Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 168 LJubljana, sreda K. folija 1934 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova Ul. 3. - Tel. 3492, 249Z. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 5t_ 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2 — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št 11-842. Praga čisto 78.180. Wien št. 105.241. Cena Z.- Din Uaročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Kdo vlada v Nemčiji Kdor iz daljave in bolj površno, kakor pač dopuščajo policijske in cenzurne razmere, gleda v Nemčijo in motri situacijo, M je nastala po 30. juniju, bi mogel res verjeti, da se po drugi revoluciji in Hitlerjevem protiudaru m ničesar spremenilo in da se je po^cija kancelarja in Fiihrerja celo se znatno oiačila. Toda polagoma se vendar tudi zk zunanji svet dviga zavesa ^d pra-ve slike današnjega nen^kega stanja Resnično je ostal Hitler kance ar hi Goring pruski ministrski predsedmk tu- di Gobbels je obdržal svoj sede. v ■vla*, toda ostali so na svojih mestih tudi drugi, M jim je imel veljati udarec 30. JSja, in vloge glavnih akterjev nemške politike so se precej bistveno me- nJpred vsem je dejstvo, da je Papen še vedno kancelarjev namestnik kljub vsem napadom m sumničenjem iz narodnem socialističnega tabora in kljub temu, da so bili vrženi v ječo in pobiti njegovi najožji sodelavci. Papen ni niti z besedico preklical svojih marburskih izvajani in ne skriva svojega opozicijskega stališča oroti Hitlerju. Javna tajnost je, da stoji za njim Hindenburg, M ne privoli, da bi sam zapustil svoje mesto, se manj pa, da bi ga Hitler odstranil « svoje bližine. Slučaj Papen je najboljše merilo za razmerje političnih sil, kakor so se razvile in razporedile v zadnjem juflifflf r Gospodar situacije ni več Hitler, marveč stari Hindenburg, in sicer bolj v svoji lastnosti kot maršal, kakor pa kot vrhovni politični reprezentant. Hinden-bu-ga drži in čuva vojska kot enega ,svojih, kajti vojska ima danes v rokah vso moč v državi. Poleg nje obstoji kot oborožena organizacija le še Goringova policija, ki pa seveda m zadostna partijska protiutež, odkar so bile SA-čete poslane na dopust, s katerega se vrnejo decimirane in deprimirane, ce m v kolikor se sploh vrnejo. S smrtjo generala Schleicherja in junkerskih opozicionalcev, katerih število morda ne bo nikoli točno dognano, konservativna fronta ni bila poražena, kaj šele uničena, ravno tako tudi ne z razpustom njene glavne orgamzacije, znanega Herrenkluba. Pred Stahlhel-mom se je moralo čiščenje prav tako staviti, kakor se je ustavilo pred političnim reprezentantom industrijskega m agrarnega velekapitala ter militanstič-nega in militantnega plemstva — Fape- ^Sedež dejanske oblasti je grad Neu- doumerguejeva vlada ostane Po celodnevnih konferencah se Je Doumergueju posrmlo na vecenii seji vlade poravnati nastale spore in s tem preprečiti krizovlade Pariz, 24. julija, r. Z avtoriteto stare- I ga in preizkušenega državnika, ki uživa obenem zaupanje vseh strank in vsega naroda, je danes ministrski predsednik Doumergue poravnal spore, M so nastali zadnje dni v francoski vladi m s tem preprečil vladno krizo, ki bi spravila v zastoj ne samo francosko notranje politično življenje, marveč vso mednarodno politiko, ki sloni baš sedaj popolnoma na iniciativi Francije. Po konferencah z vodilnimi predstavniki vseh strank in posvetovanju s predsednikom republike je Doumergue na večerni seji vlade stavil posredovalni predlog, po katerem naj Tardieu izjavi, da pred parlamentarnim preiskovalnim odborom rn govoril kot član vlade, marveč^ kot zasebnik ter da ni imel namena zaliti in napadati predstavnikov radikalne stranke. Obenem je zahteval od vseh članov vlade, da opuste vse osebne spore in posvetijo vse svoje moči državi. Kakor se da posneti po prvih vesteh s seje ministrov, je bil ta predlog sprejet in s tem preprečena kriza vlade. Zato je pričakovati, da bo Barthou ze prihodnje dni nadaljeval pogajanja o vzhodnem paktu. Konferenca s predstavniki strank Pari«, 24. julija. AA. Davi se je vrnil v Pariz predsednik vlade Doumergue. Na po-etaU se je zbrala tudi velika množica ljudi, ki eo Jo redarji komaj zadržali, da ni pro- drla do Doumenrueia, ki mu je neprestano prirejala tople ovacije. . Predsednik vlade ee je najpre, odpeljal domov, nato pa odšel v zunanje ministrstvo kjer je sprejel o pol 11- Hernota, ki je davi ob 8. prispel iz Lvona. Po razgovoru, ki ie trajal pol ure, je Hernot odšel v ministrstvo za treovinsko mornarico, kjer imel ob 11. razgovor z generalnim tajnikom radikalne socialistične stranke Aubau-dom. pomočnikom generalnega tajnika Col-ledeboeufom in člani svojega kabineta na-ker iP konferiral z radikalnimi ministri tn odborniki izvršilnega odbora radikalne socialistične stranke. Kmalu po Herriotovem odhodu je Dou-mergae spiejel Tardieu ja, za nnma pa Louisa Marina. . __. Po teh konferencah e* je Doumergue odpeljal v Elizejeko palačo Novinarjemi je rz-iavil, da se bo seja vlade vršila ob 17„ kakor je bilo napovedano. Drugače vam pa morem reči. jte zaključil, da sem mutant ko "ob 11.45 je Doumeroue prispel v Elrzej, kjer ga je sprejel predsednik Lebron. Konferenca ie trajala do 12.35. Kako misli Donmereuc razplesti vladno brizo. se še nie ne ve. Listi strani, kakor ie pae navada v primerih, vendar pa se rdi. da ima p* bi velikih informacijskih <*ganov se največ verjetnosti solucija, ki bi P^la do,^ danje stanje, pri femer hi se pač moralo doseči premirje mod Tard.e^m in radi-kali na podla«i pristanka na skupno izjavo. Statns auo, pravi n. pr. >Petit Pansiencse zdi med vsemi drugimi rešnvamipo teht-nem premisleka še najbol ša arbitra.a tc^ V političnih krogih mislijo, da b® Doumergue skušal na vsak način doseči «d vseh strank, ki so lastopane v vladi da se odpovedo osebnim sporom in da bodo stalile izključno samo interesom domovine. Droštvo bivših bojevnikov zaa pariško okrožje je sprejelo na snočni seji resomci-jo, v kateri izreka med drusim priznanje Doumersueju za njegov trud, da ohrani vlado nacionalne zveze in političnega premirja, po drucri strani pa ugotavlja, da ta-stran nedavnih finančno-političmh škandalov še ni asodeno pravici. Politika premirja še ne pomeni politike potlačenja političnih in finančnih škandalov. Nadalje nanaša resolucij, da