V celoti je seminar pokazal nujnost sodelovanja med posameznimi raz­ iskovalci slovanske arheologije ne glede na državo- Ravno tako je seminar pokazal nujnost medsebojne povezave dela vsaj za nekatera splošna vprašanja. Sodim pa, da takšna kolektivna dela, ki se bodo vršila hkrati na raznih krajih, za razjasnitev bodisi skupnih problemov ali pa za dosego neke sintetične slike ne bodo mogla vedno vključiti vse države, kjer se goji slovanska arheologija. D alje bodo mnogi končni sklepi takšnih del ostali še vedno le začasni in po­ manjkljivi, mogoče celo netočni, ker je v celoti področje slovanske arheologije še vse premalo raziskano. Saj danes operiramo le z nekoliko- grobišči in gradišči, katerih število je pa poleg tega v raznih državah še različno in ponekod skoraj popolnoma neznatno ali jih pa sploh ni. Vendar pa moramo priznati, da je skupno delo nujno-, ker le -tako bo mogoče s sku-pnimi napori doseči vsaj nekakšno, čeprav preliminarno sliko. Jo-sip Korošec Slovenska archeologia, Časopis Slovenske j akadémic vied, Archeo- logického ustavu v Nitre, Ročnik V/1, 1957, 248 str. Prva številka novega V. letnika časopis-a »Slovenska archeologia« vsebuje samo štiri razprave, od katerih ena obravnava paleolitik in mez-o-litik, ena že­ lezno dobo, ena slovansko dobo in zadnja rimsko. Poročilo je le e-no in sicer o knjigi Gy. Laiszlója, Etudes archéologiques sur Phistoire de la société des Avares, ki ga je napisal B. Szöke. Juraj Bârta v razpravi »Pleistocénne piesocné duny pri Seredi a ich paleo- litické a mezolitické osfdlenie« obravnava paleolitske in mezolitske najdbe, ki so bile odkrite na peščenih sipinah, v novejšem času uporabljenih za peskovnice, na mestu imenovanem Mačanske vršky pri Sered’u. Prvič so tu odkrili mikro- litske artefakte iiz sileksa leta 1952. Sistematična raziskovanja -so se vršila 1953.—1955. leta. Raziskovanja so poleg arheoloških rezultatov prinesla tudi pomembna geološka dognanja. Jedro- sipine tvori peščena apnenčasta plast, ki jo avtor pripisuje würm-skemu stadialu W. 1 . Ta pa leži na gramozni terasi Vah a. N a-d peščeno apnenčasto plastjo so druge, ki pripadajo intersta-dialu W 1/2, stadialu W 2 in W 3 ter intersta-dialu W 2/3. Stratigrafski podatki so glede indu­ strije sileksov včasih skoraj negativni, ker so kulturne plasti le n -a vrhuncih sipine, kjer se razne plasti stadialoiv in interstadialov ter holocen-ska plast zlivajo in skoraj prepletajo med seboj. Zanimivi -so profili posameznih mest, kjer so se vršila izkopavanja, vendar so ti glede- na razna mesta tudi različni. Paleolitsko gradivo primerja avtor z najdbami iz Vlčko-vce. Relativno je bilo odkritih malo artefaktov, še to le na enem mestu izkopavanj. Kulturno jih avtor stavlja v mlajši aurignacien (gravettien), časovno pa v Würm 2 do Würm 3 - Poleg tega pripadajo temu času tudi nekoliko poglobljeno kurišče ter štiri manjše jame, ki jih avtor tolmači kot jame za shranjevanje. Zanimivejše je mlajše gradivo, ki pripada mezolitski kameni -industriji. Avtor stavlja to gradivo kulturno v tardenoisien. Gradivo je tipično mikro-lit-sko, izde­ lano iz raznega kamenja, rošenca, kvarcitov, limonitnih kvarcitov in radiolaritov. V vsem je najdeno čez 3000 artefaktov in skoraj 8500 odbitkov, kar jasno doka­ zuje, da so artefakte izdelovali v sami naselbini. V vrhnjih plasteh so najdeni tudi fragmenti keramike, od katerih so nekateri grafitirani, vsi pa atipični. Avtor jih pripisuje halštatski dobi. Vendar so ke­ ramični fragmenti najdeni tudi v nižjih plasteh, kar avtor tolmači tako, da so zaradi težine sčasoma utonili in tako dospeli v nižje lege. V vrhnjih plasteh so najdene tudi puščice iz sileksa in glajena sekira, ki bi mogla pripadati tudi eneolitski dobi. V času trajanja me-zolits-ke kulture je okolica najdišča Mačanske vrškv imela gozdno-stepski značaj. Vendar se detajlnejša stratigrafska delitev ne more napraviti. Osteološki material je mogoče uvrstiti v kakršno koli holocensko fazo. Glede na pogozdenost sodi avtor, da je bila okolica pogozdena z borom, brezo in lesko, proti koncu boreala ali na začetku atlantika nastopi tudi hrast. Takšna