdeče omočenimi oblačili iz Bozre? Tisti lepi v svoji suknji, ki hodi s svojo veliko močjo? Jaz sem, ki govorim pravico, in sem bra¬ nitelj, da rešim. Zakaj je torej rdeča tvoja suknja, in tvoja oblačila kakor tistih, ki tlačijo v tlačilnici? Sam sem tlačil v tlačilnici, in nobeden izmed narodov ni bil z menoj. Tlačil sem jih v svojem srdu, in jih stlačil v svoji jezi; zato se je razkropila njih kri na mojo suknjo, in vsa svoja oblačila sem ogrdil. Zakaj dan maščevanja je v mojem srcu, prišlo je leto, da odrešim svoje. Oziral sem se, pa ga ni bilo pomočnika; iskal sem, pa ga ni bilo, kateri bi pomagal. Sama moja roka me je rešila, in moj srd sam mi je pomagal. In poteptal sem ljudstva v svojem srdu, in jih napajal s svojo srditostjo, in ob tla vrgel njih moč. Usmi¬ ljenja Gospodovega se bom spomnil, hvalil Gospčda za vse, kar nam je dodelil Gospod naš Bog. Berilo iz Izaija preroka 53, 1—12. Tiste dni je rekel Izaija: Gospod, kdo veruje naši besedi, in roka Gospodova komu se oznanja? In rastel bo ko mladika pred njim, in kot korenina iz suhe zemlje. Nima podobe, ne časti; in videli smo, pa ni imel lepote, 128 da bi nam bil dopadel. Zaničevanega in najzadnjega med ljudmi smo ga videli, moža bolečin, in izkušenega v trp¬ ljenju, in kakor katerega, ki je zakrito njegovo obličje, in je zaničevan; zato ga nismo čislali. Res, on je naše bolezni vzel nase, in nosil naše bolečine; in mislili smo, da je gobov, in udarjen od Iiog4 in ponižan. On pa je bil ranjen zavoljo naših grehov, in strt zavoljo naših hudobij; za¬ voljo našega miru je trpljenje na njem, in po njegovih progah smo ozdravljeni. Vsi smo kot ovce zašli, sleherni se je obrnil na svojo pot; ali Gospdd je nas vseh pregreho nanj naložil. Darovan je bil, ker je sam hotel, pa ni odprl svojih ust; kakor ovca, ki se v klanje pelje in ko jagnje, ki molči pred njim, kateri ga striže, ni odprl svojih ust. Stiskan in obsojen, bil je odvzet, njegovo rodovino kdo bo izrekel? Ker je odtrgan z dežele živih, zavoljo greha svojega ljudstva sem ga udaril. In pri hudodelnikih mu je bil pogreb odločen, pa pri bogatinu je imel svoj grob; zato ker ni storil krivice, in se ni zvijača našla v njegovih ustih. Ali Gospod ga je hotel potreti z boleznijo: ako da za greh svoje življenje, videl bo velik zarod, in Gospodova volja se bo pri-njem izpolnila. Zato ker je trpela njegova duša, bo videl, in bo nasiten; s svojim ukom jih bo veliko opravičil, on moj pravični hlapec, in bo nosil njih grehe. Zato mu jih bom prav veliko v del dal, in bo močnih rop delil, ker je dal v smrt svoje življenje, in je bil med hudobne štet, ker je grehe njih veliko nosil, in prosil za grešnike. , Trpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu svetega Luka v 22. in 28. postavi. ! Tisti čas se je približeval praznik opresnih kruhov, kateri se imenuje velikanoč. In veliki 129 duhovni in pismarji so iskali, kako bi Jezusa umorili; bali pa so se ljudstva. Satan pa je šel v Juda, kateri se je imenoval Iškarjot, ki je bil eden izmed dvanajsterih. In je šel in je govoril z velikimi duhovni, in s poglavarji, kako bi jim ga izdal. In razveselili so se, in mu obljubili dati denarjev. In dal je besedo. In iskal je priložnost, da bi jim ga izdal brez hrupa. Prišel je pa dan opresnih kruhov, o katerem se je moralo klati velikonecno jagnje. In poslal je Petra in Janeza, rekoč: Pojdita, in pripravita nam velikonočno jagnje, da jemo. Ona pa sta rekla: Kje hočeš, da pripraviva? In jima je rekel: Glejta, kadar prideta v mesto, vaju bo srečal neki človek, ki ponese vrč vode; pojdita za njim v hišo, v katero pojde, in recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je gostilnica, kjer bom jedel velikonočno jagnje s svojimi učenci? In pokazal vatna bo veliko obednico pogrnjeno, in tam pripravita. Šla sta torej, in sta našla, kakor jima je bil rekel; in pripravila sta velikonočno jagnje. In kadar je prišla ura, šel je k jedi, in dvanajsteri apostoli ž njim. In jim je rekel: Iz srca sem želel to veli¬ konočno jagnje jesti z vami, preden trpim. Zakaj pravim vam, da od zdaj ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjeno v Božjem kraljestvu. In vzel je kelih, ter je zahvalil in rekel: Vzemite in razdelite si med seboj. Zakaj pravim vam, da ne bom pil trtnega sadit, dokler ne pride Božje kraljestvo. In je vzel kruh, ter je zahvalil in zlomil in jim dal, Slov. Evangel. ^ 130 rekoč: To je moje telo, katero je za vas dano; to storite v moj spomin. Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, katera bo za vas prelita. Ali glej! roka mojega izdajavca je z menoj pri mizi. In Sin člo¬ vekov sicer gre, kakor je sklenjeno; vendar gorje tistemu človeku, po katerem bo izd&n. In oni so se začeli med seboj popraševati, kateri izmed njih bi bil, kateri bi imel to storiti. Vstal je pa tudi prepir med njimi, kateri izmed njih se zdi, da bi bil veči. Rekel pa jim je: Kralji narodov gospo¬ dujejo njim, in kateri imajo oblast črez nje, ime¬ novani so dobrotniki. Vi pa ne tako, ampak kateri je veči med vami, naj bo kakor manjši, in prednik kakor služabnik. Kdo namreč je veči, kdor je pri mizi, ali kdor streže? Kaj ne, kdor je pri mizi? Jaz pa sem v sredi med vami, kakor kdor streže. Vi pa ste, kateri ste potrpeli z menoj v mojih izkušnjavah. In jaz vam odločam kraljestvo, kakor ga je meni odločil moj Oče, da jeste in pijete pri moji mizi v mojem kraljestvu, in da sedite na sedežih, ter sodite dvanajstere Izraelove rodove. Gospod pa je rekel: Simon, Simon! glej! satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico. Jaz pa sem prosil zate, da ne peša tvoja vera: in ti, kadar se boš nekdaj izpreobrnil, potrdi svoje brate. On pa mu je rekel: Gospod! s teboj sem pripravljen v ječo in v smrt iti. On pa je rekel: Pravim ti, Peter! petelin ne bo danes pel, preden trikrat ne utajiš, da me poznaš. In jim je rekel: 131 Kadar sem vas poslal brez mošnje, in torbe in červljev, vam je li kaj manjkalo? Oni pa so rekli: Nič. Rekel jim je tedaj : Zdaj pa, kdor ima mošnjo, naj jo vzame, ravno tako tudi torbo; in kdor nima, naj prodd svojo suknjo, in naj kupi meč. Zakaj pravim vam, da še to mora dopolnjeno biti nad menoj, kar je pisano: In med krivične je bil prištet. To namreč, kar je o meni (pisano), ima konec. Oni pa so rekli: Gospčd! glej, tukaj sta dva meča. On pa jim je rekel: Dosti je. In je ven šel, in je šel po navadi na Oljsko goro. Za njim pa so šli tudi učenci. Kadar je pa prišel na mesto, rekel jim je: Molite, da ne pridete v izkušnjavo. In on se je odtegnil od njih za lučaj kamena: in je padel na kolena in molil, rekoč: Oče! ako hočeš, vzemi ta kelih od mene; vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi. Prikazal se mu je pa angel iz nebes, kateri ga je pokrepčal. In ko so ga obšle smrtne težave, molil je prisrčniše. Njegov pot pa je bil, kakor krvave kaplje tekoče na zemljo. In kadar je od molitve vstal, in k svo¬ jim učencem prišel, našel jih je spčče od žalosti. In jim je rekel: Kaj spite? Vstanite, molite, da ne pridete v izkušnjavo. Se je govoril, in glej! množica, in kateri je bil imenovan Juda, eden dvanajsterih, šel je pred njimi: in se je približal Jezusu, da bi ga poljubil. Jezus na mu je rekel: Juda! s poljubom izdaješ Sinu človekovega? Ko so pa, kateri so bili okoli njega, videli, kaj ima biti, rekli so mu: Gospod! ali naj mahnemo 9 * 132 z mečem? In eden izmed njih je mahnil po hlapcu velikega duhovna, in mu je odsekal desno uho. Jezus pa je odgovoril in rekel: Jenjajte od tega. In se je doteknil njegovega ušesa in ga je ozdravil. Rekel je pa Jezus velikim duhovnom, in poglavarjem templja in starej šinam, ki so prišli nadenj: Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in s kolmi. Vsak dan sem bil pri vas v templju, in niste iztegnili rok po meni; toda to je vaša ura in oblast teme. Po¬ padli so ga pa in peljali v hišo velikega duhovna. Peter pa je hodil od daleč za njim. Zakurili so pa ogenj na sredi dvorišča in so okrog njega sedeli, in Peter je bil v sredi njih. Ko ga je pa videla neka dekla sedeti pri ognju, in ko ga je prav pogledala, je rekla: Tudi ta je bil ž njim. On pa gaje zatajil, rekčč: Zena, ne poznam ga! In kmalu po tem ga je drugi videl, in je rekel: Tudi ti si izmed njih. Peter pa je rekel: O človek! nisem. In nekako uro časa potlej je nekdo drugi trdil, rekoč: Resnično, tudi ta je bil ž njim, ker je tudi Galilejec! Peter pa je rekel: Človek, ne vem, kaj praviš! In še je govoril, kar je petelin zapel. In Gospdd seje ozrl, in je pogledal v Petra. In Peter se je spomnil besede Gospodove, kakor je bil rekel: Preden petelin zapoje, boš me trikrat zatajil. In Peter je ven šel, in je milo jokal. In možje, kateri so ga držali, so ga zasramovali in bili. In so ga zakrivali, in ga v obraz bili; in so ga vprašali rekoč: Prerokuj, kdo te je udaril? In več drugega preklinjanja so govorili zoper njega. In kadar se 133 je dan storil, zbrali so se starejšine ljudstva, veliki duhovni in pismarji, in so ga peljali v svoje zbira¬ lišče, rekoč: Ali si ti Kristus? povej nam! In jim je rekel: Ako vam povem, ne boste mi verjeli. Ako pa tudi vprašam, ne boste mi odgovorili, in me ne izpustili. Odsehmal pa bo Sin človekov sedel na desnici moči Božje. Vsi pa so rekli: Ti si torej Sin Božji? In je rekel: Vi pravite, da sem jaz. Oni pa so rekli: Kaj potrebujemo še pričanja? Saj smo sami slišali iz njegovih ust. In vstala je vsa njih množica in so ga peljali k Pil&tu. Začeli so ga pa tožiti, rekčč: Tega smo našli, da zape¬ ljuje naš narod, in da brani cesaiju davkov dajati, in pravi, da je on Kristus kralj. PilAt pa ga je vprašal rekoč: Ali si ti kralj judovski? On pa je odgovoril in rekel: Ti praviš. Pil&t pa je rekel včlikim duhovnom in množicam: Nič krivega ne najdem nad tem človekom. Oni pa so še bolj silili, rekoč: Ljudstvo podpihuje, ker uči po vsi Judeji, začčnši od Galileje do sem. Ko je pa PilAt slišal Galilejo, vprašal je, ali je on Galilejec. In ko je zvedel, da je izpod Herodove oblasti, poslal ga je k Herodu, kateri je bil tudi v Jeruzalemu tiste dni. Herod pa, ko je Jezusa videl, se je silno oveselil; zakaj že zdavno ga je želel videti, ker je veliko slišal o njem, in je upal, da ga bo videl storiti kak čudež. In ga je vpraševal z mnogimi besedami, on pa mu ni nič odgovoril. Včliki du¬ hovni pa in pismarji so stali, in ga trdo tožili. Herod pa s svojimi vojščaki ga je zaničeval in 134 zasramoval, in ga je oblekel v belo oblačilo, in ga je nazaj poslal k Pilatu. In postala sta prijatelja Herod in PiHt tisti dan; zakaj poprej sta bila v sovraštvu med seboj. Pil4t pa je poklical velike duhovne, poglavarje in ljudstvo, in jim je rekel: Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da bi od¬ vračal ljudstvo; in glejte! jaz sem ga vpričo vas izprašal, in nisem našel nobene krivice nad tem človekom v tem, česar ga tožite. Pa tudi Herod ne; zakaj poslal sem vas bil k njemu, in glejte! nič smrti vrednega ni bilo najdenega nad njim. Pretepel ga bom torej , in izpustil. Moral jim je pa ob prazniku enega izpustiti. Zavpila je pa množica vsa kmalu, rekoč; Proč s tem in izpdsti nam Baraba. Ta je bil zavoljo nekega v mestu storjenega upora in uboja v ječo vržen. Pil&t jih je torej spet nagovoril, ker je hotel Jezusa izpustiti. Oni pa so vpili, rekoč: Križaj, križaj! On pa jim je tretjič rekel: Kaj je pa ta storil hudega? Nič smrti vrednega ne najdem nad njim; pretepel ga bom torej in izpustil. Oni pa so tiščali z velikim vpitjem, in so prosili, da naj bo križan; in njih vpitje je prihajalo čedalje veče. In Pil&t je prisodil, da bi se izpolnila njih prošnja. Izpustil jim je torej tistega, kateri je bil zavoljo uboja in upora v ječo vržen, za katerega so prosili; Jezusa pa je izdal njih volji. In ko so ga peljali, prijeli so nekega Simona Cirenčana, kateri je šel s polja, in so mu naložili- križ nesti za Jezusom. Sla je pa za njim velika množica ljudi in žen, katere so jokale in 135 ga milovale. Jezus pa se je proti njim obrnil in rekel: Hčere Jeruzalemske! nikar se ne jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad seboj in nad svojimi otroci. Zakaj glejte! dnevi bodo prišli, ob katerih poreko: Srečne so nerodovitne, in telčsa, katera niso rodila, in prsi, katere niso dojile! Ta¬ krat bodo začeli reči goram: Padite na nas! in hribom: Pokrite nas! če namreč nad sirovim lesom delajo to, kaj se bo godilo nad suhim? Peljana sta bila pa ž njim tudi dva druga hudodelnika, da bi bila umorjena. In kadar so bili prišli na mesto, katero se imenuje mesto mrtvaških glav, križali so tam njega in hudodelnika, enega na desni, enega pa na levi strani. Jezus pa je rekel: Oče! odphsti jim, saj ne vedo, kaj delajo. In razdelili so njegova oblačila, in so zanje vadljali. In ljudje so stali in gledali, in včliki duhovni so ga zasmehovali ž njimi vred, rekoč: Drugim je pomagal, naj sam sebi pomaga, ako je on Kristus, izvoljeni Božji. Zasramovali so ga pa tudi vojščaki, kateri so pristopili, in mu ponujali j esiha, in rekli: Ako si ti kralj judovski, pomagaj si! Bil je pa tudi napis nad njim napisan z grškimi, latinskimi in hebrejskimi črkami: Ta je kralj judovski. Eden razbojnikov pa, katera sta visela, ga je preklinjal rekoč: Ako si ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama. Drugi pa je odgovoril, in gaje svaril, rekoč: Ali se tudi ti ne bojiš Bog&, ker si v ravno tistem obsojenju? in midva sicer po pravici; zakaj po zasluženju svojih del prejemava; ta pa ni nič 136 hudega storil. In rekel je Jezusu: Gospod! spomni se me, kadar prideš v svoje kraljestvo. In Jezus mu je rekel: Resnično ti pravim, danes boš z menoj v raju. Bilo je pa okoli šeste ure; in tema se je storila po vsi zemlji do devete ure. In solnce je otemnelo, in zagrinjalo v templju se je pretrgalo po sredi. In Jezus je zavpil z velikim glasom, in je rekel: Oče! v tvoje roke izročam svojo dušo. In ko je to izrekel, je dušo izdihnil. Ko je pa stotnik videl, kar se je zgodilo, častil je Bogd, rekoč: Resnično, ta človek je bil pravičen! In vsi ljudje, kateri so se bili sešli to gledat, kadar so videli, kar se je zgodilo, trkali so na svoje prsi, in se vrnili. Vsi njegovi znanci pa in žene, katere so bile prišle za njim iz Galileje, so od daleč stali, in so gledali. In glej! bil je mož, po imenu Jožef, kateri je bil svetovavec, dober in pravičen mož, (ta ni bil privolil v njih svčt in dejanje) iz Ari- mateje, judejskega mesta, kateri je tudi sam čakal Božjega kraljestva. Ta je šel k Pil&tu, in je prosil Jezusovo telo. In' ga je snel, zavil v tančico, in položil v izsekan grob, v katerega še nihče ni bil položen. Veliki četrtek. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korincanom 11, 20—32. Bratje! kadar se snidete, ne pravi se temu večerjo Gospodovo jesti. Vsak namreč svojo večerjo poprej vzame, in je; in tako je nekateri lačen, nekateri pa pijan. Nimate 137 mari hiš, da bi v njih jedli in pili? Ali cerkev Božjo zaničujete, in tiste zasramujete, kateri nimajo? Kaj bivam rekel? Ali bi vas hvalil? V tem vas ne hvalim! Zakaj jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil, da je Gospod Jezus tisto noč, v kateri je bil izdan, vzel kruh, in zahvalil, ter razlomil in rekel: Vzemite in jejte, to je moje telo, katero bo za vas dano; to storite v moj spomin! Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to storite, kolikorkrat boste pili, v moj spomin! Zakaj kolikorkrat boste jedli ta kruh, in pili ta kelih, boste oznanjali smrt Gospodovo, dokler ne pride. Kdor koli bo torej nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih Gospodov, bo kriv telesa in krvi Gospodove. Naj pa presodi človek sam sebe, in tako naj je od tega kruha in pije od keliha. Zakaj kdor je in pije nevredno, ta si sodbo je in pije, ker ne razloči telesa Gospodovega. Zato je med vami veliko slabih in bolnih, in veliko jih spi. Ako bi sami sebe presojevali, ne bi bili sojeni. Kadar smo pa sojeni, smo po Gospčdu svarjeni, da ne bomo pogubljeni s tem svetom. Evangelij svetega Janeza 13, 1—15. Pred velikonočnim praznikom, ko je Jezus vedel, da je prišla njegova ura, da bi šel iz tega sveta k Očetu, ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, ljubil jih je do konca. In ko so večei-jali, (in je bil hudič Judu Iškarjotu Simonovemu, že v srce dal, da bi izdal Jezusa:) vedoč, da mu je Oče vse dal v roke, in da je od Bogd prišel, in k Bogii gre, vstane od večerje, in dene s sebe svoje oblačilo, in vzdme prt, ter se opaše. Potlej 138 vlije vode v medčnico, in začne umivati učencem nogč, in otirati s prtom, s katerim je bil opasan. Pride tedaj k Simonu Petru. In Peter mu reče: Gospod! ti meni umivaš nogč? Jezus je odgovoril in mu rekel: Kar jaz delam, ti zdaj ne veš, vedel pa boš potlej. Peter mu reče: Ne boš mi umival nog, vekomaj ne. Jezus mu je odgovoril: Ako te ne umijem, ne boš imel dčleža z menoj. Simon Peter mu reče: Gospod! ne samo nog, ampak tudi rokč in glavo. Jezus mu reče: Kdor je umit, ne potrebuje, kakor da nogč umije, ampak je ves čist. Tudi vi ste čisti, pa ne vsi. Vedel je namreč, kdo je, kateri ga bo izdal; zato je rekel: Niste vsi čisti. Po tem tedaj, ko jim je bil umil noge, in vzel svoja oblačila, sedel je spet k mizi, in jim je rekel: Veste, kaj sem vam storil? Vi me kličete: Učenik in Gospod! in prav pravite; sem tudi. Ako sem torej jaz, Gospod in Učenik, vam noge umil, morate tudi vi eden drugemu nogč umivati. Zgled namreč sem vam dal, da ravno tako, kakor sem jaz vam storil, storite tudi vi. Veliki petek. Berilo iz Ozeja preroka 6, 1—6. To govori Gospdd: V svoji bridkosti se bodo zgodaj napotili k meni. rekoč: Pridite, vrnimo se zopet h Gospodu! Zgrabil nas je namreč, pa nas bo tudi rešil. Crez dva dni nas bo oživil, tretji dan nas bo pa obudil, in živeli bomo pred njim. Vedeli bomo, in si bomo prizadevali, da bi prav spoznali Gospoda. Kakor zarja bo njegov vzhod, kakor — 139 — pomladanski in jesenski dež pride na zemljo, bo on prišel k nam. Kaj naj ti storim, Efrajm? Kaj naj ti storim, Juda? Usmiljenje z vami je kakor jutmja megla, in kakor rosa, ki izgine z jutrom. Zato sem jih otesaval po prerokih, sem jih pobijal z besedo svojih ust, in tvoja obsodba se bo zasvetila kakor luč. Usmiljenje namreč hočem, pa ne darov; znanje Božje, pa ne žgalnih dardv. Berilo iz 2. knjige Mojzesove 12, 1—11. Tisti čas je rekel Gospod Mojzesu in Aronu v egip¬ tovski deželi: Ta mesec vam bodi začetek mesecev; naj bo prvi med mesci v letu. Govorita vsemu zboru Izraelovih otrok, in recita jim: Deseti dan tega meseca naj vzame vsakateri jagnje za svojo družino in hišo. Ako jih je pa manj v hiši, kakor jih je treba, da snedo jagnje, naj privzame svojega soseda, kateri se drži njegove hiše, po številu ljudi, katerih je treba, da jagnje snedd. Jagnje pa bodi brez madeža, samec, leta staro, od ovac ali koz vzeto. In prihranite ga do štirinajstega dneva tega meseca, in zakolje naj ga vsa množica Izraelovih otrok na večer. In naj vzamejo od njegove krvi, in naj pomažejo ž njo oba podboja in naddurje tistih hiš, v katerih ga bodo jedli. In naj jedo tisto noč meso pri ognju pečeno in opresne kruhe z grenkimi zelmi. Ne jejte ga sirovega, ne v vodi kuhanega, ampak le pri ognju pečeno: pojejte glavo z njegovimi nogami in drobom vred, in kosti mu ne zlomite. In nič naj ga ne ostane do jutra, če kaj ostane, sežgite v ognju. Jejte ga pa tako: Svoje ledje imejte opasano, in črevlje imejte na nogah, držite palice v rokah, in jejte naglo; ker to je mimohod Gospodov. 140 Trpljenje Gospčda našega Jezusa Kristusa po spisu st. Janeza t. 18. in 19. poglavju. Tisti čas je šel Jezus s svojimi učenci črez potok Cedron, kjer je bil vrt, v katerega je sel on in njegovi učenci. Vedel je pa tudi Juda, kateri ga je izdal, za ta kraj, ker je Jezus s svo¬ jimi učenci pogosto tja hodil. Juda je torej vzel stražo, in služabnikov od včlikih duhovnov in farizejev seboj, in je prišel tja s svetili, in bak- ljami in oi’ožjem. Jezus tedaj, ki je vedel vse, kar je imelo črezenj priti, je naprej stopil, in jim re¬ kel: Koga iščete? Odgovorili so mu: Jezusa Na- zareškega. Jezus jim reče: Jaz sem. Stal je pa tudi Juda pri njih, kateri ga je izdal. Kadar jim je torej rekel: Jaz sem, odstopili so, in padli na zemljo. Spet jih je tedaj vprašal: KogA iščete? Oni pa so rekli: Jezusa Nazareškega. Jezus je od¬ govoril: Povedal sem vam, da sem jaz; ako torej mene iščete, pustite te iti. Da so se dopolnile besede, katere je rekel: Katere si mi dal, nisem nobenega izmed njih izgubil. Simon Peter tedaj, ki je imel meč, ga je izdrl, in je mahnil po hlap¬ cu velikega duhovna, in mu je odsekal desno uho. Hlapcu pa je bilo ime Malh. Jezus je tedaj rekel Petru: Vtakni svoj meč v nožnico. Ne bom-li pil kčliha, katerega mi je dal Oče? Straža torej, in poglavar in hlapci Judov so popadli Jezusa, in so ga zvezali. In peljali so ga najprej k Anu; bil 141 je namreč tast Kajfu, kateri je bil veliki duhoven tisto leto Bil je pa Kajfa tisti, kateri je bil Judom dal svet, da je bolje, da en človek umrje za ljud¬ stvo. Za Jezusom pa je šel Simon Peter, in drug učenec. Tisti učenec pa je bil znan velikemu du¬ hovnu; in šel je z Jezusom vred na dvorišče velikega duhovna. Peter pa je stal zunaj pri vra¬ tih. Oni učenec torej, kateri je bil velikemu du¬ hovnu znan, je ven šel, in je govoril z vratarico, in je Petra noter peljal. Reče tedaj dekla vrata¬ rica Petru: Ali nisi tudi ti izmed učencev tega človeka? On reče: Nisem. Hlapci pa in služabniki šo stali pri žerjavci, ker je bilo mraz, in so se greli; stal je pa ž njimi tudi Peter in se je grel. Meliki duhoven torej je vprašal Jezusa za njegove učence in za njegov uk. Jezus mu je odgovoril: Jaz sem očitno govoril pred svetom; jaz sem vse¬ lej učil v shodnici in v templju, kamor se vsi Judje shajajo, in na skrivnem nisem nič govoril. Kaj mene vprašaš? Vprašaj tiste, kateri so slišali, kaj sem jim govoril: glej! oni vedč, kaj sem jaz govoril. Ko je bil pa to rekel, udaril je eden iz¬ med služabnikov, kateri je zraven stal, Jezusa za uho, rekčč: Tako odgovarjaš velikemu duhovnu? Jezus mu je odgovoril: Ako sem hudo govoril, izpričaj od hudega: ako pa prav, zakaj me biješ? In Ana ga je poslal zvezanega h Kajfu, velikemu duhovnu. Simon Peter pa je stal in se je grel. Rekli so mu tedaj: Nisi-li tudi ti izmed njegovih učencev? On je tajil, in je rekel: Nisem. Reče mu 142 eden izmed hlapcev velikega duhovna, stric tiste¬ ga, kateremu je bil Peter odsekal uho: Te-li nisem jaz videl na vrtu pri njem? Peter je tedaj spet tajil, in zdajci je petelin zapel. Peljejo torej Jezusa od Kajfa v sodno hišo. Bilo je pa zjutraj. In oni niso šli v sodno hišo, da bi se ne omadeževali, temuč da bi smeli jesti velikonočno jagnje. Sel je torej PilAt venkaj, in je rekel: Kakšno tožbo imate zoper tega človeka? Odgovorili so in mu rekli: Ko bi ta ne bil hudodelnik, ne bili bi ti ga izdali. Pilat jim je tedaj rekel: Vzemite ga vi, in sodite ga po svoji postavi. Judje so mu tedaj rekli: Mi ne smemo nikogar umoriti. Da se je dopolnila Jezusova beseda, katero je govoril, ko je na znanje dal, s kakšno smrtjo bo umrl. Sel je torej Pilat spet v sodno hišo, in je poklical Jezusa in mu rekel: Ti si kralj judovski? Jezus je odgovoril: Govorlš-li to sam iz sebe, ali so ti drugi povedali o meni? Pil&t je odgovoril: Kaj sem jaz Jud? Tvoj narod in veliki duhovni so te meni izdali; kaj si storil? Jezus je odgovoril: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki pač bojevali, da bi ne bil Judom izdan: zdaj pa moje kraljestvo ni odtod. Pilat mu je tedaj rekel: Torej si ti kralj? Jezus je odgovoril: Ti praviš, in jaz sem kralj. Jaz sem za to rojen, in za to prišel na svet, da pričam resnici. Vsak, kateri je iz resnice, po¬ sluša moj glas. Pilat mu reče: Kaj je resnica? In ko je bil to rekel, šel je spet ven k Judom, 143 in jim reče: Jaz ne najdem nobene krivice nad njim. Navada pajeprivas, da vam enega izpustim o veliki noči: hočete-li torej, da vam izpustim kralja judovskega? Vpili so tedaj spet vsi, rekoč? ,,Ne tega, ampak Baraba. 11 Bil je pa Baraba raz¬ bojnik. Nato je torej Pilat Jazusa vzel in bičal. In vojščaki so spletli krono iz trnja, in mu jo de¬ jali na glavo, in ga oblekli v škrlatno oblačilo. In so predenj stopali in rekli: Pozdravljen bodi kralj judovski! In bili so ga za uho. Pilat je tedaj spet šel venkaj, in jim reče: Glejte! pripeljem vam ga venkaj, da spoznate, da ne najdem nad njim nobene krivice. (Jezus je tedaj venkaj prišel, noseč trnjevo krono in škrlatno oblačilo.) In (Pilat) jim reče: Glejte, človek! — Ko so ga torej videli včliki duhovni in služabniki, vpili so, rekbč! Kri¬ žaj, križaj ga! Pilat jim reče: Vzemite in križajte ga vi: zakaj jaz ne najdem krivice nad njim. Judje so mu odgovorili: Mi imamo postavo, in po postavi mora umreti, ker se je delal Sina Božjega. Ko je torej Pilat slišal to govorjenje, bal se je še bolj. In je šel spet v sodno hišo, in je rekel Jezusu: Odkod si ti? Jezus pa mu ni odgovoril. Pilat mu torej reče: Meni ne odgovoriš ? Ne veš, da imam oblast, te križati, in im4m oblast te izpustiti? Jezus je odgovoril: Ne imel bi nobene oblasti do mene, ko bi ti ne bilo od zgoraj dano. Zavoljo tega im4 tisti, kateri me je tebi izdal, veči greh. In odslej je iskal Pilat ga izpustiti. Judje pa so vpili rekčč: Ako tega izpustiš, nisi cesarjev 144 prijatelj; zakaj vsak, kateri se dela kralja, ustav¬ lja se cesarju. Pilat torej, ko je to govorjenje slišal, je Jezusa ven pripeljal, in je sčdel na sodni stol, na mestu, katero se imenuje Litostrčtos, po hebrejsko pa Gabata. Bilo je pa dan pripravljanja velike noči okoli šeste ure, in reče Judom: Glejte! vaš kralj! Oni pa so vpili: Proč ž njim, proč ž njim, križaj ga! Pilat jim reče: Vašega kralja bom križal? Veliki duhovni so odgovorili: Nimamo kralja, razen cesarja. Takrat torej jim ga je izdal, da bi bil križan. Vzeli so pa Jezusa, in ven pe¬ ljali. In šel je svoj križ nesoč ven na mesto, ki se imenuje mesto mrtvaških glav, po hebrejsko pa Golgota. Ondi so ga križali, in ž njim dva druga, od vsake strani enega, v sredi pa Jezusa. Napisal je pa Pilat tudi napis, in ga je dejal vrh križa. Bilo pa je pisano: Jezus Nazareški, kralj judovski. Ta napis je tedaj bralo veliko Judov; kraj nam¬ reč, kjer je bil Jezus križan, je bil blizu mesta. Bilo je pa pisano po hebrejski, po grški in po latinski. Rekli so tedaj Pilatu včliki judovski du¬ hovni: Nikdr ne piši: Kralj judovski; ampak, da je on rekel: Kralj Judov sem. Pilat je odgovoril: Kar sem pisal, sem pisal. Vojščaki torej, ko so bili razpeli Jezusa, vzeli so njegova oblačila, (in so naredili štiri dele, vsakemu vojščaku del) in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha sce- loma tkana. Rekli so torej med sebdj: Nik&r je ne režimo, ampak vadljajmo zanjo, čigava bode. Da se je pismo dopolnilo, ki pravi: Razdelili so moja 145 oblačila med se, in za mojo suknjo so vadljali. Vojščaki so torej to storili. Poleg križa Jezuso¬ vega pa so stale njegova mati, in sestra njegove matere, Marija Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je tedaj Jezus mater in učenca, katerega je ljubil, videl zraven stati, reče svoji materi: Žena, tvoj sin! Potlej reče učencu: Glej, tvoja mati! In od tiste ure jo je učenec k sebi vzel. Po tem, ker je Jezus vedel, da je vse dokončano, da se je dopol¬ nilo pismo, je rekel: Žejen sem! Stala je pa ondi posoda polna jesiha. Oni pa so gobo z jesihom napojili, in na hisop nateknili, ter mu jo podali k ustom. Kadar je bil tedaj Jezus jesiha vzel, je rekel: Dopolnjeno je! In nagnil je glavo in je dušo dal iz sebe. Judje torej (ker je bil dan pri¬ pravljanja), da bi ne ostala na križu trupla v so¬ boto (tisti sobotni dan namreč je bil velik), prosili so Pil4ta, da bi se jim kosti potrle, in da bi se sneli. Vojščaki so torej prišli, in so prvemu sicer strli kosti, in drugemu, kateri je bil ž njim križan. Ko so pa prišli do Jezusa, so videli, da je že mrtev, in mu niso strli kosti; ampak eden izmed vojščakov je s sulico odprl njegovo stran, in zdaj¬ ci je tekla kri in voda iz nje. In kateri je videl, je pričal, in je resnično njegovo pričanje; in on vč, da resnico govori, da tudi vi verujete. To se je namreč zgodilo, daje pismo dopolnjeno: Nobene kosti mu ne strite. In spet drugo pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli. Potem pa je Jožef iz Arimeteje (ker je bil Jezusov učenec, Slov. Evangel. 10 146 toda skrivaj zavoljo straM pred Judi) prosil Pilata, da bi snel Jezusovo telo. In Pildt je dovolil. Prišel je tore) in snel Jezusovo telo. Prišel je pa tudi Nikodem, kateri je bil prvič po noči prišel k Je¬ zusu, in je prinesel zmčsi mire in aloe okoli sto liber. Vzela sta torej Jezusovo telo, in ga zavila v tančico z dišavami vred, kakor je pri Judih šega pokopavati. Bil je pa na tistem kraju, k)er je bil križan, vrt, in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. Tam sta torej zavoljo dneva pripravljanja Judov, ker je bil grob blizu, položila Jezusa. Veliko soboto. Berilo iz lista s. Pavla apostola Kološanom 3, 1—4. Bratje! ako ste vstali s Kristusom, iščite, kar je gori, kjer je Kristus, sedeč na desnici Božji; hrepenite po tistem, kar je zgoraj, ne pa, kar je na zemlji. Zakaj umrli ste, in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Kadar se bo pa prikazal Kristus, vaše življenje, takrat se boste tudi vi prikazali ž njim v časti. Evangelij svetega Matevža 28, 1— 7. Zvečer sobote pa, ko se zasveti prvi dan tedna, prišla je Marija Magdalena in ona Marija gledat groba. In glej! velik potres je vstal. Zakaj angel Gospodov je prišel z nebes, in je pristopil, ter kamen odvalil in nanj sedel. Njegovo obličje pa je bilo kakor blisk, in njegovo oblačilo, kakor sneg. Od straha pa pred njim so strepetali varuhi, 147 in so bili kakor mrtvi. Angel pa je pregovoril, in rekel ženam: Nikdr se ne bojte ne! zakaj vem, da iščete Jezusa, kateri je bil križan. Ni ga tukaj; vstal je namreč, kakor je rekel. Pristopite in po¬ glejte kraj, kamor je bil Gospbd položen. In brž pojdite, in povejte njegovim učencem, da je vstal; in glejte! pred vami gre v Galilejo, tamkaj ga boste videli. Glejte! Oznanil sem vam. Velikonočno nedeljo. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 5, 7—8. Bratje! postrgajte stari kvas, da boste novo testo, kakor ste opresni; ker naše velikonočno jagnje Kristus je darovano. Obhajajmo torej veliko noč ne v starem kvasu, tudi ne v kvasu hudobije in malopridnosti, ampak v opres- nih kruhih čistoti in resnice. Evangelij svetega Marka 16, 1—7. Tisti čas so Marija Magdalena, in Marija Jakopova, in Saloma kupile diš4v, da bi prišle, in Jezusa mazilile. In prvi dan po soboti so prišle celo zgodaj h grobu, ko je solnce vzhajalo. In rekle so med soboj: Kdo nam bo odvalil kamen od duri groba? In so se ozrle, ter so videle kamen odvaljen; bil je namreč silno velik. In šle so v grob, in so videle mladeniča sedeti na desni, ogrnjenega z belim oblačilom, in so ostrmele. On pa jim reče: Nikar se ne ustrašite! Jezusa iščete Nazareškega križanega; vstal je, ni ga tukaj! Glejte kraj, kamor so ga bili položili. Pojdite pa 10 * 148 povejte njegovim učencem in Petru, da gre pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel. Velikonočni ponedeljek. Berilo iz dejanja apostolskega 10, 37—43. Tiste dni je Peter stopil v sredo med ljudstvo, in rekel: Možje in bratje! vi veste, kaj seje zgodilo po vsi Judeji, kar se je začelo v Galileji po krstu, katerega je oznanjal Janez, kako je Jezusa iz Nazareta Bog pomazilil s svetim Duhom in z močjo, kateri je okoli hodil, dobrote delil in ozdravljal vse po hudiču nadle- govane, ker je bil Bog ž njim. In mi smo priče vsega, kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu on, kate¬ rega so na les obesili in umorili. Tega je Bog obudil tretji dan, in dal ga videti ne vsemu ljudstvu, ampak po Bogu prej izvoljenim pričam, nam, kateri smo ž njim jedli in pili, ko je od mrtvih vstal. In nam je ukazal ljudstvu oznanjati in pričati, da je on tisti, katerega je Bog posta¬ vil sodnika živih in mrtvih. Temu vsi preroki pričanje dajejo, da v njegovem imenu dobe odpuščenje grehov vsi, kateri verujejo vanj. Evangelij svetega Luka 24, 13—35. Tisti čas sta šla dva Jezusovih učencev ravno tisti dan v trg, kateri je bil šestdeset tečajev od Jeruzalema daleč, po imenu Emavs. In ona sta med sebčj govorila o vsem tistem, kar se je bilo zgodilo. In prigodilo se je, ko sta se pogovarjala in izpraševala, približal se je tudi Jezus, in je šel ž njima. Njune oči pa so bile zadržane, da ga 149 nista spoznala. In rekel je jima: Kakšni so ti pogovori, ki jih imata gredč med seboj, in sta žalostna? Eden pa, ki mu je bilo ime Kleofa, je odgovoril in mu rekel: Si-li ti sam tujec v Jeru¬ zalemu, in ne veš, kaj se je zgodilo v njem te dni? In rekel jima je: Kaj? In rekla sta: O Je¬ zusu Nazareškem, kateri je bil prerok, mogočen v dejanju in v besedi, pred Bogom in vsem ljudstvom : in kako so ga izdali naši včliki duhovni in oblastniki v obsojenje na smrt, in so ga križali. Mi pa smo imeli upanje, da bo on Izrael odrešil; ali mimo vsega tega je danes že tretji dan, kar se je to zgodilo. Pa tudi neke žene izmed naših so nas ostrašile, katere so bile pred dnem pri grobu, in niso našle njegovega telčsa, ter so prišle in rekle, da so tudi prikazen angelov videle, kateri pravijo, da živi. In nekaj naših je šlo h grobu, in so ravno tako našli, kakor so pravile žene, njega pa niso našli. In on jima je rekel: O vi nespametni, in kasnega srca verovati vse, kar so govorili preroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel, in tako šel v svojo čast? In začel je od Mojzesa in vseh prerokov, in jima je razlagal, kar je bilo o njem v vseh pismih. In približali so se trgu, kamor so šli; in on se je delal, kakor da bi hotel dalje iti. In sta ga silila, rekoč: Ostani z nama, ker se mračf, in se je dan že nagnil. In šel je noter ž njima. In zgodilo se je, ko je bil ž njima pri mizi, vzel je kruh, in ga je posvetil in zlomil, in jima podal. In odprle so se jima oči 150 in spoznala sta ga; in on jima je izginil izpred oči. In rekla sta med seboj: Ali ni bilo najino srce goreče v nama, ko je po poti govoril, in nama pisma razkladal? In vstala sta tisto uro, in se vrnila v Jeruzalem; in našla sta zbrane enajstere, in tisti, ki so bili ž njimi, kateri so rekli: Gospod je res vstal, in se je prikazal Simonu! In ona sta pravila, kaj se je bilo zgodilo po potu, in kako sta ga spoznala po lomljenju kruha. Velikonočni vtorek. Berilo iz dejanja apostolskega 13, 26—33. Tiste dni je Pavel vstal, in je z roko pokazal mol¬ čati in rekel: Možje, bratje, sinovi Abrahamovega rodu, in kateri se med vami Boga boje! vam je beseda tega zveličanja poslana. Zakaj v Jeruzalemu prebivajoči, in njih knezi, ki niso spoznali Jezusa, ne besed prerokov, katere se vsako soboto bero, so (jih) z obsojenjem dopol¬ nili ; in ako ravno nič smrti vrednega niso našli nad njim, so Pilata prosili, da bi ga umorili. In kadar so vse dopolnili, kar je bilo za njega pisano, sneli so ga z lesa, in položili v grob. Bog pa ga je tretji dan obudil od mrtvih, in videli so ga po več dni ti, kateri so bili prišli ž njim vred iz Galileje v Jeruzalem, in ti so do zdaj njegove priče pred ljudstvom. In mi vam oznanjamo tisto obljubo, katera je bila našim očetom storjena, ker to je Bog nam, njih otrokom, dopolnil, ki je obudil Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Evangelij svetega Luka 24, 36—47. Tisti čas je Jezus stal v sredi med svojimi učenci, in jim rekel: Mir vam bodi! Jaz sem, ne - 151 - bojte se. Prestrašili so se pa in zbali, in so menili, da vidijo duha. In rekel jim je: Kaj ste pre¬ strašeni, in take misli, obhajajo vaša srca? Poglejte moje rokč in nogč, da sem jaz sam: potipajte in poglejte: saj duh nima mesA in kosti, kakor vidite, da imAm jaz. In ko je to rekel, pokazal jim je roke in nogč. Ker pa še niso verovali od veselja, in so se čudili, je rekel: Imate-li kaj jesti tukaj ? Oni pa so mu ponudili kos pečene ribe in sat medu. In vpričo njih je jedel, ter vzel ostanke, in jim dal. In jim je rekel: To so besede, katere sem vam govoril, ko sem bil še pri vas, da mora vse dopolnjeno biti, kar je pisano o meni v postAvi Mojzesovi, in v prerokih in v psalmih. Tedaj jim je odprl um, da so razumeli pisma. In rekel jim je: Tako je pisano, in tako je bilo treba Kristusu trpeti, in tretji dan vstati od mrtvih; in oznanjati v njegovem imenu pokoro in odpuščenje grehov med vsemi narodi. Prvo nedeljo po veliki noči, ali belo nedeljo. Berilo iz 1. lista s. Janeza apostola 5, 4—10. Preljubi! vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet in to je zmaga, katera premaga svet, naša vera. Kdo je pa, kateri premaga svet, kakor kdor veruje, da je Jezus Sin Božji? Ta je, kateri je prišel z vodo in krvjo, Jezus Kristus; ne le v vodi, ampak v vodi in krvi. In Duh je, kateri priča, da je Kristus resnica. Zakaj trije so, kateri pričajo v nebesih: Oče, Beseda, in sveti Duh, in ti trije so eno. In trije so, kateri pričajo na zemlji: Duh, in 152 voda in kri; in ti trije so eno. Ako sprejmemo človeško pričanje, je pričanje Božje veče, to namreč je pričanje Božje, katero je veče, ker je Bog pričal za svojega Sina. Kdor veruje v Sinu Božjega, ima pričanje Božje v sebi. Evangelij svetega Janeza 20, 19—31. Tisti čas, ko je bil večer tistega dneva, prvega v tednu, in so bile duri zaklenjene, kjer so bili učenci zbrani zavoljo strahu pred Judi, prišel je Jezus, in je v sredo med nje stopil, in jim rekel: Mir vam bodi! In ko je bil to rekel, pokazal jim je rokč in stran. Učenci so se tedaj obveselili, ker so videli Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam. In ko je bil to izrekel, dihnil je v nje, in jim rekel: Prejmite svetega DuM: katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni; in katerim jih boste zadržali, so jim zadržani. Tomaža pa, dvanajsterih enega, kateri je imenovan Dvojčič, ni bilo med njimi, ko je Jezus prišel. Drugi učenci torej so mu povedali: Gospoda smo videli. On pa jim je rekel: Ako ne vidim na njegovih rokah znamenj žrebljev in ne denem svojega prsta v rane žrebljev, in ne položim svoje rokč v njegovo stran, ne bom veroval. In črez osem dni so bili njegovi učenci spet notri, in Tomaž z njimi. Jezus pride, ako ravno so bile duri zaklenjene, in je stal na si - edi in rekel: Mir vam bodi! Potlej reče Tomažu: Vloži svoj prst semkaj, in poglej moje rokč; in podaj semkaj svojo roko, in položijo v mojo stran. 