posamezne politične osebnosti ne smejo stati napoti delu za nacionalno obnovo in cospodarsko zboljšanje. Na koncu poudarja, da mora Doumergue apo-števati izoovedbe. ki jih je dal pred par.a-mentamim preiskovalnim odborom za rnz-čiščenje afer Aleksandra Staviskeea Andre Tardieu. ker so bile podane v iskram želji, da čimbolj pripomorejo k razcisčenji finanfno-političnih škandalov. Resolucija naglasa naposled, da stoji nacionalno društvo bivših bojevnikov nad pomičnimi razprtijami in da spneo zunanjega in notranjem položaja Doumer^ie ne sme odnehati Doumerguejev posredovalni predlog Pariz, 24. julija, g. Tik pred pričetkom današnje izredne seje ministrskega svete se je zvedelo, da Doumergue noče za nobeno ceno sprejeti morebitne demisije Tardieuja ali Herriota in hoče samo tedaj ostati na čelu sedanje vlade, če ostane ohranjena njena dosedanja nadstrankarska sestava. Doumergue je sestavil naslednji posredo- valni predlog: Tardieu naj .. svojih izpovedih pred odborom za preij£»-vo afer Staviskega ni nastopil kot elan vkde, temveč ie govoril iz zgolj osjega prepričanja ter ni imel ^mena napasti ah omalovaževati radikalno stranko. Od ministrov m članov radikalne stranke pričakuje Doumergue, da se bodo zadovoljrii s to izjavo Zdi se da sta Tardieu m Her-riot pripravljena pristati na ta predlog ministrskega predsednika. Radikali popuščajo Pariz, 31 julija. AA. Splošno prevladuje mnenie, da bo Doumergueova vlada ostala v isti sestavi, v kakršni je b la dosedaj. Ta sodba je prevladovala tudi pred današnjo popoldansko sejo vlade, in sicer največ na podlagi pisanja lista »Ere Nouvelle«, ki je v tesnih zvezah z g. Herriotom. Ta list je ves čas, odkar je nastala napetost med Tardieuiem in Chauteirrpsom zastopal stau-šče da se ne gre spuščati v pustolovščine. Osebni spori so najobčutljivejše stvari. Kadar se človek začne spuščati vanje, se stvari hitro polabšajo. Zato je pravilno pustiti osebne simpatije in antipatije ob strani. Misliti moramo ?red vsem na interese države. Ti nacionalni in republikanski interesi bodo pa po naši sodbi najbolje zavarovani, če se presodi pravi pomen Tardieu- jevjh izjav. Kakor se vidi. je radikalski list prepričan, da je spor med Tardieuiem in Chautemp-som osebnega značaja; po njegovem pisanju bi se dalo sklepati, da bodo radikali v tej stvari močno popustili. Vlada ostane Seja vlade se ie začela ob 17. uri, ob 19. uri so pa posamezni ministri že začeti odhajati s seje. Prvi je sejo zapustil vojni minister maršal Petain. Izjavil je novinarjem kratko: Ne gre slabo. Nato se je prikazal Pierre LavaL, ki je prav tako kratka izjavil: Doumergueova vlada ostane. Lebrun o ciljih Francije Kzfava predsednika francoske ° 'f nosti francoske zunanje politike, ki mKogar ključuje od sodelovanja narodov Avstrijska smodnišnica Do sedal je bilo oddanih in zaplenjenih nad 10.000 kg eksploziv, a atentati se še vedno nadaljujejo šnih Evropa doslej ne pomni. Nato je Kar-zahvalo omenil nastop švocarskih Pariz 24. julija d. Predsednik republike Lebrun' se je mudil včeraj v Ciennont-Ferrandu, kjer je v govoru pn obedu k mu ga je priredil občinski svetj na zunanje-poKtične uspehe, ki jih je do^ gel Barthou na svojih potovanjih po Evropi. čas je, je nadaljeval Le^un^a uapra-vlmo konec bolestni negotovosti in dvo-zaradi katerih trpi svet, ker so bi- » i__i__»».AČinioT« H Oficiozni »Temps« se tbavi z Lebrumm- Dunaj, 24. julija. AA. Korbiro poroča: Državni tajnik Karwinsky je izjavil uredniku »Politische Korespondenz«, da so na mi mom, in _ __——.te: gospodarske zmešnjave deck, ki ga straži posadka redne voj- stvern^ v^^ Potreitoe so odkrite bese- sS pod poveljstvom Hindenburgovega vedno prizadevala, da bi snna. Proti volji posadke nima v grad Narodnih odnošajih ^av^ odkn- pristopa noben še tako visok hit erjev- tosrčtlost( jasnost in stalnost Fraa^ se sM funkcionar. Zanimivo in značilno je, ^ vedTW zavzemala ki lojalno sodegraUe kar se pripoveduje o Goringovem po- ' * ^ - ^ «voie«a vzvišenega skusu, da bi zamenjal vojaško stražo s svojimi zaupnimi četami pod pretvezo večje zaščite državnega predsednika. narodov, kd je pnslo do svoj€ga izraza v Društvu narodov Nikdar m stre mela po hegemoniji in m gojila obkolje vi tih ji včasih očutajo. valmh načrtov, ki ^ «vb-ifn«+i iz Prav tako ne misli nikogar i^ljuj^i* čim se je izvedelo za to namero je po- hoče mir s solMar- slal poveljnik vojnega okrožja v Ko- | evropsioe »«• v ^^^ TllAi Francrja S -h in vseh. rudi — nigsbergu več polkov z dvema artilIjerij- ^^ more T mrzličnem Pol<^ 7 la- škima baterijama na v okolico Neudecka ua. uaLtiij-""- . —- __i terem so ^ --------. na >manevre«, M so trajak tako dolgo, plod€tl trajen samo tedaj, če to tem dokler se niso ^knili Gormgovi m ns varnosti._Zato_se P=va^t^ d je. Zatrjuje se, da je Hitier sam dva dni okleval, predno se je upul v »levja brlog« poročati, ker ni bil gotov da se bo mogel svobodno vrniti v Berlin Nepobdtno dejstvo je, da je Reichs-wehr nehala biti poslušen in molčeč or--an Hitlerjeve politike. Znan je protest generalov preti nezakonitemu načinu, s rotririm 1A Hitler udaril po svojm na- še mnogi deli sveta, postati mir katerim je Hitler udaril po snrotniMh, protest, ki je desavuiral samega vojnega ministra Blomberga. Zastopniki vojske so tudi ustavili perse-kucije konservativnih opozicionalcev, pred vsem članov Stahlhelma, m so poslali v kancelarsko palačo in prusko ministrsko predsedstvo' ultimativno zahtevo, da se nezakonite krutosti ustavijo kar se je tudi zgodilo. Sicer m nobenega dvoma, da se širi tudi mnogo aretiranih ali od izvestnih krogov namenoma lansiranih tendenčnih govoric, toda toliko se sme vendar s precejšnjo gotovostjo sklepati, da je svojecasne absolutne voditeljske moči Adolfa Hitlerja konec. Vloga generala v. Fntscha, ki ga splošno smatrajo za moza bodočnosti je danes tudi v inozemstvu znana in ve se, da ima njegova beseda v kancelarski palači veliko moč. Vojska drži danes predstavnike režima v njih položajih v interesu notranjega reda in miru, ki bi se utegnil opasno zmajati, če bi se dopustile nenadne radikalne spremembe. Zato se tudi vodi politika iz Neudecka z vso opreznostjo in hodi svoja pota v varnem okrilju zaupne tajnosti, ne da bi izpostavljala svoje odlo-lične'ukrepe žarki luči javnosti. Splošno pa vlada prepričanje, da afera 30 'junija še dolgo ne bo likvidirana. Sedanji položaj je smatrati za provizo-rij dokler ne dozorijo zunanje in no-tranjepolitične razmere za popolno splo- ŽnMe0rbod0ajS politični činitelji v inozemsko o notranjih pj^gf » trenjih v Nemčiji točno ^ nmram to vodijo o njih svoj račun * zato hladna rezerviranost, ki jo srečava Nemčija na vseh straneh v mednarodm javnosti. Točna opredelitev mozemstva napram službenemu Berlinu jn njego/i poUtiM bo postala mogoča sele, kadar nostio da preskrbi tej varnosti trdno pod-?So na toteri naj bi po žedji Francije so-delovali vsi narodi. livlvJall 1 * r ~ _______ ■ IllKU un novnv I------,. izjavami v posebnem članku, v katerem odlagi p0ziva vlade za izročitev razstreliv . . . -c— ^ r,auiaiiTiiih »o- « do 18 julija opolnoči izročili oblastvom 8106 kg razstreliv, 235 zavojev raznih razstreliv v posebnih ovitkih, 1150 nabojev, 2300 vžigalnikov. 