ŽENSKE V RUSIJI. BOŽIDAR TVORCOV. KALUGA. v Moskvi je » d r u .š t v o zboljšanja ženske usode«. V zadnjej seji tega društva je F.. V. G o 1 o v i na vzbudila go- rečo besedo po nasljedujem predmetu. 45 Na oglu ulic Sadove i Tvrske, okolo starih Triumfalnih vrat namerava neka akcijonarno kompanija zidati gledišče g. Omona. Pravijo, da bo pri tem gledišču velikanska restavracija, ktera bo odprta noč i den. Mestnost bodočega Omonovega teatra je centralna. Soblazen bo velik, i a friori možno smelo tvrditi, da tu pogibne ne ena nedolžna, pa slaba ženska stvar . .. (x-a Golovina torej predlaga zboru upora- biti tisti § društvenih pravil, po kterem društvo ima pravo i dolžnost protiviti se zgradbi malonravnih zavodov vobšče, po- sebno pa v takih mestnostih, ktere se svojo mnogoljudnostjo od njih morejo trpeti strašno nravno okuženje. /bor je predlog g-e Golovine sprejel ter ga pre- dal odseku ad hoc, kteri ga vsestransko pretehta i končno postanovi, bo li društvo prosilo visoko vlado o prepreženji bog-ati kompaniji njenih nakan, ili bo mu dovelj, daje nekoliko p o b e s e d o v a 1 o, ne- koliko po šumelo na visoko temo družbinskih nravov... Pribavljamo še le, da je g. Omon francoski predprini- matelj ili podjetnik, podvizajoči se v Mo- skvi da v Njižnjem Novgorodu za posled- nja leta na veliko čast i .slavo Mammona. * To pa že kaj velja ! Ruski ministr cest i potov je neki — kajti oficijalno še ni objavljeno — dozvolil, da bodo za naprej tudi ženske zanimale dolžnost na mesta na- čelnikov železničnih postaj. Res je, da minister.stvo bojda ogovarja želez- nice — magistrale, kar pa znači le malo, ili pa čisto nič. Važno je dejstvo, da se o k v i r ž e n s k e g a d e I a širi od dne do dne, da ženske neumorno i tvrdno stremijo k svobodi i samostalnosti ter vsto- pajo z moškimi v uporno borbo za ravno- pravnost na družbinskem tvorišču. »Ruski Listek«, precej vplivni mos- kovski dnevnik i glasilo vsake baze ume- renih občinskih slojev, se tem povodom šali, da je doba pastirskih idilij menda minola na vselej i da so kolovrat, kuhinja da plenice zgubile svoj interes celo za Marjetice Faustovega kalibra . . . Na do- mačem ognjišču se le slabo kadi, a gospa Luhmanova predava o razliki mej možem i ženo ! Od kod je ta razlika, glavni izvir vseh domačih prepirov ? Se ve da ne iz zlate dobe mladosti, kakor meni znamenita feministka, ko Janezek grdo gleda Micike, pač pa je od tistega trenotka, ko je kaka rjavovlasa mistris iz Cikaga vzela v svoje roke portfelj lorda-mera, ili izvoščičje po- vodce, a mister, njeni soprog ili brat, oču- til se je pod šlabedro ... Pa humoris- tična veselost omenjenega »Lističa« — dasi je po velikosti svoji bolj podoben rjuhi, nego pa navadnim slovenskim novinam — malo pa malu prehaja k istinemu status rerum, a gola resnica bo v danem slučaju menda taka le : Pri nas, na Ruskem, do zdaj še ni žensk-izvoščic, ni žersk-županic, ni žensk- propovednic, kakoršne so v Ameriki ; pa če jih še zdaj ni, to pač ne znači, da jih ne bo. Bodo, gotovo bodo te Slovanke tudi županice, izvoščice i propovednice ; kajti ženskemu Drang und Sturm ni konca, ni kraja, ako se gre za svobodo i samo- stalnost na ekonomični podlagi. Pa služba načelnika železničkih postaj — je li to ženska služba? Pri nas je bilo lani bezšte- vilno železničkili »krušenj i stolknovenj po- jezdov«, to se pravi katastrof bez i s člo- veškimi žrtvami ; pa v vseh teh nasrečah so bili »kozli odpuščenja« železnični straži, i sicer vsled umorjenosti, vsled neposilnega truda, kakor so to sami govorili pred sod- nijo. TiC poslušajte jih izjave, le berite sod- nijske rasprave, i vsak se bo sam prepri- čal, da je to res tako ... A razve trud načelnika železničnc postaje ne treba ve- likanskih sil, živčne kreposti i nekake pasje — sit venia verbo — zvestobe svojemu poklicu ? Ministerstvo ogovarja glavne že- leznične pro^e. kar pa prav za prav znači. 