153 in ne bodi neveren, ampak veren. Tomaž je od¬ govoril, in mu rekel: Moj Gospod, in moj Bog! Jezus mu reče: Ker si me videl, Tomaž! si veroval: blagor jim, kateri niso videli, in so verovali. Jezus je sicer še veliko drugih čudežev storil vpričo svojih učencev, kateri niso zapisani v teh bukvah. Ti pa so zapisani, da verujete, da Jezus je Kristus, Sin Božji, in da imate verujoč življenje v nje-, go vem imenu. Drugo nedeljo po veliki noči. Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 2, 21—25. Preljubi! Kristus je za nas trpel, in vam zgled zapustil, da hodite po njegovih stopinjah. On ni greha storil, tudi ni bila najdena goljufija v njegovih ustih. On, ko je bil preklinjan, ni klel; ko je trpel, ni pretil, temuč se je vdal tistemu, ki ga je krivično sodil: on je naše grehe sam nosil v svojem telesu na lesu, da bi grehom odmrli, in živeli pravičnosti. Z njegovimi ranami ste bili ozdravljeni. Zakaj bili ste, kakor izgubljene ovce; zdaj pa ste se obrnili k pastirju in škofu svojih duš. Eviingelij svetega Janeza 10, 11—1(». Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za svoje ovce. Najemnik pa, kdor ni pastir, ki niso ovce njegove, vidi volka priti, in popusti ovce, in beži; in volk popade in razpodi ovce. Najemnik pa beži, ker je najemnik, in mu ni skrb za ovce. Jaz sem dobri pastir, in poznam svoje, in moje 154 poznajo mene; kakor pozna mene Oče, in jaz poznam Očeta, in dam svoje življenje za svoje ovce. In im&m še druge ovce, katere niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati, in moj glas bodo poslušale, in en hlev bo in en pastir. Tretjo nedeljo po veliki noči. . Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 2, 11—19. Preljubi! prosim vas, zdržite se, kakor tujci ia popotniki, mesnih želj, katere se vojskujejo zoper dušo; imejte lepo življenje med neverniki, da, ko vas obrekujejo, kakor hudodelnike, vidijo vaša dobra dela, in Boga časte v dan obiskanja. Bodite torej podložni vsaki človeški stvari zavoljo Boga, bodi si kralju, kakor najvišemu, ali vojvodom, kakor po njem poslanim v maščevanje nad hudodelniki, dobrim pa v pohvalo. Zakaj to je volja Božja, da z dobrimi deli usta zamašite nespametnim in neumnim ljudem, kakor prosti, pa ne, kakor bi protost imeli v zagrinjalo hudobije, ampak kakor hlapci Božji. Vse spoštujte, brate ljubite, Boga se bojte, kralja častite. Hlapci, bodite podložni gospodarjem z vsem strahom ne le dobrim in krotkim, ampak tudi sitnim To namreč je prijetno, v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Evangelij svetega Janeza 16, 16—32. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Še malo, in več me ne boste videli; in spet malo, in me boste videli; ker grem k Očetu. Tedaj je nekaj njegovih učencev reklo med seboj : Kaj je to, kar nam pravi: Se malo, in me ne boste videli, in spet malo, in me boste videli; in: ker — 155 — grem k Očetu? Rekli so torej: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vemo, kaj govori. Jezus pa je spoznal, da so ga hoteli vprašati, in jim je rekel: To se vprašate, ker sem rekel: Se malo, in me ne boste videli; in spet malo, in me boste videli. Resnično, resnično vam pravim, da . boste j okali in žalovali, svčt pa se bo veselil; vi boste žalovali, ali vaša žalost se bo izpreobrnila v veselje. Zena, kadar je na porodu, ima žalost, ker je prišla njena ura; kadar je pa porodila dete, ne misli več v bridkost od veselja, da je človek rojen na svčt. Tudi vi torej imate zdaj sicer žalost, pa spet vas bom videl, in vaše srce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. Četrto nedeljo po veliki noči. Berilo iz lista s. Jakopa apostola 1, 17—21. Preljubi! vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj-, ki pride od Očeta svetlobe, pri katerem ni premenjenja, tudi ne sence kake izpremenljivosti. Zakaj radovoljno nas je rodil z besedo resnice, da smo nekakšne prvine njegovih stvari. Veste, preljubi moji bratje! vsak človek bodi hiter k poslušanju, kesen pa h govorjenju, in počasen k jezi, človekova jeza namreč ne dela pravice Božje. Zavoljo tega odložite vso nečednost in obilnost hudobije, in v krotkosti ohranite vsajeno besedo, katera more zveličati vaše duše. Evangelij, svetega Janeza l(i, J—14. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem : Grem k njemu, kateri me je poslal, in nobeden 156 izmed vas me ne vprača: Kam greš? Temuč ker sem vam to govoril, napolnila je žalost vaše srce. Ali jaz vam pravim resnico: Za vas je dobro, da jaz grem. Zakdj ako ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam! ako pa grem, vam ga bom poslal. In kadar on pride, prepričal bo svčt greha, in pravice in sodbe; greha sicer, ker niso verovali v me; pravice pa, ker grem k Očetu, in me po tem ne boste videli; sodbe pa, ker je vojvoda tega sveta že obsojen. Še veliko vam imam po¬ vedati ; toda zdaj ne morete nositi. Kadar pa oride on, Duh resnice, učil vas bo vso resnico; ne bo namreč govoril sam iz sebe, temuč, kar bo slišal, bo govoril, in prihodnje reči vam bo oznanjal. On bo mene poveličal, ker bo od mojega vzel, in vam oznanjal. Peto nedeljo po veliki noči. Berilo iz lista s. Jakopa apostola 1, 22—27. Preljubi! bodite delavci besede, in ne samo poslu- šavci, s čimur bi sami sebe zapeljevali. Zakaj ako je kdo poslušavec besede, ne pa delavec, tak je podoben človeku, kateri ogleduje obraz svojega rojstva v zrkalu: ogleda se namreč in gre, in brž pozabi, kakšen je bil. Kdor pa prav pregleda popolno postavo prostosti, in v njej ostane, ne pozabljiv poslušavec, ampak delavec, on bo srečen v svojem dejanju. Ako pa kdo meni, da je pobožen, pa ne brzda svojega jezika, temuč zapeljuje svoje srce, prazna je njegova pobožnost. Cista in pred Bogom in Očetom ne- omadežana pobožnost je ta: obiskovati sirote in vdove v njih nadlogi, in neomadežanega se ohraniti pred tem svetom. 157 Evangelij svetega Janeza 1(5, 23—30. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično, resnično vam pravim: Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste nič prosili v mojem imenu. Prosite, in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno. To sem vam govoril v prilikah. Pride ura, da vam ne bom več v prilikah govoril, ampak vam bom očitno oznanjal o Očetu. Tisti dan boste v mojem imenu prosili; in vam ne pravim, da bom jaz Očeta prosil za vas. Zak&j Oče vas sam ljubi, ker ste vi mene ljubili, in ste verovali, da sem jaz izšel iz Bogd. Izšel sem od Očeta, in sem prišel na svet; spet zapu¬ stim svčt, in grem k Očetu. Reko mu njegovi učenci: Glej! zdaj očitno govoriš, in ne praviš nobene pri¬ like. Zdaj vemo, da vse veš, in ne potrebuješ, da te kdo vpraša; zato verujemo, da si izšel od Boga. Križev teden. Berilo iz lista s. Jakopa apostola 5, 16—20. Preljubi! izpovejte si med seboj svoje grebe, in mo¬ lite eden za drugega, da boste ohranjeni: veliko namreč more stanovitna molitev pravičnega. Elija je bil človek trpljenju podvržen, kakor mi, in je iz srca molil, da bi ne bilo dežja na zemljo; in ni bilo dežja tri leta in šest mesecev. In spet je molil, in nebo je dalo dežja in zemlja je rodila svoj sad. Bratje moji! ako kdo izmed vaz zajde od resnice, in ga kdo vrne, naj ve, da, kdor grešnika vrne od njegove krive poti, bo rešil njegovo dušo od smrti, in pokril veliko število grehov. Evangelij svetega Luka 11, 5—13. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ko bi kdo izmed vas imel prijatelja, in bi šel k njemu o polnoči, in mu rekel: Prijatelj! posodi mi tri hlebe, ker je moj prijatelj prišel k meni s pota, in nimam kaj položiti predenj; in 6ni bi znotraj odgovoril in rekel: Ne delaj mi nadlege, duri so že zaprte, in moji otroci so z menoj v hramu; ne morem vstati in ti dati. In ako oni le še trka, pravim vam: ko bi tudi ne vstal, in mu ne dal zato, ker je njegov prijatelj, vstal bo vendar zavoljo njegove nadležnosti, in mu dal, kolikor potrebuje. In jaz vam pravim: Prosite, in se vam bo dalo; iščite, in boste našli: trkajte, in odprlo se vam bo. Zakaj sleherni, kateri prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, bo se mu odprlo. Kdo pa izmed vas očeta kruha prosi, pa mu bo dal kamen ? ali ribe, bo mu li namesto ribe dal kačo? Ali če pa jajca prosi, bo li mu podal škorpijona? Ako torej vi, ki ste hudobni, veste dobre darove dajati svojim otrokom, koliko bolj bo vaš Oče iz nebčs dal dobrega duha tč m, kateri ga prosijo. V god Kristusovega vnebohoda. Berilo iz dejanja apostolskega 1, 1—11. V prvem pisanju sem govoril, o Teofil! o vsem, kar je Jezus od začetka delal in učil do dneva, ko je apostolom, katere je bil izvolil, po svetem Duho zapovedi dal, in bil gori vzet; katerim je po svojem trpljenju tudi 159 z mnogimi znamenji izkazal, da je živ, ko se jim je prika¬ zoval štirideset dni, in je govoril o kraljestvu Božjem. In kadar je ž njimi jedel, zapovedal jim je, da naj ne hodijo iz Jeruzalema, ampak naj čakajo obljube Očetove, katero ste (je rekel) slišali iz mojih ust; ker Janez je krščeval z vodo, vi pa boste krščeni s svetim Duhom kmalu po teh dneh. Tedaj so ga, kateri so se bili sešli, vprašali rekdč: Gospdd! ali boš v tem času postavil Izraelovo kraljestvo? Rekel pa jim je: Vam ne gre vedeti časov ali ur, katere je ohranil Oče v svoji oblasti; pa prejeli boste moč svetega Duha, kateri bo v vas prišel, in mi boste priče v Jeruzalemu, in po vsi Judeji in Samariji in do kraja sveta. In kadar je bil to izgovoril, se je vpričo njih vzdignil, in oblak ga je vzel izpred njih oči. In ko so ga gledali v nebo iti, glej, stala sta dva moža pri njih v belih oblačilih, in sta rekla: Možje galilejski! kaj stojite, in gledate v nebo? Ta Jezus, kateri je bil vzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli iti v nebo. Evangelij svetega Marka 16, 14—20. Tisti čas se je Jezus prikazal enajsterim, ko so bili pri mizi, in je svaril njih nevero, in trdobo njih srca, da tistim, kateri so videli, da je vstal, niso verjeli. In rekel jim je: Pojdite po vsem svetu, in oznanjujte evangelij vsi stvari. Kdor veruje in je krščen, bo zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Kateri pa verujejo, pojdejo ta zna¬ menja za njimi: V mojem imenu bodo hudiče izganjali; nove jezike govorili; kače prijemali; in ako kaj strupenega pijejo,.ne bo jim škodovalo; in na bolnike bodo pokladali rokč, in bodo zdravi. 160 In Gospod Jezus, ko jim je bil izgovoril, je bil v nebb vzet, in sedi na desnici Božji. Oni pa so šli, in so učili povsod, in Gospod je delal ž njimi, in je potrjeval besedo s čudeži, kateri so se po tem godili. Šesto nedeljo po veliki noči. Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 4, 7 —11. Predragi! bodite modri, in čujte v molitvah. Pred vsem pa imejte vedno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokrije obilnost grehov. Jemljite radi eden druzega pod streho brez godrnjanja. Kakor je vsak prejel dar, s tem postrezite eden drugemu, kakor dobri delivci mnogotere milosti Božje. Ako kdo govori, naj govori, kakor Božje besede; ako kdo služi, naj služi iz moči, katero daje Bog; da bo Bog v vseh rečeh češčen po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Evangelij svetega Janeza 15, 36—27; in 16, 1—4. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kadar pride Tolažnik, katerega vam bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, kateri od Očeta izhaja, on bo pričal za mene. Pa tudi vi boste pričali, ker ste od začetka pri meni. To sem vam govoril, da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo devali; pride celo ura, da bo vsak, kateri vas umori, menil, da stori Bogu službo. In to vam bodo storili, ker ne poznajo ne Očeta, ne mene. To pa sem vam govoril, da se spomnite, kadar pride ura, da sem vam jaz to pravil. 161 V god binkoštne nedelje. Berilo iz dejanja apostolskega 2, 1 — 11 . Kadar je bilo petdeset dni (po veliki noči) dopol¬ njenih, bili so vsi apostoli skupaj na tistem mestu. In vstal je nanagloma z neba šum, kakor prihajajočega silnega piša, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. In prikazali so se jim razdeljeni jeziki kakor ognji, in je sedel na njih slehernega. In bili so napolnjeni vsi s svetim Duhom, in so jeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor jim je sveti Duh dal izgovarjati. Prebivali so pa v Jeruzalemu Judje, bogaboječi možje, iz vsacega naroda, kateri je pod nebom. Kadar se je pa to razglasilo, sešla se je množica, in se je zavzela, ker jih je slišal govoriti vsak po svojem jeziku. Vsi pa so ostrmeli, in se čudili, rekoč: Glejte, niso-li vsi ti, kateri govore, Galilejci, in kako mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo rojeni? Partijani, Medjani, in Elam- ljani, in kateri prebivajo v Mezopotamiji, v Judeji in Kapa- dociji, v Pontu in v Aziji, v Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v straneh Libije, katera je pri Cireni, in tujci iz Rima, tudi Judje in preobrnjeni, Krečani, in Arabljani, smo jih slišali govoriti v naših jezikih velika dela Božja! Evangelij svetega Janeza 14 , 23—BI. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako me kdo ljubi, bo moje besede izpolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil, in k njemu bova prišla, in pri njem prebivala. Kdor me ne ljubi, ne izpolnjuje mojih besed. In besede, katere ste slišali, niso moje, ampak Očeta, kateri me je poslal. To sem vam govoril, dokler sem pri vas. Tolažnik sveti Duh Slov. Evangel. i 1 162 pa, katerega bo poslal Oče v mojem imenu, on vas bo učil vsega, in vas bo opomnil vsega, kar koli sem vam rekel. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem; ne kakor svčt daje, vam dajem jaz. Vaše srce naj se ne prestraši, in naj se ne boji! Slišali ste, da sem vam jaz rekel: Grem, in pridem k vam. Ako bi me ljubili, bi se pač veselili, da grem k Očetu; zakaj Oče je veči od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, kadar se zgodi. Ne bom že veliko z vami govoril. Pride namreč vojvoda tega sveta, in pri meni nima nič. Ampak da svčt spozna, da ljubim Očeta, in delam tako, kakor mi je Oče zapovedal. Binkoštni ponedeljek. Berilo iz dejanja apostolskega 10, 42—48. Tiste dni je Peter odprl svoja usta, in rekel: Možje bratje: nam je Gospod ukazal oznanjati ljudstvu, in pričati, da je on tisti, kateri je od Boga postavljen sodnik živih in mrtvih. Temu vsi preroki pričanje dajejo, da dobe v njegovem imenu odpuščenje grehov vsi, kateri vanj verujejo. Ko je Peter še govoril te besede, padel je sveti Duh na vse, kateri so poslušali besedo. Iu verni iz obreze, kateri so bili prišli s Petrom, so se zavzeli, da je bila tudi na vevernike izlita milost svetega Duha. Slišali so jih namreč govoriti mnoge jezike, in Boga poveličevati. Tedaj je rekel Peter: Sme-li kdo vode braniti, da bi ne bili krščeni ti, kateri so svetega Duha prejeli, kakor tudi mi? In ukazal jih je krstiti v imenu Gospoda Jezusa Kristusa. 163 Evangelij svetega Janeza 3, 16—21. Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: Bog je svčt tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da, kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje. Bog namreč ni poslal svojega Sina na svčt, da bi sodil svčt, temuc da bi bil svčt po njem zveličan. Kdor vanj veruje, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinoroj enega Sina Božjega. To pa je sodba, ker je luč prišla na svčt, in so ljudje bolj ljubili temo ko luc: zakaj njih dela so bila huda. Sleherni namreč, kateri dela hudo, sovraži luč, in ne pride k luči, da niso svarjena njegova dela. Kdor pa dela resnico, pride k luči, da se razodenejo njegova dela, ker so v Bogu storjena. Binkoštni vtorek. Berilo iz dejanja apostolskega 8, 14—17. Tiste dni, ko so slišali apostoli, kateri so bili v Jeru¬ zalemu, da je Samarija sprejela besedo Božjo, poslali so jim Petra in Janeza. In sta zanje molila, da bi prejeli svetega Duha. Zakaj v njih nobenega še ni bil prišel, ampak samo - krščeni so bili v imenu Gospoda Jezusa. Tedaj sta roke nanje pokladala, in prejeli so svetega Duha. Evangelij svetega Janeza 10, 1—10. Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Resnično, resnično vam pravim: Kdor ne gre skozi vrata v ovčji hlev, ampak lazi drugod vanj, tisti je tat il * 164 in razbojnik. Kdor pa vanj gre skozi vrata, je pastir ovac. Njemu odpre vrat&r, in ovce poslušajo njegov glas, in kliče svoje ovce po imenu, in jih ven vodi. In kadar svoje ovce izpusti, gre pred njimi, in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujim ne gredo, temuč bežijo od njega, ker ne spoznajo tujih glasil. To priliko jim je Jezus pravil: oni pa niso umeli, kaj jim je govoril. Jezus jim je torej spet rekel: Resnično, resnično vam pravim: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih je prišlo, so tatje in razbojniki, in ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Ako kdo skozi nične noter gre, bo zveličan, in bo hodil noter in ven, in bo našel pašo. Tat ne pride kakor da krade, in kolje in pokončd. Jaz sem prišel, da imajo življenje in imajo obilniše. V praznik presvete Trpjice. Berilo iz lista s, Pavla apostola Rimljanom II, 38—86. O visokost bogastva Božje modrosti in znanja! kako nedoumne so njegove sodbe, in neizsledna njegova pota! Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo, ali kdo je bil njegov svetovavec? Ali kdo mu je pred kaj dal, da bi se mu povrnilo? Saj je vse iz njega, po njem in v njem; njemu bodi čast in hvala vekomaj. Amen. Evangelij svetega Matevža 38, 18—30. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. 165 Torej pojdite, in učite vse narode, in krščujte jih v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal. In glejte! jaz sem z vami vse dni do konca vseta. Prvo nedeljo po binkoštih. Berilo iz 1. lista s. Janeza apostola 4, 8—21. Predragi! Bog je ljubezen. V tem se je izkazala lju¬ bezen Božja do nas, da je Bog svojega edinorojenega Sina posial na svet, da bi po njem živeli. V tem obstoji ljubezen; ne kakor da bi bili mi Boga ljubili, ampak da nas je on prej ljubil, in da je poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. Predragi! ako nas je Bog tako ljubil, moramo tudi mi eden drugega ljubiti. Boga ni nikoli nihče videl. Ako se ljubimo med seboj, ostaja Bog v nas, in njegova lju¬ bezen je v nas popolna. Iz tega spoznamo, da ostajamo v njem, in on' v nas, ker nam je dal od svojega Duha. In mi smo videli in pričamo, da je Oče poslal svojega Sina odrešenika sveta. Kdor koli bo pričal, da je Jezus Sin Božji, ostane Bog v njem, in on v Bogu. In mi smo spo¬ znali, in verovali ljubezni, katero ima Bog do nas. Bog je ljubezen; in kdor ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu, in Bog v njem. V tem je ljubezen Božja pri nas popolna, da imamo zaupanje v dan sodbe; zakaj kakor je on, tako smo tudi mi na tem svetu. V ljubezni ni strahu; ampak popolna ljubezen izžene strah. Zakaj strah ima trpljenje; kdor se pa boji, ni popoln v ljubezni. Ljubimo torej Boga, ker nas je Bog prej ljubil. Ako kdo reče: Ljubim Boga, in sovraži svojega brata, je lažnik. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, katerega vidi, kako more ljubiti Boga, katerega ne vidi? In to zapoved imamo od Bogd, da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata. 166 Evangelij svetega Luka 6, 36—42. -Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Bo¬ dite usmiljeni, kakor je vas Oče usmiljen. Ne sodite, in ne boste sojeni; ne pogubljajte, in ne boste pogubljeni; odpuščajte, in vam se bo od¬ pustilo. Dajte, in vam se bo dalo; dobro, natlačeno, in potreseno, in zvrhano mero vam bodo dali v vaše naročje. S kakršno mero namreč boste merili, s tako se vam bo odmerjalo. Povedal jim je pa tudi priliko: Ali more slepec slepca voditi? Ali ne padeta obd v jamo? Učenec ni več, kakor učenik; popoln pa bo vsak, če je kakor njegov učenik. Kaj pa vidiš pezdir v oččsu svojega brata, bruna pa, ki je v tvojem očesu, ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: Brat! pusti, da ti izderem pezdir iz oččsa, ko sam v svojem oččsu ne vidiš bruna? Hinavec! izderi poprej bruno iz svojega očesa, in potem glej, da izdereš pezdir iz oččsa svojega brata. V praznik s. rešnjega telesa. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 11, 23-20. Bratje! jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil, da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izd&n, vzel kruh in zahvalil, ter razlomil in rekel: Vzemite, in jejte; to je moje telo, katero bo za vas dano. To storite v moj spomin! Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi. To storite, kolikorkrat boste 167 piii, v moj spomin! Zakaj kolikorkrat boste jedli ta kruh, in pili kelih, boste smrt Gospodovo oznanjali, dokler ne pride. Kdor koli torej bo nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih Gospodov, bo kriv telesa in krvi Gospodove. Naj torej človek sam sebe presodi, in tako naj je od tega kruha, in pije od keliha. Kdor namreč nevredno je in pije, je in pije si sodbo; ker ne razloči telesa Gospodovega. Evangelij svetega Janeza 6, 56—59. Tisti cas je rekel Jezus Judovskim množicam: Moje meso je res jed, in moja kri je res pijača. Kdor jč moje mes6, in pije mojo kri, ostane v meni, in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče, in jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, kateri mene jč, živel zavoljo mene. Ta je kruh, kateri je prišel iz nebes; ne kakor so jedli vaši očetje mano, in so umrli. Kdor jč ta kruh, bo živel vekomaj. Drugo nedeljo po binkoštih. Berilo iz 1. lista s. Janeza apostola 3, 13—18. Predragi! nikar se ne čudite, ako vas svet sovraži. Mi vemo, da smo bili preneseni iz smrti v življenje, ker ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostane v smrti. Sleherni, kateri sovraži svojega brata, je ubijavec, in veste, da noben ubijavec nima večnega življenja v sebi obstoječega. V tem smo zpoznali ljubezen Božjo, da je on svoje živ¬ ljenje postavil za nas; tudi mi moramo za brate postaviti življenje. Kdor ima premoženje tega sveta, in vidi svojega brata, da je v potrebi, in zapre svoje srce pred njim; kako prebiva ljubezen Božja v njem? Otročiči moji! ne lju¬ bimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici. 168 ■t’ Evangelij svetega Luka 14, 16—24. : Tisti čas je Jezus farizejem govoril to priliko: Neki človek je napravil veliko večerjo, in jih je veliko povabil. In poslal je svojega hlapca ob uri večerje povabljenim, rčč, da naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. In začeli so se vsi skupaj izgovarjati. Prvi mu je rekel: Pristavo sem kupil, in moram iti, in jo ogledati; prosim te, imej me izgovorjenega. In drugi je rekel: Pet jarmov volov sem kupil, in grem jih poskusit; prosim te, imej me izgovorjenega. In drugi je rekel: Oženil sem se, torej ne morem priti. In hlapec se je vrnil, in je povedal svojemu gospodu. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil, in je rekel svojemu hlapcu: Pojdi brž po cestah in mestnih ulicah, in pripelji sem uboge, in hrome, in slepe, in kraljeve. In hlapec je rekel: Gospbd! zgodilo se je, kakor si ukazal; in še je prostor. In gospod reče hlapcu: Pojdi na pota in prelaze, in primoraj jih noter iti, da se napolni moja hiša. Pravim vam pa, da nobeden onih mož, kateri so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje. • Tretjo nedeljo po binkoštih. Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 5, 6—11. Predragi! ponižajte se pod mogočno roko Božjo, da vas Bog poviša ob času obiskanja. Vso svojo skrb njemu pustite, ker njemu je skrb za vas. Bodite trezni, in čujte; ker hudič, vaš zoprnik, hodi kakor rjoveč lev okoli, in 169 išče, koga bi požrl. Temu se branite trdni v veri, vedoč, da so vaši po svetu razkropljeni bratje v ravno takem trpljenju. Bog vse milosti pa, kateri nas je poklical k svoji večni časti v Kristusu Jezusu, vas bo po kratkem trp¬ ljenju popolne storil, utrdil in ukoreninil. Njemu bodi slava in gospostvo od vekomaj do vekomaj. Amen. Evangelij svetega Luka 15, 1—10. Tisti čas so se cestninarji in grešniki Jezusu približali, da bi ga poslušali. In farizeji in pismarji so godrnjali, rekoč: Ta grešnike sprejema, in j d ž njimi. Pa povedal jim je to priliko, rekoč: Kateri človek izmed vas, ako imd sto ov&c, in eno izmed njih izgubi, ne popusti devet in devetdeseterih v puščavi, in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In kadar jo najde, zadene jo vesel na svoje rame. In ko pride domd, pokliče prijatelje in sosede, in jim reče: Veselite se z menoj, ker sem našel svojo izgubljeno ovco. Pravim vam, da tako bo v nebesih veče veselje nad enim grešni¬ kom, kateri se izpokorl, kakor nad devet in devet- deseterimi pravičnimi, kateri ne potrebujejo pokore. Ali katera žena, ki ima deset denarjev, ako en denar izgubi, ne prižge luči, in ne pomete hiše, ter ne išče skrbno, dokler ga ne najde? In kadar ga najde, pokliče prijateljice in sosede, rekčč: Veselite se z menoj, ker sem našla denar, katerega sem bila izgubila. Tako, vam pravim, bo med angeli Božjimi veselje nad enim grešnikom, kateri se izpokorl. 170 Četrto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom 8,18—33. Bratje! menim, da se trpljenje sedanjega časa ne da primeriti prihodnji časti, katera ima biti nad nami razodeta. Zakaj vse stvari željno čakajo razodenja Božjih otrok, Ker stvari so ničemurnosti podvržene, ne iz svoje volje, ampak zavoljo tistega, kateri jih je podvrgel, v upanju, da bodo tudi te stvari rešene iz sužnosti trohnenja v častit¬ ljivo prostost otrok Božjih. Vemo namreč, da dozdaj vse stvari zdihujejo in stokajo, kakor ob porodu. Pa ne samo one, ampak tudi mi, kateri imamo prvine Duha, tudi mi sami pri sebi zdihujemo, ko čakamo pootročenja Božjega in odrešenja svojega telesa, v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangelij svetega Luka 5, 1—11. Tisti čas, ko so Jezusa obsule množice, da bi poslušale besedo Božjo, je on stal pri Genezareškem jezeru. In je videl dva čolna ob jezeru stati; ribiči pa so bili ven stopili, in so izpirali mreže. Stopil je pa v en čoln, kateri je bil Simonov, in ga je prosil, naj odrine malo od kraja. In je sedč množice iz čolna učil. Ko je pa nehal govoriti, rekel je Simonu: Pelji na globoko, in vrzite svoje mreže na lov. In Simon je odgovoril, in mu rekel: Učenik! vso noč smo delali, in nismo nič ujeli; na tvojo besedo pa bom vrgel mrežo. In ko so bili to storili, zajeli so veliko število rib; njih mreža pa se je trgala. In mignili so tovarišem, kateri so bili v onem čolnu, da naj pridejo, in 171 jim pomagajo. In prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se topila. Simon Peter pa, ko je to videl, je padel Jezusu h kolenom, rekoč: Gospod! pojdi od mene, ker sem grešen človek. Groza namreč je bila obšla njega in vse, kateri so bili ž njim, nad vlakom rib, ki so ga bili storili; ravno tako pa tudi Jakopa in Janeza, Cebedejeva sinova, ki sta bila Simonova tovariša. In Jezus je rekel Simonu: Ne boj se, odslej boš ljudi lovil. In potegnili so čoln h kraju, in vse popustili, ter šli za njim. Peto nedeljo po binkoštih. Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 3, , 19—23. Bratje! po človeško govorim, zavoljo slabosti vašega mesa: Kakor ste podali svoje ude služiti nečistosti in krivici v hudobijo, tako podajte tudi zdaj svoje ude, naj služijo pravici v posvečenje. Zakaj kadar ste bili sužnji greha, bili ste prosti pravičnosti. Kakšen sad ste torej takrat imeli v tem, česar se zdaj sramujete? Konec tega namreč je smrt. Zdaj pa, ko ste prosti greha, služite Bogu; 174 imate svoj sad. posvečenje, konec pa večno življenje. Zakaj plačilo za greh je smrt; milost Božja pa je večno življenje v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangelij svetega Matevža 1, 15—21. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem; Varujte se lažnivih prerokov, kateri prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi volkovi! Po njih sadu jih boste spoznali. Se-li bere grozdje s trnja, ali smokve z osata? Tako rodi vsako dobro drevo dober sad; malopridno drevo pa rodi malopriden sad. Dobro drevo ne more roditi malopridnega sadil; tudi ne malopridno drevo roditi dobrega sadu. Vsako drevo, katero ne stori dobrega sadil, bo posekano in v ogenj vrženo. Torej iz njih sadil jih boste spoznali. Ne vsak, kateri mi pravi: Gospod, Gospod! pojde v nebeško kraljestvo: ampak kateri dela voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo. Osmo nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom 8, 12—17. Bratje! nismo dolžniki mesd, da bi živeli po mesu. Zakaj ako boste živeli po mesu, boste umrli; ako boste pa delo mesa morili z duhom, boste živeli. Katere koli namreč Duh Božji vodi, ti so otroci Božji. Saj niste pre¬ jeli duha sužnosti spet v strah, ampak prejeli ste duha posinovljenih otrok, v katerem kličemo: Aba, Oče! Duh sam namreč daje pričanje našemu duhu, da smo otroci Božji; ako pa otroci, tudi dediči, dediči Božji, sodediči pa Kristusovi. Evangelij svetega Luka 16, 1—1). Tisti čas je Jezus svojim učencem govoril to priliko: Bil je neki bogat človek, kateri je imel hišnika, in ta je bil obdolžen pred njim, kakor da bi bil zapravljal njegovo premoženje. In poklical ga je, in mu rekel: Kaj to slišim o tebi? Daj odgovor od svojega hiševanja; zakaj posehmal ne boš mogel več gospodariti. Hišnik pa je sam pri sebi rekel: Kaj bom storil, ko mi moj gospod vzame hiševanje? Kopati ne morem, vbčgajme prositi se sramujem. Vem, kaj bom storil, da me, kadar bom odstavljen od hiševanja, vzamejo v svoje hiše. Tedaj je poklical vse dolžnike svojega gospoda, in je rekel prvemu: Koliko si dolžan mojemu gospodu? On pa je rekel: Sto čebrov olja. In rekel mu je: Vzemi svoje pismo, usedi se hitro, in zapiši petdeset. Potlej je rekel drugemu: Ti pa, koliko si dolžan? On pa je rekel: Sto starov pšenice. In reče mu: Vzemi svoje pismo, in zapiši osemdeset. In gospod je hvalil krivičnega, hišnika, da je modro storil; zakaj otroci tega sveta so modrejši v svojem rodu, kakor otroci luči. In jaz vam pravim: Delajte si prijatelje s krivičnim mamonom, da vas, kadar obnem&gate, vzamejo v večna prebivališča. 176 Deveto nedeljo po binkoštih. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 10, 0—13, Bratje! nikar ne poželimo hudih reči, kakor so jih poželeli Judje. Tudi ne bodite malikovavci, kakor njih eni, kakor je pisano: Ljudje so sedli jest in pit, in so vstali igrat. Tudi ne kurbajmo se, kakor so se izmed njih eni kurbali; in padlo jih je en dan tri in dvajset tisoč. Tudi ne izkušajmo Kristusa, kakor so ga izmed njih nekateri izkušali; in kače so jih pokončale. Tudi ne godrnjajte, kakor so izmed njih nekateri godrnjali; in bili so pomorjeni po angelu moritve. Vse to pa se jim je zgodilo v podobi; zapisano je pa v svarjenje nam, na katere je prišel konec sveta. Kdor torej meni. da stoji, naj gleda, da ne pade! Izkušnjava naj ne pride nad vas druga, ko človeška! Bog pa je zvest, ki vas ne bo pustil izkušati bolj, ko utrpite, temuč bo storil, da se bo izkušnjava tudi dobro izšla, da jo zmagate. Evangelij svetega Luka 19, 41—47. Tisti čas, ko se je Jezus približal Jeruzalemu, in je ugledal mesto, se je zjokal nad njim, rekoč: Da bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir! Zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi. Ker prišli bodo dnevi nad te, in tvoji sovražniki te bodo obdali z nasipom, in te bodo oblegli in stiskali od vseh strani. In v tla bodo pomandrali tebe in tvoje otroke v tebi, in ne bodo pustili v tebi kamena na karnenu; zato ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja. In šel je v tempelj, 177 in jih je začel izganjati, kateri so prodajali in kupovali v njem; in rekel jim je: Pisano je: Moja hiša je hiša molitve; vi pa ste jo storili jamo razbojnikov. In učil je vsak dan v templju. Deseto nedeljo po binkoštih. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 12, 2 - 11 . Bratje! ko ste bili neverniki, veste, da ste hodili k mutastim malikom, kakor ste bili peljani. Zato vam na znanje dajem, da nihče, ki v Duhu Božjem govori, ne kolne Jezusa; in nihče ne more reči: Gospod Jezus, drugače, ko v svetem Duhu. Darovi so mnogoteri, Duh pa je eden; hi službe so mnogotere, Gospod pa je eden; in opravila so mnogotera, Bog pa je eden, kateri, dela vse v vseh. Slehernemu pa je dano razodenje Duha v prid. Enemu je po Duhu dano govorjenje modrosti, enemu pa govorjenje učenosti po ravno tistem Duhu, enemu vera v ravno tistem Duhu, enemu dar ozdravljanja v ravno tistem Duhu, enemu delanje čudežev, enemu prerokovanja, enemu razločevanje duhov, enemu mnogoteri jeziki, enemu izlaganje jezikov. Vse to pa dela eden in ravno tisti Duh, kateri deli slehernemu, kakor hoče. Evangelij svetega Luka 18, 9—14. Tisti čas je Jezus enim, kateri so sami v se zaupali, da so pravični, in so druge zaničevali, povedal to priliko: Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej, in eden cestninar. Farizej je stal in je sam pri sebi molil to: Bog! zahvaljujem te, da nisem kakor drugi ljudje, razbojniki, kri- Slov. Evangel. 