1042 papirnatih bomb m 621 m vžigalnih vrvi. Mnogi lastniki razstreliva, ki ga niso smeli izročiti, so ga vr- onnovuveiio PU1.V,------------ , , gli proč. Iz tega sklepajo, da je mnogo za- noivropskega pakta ponesrečil vsled odpo- ^l/ancev sklenilo, da ne bodo vec: sode- označuje stališče Francije v nadaljnjih pogajanjih o vzhodnoevropskem naglasa, <1* se nedavne h-;ave Balama v spodnji zbornici povsem strinjajo a stališčem francoske vlade. Edini cilj Francije je pospeševati v vzhodni Evropi mirovmo in obnovitveno politiko. Ce bi se načrt vzhod- ra Nemčije, bo francoska druge metode, da zagotovi mir v srednji Evropi. »Temps« namigava pn tem na izpopolnitev zveze z vzhodnimi zaveznika m Rusijo, ne da M se izprememili tesm odnošaji med Anglijo in Franci jo. Iz se more sklepati, da hoče francoska diplomacija -doseči zaključitev vzhodnega pakta bodisi tudi brez Nemčije. Barthouj e vi razgovori s tujimi diplomati Pariz 24. julija AA. Zunanji minister Barthou je včeraj sprejel rumunskega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Ratdulesoa, ruskega odpravnika poslov Rosenberga, dames pa poljskega poslanika vlada izbrala jovali pri terorju. Dejstvo, M Z • w crA^n il I tn •__t; • _ 1« «fnntotl da so se tudi po 18. "juliju vršili atentati, je nadaljeval •Karwinsky, dokazuje, da imamo še zmeraj zločinske atentatorje, ki se nočejo odreof takšnemu načinu politične borbe Te atentate so izvršili deloma hitlerjevski teroristi deloma ekstremni socialisti m komunisti! Vidi se, je dejal državni tajnik, da se že izgublja razlika med tema dvema taboroma, ki sta se združila v skupno fronto terorja in zločina. Razen tega zdmzuje te zločince tudi to. da pogosto dobivajo sredstva za svoje zločinsko početje iz istega vira Zadnje dni so našli ne samo pn nacionalnih socialistih, temveč tudi pn komunistih mnogo razstreliva m revolverjev nemškega izvora. Vsakega Nemca _ mora globoko pretresti, da prihaja orožje m Gobbelsova cenzura Gobbels proti Rosenbergu - Prepoved francoskih Ustov v Nemčiji - Reforme v vodstvu napadalnih oddelkov v Pamu ter francoskega poslanika v Var- dru sredstva za morilske zločine z zna-šavi Larocha. njem nemških uradnih organov cez nem- ško mejo, čeprav bi spričo znane dobre organizacije in energije nemškega uradnega aparata ne bilo težko taksno tihotapljenje preprečiti. Ali niso nedavni dogodki dovolj jasno pokazali, kakšnih zločinskih sredstev se hočejo posluževati ti činitelji, kadar hočejo napraviti konec nečemu, kar ni po njihovi volji? Ugotoviti moram je dodal državni tajnik Karwin-skv, da so na oni strani nedvomno razpoloženi gledati razmere in odnošaje, kakr- winskv z----------------- oblasti, ki so v soboto zaplenile prevoz razstreliva iz Nemčije, poslanega cez Švico v Avstrijo. Svojo izjavo je državni tajnik zaključil z besedami: Zaman bo vse zločinsko početje teh teroristov, ki upajo, da bodo s takšnimi sredstvi prisilili Avstrijo h kapitulaciji. Toda nič marjša ni krivda onih preko meje, ki dajejo tem ljudem pri njihovem zločinskem početju poguma. Prva justifikacija po novem zakonu Dunaj, 24. julija g. Pred izjemnim sodiščem je bila danes razprava proti atentatorjem s Koplerjevega trga bivšima pristašema Schutzlbun^a, Josipu Gerlu in njegovemu tovarišu Rudolfu Anzbocku. Ob 17.10 je sodišče po enournem posvetovanju obsodilo na smrt oba obtoženca in sicer Josipa Gerla zaradi poskušenega umora. Airzbocka pa po § 4 zakona o razstreljivih. Dunaj. 24. julija. wk. Prošnja danes na smrt obsojenega Josipa Goda za tev je bila zavrn jena in je bil Gori ob 20.20 justificiran, snvtna obsodba nad drugim obtožencem Anzbockom pa je bila izpre-menjena v doživljenjsko ječo. Salzburg, 24. julija wk. Pred reformiranim porotnim sodiščem se je vršila dane« razprava proti dvema narodnima socialistom«, ki sta v noči na binkoštno nedeljo v misijonskem samostanu Lieferiugu položila bombo, da je eksplodirala in razbila 500 šip med njimi tudi tri dragocena cerkvena okna. Prvi je bil obsojen na 12, drugi pa na 8 let težke ječe. Dunaj, 24. julija AA. Policija je provi-aorno aretirala več sto ekstremnih socialistov in komunistov. Berlin, 24. Julija. A A. Izšel je uradni komunike, ki poudarja, da je edino propagandni minister dr. Gobbels pristojen za vse kar je v zvezi z obveščanjem inozemstva o Nemčiji in razmerah v njej. Prizadete državne oblasti ee morajo obračati na dr Goebbels v vseh stvareh, kjer gre za obveščanje inozemstva o Nemčiji. To velja v prvi vveti za sprejeme tujih novinarjev. Nekateri trdijo, da je ta komunjke naperjen proti Rosenbergu, načelniku oddelka za zunanjo politiko v vodstvu narodne socialistične stranke. Rosenberg je doslej vsak mesec po enkrat povabil k sebi diplomate in zastopnike inozemskega tiska ter ji,h informiral o namerah vlade jn o stališču vodstva narodne socialistične stranke glede posameznih perečih vprašanj. Pariz, 24. julija AA. Po poročilu »Petit* Parisiena« ao francoski listi »Petit Pan-sien, »Journal«, »Matin«, >Figaro«, Gnngo ire« »Rire« in »La Patrie Humaine« prepovedani v Nemčiji do 5. avgusta t. 1. Razlogi prepovedi niso znani. Po Havasovem poročilu je nemška vlada prepovedala tudi uvoz angleškega lista »Sunday Times«, češ da je netočno pisal o zadnjih dogodkih v Nemčiji. Pariška izdaja »Chicago TrKbime« je objavila odprto pismo Gobbelsu, v katerem Pr£eS? ds£Tda je »Cl.cago ~ prepovedana v Nemčijd od 18. do 31. julija