46 da bodo načelnice imele več k r i ž e v i težav, nego načelniki kajti na postranskili železnicah načelniki postaj vrše i posle podnačelnikov, brzo- javnikov itd. Razve zamore ženska, če ni Vestalka, v teku celega leta neodločno nahajati se na svoji stojanki, srečevati i spremljati vlake itd. ! Pa še nekaj, bodimo odkrito.ičrni, pa bez zamere ! Bo li ugajal gibki ženski nravi, bo li zadosteval ta čisto mehanični trud žensko inteligencijo ? Ce na družbinskem tvorišču ženskam odpirajo pot, naj jim odpro ta pot najprej tje, kjer bi zares mogle poka- zati i svoje človekoljubije, i napeti druge prožine svojega rahlega i blagega srca. Naj jih puste na sodni stolec, neij jih od- po.šlejo na svete misijone v dobrade Sibir- ske, na planjave srednje Azije. Naj ščitijo sveto pravico, naj širijo v temnih, pogan- skih kotih velike očetnjave svet resnice pravoslavne, naj se dvigajo po tistih stop- nicah družbinske lestnice, ktere so jim dostopne i po njihnji nravi, i po Božjem i človeškem pravu, naj tvorijo blagor samo- stojno, ne posnemaje, ne hojevaje po petah za svojimi — saj sami veste, kak ženske navadno veličajo tiste moške, ktere smat- rajo tak ili inače preponoj na potu k svo- jim ne vselej trezvim, kajti ne vselej možnim, zahtevam občinskega polno-i ravnopravija... Tak pri nas, v Rusiji, meni le juste milieu ; moja hata (bajta) pa je s kraju, i jaz znati nič ne znaju — pravi v podobnih navskrižjih Malorus . . . 47 ŽENSKE V RUSIJI. BOŽIDAR TVORCOV. KALUGA. ženske v Petrogradu so si pa le pri- vojevale mal košček ravnopravnosti. V Petrogradu je društvo mnogobrojno i bogato »društvo vzajemne pomoči i bla- gotvornosti.« V tem društvu so do zdaj zasedali i vladali le moški. Nedavno pa je bilo obšče zborovanje, ktero je mej drugimi važnimi sklepi ukrenilo tudi, da za naprej morejo v odbor zbirati se tudi družabnice društva, to se pravi : v odboru pojavijo se i predsednice, i dokladčice, in blagajnice i. t. d. Hudobni jeziki pravijo, da je tu merodajni motiv bila le varčnost odbora. Ženske zadovolijo se neki z manjšo plačo za svoje delo, kar da društvu izdatne pre- ostanke. Mi ne bomo presojali, je li res glavna smer odborova tu bila ekonomija na račun ženskih žuljev; nam je za zdaj dovelj začetka, kteri je v vsaki reči te- žaven; nadaljevanje pa zavisi od bodrosti i delavnosti prihodnjih odbornic ravno to- liko, kolikor je vspešen konec ženske borbe 117 za svoje pravice, po mojem, v rokali božjih . .. V Moskvi pa se je osnovalo novo blagotvorno društvo žensko: »ob- ščestvo sester miloserdija vo irr.ja sv. apo- stola Pavla.« Kakor vidite iz privedenega naslova, novo žensko društvo nosi pečat re- ligiozno nravstvenega društva i taka bo, se- veda, tudi njegova delavnost. Ustav društva je vlada uže odobrila, a ta ustav glavno svrho društva smatra pomoč bolnim obo- jega spola, posebno bolnim iz bednih slojev družbe človeške. Društvo namerava zgraditi i urediti si obščežitje ili konvikt za te ženske, katere zahočejo kot usmiljene sestre posve- titi vse svoje življenje smerim društvenim, to se pravi pomoči trpečeg'a človeštva. Pri obščežitiju bo zavetišče za otročiče bolnih ubogih staršev, bo bolnica i druge dobro- dejne naprave. .Staršej sestroj milosrdja, po ustavu društva, ostane do svoje smrti M. P. Nekrasova, ktera si je pridobila naj- večje zasluge, gmotne i moralne, za osnovo tega visoko človekoljubnega društva. Mch- kosrčje, usmilenje i ljubezen k bliž- njemu so bile i ostanejo, po mojem, n aj nadežnejš e osnove ženskega src a; emancipiranega, ili neemancipiranega, to pač nič ne znači, pač pa nepremeno — con- ditio, sinb qua non: srca ženskega... V 2. št. »Slovenke« za t. 1. sem vani^ poročil zanimiv epizod iz delavnosti »društva« zboljšanja usode ženske« v Moskvi. To^ društvo je uplivno, in ne bo odveč, če var.'