12 178 vičniki, prešuštniki, ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat v tednu; dajem desetino od vsega, kar imam. In cestninar je od daleč stal, in še oči ni kotel vzdigniti proti nebu: temuc trkal je na svoje prsi, rekoč: Bog, bodi milostljiv meni grešniku! Pravim, vam, ta je šel opravičen v svojo hišo, oni pa ne; ker vsak, kateri se povišuje, bo ponižan; kdor se pa ponižuje, bo povišan. Enajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 15, 1 - 10 . Bratje! opominjam vas evangelija, katerega sem vam oznanil, katerega ste tudi sprejeli, v katerem ste tudi stanovitni, v katerem boste tudi zveličani, ako ga tako držite, kakor sem vam oznanjal, če le niste zastonj verovali. Zakaj učil sem vas sosebno, kar sem tudi prejel; da je Kristus za naše grebe umrl po pismih; in da je bil pokopan, in da je tretji dan vstal po pismih; in da se je Kefu prikazal, in potem enajsterim; potlej se je prikazal več ko pet sto bratom vsem kmalu, izmed katerih je še zdaj veliko živih, eni pa so zaspali. Potlej se je prikazal tudi meni kakor negodniku. Zakaj jaz sem najmanjši izmed apostolov, in nisem vreden apostol imenovan biti, ker sem preganjal cerkev Božjo. Po milosti Božji pa sem, kar sem, in njegova milost v meni ni bila. prazna. Evangelij svetega Marka 7, 31—87. Tisti čas je šel Jezus iz krajev Tirskih, in je skozi Sidon prišel h Galilejskemu morju, sredi 179 krajev Desetomestja. In pripeljejo mu gluhega in mutastega, in ga prosijo, da naj položi roko nanj. In vzel ga je izmed množice na stran, in je vteknil svoje prste v njegova ušesa, ter je pljunil, in se doteknil njegovega jezika, in je pogledal v nebo in zdihnil, in mu reče; Efeta! to je, odpri se. In kar odprla so se mu ušesa, in razvezala se je vez njegovega jezika, in prav je govoril. In zapovedal jim je, da naj nikomur ne pravijo. Pa bolj ko jim je prepovedoval, bolj so oznanjali. In še bolj so se čudili, rekoč: Vse je prav storil; gluhim je dal slišati, in mutastim govoriti, Dvanajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Korinčanom 3, 4—9. Bratje! tako zaupanje imamo po Kristusu v Boga, ne kakor da bi premogli iz sebe kaj misliti, kakor iz sebe, ampak naša premožnost je iz Boga, kateri nas je tudi storil pripravne služabnike nove zaveze, ne po črki, ampak po duhu. črka namreč mori, duh pa oživlja. Ako je torej služba smrti, s črkami v kamene vdolbena, bila v časti, tako da Izraelovi otroci niso mogli pogledati v Mojzesov obraz zavoljo svetlobe njegovega obličja, katera mine; kako ne bo veliko bolj služba duha v časti? Zakaj ako je služba pogubljena v časti, je služba pravice v veliko obilnejši časti. Evangelij svetega Luka 10, 23—37. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite. Ker pravim vam, da veliko prerokov in kraljev je hotelo videti, 12 * 180 kar vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali. In glej! neki učenik postave je vstal, kateri ga izkuša in reče: Učenik! kaj naj storim, da bom zadobil večno življenje? On pa mu je rekel: Kaj je v postavi pisano? Kako bereš? On je odgovoril in rekel: Ljubi Gospoda svojega Bogh iz vsega svojega srca, in iz vse svoje moči, in iz vse svoje misli; in svojega bližnjega, kakor sam sebe. In mu je rekel: Prav si odgovoril; to stori, in živel boš! On pa je hotel sam sebe pravičnega delati, in je rekel Jezusu: Kdo pa je moj bližnji? Jezus pa je odgovoril in rekel: Neki človek je šel od Jeruzalema v Jeriho, in je padel med razbojnike, kateri so ga tudi obropali, in z ranami obdali, ter so šli in ga pustili na pol mrtvega. Primerilo se je pa, da je neki duhoven šel po tistem potu: in videl ga je, in je šel mimo. Ravno tako je tudi levit, ko je prišel na to mesto, in ga videl, šel mimo. Neki popoten Samarijan pa je prišel do njega, in ko ga je videl, se mu je v srce smilil. In pristopil je in mu obvezal rane, in je vlil vanje olja in vina, in gaje posadil na svoje živinče, ter ga peljal v gostilnico, in ga oskrbel. In drugi dan je vzel dva denarja, in jih je dal gostilniku, in je rekel: Skrbi zanj, in kolikor več izdaš, bom ti jaz nazaj gredč povrnil. Kateri teh treh se ti zdi, da je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike? On pa je rekel: Tisti, kateri mu je usmiljenje storil. In Jezus mu reče: Pojdi, in tudi ti stori tako. 181 Trinajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apostola Galacanom 3, 16—22. Bratje! Abrahamu in njegovemu zarodu so bile obljube storjene. (Pismo) ne pravi: in zarodom, kakor da bi jih bilo več, ampak kakor le enemu: In zarodu tvojemu, kateri je Kristus. To pa pravim: Po Bogu potrjena zaveza s postavo, katera je štiri sto in trideset let potlej dana, ni ovržena, da bi obljuba nič ne veljala. Zakaj ako je iz postave delež, tedaj ni iz obljube. Abrahamu pa ga je Bog dal po obljubi. Čemu torej postava? Zavoljo prelomljenja je postavljena, dokler bi ne prišel zarod, kateremu je bil (Bog) obljubil, in je bila po angelih sredniku izročena. Srednik pa ni enega, Bog pa je eden. Je-li torej postava zoper obljube Božje? To ne! Zakaj, ko bi bila postava dana, katera bi mogla oživljati, bila bi pravičnost res iz postave. Pa pismo je vse pod greh zaklenilo, da bi bila obljuba iz vere Jezusove vernim dana. Evangelij svetega Luka 17, 11—19. Tisti čas, ko je Jezus šel v Jeruzalem, hodil je po sredi Samarije in Galileje. In ko je šel v neko vas, prišlo mu je naproti deset gobovih mož, kateri so od daleč stali, in so povzdignili glas, rekoč: Jezus, učenik, usmili se nas! In ko jih je zagledal, rekel je: Pojdite, in izkažite se duhovnom. In prigodilo se je, ko so šli, bili so očiščeni. Eden izmed njih pa, ko je videl, da je očiščen, se je vrnil, in je z velikim glasom Boga častil; in padel je na obraz pred njegove noge, in se mu je zahvalil. In ta je bil Samarijan. Jezus 182 pa je odgovoril in rekel: Ali jih ni bilo deset oči¬ ščenih? Kje je pa onih devet? Nobeden se ni našel, da bi se vrnil, in Bogu čast dal, kakor ta tujec. In rekel mu je: Vstani in pojdi, ker tvoja vera ti je pomagala. Štirinajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apostola Galačanom 5,16—34. Bratje! hodite po duhu, pa ne boste izpolnjevali želj mesi. Zakaj meso poželeva zoper duha, duh pa zoper meso; ta dva namreč sta eden zoper druzega, da ne storite, kar bi koli hoteli. Ako se daste duhu voditi, niste pod postavo. Dela mesa pa so zDana, in ta so: prešuštvovanje, kuvbanje, nečistost, nesramnost, malikovanje zavdajanje, sovraštva, zdražbe, zavist, jeza, boji, prepiri, razprtje, nevoščljivosti, uboji, pijančevanje, požrešnost, in kar je temu podobnega. O tacih delih vam napovedujem, kakor sem vam napovedal, da, kateri delajo take reči, ne bodo dosegli kraljestva Božjega. Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, milosrčnost, dobrotlji¬ vost, prizanesljivost, krotkost, vera, pohlevnost, zmernost, čistost. Zoper take ni postava. Kateri so pa Kristusovi, križali so svoje meso z grehi in željami vred. Evangelij svetega Matevža 6, 34—33. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Nihče ne more dvema gospodoma služiti; ali bo namreč enega sovražil, enega pa ljubil; ali se bo enega držal, in enega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu. Zato vam pravim, ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli; tudi ne za svoje 18.3 telo, kaj boste oblačili. Ali ni življenje več, ko jed, in telo več, ko oblačilo? Poglejte ptice pod nebom, ker ne sejejo, in ne žanjejo, in ne sprav¬ ljajo v žitnice; in vaš Oče nebeški jih živi. Ali niste vi veliko več, kakor one? Kdo pa izmed vas more s svojo skrbjo pridejati le en komolec k svoji dolgosti? In za obleko kaj skrbite? Po¬ glejte lilije na polju, kako rastejo: ne delajo in ne predejo; pa vam pravim, da še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen, kakor njih ena. Če pa travo na polju, katera danes stoji, in se jutri vrže v peč, Bog tako oblači, kolikanj bolj bo vas, malovčrni! Ne skrbite torej, rekoč: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali s čim se bomo obla¬ čili? Ker po tem vsem poprašujejo nevčrniki. Saj v6 vdš Oče nebeški, da vsega tega potrebujete. Iščite torej najpoprej Božjega kraljestva in nje¬ gove pravice, in vse to vam bo privrženo. Petnajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apostola Galačanom 5, 25—26; in 6, 1—10. Bratje! ako živimo v duhu, hodimo tudi v duhu. Ne bodimo željni prazne časti, da bi eden drugega dra¬ žili, eden drugemu nevoščljivi bili. Bratje! ako je kdo od kakega greha prenagljen, takega vi. ki ste duhovni, pod¬ učite v duhu krotkosti, in glej sam nase, da ne boš tudi ti izkušan. Eden drugega bremena nosite, in tako boste dopolnili Kristusovo postavo. Zakaj ako kdo o sebi meni, da je kaj, ker ni nič, sam sebe zapeljuje. Sleherni 184 pa naj preudari svoje delo; in tako bo sam v sebi imel čast, ne pa v drugem. Vsak namreč bo svoje breme nosil. Tisti pa, kateri je v krščanstvu podučen, naj podeljuje tistemu, kateri podučuje, vse dobro. Nikar se ne motite: z Bogom se ni šaliti. Zakaj kar človek seje, to bo tudi žel. Kdor seje torej v svojem mesu, bo od mesa tudi žel trohnenje; kdor pa seje v duhu, bo od duha žel večno življenje. Kadar pa delamo dobro, nik&r se ne utrudimo; ker ob svojem času bomo želi, ako se ne utrudimo. Dokler torej imamo čas, delajmo dobro vsem, zlasti pa domačim po veri. Evangelij svetega Luka 7 , 11—16. Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje Najm itd. (kakor v četrtek po 4. nedelji v postu, stran 88). Šestnajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Efežanom 3, 13 — 21. Bratje! prosim vas, da ne obnemagajte v nadlogah mojih za vas, katere so vaša čast. Zavoljo tega priklanjam svoja kolena pred Očetom Gospoda našega Jezusa Kri¬ stusa, kateri je Oče vsega, kar je v nebesih in na zemlji, da vam da po bogastvu svoje časti močno utrditi se po njegovem Duhu v notranjem človeku, prebivati Kristusu po veri v vaših srcih, da v ljubezni ukoreninjeni in utrjeni morete umeti z vsemi svetimi, kakšna je širo- kost in dolgost, visočina in globočina; tudi spoznati ljube¬ zen Kristusovo, katera preseza um, da ste napolnjeni z vso obilostjo Božjo. Njemu pa, kateri premore vse obilniše storiti, kakor prosimo ali umemo, po moči, katera dela v nas, njemu čast v cerkvi v Kristusu Jezusu v vse rodove vekomaj! Amen. 185 Evangelij svetega Luka 14, 1—11. Tisti čas, ko je šel Jezus v hišo nekega više- ga farizejev v soboto kruh jest, so oni nanj gle¬ dali. In glej! neki vodeničen človek je bil pred njim. In Jezus je izpregovoril, in dejal učenikom postave in farizejem, rekoč: Ali se'sme v soboto ozdravljati? Oni pa so molčali. In prijel ga je, ozdravil in izpustil. In odgovoril je, in jim rekel: Komu izmed vas bo osel ali vol v kapnico padel, in ga ne bo izlekel precej sobotni dan? In niso mu mogli na to odgovoriti. Povedal je pa tudi povabljenim priliko, ker je videl, kako si izbirajo pi’ve sedeže, in jim je rekel: Kadar si povabljen na ženitnino, ne sedaj na prvo mesto; da, ko bi bil morebiti častitljivši kakor ti, od njega povab¬ ljen, ne pride, kateri je tebe in njega povabil, in ti ne reče: Umakni se temu; in se takrat ne zač¬ neš s sramoto na zadnje mesto presedati. Temuč kadar si povabljen, pojdi in sčdi na poslednje mesto, da ti poreče, ko pride, kateri te je pova¬ bil: Prijatelj! pomakni se više! Takrat ti bo čast v pričo tistih, kateri so s teboj vred pri mizi. Zakaj vsak, kateri se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan. Sedemnajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apostola Efežanom 4, 1—6. Bratje! prosim vas jaz jetnik v Gospoda, da spo¬ dobno živite po poklicu, h kateremu ste poklicani, z vso ponižnostjo in kratkostjo, s potrpljenjem; prenašajte eden 186 dragega v ljubezni, in skrbite ohraniti edinost duha v za¬ vezi miru. Bodite eno telo in en duh, kakor ste poklicani v eno upanje svojega poklica. En Gospbd je, ena vera, en krst. En Bog in Oče je vseh, kateri je nad vsemi, in po vsem, in v nas vseh, kateri je hvaljen vekomaj. Amen. Evangelij svetega Matevža 22 , 34—46. Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji; in eden izmed njih, učenik posthve, ga je vprašal izkušaje ga: Učenik! katera je vblika zapoved v postavi? Jezus pa mu je rekel: Ljubi Gospoda svojega Bogh iz vsega svojega srca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli. Ta je naj veča in prva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. V teh dveh zapovedih je obsežena vsa post&va in preroki. Ko so bili pa farizeji zbrani, vprašal jih je Jezus, re¬ koč: Kaj se vam zdi o Kristusu, čigav sin je? Reko mu: Davidov. Reče jim: Kako ga torej David v duhu imenuje Gospoda, rekoč: Gospbd je rekel mojemu Gospbdu: Usedi se na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov v podnožje tvojih nog. Ako ga torej David imenuje Gospbda, kako je njegov sin? In nobeden mu ni mogel odgovoriti besede; tudi se ga ni od tistega dne nobeden predrznil še kaj vprašati. Osemnajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apostola Korinčanom 1, 4—8. Bratje! zahvaljujem svojega Boga vselej za vas za¬ voljo milosti Božje, katera vam je dana v Kristusu Jezusu; 187 ker ste po njem v vsem obogateli, v vsi besedi in v vsem znanju (kakor je bilo pričanje Kristusovo potrjeno med vami), tako da vam ne manjka nobenega daru, kateri čakate razodenja Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki vas bo tudi potrjeval do konca, da boste brez greha v dan prihoda Gospoda našega Jezusa Kristusa. Evangelij svetega Matevža 9, 1—8. Tisti čas je stopil Jezus v čolnič, ter se je prepeljal, in je prišel v svoje mesto. In glej! pri¬ nesli so mu mrtvoudnega, ležečega na postelji. In ker je Jezus videl njih vero, rekel je mrtvoudne- mu,: Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi! In glej! eni pismarjev so sami pri sebi rekli: Ta preklinja. In ko je Jezus videl njih misli, je rekel: Zakaj mislite hudo v srcih? Kaj je lože reči: Od¬ puščeni so ti tvoji grehi, ali reči: Vstani in hodi? Da pa veste, da im& Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe (reče tedaj mrtvoudnemu): Vstani, vzemi svojo posteljo, in pojdi na svoj dom. In vstal je, in šel na svoj dom. Množice pa, ko so to videle, so strmele, in častile Bog&, kateri je dal t&ko oblast ljudem. Devetnajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apostola Efežanom 4, 23 — 28. Bratje! ponovite se v duhu svojega uma, in oble¬ cite novega človeka, kateri je po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti. Zavoljo tega opustite laž; govo¬ rite resnico vsakateri s svojim bližnjim, ker smo udje med 188 seboj. Jezite se, toda nikar ne grešite; solnce naj ne zajde v vaši jezi. Ne dajajte prostora hudiču! Kdor je kradel, naj ne krade več; temuč naj raji pridno dela s svojimi rokami, kar je dobro, da bo imel kaj podeliti potrebnemu. Evangelij svetega Matevža 22, 1—14. Tisti čas je govoril Jezus velikim duhovnom in farizejem v prilikah, rekoč: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kateri je napravil ženitnino svojemu sinu. In poslal je svoje hlapce poklicat povabljene na ženitnino; pa niso hoteli priti. Spet je poslal drugih hlapcev, rekbč: Povejte povablje¬ nim: Glejte! svoje kosilo sem pripravil; moji junci in pitana žival je zaklana, in vse je pripravljeno; pridite na ženitnino. Oni pa niso marali, in so šli, eden na svojo pristdvo, eden pa po svoji kupčiji. Drugi pa so zgrabili njegove hlapce, ter so jih zasramovali in pobili. Ko je pa kralj to slišal, se je razsrdil, in je poslal svoje vojske, in je končal tiste ubijavce, in požgal njih mesto. Po¬ tlej reče svojim hlapcem: Zenitnina je sicer pri¬ pravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Poj¬ dite torej na razpotja, in katere koli najdete, po¬ kličite jih na ženitnino. In njegovi hlapci so šli na ceste, in so jih nabrali, kolikor so jih našli, hude in dobre: in ženitnina je bila napolnjena s svati. Prišel je pa kralj pogledat svatov; in videl je tam človeka, ki ni bil svatovsko oblečen, in reče mu: Prijatelj! kako si prišel, ker nimaš 189 svatovskega oblačila? On pa je umolknil. Tedaj je kralj rekel služabnikom: Zvežite mu rokč in nogč, in vrzite ga v skrajno temo, ondi bo jok in škripanje z zobmi. Veliko namreč jih je poklicanih, ali malo izvoljenih. Dvajseto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apostola Efežanom 5, 15—21. Bratje! glejte, kako bi ravno hodili, ne kakor nespametni, ampak kakor pametni; odkupljajte čas, ker so dnevi hudi. Ne bodite torej neumni, ampak umejte, kaj je volja Božja. In nikar se ne upijanite z vinom, v katerem je nečistost; ampak bodite napoljeni s svetim Duhom, in govorite med seboj v psalmih, in hvalnih in duhovnih pesmih, in pojte in prepevajte Gospodu v svojih srcih in dajajte vselej hvalo za vse Bogu Očetu v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa. In bodite eden drugemu podvrženi v strahu Kristusovem. Evangelij svetega Janeza 4, 46—5*1. Tisti čas je bil neki kraljiČ, katerega sin je bolan ležal v Kafarnavmu. Ko je ta slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, šel je k njemu, in ga prosil, da naj pride doli, in ozdravi njegovega sina; začel je namreč umirati. Jezus mu je tedaj rekel: Ako ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete! Kraljič mu reče: Gospod, pojdi doli, preden moj sin umrje. Jezus mu reče: Pojdi, tvoj sin zivf! In človek je veroval besedi, katero mu je rekel, in je šel. Ko je pa bil še na poti tja 190 doli, prišli so mu hlapci naproti, in povedali rekoč, da njegov sin živi. Tedaj jih je vprašal po uri, ob kateri mu je bilo bolje. In rekli so mu: Včeraj ob sedmi uri ga je pustila mrzlica. Oče je tedaj spoznal, da je bilo tisto uro, katero mu je Jezus rekel: Tvoj sin živi; in je veroval in vsa njegova hiša. Eno in dvajseto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apostola Efežanom 6, 10—17. Bratje! utrdite se v Gospodu in v mogočnosti njegove moči. Oblecite Božje orožje, da morete obstati pred zale¬ zovanjem hudičevim, ker se nam ni vojskovati zoper meso in kri, ampak zoper poglavarstva in oblasti, zoper gospo- dovavce tega temnega sveta, zoper hudobne duhove v pod¬ nebju. Zavoljo tega primite Božje orožje, da se morete braniti ob hudem dnevu, in v vseh rečeh popolni obstati. Stojte torej opasani okoli svojih ledij z resnico, in oblečeni z oklepom pravice, in obuti na nogah za oznanjanje evan¬ gelija miru; v vseh rečeh pa vzemite v roko ščit vere, s katerim morete vse ognjene puščice hudobnega ugasiti, in vzemite čelado zveličanja in meč Duha, kar je beseda Božja. Evangelij svetega Matevža 18, 23—35. Tisti čas je Jezus svojim učencem povedal to priliko: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kateri je hotel račun delati s svojimi hlapci. Ko je pa začel računiti, bil je predenj postavljen eden, kateri mu je bil dolždn deset tisoč talentov. Ker pa ni imel s čim plačati, ukazal je njegov gospod 191 prodati njega, in njegovo ženo, in njegove otroke, in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel na kolena, in ga je prosil, rekoč: Potrpi z menoj, in vse ti bom povrnil. In gospod se je usmilil tistega hlapca, in ga je izpustil, in mu odpustil dolg. Izpred njega gredč pa je tisti hlapec našel enega svojih sohlapcev, kateri mu je bil dolž&n sto denarjev; in ga je zgrabil in davil, rekoč: Plačaj, kar si dolžan. Tedaj je njegov sohlapec predenj padel, in ga je prosil, rekoč: Potrpi z menoj, in vse ti bom povrnil. On pa ni hotel; temuč je šel, in ga je vrgel v ječo, dokler ne bo poplačal dolga. Ko so pa videli njegovi so- hlapci, kar se je zgodilo, bili so silno žalostni, ter so šli in povedali svojemu gospodu vse, kar se je bilo zgodilo. Tedaj ga je poklical njegov gospod, in mu reče: Hudobni hlapec! ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil; ali nisi bil torej tudi ti dolž&n usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil? In njegov gospod se je razsrdil, in ga je izdal trinogom, dokler ne bo poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakateri svojemu bratu iz svojih src. Dve in dvajseto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apostola Filipljanoni 1, 6—11. Bratje! zanašam se na Gospoda Jezusa, da, kateri je začel v vas dobro delo, bo ga tudi dokončal do dneva Kristusa Jezusa; kakor se mi prav zdi to o vas vseh 192 misliti, zato ko vas imam v srcu, tudi v svojem železju, in v razgovarjanju in potrjenju evangelija, vse, ki ste deležni mojega veselja. Zakaj Bog mi je priča, kako vas vse ljubim v srcu Jezusa Kristusa. In to molim, da bi vaša ljubezen bolj in bolj rastla v znanju in v vsej umnosti, da preudarite, kaj je bolje, da ste čisti in brez spotikljaja v dan Kristusov, napolnjeni s sadom pravice po Jezusu Kristusu, v čast in hvalo Božjo. [Evangelij svetega Matevža 22, 15—21. Tisti čas so šli farizeji, in so se posvetovali, da bi Jezusa ujeli v besedi. In pošljejo do njega svojih učencev s Herodijani vred, rekoč: Učenik! vemo da si resničen, in pot Božjo učiš po resnici, in da ti ni mari nikogar, ker ne gledaš na veljavo ljudi. Povej nam torej, kaj se ti zdi, ali se sme davek dajati cesarju ali ne? Jezus pa je poznal njih hudobo, in je rekel: Kaj me izkušate, hinavci? Pokažite mi davčni denar! In oni so mu podali deri dr. In Jezus jim reče: čigava je ta podoba in napis? Reko mu: Cesarjeva. Torej jim reče: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogii, kar je Božjega. Tri in dvajseto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apostola Filipljanom 3,17—21; in 4, 1—3. Bratje! posnemajte mene, in glejte na tiste, kateri tako žive, kakor imate zgled nad nami. Zakaj veliko jih živi, katere sem vam večkrat imenoval (zdaj pa tudi jokaje imenujem), sovražnike križa Kristusovega, katerih konec 193 je poguba, katerih Bog je trebuh; kateri se hvalijo svoje sramote, kateri ljubijo pozemeljsko. Naše prebivanje pa je v nebesih, od kodar tudi Zveličarja čakamo, Gospoda svojega Jezusa Kristusa, kateri bo premenil naše ubogo telo, ker ga bo upodobil svojemu svetlemu telesu, po moči, s katero si tudi more podvreči vse reči. Zavoljo tega, bratje moji predragi in prisrčni, moje veselje in moja krona! tako stojte v Gospodu, preljubi! Prosim Evodijo in Sintiho, da naj boste ene misli v Gospodu. Prosim tudi tebe, zvesti brat in tovariš! pomagaj jima, ki ste se z menoj trudili v evangeliju s Klemenom, in drugimi mojimi pomagavei, katerih imena so v knjigi življenja. Evangelij svetega Matevža 9, 18—24. Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, glej! prišel je eden viših in ga molil, rekoč: Gospod! moja hči je zdaj umrla; ali pridi, in položi svojo roko nanjo, in oživela bo. In Jezus je vstal, in šel ž njim in njegovi učenci. In glej! žena, ki je na krvotoku trpela dvanajst let, je pristopila od zadaj, in se je doteknila roba njegovega oblačila. Zakaj rekla je sama pri sebi: Ako se le njegovega oblačila dotaknem, bom ozdravljena. Jezus pa se je obrnil, in ko jo je videl, je rekel: Zaupaj, hči! tvoja vera te je ozdravila. In žena je bila zdrava od tiste ure. In ko je Jezus v višega hišo prišel, in je videl piskače in šumečo množico, je rekel: Odstopite; zakaj deklica ni mrtva, ampak spi. In so se mu posmehovali. Ko je bila pa množica iz¬ gnana, šel je noter, in jo je prijel za roko, in deklica je vstala. In ta glas je šel po vsej tisti deželi. Slov. Evangel. !3 1 194 Opomba. Ako je po binkoštik več ko 24 nedelj, se po 23. nedelji jemljejo nedelje, katere so tisto leto po razglašenju Gospodovem ostale, po tem le redu: Ako je 25 nedelj, se za 24. nedeljo vzame 6. nedelja po razglašenju, kakor na strani 27 Ako je 26 nedelj, se za 24. ned. vzame 5. nedelja po razgl. kak. na str. 25 25. „ „ 6. „ „ „ „ „ „ 27 Ako je 27 nedelj, se za 24. ned. vzame 4. nedelja po razgl. kak. na str. 25 25. „ „ 5. „ „ „ „ „ „ 25 26. „ „ 6. „ „ „ „ „ „ 27 Ako je 28 nedelj, se za 24. ned. vzame 3. nedelja po razgl. kak. na str. 23 9K [_ 9K 55 55 55 55 55 55 55 55 26. „ „ 5. „ „ „ „ „ „ 25 27. „ „ 6. „ „ „ „ „ 27 Poslednjo nedeljo po binkoštih. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Kološanoin 1 , 9 — 14 . Bratje! ne jenjamo za vas moliti in prositi, da bi bili napolnjeni s spoznanjem Božje volje, v vsej modrosti in duhovni razumnosti; da bi spodobno hodili Bogu v vsem prijetni, rodovitni v vsakem dobrem delu, in rastoči v spo¬ znanju Božjem, v vsej moči utrjeni po njegovi častitljivi mogočnosti, v vsem potrpljenju in prizanašanju z veseljem, hvaleči Boga Očeta, kateri nas je vredne storil udeležiti se dedščine svetih v razsvetljenju, kateri nas je otel od oblasti teme, in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina, v katerem imamo odrešenje po njegovi krvi, od- puščenje grehov. 195 Evangelij svetega Matevža 21, 15—35. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kadar boste videli gnusobo razdejanja, prerokovano po Danijelu preroku, stati na svetem mestu: (kdor bere, naj umč!) tedaj naj, kateri so v Judeji, bežč na gore; in kdor je na strehi, ne h6di z nje jemat kaj iz svoje hiše; in kdor je na polju, ne vračaj se jemat svoje suknje. Gorjč pa nosečim in doječim tiste dni! Molite pa, da se vaš beg ne zgodi po zimi ali v soboto. Zakaj takrat bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj, in je ne bo. In ko bi ne bili prikrajšani ti dnevi, ne bi bil otet noben človek; toda zavoljo izvoljenih bodo prikrajšani tisti dnevi. Takrat, ako vam kdo poreče: Glejte! tukaj je Kristus, ali tam, ne verje¬ mite. Zakaj vstali bodo krivi kristusi, in krivi preroki, in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi bili zapeljani tudi izvoljeni (ko bi bilo mogoče). Glejte! naprej sem vam povedal. Ako vam torej poreko: Glejte! v puščavi je, ne hodite venkaj; glejte! v hramu je, ne verjemite. Ker kakor blisk pride od solnčnega vzhoda, in se posveti do zahoda; tako bo tudi prihod Sinu človekovega. Kjer koli je namreč mrtvo truplo, ondi se bodo zbirale tudi postojne. Kmalu po stiski tistih dni pa bo solnce otemnelo, in luna ne bo dajala svoje svetlobe, in zvezde bodo padale z neba, in moči nebeške se bodo gibale. In takrat se bo prikazalo znamenje Sind človekovega na 13 * 196 nebu: in tedaj se bodo jokali vsi rodovi na zemlji, in bodo videli Sinil človekovega priti v oblakih neba z veliko močjo in veličastvom. In poslal bo svoje angele s trobento in z močnim glasom, in zbrali bodo njegove izvoljene od četverih vetrov, od konca do konca neba. Od figovega drevesa pa se učite prilike: kadar je njegova veja že mužčvna, in poganja brst, veste, da je blizu poletje. Tako tudi vi, kadar boste videli vse to, vedite, da je blizu pred durmi. Resnično vam pravim, da ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle. 197 Drugi del. Berila in Evangeliji za praznike Svetnikov. 30. listopada. V dan s. Andreja apostola. Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom y 10. po¬ glavju od 10. do 18. vrste. Bratje! s srcem se veruje v pravičnost, z usti pa se priča v zveličanje. Pismo namreč govori: Nobeden, kateri veruje vanj, ne bo osramoten. Zakaj med Judom in Grkom ni razločka; ker eden je Gospod vseh, bogat za vse, kateri kličejo vanj. Zakaj kdor koli kliče v ime Gospodovo, bo zveličan. Kako bodo torej njega klicali, v katerega niso verovali? Ali kako bodo vanj verovali, o katerem niso slišali? Kako pa bodo slišali brez oznanjevavca? Kako pa bodo oznanjali, ako niso poslani? Kakor je pisano: Kako lepe so noge oznanjujočih mir, oznanjujočih dobro! Toda oznanjevanju niso vsi pokorni. Izaija namreč pravi: Gospčd! kdo je veroval, kar je od nas slišal? Vera torej je iz poslušanja, poslušanje pa po Kristusovi besedi. Pa vprašam: Niso mari slišali? Saj je po vsej zemlji izšel njih glas, in do konca sveta njih besede. 198 Evangelij svetega Matevža 4, 18—22. Tisti čas, ko je Jezus hodil ob Galilejskem morju, je videl dva brata, Simona, kateri je ime¬ novan Peter, in Andreja, njegovega brata, metati mrežo v morje; bila sta namreč ribiča. In reče jima: Hodita za menoj, in vaju bom storil ribiča ljudi. Ona pa sta takoj popustila svoje mreže, in sta šla za njim. In odtod dalje gredoč je videl dva druga brata, Jakopa Cebedejevega, in Janeza, njegovega brata, v čolnu z njunim očetom Cebe- dejem, popravljati svoje mreže, in ju je poklical. Ona pa sta precej popustila mreže in očeta, in sta šla za njim. 3. grudna. V dan s. Frančiška Ksaverija. Berilo: Bratje! s srcem se veruje (kakor v dan s. Andreja apostola str. 197). Evangelij svetega Marka 16, 15—81. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Pojdite po vsem svetu, in oznanjujte evangelij vsej stvari. Kdor veruje in je krščen, bo zveličan, kdor ne veruje, bo pogubljen. Kateri pa verujejo, pojdejo ta znamenja za njimi: v mojem imenu bodo hudiče izganjali; nove jezike govorili; kače prijemali; in ako kaj strupenega pijejo, ne bo jim škodovalo; in na bolnike bodo rokč pokladali, in bodo zdrava. 199 4. grudna. V dan s. Barbare device in mučenice. Berilo iz bukev Siraliovih 51, 1—8 in 12. častil te bom, Gospod kralj! in hvalil te Boga svojega Zveličarja; častil bom tvoje ime, ker si mi bil pomočnik in varuh, in si otel moje telo pogubljenja, od zadrge krivičnega jezika in od lažnivih ust, in si mi vpričo mojih zoprnikov bil pomočnik. In si me odrešil po obilnem usmiljenju svojega imena rjovečih zveri, ki so pripravljene na jed; iz rok tistih, kateri so mi stregli po življenju, in iz mnogih bridkosti, katere so me obdajale; iz sile plamena, kateri je švigal okoli mene, in v sredi ognja nisem zgorel; iz globočine peklenskega brezna, ognušenega jezika, laž¬ nivega govorjenja, hudobnega, kralja, in krivičnega jezika. Hvalila bo do smrti moja duša Gospoda; ker pomagaš jim iz nadlog, kateri zaupajo v te, in rešiš jih iz rok narodov Gospod naš Bog! Evangelij svetega Matevža 25, 1—13. Tisti čas je Jezus svojim učencem govoril to priliko: Nebeško kraljestvo je podobno deseterim devicam, katere so vzele svoja svetila, in so šle ženinu in nevesti naproti. Pa pet jih je bilo ne¬ spametnih, in pet pametnih. Petere nespametne so vzele svetila, olja pa niso vzele sebčj. Pametne pa so vzele olja v svojih posodah s svetili vred. Ker se je pa ženin mudil, podremale so vse in zaspale. O polnoči pa je šum vstal: Glejte! ženin gre, pojdite mu naproti. Takrat so vstale vse tiste 200 device, in so napravljale svoja svetila. Nespametne pa so rekle modrim: Dajte nam svojega olja, ker naša svetila gasnejo. Pametne pa so odgovorile, rekoč: Da ga kje ne zmanjka nam in vam, pojdite raji k prodajavcem, in si ga kupite. Ko so pa šle kupovat, prišel je ženin; in pripravljene so šle ž njim na ženitnino, in duri so se zaprle. Poslednjič pa pridejo tudi one device, rekoč: Gospod, gospod! odpri nam. On pa je odgovoril, in rekel: Resnično vam pravim, ne poznam vas. Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure. 6. grudna. V dan s. Nikolaja (Miklavža) spoznovavca škofa. Berilo iz lista s. Pavla apostola Hebrejem 13, 7—17. Bratje! spomnite se svojih prednikov, kateri so vam govorili besedo Božjo; glejte konec njih življenja, in rav¬ najte se po njih veri. Jezus Kristus je ravno tisti včeraj in danes, vekomaj. Ne dajte se z drugačnimi in tujimi nauki zapeljati. Saj je najbolje srce z milostjo utrditi, ne z jedmi, katere niso pomagale tistim, ki so o njih živeli. Imamo oltar, od katerega nimajo oblasti jesti, kateri služijo šatoru. Zakaj katerih žival kri za greh veliki duhoven nese v svetišče, njih trupla se sežigajo zunaj šatorišča. Tedaj je tudi Jezus, da bi posvetil s svojo krvjo ljudstvo, trpel zunaj vrat. Pojdimo torej k njemu iz šatorišča, in nosimo njegovo zasramovanje. Saj nimamo tukaj obstoječega mesta, ampak prihodnjega iščemo. Po njem torej darujmo vselej Bogu hvalni dar, to je, sad ust, katera časte njegovo ime. Ne pozabite pa dobrotljivosti in darovitosti; ker taki 201 darovi so po volji Bogu. Bodite pokorni svojim visim, in bodite jim podložni; zakaj oni čujejo kakor taki, kateri bodo odgovor dajali za vaše duše. Evangelij svetega Matevža 25, 15—28. Tisti čas je Jezus svojim učencem govoril to priliko: Nekdo, ki je šel na tuje, je poklical svoje hlapce, in jim je izročil svoje blago. In dal je enemu pet talentov, enemu pa dva, enemu pa enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in zdajci je odrinil. Sel je pa, kateri je bil prejel pet talentov, in je kupčeval ž njimi, in je pridobil pet drugih. Ravno tako je tudi, kateri je bil prejel dva, pridobil dva druga. Kateri je bil pa prejel le enega, je šel in je zakopal v zemljo, in skril denarje svo¬ jega gospoda, Črez veliko časa pa pride gospod tistih hlapcev, in inni račun ž njimi. In pristopil je, kateri je bil prejel pet talentov, in je prinesel pet drugih talentov rekoč: Gospod! pet talentov si mi izročil; glej! pet drugih sem pridobil. Njegov gospod mu je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v 7 malem zvest, bom te postavil črez veliko; pojdi v veselje svojega gospoda. Pa tudi, kateri je bil prejel dva talenta, je pristopil in rekel: Gospod! dva talenta si mi izročil; glej! dva druga sem pridobil. Njegov gospod mu je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, bom te postavil črez veliko; pojdi v veselje svo¬ jega gospoda. 202 8. grudna. V god spočetja device matere Marije. Berilo iz pripovesti Salomona kralja 8, 22—85. (Besede modrosti Božje.) Gospod me je v lasti imel v začetku svojih pot, preden je kaj storil od začetka. Od vekomaj sem postav¬ ljena, in od nekdaj, preden je bila zemlja storjena. Še ni bilo brezen, in jaz sem bila že spočeta; vod studenci še niso izvirali, gore še niso bile ustavljene s svojo težo; preden so bili hribje, bila sem jaz rojena. Še ni bil zemlje storil, ne rek, ne tečajev zemlje, Ko je narejal nebesa, bila sem pri njem. Ko je stanovitne postave in pokrajine postavljal breznom; ko je oblake zgoraj pripenjal, in vod studence tehtal; ko je postavljal meje okoli morja, in postavo dajal vodam, da naj ne prejdejo svojih bregov; ko je utrjeval dno zemlje, bila sem pri njem in vse ž njim ravnala, in sem se veselila vsak dan, in pred njim vedno igrala. Igrala sem na svetu, in moje veselje je biti s človeškimi otroci. Zdaj torej, otroci! poslušajte me ; blagor jim, kateri ohranjajo moja pota. Poslušajte nauk, in bodite modri, in nikar ga ne zametujte. Blagor človeku, kateri me posluša, in kateri čuje pri mojih vratih vsak dan, in streže pri podbojih mojih duri. Kdor mene najde, bo našel življenje, in prejel zveličanje od Gospoda. Evangelij svetega Lukeža 1, 26—28. Tisti cas je bil angel Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k devici, zaročeni možu, kateremu je ime bilo .Jožef, iz hiše Davidove, in devici je ime bilo Marija. In angel je prišel k njej, in je rekel: Češcena, milosti polna; Gospod je s teboj; blažena si med ženami. 203 13. grudna. V dan s. Lucije device mučenice. Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Korinčanom 10, 17 in 18, in 11, 1—2. Bratje! kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu. Zakaj, ne kdor se sam hvali, je izkušen, ampak tisti, katerega Bog hvali. O da bi vi prenesli malo moje nespameti! Pa potrpite z menoj. Zakaj vnet sem za vas z Božjim ognjem; ker zaročil in dal sem vas enemu možu, čisto devico, Kristusu. Evangelij svetega Matevža 13, 44—52. Tisti čas je Jezus svojim učencem govoril to priliko: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu v njivi, katerega je skril človek, ki ga je našel; in od veselja nad njim grč in proda vse, kar im&, in kupi tisto njivo. Spet je nebeško kra¬ ljestvo podobno kupcu, kateri išče dobrih biserov. Kateri, ko je našel en drag biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga je kupil. Spet je podobno nebeško kraljestvo mreži, katera se vrže v morje, in zajme rib vsakega plemena. Katero, ko je napol¬ njena, izvlečejo, in na bregu sedč odbero dobre v posode, malovredne pa izmečejo. Tako bo ob koncu sveta: Angeli pojdejo venkaj, in bodo od¬ ločili hudobne iz srede pravičnih; in jih bodo vrgli v peč ognja; tam bo jok in škripanje z zobmi. Ali ste razumeli vse to? Reko mu: Smo. Reče jim: Zato je vsak pismčr, ki je podučen v nebeškem kraljestvu, enak hišnemu gospodaiju kateri nosi iz svojega zaklada novo in staro. 204 18 . grudna. V dan pričakovanja poroda device matere Marije. Berilo iz Izaija preroka 7, 10—15. Tiste dni je govoril Gospod Ahazu rekoč: Prosi si znamenje od Gospoda svojega Boga, ali od zdolaj iz glo¬ bočine, ali od zgoraj iz visočine. In rekel je Ahaz: Ne bom prosil, in ne izkušal Gospoda. In (Izaija) je rekel: Poslušajte torej, Davidova hiša! Je-li vam premalo nad¬ legovati ljudi, da ste nadležni tudi mojemu Bogu ? Zavoljo tega vam bo dal Gospod sam znamenje: glejte, devica bo spočela in rodila Sind, in bo se imenovalo njegovo ime Emanuel. Sirovo maslo in med bo jedel, da bo vedel zavreči hudo, in izvoliti dobro. Evangelij svetega Luka 1, 36—38. Tisti čas je bil angel Gabriel od Bogd poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k devici, zaročeni možu, kateremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija. In angel je prišel k njej, in je rekel: Češčena, milosti polna; Gospod je s teboj; blažena si med ženami! Ko je pa to slišala, se je prestrašila nad njegovim go¬ vorjenjem, in je mislila, kakšno bi bilo to po- zdravljenje. In angel ji je rekel: Ne boj se, Marija! ker milost si našla pri Bogu. Glej! spočela boš v svojem telesu in rodila Sina, in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišega imenovan: in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida njegovega očeta, in kraljeval bo v hiši Jakopovi vekomaj, in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Marija pa je 205 rekla angelu: Kakd se bo to zgodilo, ker ne po¬ znam moža? In angel je odgovoril in je rekel: Sveti Duh bo prišel v tč, in moč Najvišega te bo obsenčila; in zavoljo tega bo Sveto, katero bo rojeno iz tebe, imenovano Sin Božji. In glej! Elizabeta, tvoja teta, je tudi spočela sina v svoji starosti, in ta mesec je že šesti tiste, ki je imeno¬ vana nerodovitna. Ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč. Marija pa je rekla: Glej! dekla sem Gospodova; zgčdi se mi po tvoji besedi. 21. grudna. V dan s. Tomaža apostola. Berilo iz lista s. Pavla apostola Efežanom 2, 19—39. Bratje! zdaj niste gostje in tujci, ampak ste meščani svetih in domači Božji, vzidam na stalo apostolov in pre¬ rokov, in poglavitni vogelnik je sam Kristus Jezus, na katerem je vse zidovje sestavljeno, in raste v svet tempelj v Gospodu, v katerega ste tudi vi vzidani v prebivališče Božje v duhu. Evangelij svetega Janeza 20, 24—39. Tisti čas Tomaža, dvanajsterih enega, kateri je imenovan Dvojček, ni bilo pri njih, ko je Jezus prišel. Drugi učenci torej so mu povedali: Gospo¬ da smo videli. On pa jim je rekel: Ako ne vidim na njegovih rokah znamenj žrebljev, in ne denem svojega prsta v rane žrebljev, in ne položim svoje roke v njegovo stran, ne bom veroval. In črez osem dni so bili njegovi učenci spet notri, in 206 Tomaž ž njimi. Jezus pride, ako ravno so bile duri zaklenjene, in je stal na sredi in rekel: Mir vam bodi! Potlej reče Tomažu: Vloži svoj prst semkaj, in poglej moje roke; in podaj semkaj svojo roko, in položi jo v mojo stran, in ne bodi neveren, ampak veren. Tomaž je odgovoril in mu rekel: Gospod, in moj Bog! Jezus mu reče: Ker si me videl, Tomaž! si veroval; blagor jim, kateri niso videli, in so verovali. Drugo nedeljo po razglašenju Gospodovem. V praznik presvetega imčna Jezusovega. Berilo iz dejanja apostolskega 4, 8—12. Tiste dni je Peter napolnjen s svetim Duhom rekel; Poglavarji ljudstva in starejšine, poslušajte! Ako sva midva danes vprašana za dobroto, bolnemu človeku storjeno, po kateri je ta ozdravljen; bodi znano vam vsem in vsemu Izraelovemu ljudstvu, da v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa Nazareškega, ki ste ga vi križali, Bog pa ga je obudil od mrtvih, v tem imenu stoji ta pred vami zdrav. Ta je kamen, katerega ste zavrgli vi zidarji, kateri je postal vogelnik. In v nikomur drugem ni zveličanja; zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem bi mogli biti zveličani. Evangelij svetega Luka 2, 21. Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih itd. (kakor v novega leta dan str. 18 ). 207 17. prosinca. V dan s. Antona puščavnika. Berilo iz bukev Sirahovih 15, 1—(>. Ljub je bil Bogu in ljudem, njegov spomin je v blagru, Bog ga je v slavi upodobil svetnikom, in ga je poveličal v strah sovražnikom, in je z njegovimi besedami ukrotil znamenja. Počastil ga je pred kralji, in mu dal povelje za svoje ljudstvo, in mu pokazal svojo slavo. V njegovi veri in krotkosti ga je svetega storil, in ga izvolil izmed vsega človešta. Zakaj slišal je njegov glas, in peljal ga je v oblak, in mu je dal očitno zapovedi in postavo življenja in modrosti. Evangelij svetega Luka 12 , 35—40. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Vaše ledje itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža str. 17). 18. prosinca. V dan stola s. Petra v Rimu. Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 1, 1—7. Peter, apostol Jezusa Kristusa, izvoljenim tujcem, razkropljenim v Pontu, Galaciji, Kapadociji, Aziji in Biti- niji, po prevednosti Boga Očeta, v posvečenje Duha, v po¬ korščino in pokropljenje krvi Jezusa Kristusa: Milost vam in mir naj se pomnoži. Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kateri nas je zavoljo svojega velikega usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih v netrohljiv, in neognušen, in nevenljiv del, prihranjen vam v nebesih, kateri ste v Božji 208 moči ohranjeni po veri v zveličanje, katero ima biti razo¬ deto poslednji čas; v katerem se boste veselili, če morate zdaj malo žalovati v mnogoterih izkušnjah, da se izkušnja vaše vere veliko dražje ko zlato, katero se z ognjem izkuša, pokaže v hvalo, in slavo, in čast v razodetju Jezusa Kristusa Gospoda našega. Evangelij svetega Matevža 16, 13—19. Tisti čas je prišel Jezus v kraje Cezareje Filipove in je vprašal svoje učence, rekoč: Kdo pravijo ljudje, da je Sin človekov? Oni pa so rekli: Nekateri, da Janez krstnik, nekateri pa, da Elija, nekateri pa, da Jeremija, ali prerokov kdo. Jezus jim reče: Vi pa, kdo pravite, da sem? Odgovoril je Simon Peter in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Bog&! In Jezus je odgovoril, in mu rekel: Blagor ti, Simon, Jonov sin! ker meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz pravim tebi: Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenska vrata je ne bodo zmagala. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. 20. prosinca. V dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov. Berilo iz lista s. Pavla apostola Hebrejem 11, 33—39. Bratje! svetniki so z vero premagali kraljestva, de¬ lali pravico, dosegli obljube, zamašili levom žrela, ugasili 209 silne ognje, ubežali ostremu meču, ozdravili se od sla¬ bosti, bili močni v boju, in odgnali vnanjih vojske; pre¬ jele so žene svoje mrtve iz mrtvih obujene. Eni pa so bili razpeti, ker niso hoteli rešenja, da hi našli bolje vstajenje. Eni pa so trpeli zasramovanje in tepenje, zraven tudi železje in ječe; bili so kamenani, prežagovani, izku¬ šani, z mečem morjeni; hodili so v kožuhih, v kožjih kožah, ubožni, stiskani, zatirani, katerih svet ni bil vreden; in so se potikali po puščavah, po gorah in brlogih, in podzemeljskih jamah. In ti vsi so bili s pričanjem vere pravični najdeni v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangelij svetega Luka 6, 17—23. Tisti čas je šel Jezus z gore, in je stal na ravnem polju, in truma njegovih učencev, in velika množica ljudi iz vse Judeje in iz Jeruzalema, in od primorja, in od Tira in Sidona, kateri so bili prišli poslušat, in ozdravljeni bit od svojih bolezni. In katere so nadlegovali nečisti duhovi, bili so ozdravljeni. In vsa množica se ga je izkušala do- tekniti, ker je moč šla iz njega, in je vse ozdra¬ vila. In on je oči obrnil v svoje učence, in je re¬ kel: Blagor vam ubogim, ker vaše je Božje kra¬ ljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, ker boste nasiteni. Blagor vam, ki zdaj jokate, ker se boste smejali. Blagor vam bo, ko vas bodo ljudje sovra¬ žili, in ko vas bodo odločevali in zasramovali, in zametovali vaše ime, kakor hudo, zavoljo Sina človekovega. Veselite se tisti dan, in poskakujte, ker glejte! vaše plačilo je veliko v nebesih. Slov. Evangel. 14 210 21. prosinca. V dan s. Neže device mučenice. B er il,o: Častil te bom, Gospbd kralj! itd. Evangelij : Nebeško kraljestvo je po¬ dobno deseterim devicam itd. (Oboje kakor v dan s. Barbare device mučenice str. 199.) 22. prosinca. V dan ss. Vincencija in Anastazija mučenikov. Berilo iz knjige modrosti 4, 1—8. Pravičnih duše so v roki Božji, in ne bo jih doseglo smrtno trpljenje bolečine. Nespametnih očem se je zdelo, da umrjo, in njih ločenje, so menili, da je nadloga in njih odhod od nas pogubljenje; pa oni so v miru. In če so trpeli pred ljudmi, je njih upanje polno neumrljivosti. Malo hudega so pretrpeli, ali veliko dobrega bodo prejeli, ker Bog jih je izkusil, in jih je našel sebe vredne. Kakor zlato v peči jih je izkusil, in kakor žgalni dar jih je prejel, in ob svojem času se bo ozrl nanje. Pravični se bodo svetili, in kakor iskre po strnišču bodo tekali. Sodili bodo narode, in gospodovali ljudstvom, in Gospbd jim bo kraljeval vekomaj. Evangelij svetega Luka 21, 9—19. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kadar boste slišali vojske in upore, nikar se ne prestrašite; to se mora poprej zgoditi, ali konec še ni precej. Potlej jim je rekel: Vstal bo narod zoper narod, in kraljestvo zoper kraljestvo. In 211 veliki potresi bodo po deželah, in kuga in lakota; in strahovi z neba, in znamenja velika bodo. Pred vsem tem pa bodo iztegnili po vas svoje rokč, in vas bodo preganjali, in izdajali v shodnice in ječe, in vlačili pred kralje in oblastnike zavoljo mojega imena. To se vam bo pa godilo v pričanje. Vtisnite si torej v srca, in ne skrbite, kako boste odgo¬ varjali. Jaz namreč vam bom dal usta in modrost, kateri se ne bodo mogli ustavljati, ne odgovarjati vsi vaši zoprniki. Izdajani pa boste po starših in bratih, in po sorodnikih in prijateljih, in morili jih bodo izmed vas. In vsi vas bodo sovražili zavoljo mojega imena. Pa las vam ne bo poginil z glave. V svoji potrpežljivosti boste ohranili svoje duše. 23. prosincu. V dan zaročenja device Marije. Berilo: Gospod me je imel v lasti itd. (kakor 8. dan grudna str. 202). Evangelij: Ko je bila Marija, mati Jezu¬ sova, Jožefu zaročena, itd. (kakor predbožični dan str. 8). 25. prosinca. V dan izpreobrnjenja s. Pavla apostola. Berilo iz dejanja apostolskega 9, 1—21. Tiste dni je Savel, ko je še dihtel pretenje in moritev zoper učence Gospodove, šel k velikemu duhovnu, in je prosil od njega pisma v Damask do shodnic, da, ako bi 14 * 212 našel katere može ali žene tega uka. bi jih zvezane pri¬ peljal v Jeruzalem. In ko je bil na potu, se je zgodilo, da se je bližal Damasku, in ga je nanagloma obsvetila luč z neba. In padel je na tla, in slišal glas, kateri mu je rekel: Savel, Savel! kaj me preganjaš? On pa je rekel: Kdo si? Gospod! In on reče: Jaz sem Jezus, katerega ti preganjaš; težko ti je proti ostnu brcati. In trepetaje in strme je rekel: Gospod! kaj hočeš, da naj storim? In Gospod mu reče: Vstani in pojdi v mesto, in tam se ti bo povedalo, kaj ti je storiti. Tisti možje pa, kateri so ž njim hodili, so ostrmeli in stali, ker so sicer glas slišali, pa niso videli nikogar. Vstal je pa Savel od tal, in z odprtimi očmi nič ni videl. Tedaj so ga za roke peljali, in pripeljali v Damask. In tam tri dni ni videl, in ni ne jedel ne pil. Bil je pa neki učenec v Damasku, Ananija po imenu. In Gospod mu je rekel v prikazni: Ananija! On pa je rekel: Glej, Gospod, tukaj sem. In Gospod mu reče: Vstani, in pojdi v ulice, ki se imenujejo ravne, in vprašaj v Judovi hiši po Taršanu, Savlu po imenu; zakaj glej, moli. (In videl je v prikazani moža, Ananija po imenu, priti, in nanj roke položiti, da bi izpre- gledal.) Ananija pa je odgovoril: Gospod! slišal sem od veliko ljudi, koliko hudega je storil ta mož tvojim svetim v Jeruzalemu; in on ima oblast od velicih duhovnov zve¬ zati vse, kateri kličejo v tvoje ime. Gospod pa mu je rekel: Pojdi, ker izvoljena posoda mi je on, da ponese moje ime pred nevernike, in kralje in Izraelove otroke. Zakaj jaz mu bom pokazal, koliko mu je treba za moje ime trpeti. In Ananija je šel, in stopil v hišo, in je roke nanj položil, ter rekel: Savel, brat! Gospod Jezus, kateri se ti je prikazal, na potu, po katerem si šel, me je poslal, da izpregledaš, in si napolnjen s svetim Duhom. In zdajci so padle od njegovih oči nekakšne luskine, in je izpregle- 213 dal. Tedaj je vstal, in je bil krščen. In vzel je jedi, in se je pokrepčal. In bil je nekaj dni pri učencih, ko so bili v Damasku. In precej je v shodnicah oznanjal o Jezusu, da je ta Sin Božji. Zavzeli pa so se, kateri so ga slišali, in so rekli: Ali ni ta tisti, ki jih je preganjal v Jeru¬ zalemu, kateri so klicali v to ime, in je zato sem prišel, da bi jih zvezane peljal k velikim duhovnom? Savel pa je čedalje močnejši prihajal, in zavračal Jude, kateri so prebivali v Damasku, ker je trdil, da je ta Kristus. Evangelij svetega Matevža 16, 27—21). Tisti čas je rekel Simon Peter Jezusu: Glej! vse smo zapustili, in smo šli za teboj: kaj tedaj nam bo? Jezus pa jim je rekel: Resnično vam pravim, da ob prerojenju, kadar bo Sin človekov sedel na sedežu svojega veličastva, boste tudi vi, kateri ste šli za menoj, sedeli na dvanajst sedežih, in sodili dvanajstere Izraelove rodove. In sleherni, kateri zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mojega imčna, bo stotčrno prejel, in dosegel večno življenje. 2. svečana. V god darovanja Jezusa Kristusa, in očiščevanja device matere Marije, ali v svečnico. Berilo iz Malaliija preroka 3, 1—14. To govori Gospod Bog: Glejte, jaz pošljem svojega angela, in pripravljal bo pot pred menoj. In zdajci bo prišel v svoj tempelj Gospod, ki ga vi iščete, in angel 214 zaveze, katerega vi želite. Glejte, gre! pravi Gospod vojnih trum; in kdo bo mogel umeti dan njegovega prihoda? ali kdo bo prenesel njegov pogled? Zakaj on bo kakor topeč ogenj, in kakor valjavska zel; in sedel bo, kakor kateri topi in čisti srebro, in očistil bo otroke Levijeve, in jih precedil kakor zlato in srebro, in bodo darovali Gospodu dari v pravici. In dopadel bo Gospodu dar Judatov in Jeruzalemov, kakor poprejšnje dni, in kakor nekdanje leta, pravi Gospod vsemogočni. Evangelij svetega Luka 2 , 22 —31. Tisti čas, ko so bili dopolnjeni dnevi očišče¬ vanja Marije po Mojzesovi postavi, so prinesli Jezusa v Jeruzalem, da so ga postavili pred Gospoda (kakor je pisano v post&vi Gospodovi: Vse prvorojeno moškega spola bodi posvečeno Gospčdu), in da so dar opravili, kakor je rečeno v p o st A vi Gospodovi, dve grlici ali dva mlada goloba. In glej! bil je človek v Jeruzalemu, kateremu je bilo ime Simeon: in ta človek je bil pravičen in bogaboječ, in je čakal oveseljenja Izraelovega, in sveti Duh je bil v njem. In bilo mu je razodeto po svetem Duhu, da ne bo videl smrti, preden ne vidi Kristusa Gospodovega. In prišel je v duhu v tempelj. In ko so prinesli otroka Jezusa njegovi starši, da bi storili zanj po šegi postave, vzel ga je tudi on na svoje naročje, ter je hvalil Bogb in rekel: Zdaj spustiš svojega hlapca, Gospod! po svoji besedi v miru, ker so videle moje oči tvoje zveličanje, katero si pripravil pred 215 obličjem vseh narodov, luč v razsvetljenje never¬ nikom, in v čast Izraelu svojemu ljudstvu. 3. svečana. V dan svetega Blaža mučenika škofa. Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Korinčanom 2 , 8—7. Bratje! hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vsega poveseljenja; kateri nas poveseljuje v slednji naši nadlogi, da jih tudi mi moremo poveseliti, kateri so v mnogi stiski, s povese- ljenjem, s katerim smo tudi mi od Boga poveseljeni. Zakaj kakor je obilno trpljenje Kristusovo v nas, tako je tudi po Kristusu obilno naše poveseljenje. Pa bodimo stiskani, je v vaše opominjanje in zveličanje; ali bodimo poveseljeni, je v vaše poveseljenje, ali bodimo opominjani, je v vaše opominjanje in zveličanje, katero dela, da trpite ravno tiste nadloge, katere tudi mi trpimo; da je naše upanje za vas trdno, ker vemo, kakor ste tovariši v trpljenju, tako boste tudi v poveseljenju v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangelij svetega Matevža 16, 24—27. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem : Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj. Zakaj kdor hoče svoje življenje ohraniti, bo ga izgubil, kdor pa izgubi svoje življenje zavoljo mene, bo ga našel. Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kakšno meno bo človek dal za svojo dušo? Ker Sin človekov 216 bo prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli, in takrat bo povrnil vsakateremu po nje¬ govih delili. 5. svečana. V dan s. Agate device mučenice. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 1, 26—BI. Bratje! poglejte svoj poklic: ker ne veliko modrih po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih, ampak kar je nespametnega pred svetom, je izvolil Bog, da bi osramotil modre; in kar je slabega pred svetom, je izvolil Bog, da bi osramotil, kar je mogočnega; in kar je ne- imenitnega in zaničljivega pred svetom, je izvolil Bog, in kar ni nič, da bi razdejal, kar je; da se noben človek ne hvali pred njegovim obličjem. Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, kateri nam je bil dan od Boga v modrost, in pravičnost, in posvečenje, in odrešenje, da, kakor je pisano, kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu. Evangelij svetega Matevža 19, 3—12. Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji, ter so ga izkušali in rekli: Je-li dovoljeno možu ločiti se od svoje žene zavoljo česar koli si bodi? On pa je odgovoril in jim rekel: Ali niste brali, da, kateri je od začetka ustvaril človeka, je ustvaril moža in ženo, in je rekel: Zavoljo tega bo človek očeta in mater zapustil, in se bo držal svoje žene, in bosta dva v enem mesu. Torej nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, naj človek ne loči. Reko mu: Zakaj je pa Mojzes 217 zapovedal ločilen list dati. in se ločiti (od nje)? Reče jim: Mojzes vam je zavoljo trdobe vašega srca pripustil ločiti se od svojih žen; od začetka pa ni bilo tako. Pravim vam pa, da, kdorkoli se loči od svoje žene, razen zavoljo kurbanja, in drugo vzame, prešuštvuje; in kdor vzame ločeno, prešuštvuje. Reko mu njegovi učenci: Če je tako človekova reč z ženo, ni dobro ženiti se. On pa jim je rekel: Te besede ne razumejo vsi, ampak katerim je dano. So namreč skopljenci, kateri so iz materinega telesa tako rojeni; in so skopljenci, kateri so po ljudeh skopljeni; in so skopljenci, kateri so sami sebe skopili zavoljo nebeškega kraljestva. Kdor more umčti, naj umč. 6. svečana. V dan s. Doroteje device mučenice. Berilo iz bukev Sirahovih 15, 13—17. Gospod moj Bog! povzdignil si na zemlji moje pre¬ bivališče, in prosil sem rešenja od smrti. Klical sem v Gospoda, očeta mojega Gospoda, da bi me ne zapustil v dan moje nadloge, in v času prevzetnih brez pomoči. Hvalil bom tvoje ime vedno, in ga častil s hvaležnostjo. Zakaj uslišana je moja molitev, rešil si me pogubljenja, in me otel hudega časa. Zavoljo tega te bom častil, in hvalo dajal tvojemu imenu, Gospod naš Bog! Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice str. 203). 21S 9. svečana. V dan s. Apolonije device mučenice. Berilo: Častil te bom, Gospod kralj! itd. Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno deseterim devicam, itd. (oboje kakor v dan s. Barbare device in mučenice str. 199.) i4. svečana. V dan s. Valentina mučenika. Berilo iz bukev modrosti 10, 10—14. Pravičnega je peljal Gospod po ravnili potih, in mu je pokazal kraljestvo Božje, ter mu je dal spoznanje svetih; obogatil ga je v njegovem trudu, in je dopolnil njegova dela. Pri zvijači njegovih zoprnikov mu je na strani stal, in ga je obogatil. Ubranil ga je sovražnikom, in zapeljivcev ga je obvaroval, in mu je trd boj napravil, da bi premagal, in zvedel, da je modrost močneja od vseh reči. Ta prodanega pravičnega ni zapustila, ampak ga je rešila grešnikov, in je šla ž njim v ječo, in ga v vezeh ni zapustila, dokler mu ni prinesla kraljeve palice in oblasti do tistih, kateri so ga stiskali, in je na laž postavila nje, kateri so ga omadeževali, in dal mu je večno svetlost Gospod naš Bog. Evangelij svetega Matevža 10, 34—42. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Nikdr ne mislite, da sem prišel mir prinest na zemljo; ne miril, ampak meč sem prišel prinest. Prišel sem namreč razdvojit človeka zoper nje¬ govega očeta, in hčer zoper njeno mater, in nevesto 219 zoper njeno taščo. In človekovi sovražniki bodo njegovi domači. Kdor ljnbi očeta ali mater bolj ko mene, ni mene vreden; in kdor ljnbi sina ali hčer bolj ko mene, ni mene vreden. In kdor ne vzame svojega ki’iža in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, bo ga izgubil; in kdor izgubi svoje življenje zavoljo mene, bo ga našel. Kdor vas sprejme, mene sprejme; in kdor sprejme mene, sprejme njega, kateri me je poslal. Kdor sprejme preroka v imenu preroka, bo prejel plačilo preroka, in kdor sprejme pravičnega v imenu pravičnega, bo prejel plačilo pravičnega. In kdor koli d& piti komu izmed teh najmanjših le kozarec mrzle vode v imčnu učenca, resnično vam pravim, ne bo izgubil svojega plačila. 22. svečana. V dan stola s. Petra v Antiohiji. Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 1, 1—7. Peter apostol itd. (kakor v dan stola s Petra v Rimu, str. 207). Evangelij: Tisti čas je prišel Jezus v kraje Cezareje Filipove (kakor v dan stola s. Petra v Rimu, str. 208). 23. svečana. V dan s. Margarete Kortonske. Berilo iz visoke pesmi Salomonove 3, 2 —5; in 8, 6—7. Vstala bom, in obhodila mesto; po trgih in ulicah ga bom iskala, katerega ljubi moja duša. Iskala sem ga, 220 pa ga nisem našla. Našli so me čuvaji, kateri varujejo mesto. Ste ga li videli, katerega ljubi moja duša? Ko sem bila odšla malo od njih, našla sem ga, katerega ljubi moja duša; udržala sem ga, in ga ne bom izpustila, dokler ga ne pripeljem v hišo svoje matere, in v hram svoje porodnice. Rotim vas, hčere Jeruzalemske! pri srnah in jelenih na polju, da ne zbudite in ne predramite ljubke, dokler ne bo sama hotela. — Položi me kakor pečat na svoje srce, kakor pečatnik na svojo roko; ker močna ko smrt je ljubezen, trda kakor pekel gorečnost; njih žarki so ko žarki ognja in plamena. Veliko vod ne more ugasiti ljubezni, in reke je ne potope. Ako da, človek vse premoženje svoje hiše za ljubezen, bo ga čislal kakor nič. Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. "(kakor v dan s. Lucije device mu¬ čenice. str. 203). 24. ali 25. svečana. V dan s. Matija apostola. Berilo iz dejanja apostolskega 1, 15—26. Tiste dni je Peter stal v sredi bratov (bilo je pa kakih sto in dvajset ljudi vkupaj), in je rekel: Možje bratje! mora se dopolniti pismo, katero je prerokoval sveti Duh po Davidovih ustih o Judežu, kateri je bil vodnik tistih, ki so Jezusa ujeli, kateri je bil med nas prištet, in je prejel del te službe. (In ta je dobil njivo iz krivičnega plačila, in se je obesil in se po sredi raz¬ počil, in izsul se je ves njegov drob, in se razznanilo vsem v Jeruzalemu prebivajočim, tako da se je reklo tisti njivi po njih jeziku Hakeldama, to je, njiva krvi.) Zakaj pisano je v bukvah psalmov: Naj bo pusto njih prebivališče, in nihče naj v njem ne prebiva; in njegovo škofovstvo naj prejme kdo drugi. Teh mož torej, kateri so bili z nami zbrani ves čas, v katerem je Gospod Jezus prebival in hodil med nami, od Janezovega krsta do dne, ko je bil od nas v nebo vzet, teh eden mora biti z nami priča njegovega vstajenja. In postavili so dva, Jožefa, kateri je bil imenovan Barzaba, s priimkom Pravični, in Matija. In molili so, rekoč: Ti, Gospod! ki poznaš vseh srca, pokaži, katerega teh dveh si izvo¬ lil, da prejme mesto te službe in apostolstva, od katerega je odpadel Juda, da je šel v svoje mesto. In so vadljali zanje; in zadelo je Matija, in bil je prištet enajsterim apdstolom. Evangelij svetega Matevža 11 , 35—30. Tisti čas je Jezus odgovoril in rekel: Zahva¬ ljujem te, Oče, Gospod nebes in zemlje! da si to zakril modrim in razumnim, pa si razodel malim. Prav, Oče! tako je bilo tebi všeč. Vse mi je izro¬ čeno od mojega Očeta. In nihče ne pozna Sina, kakor le Oče; tudi Očeta nihče ne poznd, kakor le Sin, in komur hoče Sin razodeti. Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil! Vzemite moj jarem na se, in učite se od mene, ker jaz sem krotak, in iz srca poni¬ žen, in pokoj boste našli svojim dušam. Moj jarem namreč je sladek, in moje breme je lahko. 222 11. sušca. V dan s. Frančiške Rimske vdove. Berilo iz bukev Salomon, pripovest 81, 10—81. Srčno ženo kdo bo našel? Crez to, kar je iz dalj- njega in od zadnjih pokrajin, je njena cena. Zanaša se nanjo srce njenega moža, in ropa ne bo potreboval. Izka¬ zuje mu dobro, pa ne hudega vse dni svojega življenja. Poišče volne in prediva, in dela po umetnosti svojih rok. Je kakor ladja kupčeva, katera iz daljnjega prinaša kruha. Še po noči vstane, in da brašno svojim domačim, in delo svojim deklam. Ogleda njivo, in jo kupi; od pridelka svojih rok zasadi vinograd, prepaše z močjo svoje ledje, in vtrjuje svojo roko. Izkusi in vidi, da je dobra njena kupčija; ne ugasne po noči njena luč. Iztegne svojo roko po koželji, in njeni prstje primejo vreteno. Svojo roko odpre ubogemu, in svoje dlani prostre potrebnemu. Ne boji se za svojo hišo sneženega mraza; zakaj vsi njeni domači imajo dvojno obleko. Častitljivo ogrinjalo si napra¬ vi, tenčica in škrlat je njena noša. Časten pri vratih je njen mož, kadar sedi z deželnimi starejšinami. Dela tanko platno in prodaje, in pas daje Kananeju. Moč in lepota je njeno oblačilo, in smejala se bo poslednji dan. Svoja usta odpira modrosti, in postava milosti je na njenem je¬ ziku. Pregleduje pota svoje hiše, in ne je kruha brez dela. Njeni otroci vstanejo in jo blagrujejo; tudi njen mož jo hvali. Veliko hčer je nabralo si bogastva, ti si vse preseg¬ la. Lažniva je prijetnost, in prazna je lepota: žena, katera se Gospoda boji, ona bo hvaljena. Dajte ji sadu njenih rok, in hvalijo naj jo očitno njena dela. Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mu¬ čenice, str. 203). 223 12. sušca. V dan s. Gregorja papeža, cerkvenega učenika. Berilo: »Preljubi! zapričujem pred Bogom" itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, stran 17). Evangelij svetega Matevža 5, 13—19. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vi ste sol zemlje; ako se pa sol izpridi, s čim se bo solila? Ni za drugega več, kakor da se ven vrže, in da jo ljudje poteptajo. Vi ste luč svetd. Mesto se ne more skriti, katero stoji na gori. Tudi ne prižigajo luči, da bi jo pod mčrnik postavili, ampak na svečnik, da sveti vsem, kateri so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela, in častč vašega Očeta, kateri je v nebesih. Nikdr ne mislite, da sem prišel razve¬ zovat postavo ali preroke ; ne razvezovat, ampak dopolnit sem jih prišel. Zakaj resnično vam pra¬ vim: dokler ne prejde neb6 in zemlja, le ena črka, ali ena pičica ne bo prešla od post&ve, dokler se vse ne zgodi. Kdor torej razveže le eno teh najmanjših zapoved, in uči tako ljudi, bo najmanjši imenovan v nebeškem kraljestvu; kdor pa stori in uči, bo velik imenovan v nebeškem kraljestvu. 17. sušca. V dan s. Jederti device. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 7 , 35-34. Bratje! o devicah nimam Gospodovega povelja, svet pa dajem, ker sem milost dosegel od Gospoda, zvest biti. 224 Menim torej, da je to dobro zavoljo sedanje nadloge; res, dobro je človeku tako biti. Če si zvezan z ženo, v ne išči razveze. Ce si žene prost, ne išči žene. Ako se pa oženiš, nisi grešil; in ako se devica omoži, ni grešila: toda nadloge mesa bodo imeli taki. Jaz pa vam prizana¬ šam. T6 torej pravim, bratje! Čas je kratek, torej naj bodo tudi, kateri imajo žene, kakor bi jih ne imeli; in kateri jokajo, kakor bi ne jakali; in kateri se vesele, kakor bi se ne veselili; in kateri kupujejo, kakor bi ne imeli; in kateri uživajo ta svet, kakor bi ga ne uživali; ker podoba tega sveta prejde. Želim pa, da bi bili vi brez skrbi. Kdor je brez žene, skrbi za to, kar je Gospodo¬ vega, kako bi Bogu dopadel; kdor je pa oženjen, skrbi za to, kar je svetovega, kako bi ženi dopadel, in je razde¬ ljen. In žena neomožena in devica misli, kar je Gospodo¬ vega, da bi bila sveta na telesu in duhu, v Kristusu Jezusu Gospoda našem. Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 199). 19. sušca. V dan s. Jožefa ženina device matere Marije. Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1—6. Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan s. An¬ tona puščavnika, str. 207). Evangelij svetega Matevža 1, 18—21. Ko je bila Marija mati Jezusova Jožefu zaro¬ čena, itd. (kakor predbožični dan, str. 8). 225 21. sušca. V dan s. Benedikta opata. Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan s. Antona puščavnika str. 207). Evangelij: Glej, mi smo vse zapustili, itd. (kakor v dan izpreobrnjenja s. Pavla apostola str. 213 ). 24. susca. V dan s. Gabrijela velikega angela. Berilo iz Danijela preroka 7, 21—36. Tiste dni, glej, je mož Gabrijel, katerega sem videl v prikazni v začetku, hitro priletel in se me je doteknil ob času večerne daritve. In me je učil, in mi govoril in rekel: Danijel! zdaj sem izšel, da te podučim, in da umeš. V začetku tvojih prošenj je izšlo povelje; jaz pa sem prišel, da ti razodenem, da si ljubi mož. Poslušaj torej zvesto govorjenje, in razumej prikazen. Sedemdeset tednov se je prikrajšalo nad tvojim ljudstvom in nad tvojim svetim mestom, da jenja pregrešenje, in konec vzame greh, in se izbriše krivica, in se približa večna pravica, in se dopolni razodenje in prerokovanje, in se pomazili Sveti svetih. Vedi torej in razumej: Od izhoda povelja, da naj se spet sezida Jeruzalem, do Kristusa vladnika bo sedem tednov, in dva in šestdeset tednov; in spet bodo sezidane ceste in zidovi v stiski časov. In po dva in šestdesetih tednih bo umorjen Kristus, in ne bo njegovo ljudstvo, katero ga bo zatajilo. In mesto in svetišče bo razdal ljud s pri¬ hodnjim vojvodom; in njegov konec bo razsip, in po do¬ končanem boju bo namenjena puščava. Slov. Evangel. 1 ;) 226 Evangelij: Tisti čas je bil angel Gabrijel od Bogd poslan itd. (kakor v dan pričakovanja poroda device matere Marije str. 204). 25. sušca. V god učlovečenja Sinu Božjega in oznanjenja devici Materi Mariji. Berilo in Evangelij (kakor v dan pričakovanja poroda device Matere Marije, 18. dan grudna, str. 204). V petek po tihi nedelji. Za dan VII žalosti device matere Marije. Berilo iz bukev Juditinih 13, 22—35. Gospod te je oblagodaril s svojo močjo, ker je po tebi uničil n tiče sovražnike. Oblagodarjena si ti, bči! po Gospodu previsokem Bogu pred vsemi ženami na zemlji. Hvaljen bodi Gospod, kateri je ustvaril nebo in zemljo, ker je danes tvoje ime tako povišal, da ne prejde tvoja hvala iz ust ljudem, kateri bodo pomneli Gospodovo moč vekomaj. Zavoljo bridkosti in nadloge svojega ljudstva svojemu življenju nisi prizanesla, ampak si odvrnila po¬ končanje pred obličjem našega Boga. Evangelij svetega Janeza 19, 25—27. Tisti čas so stale poleg križa Jezusovega nje¬ gova mati, in sestra njegove matere, Marija Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je torej Jezus mater in učenca, katerega je jubil, videl zraven stati, reče svoji materi: Zena, glej, tvoj sin! Po¬ tlej reče učencu: Glej, tvoja mati! In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. 227 27. SUSCCl. V dan. s. Ruperta spoznavavca *) škofa. Berilo iz bukev Sirahovih 44 in 45. Glej, veliki duhoven, kateri je v svojih dneh dopadel Bogu, in je bil najden pravičen, in je bil ob času srda v spravo. Ni mu bil najden enak, kateri bi bil izpolnjeval postavo Najvišega. Zavoljo tega ga je Gospod s prisego povzdignil med svojim ljudstvom. Blagoslov vseh narodov mu je dal, in svoj zavet potrdil nad njegovo glavo. Obiskal ga je s svojimi dobrotami, ohranil mu je svoje usmiljenje, in našel je milost pred Gospodovimi očmi. Poveličal ga je pred kralji, in mu je dal venec slave. Storil je ž njim večno zavezo, in dal mu veliko duhovstvo, in ga je obla- godaril v slavi, da opravlja duhovsko službo, in ima hvalo v njegovem imenu, in mu daruje vredno kadilo v pri¬ jeten duh. Evangelij: Nekdo, ki je šel na tuje itd. (kakor v dan s. Nikolaja, 6. grudna, str. 201). 24. malega travna. V dan s. Jurija mučenika. Berilo iz 2 . lista s. Pavla apostola Timoteju 2 , 8—10; in 8, 10-12. Predragi! pomni, da je Gospod Jezus Kristus iz na¬ roda Davidovega vstal od mrtvih po mojem oznanjevanju, *) Spoznavavec se imenuje vsak svetnik, kateri je krščansko vero pred svetom spoznaval, j)a ni bil zato umorjen, ampak je mirno umrl. 15 * 228 zavoljo katerega trpim do železja kakor hudodelnik; toda Božja beseda ui vklenjena. Zato vse pretrpim zavoljo izvoljenih, da tudi oni dosežejo zveličanje, katero je v Kristusu Jezusu z nebeško častjo. — Ti pa si slišal moj nauk, podučevanje, prizadevanje, vero, krotkost, lju¬ bezen, potrpežljivost, preganjanje, trpljenje, kar se mi je prigodilo v Antijohiji, v Ikoniji in v Listrab, kakšno preganjanje sem pretrpel, in iz vsega me je rešil Gospod. In vsi, kateri hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjani. Evangelij svetega Janeza 15, 1—7. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz sem prava vinska trta, in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko, katera v meni ne rodi sadit, bo odrezal: in vsako, katera rodi sad, bo otrebil, da rodi več sadu. Vi ste zdaj čisti zavoljo besed, katere sem vam govoril. Ostanite v meni, in jaz v vas. Kakor mladika ne more roditi sadit sama od sebe, ako ne ostane na trti: tako tudi vi ne, ako v meni ne ostanete. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jaz v njem, on rodi veliko sadu; ker brez mene ne morete nič storiti. Ako kdo ne ostane v meni, bo venkaj vržen, kakor mladika; in usehnila bo, in bodo jo pobrali in v ogenj vrgli, in zgori. Ako ostanete v meni, in moje besčde ostanejo v vas, prosite kar koli hočete, in zgodilo se vam bo. 229 25. malega travna. V dan s. Marka evangelista. (Pri maši pred procesijo.) Berilo iz Ecehijela preroka 1, 10—15. Podoba obrazov četverih živali: Obraz človekov in obraz levov je bil na desni njih četverih, obraz volov pa na levi njih četverih, in obraz orlov nad njimi četverimi. Njih obrazi in njih peroti so bile zgoraj razprostrte; dve peroti sleherne ste se stikali, in dve ste pokrivali njeno tel<5. In sleherna njih je šla pred seboj; kamor jih je duh gnal, tja so šle, in se niso obračale, kakor goreči ogli ognja in kakor baklje. To je bila prikazen, ki je švigala v sredi - živali; svetloba ognja, in iz ognja izhajajoč blisk. In živali so tekale, in se vračale, kakor svetel blisk. Evangelij svetega Luka 10, 1—0. Tisti čas je Gospod izvolil še drugih dva in sedemdeset, in jih je poslal po dva pred svojim obličjem v vsako mesto in kraj, kamor je on imel priti. In jim je rekel: Žetev je sicer velika, ali delavcev je malo. Prosite torej Gospoda žetve, da pošlje delavcev v svojo žetev. Pojdite! jaz vas pošiljam, kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje, ne torbe, ne crevljev, in nikogar na potu ne pozdravljajte. In v katero hišo koli pridete, recite najpoprej: Mir bodi ti hiši. In ako je tam otrok mirti, bo počival nad njim vaš mir; ako pa ne, vrnil se bo k vam. V tisti hiši pa ostanite, ter jejte in pijte, kar je pri njih: delavec namreč 230 je vreden svojega plačila. Ne hodite od hiše do hiše. In v katero mesto koli pridete, in vas sprej¬ mejo, jejte, kar se pred vas postavi; in ozdravljajte bolnike, kateri so ondi, in recite jim: Približalo se vam je Božje kraljestvo. (Berilo in Evangelij pri maši med procesijo sta tista, ko v križenem tednu.) 