ker je naš berlinski dopisn.k izjaviU da je Hindenburg izvedel o nedavnih dogodkih samo ono, kar mu Je Hitler dovoM pove- izgine sedanja negotovost in se razmere izčistijo, da bo zopet jasno, kdo je resnično poklican in upravičen govoriti v imenu nemškega naroda in nemške države. dati. Kolikor vemo j« ta trditev našega dopisnika točna, če hočete s taksnim ravnanjem povedati, da se moramo bolj Pokori« vašim zapovedim, se zelo motite. Nam se zdi, da takšna država, ki ne P^na svo-bode tiska, nekaj prikriva. Prepoved »Chci-cago Tribmne« more imeti posledice le za Nemčijo, ne pa ^ nas. M* bomo slej ko prej prinašali takšne informacije ta s* nam bodo adele pravilne, ne glede na j kakšne zatiralne ukrepe proti nam misli .e izdati. Tihotapstvo orožja v Švico Curih, 24. julija g. Zvezni svet se je danes bavil s tihotapstvom razstreliva v Staadu, o čemer je poročal pr^istojnik pravosodnega i.n policijskega ^partementa zvezni svetnik Baumann, ki ^ potrdiHm izpopolnil verzije objavljene že v listih. Policija je ugotovila, da je motorni Jota. ta jo bil z bombami vred zaplenjen, M n^ kega voditelja hitlerjevskih napadalnih oddelkov in £ je že večkrat vozil preko jezera ter najbrže tud takrat prevažal ti hotapsko blago. Policija je postala zarad tega pozornejša in je začela^opazovati vožnje tega motornega čolna. Spričo dokazov kf jih ima v svojih spisih smatra j svet da je zaradi tega Pot^hna demarsa v Berlinu. Datum in oblika, v katen bo_8vi carska vlada storila ta korak bosta dolo čena šele pozneje. London brez moči proti napadom iz zraka Nočni manevri bombnih letal nad Londonom so doka-zali, da mesto ni zavarovano proti letalskim napadom Maršal Lyautey v agoniji Pariz, 24. julija. AA. Iz Nancyja poročajo, da se zdravstveno stanje maršala Lyauteya, ki je zbolel za pljučnico on leži na svojem posestvu v departmanu Meur-the-et-MoseMe, naglo slabša m da so zdravniki izgubili upanje, da bi ga mogli rešiti. London, 24. julija, d. Zračni napadi ki jih je izvršilo v pretekli noči na London 120 bombnih letal, so se po poročilih zra-koplovnega ministrstva končala zelo uspes-no Manevri so bili razdeljeni v tn odse-ke in sicer od mraka do 9. zvečer od 9. do polnoči in od polnoči do jutranjih ui-. Manevri so pokazali, da obrambni oddelki v večini primerov ne bi imeli uspeha n bi bila bombna letala uničila zrakoplovno ministrstvo in številne druge važne objekte. Pariz, 24. julija, g. Angleški zračni manevri nad Londonom so izzvali 'v francoskem tisku veliko pozornost. Z zad°sc.e-njlS beleži popoldanski tisk od angleških strokovnjakov ugotovljeni rezultat da bi bil London zaradi včerajšnjih napadov skoraj do malega popolnoma razdejan. Listi vidijo v tem podprto francosko tezo, da se mora Anglija sporazumeti s Francijo proti morebitnim skupnim napadalcem iz zraka. Nacionalistična »Liberte« meni. da bi mo-ra'e Anglija. Francija. Belgija m morda tudi Holandska zaključiti zračno pogodbo. Anglija mora biti najbolj interesirana, da sovražna letala, pri čemer meni list nemška ne bi zapustila celine, ne da bi bila nrei signalizirana v Anglijo. Včerajšnji manevri so pokazali, da bi se sovražna letata že minut po poletu nad ang esko obalo pojavila nad Londonom. Zaradi tega naj bi v tej pogodbi ne šlo samo za signaliziranje letal, temveč sploh za njihovo zavrnitev, še preden bi zapustila celino. Amerika se »borožraje Pariz, 24. julija. AA. Po nekem poročilu iz Londona je letalski odbor ameriškega parlamenta, Ki mu načeluje bivši minister Baker, predložil ameriškemu vojnemu ministrstvu poročilo s temi priporočili: 1. ameriškim Zedmjenim državam je potrebno v današnjih razmerah letalstvo z najmanj 2328 letali, 3. ameriška letalska politika mora biti mnogo daleKo-sežnejša, kakor je danes, in 3. ameriška \.ada mora razpisati premije za izdelovalce letal v USA, da bodo Zedinjene države v primeru vojne mogle v pospešenem tempu povečati svoje letalsko brodovje. Pomorska pogajanja Rim, 24. julija. AA. Italijanska vlada ie včerai sporočila landonski vladi, da se bo odzvala njenemu povabilu k pripravljalnim razgovorom o pomorski konferenci, ki bo prihodnje leto v Londonu. Od ultimata do vojne dr. Slavka Grujiča na dogodke pred 20 leti Značilnost vojne zarote proti Srbiji (Glej tudi članek na 6. strani današnjega »Jutra«!) Dnevi pred ultimatom so bili nenavadno mirni. Predsednik francoske republike Poincare je bil v gosteh pri ruskem carju v Petrogradu in odpravljal se je na vrnitev po morju. Ruski ambasador na Dunaju je bil odšel na dopust, a tudi poslaništva Rusije, Anglije in Francije v Beogradu so bila prav za prav nezasedena. Naslednik nenadno umrlega ruskega poslanika še ni prišel, novi angleški poslanik je potoval iz Južne Amerike, za obolelega francoskega poslanika pa še ni bil imenovan zastopnik. Vojvoda Putnik, načelnik glavnega generalnega štaba, proslavljeni vojskovodja iz turške in bolgarske vojne, se je zdravil v inozemstvu in sicer baš v Avstriji. V Srbiji pa so posvečali glavno skrb volitvam in so bili na volilni agitaciji nekateri člani vlade in tudi sam predsednik Pašič. Kako je bil v tem pravem političnem zatišju izročen usodepolni avstrijski ultima-tum, nazorno opisuje g. dr. Slavko Grujič, upokojeni minister, ki je bil pred dvajsetimi leti načelnik srbskega zunanjega ministrstva. Ko je v četrtek 23. julija 1914 ob 9. zjutraj šel v svoj urad, ga je iznena-ail pred hišo izvošček. Beograd je bil pred dvajsetimi leti majhno mesto z zelo omejenim voznim prometom. V prestolnici je bilo samo nekaj privatnih avtomobilov in tudi s fijakarji so se vozili le ob izrednih prilikah najvišji dostojanstveniki. Še bolj se je začudil dr. Grujič, ko mu je pred uradom povedal sluga, da ga že precej časa čaka tajnik avstro-ogrskega poslaništva, ki da bi bil rad čimprej sprejet Avstrijski poslaniški tajnik mu je sporočil, da je prišel po naročilu svojega šefa, ki bi se rad popoldne ob 4. sestal s predsednikom vlade, ki je bil istočasno tudi zunanja minister. Ta zahteva je bila nekaj nenavadnega, kakor je bil nenavaden tudi prihod tajnika ob tako zgodnji uri, ker je dr. Grujič takoj, ko je nastopil službo načelnika ministrstva zunanjih zadev, sporočil vsem poslaništvom, da sprejema od 10. do 11. Dt. Grujič je tajniku odgovoril, da je g. Pašič odpotoval in da ga zastopa v zunanjem ministrstvu finančni minister dr. Paču. Avstrijski poslaniški tajnik je vztrajal pri sprejemu ob 4. popoldne. Na vprašanje, za kaj gre, pa je kratko odgovarjal: »Eine wichtige Mitteilung«. Ko je načelnik dr. Grujič obvestil ministra dr. Pačuja o želji avstrijskega poslaništva, meneč, da bo gotovo izročil pričakovano noto zaradi sarajevskega atentata, je dr. Paču celo menil, da bo kaka druga sporna zadeva. Sklical pa je vendarle vse ministre, ki so bivali v Beogradu, da bi se z njimi razgovoril po obisku avstrijskega poslanika. Istega dne ob 11. je dr. Grujič srečal avstrijskega poslanika Giesla v veži turškega poslaništva. 