.i danes priobčim nekaj dat p njegovem zborovanju za min. 1900. leto. Organi-, zacija društva se deli na tri dele. ili ko-^ misije, ktere premarljivo delujejo, vsaka v svojem okviru. Prvo mesto zanima komi-" sija slovstva i vede, ktera je napenjala vse svoje žile, da bi osnovala poseben literaren fond, na stroške kojega bi izdajala cene i lehko umljive knjižice v pouk revnim, pa marljivim ženskam. Drugemu oddelu društva pravijo komisija ženskega dela i truda, ktera seje bavila najbolj s tem, da je priiskavala umelim ženskam raznoterega, bodisi ročnega ili umstvenega dela, ktero bi jim davalo nujna sredstva k poštenemu življenju. Ta komisija je osnovala i uredila obščežitje, ili konvikt za bedne ženske z obščo platno obednico i vsppmožnoj kasoj, po vašem, menda posojilnicoj. K pomoči te komisije društva pribeglo je 31 ženskih. Tretja ko- misija društva nazivlje se spasateljnoj, to se pravi: pomagala je najbolj ženskam ili uže padšim, ili bivšim uže na robu prepadi dobrih ženskih nravov. Sama ko- misija je tožila, da se njeno tvorišče use- jano s trnjem i vsake baze teškočami. Iz- razila se je, da bez kolonije-ubežišča na okrajnah mesta, ili pa zavsem na deželi njen trud ostane vselej i ničev i malo uspešen. Tu pa je gospa Golovina, pred- sednica vsega društva, posegla v besedo ter ponudila komisiji bezplatno košček zemlje v dve desetini, da bi na njej komi- sija mogla osnovati kolonijo-pristanišče z šolo i fermoj. a črez nekaj let i selsko-go- spodarsko učilišče nižjega razreda. Seveda, je ves zbor radostno i hvaležno sprejel velikodušni dar svoje predsednice, tak sa- moodvrženo delajoče na prid zboljšanja ženske osode. Da bi društvo osnovalo i uredilo znosno tako poselbino zgubivših se rev'C, treba mu je vsaj 10 tisoč rub. -Se li najde tak dobrotnik, kteri bi bez ovinkov odvalil društvu tak izdaten prispevek, ili bo društvo primorano od zrna do zrna na- birati kopejične milodare za svojo pogačo žrtvam uzakonjenega razvrata i družbin- skega greha, that ist the question — vpra- šanje, na ktero ne odgovori Hamlet, a srca dobrih i premožnih ljudij, kterimi Moskva še ni oskndela i obožala. 118 ŽENSKE V RUSIJI. BOŽIDAR TVORCOV KALUGA. I. Ruska vlada kaj skrivno gleda na to, da bi žensko gibanje v Rusiji dobilo prak- tično zanimanje, praktično smer, praktičen smisel. Tako je, na primer, nedavno ustregla srčni želji delovitega ženstva našega ter je dozvolila osnovati in urediti žensko sel- s k o-g osp od a r s k e tečaje pri Marijin- skem selsko-gospodarskcm učilišču okolo Saratova. Do zdaj je število poslušalk omejeno, sprejmo jih le 40. Xa tečajih bodo predavali prepodavatelji (učitelji) Ma- jinske selsko-gospodarske šole, a vse delo bo vodil sovct, kteremu bo načelnik rav- natelj omenjene šole. Predavali bodo o i *) Acidite, t;o.spüdii okoli » R(leč':<;a Prapoia«, liuksni so nasi narodnjalci iu kal\0 klaverni junaki so <>1) njiii 1VA)/,JG, za l; moški i ženske le tedaj, ko bo sila kola lomila, to se pravi, ko ne ostane nič dru- zega, nego: »Beži, kolikor ti je Bog sape dal! . . .« Ruski car je še mlad car. pa je dober i milostljiv car. Ta car ljubi svoj prosti narod, biva mej njim pogosto i trajno, ga proučuje ter spoznava njegove bistvene osnove, njegove bele i črne proge. Ta car se vnema za duho\-ne i telesne potrebe svojega naroda, poje ž njim od veselja i sreče, toži ž njim od življenja peze. Koliko joka utihne, koliko solz usahne, koliko ran zaceli, koliko življenj obvisi — na nitki č 1 o v e k o 1 j u b n e jš e g a s e n a t s k e g a i c a r- skega zakona! .Srečen je narod, kojega osc-da zavisi od miga carske dobre volje, od milosrdja blag'eg"a carja ; pa polna sreča je le tam, kjer se narod od mi- losti carskih ne opijani, pač pa stre- zni, raste i okrepi ... 207 ŽENSKE V RUSIJI. BOŽ. TVORCOV KALUGA. Kakor poroča ruski list iz Hölsing--! forsti, je ruski car uslišal prošnjo tamo-1 šnjeg-a vscučili.ščnega senata, da bi ž en-i ske sme le postopati v vseučilišče; Finlaiidije s taistimi pravicami i na taistih pogojih, na kojih po- st o p a j o v o n o m o š k i. Pač lepa pridobitev ženskih prav ! j * ; Kakor poročajo »Mosk. Ved.« iz Pe-^ trograda, pokazale so se v t a m o š- ^ njih 1 e t n i li glediščih v u 1 o g a h s ufi e rov tudi ženske. Dotični dopi-j snik pa meni, da bo ta posel za ženske i težaven i malokoristen. Res je, da bodoj morale po dolgo sedeti v budkah, sedeti- skrčene i požirati prah. kterega razmetajo ] po odru z dolgo, repasto obleko — jihne ; sestre —igralke; pa ženska ravnopravnost j pač ne bo, da bi ženske smele le medico ¦ piti takisto, kal