30. malega travna. V dan s. Katarine Sijenske device. Berilo: Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 203). Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device muc., str. 199). 1. velicega travna. V dan ss. Filipa in Jakopa apostolov. Berilo iz bukev modrosti 5, 1—5. Pravični bodo z veliko srčnostjo stali pred tistimi, kateri so jih stiskali, in jim dela jemali. Ko bodo to videli, bodo omoteni od groznega strahu, in se bodo za¬ čudili zavoljo naglosti neupanega zveličanja, ter bodo sami pri sebi rekli, kesaje se, in od bridkosti duha zdihovaje: Ti so, katere smo nekdaj zasmehovali, in v zasramljiv pregovor imeli. Mi neumni smo njih življenje imeli za nespamet, in njih konec za nečast; glejte, kako so zdaj prišteti med Božje otroke, in njih del je med svetniki. 231 Evangelij svetega Janeza 14, 1—13. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaše srce naj se ne prestraši. Verujete v Boga, tudi v mč verujte! V hiši mojega Očeta je veliko prebivališč. Ako bi tako ne bilo, vam bi bil povedal: ker grem vam mesto pripravit. In ko odidem, in vam mesto pripravim, prišel bom spet, in vas bom vzel k sebi, da boste tudi vi, kjer sem jaz. In kam jaz grem, veste in pot veste. Reče mu Tomaž: Gospčd! ne vemo, kam greš, in kako moremo vedeti pot? Jezus mu reče: Jaz sem pot, in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače, kakor po meni. Ako bi mene poznali, gotovo bi tudi mojega Očeta poznali, in odsehmal ga boste poznali, in ste ga videli. Reče mu Filip: Gospod! pokaži, nam Očeta, in nam je dosti. Reče mu Jezus: Toliko časa sem pri vas, pa me ne poznate ? Filip! kdor mene vidi, vidi tudi Očeta. Kako praviš ti: Pokaži nam Očeta? Ali ne verujete, da sem jaz v Očetu, in Oče v meni? Besed, katere vam jaz govorim, ne govorim sam od sebe, ampak Oče, kateri v meni prebiva, on opravlja dela. Ali ne verujete, da sem jaz v Očetu, in Oče v meni? Če ne, vsaj zavoljo del verujte. Resnično, resnično vam pravim: kdor v mč veruje, bo dela, katera delam jaz, tudi on delal, in še veče, kakor te, bo delal, ker jaz grem k Očetu. In kar koli boste Očeta v mojem imčnu prosili, to bom storil, da bo Oče v Sinu poveličan. 232 3. velicega travna. V dan najdenja svetega križa. Berilo iz lista s. Pavla apdstola Filipljanom 2 , 5 - 11 . Bratje! ravno to mislite med seboj itd. (kakor cvetno nedeljo pri maši, str. 107). Evangelij svetega Janeza 3, 1—15. Tisti čas je bil človek izmed farizejev, Nikodčm po imčnu, viši med Judi. Ta je prišel po noči k Jezusu, in mu je rekel: Učenik, vemo, da si učenik od Bogd prišel; zakaj nihče ne more teh čudežev delati, katere ti delaš, če Bog ni z njim. Jezus je odgovoril in mu rekel: Resnično, resnično ti pravim, ako kdo ni vnovič prerojen, ne more videti Božjega kraljestva. Reče mu Nikodčm: Kako more človek rojen biti, ko je star? Ali more v telo svoje matere vdrugič iti, in prerojen biti? Jezus je odgovoril: Resnično, resnično ti pravim, ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega Duha, ne more iti v Božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mes&, je meso; in kar je rojeno iz Duha, je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel: Vnovič morate rojeni biti. Veter piha, koder hoče, in glas njegov slišiš, pa ne veš, odkod prihaja, ali kam gre; tako je sleherni, kateri je rojen iz Duha. Nikodčm je odgovoril in mu rekel: Kako se more to zgoditi? Jezus je odgovoril ter mu rekel: Ti si učenik v Izraelu, in tega ne veš? Resnično, res- 233 nično ti pravim, da, kar vemo, govorimo, in kar smo videli, pričamo; in ne sprejmete našega pri¬ čanja. Če vam pravim pozemeljske reči, in ne verjamete, kako boste verovali, ako vam bom pravil nebeške? In nihče ni šel v nebesa, kakor kateri je prišel iz nebes, Sin človekov, kateri je v nebesih. In kakor je Mojzes povišal kačo v puš¬ čavi, tako mora povišan biti Sin človekov; da kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje. 4. velicega travna. V dan ss. Florijana in tovarišev mučenikov. Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 1, 3—7. Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kateri nas je zavoljo svojega velikega usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih, v netrohljiv in neognušen in nevenljiv del, pri¬ hranjen vam v nebesih, kateri ste v Božji moči ohranjeni po veri v zveličanje, katero ima razodeto hiti poslednji čas; v katerem se boste veselili, če morate zdaj malo žalovati v mnogoterih izkušnjah, da se izkušnja vaše vere veliko dražje ko zlato, katero se z ognjem izkuša, pokaže v hvalo, in slavo in čast po razodetju Jezusa Kristusa Gospoda našega. Evangelij svetega Janeza 15, 1—11. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jaz v njem, on rodi veliko sadii: ker brez mene ne 234 morete nič storiti. Ako kdo ne ostane v meni, bo venkaj vržen, kakor mladika; in bo usehnila, in bodo jo pobrali in v ogenj vrgli, in zgori. Ako ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in vam bo se zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da veliko sadil obro¬ dite, in da ste moji učenci. Kakor je Oče mene ljubil, ljubil sem tudi jaz vas. Ostanite v moji ljubezni. Ako moje zapovedi izpolnjujete, boste ostali v moji ljubezni; kakor sem tudi jaz zapo¬ vedi svojega Očeta izpolnil, in ostanem v njegovi ljubezni. To sem vam govoril, da moje veselje v vas ostane, in da se dopolni vaše veselje. 5. velicega travna. V dan s. Gotharda spoznavavca škofa. Berilo iz lista s. Pavla apostola Hebrejem 7, 23—27. Bratje! duhovnov je bilo več po postavi, zato ker jim je smrt branila ostati; Jezus pa, ker ostane vekomaj, ima večno duhovstvo. Torej jih more tudi vekomaj zveličati, kateri pridejo po njem k Bogu, ker vedno živi, da za nas prosi. Spodobilo se je namreč, da imamo takega velikega duhovna, svetega, nedolžnega, neomadeževanega, odločenega od grešnikov, in višega, ko so nebesa: kateremu ni treba kakor duhovnom vsak dan poprej za svoje grehe darovati, potlej za grehe ljudstva, zakaj to je storil enkrat, ker je sam sebe daroval, Jezus Kristus naš Gospod. Evangelij svetega Matevža 24, 42—47. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Čujte, ker ne veste, katero uro bo vaš Gospod 235 prišel. To pa vedite, da, ko bi vedel hišni go¬ spodar, katero uro ima tat priti, cul bi gotovo, in bi ne pustil podkopati svoje hiše. Torej bodite tudi vi pripravljeni; ker ob uri, ki je ne veste, prišel bo Sin človekov. Kdo neki je zvesti in razumni hlapec, katerega je postavil njegov gos¬ pod črez svojo družino, da jim daje jed ob času? Blagor tistemu hlapcu, katerega njegov gospod, kadar pride, najde tako delati! Resnično vam pravim, da ga bo postavil črez vse svoje premo¬ ženje. 16. velicega travna. V dan s. Janeza Nepomučana mučenika. Berilo iz bukev Sirahovik 21, 26—31. Neumni gleda skozi okno v hišo; razumni mož pa zunaj stoji. Nespamet človekova je poslušati pri durih; modrega pa teži sramota. Usta neumnih nespametno go¬ vore, besede modrih pa so pretehtane z mero. Trapasti imajo na jeziku svoje srce, modri pa v srcu svoj jezik. Kadar kolne hudobni hudiča, kolne sam svojo dušo. Še- petavec oskruni svojo dušo, in je povsod črten; in kdor se ga drži, je sovražen: molčeči in razumni je češčen. Evangelij: Tisti čas je Janez, ko je v ječi itd. (kakor drugo nedčljo v adventu, str. 5). 17. velicega travna. V dan s. Jošta spoznavavca. Berilo: Kakor v dan sv. Antona Padovanskega, str. 238. 236 Evangelij: Ne bojte se, majhna čreda itd. (kakor v dan s. Osvalda, str. 251). 25. velicega travna. V dan s. Vrbana mučenika papeža. Berilo: Bratje! hvaljen bodi Bog itd. (kakor vdan s Blaža mučenika škofa, str. 215). Evangelij: Nekdo, ki je šel na tuje itd. (kakor v dan s. Nikolaja, str. 201). 31. velicega travna. V dan ss. Kancijana in tovarišev mučenikov. (O velikonočnem času.) Berilo: Hvaljen bodi Bog in Oče itd. Evangelij: Jaz sem trta, vi mladike itd. (oboje kakor v dan s. Florijana in tovarišev, str. 233). (Zunaj velikonočnega časa.) Berilo iz bukev modrosti 5, 1(>—20. Pravični pa bodo vekomaj živeli, in pri Gospodu je njih plačilo, in skrb zanje pri Naj višem. Zato bodo pre¬ jeli častitljivo kraljestvo in lepo krono iz Gospodove roke, ker s svojo desnico jih bo pokril, in s svojo sveto roko jih bo branil. Prejel bo orožje njegov srd, in oborožil stvari v maščevanje nad sovražniki. Oblekel bo namesto oklepa pravico, in vzel namesto čelade pravično sodbo. Prejel bo nepremagljiv ščit, svetost. 237 Evangelij svetega Luka 6, 17—33. Tisti čas je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov, str. 209). 2. rožnega cveta. V dan ss. Marcelina, Petra in Erazma mučenikov. Berilo: Bratje! menim, da se trpljenje sedanjega časa ne da primeriti itd. (kakor četrto nedeljo po binkoštih. str. 170). Evangelij: Kadar boste slišali vojske itd. (kakor v dan ss. Vincencija in Anastazija mučeni¬ kov, str. 210). 9. rožnega cveta . V dan ss. Primoža in Felicijana mučenikov. Berilo: Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovarišev mučenikov, str. 236). Evangelij: Zahvaljujem te, Oče itd. (kakor 24. dan svečana, str. 221). 10. rožnega cveta. V dan s. Margarete kraljice. Berilo: Srčno ženo kdo bo našel? itd. (kakor v dan s. Frančiške Rimske vdove, str. 222). Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, itd. (kakor v dan s. Lucije device muče¬ nice, str. 203). 238 13. rožnega cveta. V dan s. Antona Padovanskega. Berilo iz 1. lista s. Pavia apostola Korinčanoin 4, 9-14. Bratje! v razgledovanje smo svetu, in angelom in ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa močni; vi častiti, mi pa brez časti. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in za uho nas bijejo, in nimamo stanovitnega prebivališča. In trudimo se s svojimi rokami delajoč; nas kolnejo, in blagoslavljamo; nas preganjajo, in prenašamo; nas preklinjajo, in prosimo; kakor smeti tega sveta smo postali, vsega izvržek do zdaj. Tega ne pišem, da bi vas osramotil, ampak vas opominjam, kakor svoje preljube otroke v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangelij: Naj bo opasano vaše ledje, itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17). 15. rožnega cveta. V dan ss. Vida in tovarišev mučenikov. Berilo: Pravičnih duše so v roki Božji, itd. (kakor v dan ss. Vincencija in Anastazija, str. 210). Evangelij svetega Luka 10, 16—20. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kdor vas posluša, mene posluša; kdor pa vas zaničuje, mene zaničuje. Kd6r pa mene zaničuje, zaničuje njega, kateri me je poslal. Dva in sedemdeseteri pa so se z veseljem vrnili, rekoč: Gospčd! tudi 239 hudiči so nam pokorni v tvojem imenu. In rekel jim je: Videl sem satana, kakor blisk z neba pasti. Glejte! dajem vam oblast stopati na kače in škor¬ pijone, in zoper vso moč sovražnikovo; in nič vam ne bo škodovalo. Vendar ne veselite se tega, da so vam duhovi pokorni: veselite se pa, da so vaša imčna zapisana v nebesih. 21. rožnega cveta. V dan s. Alojzija spoznavavca. Berilo iz bukev Strahovih 31, 8—11. Blagor človeku, kateri je najden brez madeža, in kateri ne hodi za zlatom, in se ne zanaša na zaloge denarjev. Kdo je ta, in hvalili ga bomo? Zakaj prečudne reči je delal v svojem življenju. On je izkušen v tem, in popoln najden, in bo mu večna čast. On bi bil mogel grešiti, pa ni grešil; hudo storiti, pa nil storil. Zato je utrjeno njegovo blago v Gospodu, in njegovo miloščino bo oznanjala vsa množica svetih. Evangelij svetega Matevža 22, 29—40. Tisti čas je odgovoril Jezus saducejem in 1’ekel: Motite se, ker ne umete ne pisem, ne moči Božje. Ob vstajenju namreč se ne bodo ne ženili ne možile, ternuč bodo kakor angeli Božji v nebesih. O vstajenju mrtvih pa, ali niste brali, kar vam je govoril Bog rekčč: Jaz sem Bog Abrahamov, in Bog Izakov, in Bog Jakopov? Bog ni mrtvih, ampak živih. In množice, ko so to slišale, so se zavzele nad njegovim ukom. Ko so pa farizeji 240 slišali, da je saduceje pripravil k molčanju, so se sešli. In eden izmed njih, učenik post&ve, ga je vprašal izkušajoč ga: Učenik! katera je včlika zapoved v postavi? Jezus pa mu je rekel: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli. Ta je naj- veča in prva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. V teh dveh zapovedih je obsežena vsa postava in preroki. 22. rožnega cveta. V dan ss. Ahacija in tovarišev mučenikov. Berilo: Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovarišev muč., str. 236). Evangelij: Tisti čas je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov, str. 209). 24. rožnega cveta. V dan rojstva s. Janeza krstnika. Berilo iz Izaija preroka 49, 1—7. Poslušajte, otoki, in pazite ljudstva v daljavi! Gospod me je v materinem telesu poklical; ko sem bil še v telesu svoje matere, se je spomnil mojega imena. In je storil moja usta kakor oster meč; v senco svoje roke me je skril, in me je vzel ko izbrano puščico, v svoj tul me je skril. In rekel mi je: Moj hlapec si ti, Izrael! ker v tebi bom poveličan. In zdaj pravi Gospod, ki me je iz materi- 241 nega telesa storil sebi hlapca: Glej, dal sem te narodom v svetlebo, da si moje zveličanje do konca sveta. Kralji bodo videli, in knezi vstali, ter te molili zavoljo Gospoda tvojega Boga, in zavoljo Svetnika Izraelovega, kateri te je izvolil. Evangelij svetega Inka 1, 57—68. Elizabeti se je izpolnil čas poroditi, in rodila je sina. In njeni sosedje in sorodniki so slišali, da je Gospod izkazal svoje veliko usmiljenje nad njo, in so se ž njo vred veselili. In zgodilo seje, osmi dan so prišli obrezovat dete, in imenovali so ga po imčnu njegovega očeta Caharija. In njegova matije odgovorila in rekla: Tega ne, ampak Janez naj se imenuje. In rekli so ji: Saj ni nikogar v tvojem rodu, kateremu bi bilo tako imč. Po¬ mignili so pa njegovemu očetu, kako hoče, da bi se imenoval. In ukazal si je dati tablico, in je zapisal, rekoč: Janez je njegovo ime. In vsi so se čudili. Pri tej priči pa so se odprla njegove usta in njegov jezik, in je izpregovoril in BogA hvalil. In popadel je strah vse njih sosede, in po vseh Judejskih gorah so se razglasile vse te reči. In vsi, kateri so slišali, vzeli so si k srcu, rekčč: Kaj neki bo iz tega deteta? Zakaj roka Gospodova je bila ž njim. In Caharija, njegov oče, je bil napol¬ njen s svetim Duhom, in je prerokoval, rekčč: Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal, in storil odrešenje svojemu ljudstvu. 16 Slov. Evangel. 242 26. rožnega cveta. V dan ss. Janeza in Pavla mučenikov. Berilo iz bukev Siraliovih -14, 10—15. Ti so usmiljeni možje, katerih pravičnosti niso pozab¬ ljene; pri njih zarodu ostane njih blago, svet del so njih vnuki; in v zavezi je ostal njih zarod, in njih otroci ostanejo zavoljo njih vekomaj; njih rod in njih slava ne bo prešla. Njih telesa so pokopana v miri, in njih imena žive od rodu do rodu. Njih modrost bodo pripovedovala vsa ljudstva, in njih hvalo oznanjal ves zbor svetnikov. Evangelij svetega Luka 12, 1—8. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Varujte se kvasil farizejskega, kateri je hinavščina. Nič pa ni skritega, kar bi se ne razodelo; tudi nič skrivnega, kar bi se ne zvedelo. Torej, kar ste rekli v temi, bo se na svetlem govorilo; in kar ste na uho govorili v hramih, bo oznanjano na strehah. Pravim pa vam svojim prijateljem: Ne bojte se jih, kateri umorč telč, in po tem nimajo kaj storiti. Hočem vam pa pokazati, koga se bojte. Bojte se tistega, kateri, ko je umoril, ima oblast vreči v pekel. Res, vam pravim, tega se bojte! Ali se ne prodaje pet vrabcev za dva vinarja? Pa ne eden izmed njih ni pozabljen pri Bogu. Pa tudi lasje vaše glave so vsi razšteti. Ne bojte se torej; več ko veliko vrabcev ste vi vredni. Pravim vam pa: Kdor koli me spozna pred ljudmi, bo tudi Bin človekov njega spoznal pred angeli Božjimi. 243 29. rožnega cveta. V dan ss. apostolov Petra in Pavla. Berilo iz dejanja apostolskega 12, 1—11. Tiste dni jih je kralj Herod začel nekaj v cerkvi preganjati. Umoril pa je Jakopa, Janezovega brata, z mečem. Ko je pa videl, da je to Judom všeč, je ukazal ujeti tudi še Petra. Bili so pa dnevi opresnikov. Ko ga je bil torej ujel, poslal ga je v ječo, in dal štirim četvernijam vojakov varovati, ker ga je hotel po veliki noči postaviti pred ljudstvo. In Peter je bil sicer zaprt v ječo, cerkev pa je zanj neprenehoma molila k Bogu. Kadar ga je pa Herod imel pred ljudi postaviti, spal je tisto noč Peter med dvema vojakoma vklenjen v dve verigi; in varuhi so pred durmi varovali ječo. In glej, angel Gospodov je pristopil, in luč se je zasvetila v ječi; in udaril je Petra v bok, in ga zbudil, rekoč: Vstani hitro! In verige so padle od nje¬ govih rok. Rekel pa mu je angel: Opaši se in obuj svoje črevlje. In storil je tako. In (angel) mu je rekel: Ogrni svoj plašč, in pojdi za menoj. In šel je ven za njim, pa ni vedel, da je res, kar se je godilo po angelu, ampak je menil, da vidi prikazen. Kadar sta bila pa odšla mimo prve in druge straže, prišla sta do železnih vrat, katera peljejo v mesto, in ta so se jima sama od sebe odprla. In šla sta skozi nje, in prišla v'neke ulice, in zdajci je odstopil angel od njega. In Peter se zavč, in reče: Zdaj vem res, da je poslal Gospod svojega angela, in me je rešil iz Herodove roke, in vsega čakanja Judovskega ljudstva. Evangelij svetega Matevža Ifi, 13 19. Tisti čas je prišel Jezus itd. (kakor v dan stola s. Petra v Rimu, str. 208). 16 * 244 2. malega srpana. V dan obiskanja s. Marije device. Berilo iz visoke pesmi Salomonove 2 , 8—14. Glej, on pride, in skače po gorah, in preskakuje hribe. Podoben je ljubi moj srni in mlademu jelenu. Glej, on stoji za našo steno, in gleda skozi okna, in pogleduje skozi mrežo. Glej, moj ljubi mi govori: Vstani, hiti, prija¬ teljica moja, golobica moja, lepa moja! in pridi; ker zima je že minila; dež je odšel in nehal; cvetice so se prikazale v naši deželi; čas obrezovanja je prišel; glas grličin se je zaslišal v naši deželi; smokva je pognala svoj cvet; cvetoči vinogradi dajo svoj duh. Vstani, prijateljica moja, lepa moja! in pridi. Golobica moja v razpokah skale, v luknjah kamenate ograje! pokaži mi svoje obličje, daj slišati svoj glas v mojih ušesih; ker tvoj glas je sladek, in lepo tvoje obličje. Evangelij svetega Luka 1, 89—47. Tisti čas se je Marija vzdignila, in je jadrno šla v gorč v mesto na Judovem. In stopila je v hišo Caharijevo in je pozdravila Elizabeto. In zgodilo se je, ko je zaslišala Elizabeta pozdravljenje Marijino, poskočilo je dete v njenem telčsu. In Elizabeta je bila napolnjena s svetim Duhom, in je zavpila z velikim glasom, in rekla: Blažena si ti med ženami, in blažen je sad tvojega telčsa! In odkod to meni, da pride mati mojega Gospoda k meni? Zakaj glej! ko je prišel glas tvojega pozdi'avljenja v moja ušesa, poskočilo je dete od 245 veselja v mojem telesu. In blagor ti, ki si verovala, ker se bo dopolnilo, kar ti je povedal Gospčd. In Marija je rekla: Moja duša poveličuje Gospoda, in moj duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarju. 4. malega srpana. V dan s. Urha spoznavavca škofa. Berilo: Bratje! duhovnov je bilo več itd. Evangelij: čujte, ker ne veste itd. (oboje kakor v dan s. Gotharda spoznavavca škofa, str. 234). 12. malega srpana. V dan ss. Mohorja škofa in Fortunata dijakona, muč., kranjske dežele priporočnikov. Berilo: Pravičnih duše so v roki božji itd. Evangelij: Kadar boste slišali vojske itd. (oboje kakor v dan ss. Vincencija in Anastazija muč., str. 210). 13. malega srpana. V dan s. Margarete device mučenice. Berilo: Gospčd moj Bog! povzdignil si itd. (kakor v dan s. Doroteje, str. 217). Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device muče¬ nice, str. 203). 246 16. malega srpana. V dan s. device Marije Karmelske. Berilo iz bukev Strahovih 24, 23— 31. Jaz sem ko trta rodila sladek in dišeč sad, in iz mojega cvetja je častit in obilen sad. Jaz sem mati čiste ljubezni, in strahu in spoznanja in svetega upanja. Pri meni je vsa milost pota in resnice, pri meni vse upanje življenja in čednosti! Pristopite k meni vsi, kateri me želite, in mojega sadu se nasitite. Zakaj moj duh je slajši od medu, in moj del slajši od medli in satovja. Moj spomin je v večne rodove. Kateri mene jedo, bodo še lačni; in kateri mene pijo, bodo še žejni. Kdor mene posluša, ne bo osramoten; in kateri delajo po moje, ne bodo grešili. Kateri mene oznanjajo, bodo imeli večno življenje. Evangelij svetega Luka 14, 27 —28. Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, povzdignila je neka žena glas izmed množice, in mu je rekla: Blagor telčsu, katero je tebe nosilo, in prsim, katere si sesal! On pa je rekel: Veliko bolj blagor tistim, kateri Božjo besedo poslušajo, in jo ohranijo. 17. malega srpana. V dan s. Aleša spoznavavca. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Timoteju 6, 6—12. Predragi! velik dobiček je pobožnost z zadovoljnostjo. Nič namreč nismo prinesli na ta svet; gotovo je, da tudi nič ne moremo odnesti. Ako pa imamo živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni. Zakaj, kateri hočejo obogateti, 247 padejo v izkušnjavo, in v zadrgo hudičevo, in v veliko ne- pridnih in škodljivih želj, katere potope človeka v po¬ gubljenje in končanje. Korenina vsega hudega namreč je lakomnost; nekateri, ki so hrepeneli po njej, so zašli od vere, in se zapletli v velike nadloge. Ti pa, o človek Božji! beži pred tem; drži se pa pravice, pobožnosti, vere, ljubezni, potrpežljivosti, krotkosti. Vojskuj dobro vojsko vere, segaj po večnem življenju. Evangelij: Glej, vse smo zapustili itd. (ka¬ kor v dan izpreobmjenja s. Pavla apostola, str. 213). 20. malega srpana. V dan Elija preroka. Berilo iz bukev Siraliovih 48, 1—10. Vstal je Elija prerok kakor ogenj, in njegova beseda je gorela kakor baklja. On je pripeljal nad ljudstva lakoto, in ker so ga razdražili s svojim zavidom, jih je manj prihajalo; niso namreč mogli trpeti zapovedi Gospo¬ dovih. Z besedo Gospodovo je zaprl nebd, in je priklical z neba ogenj trikrat. Tako se je poveličal Elija v svojih čudežih. In kdo se more tako slaviti, kakor ti? Ti si vzdignil mrtvega iz groba iz smrtne oblasti po besedi Gospdda Boga. Ti si vrgel kralje v pogubo, in slavne iz pjih postelje, in raztrl lahko njih moč. Ti si slišal na Sinaju svarjenje in na Horebu sodbo maščevanja. Ti si pomazilil kralje v pokorjenje, in si stavil preroke nasled¬ nike za seboj. Ti si bil vzet v ognjenem viharju na vozu z ognjenimi konji. Ti si bil namenjen ob sodbah časov tolažiti srd Gospodov, spraviti očetovo srce s sinom, in spet ustanoviti rodove Jakopove. 248 Evangelij: Tisti čas vzame Jezus seb6j Petra in Jakopa in Janeza itd. (kakor drugo postno nedeljo, str. 50). 22. malega srpana. V dan s. Marije Magdalene. Berilo: Vstala bom, in obhodila mesto itd. (kakor 23. dan svečana, str. 219). Evangelij: Tisti čas je nekdo izmed fari¬ zejev itd. (kakor v četrtek po tihi nedelji, str. 101). 25. malega srpana. V dan s. Jakopa apostola. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 4, 9-15. Bratje! menim, da je Bog nas apostole poslednje postavil, kakor v smrti namenjene: ker smo v razgledo¬ vanje svetu, in angelom in ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa močni; vi častiti, mi pa brez časti. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in za uho nas bijejo, in nimamo stanovitnega prebivališča. In trudimo se s svojimi rokami delajoč; kolnejo nas, in blagoslavljamo; in nas preganjajo, in prenašamo; nas preklinjajo, in prosimo; kakor smeti tega sveta smo postali, vsega izvržek do zdaj. Tega ne pišem, da bi vas osramotil, ampak opominjam vas, kakor svoje preljube otroke. Zakaj, ko bi tudi deset tisoč učenikov imeli v Kristusu, vendar nimate veliko očetov; ker v Kristusu Jezusu sem vas jaz rodil z evangelijem. 249 Evangelij svetega Matevža 20, 30—23. Tisti čas je pristopila k Jezusu mati Cebede- jovik sinov s svojima sinoma, ter ga je molila in nekaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj hočeš? Pravi mu: Reci, naj sedita ta moja sina, eden na tvoji desnici, eden pa na tvoji levici v tvojem kraljestvu. Jezus pa je odgovoril, in rekel: Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil? Rečeta mu! Moreva. Reče jima: Moj kelih bosta sicer pila; sedeti pa na moji desnici ali levici ni moje vama dati, ampak katerim je pripravljeno po mojem Očetu. Ravno ta dan. V dan s. Krištofa mučenika. Berilo: Pravičnega je vodil Gospod itd. Evangelij: Nikar ne mislite itd. (oboje kakor v dan s. Valentina mučenika, str. 218). 26 . malega srpana. V dan s. Ane, matere Marije device. Berilo: Srčno ženo kdo bo našel? (kakor v dan s. Frančiške Rimske vdove, str. 222). Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice. str. 203). 250 2. velicega srpana. V dan s. Štefana papeža mučenika. Berilo iz dejanja apostolskega 30, 17—21. Tiste dni je iz Milota Pavel poslal v Efez, poklicat starejšine cerkvene. Ko so bili ti prišli k njemu, in so bili vkupaj, rekel jim je: Vi veste od prvega dne, ko sem prišel v Azijo, kako sem bil z vami ves čas, služeč Gospodu z vso ponižnostjo in s solzami in izkušnjami, katere so se mi godile zavoljo zalezovanja Judov; kako nisem nič odtegnil koristnega, da bi vam ne bil oznanil, in vas učil očitno in po bišak, oznanjajoč Judom in nevernikom izpreobrnjenje k Bogu in vero v našega Gospoda Jezusa Kristusa. Evangelij: Ako hoče kdo za menoj priti itd. (kakor v dan s. Blaža mučenika škofa, str. 215). 5. velicega srpana. V dan s. Marije Snežnice. Berilo iz bukev Sirahovih 24, 14—16. Od začetka in pred veki sem ustvarjena, in nikdar ne bom nehala, in v svetem prebivališču sem služila pred njim. In tako sem utrdila se v Sijonu, in v svetem mestu sem ravno tako počivala, in v Jeruzalemu je bila moja oblast. In ukoreninila sem se v častitem ljudstvu, in v mojem Bogu je njegov del, in v družbi svetnikov moje stanovališče. Evangelij svetega Luka 14, 27—38. Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, itd. (kakor v dan s. device Marije Karmelske, str. 246). 251 Ravno ta dan. V dan s, Osvalda spoznavavca. Berilo: Bratje! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor v dan s Antona Padovanskega str. 238). Evangelij svetega Luka 12, 32—34. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ne bojte se, majhna čreda! ker vašemu Očetu je dopadlo, vam dati kraljestvo. Prodajte svoje premo¬ ženje, in dajte vbogajme. Storite si mošnje, katere se ne starajo; zaklad, kateri ne mine, v nebesih, kamor se tat ne približa, in katerega molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce. 6. velicega srpana. V dan ss. Krista in tovarišev mučenikov. Berilo: Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovarišev muc., str. 236). Evangelij: Tisti čas je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana muč., str. 209). 10. velicega srpana. V dan s. Lovrenca mučenika. Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Korinčanom 9, 6-10. Bratje! kdor skopo seje, bo tudi skopo žel; in kdor seje v obilnosti, bo tudi žel v obilnosti. Sleherni (daruj), kakor je v svojem srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; 252 zakaj veselega darovavca ljubi Bog. Bog pa je mogočen, vsak dar izobiljšati med vami, da imate vselej vsega dovolj, in ste bogati za vsako dobro delo, kakor je pisano: Deli, daje ubogim, njegova pravičnost ostane vekomaj. Kateri pa daje seme sejavcu, dal bo tudi kruha jesti, in bo pomnožil vaše seme, in dal rasti obilnejši sad vaše pravičnosti. Evangelij svetega Janeza 12, 24—26. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično, resnično vam pravim, ako pšenično zrno ne pade v zemljo, in ne umrje, ostane ono samo; ako pa umije, stori veliko sadik Kdor ljubi svoje življenje, bo ga izgubil; in kdor sovraži svoje življenje na tem svetu, bo ga prihranil v večno življenje. Ako kdo meni služi, naj hodi za menoj; in kjer sem jaz, tamkaj bo tudi moj služabnik. In ako kdo meni služi, bo ga moj Oče počastil. 15. velicega srpana. Veliko gospojnico, ali v god vnebovzetja Marije device. Berilo iz bukev Sirahovih 24, 11—20. V vsem sem iskala pokoja, in v deležu Gospodovem sem hotela stanovati. Tedaj je zapovedal, in mi rekel stvarnik vseh reči; in kateri me je ustvaril, počival je v mojem šatoru, in mi je rekel: V Jakopu prebivaj, v Izraelu imej svoj del, in med mojimi izvoljenimi se ukorenini. — In tako sem se utrdila vSijonu, in v svetem mestu sem ravno tako počivala in v Jeruzalemu je bila 253 moja oblast. In sem se ukoreninila v častitem ljudstvu, in v mojem Bogu je njegov del, in v družbi svetnikov moje stanovališče. Kakor cedra na Libanu sem povišana, in kakor cipresa na gori Sijonski. Visoka kakor palma v Kadezu sem zrastla, in kakor zasajena roža v Jerihu; kakor lepa oljka na polju, in kakor javor ob vodi na potih sem visoko zrastla. Kakor sladka skorja in lepo dišeče mazilo sem dišala, kakor izbrana mira sem dajala prijeten duh od sebe. Evangelij svetega Luka 10, 38—42. Tisti čas je šel Jezus v neko vas; in neka žena, Marta po imenu, ga je sprejela v svojo hišo. In ona je imela sestro, po imenu Marija, katera je tudi sedla k nogam Gospodovim, in poslušala njegovo besedo. Marta pa si je veliko prizadela s postrežbo; ter je pristopila, in rekla: Gospod! ali ti ni mari, da me moja sestra pusti samo streči! Reci ji torej, naj mi pomaga. In Gospod je odgovoril, in je rekel: Marta, Marta! skrbna si in veliko si prizadevaš. Pa le eno je potrebno. Marija je izvolila najboljši del, kateri ji ne bo vzet. 16. velicega srpana. V dan s. Roka spoznavavca. Berilo: Bratje! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor v dan s. Antona Padovanskega str. 238). Evangelij: Ne bojte se, majhna čreda itd. (kakor v dan s. Osvalda spoznavavca, str. 251). 254 24. velicega srpana. V dan s Jerneja apčstola. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 12, 27-31. Bratje! vi ste telo Kristusovo in udje med seboj. In Bog je v cerkvi postavil prvič apostole, drugič preroke tretjič učenike, potlej moči, po tem dari ozdravljati, po¬ magati, vladati, mnogotere jezike govoriti, jezike razlagati. So mari vsi apostoli? ali vsi preroki? ali vsi učeniki? ali imajo vsi moči? ali vsi dari ozdravljati? ali vsi govore mnogotere jezike? ali vsi razlagajo? Hitite pa po boljših darovih. Evangelij svetega luka 6, 12—19. Tisti čas je šel Jezns na goro molit, in je prenočil v molitvi Božji. In ko je bil dan, je po¬ klical svoje učence, in jih je izmed njih izvolil dvanajst (katere je tudi imenoval apostole): Simona, ki ga je imenoval tudi Petra, in Andreja, njegovega brata, Jakopa in Janeza, Filipa in Jer¬ neja; Matevža in Tomaža, Jakopa Alfejevega in Simona, ki se imenuje Gorečnik, in Juda Jakopo- vega, in Juda Iškarjota, kateri je bil izdajavec. In šel je doli ž njimi, in je stal na ravnem polju, in truma njegovih učencev, in velika množica ljudi iz vse Judeje, in iz Jeruzalema, in od pri¬ morja, in od Tira in Sidona, kateri so bili prišli poslušat in ozdravljeni bit od svojih bolezni. In katere so nadlegovali nečisti duhovi, bili so 255 ozdravljeni. In vsa množica se ga je izkušala dotekniti, ker je moč šla iz njega, in je vse ozdravila. 28. velicega srpana. V dan s Avguština škofa in učenika. Berilo: Predragi! zapričujem pred Bogom itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17). Evangelij: Vi ste sol zemlje, itd. (kakor v dan s. Gregorja papeža, str. 223). 29. velicega srpana. V dan obglavljenja s. Janeza krstnika. Berilo iz Jeremija preroka 1, 17—11). Tiste dni mi je govoril Gospod rekoč: Prepaši svoje ledje, in vstani, in govori Judu vse, kar ti jaz zapovem. Ne boj se jih; tudi namreč ne bom pristopil, da bi se jih bal. Zakaj jaz te danes storim trdno mesto, in železen steber, in bronast zid po vsej deželi, kraljem v Judu, njegovim knezom, in duhovnom, in ljudstvu v deželi. In bodo se bojevali zoper tebe, pa ne bodo premogli, ker sem jaz s teboj, govori Gospčd, da te rešim. Evangelij svetega Marka (», 17—21). Tisti čas je poslal Herod, in ujel Janeza, in ga zvezal v ječi zavoljo Herodijade, žene svojega brata Filipa, ker jo je bil vzel za ženo. Zakaj Janez je rekel Herodu: Ni ti pripuščeno imčti žene svojega brata. Herodijada pa ga je zalezo¬ vala, in ga je hotela umoriti, pa ni mogla. Herod 256 se je namreč bal Janeza, ker je vedel, da je pra¬ vičen in svet mož; in ga je varoval, in je, kadar ga je zaslišal, storil veliko, in ga je rad poslušal. In ko je bil prišel priložen dan, je Herod v dan svojega rojstva večerjo napravil knezom, vojvo¬ dom in prvakom Galilejskim. In ko je bila prišla hči Herodijadina, in je plesala, in dopadla Herodu in sedečim ž njim, rekel je kralj dekletu: Prosi me, kar hočeš, in dal ti bom. In ji je prisegel: Kar koli boš prosila, bom ti dal, tudi polovico svojega kraljestva. In šla je ven in rekla svoji materi: Kaj naj prosim? Ona pa je rekla: Glavo Janeza krstnika. In šla je zdajci hitro noter h kra¬ lju, in je prosila, rekoč: Hočem, da mi daš jadrno v skledi glavo Janeza krstnika. In kralj je bil žalosten, pa zavoljo prisege, in zavoljo sedečih ž njim, je ni hotel žaliti; temuč je poslal rablja, in ukazal prinesti njegovo glavo v skledi. In ga je v ječi ob glavo dejal, in je prinesel njegovo glavo v skledi, in jo je dal dekletu, in dekle jo je dalo svoji materi. Ko so to slišali njegovi učenci, prišli so in vzeli njegovo truplo, in so ga položili v grob. Prvo nedeljo meseca kimovca. V god svetih angelov varuhov. Berilo iz 2. knjige Mojzesove 23, 20—23. To govori Gospod Bog: Glejte, jaz bom poslal svo¬ jega angela, kateri pojde pred teboj, in te bo varoval na potu, in pripeljal v kraj, katerega sem pripravil. Spo- 257 štuj ga, in poslušaj njegov glas, in glej, da ga ne zani¬ čuješ, ker ne bo prizanesel, kadar grešiš, in moje ime je v njem. Ako poslušaš njegov glas, in storiš vse, kar govorim, bom sovražnik tvojim sovražnikom, in bom nasprotoval tvojim nasprotnikom. In moj angel pojde pred teboj. Evangelij svetega Matevža 18, 1—10. Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu, rekoč: Kateri je veči v nebeškem kraljestvu? In Jezus je poklical otroka, in ga je postavil v sredo med nje, in je rekel: Resnično vam pravim, ako se ne izpreobrnete, in niste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor koli se torej poniža, kakor ta otrok, ta je veči v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imčnu, mene sprejme. Kdor pa pohujša katerega teh malih, ki verujejo v mč, bilo bi mu bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globočino morja. Gorjč svetu zavoljo pohujšanja! Pohujšanje sicer mora priti, ali vendar gorjč tistemu človeku, po katerem pohujšanje pride. Ako te pa pohujša tvoja roka, ali tvoja noga, odsekaj jo, in vrzi jo od sebe: bolje ti je hromemu ali kraljevemu iti v življenje, kakor dve roki, ali dve nogi imeti, pa vrženemu biti v večni ogenj. In ako te tvoje ok6 pohujšuje, izderi ga, in vrzi ga od sebe; bolje ti je z enim oččsom iti v življenje, kakor dve oččsi imeti, pa vrženemu biti v peklenski ogenj. Glejte, da ne zaničujete Slov. Evangel. 