23. julij je bil namreč turški praznik — sultanov rojstni dan. Ko je avstrijski poslanik zagledal načelnika dr. Grujiča, ga je takoj vprašal, če se bo popoldne lahko sestal z g. Pa-šičem. Dr. Gruj.ič mu je odvrnil, da je itak že sporočil tajniku, da je g. Pašič na potovanju. — Ali mu niste mogli javiti, naj pride? Na to čudno poslanikovo vprašanje je dr. Grujič kratko odgovoril, da bo ob 4. na razpolago predsednikov zastopnik minister dr. Paču. Ob 4. popoldne, ko je minister dr. Paču že čakal in ko je bilo v drugi sobi zbranih več ministrov, pa avstrijskega poslanika ni bilo. Pojavil se je njegov tajnik, ki je prosil za razgovor načelnika dr. Grujiča. Izjavil mu je, da njegov šef ne more priti pred 6. uro, češ, da »nekaj še ni gotovo«. Točno ob 6. se je pojavil avstrijski poslanik Giesl. Minister dr. Paču je pozval načelnika dr. Grujiča, naj prisostvuje sestanku. Poslanik Giesl je položil na mizo dolgo belo kuverto ter izjavil, da pričakuje avstrijska vlada odgovor do sobote 25. julija ob 6. Minister dr. Paču je dejal, da ne ve, če se bodo v tako kratkem času vrnili v Beograd predsednik vlade m nekateri ministri. Nato je avstrijski poslanik z nasmehom pripomnil, da v dobi brzojava, telefona in vseh prometnih sredstev daljave ne igrajo nobene vloge. Ves razgovor je trajal komaj 2 do 3 minute. Takoj po odhodu avstrijskega poslanika so zbrani ministri v posvetovalnici prelisto-vali vsebino bele kuverte. Poleg podanikovega pisma je bilo 8 strani, ultimatuma, 2 strani priloge —- vse v francoščini. — Ni bilo treba niti vsega prečitati, piše dr. Grujič, da bi se prepričali o pomenu note. Nekaj časa je vladala popolna tišina, kakor da ne bi nihče hotel prvi izreči svojega mnenja. Prvi je izpregovoril prosvetni minister pokojni Ljuba Jovanovič. Enkrat, dvakrat je šel gori in doli po dvorani, se ustavil in dejal: — Ne preostane ničesar drugo, kakor da se pogine. Šele po vojni je z objavo raznih tajnih dokumentov postalo jasno, zakaj je bila izročitev ultimatuma odložena od 4. do 6. popoldne. Razvidno je tudi iz teh dokumentov, da je bil avstrijski ultimatum izdelan v sporazumu z Nemčijo in da so baš nemški diplomati pazili na to, da je bil ultimatum izročen v času, ko se je predsednik francoske republike v Petrogradu že vkrcal na ladjo in ko tako ni bilo več mogoče. da bi se bili srbski državniki z njim sporazumeli. Prve težave so brle z obvestitvijo predsednika vlade Pašiča, ker ni nihče vedel, kje je baš tedaj. Odpotoval je bil z ladjo do Radujevca, od tam pa je bil namenjen v Zaječar, Knjaževac in Niš na konference zaradi sestavljanja kandidatnih list. Pred odhodom je bil Pašič še dejal — Lazi (ministru dr. Pačuju) sem rekel, naj on sprejme tisto noto, ki jo bodo Av strijci poslali. Odgovorili bomo, ko se vrnem. Laza mi je še dejal, da to ne bo navadna nota, mislim pa, da lahko odgovorimo pozneje. Zaradi Pašičevega odhoda ao bili ministri v velikih skrbeh, skrbelo pa jih je t»-di, kako naj bi avstrijski korak prve trenutke prikrili. Ali hitro se je izkazalo, da beograjsko prebivalstvo že sluti, da se je zgodilo nekaj velikega. Ta dan je bilo prav lepo vreme in Beograjčani so se po končanem delu v pisarnah in delavnicah sprehajali. Takoj so opazili, da v ministrstvu zunanjih zadev še delajo, in po prihajanju in odhajanju višjih uradnikov in tujih diplomatov so lahko sklepali, da se je zgodilo nekaj nenavadnega, velikega Kolonialna pogajanja med Francijo in Italijo Sporazum med Anglijo, Francijo in Italijo o kolonijah v Afriki — Francoske žrtve za prijateljstvo Italije Budimpešta, 24. julija. w. Rimski dopts-rik »Pesti Napla« poroča o sporazumu med Anglijo, Francijo in Italijo v afriških vprašanjih, ki je bil dosežen po skoraj enoletnih pogajanjih, naslednje: Ker hoče Francija za vsako ceno zagotoviti svojo premoč v Evropi, je vodila ta pogajanja z namenom, da bi si tudi za ceno nekaterih žrtev zagotovila prijateljstvo Italije. Največja ovira so bile kolonijalne zahteve Rima. Zunanji minister Barthou je stremel po sporazumu z Rimom s ko-fonijalnimi koncesijami in tudi dosegel, da jih je dala tudi Anglija med Sudanom in Cirenajko, s čimer je dobila Italija številne produktivne naprave in vodna pota. Vprašanje Tunisa je značilno zaradi tega, ker so morali otroci tamkaj živečih Italijanov vsake tri mesece optirati za Italijo ,sedaj pa bo ta opcija veljala za 10 let. Razen tega. bodo v Tunisu izvedene poprave meje ter dovoljene Italijanom ne- Separatistični pokret v Posaarju Berlin, 24. julija. 4. Pod naslovom »Hude nevarnosti ob Saari« piše glasilo nemške delovne fronte »Der Deutsche« med drugim: Socialni demokrati in komunisti, ki so se prej hudo pobijali med seboj, so se združili v svobodno fronto. Pridružila se jim je tudi cela vrsta Francozom prijaznih separatistov. Svobodna fronta trdi, da ie v njej združenih najmanj 40 odstotkov posaarske-ga prebivalstva. List poroča nadalje o nameravani ustanovitvi nove stranke v Posaarju, ki naj bi se imenovala Katoliška ljudska stranka. Agitacija katoliških krogov je naperjena predvsem proti nemški fronti, ker ne zastopa več katoliških interesov. Do ustanovitve te nove stranke naj bi prišlo že v prihodnjih osmih dneh. Saarbrucken. 24. julija. AA. Ko je policijski komisar Machts odhajal danes v svoi urad, sta mimo njega prileteli dve krozli iz revolverja. Komisar se je obrnil in potegnil revolver proti napadalcu, ki je še dalje streljal in oddal deset 'krogel Droti Machtsu, ne da bi ga zadel. Tudi Machts }e začel streljati in je s šestim strelom napadalca ubil. Napadalcu je ime Baumgart-ner in je član narodne socialistične stranke Saarbrucken, 24. julija wk. Nemška fronta ugotavlja da atentator na policijskega komisarja ni bil njen pristaš in tudi ne bivši člani narodno-socialistične stranke ali katere olajšave. Francija prepusti nadalje Italiji del severnega, Sudana in ozemlje Tibestija, da jo tako vsaj deloma od-škoduje za Tunis. Najvažnejši dogodek v tem sporazumu treh pa je ta, da sta Francija in Anglija izjavili, da nimata interesa na nedotakljivosti in neodvisnosti Abesl-nije, dočim sta 1. 