pogozdenost je bila pa po avtorjevi sodbi neprimerna za naselitev te­ danjega prebivalstva. To je bil tudi vzro-k, da so se ljudje naselili na odprtih peščenih sipinah. Razprava je izredno zanimiva, vendar so tu posamezna še nerazjasnjena vprašanja. Zaradi dokajšnjega pomanjkanja stratigrafije je avtor moral pri­ stopiti k tipološkim raziskavam, pri čemer mu tudi olsteološki in drugi ostanki niso nudili kronoloških detajlov. Tako n. pr. je pustil odprto vprašanje dveh srčastih puščic, ki sta bili najdeni skupaj z mezotitskimi artefakti na površini, itd. Mikulaš D ušek je napisal zelo obširno razpravo »Halštatska kultura cho- tinskej skupiny na Slovensku«, v kateri obravnava doslej odkriti del grobišča v Chotinu. Vsega je do danes odkritih 116 grobov, avtor pa sodi, da jih je prvotno bilo okoli 1000. Na mestu, kjer je grobišče, je bila tudi latenska nasel­ bina ter del slovanske naselbine XII. stoletja. Na posameznih delih grobišča so grobovi bili vkopani v pravilnih vrstah. Tako so bili vkopani v redih, ki so vodili od severa proti jugu in bili po 9 m oddaljeni drug od drugega. Ti redi so sekali druge, ki so šli od vzhoda proti zahodu. Na mestu, kjer so se sekali obojni redi, so bile vkopane grobne jame. Avtor sodi, da so za časa pokopavanja grobovi morali biti označeni, mogoče z manjšimi gomilami. Same grobne jame so na površini kazale okrogel ali pa ovalen tloris 60—100 cm v premeru ter -so bile 30—100 cm globoke. Sicer so grobne jame bile cilindrične. Pridevki v obliki posod so bili položeni na dno grobne jame ali so pa stali tudi nekoliko više. Žganina pokojnikov je bila v urnah ali tudi v drugih posodah. So pa tudi primeri, kjer je bil pepel poleg posod na dnu groba. Avtor razlikuje glede načina pokopov šest skupin, med ka­ terimi ene označuje kot simbolične grobove. V teh so sicer bili pridevki, vendar ni bilo nikakršnih kosti. Med posodami so značilne razne skodele, kupe, zajemalke, amfore, urne, vrči, lonci ter razne druge oblike, med katerimi so celo zoomorfne oblike in druge plastične vaze. Vse glavne oblike imajo vrsto inačic in tipov. Včasih so posode tudi ornamentirane, zvečine s širšimi ali pa ožjimi vdolbenimi črtami. Ostali inventar zastopajo razni bronasti nakitni izdelki, nekaj nožev, od katerih jc eden železen, ter dve stekleni jagodi. Kronološko postavlja avtor grobišče v Chotinu v halštatsko periodo »B«. O slovanskem grobišču IX. stoletja v Vel’ kom Grobe je napisal obširno raz­ pravo Bohuslav Chropovsky »Slovanské pohrebisko z 9. st. vo Vel’kom Grobe«. Doslej je bilo odkritih 133 skeletnih grobov ter en žgan pokop. Grobne jame so bile vkopane v puhlico, mnogokrat pa tudi v neolitske jame. Velikost grobnih jam je različna, napravljene so pa tudi z različno pazljivostjo. Včasih je bila ped skeletom ali tudi ob njem in nad njim položena deska. Zanimivi so primeri, kjer je skelet pokopan v kožnati vreči. Večji del skeletov je bil usmerjen od zahoda proti vzhodu, toda z večjim ali manjšim odklonom. Nekaj primerov je bilo tudi, ko je bil skelet usmerjen od juga proti severu. Lega skeletov v grobovih je že splošno znana lega, kjer skelet leži na hrbtu z rokami ob telesu. Včasih, v posameznih detajlih, je lega nekoliko drugačna. Med pridevki so posebno karakteristični keramični izdelki, ki so najdeni v 31 grobovih. Dalje so bili najdeni noži v 42 grobovih, železne sekire v 5 gro­ bovih, zatem pa puščične osti, sulične osti, ostroge, kresila, srpi, lesene, z že­ leznimi obroči okovane vedrice, železne zapone, uhani itd. Na temelju izdelave grobov ter glede na pridevke v grobovih deli avtor le-te v dve skupini. Po avtorju bi v eni skupini bili pokopani revnejši ljudje, ki imajo tudi manjše grobne jame, v drugi skupini pa bi bili bogatejši, pokopani tudi v večje grabne jame. Avtor meni, da je tak pokop v zvezi s tedanjo gospo- darsko-družbeno ureditvijo. Stanislav Segert v članku -.Rimsky sarkofag CIL III 4527 v evanjelickom a. v. kostole v Komarne«, poroča o sicer že objavljenem, toda kasneje izgublje­ nem rimskem sarkofagu z napisom. Danes je spomenik vzidan v evangeličanski cerkvi v Koinarnu. Josip Korošec