17 258 katerega teh malih! ker pravim vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih. 1. kimovca. V dan s. Tilna (Egidija) opata. Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan s. Antona puščavnika, str. 207). Evangelij: Glej, vse smo zapustili itd. (kakor v dan izpreobrnjenja s. Pavla apčstola, str. 213). 4. kimovca. V dan s. Rozalije device. Berilo: Bratje! kdor se hvali itd, (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 203). Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 199). 8. kimovca. Mala gospojnica ali v god rojstva Marije device. Berilo kakor v praznik spočetja device Marije (8. grudna, str. 202). Evangelij svetega Matevža 1, 1—16. Bukve rodii Jezusa Kristusa, sinil Davidovega, sinu Abrahamovega. Abraham je rodil Izaka; Izak pa je rodil Jakopa; Jakop pa je rodil Juda in njegove brate. Juda pa je rodil Faresa in Žara 259 s Tamaro; Fares pa je rodil Ezrona; Ezron pa je rodil Arama. Aram pa je rodil Aminadaba; Aminadab pa je rodil N&sona; Ndson pa je rodil Salmona; Salmon pa je rodil Boža z Rahabo; Boz pa je rodil Obeda z Ruto; Obed pa je rodil Jeseja; Jese pa je rodil Davida kralja. David kralj pa je rodil Salomona, ž njo, ki je bila Urijeva. Salomon pa je rodil Roboama; Roboam pa je rodil Abija; Abija pa je rodil Asata; Asa pa je rodil Jozafata; Jozafat pa je rodil Jorama; Joram pa je rodil Ozija; Ozija pa je rodil Joa- tama; Joatam pa je rodil Ahaca; Ahac pa je rodil Ezekija. Ezekija pa je rodil Manaseja; Manase pa je rodil Amona; Amon pa je rodil Jozija. Jozija pa je rodil Jehonija in njegove brate ob Babi¬ lonskem preseljevanju. In po Babilonskem preselje¬ vanju je Jehonija rodil Salatijela; Salatijel pa je rodil Zorobabela. Zorobabel pa je rodil Abijuda; Abijud pa je rodil Elijakima ; Elijakim pa je rodil Azorja; Azor pa je rodil Sadoka; Sadok pa je rodil Ahima; Ahim pa je rodil Elijuda, Elijud pa je rodil Eleazarja; Eleazar pa je rodil Matana; Matan pa je rodil Jakopa. Jakop pa je rodil Jožefa, moža Marije, iz katere je rojen Jezus, ki je imenovan Kristus. Prvo nedeljo po mali gospojnici. V praznik svetega imčna Marijinega. Berilo: Jaz sem ko trta rodila sladek in dišeč sad itd. (kakor 16. dan malega srpana, str. 246). 17 * 260 Evangelij: Tisti čas je bil angel Gabrijel od Bog4 poslan itd. (kakor 18, dan grudna, str. 204). 14. kimovca. V dan povišanja svetega križa. Berilo iz lista s. Pavla apostola Filipljanom 2 , 5 — 22 . Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus Jezus itd. (kakor cvetno nedeljo pri maši, str. 107). Evangelij svetega Janeza 12 , BI—36. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam: Zdaj je sodba sveta, zdaj bo vojvoda tega sveta izvržen. In jaz, kadar bom povišan od zemlje, bom vse vlekel k sebi. To pa je rekel, da je naznanil, kakšne smrti bo umrl. Množica mu je odgovorila: Mi smo slišali iz postave, da Kristus vekomaj ostane; in kako praviš ti: Sin človekov mora po¬ višan biti? Kdo je tisti Sin človekov? Jezus jim je tedaj rekel: Še malo časa je luč pri vas. Ho¬ dite, dokler imate luč, da vas tema ne obide; in kdor bodi v temi, ne vč, kam gre. Dokler imate luč, verujte v luč, da boste otroci luči. To je Jezus govoril, in je šel, in se jim je skril. 17. kimovca. V dan s. Lamberta škofa mučenika. Berilo iz lista s. Jakopa apostola 1 , 12 —18. Predragi! blagor človeku, kateri pretrpi izkušnjo, ker izkušen bo prejel venec življenja, ki ga je Bog obljubil 261 tistim, kateri ga ljubijo. Nihče, ko je izkušan, ne reci, da ga Bog izkuša; zakaj Bog se ne da izkušati v hudo, in tudi nikogar ne izkuša. Vsak pa je izkušan, kadar je po svojem poželenju vlečen in vabljen. Potlej ko poželenje spočne, rodi greh; greh pa, ko je storjen, rodi smrt. Ne motite se torej, bratje moji preljubi, vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj, in prihaja od Očeta svetlobe, pri katerem ni premenjenja, tudi ne sence kacega preobračanja. Zakaj radovoljno nas je rodil z besedo resnice, da smo nekake prvine njegovih stvari. Evangelij svetega Luka 14, 2G—83. Tisti čas je rekel Jezus množicam: Ako pride kdo k meni, in ne sovraži svojega očeta in svoje matere, in žene in otrok, in bratov in sester, pa še tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec. In kdor ne nosi svojega križa, in ne hodi za me¬ noj, ne more biti moj učenec. Kdo namreč izmed vas, kadar hoče zidati stolp, ne sede poprej, in ne razšteje potrebnih troskov, ali im& dosti, da ga dodela; da se mu, kadar vstavi dno, in ne more dokončati, ne začno vsi, kateri vidijo, posmehovati, rekoč: Ta človek je začel zidati, pa ni mogel do¬ končati? Ali kateri kralj, kadar se gre vojskovat zoper drugega kralja, ne sčde poprej, in ne pre¬ misli, ali more z desetimi tisoči naproti iti tiste¬ mu, kateri gre nadenj z dvajsetimi tisoči? Sicer pošlje, dokler je še daleč, poročnikov do njega, in prosi mini. Tako torej nobeden izmed vas, kateri se ne odpovč vsemu svojemu premoženju, ne more biti moj učenec. 262 21. kimovca. V dan s. Matevža apostola in evangelista. Berilo iz Ecehijela preroka 1, 10—14. Podoba obrazov četverih živali: Obraz človekov in obraz levov je bil na desni itd. (kakor v dan s. Marka evangelista, str. 229). Evangelij svetega Matevža 9, 9—IB. Tisti čas je videl Jezus človeka na cestniji sedeti, Matevža, po imenu, in mu reče: Hodi za menoj. In vstal je, in šel za njim. In prigodilo se je, ko je bil v hiši pri jedi, glej! je veliko cest¬ ninarjev in grešnikov prišlo, in so sedli k jedi z Jezusom in njegovimi učenci; in ko so farizeji to videli, rekli so njegovim učencem: Zakaj jč vaš učenik s cestninarji in grešniki? Ko je pa Jezus to slišal, je rekel: Ni treba zdravnika zdravim, ampak bolnim. Pojdite pa, in učite se, kaj je to: Usmiljenje hočem, pa ne daril. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike. 27. kimovca. V dan ss. Kozina in Damijana mučenikov. Berilo: Pravični pa bodo vekomaj živeli, itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovarišev muč., str. 236). Evangelij: Tisti čas je šel Jezus z gore, itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana muče¬ nikov, str. 209). 263 29. kimovca. V dan s. Mihaela velikega angela. Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apostola 1 , 1 - 5 . Tiste dni je Bog pokazal, kar se mora skoraj zgoditi, govoreč po svojem angelu svojemu hlapcu Janezu, kateri je pričanje dajal besedi Božji, in pričanje o Jezusu Kristusu, kar koli je videl. Blagor mu, kateri bere in sliši besede tega prerokovanja, in dopolni, kar je v njem pisano; ker čas je blizu. Janez sedmerim cerkvam, katere so v Aziji: Milost in mir vam bodi od njega, kateri je, in kateri je bil, in kateri bo prišel; in od sedmerih duhov, kateri so pred njegovim sedežem; in od Jezusa Kristusa, kateri je zvesta priča, prvorojenec iz mrtvih in poglavar kraljev zemeljskih: kateri nas je ljubil, in nas opral naših grehov v svoji krvi. Evangelij: (kakor v god angelov varuhov prvo neddljo meseca kimovca, str. 257). Prvo nedeljo meseca vinotoka. V praznik Marije device svetega rožnega kranca (ali rožnega venca). Berilo: Od začetka in pred veki sem ustvarjena itd. (kakor v dan svete Marije device Snežnlce, str. 250). Evangelij: Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, povzdignila je neka žena itd. (kakor 16. dan malega srpana, str. 246). 264 4. vinotoka. V dan s. Frančiška Serafskega. Berilo iz lista s. Petra apostola Galačanom 6, 14—18. Bratje! mene pa Bog varuj, da bi se z drugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa, po katerem je meni svet križan in jaz svetu. Zakaj v Kristusu Jezusu nič ne velja ne obreza, ne neobreza, ampak nova stvar. In kateri koli se ravnajo po tem pravilu, mir in milost naj bo nad njimi in nad Izraelom Božjim! Sicer pa mi nihče ne bodi nadležen; zakaj jaz nosim znamenja ran Gospoda Jezusa na svojem telesu. Milost Gospdda našega Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom, bratje! Amen. Evangelij: Zahvaljujem te, Oče itd. (kakor 24. dan svečana, str. 221). 12. vinotoka. V dan s. Maksimilijana škofa mučenika. Berilo: Hvaljen bodi Bog in Oče itd. (kakor v dan s. Blaža muč. škofa, str. 215). Evangelij: Ako pride kdo k meni, itd. (kakor v dan s. Lamberta mučenika škofa, str. 261). 15. vinotoka. V dan s. Terezije device. Berilo: Bratje, kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 203). Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 199). 265 16. vinotoka. V dan s. Gala opata. Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan s. Antona puščavnika, str. 207). Evangelij: Glej, vse smo zapustili itd. (ka¬ kor v dan izpreobrnjenja sv. Pavla apostola, str. 213). 18. vinotoka. V dan s. Luka evangelista. Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Korincaiiom 8, 16-24. Bratje! hvala Bogu, kateri je dal ravno tako skrb za vas Titu v srce. Zakaj opominjanje sicer je prejel; pa ker je bil zelo skrben, žel je s svojo voljo k vam. Poslali smo ž njim tudi brata, katerega hvala je v evan¬ geliju po vseh cerkvah; ne pa samo to, ampak je tudi postavljen od cerkev tovariš našega popotovanja v to miloščinjo, ki jo dajemo v čast Gospodovo, in v razodetje svoje volje. Tako se varujemo tega, da nas kdo ne obre¬ kuje zavoljo te obilnosti, katero delimo. Skrbimo namreč za dobro ne le pred Bogom, ampak tudi pred ljudmi. Poslali smo pa ž njima tudi našega brata, katerega smo izkusili v mnogoterih rečeh velikokrat skrbnega, zdaj pa ve lik o skrbnejšega z velikim zaupanjem v vas; ali zavoljo Tita, kateri je moj tovariš in pompgavec pri vas, ali zavoljo naših bratov, kateri so apostoli cerkev in čast Kristusova. Pokažite torej v pričo cerkev pričanje svoje ljubezni do njih in vaše hvale zavoljo vas. Evangelij kakor v dan s. Marka 25. dan malega travna, str. 229. 266 21. vinotoka. V dan s. Uršule in njenih tovarišic devic in mučenic. Berilo: Bratje! od devic nimam itd. (kakor v dan s. Jederti device, str. 223). Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device muc., str. 199). 28. vinotoka. V dan ss. Simona in Juda apostolov. Berilo iz lista s. Pavla apostola Efežanom 4, 7—13» Bratje! vsakateremu izmed nas je dana milost po meri darovanja Kristusovega. Zavoljo tega govori pismo: Šel je na visoko, in ujete peljal jetnike; dal je darove ljudem. Da je pa gori šel, kaj je druzega, kakor da je poprej tudi šel v dolnje strani zemlje? Kateri je doli šel, ravno tisti je šel tudi gori nad vsa nebesa, da bi vse napolnil. In on je ene postavil apostole, ene pa preroke, ene pa evangeliste, ene pa pastirje in učenike v popol¬ nost svetih, v opravljanje službe, v razširjanje telesa Kri¬ stusovega; dokler se ne snidemo vsi v edinosti vere in spoznanja Sirni Božjega, v popolnega moža, v mero polne starosti Kristusove. Evangelij svetega Janeza 15, 17— 25. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: To vam zapovedujem, da se ljubite med seboj! Ako vas svčt sovraži, vedite, daje mene poprej sovražil, ko vas. Ko bi bili iz sveta, bi svčt svoje ljubil; 267 ker pa niste iz sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, torej vas svčt sovraži. Spomnite se besčd. katere sem vam jaz govoril: Hlapec ni veči, kakor njegov gospčd. Ako so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali; ako so moje besede izpolnjevali, bodo tudi vaše izpolnjevali. Vse to pa vam bodo storili zavoljo mojega imčna, ker ne poznajo njega, kateri me je poslal. Ko bi ne bil prišel, in bi jim ne bil govoril, ne imčli bi greha; zdaj pa nimajo izgovora za svoj greh. Kdor mene sovraži, sovraži mojega Očeta. Ako bi med njimi ne bil storil del, katerih nihče drugi ni storil, ne imčli bi greha; zdaj pa so videli, in sovražijo mene in mojega Očeta. Pa da se dopolni govorjenje, katero je v njih postavi zapisano: Zastonj so me sovražili. 1. listopada. V god vseh svetnikov. Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apostola 7, 2 - 12 . Tiste dni, glejte, videl sem jaz Janez drugega angela iti od solnčnega vzhoda, kateri je imel znamenje živega Boga; in je vpil z velikim glasom četverim angelom, katerim je bilo dano škodovati zemlji in morju, rekoč: Ne škodujte zemlji in morju, tudi drevesom, dokler ne zaznamenjamo hlapcev Boga našega na njih čelih. In slišal sem število zaznamenjanih; sto štiri in štirideset tisoč je bilo zaznamenjanih iz vseh rodov Izraelovih otrok. Iz roda Judovnega dvanajst tisoč zaznamenjanih! Iz roda Rubnovega dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz roda Gadovega 268 dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz roda Aserjevega dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz roda Neftalijevega dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz roda Manasovega dvanajst tisoč zazna¬ menjanih; iz roda Simeonovega dvanajst tisoč zaznamenja¬ nih; iz roda Levijevega dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz roda Isaharjevega dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz roda Zabulonovega dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz roda Jožefo¬ vega dvanajst tisoč zaznamenjanih; iz roda Benjaminovega dvanajst tisoč zaznamenjanih. Po tem sem jih videl veliko trumo, katere nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov, in ljudstev in jezikov, stati pred sedežem in pred Jagnjetom; bili so oblečeni v bela dolga oblačila, in palmove veje so bile v njih rokah; in vpili so z velikim glasom, rekoč: Čast Bogu našemu, ki sedi na sedežu, in Jagnjetu! In vsi angeli so stali okrog sedeža, in starejšin in četverih žival, in so padli pred sedežem na svoje obraze, in molili Boga, rekoč: Amen! hvala in slava, in modrost in zahvala, čast in krepost in moč Bogu našemu od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. Evangelij svetega Matevža 5, 1—12. Tisti čas, ko je videl Jezus množice, je šel na goro, in ko je bil sedel, pristopili so k njemu njegovi učenci. In je odprl svoja usta, in je učil, rekoč: Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim; ker oni bodo zemljo posedli. Blagor žalostnim; ker oni bodo oveseljeni. Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni bodo nasiteni. Blagor usmiljenim; ker oni bodo usmi¬ ljenje dosegli. Blagor jim, kateri so čistega srca; ker oni bodo Bogd gledali. Blagor mirnim; ker 269 bodo otroci Božji imenovani. Blagor zavoljo pra¬ vice preganjanim; ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo kleli in preganjali, in vse hudo zoper vas lažnivo govorili zavoljo mene; veselite se, in od veselja poskakujte: ker vaše plačilo je obilno v nebesih. 2. listopada. V dan s. Justa mučenika. Berilo: Pravičnega je vodil Gospod itd. (kakor v dan s. Valentina mučenika, str. 218). Evangelij: Resnično, resnično vam pravim, ako pšenično zrno itd. (kakor v dan s. Lovrence mučenika, str. 252). (Berilo in Evangelij v dan spomina vseh vernih mrtvih je zadaj po občini svetnikov pri mašah po mrtvih, str. 292.) 4. listopada. V dan s. Karla Boromeja škofa. Berilo: Glej veliki duhoven itd. (kakor v dan s. Ruperta, str. 227). Evangelij: Nekdo, ki je šel na tuje itd, (kakor v dan s. Nikolaja, str. 201). 6. listopada. V dan s. Lenarta (Leonarda) opata. Berilo: Ljub je bil Bogti in ljudem itd. (kakor v dan s. Antona puščavnika, str. 207). Evangelij: Naj bo opasano vaše ledje itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17). 270 11. listopada. V dan s. Martina škofa. Berilo: Glej, veliki duhovem itd. (kakor v dan s. Ruperta, str. 227). Evangelij svetega Luka 11, 33—36. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Nihče luči, ko jo užge, ne postavlja na skrit kraj, ne pod mčrnik; ampak na svečnik, da kateri noter gredo, vidijo svetlobo. Svetilo tvojega telčsa je tvoje oko; ako je tvoje oko čisto, bo svetlo vse tvoje telo; ako je pa slabo, bo temno tudi tvoje telo. Glej torej, da luč, katera je v tebi, ne bo tema. Ako je torej vse tvoje telo svetlo, in nima nikjer nič temnega, bo vse svetlo, in bo te razsvetljevalo kakor svetla luč. 13. listopada. V dan s. Brikcija spoznavavca škofa. Berilo: Bratje! duhovnov je bilo več itd. Evangelij: Čujte, ker ne veste itd. (oboje kakor v dan s. Gotharda, str. 234). 15. listopada. V dan s. Leopolda spoznavavca. Berilo: Blagor človeku, kateri je najden itd. (kakor v dna s. Alojzija str. 239). 271 Evangelij svetega Inka 19, 13—26. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem to priliko: Neki imeniten človek je šel v daljnjo deželo, da bi se polastil kraljestva, in se je vrnil. P oklical je pa svojih deset hlapcev in jim dal deset liber, in jim je rekel: Kupčujte, dokler ne pridem. Njegovi meščani so ga pa sovražili, in so poslali poročilo za njim, rekoč: Nočemo, da bi ti nam kraljeval. In zgodilo se je, da je, ko je bil prevzel kraljestvo, nazaj prišel; in je ukazal poklicati hlapce, katerim je bil dal denarje, da bi zvedel, koliko je vsakateri prikupčeval. Prišel pa je prvi, rekoč: Gospod! tvoja libra je pridobila deset liber. In mu je rekel: Prav, dobri hlapec! ker si bil v malem zvest, imej oblast črez deset mest. In drugi je prišel, rekoč: Gospod! tvoja libra je storila pet liber. In temu je rekel: Tudi ti bodi črez pet mest. In eden je prišel, rekoč: Gospod glej svoje libre, katero sem imel shranjeno v ruti: Zakaj bal sem se te, ker si oster človek; jemlješ, česar nisi naložil, in žanješ, česar nisi sejal. Reče mu: Iz tvojih ust te sodim, hudobni hlapec! Vedel si, da sem jaz oster človek, ki jemljem, česar nisem naložil, in žanjem, česar nisem sejal: zakaj nisi dal mojih denarjev na menjavsko mizo, da bi jih bil jaz, kadar bi prišel, z obrestjo potegnil? In rekel je zraven stoječim: Vzemite mu libro, in dajte jo tistemu, kateri ima deset liber. In so mu rekli: Gospod! ima deset liber. Pravim vam 272 pa, da vsakemu, kateri im&, bo se dalo, in obilno bo imel; kdor pa nima, mu bo še odvzeto, kar ima. 19. listopada. V dan s. Elizabete kraljice vdove. Berilo: Srčno ženo kdo bo našel itd. (kakor v dan s. Frančiške Rimske vdove, str. 222). Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device muče¬ nice, str. 203). 21. listopada. V dan darovanja Marije device. Berilo: Od začetka in pred veki sem ustvarjena itd. (kakor 5. dan velicega srpana, str. 250). Evangelij: Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, povzdignila je neka žena itd. (kakor 16. dan malega srpana, str. 246). 22. listopada. V dan s. Cecilije device mučenice. Berilo: Gospod, moj Bog! povzdignil si itd. (kakor v dan s. Doroteje, str. 217). Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 199). 273 23. listojoada. V dan s. Klemena mučenika papeža. Berilo: Bratje, posnemajte mene itd. (kakor 23. ne¬ deljo po binkoštih, str. 192). Evangelij: čujte, ker ne veste itd. (kakor v dan s. Gotharda, str. 234). 25. listopada. V dan s. Katerine device mučenice. Berilo: častil te bom, Gospod kralj! itd. Evangelij: Nebeško kraljestvo je podobno deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 199). Slov. Evangel. 18 274 Tretji del. Berila in Evangeliji za praznike svetnikov, kateri nimajo lastnih, ali občino svetnikov. V predgod kakega apdstola. Berilo iz bukev Sirahovih 44, 25—27; in 45, 2—9. Blagoslov Gospodov je nad glavo pravičnega. Zato mu je dal Gospod lastino, in je razdelil njegov del med dvanajst rodov; in našel je milost pred obličjem vsega človeštva. In poveličal ga je v strah sovražnikom, in ž njegovimi besedami je znamenja ukrotil. Počastil ga je pred kralji, in pokazal mu svojo slavo. V njegovi veri in krotkosti ga je storil svetega, in ga izvolil izmed vsega človeštva. In dal mu je očitno zapovedi in postavo življenja in modrosti: in ga je povišal. Storil je ž njim večno zavezo, in ga je opasal s pasom pravičnosti, in oblekel Gospod z vencem slave. Evangelij svetega Janeza 15, 12—16. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor 275 sem vas jaz ljubil. Veče ljubezni od te nima nihče, da kdo svoje življenje d& za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, ako storite, kar vam jaz zapovedujem. Poselnnal vas ne bom več imenoval hlapce; ker hlapec ne vč, kaj dela njegov gospod; pa prijatelje sem vas imenoval; ker sem vse, kar koli sem slišal od svojega Očeta, vam oznanil. Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil, in sem vas postavil, da greste, in sad obrodite, in da vaš sad ostdne; da, kar koli boste prosili Očeta v mojem im dnu, vam da, V dan kakega mučenika*) škofa. I. Berilo iz lista s. Jakopa apostola 1, 12—18. Pre¬ dragi ! blagor človeku itd. (kakor v dan s. Lamberta škofa muč., str. 200). Evangelij svetega Luka 14, 26—33. Ako pride kdo k meni itd. (kakor v dan s. Lamberta škofa mučenika, str. 261). II. Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Korinčanov 1, 3—7. Bratje! hvaljen bodi itd. (kakor v dan s. Blaža mučenika škofa, str. 215). Evangelij svetega Matevža 16, 24—27. Ako hoče kdo itd. (kakor v dan s. Blaža mučenika škofa, str. 215). *) Mučenik ali martrnik se imenuje vsak svetnik, kateri je krščansko vero stanovitno pričal, in je bil zato umorjen. V besedi škofje pa obsežen tudi papež. 18 * 276 V dan kakega mučenika ne škofa. I. Berilo iz bukev modrosti 10, 10—14. Pravičnega je peljal itd. Evangelij svetega Matevža 10, 34—42. Nik&r ne mislite itd. (oboje kakor v dan s. Valentina muč., str. 218). IT. Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Timoteju 2, 8— 10 in 3, 10—12. Predragi, pomni itd. (kakor v dan s. Jurja mučenika, str. 227). Evangelij svetega Matevža 10, 26—32. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Nič ni skritega, kar bi se ne razodelo, in skrivnega, kar bi se ne zvedelo. Kar vam govorim v temi, pravite na svetlem; in kar slišite na uho, oznanjajte na strehah. In ne bojte se jih, kateri umorč telo, duše pa ne morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj tistega, kateri more dušo in telo pogubiti v pekel! Ali se ne prodajata dva vrabca po vinarju? Pa le eden izmed njih ne bo padel na zemljo brez vašega Očeta. Vaši lasje na glavi pa so vsi razšteti. Nikdr se torej ne bojte; boljši ko veliko vrabcev ste vi. Kdor koli bo torej mene spoznal pred ljudmi, bom ga tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. 277 III. Berilo iz lista s. Jakopa apostola 1, 2—12. Predragi! v veliko veselje si štejte, kadar padete v mnogotere izkušnje, ker veste, da izkušnja vaše vere obrodi potrpežljivost, potrpežljivost pa dopolni delo; da ste popolni in pravični, in v ničemur pomanjkljivi. Ako pa kdo izmed vas potrebuje modrosti, naj je prosi od Boga, kateri daje vsem obilno, in ne opanaša; in dana mu bo. Naj pa prosi z zaupanjem brez vsega pomišljanja; zakaj kdor se pomišlja, je enak morskemu valovil, katerega veter goni, in meče semtertja. Naj torej ne misli tak človek, da bo kaj prejel od Gospoda. Človek dvojnih misli je nestanoviten v vseh svojih potih. Hvali pa naj se siro- maški brat v svojem povišanju, bogati pa v svojem poni¬ žanju, ker bo prešel kakor trave cvet. Solnce namreč vstane z vročino, in posuši travo, in njen cvet odpade, in njena lepa podoba pogine; tako bo tudi bogatin zvenil v svojih potih. Blagor človeku, kateri pretrpi izkušnjo, ker izkušen bo prejel venec življenja, ki ga je Bog obljubil tistim, kateri ga ljubijo. Včasi se bere tudi: Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 4, 13—19. Predragi! ker ste deležni Kristusovega trpljenja, veselite se, da se tudi v razodenju njegove časti veselite in radujete. Ako ste zasramovani zavoljo imena Kristu¬ sovega, blagor vam, zakaj nad vami počiva, kar je hvale, časti in moči Božje, in duh Božji. Nobeden izmed vas pa naj ne trpi kakor ubijavec, ali tat, ali preklinjavec, ali tujega blaga lakomen. Ako pa trpi kakor kristjan, naj se ne sramuje; ampak naj časti Boga v tem imenu. Zakaj 278 čas je, da se začne sodba pri hiši Božji; ako pa prvič pri nas, kakšen konec bo tistih, kateri ne verujejo Božjemu evangeliju? In ako bo pravični komaj zveličan, kako bo hudobnik in grešnik obstal? Torej naj tudi tisti, kateri trpe po volji Božji, zvestemu stvarniku priporoče svoje duše v dobrih delih. Evangelij svetega Janeza 12, 24—26. Ako pše¬ nično zrno itd. (kakor v dan s. Lovrenca mučen, str. 252). V dan kakega mučenika o velikonočnem času*). Berilo iz bukev modrosti 5, 1—5. Pravični bodo itd. (kakor v dan ss. Filipa in Jakopa apostolov, str. 230). Namesto tega se bere včasi: Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Timoteju 2, 8—10; in 3, 10—12. Predragi! pomni itd. (kakor v dan s. Jurja mučenika, str. 227). Evangelij svetega Janeza 15, 1—7. Jaz sem prava vinska trta itd. (kakor v dan s. Jurja mu¬ čenika, str. 228). V dan več mučenikov o velikonočnem času. Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 1, 3—7. Hvaljen bodi Bog itd. Evangelij svetega Janeza 15, 5—11. Jaz sem trta, vi mladike itd. (oboje kakor v dan ss. Florijana in tovarišev mučenikov, str. 233). *) Cerkveni velikonočni čas se šteje od velike sobote do praznika sv. Trojice ali 1. nedelje po binkoštih. 279 Namesto poprejšnjega berila in evangelija se bere včasi: Berilo iz razodenja s. Janeza apostola 19, 1—9. Tiste dni sem jaz Janez slišal, kakor glas mnogih trum na nebu, ki so rekle: Aleluja! češčenje, in slava, in moč bodi Bogu našemu: ker resnične in pravične so njegove sodbe, ki je obsodil veliko kurbo, katera je pačila zemljo s svojim kurbanjem, in se je maščeval zavoljo krvi svojih služabnikov nad njenimi rokami! In spet so rekli: Aleluja! In njen dim vzhaja od vekomaj do veko¬ maj. In padli so štiri in dvajseteri starejšine in četvere živali, in so molili Boga sedečega na sedežu, rekčč: Amen, aleluja! In glas je izšel od sedeža, rekoč: Hvalite, Boga našega, vsi njegovi služabniki, in kateri se ga bojite, mali in veliki! In slišal sem kakor glas velike množice, in kakor šum veliko vod, in kakor bobnenje veliko gro¬ mov reči: Aleluja, ker kraljuje Gospod naš vsemogočni Bog! Radujmo in veselimo se, in dajajmo mu slavo: ker je prišla ženitnina Jagnjetova, in se je pripravila njegova nevesta! In dano ji je bilo, da se je oblekla v svetlo in belo tančico; tančica namreč so pravična dela svetnikov. In rekel mi je: Zapiši: Blagor jim, kateri so poklicani na ženitno večerjo Jagnjetovo! Evangelij svetega Janeza 16, 20—32. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično, resnično vam pravim, da boste jokali in žalovali, svet pa se bo veselil; vi boste žalo¬ vali ali vaša žalost se bo izpreobrnila v veselje. Žena, kadar je na porodu, ima žalost, ker je prišla 280 njena ura; kadar je pa porodila dete, ne misli več na bridkost od veselja, da je človek rojen na svčt. Tudi vi torej imate zdaj sicer žalost; pa spet vas bom videl, in vaše srce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. V dan več mučenikov zunaj velikonočnega časa. I. Berilo iz bukev modrosti 3, 1—8. Pravičnih duše itd. Evangelij svetega Luka 21; 9—19. Kadar boste slišali itd. (oboje kakor v dan ss. Vincencija in Anastazija muč., str. 210). II. Berilo iz bukev modrosti 5, 16—20. Pravični bodo itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovarišev mučenikov, str. 236). Evangelij svetega Luka 6, 17—23. Tisti čas je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov, str. 209). III. Berilo iz lista s. Pavla apostola Hebrejem 10, 32—38. Bratje! spomnite se nekdanjih dni, v katerih raz¬ svetljeni ste velik boj prestali v trpljenju, ki ste bili ali zasramovani in stiskani v razgledovanje, ali tovariši tistim, katerim se je godilo tako. Zakaj tudi z jetniki ste imeli usmiljenje, in rop svojega blaga z veseljem pretrpeli, ker ste videli, da imate boljše in stanovitno premoženje. Nikar torej ne izgubljajte svojega zaupanja, katero ima veliko 281 plačilo! Potrpežljivost namreč vam je potrebna, da storite Božjo voljo, in dosežete obljubo. Zakaj celo malo časa je, in prišel bo, kateri ima priti, in ne bo se mudil. Moj pravični pa iz vere živi. Evangelij svetega Matevža 34, 3—18. Tisti čas, ko je Jezus sedel na Oljski gori, pristopili so k njemu učenci, rekoč: Povej nam, kdaj bo to? in kakšno bo znamenje tvojega prihoda in končanja sveta! In Jezus je odgovoril in jim rekel: Glejte, da vas kdo ne zapelje! Veliko namreč jih bo prišlo v mojem imčnu, ki poreko: Jaz sem Kristus, in veliko jih bodo zapeljali. Slišali pa boste vojske in govorjenje o vojskah. Glejte, da se ne prestrašite; ker to se mora zgo¬ diti, pa še ni konec. Vzdignil se bo namreč narod nad narod, kraljestvo nad kraljestvo: in kuga in lakota in potresi bodo po mnogih krajih. Vse to pa je le začetek nadlog. Potlej vas bodo izdajali v bridkost, in vas bodo morili; in sovražili vas bodo vsi narodi zavoljo mojega imčna. In takrat se jih bo veliko pohujšalo, in se bodo med seboj izdajali in med seboj sovražili. In veliko krivih prerokov bo vstalo, in veliko jih bodo zapeljali. In ker bo hudobija obilno rastla, bo ljubezen omrznila pri mnogih. Kdor pa obstoji do konca, bo zveličan. IV. Berilo iz bukev modrosti 10, 17—30. Pravičnim je Bog dal plačilo njih del, in jih je vodil po čudnih potih; senca jim je bil po dnevi, in zvezdna 282 svetloba po noči. Skozi rdeče morje jih je spravil, in jih izvozil skozi silne vode. Potopil je njih sovražnike v morju, nje pa je izvlekel iz dna globočine. Torej so pravični odnesli rop hudobnih; tvojemu svetemu imenu, Gospod, so hvalo peli, in so častili tvojo premagavsko roko. Evangelij kakor v god vseh svetnikov, str. 268. V. Berilo iz lista s. Pavla apostola Rimljanom 5, 1—5. Bratje! ker smo po veri opravičeni, imejmo mir z Bogom po Gospodu svojem Jezusu Kristusu, po katerem tudi smemo pristopiti z vero v to milost, v kateri stojimo, in se hvalimo s častnim upanjem Božjih otrok. Pa ne samo s tem, ampak še tudi z nadlogami se hvalimo, ker vemo, da nadloga nam dobiva potrpljenje, potrpljenje pa izkušnjo, izkušnja pa upanje, upanje pa nikdar ne osra¬ moti. Ljubezen Božja namreč je izlita v naša srca po svetem Duhu, ki nam je dan. Evangelij kakor v dan s. Matija apostola, str. 221. VI. Berilo kakor četrto nedeljo po binkoštih, str. 165. Evangelij svetega Luka 11, 47—51. Tisti čas je rekel Jezus pismoukom in fari¬ zejem: Gorjč vam! ker zidate grobe prerokom; vaši očetje pa so jih morili. Res pričate, da pri¬ volite v dela svojih očetov; zakaj oni so jih sicer umorili, vi pa jim grobe zidate. Zato je tudi rekla modrost božja: Preroke in apostole jim hočem 283 poslati, in ene izmed njih bodo umorili, in ene preganjali; da se bo terjala od tega rodit kri vseh prerokov, katera je bila prelita od začetka sveta: od krvi Abeljeve do krvi Zaharijeve, kateri je bil umorjen med oltarjem in templjem. Gotovo, pravim vam, terjala se bo od tega rodit. VIL Berilo kakor prvo nedeljo v postu, str. 40. Evangelij kakor v dan ss. Vida in tovarišev mučenikov, str. 238. VIII. Berilo kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana muče¬ nikov, str. 208. Evangelij kakor v dan ss. Janeza in Pavla mučenikov, str. 242. IX. Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apostola 7, 13-17. Tiste dni je eden starejših izpregovoril, in mi je rekel: Ti le, ki so v dolgih belih oblačilih, kdo so, in odkod prihajajo? In jaz sem mu rekel: Ti veš, Gospod moj! On pa mi je dejal: To so tisti, ki so prišli iz velike nadloge; oprali so si svoja oblačila, in so jih obelili v krvi Jagnjetovi. Zato so pred stolom Božjim, in mu služijo noč in dan v njegovem templju; in kateri sedi na stolu, bo prebival med njimi. Nič več ne bodo ne lačni ne žejni; solnce jih ne bo več peklo, tudi nobena vročina ne; ker Jagnje, ki je v sredi sedeža, bo jih vladalo, in vodilo do studenca žive vode, in Bog jim bo vse solze obrisal z oči. 284 V dan kakega spoznavavca *) škofa. I. Berilo iz bukev Sirahovih 44, in 45. Glej veliki duho¬ ven itd. (kakor v dan s. Ruperta spoznavavca škofa, str. 227). Evangelij svetega Matevža 25, 15—23. Nekdo, ki je šel na tuje itd. (kakor v dan s. Nikolaja, 6. dan grudna, na str. .201). II. Berilo iz lista s. Pavla apostola Hebrejem 7, 23—26. Bratje! duhovnov je bilo več itd. Evangelij svetega Matevža 24, 42—47. Čujte, ker ne veste itd. (oboje kakor v dan s. Gotharda spoznavavca škofa, str. 234). III. Berilo iz lista s. Pavla apostola Hebrejem 5, 1—4. Bratje! vsak veliki duhoven, izmed ljudi izbran, je za ljudi postavljen v to, kar zadeva Boga, da daruje, in opravlja daritve za grehe, in da more usmiljenje imeti s tistimi, kateri so nevedni in zajdejo, ker je tudi on obdan s slabostjo. In torej mora, kakor za ljudstvo, tako tudi zase darovati zavoljo grehov. In nihče si ne vzame časti, razen kateri je poklican po Bogu, kakor Aron. Evangelij svetega Luka 11, 33—36. Nihče luči itd. (kakor v dan s. Martina škofa, str. 270). *) Glej str. 227. 285 IV. Berilo iz lista s. Pavla apdstola Hebrejem, 13, 7—17. Bratje! spomnite se itd. (kakor' v dan s. Nikolaja spo- znavavca škofa, str. 200). Evangelij svetega Marka 13, 35—37. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Glejte, čujte in molite, ker ne veste, kdaj je čas. Ravno kakor človek, kateri je šel na tuje, in zapustil svoj dom, in svojim hlapcem oblast dal za vsako opravilo, in je zapovedal vratarju, da naj čuje. čujte torej (ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar; zvečer, ali o polnoči, ali o pete- linjem petju ali zjutraj): da vas, ko bi prišel nanagloma, ne najde spečih. Kar pa pravim vam, pravim vsem: čujte! V dan kakega cerkvenega učenika. Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Timoteju 4, 1—8. Predragi! zapričujem itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17). Namesto tega berila se včasi bere: Berilo iz bukev Sirahovili 39, 6—14. Pravični bo dal svoje srce, da bo culo o zoru pri Gospodu, kateri ga je ustvaril, in bo prosil pred obličjem Najvišega. Odprl bo svoja usta v molitev, in zavoljo svojih grehov prosil. Ako bo torej hotel veliki Gospod, bo ga z duhom umnosti napolnil, in on bo kakor dež izlival besede svoje modrosti, in v molitvi hvalil Gospdda: in on 286 bo ravnal njegov svčt in nauk, in se bo posvetoval v njegovih skrivnostih. On bo oznanjal nauk njegove resnice, in se bo hvalil postave Gospodove zaveze. Veliko jih bo hvalilo njegovo modrost, in ne bo nikdar pozab¬ ljena. Njega spomin ne bo prešel, in po njegovem imenu se bo vpraševalo od roda do roda. Njegovo mo dr 6 st bodo pripovedovali narodje, in njegovo hvalo bo oznanjalo zbirališče. Evangelij svetega Matevža 5, 13—19. Vi ste sol zemlji itd. (kakor v dan s Gregorja papeža cerkvenega učenika, str. 223). V dan kakega spoznavavca neškofa. I. Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8—11. Blagor človeku itd. (kakor v dan s. Alojzija spoznavavca, str. 239). Evangelij svetega Luka 12, 35—40. Vaše ledje naj bo opasano itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17). II. Berilo 1. iz lista s. Pavla apostola Korinčanom 4, 9—14. Bratje! v razgledovanje smo itd. (kakor v dan s. Antona Padovanskega, str. 238). Evangelij svetega Luka 12, 32—34. Ne bojte se, majhna čeda (kakor v dan s. Osvalda spozna¬ vavca, str. 251). III. Berilo iz lista s. Pavla apostola Filipljanom 3, 7—12. Bratje! kar mi je bilo dobiček, to sem štel zavoljo Kristusa v izgubo. Vendar pa menim, da je vse izguba 287 proti visokemu spoznanju Jezusa Kristusa Gospoda mojega, zavoljo katerega sem izgubil vse, in imam za blato, da Kristusa pridobim, in da sem najden v njem, ne tak, da bi imel svojo pravičnost, katera je iz postave, ampak tisto, katera je iz vere v Kristusa Jezusa, pravičnost, katera je iz Boga v veri, da spoznam njega, in moč nje¬ govega vstajenja, in deležnost njegovega trpljenja, in da bom podoben njegovi smrti, da tako pridem v vstajenje od mrtvih: ne kakor da bi bil že dosegel, ali da bi bil že popoln; ženem se pa, da bi kako dosegel, v čemur sem bil tudi dosežen od Kristusa Jezusa. Evangelij svetega Luka 19, 12—26. Neki imeniten človek itd. (kakor v dan s. Leopolda, str. 271). V dan kakega opata. Berilo iz bukev Sirahovik 15, 1—6. Ljub je bil Bogu itd. (kakor v dan s. Antona puščavnika, str. 207). Evangelij svetega Matevža 16, 27—29. Glej! mi smo vse zapustili itd. (kakor v dan Spre¬ obrnjenja s. Pavla apostola, str. 213). V dan kake device mučenice. I. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8. Častil te bom itd. Evangelij svetega Matevža 25, 1—13. Ne¬ beško kraljestvo je podobno deseterim devicam itd. (oboje kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 199). 288 II. Berilo iz bukev Sirahovih 15, 13—17. Gospod moj Bog itd. (kakor v dan s. Doroteje, str. 217). Evangelij svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 203). Namesto tega evangelija se bere včasi: Evangelij svetega Matevža 19, 3—12. Tisti Čas so pristopili itd. (kakor v dan s. Agate device mučenice, str. 216). V dan kake device nemučenice. I. Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Korinčanom 10, 17, in 11, 1—2. Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 203). Evangelij svetega Matevža 25, 1—13. Nebeško kraljestvo je podobno deseterim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 199). II. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 7, 25—34-. Bratje! o devicah nimam itd. (kakor v dan s. Jederti device, str. 223). Evangelij svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 203). 289 V dan kake mučenice nedevice. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8, 12. Častil te bom itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 179). Evangelij svetega Matevža 13, 44—52. Ne¬ beško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 203). V dan kake svetnice nedevice nemučenice. Berilo iz bukev Salomonovih pripovesti 31. 10—31. Srčno ženo itd. (kakor v dan s. Frančiške Rimske vdove, str. 221). Evangelij svetega Matevža 13, 44—52. Ne¬ beško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 203). Za vdove se namesto poprejšnjega berila bere: Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Timoteju 5, 3—10. Predragi! spoštuj vdove, katere so res vdove. Ako pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, naj se uči poprej vladati svojo hišo, in dobro za dobro povračevati staršem; to namreč je prijetno pred Bogom. Katera je pa res vdova in zapuščena, naj upa v Boga, in naj bo v molitvah in prošnjah noč in dan; zakaj katera živi v sladnosti, je živa mrtva. In to zatrjuj, da bodo nesvarne. Ako pa kdo za svoje in zlasti za domače nima skrbi, zatajil je vero, in je hujši od nevernika. Vdova naj se izbere ne izpod šestdesetih let, katera je bila enega moža žena, in ima pričanje dobrih del, ako je zredila otroke, ako je popotne sprejemala, ako je svetim noge umivala, ako je revnim stregla, ako si je prizadevala po vsakem dobrem delu. Slov. Evangel. ^ 290 V god obletnice posvečevanja vseh cerkev. Berilo iz skrivnega razodenja svetega Janeza 21, 2—5. Tiste dni sem jaz Janez videl sveto mesto, novi Jeruzalem, iti z neba ob Boga, pripravljeno, kakor nevesto, ki je napravljena svojemu možu. In slišal sem velik glas s sedeža govoriti: Glej prebivališče Božje z ljudmi, in prebival bo ž njimi! In oni bodo njegovo ljudstvo, in Bog sam, njih Bog, bo ž njimi. In Bog bo obrisal vse solze od njih oči, in smrti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ker je poprejšnje minilo. In kateri je sedel ne sedežu, je rekel: Glej, novo storim vse. Evangelij svetega Luka 11), 1—10. Tisti čas je Jezus prišel, in hodil po Jerihu. In glej! bil je mož, Cahej po iručnu, in ta je bil viši cestninarjev, in on je bil bogat. In izkušal je Jezusa videti, kdo je; in ni mogel zavoljo množice, ker je bil majhne postave. In tekel je naprej in zlezel na divje figovo drevo, da bi ga videl; ker tam je imel mimo iti. In ko je bil Jezus prišel na tisto mesto, pogledal je gori, in ga je videl, ter mu je rekel: Cahej! stopi hitro doli, ker danes moram ostati v tvoji hiši. In stopil je hitro doli, in ga je sprejel z veseljem. In ko so vsi to videli, so godrnjali, rekoč: H grešnemu človeku je šel v hišo. Cahej pa je pristopil, in rekel Gospddu: Glej, Gospod! polovico svojega blaga dam ubo¬ gim, in ako sem koga kaj ogoljufal, povrnem četvčrno, Jezus pa mu je rekel: Danes je zveli- 291 Čanje došlo ti hiši, zato ker je tudi on sim Abra¬ hamov. Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar je bilo je izgubljenega. V dan kakšne zahvale. Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola Korinčanm 13, 11-13. Bratje! veselite se, bodite popolni, opominjati se, bodite ene misli, imejte mir, in Bog mini in ljubezni bo z vami. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa, in lju¬ bezen Božja, in deležnost svetega Duha bodi z vami vsemi. Amen. Evangelij svetega Janeza 15, 26—27; in 16, 1—4. Kadar pride učenik itd. (kakor šesto nedeljo po veliki noči, str. 160). 19 * 292 Berila in Evangeliji pri sv. mašah po mrtvih. I. V dan spomina vseh vernih mrtvih. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Korinčanom 15, 51 — 57 . Bratje! glejte, skrivnost vam povem: Vsi sicer bomo vstali, toda izpremenili se ne bomo vsi. Naglo, kakor bi trenil z očmi, na poslednjo trobento (ker zapela bo tro¬ benta), in mrtvi bodo vstali netrohljivi, in mi se bomo izpremenili. To trohljivo namreč mora obleči netrohljivost. in to umrljivo mora obleči neumrljivost. Kadar bo pa to umrljivo obleklo neumrljivost, takrat se bodo izpolnile besede, katere so pisane: Požrta je smrt v zmagi. Kje. smrt! je tvoja zmaga? Kje, smrt! je tvoje želo? Zelo smrti pa je greh, moč greha po postava. Bogu pa bodi hvala, kateri nam je dal zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu. Evangelij svetega Janeza 5, 25—29. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam: Resnično, resnično vam pravim, da pride ura, in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Simi Bož- 293 jega; in kateri bodo slišali, bodo živeli. Kakor ima namreč Oče življenje sam v sebi, tako je tudi Sinu dal imeti življenje v samem sebi. In dal mu je oblast tudi delati sodbo, ker je Sin človekov. Ne čudite se temu; ker ura pride, ob kateri bodo vsi, ki so v grobčh, slišali glas Sinit Božjega, in bodo prišli, kateri so delali dobro, v vstajenje življenja, kateri so pa delali hudo, v vstajenje obsojenja. II. V dan smrti ali pokopa mrličevega. Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola Tesaloničanom 4, 13-17. Bratje! nočemo, da bi vi ne vedeli o spečih, da ne žalujete, kakor oni, kateri nimajo upanja. Zakaj ako verujemo, da je Jezus umrl in vstal, tedaj bo Bog tudi tiste, kateri so zaspali v Jezusu, pripeljal ž njim. To namreč vam pravimo po besčdi Gospodovi, da mi, ki živimo, ki ostanemo v prihod Gospodov, ne bomo prišli pred tistimi, kateri so zaspali. Ker sam Gospod bo s po¬ veljem in glasom velikega angela in s trobento božjo prišel z neba: in kateri so umrli v Kristusu, bodo vstali prvi, potem bomo mi, ki živimo, ki ostanemo, vzeti ž njimi vred v oblakih Kristusu naproti v zrak, in tako bomo vedno z Gospodom. Torej se poveseljujte med seboj s temi besedami. Evangelij svetega Janeza 11, '21—27. Tisti čas je Marta rekla Jezusu: Gospod! ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. Pa tudi 294 zdaj vem, da, kar koli boš Bog& prosil, bo ti Bog dal. Jezus ji reče: Tvoj brat bo vstal. Marta mu reče: Vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednji dan. Jezus ji je rekel: Jaz sem vstajenje in živ¬ ljenje; kdor veruje v mč, bo živel, ako ravno umrje. In kdor koli živi in veruje v mč, ne bo umrl vekomaj. Veruješ-li to? Reče mu: Kaj pa da verujem, Gospod, da si ti Kristus, Sin živega Boga, ki si prišel na ta svet! m. V dan obletnice po mrtvih. Berilo iz 2. bukev Makabejev 12, 43—46. Tiste dni je Juda, najsrčnejši mož, ko so bili storili biro, dvanajst tisoč drahem srebra poslal v Jeruzalem, da bi opravil za grehe mrtvih daritev, ker je dobro in verno mislil o vstajenju (ko bi namreč ne bil upal, da bodo ti, kateri so bili pobiti, vstali, bilo bi nepotrebno in prazno moliti za mrtve); in ker je mislil, da imajo tisti, kateri so umrli v pobožnosti, obibo milost prihranjeno. Sveta in dobra je torej misel, moliti za mrtve, da bi rešeni bili grehov. Evangelij svetega Janeza 6, 37—40. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam: Vse, kar mi d4 Oče, prišlo bo k meni, in kateri pride k meni, ne bom ga venkaj vrgel. Ker z nebes sem prišel, ne da bi delal svojo voljo, ampak voljo tistega, kateri me je poslal. To pa je volja Očeta, kateri me je poslal, da od vsega 295 tistega, kar mi je dal, nič ne izgubim, temne da obudim tisto poslednji dan. To je pa volja mojega Ožeta, kateri me je poslal, da im4 sleherni, kateri vidi Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. IV. Po mrtvih med letom. Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apostola 4,13. Tiste dni sem slišal glas iz neba, kateri mi je rekel: Zapiši: Blagor mrtvim, kateri nmrjo v Gospodu. Odslej, reče Duh, naj počivajo od svojega truda; zakaj njih dela gredo za njimi. Evangelij svetega Janeza, 1, 51—55. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam: Jaz sem živi kruh, ki sem prišel z nebes. Ako kdo jč od tega kruha, bo živel vekomaj; in kruh, katerega bom jaz dal, je moje meso za življenje svetA. Judje so se torej prepirali med seboj, rekoč: Kako nam more ta jesti dati svoje meso? Jezus jim je torej rekel: Resnično, resnično vam pravim: Ako ne boste jedli mesa Simi človekovega, in pili njegove krvi, ne boste imčli življenja v sebi; kdor jč moje meso, in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. 296 četrti del. M o 1 i t v e pri očitni službi Božji s poglavitnimi resnicami krščan¬ skega nauka. Po pridigi in krščanskem nauku se molijo Božje čednosti. Vera. Verujem v tebe, pravi troj edini Bog, Oče, Bin in svet Duh! kateri si vse ustvaril, kateri vse hraniš in vladaš, kateri dobro plačuješ in hudo kaznjuješ. Verujem, da se je Sin Božji učlovečil, da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil, in da nas sveti Duh posvečuje s svojo milostjo. Verujem in trdim vse, kar si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so apostoli oznanjali, in kar nam sveta katoliška cčrkev zapoveduje vero¬ vati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti. O Bog! stori močnejšo mojo vero. Upanje. Upam in se zanašam na tvojo neskončno dobroto in milost, o Bog! da mi boš po ne- 297 skončnem zasluženju svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa v tem življenju dal spoznanje, pravo obžalovanje in odpuščenje mojih grehov, po smrti pa večno zveličanje, in dodelil tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca uživati. Upam tudi od tebe potrebne pomoči, vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kateri si vsemogočen, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! potrdi moje upanje. Ljubezen. O moj Bog! ljubim te iz vsega svojega srca, črez vse, ker si največa dobrota, neskončno popoln in vse ljubezni vreden; ljubim te tudi zato, ker si do mene in do vseh stvari' neskončno dobrotljiv. Želim si iz celega srca, da bi te ravno tako ljubil, kakor so te ljubili tvoji najzvestejši služabniki, in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklepam svojo ne¬ popolno ljubezen; povišuj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj! Ker te torej resnično in iz srca ljubiti želim, in si to trdno prizadevam, mi je iz srca žal, da sem tebe, svojo neskončno dobroto, katero ljubim črez vse, tebe, svojega stvarnika, odrešenika in posvečevavca razsrdil. Žal mi je, da sem grešil, da sem tebe, svojega vsemogočnega Gospoda, svojega najboljšega Očeta razžalil. Trdno sklepam, vse grehe in vse hude priložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzemi me spet za svojega otroka, in 298 dodčli mi milost, da dopolnim ta svoj sklep. Prosim te po neskončnem zasluženju tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja, Jezusa Kristusa. Amen. Oče naš itd. češčena si Marija! itd. V. Čast bodi Očeta in Sinu in svetemu Duhu; O. kakor je bila v začetku, in zdaj in vselej, in veko¬ maj. Amen. Litanije vseh svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsemogočni Bog, usmili se nas! Sin vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! S. Marija, S. mati Božja, j S. devic Devica, ( ^ , ., ’ > za nas Boga prosi! S. Mihael, / S. Gabrijel, 1 S. Bafael, / Vsi sveti angeli in veliki angeli, za nas Boga prosite! Vse svete vrste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! S. Janez krstnik, za nas Boga prosi! S. Jožef, za nas Boga prosi! Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite! 299 za nas Boga prosi! S. Peter, S. Pavel, S. Andrej, S. Jakop, S. Janez, S. Tomaž, S. Jakop, S. Filip, S. Jernej, S. Matevž, S. Simon, S. Tadej, S. Matija, S. Barnaba, S. Luka, S. Marka, Vsi sveti apostoli in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeni Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite! S. Štefan, i S. Lovrenc, [ za nas Boga prosi! S. Vincenc, ' S. Fabijan in Sebastijan, j S. Janez in Pavel, S. Kozma in Damijan, S. Gervazij in Protazij, Vsi sveti mučeniki, za nas Boga prosite! S. Silvester, S. Gregor, S. Ambrož, S. Avguštin, S. Jeronim, S. Martin, S. Nikolaj, za nas Boga prosita za nas Boga prosi! 300 Vi sveti škofje in spoznavavci, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! S. Anton, B. Benedikt, I S. Bernard, ) za nas Boga prosi! S. Dominik, l S. Frančišek, / Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite! Vsi sveti menihi in puščavniki, za nas Boga prosite! za nas Boga prosi! za nas Boga prosi! Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv! zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostljiv! usliši nas, o Gospod! Vsega hudega, Vsega greha, Svoje jeze, Nagle in neprevidne smrti, Izkušnjav hudičevih, Jeze, sovraštva in vse hude volje, Duha nečistosti, Treska in hudega vremena, Šibe potresa, Kuge, lakote in vojske, Večne smrti, Po skrivnosti svojega svetega učlovečenja, Po svojem prihodu, S. Marija Magdalena, S. Agata, S. Lucija, S. Neža, i S. Cecilija, f S. Katarina, i S. Anastazija, reši nas, o Gospod! 301 Po svojem rojstvu. Po svojem krstu in svetem postu. Po svojem križu in svojem trpljenju. Po svoji smrti in svojem pokopu. Po svojem vstajenju, Po svojem čudnem vnebohodu, Po prihodu Tolažnika svetega Duha, V dan sodbe, Mi grešniki, Da nam zaneseš, Da nam odpustiš, Da nas k pravi pokori pripelješ, Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš, Da pastirja apostolskega in vse cerkvene stanove ohraniš v svoji sveti veri, Da ponižaš sovražnike svete cerkve, Da ohraniš našega cesarja, Da krščanskim kraljem in oblastnikom daruješ mir . in pravo enovoljnost, Da vsemu krščanskemu ljudstvu daš mir in edinost, Da nas vse potrdiš in ohraniš v svoji sveti službi, Da naše misli povzdigneš k nebeškim željam, Da vsem našim dobrotnikom dodeliš večne dari, Da duše naše, in naših bratov, bližnjih in dobrot¬ nikov rešiš večnega pogubljenja, Da sad zemlji daš in ohraniš, Da vsem vernim dušam dodeliš večni pokoj, Da nas uslisiš, Sin Božji! > Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; zanesi nam. o Gospod! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; usliši nas, o Gospod! resi nas, o Gospod ! prosimo te, sliši nas! - 302 — Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod! usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš itd. V. In nas ne vpelji v izkušnjavo: O, Temuč reši nas hudega. Amen. - 40 -—■ Molitve po litanijah v dan s. Marka in križev teden. 69. Psalm. O Bog! hiti me otet; Gospod! teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bodo, kateri mi strežejo po življenju. Odstopijo naj, in sram jih bodi, kateri mi hočejo hudo. Obrnejo naj se zdajci osramoteni, kateri pravijo: Prav! prav! Vsi pa, kateri tebe iščejo, naj se vesele in radujejo. Vedno naj govore: Hvaljen bodi Bog! kateri ljubijo tvoje odrešenje. Jaz pa sem ubožec in siromak, o Bog! pomagaj mi. Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar se ne mudi. Čast bodi Očetu itd. V. Pomagaj svojim služabnikom, O. Ki zaupajo v tebe, moj Bog! V. Bodi nam, Gospod! močen stolp. 303 O. Pred sovražnikom. V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas. O. In otrok krivice naj se ne loti nam škodovati. V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših grehih. O. In ne povračuj nam po naših hudobijah. V. Molimo za našega papeža I. O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči ga ne zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov. V. Molimo za cesarja I. O. Gospod! ohrani cesarja, ter usliši nas ob dnevu, ko kličemo v tebe. V. Molimo za svojo dobrotnike. O. Povrni, Gospod! milostljivo zavoljo svojega imena večno življenje vsem, kateri nam kaj dobrega store. V. Molimo za verne mrtve. O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. V. Naj počivajo v miru. O. Amen. V. Molimo za svoje brate, katerih ni tukaj! O. Pomagaj svojim služabnikom, ki v te zaupajo, moj Bog! V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetišča, O. In varuj jih iz Sijona, V. Gospod! usliši mojo molitev; O. In moje vpitje naj pride do tebe. Molimo. O Bog! ki ti je lastno usmiliti se vselej in prizanesti, usliši naše ponižne prošnje, da nas in vse tvoje služabnike, katere veže grehov veriga, milost tvoje dobrote odveže. 304 Usliši, pi’Osimo te, o Bog! našo ponižno mo¬ litev, in odpusti nam grehe, ki se ti jih obtožujemo, da nam dobrotljivo dodeliš odpuščenje in mir. Izkaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo ne¬ izrečeno milost, da nas odvežeš vseh grehov, in rešiš kazni, katere zaslužimo zanje. Bog! ki te greh razžali, in pokora potolaži, ozri se milostljivo na prošnjo k tebi kličočega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, odvrni od nas. Vsemogočni večni Bog! usmili se svojega služabnika I. našega papeža, in vodi ga po potu večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi dopadljivo, želel, in z vso močjo storil. O Bog! od katerega prihajajo svete želje, dobre misli in pravična dela, daj svojim služabni¬ kom tak mir, ki ga svčt ne more dati, da bodo naša srca tvojim zapovedim vdana, in po zatrtem strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni. O Bog! vžgi naša srca z ognjem svetega Duha, da ti bomo s čistim telesom služili, in dopadli z očiščenim srcem. Bog, stvarnik in odrešenik vseh včrnih! dodčli dušam svojih služabnikov in služabnic odpuščenje vseh grehov, da dosežejo milostljivo odpuščenje, katerega so vselej želeli, po bogaboječih prošnjah. Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duhom naše dejanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, da se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začnč, in iz tebe začeta tudi v tebi končajo. 305 Vsemogočni večni Bog! ki gospoduješ črez žive in mrtve, in se usmiliš vseh, katere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, prosimo te pohlevno, da vsi, za katere smo se namenili moliti, kateri so še pri življenju, ali pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje vseh svojih grehov dosežejo. Po Go¬ spodu našem Jezusu Kristusu Sinu tvojem, kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. V. Bog, usliši mojo molitev. O. In moje vpitje naj pride do tebe. V. Vsemogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši. O. Amen. V. In vernih duše naj po milosti Božji počivajo v miru. O. Amen. Molitve po litanijah pri službi Božji popoldan ob nedeljah in praznikih, kateri niso matere Božje. K svetemu rešnjemu telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh iz nebes si jim dodelil. O. Kateri ima vso sladkost v sebi. Molimo. O Bog! ki si nam v prečudnem zakramentu zapustil spomin svojega trpljenja, daj nam, pro- Slov. Evangel. ^ 306 simo te, svete skrivnosti tvojega telčsa in tvoje krvi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno čutimo v sebi. Kateri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Za odvrnjenje vseh nadlog in nevarnosti. Vsemogočni večni Bog, nebeški Oče! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vseh včrnih kristjanov, za katere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospčd in Zveličar Jezus Kristus, voljno grešnikom v roke dal, in je tudi svojo drago kri prelil na lesu svetega križa. Po tem Gospodu Jezusu odvrni, milostljivi Oče! zaslu¬ žene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti, upore, vojsko, kugo, lakoto, draginjo, bolezni in žalostne, revne čase! Vsemogočni večni Bog! usmili se svojega služabnika našega papeža I., in vodi ga po potu večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želel, in z vso močjo storil. O Bog! pastir in vladar vseh včrnikov! glej milostljivo na svojega služabnika našega škofa I., ki si ga postavil pastirja naše škofije; dodčli mu, da tistim, črez katere je postavljen, z .besedo in z dejanjem k dobremu služi, in tako s čredo, ki mu je izročena, doseže večno življenje. Bog, varuh vseh kraljestev, dodčli svojemu služabniku našemu cesarju I. svojo moč, s katero se sovražnik premaga, spoznati in častiti, da bo, 307 ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem varstvu vselej mogočen. Razsvetli in potrdi v vsem dobrem duhovske in deželske oblastnike in gosposke, da nas bodo napeljevali na vse to, kar more pripomoči k tvoji Božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči vsega kerščanstva. Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je prositi, za svoje prijatelje in neprijatelje, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mrtve. Vsemogočni večni Bog, ki gospoduješ živim in mrtvim, in se usmiliš vseh, katere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, da vsi, za katere smo se namenili moliti, kateri so še pri življenju, ali pa so se že ločili iz sveta, na prošnje vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote dosežejo odpuščenje vseh svojih grehov. Dodčli nam, o Bog mirit! pravo edinost v veri brez vsega razdrtja in ločitve. Preobrni naša srca k pravi pokori in k poboljšanju našega življenja. Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsej pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v življenju in v smrti prijetni in dopadljivi. Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospod! vse naše dejanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smrt. Daj nam svojo milost tukaj uživati in tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči, da te bomo v večnem veselju in zveličanju hvalili 0 ' 308 in molili. To nam dodali, o Gospčd nebeški Oče! po Jezusu Kristusu tvojem ljubem Sinu, Gospodu našem in Odrešeniku, kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. O. Amen. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.) Ob posebnih potrebah se po tem, ali pa tudi po s. maši ali pridigi molijo še sledeče molitve: Molitve ob posebnih potrebah. Ob suši. Bog! v katerem živimo, gibljemo se in smo, dodčli nam potrebnega dežja, da v časnih rečeh desežemo potrebno pomoč in s tolikanj večini zaupanjem prosimo nebeških. Dodčli, prosimo, vsemogočni Bog! da, ker v svojih nadlogah zaupamo v tvojo milost, nas tvoja pomoč vedno obvaruje vseh nevarnosti. Daj nam, prosimo, Gospod! zdravega dežja, in zemlje suho obličje z nebeškimi potoki milost¬ ljivo namoči. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.) Za lepo vreme. Bog! ki te greh razžali in pokora potolaži, ozri se milostljivo na prošnje k tebi vpijočega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, odvrni od nas. 309 K tebi, Gospod, vpijoče usliši, in dodčli nam, prosimo te, lepo vreme, da, ker za svoje grehe po pravici trpimo, s pomočjo tvoje milosti občutimo tvojo dobroto. Prosimo, vsemogočni Bog! tvojo dobroto, da ustaviš nalive dežja, in nam pokažeš svoje jasno obličje dobrotljivo. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.) Ob budi uri. Bog! ki te greh razžali in pokora potolaži, ozri se milostljivo na prošnje k tebi vpijočega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, odvrni od nas. Od svoje hiše, prosimo, Gospod! preženi duhovno hudobo, in odvrni nadzemeljsko napako hudega vremena. Vsemogočni večni Bog! zanesi, ker se bojimo: bodi milostljiv, ker prosimo, da nas po škodljivem ognju v oblakih, in po silnem viharju pretenje hudega vremena napelje tebe hvaliti. Gospod Jezus! ki si zapovedal vetrovom in morju, in je bila velika tihota, usliši prošnje svo¬ jega ljudstva, in dodčli, da po tem znamenju svetega križa f prejde vse divjanje hudega vre¬ mena. Vsemogočni in usmiljeni Bog! ki nas zdraviš s tepenjem, in z odpuščenjem ohranjuješ, dodčli, prosimo te, da se miru zaželenega potolaženja — 310 — razveselimo, in da tvoje dobrote vselej uživamo. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.) Ob slabi letini in lakoti. Izkaži nam dobrotljivo, Gospod! svojo neiz¬ rečeno milost, da nas odvežeš vseh grehov, in nas rešiš kazni, katere zaslužimo z&nje. Usliši, prosimo, Gospod! naše pohlevne prošnje, in lakoto milostljivo odvrni, da umrljivi človek spoznd, da po tvoji jezi prihajajo take šibe, in od¬ hajajo po tvoji milosti. Tebi podvrženo ljudstvo, ki zavoljo svojih grehov trpi lakoto, Gospod! milostljivo k sebi izpreobrni, ki si rekel, da bo tistim vse privrženo, kateri iščejo tvojega kraljestva. Kateri živiš in kraljuješ itd. Oče naš itd. češčena si, Marija! itd. (petkrat.) Ob pomoru in kugi. Usliši nas, Bog, naš Zveličar! in na prošnje svete in častitljive Božje porodnice Marije vselej Device, in svetega Sebastijana mučenika in vseh svetnikov odreši svoje ljudstvo stralrb svoje jeze in otmi po obilnosti svojega usmiljenja. Izkaži milost, Gospod! našim ponižnim proš¬ njam, in ozdravi dušne in telesne bolezni, da prejmemo odpuščenje, in se veselimo vedno tvo¬ jega blagoslava. 311 Usliši, prosimo, Gospčd! naše pohlevne proš¬ nje, in kugo in mor milostljivo odvrni, da umr¬ ljivi človek spoznA, da po tvoji jezi take šibe prihajajo, in odhajajo po tvoji milosti. Po Go¬ spodu itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.) Ob živinski kugi. O Bog! kateri si človeku tudi neumno živino pri delu dal v pomoč, pohlevno prosimo, da nam živali, brez katerih se človeški rod ne more živiti, pri naših potrebah ne pustiš poginiti. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.) Ob vojski. Bog! kateri potiraš vojske, in nasprotnike tistih, kateri v tebe zaupajo, premaguješ z močjo svoje brambe, pomagaj svojim služabnikom, ki prosijo tvojo milost, da svojih sovražnikov silo zataremo, in tebe častimo z neprenehano zahvalo. Bog! od katerega prihajajo svete želje, prave misli in pravična dela, daj svojim služabnikom tak mir, ki ga svčt ne more dati, da bodo naša srca tvojim zapovedim vdana, in po zatrtem strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni. Poteri, prosimo, Gospod! napuh naših sovraž¬ nikov, in pobij njih neukretnost z močjo svoje desnice. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.) 312 Ob vsakateri nadlogi. Ne zavrzi, vsemogočni Bog! svojega ljudstva, ki zdihuje v nadlogi, temuč zavoljo slave svojega imena stiskanim usmiljen pridi na pomoč. Izkaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo ne¬ izrečeno milost, da nas odvežeš vseh grehov, in nas rešiš kazni, katere zaslužimo zanje. Dedčli nam svojim služabnikom, prosimo, Gospod Bog! da uživamo vedno zdravje na duši in na telesu, in da bomo po častitih prošnjah svete Marije vselej Device sedanje žalosti rešeni, in večnega veselja deležni. Poglej dobrotljivo, prosimo, Gospod! našo nadlogo, in odvrni srd svoje jeze, katero zaslužimo po pravici. Bog, naše pribežališče, in moČ, začetek do¬ brote! poslušaj ponižne prošnje svoje cčrkve, in dodčli, da, kar prosimo z zaupanjem, gotovo do¬ sežemo. Po Gospbdu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.) Za mir. O Bog! od katerega prihajajo svete želje, dobre misli in pravična dela, daj svojim služabni¬ kom tak mir, ki ga svčt ne more dati, da bodo naša srca tvojim zapovedim vdana, in po zatrtem strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni. Po Gospbdu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.) 313 Za srečno izvolitev novega papeža. S ponižnim srcem, Gospod! te prosimo, da po svoji neskončni dobroti sveti Rimski cerkvi do¬ deliš tacega papeža, kateri bo tebi zavoljo do¬ brotljive skrbi do nas vselej prijeten, in nam, tvojemu ljudstvu, zavoljo zvestega vladanja v slavo tvojega imena, vselej častitljiv. Po Gospodu na- tem itd. Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.) Ob kaki zahvali. Bog! katerega usmiljenje nima števila, in katerega dobrote bogastvo je neskončno, zahvalju¬ jemo tvoje veličastvo za dodeljene darf, in pro¬ simo vedno tvojo milost, da, ki prosivcem podeliš, česar želč, jih ne zapustiš, temuč pripelješ k pri¬ hodnjemu plačilu. Bog! kateri si včrnih srca učil z razsvetlje¬ njem svetega Duha, daj nam v ravno tistem Duhu pravico spoznati, in njegovo poveseljenje vedno uživati. Bog! kateri nobenega, ki v tč zaupa, ne pu¬ stiš preveč stiskati, temuč prošen dobrotljivo pri¬ deš na pomoč, za svoje prošnje in izpolnjene želje ti hvalo dajemo, in te pohlevno prosimo, da bomo vselej vseh zoprnosti obvarovani. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.) 314 Zahvalna pesem s. Ambroža. Tebe, Boga, hvalimo, Gospoda te častimo. Tebe, večnega Očeta, časti vsa zemlja. Vsi angeli, nebesa in vse moči, Kerubi in Serafi tebi neprenehoma pojo: Svet, svet, svet, Gospod Bog Sabaot! Polna so nebesa in zemlja slave tvojega veličastva. Tebe hvali častiti zbor apostolov, Prerokov hvaljeno število, Mučenikov v svetlo oblečena truma. Po vesoljnem svetu te sveta cerkev časti: Očeta nezmernega veličastva! Prečastitega tvojega pravega edinega Sina, Tudi svetega Duha potrdnika. Ti, Kriste, kralj časti, Si večni Očetov Sin. Ker si hotel zavoljo odrešenja nase vzeti človeka, nisi se bal devičnega telesa. Zmagal si želo smrti in odprl vernikom nebeško kraljestvo. Na desnici Božji sediš v časti Boga Očeta. Da imaš sodit priti, verujemo. Prosimo te torej, pridi na pomoč svojim služabnikom, katere si odrešil z drago krvjo. Daj nam v časti štetim biti med tvoje svetnike. Zveličaj, Gospod, svoje ljudstvo, in blagoslovi svoj del. Vladaj jih, in povišuj jih vekomaj. Slednji dan te častimo. In hvalimo tvoje ime vekomaj, in od vekomaj do vekomaj. Daj nas, Gospod, današnji dan milostljivo brez greha ohraniti. Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! 315 Dodeli nam svojo milost, Gospod, kakor zaupamo v tebe. V tebe, Gospod, upam, ne bom osramoten vekomaj ne. V. Hvalimo Očeta in Sina s svetim Dubom. O. Častimo in povišujmo ga vekomaj. V. Gospod, usliši mojo molitev. O. In moje vpitje naj pride do tebe. V. Gospod z vami. O. In s tvojim duhom. Molimo. Bog! katerega usmiljenje nima števila, in katerega dobrote bogastvo je neskončno, zahva¬ ljujemo tvoje veličastvo za dodeljene dari, in pro¬ simo vedno tvojo milošt, da, ki prosivcem dodeliš, česar želč, jih ne zapustiš, temuč pripelješ k pri¬ hodnjemu plačilu. V. Gospod z vami. O. In s tvojim duhom. V. Hvalimo Gospoda. O. Bogu bodi hvala. Lavretanske litanije. (Ob praznikih matere Božje in ob sobotah.) Gospod, usmili se nas ! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! 316 Oče nebeški, vsemogočni Bog, usmili se nas! Sin vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! S. Marija, S. mati Božja, S. devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubezniva, Mati prečudna, Mati našega stvarnika, Mati našega odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našega veselja, Posčda duhovna, Posdda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turen kralja Davida, Turen slonokosteni, Hiša zlata, za nas Bogš, prosi! 317 Skrinja miru in sprave, Vrata nebeška, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica apostolov, Kraljica mučenikov, Kraljica spoznavavcev, Kraljica devic, Kraljica vseh svetnikov, Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta, Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oše naš itd. Ceščena si, Marija! itd. Molitve po Lavretanskih litanijah. I. K presvetemu rešnjemu telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil, O. Kateri ima vso sladkost v sebi. za nas Bogi, prosi! 318 Molimo. O Bog! ki si nam v prečudnem zakramentu zapustil spomin svojega trpljenja, daj nam, pro¬ simo te, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje krvi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno čutimo v sebi. Kateri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 2. K sveti Devici, materi Mariji. Pod tvojo pomoč pribežujemo, o sveta Božja porodnica! ne zavrzi naših prošenj v naših potre¬ bah, temuč reši nas vselej vseh nevarnosti. O ča¬ stitljiva in blažena Devica, naša gospa, naša sredni- ca, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporčči, svojemu Sinu nas izroči. V. Prosi za nas sveta Božja porodnica! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Dodčli nam, svojim služabnikom, prosimo, Gospod Bog! da uživamo vedno zdravje na duši in telesu; in da bomo po častitih prošnjah pre¬ svete Marije vselej Device sedanje žalosti rešeni in večnega veselja deležni. 3. K sveti Devici, materi Mariji. Od 1. adventne nedelje do božiča. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeška in zgodnja danica! pomagaj ljudstvu, ki 319 je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega stvarnika prečudno rodila, Devica prej in potlej ostala, ko si iz Gabrijelovih ust prejela češčenje, usmili se grešnikov. V. Angel Gospodov je oznanil Mariji. O. In spočela je od svetega Duha. Molimo. Svojo milost, prosimo, Gospod! vlij v naša srca, da, ki smo po angelovem oznanjenju spoznali učlovečenje Kristusa tvojega Sina, po njegovem trpljenju in križu dosežemo častitljivo vstajenje. Od božiča do svečnice. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeška in zgodnja danica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega stvarnika prečudno rodila, Devica prej in potlej ostala, ko si iz Gabrijelovih ust prejela češčenje, usmili se grešnikov. V. Po porodu si ostala Devica čista, O. Prosi za nas. Božja porodnica! Molimo. Bog! kateri si po rodovitnem devištvu svete Marije človeškemu rodu dodelil dar večnega zve¬ ličanja; daj, prosimo, da občutimo, da za nas prosi ona, po kateri nam je sreča došla, da smo pre¬ jeli življenja začetnika. Gospoda našega Jezusa Kristusa, Sina tvojega. 320 Od svečnice do velicega četrtka. Bodi češčena, nebeška kraljica, Češčena an¬ gelska gospa; češcena korenina, češcena ti, ki si svetu rodila pravo luč! Bodi pozdravljena, Devica častita, mimo vseh najlepša; bodi pozdravljena, preljubezniva, in prosi za nas Kristusa. V. Naj te hvalimo, Devica presveta! O. Daj nam moč zoper sovražnike svoje. Molimo. Dodčli, milostljivi Bog! brambo naši slabosti, da, ki svete Božje porodnice spomin obhajamo, s pomočjo njenih prošenj vstanemo od svojih grehov. Od velike sobote do I. nedelje po binkoštih. Veščii se, kraljica nebeška, aleluja! Katerega si zaslužila nositi, aleluja, je vstal od smrti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja! O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog! ki si po vstajenju svojega Sina Gospoda našega Jezusa Kristusa svčt razveselil, dodčli, prosimo, da po njegovi materi Devici Mariji dosežemo večnega življenja veselje. 