1921 v skupnem predlogu sklenili nedotakljivost te dežedie. Francija in Anglija se ne bosta protiviH, če bo prišla vsa Etiopija v interesno sfero Italije, tako bo imela Italija direktno zvezo med Etiopijo in SomaMjo. Poročevalec s>Pesty Napla« opisuje nato diplomatski pomen tega sporazuma in pravi, da bi Italija dobila lahko za kolonialne investicije od Francije 4 milijarde frankov posojfla, vendar pa še ni gotovo, aM se bo posluži-la te ponudbe. Članek zaključuje z ugotovitvijo, da bo šele bodočnost pokazala, kakšne dajatve je pripravljena dati Italija za te koncesije. njenih napadalnih oddelkov, ker so njegov sprejem odklonili zaradi politične nezanesljivosti. Manifestacijski shod v Brežicah Jugoslovenska nacionalna stranka, sreski odbor Brežice, priredi v nedeljo, dne 12. avgusta ob 10. dopoldne v Brežicah javen manifestacijski zbor, na katerem bodo govorili sledeči mandatarji stranke: ministej trgovine g. Juraj De-metrovič, minister n. r. g. dr. Albert Kramer, minister n. r. g. Ivan Pucelj, narodni poslanci Milorad MarkovJč, Ju-raj Cenkič, katoliški župnik iz Zlatara Branko Avrajnovič, pravoslavni prota, Stjepan Šiftar in domači narodni poslanec Ivan Urek. Zbor bo ob vsakem vremenu. — Sreski odbor JNS, Brežice. Povodnji, toča, suša Silne vremenske katastrofe vsepovsod Oboroževanje Anglije London, 24. julija. AA. Lordska zbornica je s 54 glasovi proti 9 glasovom sprejela dnevni red, s katerim odobrava letalsko politiko vlade, proti dnevnemu redu la-buristov. ki ga je zagovarjal lord Ponsonby. Sprejeti dnevni red obžaluje, ker je britanska vlada opustila politilko letalske oborožitve, še preden se je končala raz-orožitvena konferenca in šele po zadnjih razgovorih s Francijo. Letalski minister lord Londonderry je zagovarjal petletni načrt za povečanje letalske oborož tve, ki ga je sporočil v petek Baldwin v spodnjem domu, ter poudaril, da Velika Britanija ne more več dolgo ostati v očitno inferiornem stališču nasproti drugim državam, ker je po svoji letalski moči šele peta država na svetu, dočim je bila med svetovno vojno prva. Pariz, 24. juMj wk. Kakor poroča agencija Havas iiz Oamberre, je bil danes sprejet v parlamentu proračun avstralske zveze, kn ima med drugim postavko milijon funtov šterlingov dodatnih kreditov za. nacionalno obrambo. Slaba žetev v Romuniji Bukarešta, 24. julija. AA. Ministrski svet je sklenil dovoliti svobodni izvoz ce-realij izvzemši žita; zanj ostane prepoved izvoza še dalje v veljavi, ker se je bati, da ietošnja žitna žetev ne bo ugodna. Še 500.000 Din za hmeljarje Beograd, 24. julija, p. Na intervencijo gg. ministra n. r. dr. Kramerja m narodnega poslanca Ivana Prekorška je Privilegirana agrarna banka dovolila poteg že odobrenih 300.000 in naknadnih 200.000 Din danes še 500.000 Din, skupno torej milijon dinarjev posojila Savinjski posojilnici in Hmeljarni v Žalca za kratkoročne kredite hmeljarjem. Potrebe in zahteve kočevskega sreza Na velikem shodu JNS, ki je bil preteklo nedeljo v Ribnici, je bila po govorih gg. ministra Puclja, narodnih poslancev Ivana Ureka, Albina Komana in Milana Mrav-ljeta ter banovinskega svetnika Ivana Arka sprejeta soglasno naslednja resolucija: 1. Kraljevska vlada se opozarja na nujno potrebo gradnje železnice Kočevje — Brod, ki je že uzakonjena iin je življenjske važnosti ne samo za kočevski srez, temveč za vso dravsko banovino. 2. Siporedno z železnico naj se preuredi državna cesta iz Ljubljane na Sušak v cesto, ki bo služila predvsem inozemskemu avtomobilskemu prometu, ki gre sedaj po večini preko Italije. 3. Brezpogojna izvedba agrarne reforme na velepose6tvu Karla Auersperga, in sicer naj se razlasti vsa površina nad 1000 ha, kakor to izrecno določa zakon. Protestiramo proti vsakemu vmešavanju inozemstva ter pozivamo vlado, da napravi temu početju energičen konec. 4. V Ribnici naj se ustanovi lesna strokovna šola kot sestavni del meščanske šole. 5. Takse za izdan je potnih listov hi kroš-njarskih dovoljenj za naše krošnjar je naj se znižajo, ker ograzajo obstoj rešetarstva v ribniški dolini. 6. Merodajni faktorji naj priskočijo i pomoč srezu z velikimi podporami za gradnjo javnih cest, da se omili brezposelnost, katera je od dne do dne večja. 7. Vlada naj posveča lesni trgovini vso pozornost, upošteva zahteve dravske banovine glede znižanja železniških tarif in sklene ugodno trgovinsko pogodbo z Italijo. Tudi naj revidira klirinški promef x Italijo v tem smislu, da bo mogoče lesni trgpvini ;še nadaljnje obratovanje. & Učencem, k! so absolvirali meščansko šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom, naj se dovoli prestop na učiteljišče pod pogoji, ki so določeni za prestop absolventom srednje šole. Nadarjenim učencem meščanske šole naj se dovoli prestop ▼ višji razred srednje šole na podlagi diferencialnega izpita, to je le iz onih predmetov, ki se na meščanskih šolah ne poučujejo. 9. Glede na splošno gospodarsko stanje naj se omili sedanja davčna praksa, ki je dosegla skrajno mejo. 10. Občini Draga in Trava, ki tvorita gospodarsko celoto z občino Loški potok, naj se izločita iz savske banovine in priključita dravski banovini. Tečaji občinskih delovodij Politična predavanja v okrilja JNS. Strokovnega tečaja se udeležujejo občinski delovodje z velikim zanimanjem Tečaj se vrši dnevno 9 do 10 ur, na njem predavajo naši najboljši upravni strokovnjaki. O priliki tega tečaja je priredila JNS za občinske delovodje 6 političnih predavanj, in sicer vsak večer v prostorih strankinega tajništva. Prvo je bilo v ponedeljek zvečer. Udeležba je bilo polnoštevilma. Predavanje je otvoril tajnik glavnega odbora g. dr. Zajec, ki je poudaril, kako ceni JNS ogromno delo občinskih delovodij na deželi, saj* je občinski delovadja središče in duša občine in brez dobrega občinskega urada ne bi mogla delovati državna oblastva. Minister n. r. in poslanec g. Ivan Mohorič je v obširnem krasnem govoru orisal gospodarske prilike v naši državi in raztolmačil narodno gospodarski program JNS. Povabil je občinske delovodje, da naj bodo tolmač tega programa med narodom. G. poslancu se je zahvalil predsednik organizacije občinskih uslužbencev g. Japeij, ki je na kratko opisal velikansko delo občinskih delovodij. Prosil je g. poslanca, naj bi se naši politiki zavzeli za moralni in materialni dvig občinskih uslužbencev. G. minister je odgovori, da razumeva težko in odgovorno delo naših občin in da se je za težnje občinskih uslužbencev vedno zavzemal. Lepo uspelo otvoritveno predavanje je zaključil g. dr. Zajec. Nadaljnja predavanja bodo prihodnje dni. V torek je predaval poslanec g .Milan Mravlje o temi »JNS kot zastopnica malega človeka«. V sredo predava direktor dr. Petrič o socialnih in zdravstvenih problemih našega podeželja, v četrtek dr. Cepuder o stališču JNS do vere in narodnosti, v petek pa poslanec dr. Rape o važnosti političnega dela ter dr. Zajec o organizaciji JNS. Ker so občinski delovodje oni tihi delavci našega podeželja, ki imajo zvezo z vsakim posameznikom, priznava JNS važnost njihovega dela in bo tudi v bodoče željam in težnjam občinskih uslužbencev posvetila posebno pažnjo. Romunska vojaška godba v Beogradu Beograd, 24. julija. AA. Jutri zvečer bo prispelo v Beograd 700 članov romunskih vojaških godb, in sicer v dveh posebnih vlakih. V četrtek zvečer bodo priredili na igrišču BSK koncert pod vodstvom polkovnika Mašinija, generalnega nadzornika vseh romunskih vojaških godb. Člani romunske vojaške godbe pridejo v Beograd s turneje po Poljskem in češkoslovaškem. Varšava, 24. julija. wk. V vojvodstva Lodz so divjale hude nevihte, ki so povzro-čie veliko škoda V vasi Sulmirsicu je strela udarila v cerkev, ki je kljub takojšnji pomoči gasilcev pogorela do taL Tudi v občini Jasni je strela zažgala na več mestih in vpepelila 12 naselbin. Zaradi nalivov zadnje noč! so začele reke v podkarpatskih krajih zopet naraščati. V dolžini 50 km so reke pri Sandonrircu prestopile bregove in se razlile v veliko jezero, ki je dolgo 7 km in ponekod globoko do 5 m. Poplavljenih je 15.000 ha polja ia 52 vas: s 1600 hišami. Varšava, 24. julija. AA. Zaradi novega hudega deževja v Karpatih so začele nekatere reke, ki so že padale, ponovno naraščati. Oblasti so izpraznile več krajev. Položaj je posebno kritičen ob izlivu Sana v Visio. Tam je nastalo pravcato jezero, ki je 7 km široko in ponekod do 5 m globoko. V tem odseku je pod vodo 15.000 ha obdelane zemlje. Prizadetih je 52 vasi z več ko 1500 poslopji. Od prebivalstva teh vasi so doslej spravili na varno okoli 4200 ljudi, ostali pa še čakajo, da jih rešijo. Mnogo družin se je zateklo na strehe hiš, kjer obupno čakajo pomoči. Vlada je z vso naglico poslala v ogrožene kraje vojaštvo. Skoda, ki jo trpi kmetijstvo v tem odseku, znaša najmanj 4 milijone zlotov. Poljska narodna banka je votirala za prvo pomoč poplavi jencem 100.000 zlotov. Varšava. 24. julija, n. V poplavljenem ozemlju Male Poljske je zaradi nemogočega dovoza zavladalo veliko pomanjkanje živil. To so začeli izkoriščati razni špekulanti, ki so navili cene do skrajnosti. Zaradi tega je vlada snoči izdala posebno uredbo, ki najstrožje zabranjuje vsako špekulacijo na račun bede poplavljencev. Navijanje cen se bo kaznovalo z zaporom najmanj pol leta. Okrog 50 špekulantov je bilo že danes odvedenih v koncentracijsko taborišče. Huda vročina v Ramam)! Bukarešta, 24. julija, n. Po vsej stari Romuniji je zavladala zadnja dva dneva tako strašna vročina, da so oblasti pozvale prebivalstvo, naj podnevi brez nujne potrebe ne zapušča stanovanj. V Bukarešti so imeli včeraj in danes 48 stopinj Celzija v senci. Vse življenje v mestu je zastalo in šole v večernih urah ulice nekoliko ožive. Mnogo ljudi je zbolelo na solnčarici in je samo v Bukarešti prijavljenih nad 100 obolenj. Neurje na Madžarskem Budimpešta, 24. julija. Včeraj Je besnela skoraj nad vso Madžarsko huda nevihta. Spremljal jo je silovit orkan, ki je lomil in ruval drevje ter oetnaša! cele strehe. Ponekod je padate tudi toča, ki Je povzročila obilno škodo. Skoro vse telefonske in braoJavne zveze Budimpešte a podeželjem so prekinjene ter je vihar porušil telefonske in brzojavne stebre. Suša v Ameriki New Vork, 24. julija. wk. V srednjem zapadu še ni nobenih znakov, da bi se vreme ohladilo. Rekordna vročina traja stalno dalje in temperature se drže vedno nad 30 stopinj, število smrtnih žrtev je naraslo na 536. Opustošenje v zagrebški otooBet Zagreb, 24. juMja. n. Neurje, ki je divjalo včeraj popoldne nad Zagrebom tn okolico, je napravilo silno škodo po vinogradih, vrtovih in sadovnjakih. Ponekod je padala toča v velikosti kokošjih jajc. Mestno načetetvo je danes pozvalo vse oškodovance, naj prijavijo škodo zaradi izplačila zavarovalnine. Nova ureditev nagrad železničarjem Beograd, 24. julija. AA. Z odlokom ministrskega sveta in na predlog prometnega ministra je izpremenjen ČL 87 a pravilnika o nagradah osobjn državnih prometnih ustanov, po katerem se zmanjšajo dosedanje nagrade za izredno delo. Pomočniki prometnega ministra bodo odslej prejemali nagrade 2000 Din, generalni ravnatelj državnih železnic 1600 Din, načelnik splošnega oddeBca prometnega ministrstva, pomočniki generalnega ravnatelja, načelniki generalnega ravnateljstva in ravnatelji pokrajinskih ravnateljstev državnih železnic pa po 800 Din. Obsodba zaradi goljufivih bančnih špekulacij Sušak, 24. julija, n. L. 1926. je propadla na Sušaku banka in hranilnica za Primorje z izgubo 50 milijonov dinarjev. Takrat so bili obtoženi generalni direktor Stipanovič, direktor Mihletič in direktor podružnice na Reki Lasinio. Preden je prišlo do razprave, je Stipanovič umri, Mihletiča pa je sodišče v Ogulinu oprostilo, ker se je prepričalo, da je glavne spekulacijske posle, ki so do-vedli do poloma, vodil Lasinio, ki pa je Italijanski državljan. Danes se je pred reškim sodiščem vršila proti njemu razprava in je bil obsojen na 5 let strogega zapora. Prav tako je reško sodišče obsodilo na 5 let zapora tudi Mihletiča, ki biva sedaj v Zagrebu m ki se razprave osebno ni odeležiL Francosld poslanik na Bledu Bled, 24. julija. AA. Snoči je prispel na Bled francoski poslanik v Beogradu Patri Emile Naggyar. Na Bledu ostane okoli 6 dol. Onemogočene