321 Od I. nedelje po binkoštih do I. adventne nedelje. Češčena bodi, kraljica, mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Oh, obrni torej, naša pomočnica! svoje milostljive oči v nas; in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, blaženi sad tvojega telesa! o milostljiva, o dobrot¬ ljiva, o sladka devica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Vsemogočni večni Bog! ki si dušo in telo častite Device matere Marije, naj bi zaslužila vredno prebivališče tvojega Sina biti, s pripomočjo svetega Duha pripravil, daj, da bomo, ki se nje¬ nega spomina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah rešeni prihodnjih zoprnosti in večne smrti. 4. K svetemu Jožefu. Glejte, zvesti in modri hlapec, katerega je postavil Gospčd črez svojo družino. V. Prosi za nas, sveti Jožef! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje ženina tvoje presvete matere Marije pomaga, da, kar naša slabost ne premore, nam bode dodeljeno po nje¬ govih prošnjah. Slov. Evangel. i 322 5. Za vse potrebe. Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah svoje izvoljene matere ljube Device Marije in vseh svojih svetnikov nas, svoje služabnike, naše dobrot¬ nike in naše pohištvo v vsej svetosti; tudi očisti vso našo rodovino in naše prijatelje hudobe in grehov, in napolni jih z lepimi čednostmi, dodčli nam mir in zdravje, odvrni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino, izkaži milost našim prijateljem in neprijateljem in obvaruj to faro z vsemi, kateri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji, in dodčli milost¬ ljivo vsem včrnim krščenikom, živim in mrtvim, v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega papeža I., našega škofa I., našega svetlega cesarja I. in vso našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse krščansko ljudstvo vseh nadlog in vsega zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebčs doli na nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duh/i Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani pri nas. O. Amen. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.) 323 Rožni venec, f. Veseli del. Po veri v treh „Češčena si, Marija! 1 ' se reče 1. Kateri nam oživi pravo vero. 2. Kateri nam daj trdno upanje. 3. Kateri nam vžgi srčno ljubezen. 1. Katerega si Devica spočela. 2. Katerega si Devica o obiskanju Elizabete nosila. 3. Katerega si Devica rodila. 4. Katerega si Devica v templju darovala. 5. Katerega si Devica v templju našla. 2. Žalostni del. Po veri v treh „Češčena si, Marija!" se reče 1. Kateri nam potrdi spomin. 2. Kateri nam razsvetli pamet. 3. Kateri nam omeči voljo. 1. Kateri je za nas krvav pot potil. 2. Kateri je za nas bičan bil. 3. Kateri je za nas s trnjem kronan bil. 4. Kateri je za nas težki križ nesel. 5. Kateri je za nas križan bil. 3. Častiti del. Po veri v treh „Češčena si, Marija!" se reče 1. Kateri nam vodi naše misli. 2. Kateri nam vodi naše besede. 3. Kateri nam vodi naše dejanje. 1. Kateri je od smrti vstal. 2. Kateri je v nebesa šel. 2 324 3. Kateri je s. Duha poslal. 4. Kateri te je v nebesa vzel. 5. Kateri te je v nebesih kronal. Angelovo češčenje, kadar zvoni. 1. Angel Gospodov je oznanil Mariji, in je spočela od s. Duhu. Češčena si, Marija! itd. 2. Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi. Češčena si, Marija! itd. 3. In Beseda je meso postala, in je med nami prebivala. Češčena si, Marija! itd. Zvečer se pridene: V. Gospod! daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti. V. Naj v miru počivajo. O. Amen. Krščanska očitna izpoved. Ubogi grešni človek se odpovedujem hudiču, vsemu njegovemu vdajanju, svetovanju in dejanju. Verujem v Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha. Verujem vse., kar sveta katoliška cerkev zapoveduje verovati. S to sveto, katoliško vero pričam, in se izpovedujem Bogu vse¬ mogočnemu, Devici Mariji, njegovi častiti materi, in vsem ljubim svetnikom, ter se obtožujem, da sem se od svojih mladih dni do sedanje ure dostikrat in velikokrat pre¬ grešil, z mislijo, z besedo, z dejanjem in z zamudo veliko dobrih del; kakor se je vse zgodilo na skrivnem ali očitno, vedoma ali nevedoma; zoper deset Božjih zapovedi, v sedmerih poglavitnih grehih, na peterih počutkih svojega 325 telesa; zoper Boga , zoper svojega bližnjega, in zoper zveličanje svoje uboge duše. Ti in vsi moji grehi so mi močno žal, in kesam se jih iz srca. Zato tebe, večnega, milostljivega Boga, pohlevno prosim, da mi svojo Božjo milost dodeliš, mojemu življenju daš toliko odloga, da se bom mogel izpovedati in izpo- koriti, tvojo dobroto in prijateljstvo zadobiti, in po tem revnem življenju večno veselje in zveličanje doseči. Zato poudarjam na svoje grešno srce, in rečem z očitnim grešnikom: O Gospod Bog; bodi milostljiv meni ubogemu greš¬ niku. Amen. Poglavitne resnice krščanskega nauka. Kar je vsakemu človeku, kadar se zave pameti, potrebno vedeti in verovati, da bo zveličan, je: 1. Da je en Bog. 2. Da je Bog pravičen sodnik, kateri dobro plačuje, in hudo kaznjuje. 3. Da so tri Božje osebe, enega bitja in ene nature: Oče, Sin in sveti Duh. 4. Da je druga Božja oseba, Bog Sin, človek postal, zato da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. 5. Da je človeška duša neumrljiva. 6. Da je milost Božja v zveličanje potrebna, in da brez milosti Božje človek nič za večno življenje zaslužnega ne more storiti. Gospodova molitev. Oče naš, kateri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, 326 kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. In ne vpelji nas v iz- kušnjavo. Temuč reši nas hudega. Amen. Angelovo češčenje. Ceščena si, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blažena si med ženami, in blažen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, mati Božja! prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Apostolska vera. Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa, Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega. Kateri je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Marije Device. Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in v grob položen. Doli je šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal. Gori je šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega. Odondod bo prišel sodit žive in mrtve. — Verujem v svetega Duha; sveto katoliško cerkev, občestvo svetnikov; odpuščenje grehov, vstajenje mesa, in večno življenje. Amen. Lastnosti Božje. 1. Bog je večen; bil je vselej, je, in bo vselej. 2. Bog je zgolij duh; bitje, ki ima najpopolniši um in najboljšo voljo, telčsa pa ne. 3. Bog je vseveden; ve vse, sedanje, preteklo in prihodnje, ve tudi naše najskrivnejše misli in želje, torej mu ne moremo ničesar prikriti. 4. Bog je neskončno moder; dela vse iz najboljšega namena, in voli vselej najpripravnejše pomočke, da doseže svoj namen. 327 5. Bog je vsemogočen; ustvaril je nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storiti. 6. Bog je povsod pričujoč; povsod je, v nebesih in na zemlji. 7. Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. 8. Bog je neskončno resničen in zvest; vse, kar reče, je res; in kar obljubi ali preti, vse izpolni. 9. Bog je neizpremenljiv; je vekomaj ravno tisti. 10. Bog je neskončno dobrotljiv; skrbi po očetovo za vse svoje stvari; vse dobro imamo od njega. 11. Bog je neskončno usmiljen; nam odpusti naše grehe, ako se resnično poboljšamo. 12. Bog je neskončno pravičen; plačuje vse dobro, in kaznjuje vse hudo natanko, kakor si kdo zasluži. 1. Veruj v enega samega Boga. 2. Ne imenuj po nemarnem Božjega imena. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in da ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešuštvuj. 7. Ne kradi. Darovi svetega Duha. 1. Dar modrosti. 2. Dar umnosti. 3. Dar svčta. 4. Dar moči. 5. Dar učenosti. 6. Dar pobožnosti. 7. Dar strahii Božjega. Zapovedi Božje. 328 8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. 9. Ne želi svojega bližnjega žene. 10. Ne žčli svojega bližnjega blaga. Cerkvene zapovedi. 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štiridesetdanski post, kvatrne in druge zapovedane postne dni; zdržuj se tudi ob petkih in sobotah mesnih jedi. 4. Izpovej se svojih grehov postavljenemu izpovedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi sveto rešnje telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. Sveti zakramenti. 1. Sveti krst, 5. s. poslednje olje, 2. s. birma, 6. s. mašnikovo posvečevanje, 3. s. rešnje telo, 7. s. zakon. 4. s. pokora, K zakramentu s. pokore gre to petero: 1. Izpraševanje vesti, 4. izpoved, 2. kesanje, 5. zadoščenje. 3. trden sklep, Kesanje. Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz srca žal, ker sem tebe, svojega preljubeznivega Boga, tebe, vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz vsega srca ljubim, ž njimi razžalil. Trdno sklepam, s tvojo milostjo svoje 329 življenje poboljšati, in vse, tudi smrt raji pretrpeti, kakor tebe svojega Boga, tebe neskončno svetost in dobroto še kdaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi milost, da izpolnim ta svoj sklep! To te prosim po neskončnem zasluženju tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Fred izpovedjo se moli: Prosim, duhovni oče! svetega blagoslova, da se svojih grehov prav in čisto izpovem. (Po tem se stori s. križ, in se moli očitna izpoved tako le:) Jaz, ubogi grešnik, se izpovedujem Bogu vsemogočnemu, Mariji materi Božji, vsem ljubim svetnikom in vam, častitljivemu mašniku, Božjemu namestniku, da sem po svoji zadnji izpovedi, ki sem jo opravil (tukaj se pove čas zadnje izpovedi), veliko¬ krat in obilno grešil v mislih, z besedami in dejanjem; posebno se pa obtožujem, da sem itd. (Zdaj začni praviti svoje grehe.) Izpoved se sklepa: Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spominjam in ne, ki sem jih ali sam storil, ali pa kriv bil, da so jih storili drugi, so mi iz srca žal, ker sem Boga, njega samo sveto in preljubeznivo dobroto, ž njimi razžalil. Trdno sklepam, nič več ne grešiti , in vseh priložnosti v greh se varovati. Prosim, duhovni oče, zveličalne pokore in svete odveze. Poglavitni grehi. 1. Napuh, 5. požrešnost, 2. lakomnost, 6. jeza, 3. nečistost, 7. lenoba. 4. nevoščljivost. 330 Grehi zoper s. Duha. 1. Predrzno v Božjo milost grešiti. 2. Nad Božjo milostjo obupati. 3. Spoznani krščanski resnici se ustavljati. 4. Svojemu bližnjemu zavoljo Božje milosti nevoščljiv biti. 5. Do lepega opominjanja otrplo srce imeti. 6. V neizpokornosti trdovratno ostati. 1. Kadovoljni uboj. 2. Mutasti ali sodomski greh. 3. Zatiranje ubožcev, vdov in sirot. 4. Delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovati. 3. V drugih greh privoliti. 7. Greh pregledati. 4. Druge v greh napeljevati. 8. Greha udeležiti se. V nebo vpijoči grehi. Tuji grehi. 1. V greh svetovati. 2. Grešiti velevati. 5. Drugih greh hvaliti. 6. H grehu molčati. 9. Greh zagovarjati. Božje čednosti. (Vera, upanje, ljubezen, kakor na strani 291.) Poglavitne dejanske čednosti krščanstva. 1. Modrost. 2. Zmernost. 3. Pravičnost. 4. Srčnost (ali krepkodušnost). 331 Poglavitnim grehom nasprotne čednosti. 1. Ponižnost je napuhu na¬ sproti. 2. Dobrotljivost lakomnosti. 3. Čistost nečistosti. 4. Ljubezen nevoščljivosti. 5. Zmernost požrešnosti. 6. Potrpežljivost jezi. 7. Gorečnost lenobi. Dolžnosti, ki jih Jezus posebno priporoča. 1. Najprej Božjega kraljestva in njegove pravice iskati. 2. Sam sebe zatajevati. 3. Svoj križ nositi. 4. Za Kristusom hoditi. 5. Krotek in ponižen biti. 6. Sovražnike ljubiti; jim dobro delati, kateri nas sovražijo; moliti zanje, kateri nas žalijo in preganjajo. Jezusovi blagri na gori. 1. Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. 2. Blagor krotkim; ker zemljo bodo posedli. 3. Blagor žalostnim; ker potolaženi bodo. 4. Blagor jim, kateri so pravice lačni in žejni; ker na¬ šitem bodo. 5. Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli. 6. Blagor jim, kateri so čistega srca; ker Boga bodo gledali. 7. Blagor mirnim; ker otroci Božji bodo imenovani. 8. Blagor jim, kateri zavoljo pravice preganjanje trpe; ker njih je nebeško kraljestvo. Telesna dela usmiljenja. 1. Lačne sititi. 4. Nage oblačiti. 2. Žejne napajati. 5. Bolnike obiskavati. 3. Popotnike sprejemati. 6. Jetnike reševati. 7. Mrliče pokopavati. 332 Duhovna dela usmiljenja. 1. Grešnike svariti. 2. Nevedne učiti. 3. Prav jim svetovati, kateri dvomijo. 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico voljno trpeti. 6. Iz srca jim odpustiti, kateri nas žalijo. 7. Za žive in mrtve Bog& prositi. Evangelijski svetje. 1. Radovoljno uboštvo. 2. Vedno devištvo. 3. Vedna pokorščina pod duhovnim poglavarjem. Poslednje reči človekove. 1. Smrt, 2. Sodba. 3. Pekel. 4. Nebesa. 333 Glavno kazalo, kaj imajo nedeljski in prazniški evangeliji v sebi. stran. Jezus je imenovan Bog in učenik ljudi: Evangelij v sveti božični praznik pri veliki maši.10 Oznanilo rojstva Jezusovega: Evangelij v dan pričakovanja pordda device matere Marije.204 Marija obišče svojo teto Elizabeto: Evangelij v dan obiskanja s. Marije device.244 Rojstvo Janeza krstnika: Evangelij v dan rojstva s. Janeza krstnika.240 Jožefu reče angel, naj Marijo vzame za ženo: Evangelij za predbožični dan .7 Jezus je v Betlehemu rojen, in pastirjem oznanjen: Evangelij za sveti božični praznik pri maši o polnoči.8 Rojstvo Jezusovo iz hiše ali rodovine Davidove: Evangelij v god spočetja device matere Marije.202 Pastirji pri jaslih: Evangelij, za sveti božični praznik, pri zorni maši.10 Obrezovanje Jezusovo: Evangelij v novega leta dan. . . . . 18 Jezus je štirideseti dan po svojem rojstvu v tempelj prinesen in Bogu darovan: Evangelij v god darovanja Jezusa Kristusa . 213 Prihod modrih, ki obiščejo Jezusa: Evangelij v praznik častitega razglašenja Gospodovega.19 Beg Jezusov v Egipt, in morjenje otrok: Evangelij v dan ne¬ dolžnih otročičev.14 Jezus je v Nazaret nazaj prinesen, in tukaj zrejen: Evangelij v nedeljo pred razglašenjem Gospddovim.18 Jezus, 12 let star deček, gre s svojimi starši na veliki praznik v Jeruzalem: Evangelij prvo nedeljo po razglašenju Gospddovem 21 334 stran. Janez pridiguje v puščavi in krščuje: Evangelij četrto nedeljo v adventu.6 Janeza vprašajo, kdo je, in zakaj krščuje; on daje pričanje o Jezusu: Evangelij tretjo nedeljo v adventu.5 Jezus 40 dni prebiva v puščavi, in je potem izkušan: Evangelij prvo nedeljo v postu.40 Jezus je s svojimi učenci na ženitnim (v Kani Galilejski), in stori prvi čudež: Evangelij drugo nedeljo po razglašenju Gospodovem 22 Pogovor Jezusov zNikodemom: Evangelij vdan najdenja svetega križa.232 Nadalje pogovor z Nikodemom o veri: Evangelij binkoštni pone¬ deljek .162 Janeza krstnika dene Herod v ječo: Evangelij v dan obglavljenja s. Janeza krstnika. 255 Jezus ozdravi sina kraljičevega (sina kraljevega služabnika): Evangelij 20. nedeljo po binkoštih.189 Jezus izvoli Petra, Andreja, Jakopa in Janeza za svoje učence: Evangelij v dan s. Andreja apostola.197 Jezus stori, da njegovi učenci ujamejo prav veliko množino rib: Evangelij 4. nedeljo po binkoštih.170 Jezus ukroti vihar na jezeru: Evangelij 4. nedeljo po razglašenju Gospodovem.25 Jezus ozdravi mrtvoudnega: Evangelij 18- nedeljo po binkoštih 186 Jezus izvoli Matevža za svojega učenca, in je z grešniki: Evan¬ gelij v dan s. Matevža apostola.262 Jezus oživi Jajrovo hčer, in ozdravi krvotččno ženo : Evangelij 23. nedeljo po binkoštih.192 Jezus uči vstajenje teles: Evangelij v dan spomina vseh vernih mrtvih 292 Jezus si izvoli iz svojih učencev dvanajst apostolov: Evangelij v dan s. Jerneja apostola.254 Jezus ozdravi veliko bolnikov, in blagruje svoje učence: Evan¬ gelij v dan ss. Eabijana in Sebastijana mučenikov .... 208 Nauk Jezusov o 8 blagrih: Evangelij v god vseh svetnikov . . 267 Jezus ima do svojih apostolov govor o izpolnjevanju Božjih zapovedi: Evangelij v dan s. Gregorja papeža.223 Jezus opominja svoje apčstole, naj ne bodo kakor farizeji, le na videz pravični, in jih podučuje v Božjih zapovedih: Evangelij 5. nedeljo po binkoštih.171 335 stran. Jezus napeljuje svoje apostole k usmiljenja, in jih podučuje v ve¬ denju proti grešnikom: Evangelij prvo nedeljo po binkoštih 165 Jezus podučuje svoje apčstole zastran posta: Evangelij pepelnično sredo.34 Jezus uči Božjo previdnost: Evangelij 14. nedeljo po binkoštih 182 Jezus opominja svoje učence, naj se varujejo lažnivih prerokov (farizejev): Evangelij 7. nedeljo po binkoštih.173 Jezus ozdravi gobovega človeka, in stotnikovega hlapca v Kafar- navmu: Evangelij 3. nedeljo po razglašenju Gospodovem . . 23 Jezus obudi mrtvega mladeniča v Naj mu: Evangelij v četrtek po 4. nedelji v postu.87 Jezus izkaže Janezovim učencem, da je obljubljeni odrešenik: Evangelij 2. nedeljo v adventu.4 Jezus se izkaže usmiljenega do skesane grešnice: Evangelij v četrtek po tihi nedelji.100 Jezus se zagovarja zoper dolženje, da z Belcebubom izganja hudiče: Evangelij 3. nedeljo v postu.64 Jezus uči, kako naj njegov uk sprejemamo: Evangelij v dan s. Martina škofa.270 Jezus imenuje srečne tiste, kateri njegov nauk izpolnjujejo: Evan¬ gelij v dan s. device Marije Karmelske.246 Jezus govori o mnogih delih ali o mnogem sadu svojih naukov v priliki o semenu in sejavcu: Evangelij drugo predpepelnično nedeljo.'.30 Jezus uči v priliki o dobrem semenu, ki ga je človek v svojo njivo vsejal, da bodo dobri in hudobni ljudje do konca sveta vkup ostali: Evangelij 5. nedeljo po razglašenju Gospčdovem 25 Jezus govori v prilikah o gorčičnem zrnu in o kvasu, o razširjanju in dobrem sadu njegovih naukov: Evangelij 6. nedeljo po razglašenju Gospodovem.27 Jezus govori o veliki vrednosti svojih naukov, in o mnogih ljudeh, kateri te nauke verujejo, v prilikah o skritem zakladu, o dragem biseru, in o mreži v morje vrženi: Evangelij v dan s. Lucije device mučenice.203 Janez krstnik je po zapovedi Herodovi ob glavo dejan: Evan¬ gelij v dan obglavljenja s. Janeza krstnika.255 Govor Jezusov, ki ga je imel do svojih učencev, ko jih je pri- digovat poslal: Evangelij vdan s. Valentina mučenika . . . 218 336 stran. Nadalje tisti govor Jezusov: Evangelij v dan ss. Janeza in Pavla mučenikov.. 242 Jezus nasiti s 5 kruhi in 2 ribama kakih 5000 ljudi: Evangelij 4. nedeljo v postu.. 79 Jezus ozdravi gluhega in mutastega človeka: Evangelij 11. neddljo po binkoštih.178 Jezus nasiti s 7 kruhi in nekoliko ribami kakih 4000 ljudi: Evan¬ gelij 6. nedeljo po binkoštih.172 Peter spozna Jezusa za Sina Božjega: Evangelij v dan stola Petra v Rimu.. . 207 Jezus je pred svojimi učenci preobražen: Evangelij v soboto po 1. nedelji v postu.49 Jezus uči svoje učence, naj bodo otrokom enaki in naj sami sebe zatajujejo: Evangelij v god vseh angelov varuhov . . . 256 Jezus uči v priliki o kralju, kateri je s svojimi hlapci račun delal, vedenje do sovražnikov: Evangelij 21. nedeljo po binkoštih 190 Jezus ozdravi 10 gobovih mož: Evangelij 13. nedeljo po binkoštih 181 Jezus se zagovarja proti svojim sovražnikom, in uči, da je Božji Sin: Evangelij 5. postno ali tiho nedčljo.. . 94 Jezus uči v priliki o pastirju in ovčjem hlevu, da je on od Boga poslan učenik: Evangelij binkoštni torek. 163 Jezus uči v priliki o dobrem pastirju, da je on dober učenik: Evangelij 2. nedeljo po veliki noči.153 Jezus pošlje 72 učencev po svetu učit, in jim govori: Evangelij v dan s. Marka evangelista.229 Jezus se veseli zavoljo razširjanja svojih naukov, in jih hvali: Evangelij v dan s. Matija apostola.220 Jezus uči v pripovesti o usmiljenem Samarijanu, kdo je naš bližnji: Evangelij 12. nedeljo po binkoštih.179 Jezus uči v hiši Marije in Marte: Evangelij v god vnebovzetja Marije device. 252 Jezus uči, da moramo v Boga zaupati: Evangelij za križev teden 157 Jezus svari farizeje zavoljo njih vedenja: Evangelij v sredo po 3. nedčlji v postu.69 Jezus prerokuje Judom njih razkropitev: Evangelij v praznik s. Stefana prvega mučenika. 12 Jezus opominja svoje učence, da naj se ne boje, in naj mu bodo vdani: Evangelij v dan s. Osvalda spoznavavca.251 337 stran. Jezus opominja svoje učence, naj bodo zmeraj čujoči: Evangelij v dan s. Silvestra papeža.17 Jezus ozdravi vodeničnega človeka, in uči ponižnost: Evangelij 26. nedeljo po binkoštih.184 Jezus uči v priliki o veliki večerji, da bodo njegovi nauki nevernikom oznanjani: Evangelij 2. nedeljo po binkoštih . . 167 Jezus govori o lastnostih, katere morajo njegovi učenci imeti: Evangelij v dan s. Blaža mučenika škofa.215 Jezus uči v prilikah o izgubljeni ovci in o izgubljenem denarju, zakaj je na zemljo prišel: Evangelij 3- nedeljo po binkoštih 168 Jezus uči v priliki o krivičnem hišniku, kako se moramo posluže¬ vati časnih reči: Evangelij 8. nedčljo po binkoštih .... 174 Jezus uči v pripovesti o farizeju im mitničarju v templju, da moramo ponižno in skesani moliti: Evangelij 10. nedeljo po binkoštih.17^ Jezus pripoveduje svojim učencem, kakšno plačilo bodo zatč imeli, ker so hodili za njim: Evangelij v dan izpreobrnjenja s. Pavla apčstola.••• 211 Jezus pripoveduje v priliki o delavcih v vinogradu, da bodo prvi oznanovavci njegovih naukov ravno, tako plačilo imeli, kakor njih nastopniki: Evangelij i. predpepelnično nedčljo .... 28 Jezus oznanja svojim učencem svoje trpljenje, in slepemu človeku dodeli pogled: Evangelij 3- predpepelnično nedeljo .... 32 Jezus pripoveduje, da Cebedejeva sinova ne moreta nobenega predstva imeti pred drugimi apčstoli: Evangelij v dan s. Jakopa apčstola.248 Jezus gre v hišo k Caheju, in je vzrok njegovega izpreobrnjenja: Evangelij v god obletnice posvečevanja vseh cerkev .... 290 Jezus uči v priliki o talentih, da moramo darove in moči od Boga prejete v dobro obrniti: Evangelij v dan s. Nikolaja spozna- vavca škofa.200 Jezus jezdi s častjo v Jeruzalem: Evangelij cvetno nedeljo . . 106 Jezus joka nad Jeruzalemom, ter kupce in prodajavce izžene iz templja: Evangelij 9. nedeljo po binkoštih.176 Jezus govori v priliki o pšeničnem zrnu, da bo s svojo smrtjo poveličan: Evangelij v dan s. Lovrenca mučenika.251 Jezus uči v priliki o ženitnini, da bodo njegovi nauki tudi nevčr- nikom oznanjani: Evangelij i9. nedčljo po binkoštih . . . 187 „ . % Slov. Evangel. 338 stran. Jezus govori ljudem sam o sebi, in jih opominja, da naj poslušajo njegove nauke: Evangelij v dan povišanja svetega križa . . 260 Jezus uči, da je dolžnost cesarju davke dajati: Evangelij 22. ne¬ deljo po binkoštih.d 91 Jezus uči, katere so naj imenitniše zapovedi, in izkaže, da je pravi Bog: Evangelij 17. nedeljo po binkoštih.185 Jezus pripoveduje, kaj se bo godilo pred razdejanjem Jeruzalema : Evangelij v dan ss. Vincenca in Anastazija mučenikov . . .210 Jezus še nadalje prerokuje, kaj se bo godilo pred razdejanjem Jeruzalema, in kaj po razkropitvi Judov: Evangelij poslednjo nedeljo po binkoštih.104 Jezus konča svoj govor o razdejanju mesta Jeruzalemskega, in o razkropitvi Judov: Evangelij 1. nedeljo v adventu .... 3 Jezus uči v priliki o 10 devicah, da moramo za njegov drugi prihod zmeraj pripravljeni biti: Evangelij v dan s. Barbare device mučenice .199 Jezus še nadalje uči, da moramo za njegov prihod pripravljeni biti, v priliki o človeku, ki je šel na tuje, o hišnem gospodarju, in o modrih hlapcih: Evangelij v dan s. Leopolda spoznavavca 270 in v dan s. Gotharda spoznavavca škofa.234 Jezus svojim učencem noge umiva, in jih podučuje, kako se morajo eden proti drugemu obnašati: Evangelij veliki četrtek . . .136 Jezus ima govor do svojih učencev, v katerem se poslavlja od njih: Evangelij v dan ss. Filipa Jakopa apdstola.230 Jezus obljubi svojim učencem s. Duha poslati in jih tolaži: Evan¬ gelij v god binkoštne nedčlje.161 Jezus opominja svoje učence, naj njegovim naukom zvesti osta¬ nejo: Evangelij v dan s. Jurja mučenika.227 Jezus še nadalje svoje učence opominja, naj njegovim naukom zvesti ostanejo: Evangelij v dan s. Florijana in tovarišev mučenikov 233 Jezus opominja svoje učence, naj se med sebdj ljubijo, in pravi, zakaj jih bodo Judje preganjali: Evangelij v dan ss. Simona in Juda apdstolov.266 Jezus obljubi svojim učencem svetega Duha, in pravi, da bodo morali zavoljo njega veliko trpeti: Evangelij 6. nedeljo po veliki noči.160 Jezus tolaži svoje učence in jih zagotavlja, da jim bo svetega Duha poslal: Evangelij 4. nedčljo po veliki noči.155 339 stran. Jezus pravi svojim učencem, da bo le še malo časa pri njih, in jih še nadalje tolaži: Evangelij 3. nedeljo po veliki noči . .154 Jezus opominja svoje učence k molitvi, in jih še enkrat zagotavlja, da je Sin Božji: Evangelij 5. nedeljo po veliki noči .... 156 Jezus moli na vrtu, je ujet, na smrt obsojen, umorjen in pokopan: Trpljenje Jezusa Kristusa, cvetno nedeljo.108 „ „ „ veliki vtorek.-. . .119 „ „ „ vdliko sredo.126 „ „ „ veliki petek.138 Angel oznani ženam, katere so h grobu prišle, da je Jezus od mrtvih vstal: Evangelij velikonočno nedčljo.147 Jezus se prikaže dvema učencema, ki sta šla v Emavs, in se jima da spoznati: Evangelij velikonočni ponedeljek.148 Jezus se prikaže svojim apdstolom v Jeruzalemu, in se da očitno spoznati: Evangelij velikonočni vtorek.150 Jezus se zopet svojim apčstolom prikaže, dodeli jim moč grehe odpuščati, in prepriča Tomaža, da je res od mrtvih vstal: Evangeljj 1. nedeljo po veliki noči.151 Jezus se prikaže svojim učencem, ter jim zapove učiti in krščevati: Evangelij v praznik presvete Trojice.164 Jezus zapove svojim učencem učiti in krščevati, obljubi tistim, ki bodo vanj verovali, moč čudeže delati, in gre vpričo njih v nebd: Evangelij v god Kristusovega vnebohoda.158 2 340 I. Kazalo za vse dni celega leta. veliki Prvo ned^\jo v advent« Drugo „ „ Tretjo „ „ Četrto „ „ Predbožični dan „ Sveti božični praznik. Pri maši o polnoči . . . Sveti božični praznik. Pri zorni maši .... Sveti božični praznik. Pri maši. V nedeljo pred novim letom V novega leta dan, ali v praznik obrezovanja Jezusa Kristusa Gospčda našega .... V nedeljo pred razglašenjem Gospčdovim. V praznik častitega razglašenja Gospodovega ali v ss. kraljev god. . .. Prvo ned. po razgl. Gosp. Drugo „ „ Tretjo „ „ Četrto „ „ Peto „ „ „ „ Šesto „ „ „ „ Prvo predpepelnično nedčljo . Drugo „ „ Tretjo Pepelnično sredo. V četrtek po pepelnici . . . V petek „ . . . V soboto „ „ . . . Pepelnično ali prvo nedeljo v postu. V ponedčljek po 1. nedčlji v postu. 10 15 18 V vtorek po 1. nedelji v postu 43 V sredo „ „ „ 44 V četrtek „ „ „ 46 V petek „ „ „ 47 V soboto „ „ „ 49 Drugo ali kvatrno nedčljo v postu.51 V ponedeljek po 2. nedčlji v postu.51 V vtorek po 2. nedčlji v postu 53 V sredo „ „ „ 54 V četrtek „ „ 56 V petek „ „ „ 57 V soboto „ „ „ 60 Tretjo nedčljo v postu ... 64 V ponedčljek po 2. nedčlji v postu.65 V vtorek po 3. nedčlji v postu 67 V sredo „ „ „ 69 V četrtek „ „ „70 V petek ,, „ „71 V soboto „ „ „ 75 Četrto nedčljo v postu ... 79 V ponedčljek po 4. nedelji v postu.80 V vtorek po 4. nedčlji v postu 82 V sredo „ „ „84 V četrtek „ _ „ 87 V petek „ „ 89 V soboto „ „ „ 92 Peto postno ali tiho nedčljo 94 V ponedčljek po 5. (tihi) ne¬ dčlji v postu.95 V vtorek po 5. nedelji v postu 96 V sredo „ „ „ 99 V četrtek „ „ „ 100 V petek „ „ „ 102 341 y soboto po 5. nedelji v postu 103 Šesto postno ali cvetno nedeljo 106 Veliki ponedeljek .... 117 Veliki vtorek.119 Včliko sredo.127 Veliki četrtek.136 Veliki petek.138 Veliko soboto.146 Velikonočno nedeljo . . . 147 Velikonočni ponedeljek . . 148 Velikonočni vtorek .... 150 Prvo nedeljo po veliki noči, ali belo nedčljo . . . .151 Drugo nedeljo po veliki noči 153 Treti« » n n n 154 Četrto „ „ „ n 155 Peto .. ■■ j, 156 Križev teden „ „ „ 157 V god Kristusovega vnebohoda 158 Šesto nedčljo po veliki noči 160 Binkoštno nedeljo .... 161 Binkoštni ponedčljek . . . 162 Binkoštni vtorek . . . .163 V praznik svete Trojice . .164 Prvo nedeljo po binkoštih . 165 stran. V praznik svetega rešnjega telesa . ..166 Drugo nedeljo po binkoštih 167 Tretjo „ „ „ 168 Četrto „ „ „ 170 Peto „ „ „ 171 Šesto „ „ „ 172 Sedmo „ „ „ 173 Osmo „ „ ' ,, 174 Deveto „ „ „ 176 Deseto „ „ „ 177 Enajsto „ „ „ 178 Dvanajsto „ „ „ 179 Trinajsto „ „ „ 181 Štirinajsto „ „ „ 182 Petnajsto „ „ „ 183 Šestnajsto „ „ „ 184 Sedemnaj. ned. po binkoštih 185 Osemnaj. „ „ „ 186 Devetnaj. „ „ „ 187 Dvajseto „ „ „ 189 Eno in dvajseto ned. po bink. 190 Dve in dvajseto „ „ „ 191 Tri in dvajseto „ „ „ 192 Poslednjo „ „ „ 194 II. ITa praznike. 30. listopad. V dan s. Andreja apdstola.197 3. grudna. V dan s. Frančiška Ksaverija.198 4. grudna. V dan s. Barbare device in mučenice . . .199 6. grudna. V dan s. Nikolaja (Miklavža) spoznavavca škofa.200 8. grud. V god spočetja De¬ vice matere Marije . . 202 13. grud. V dan s. Lucjje device mučenice .... 203 18. grud. V dan pričakov. po- - roda Device matere Marije 204 21. grud. V dan s. Tomaža apdstola ........ 205 26- grud. V praznik s. Štefana prvega mučenika .... 12 27. grud. V dan s. Janeza apdstola in evangelista . 13 28. grud. V dan ss. nedolžnih otročičev'.14 31. grud. V dan s. Silvestra papeža.17 Drugo ned. po razgl. Gosp. V praznik presv. irnčna Jezusovega.206 17. prosinca. V dan s. Antona puščavnika.207 18. prosinca. V dan stola s. Petra v Rimu .... 207 20. pros. V dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov 208 21. prosinca. V dan s. Neže device mučenice . . . .210 22. pros. V dan ss. Vincencija in Anastazija mučenikov . — 23. pros. V dan zaročenja de¬ vice Marije.211 25. pros. V dan izpreobripenja s. Pavla apčstola. . . . ■— 342 stran. 2. svečana. V god darovanja J. Kristusa in očiščevanja device matere Marije, ali v svečnico.213 3. svečana. V dan s. Blaža mučenika škofa .... 215 5. svečana. V dan s. Agate device mučenice .... 216 6. svečana. V dan s. Doroteje device mučenice .... 217 9. svečana. V dan s. Apolčnije device mučenice .... 218 14. svečana. V dan s. Valen¬ tina mučenika.— 22. svečana. V dan stola s. Petra v Antiohiji. . . .219 23. svečana. V dan s. Marga¬ rete Kortonske .... — 24. ali 25. svečana. V dan s. Matija apčstola .... 220 11. sušca. V dan s. Frančiške Rimske vdove.222 12. sušca. V dan s. Gregorja papeža, cerk. učenika . . 223 17. sušca. V dan s. Jederti device.— 19- sušca. V dan s. Jožefa ženina Device matere Marije 224 21. sušca. V dan s. Benedikta opata.225 24. sušca. V dan s. Gabrijela velikega angela .... — 25. sušca. V god učlovečenja Sinu Božjega in ozn. dev. m. Mariji.226 V petek po tihi nedelji. Za dan VII žal. dev. m. Marije — 27. sušca. V dan s. Ruperta spoznavavca škofa . . . 227 24. malega travna. V dan s. J Ulj a mučenika .... — 25. mal. trav. V dan s. Marka evangelista.229 30. mal. trav. V dan s. Kata¬ rine sijenske device . . . 230 1. velic. travna. V dan ss. Fi¬ lipa in Jakopa apčstolov . — 3. velic. travna. V dan naj¬ denja svet. križa .... 232 stran. 4. velic. trav. V dan ss. Flo¬ rijana in tovarišev mučen. 233 5. velic. travna. V dan s. Got- harda spoznavavca škofa 234 16. velic. travna. V dan s. Ja¬ neza Nepm. mučenika . . 235 17. velic. trav. V dan s. Jčšta (Jodoka) spoznavavca . . — 25. velic. travna. V dan s. Vrbana mučenika papeža 236 31. velic. trav. V dan ss. Kan- cijana in tovar. mučenik. — 2. rož. cvet. V dan ss. Marcel., Petra in Erazma mučenik. 237 9. rož. cvet. V dan ss. Primoža in Felicijana mučenikov . — 10. rož. cvet. V dan s. Marga¬ rete kraljice.— i 3. rož. cvet. V dan s. Antona Padovanskega.238 15. rož. cvet. V dan ss. Vida in tovarišev mučenikov . . — 21. rož. cvet. V dan s. Alojzija spoznavavca.239 22. rož. cvet. V dan ss. Ahacija in tovarišev mučenikov . 240 24- rož. cvet. V dan rojstva s. Janeza krstnika . . . . — 26. rož. cvet. ss. Janeza in Pavla mučenikov .... 242 29. rož. cvet. V god apčstolov Petra in Pavla .... 243 2. mal. srp. V dan obiskanja s. Marije device .... 244 4. mal. srp. V dan s. Urha (Ulrika) spoznavav. škofa 245 12. mal. srp. V dan ss. Mo¬ horja (Hermagora) škofa in Fortunata djjakona, m., kranjske dežele priporoč- nikov.— 13. mal. srp. V dan s. Mar¬ garete device mučenice . — 16. mal. srp. V dan s. d. Marije Karmelske . . . 246 17. mal. srp. V dan s. Aleša spoznavavca . — 20. mal. srp. V dan s. Elija preroka.247 343 stran. 22. mal. srp. V dan s. Marije Magdalene.248 25. mal. srp. V dan s. Jakopa apčstola.— — mal. srp. V dan s. Kri¬ štofa mučenika .... 249 26. mal. srp. V dan s. Ane, matere Marije device . . — 2. velic. srp. V dan s. Štefana papeža mučenika . . . 250 5. velic. srp. V dan s. Marije Snežnice.— — velic. srp. V dan s. Os¬ valda spoznavavca. . . 251 6. velic. srp. V dan ss. Krista in tovarišev mučenikov 10. velic. srp. V dan s. Lov¬ renca mučenika .... i5. velic. srp. Vdan Vel. gosp., ali v god. vnebovzetja Ma¬ rije device.252 16. velic. srp. V dan s. Koka spoznavavca.253 24. velic. srp. V dan s. Jerneja apčstola.254 28. velic. srp. V dan s. Av¬ guština škofa in učenika 255 29. velic. srp. V dan obglav¬ ljenja s. Janeza krstnfka . — Prvo nedeljo kimovca. V god vseh angelov varuhov . . 256 1, kimovca. V god. s. Tilna (Egidija) op&ta .... 258 4. kimovca. V god s. Kozalije device.— 8. kimovca. Malo gospojnico ali v god rojstva Marije d. — Prvo nedeljo po mali gospoj- nici. V praznik Marijinega imena.259 14. kimovca. V dan povišanja s. križa.. . 260 17. kimovca. V dan s. Lam- berta škofa mučenika . . — stran. 21. kimovca. V dan s. Matev¬ ža apdstola in evangelista 262 27. kimovca. V dan ss. Kozma in Damijana mučenikov . — 29. kimovca. V dan s. Mihaela velikega angela .... 263 Prvo nedeljo vinotoka. V prazn. Marije device s. rožn. venca — 4. vinot. V dan s. Frančiška Serafskega.264 12. vinot. V dan s. Maksimili¬ jana škofa mučenika . . — 15- vinot. V dan s. Terezije device.— 16. vinot. V dan s. Gala opata 265 18. vinot. V dan s. Luka evangelista.— 21. vinot. V dan s. Uršule in tovarišic, devic in mučenic 266 28. vinot. V dan ss. Simona in Juda apdstolov . . . . — l.listopad. V god vseh svet¬ nikov .267 2. listop. V dan s. Justa muč. 269 4. listop. V dan s. Karla Borom, škofa.— 6. listop. V dan s. Lenaita (Leonarda) opata .... — 11. listop. V dan s. Martina škofa.270 13. listop. V dan Brikcija spoznavavca škofa ... — 15. listop. V dan s. Leopolda spoznavavca.— 19. listop. V dan s. Elizabete kraljice vdove.272 21. listop. V dan darovanja Marije device.— 22. listop. V dan s. Cecilije device mučenice .... — 23. listop. V dan s. Klemena mučenika.273 25. listop. V dan s. Katerine device mučenice .... — m. Občina svetnikov. V predgod kakega apdstola 274 I V dan kakega mučenika ne Vdan kakega mučenika škofa 275 | škofa.276 344 stran. V dan kakega mučen, o veli¬ konočnem času . . . 278 „ več mučen, o veliko¬ nočnem času . ... — ,, več mučen, zunaj veli¬ konočnega časa . . . 280 „ kakega spoznavavca škofa.284 „ kakega cerkvenega uče¬ nika .285 stran. V dan kakega spozn. neškofa 286 „ kakega opata . . . 287 „ kake device mučen. . — ,, kake device nemučen. 288 „ kake mučen, nedevice 289 „ kake svetnice nedevice nemučenice .... — V god obletnice posvečevanja vseh cerkev.290 V dan kakšne zahvale . .291 Pri sv. mašah po mrtvih: V dan spomina vseh vernih mrtvih.292 V dan smrti ali pokopa mrli¬ čevega .293 „ obletnice po mrtvili 294 IV. Molitve pri očitni službi Božji s poglavitnimi resnicami krščan¬ skega nauka. Božje čednosti: vera, upanje, ljubezen. 296—297 Litanije vseh svetnikov . . 298 Molitve po litanijah v dan sve¬ tega Marka in križev teden 302 Molitve po litanijah pri po- poldanji službi Božji ob ne¬ deljah in praznikih, kateri niso matere Božje . . . 305 Molitve o posebnih potrebah 308 ! Lavretanske litanije o praz¬ nikih matere Božje . . . 315 Molitve po Lavretanskih lita¬ nijah .317 Rožni venec.323 Angelovo češčenje, kadar zvoni.324 Krščanska očitna izpoved . — Poglavitne resnice krščan¬ skega nauka.325