ženitve Zagreb, 24. julija, n. v zvezi z uveljavljen jean zakona o pobijanju spolnih bolezni je mestni fizikat začel zdravstveno preiskovati vse ženitvene kandidate. Od 1. julija pa do danes je bilo pregledanih 70 kandidatov. Deset izmed njih je bilo bolnih in jim je fizikat odklonil dovoljenje za ženitev. To je izzvalo seveda velike nepn-like v zainteresiranih rodbinah ln marsikateri teb zakonov se bo razdrt. Sestanek MussoEnija z DoDfnssom Pariz, 24. julija. w. »Petit Parisien« poroča iz Rima, da je baje sestanek Mussolini-ja in Dollfussa določen za 26. ali 28. t m. V diplomatskih krogih menijo, da bo ta razgovor končno določil stabilen sporazum med obema vladama. Nesoglasja v vodstvu fašistične stranke Rim, 24. julija, n. Tajnik fašistične stranke Starace je objavil okrožnico, v kateri sporoča vsem strankinim organizacijam, da je bivši državni podtajnik notranjega ministrstva Leandro Arpiloti izključen iz stranke, ker je delal proti direktivam strankinega vodstva. Dogodek je izzval v fašističnih krogih najrazličnejše komentarje in ga smatrajo za dokaz, da v vrhovih fašistične stranke ni vse v redu. Vohunski proces v Moskvi Moskva, 24. julija. wk. Te dni se je vršila pred vojaškim kolegijem vrhovnega sodišča Sovjetske unaje sodna razprava proti skupini 23 vohunov in saboterjev železniških transportov. Vojaški kolegij ugotavlja med drugim, da so bili vsi ti agenti državni nameščenci. Med njimi so bila obsojeni na smrt za ustreKtvijo vodja organizacijo in njegov pomočnik, neki inženjer strojne uprave, vodja zaloge strojev, vodja tehničnega oddelka, predstojnik moskovsfke postaje in neki strojevodja. Ostali obtoženci so bili obsojeni na zaporne kazni do 10 let Orkan v Londonu London, 24. julija. AA. Preteklo noč je divjal silen vihar e ploho nad južnimi deli Londona. O podobnih tropskih nevihtah poročajo tudi iz ostalih delov države. Vremensko poročilo napoveduje povratek stalnega lepega vremena. Mednarodni šahovski turnir v Curihu Johner porazil Niemcovtča Rezultati DL kola so bili naslednji: Aljehin je gladko odpravil Groba, tei Je i«a-al italijansko igro in napravil pogre&ko, ki ga je veljala enega kmeta. Fk>hr je premagal Gyg*ija, ki je zelo nerodno otvoriL Henneberger se je poslužil proti Jossu Zveckerfortove otvoritve; igral je krepko na napad, kombiniral spretno in nasprotnika v 34. potezi matiraL Bogoljubov ia Miiller sta igrah*, damskl gambit Velemojster je bil kmalu v premoči ki j« Mullerja kljub trdovratnemu odporu kmalu porazil. Stahlberg in Enwe sta se zedinila za remis. Presenečenje DL kola je bila zmaga Johner j a nad velemojstrom Niemcovičem, Johne r je bil spočetka zelo zamrežen, a se je kmalu rešil iz stiske, otvoril je protinapad, žrtvoval kmeta in vdrl v kraljevo pozicijo nasprotnika. Kljub Iznajdljivi prot4obrae d krize, kakor pa nagnenja k resničnemu spoznavanju posameznih narodov, o tem razmišljati je odveč. n— Prva počitniška kolonija otrok Bnto-Ijanskfh mestnih uslužbencev se vrne s 24-dnevnega letovanja v Kamni gorici z avtobusom danes ob 18. pred Mestni dom. Roditelji naj pridejo po svoj© otroke! u— Blagajnica Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani posluje od 25. t. m. dalje »a stranke vsak delavnik od pol 8. do IS. ure. u— Ponesrečeni Anton Zidar podlegel poškodbam. Kakor smo poročali, je ležal lSletni dimnikarski pomočnik Anton Zidar, ena izmed štirih žrtev nedeljskih nesreč v planinah, v bolnišnici nezavesten tudi še v ponedeljek popoldne. Zvečer ob 21. je nesrečnež podlegel poškodbam, ne da bi ee Ml prej kaj osvestil. Mladenič se Je poškodoval na Ratitovcu, kjer je na nevarnem mestu trgal planinke in zgrmel v prepad. u— člani ©mladine NO LJubljane in Viča se pozivajo da se polmoštevilno udeleže pogreba tragično preminulega brata Zidarja Antona. Pogreb bo danes ob pol 16. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Zbor ob pol 16. istotam. — Starešinstvo. a— Sprememba imena. Pri mestnem na-» čelstva sta dva ljubljanska prebivalca zaprosila za spremembo svojega imena. Trgovski poslovodja Jakob Weiss. 32 let star, iiz Osijeka, stanujoč ▼ Ljubljani, Apjhova ulica 25, namerava spremeniti ime v Va-sič. Zasebna uradnica Laufer Viktorija, stanujoča v Gregorčičevi ulici 17, rodom i® Št Petra na Krasu, pa spremeni ime Lan- fer v Zmago. u— Ponesrečen delavec. V strugi Ljubljence, iz katere še vedno izvažajo nakopičeni gramoz, se je včeraj zjutraj okrog 7. ure pripetila huda nesreča. Na Sv. Petra nasipu nasproti Fajmoštru, kjer je vzpenjača Je stal na tirnicah 35letni delavec Tomaž Bauman, stanujoč na Cesti dveh cesarjev. Ko so spuščali vagončke se jim ni mogel dovolj naglo umakniti, za-j radi česar sta ga vagončka stilnila hi mu ; popolnoma zmečkala desno nogo. Hudo poškodovanega Baumana so nemudno prepeljali v bolnišnico. u— Tatovi pred malim senatom. Kar po vrsti so včeraj pridefilirali pred mali senat ' poklicni tatovi m vlomilci. Obtoženi so Samo še danes senzacionalni film LUKA GREHA ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Cene 4.50 in 6.50 Din Multiiroi pregled Gabrščkovi »Goriški Slovenci" S pravkar izišlo drugo knjigo je končan obsežni spis Andreja Gabrščka »Go- ' riški Slovenci«. Obe knjigi štejeta skupno 1224 strani in obsegata kroniko vseh pojavov in dogodkov v preteklosti goriških Slovencev od 1. 1840 do 1, 1924. Štiri in osemdeset let javnega življenja v deželi, ki je danes prizorišče najhujšega raznarodovanja, kar ga pozna novejša zgodovina, je dobilo v Andreju Gabrščku prizadevnega kronista. Nekako pol stoletja se p pisec sam udeleževal političnega, prosvetnega in gospodarskega življenja na Goriškem in je v ta svojevrstni spis včlenil tudi osebne spomine. Sedaj, ko je končano obsežno delo, ki ga je spisal skoraj sedemdesetletni avtor po dolgotrajnem zbiranju gradiva v dunajski državni knjižnici (ki ima edina popolno »goriciano«), zaslužijo Gabrščkovi »Goriški Slovenci« vso pozornost. Andreju Gobrščku bo vsak čita-telj in tudi kritik rad priznal, da je položil v ta spis mnogo osebnega truda in nič manj ljubezni do svoje ožje domovine, solnčne Goriške. Ob izidu prve knjige se je sprožila polemika o samem značaju Gabrščkovega spisa, odnosno o metodi njegovega obravnavanja zgodovinske snovi. Njegov spis so hoteli ocenjevati kot politično zgodovino ali pa kot knjigo osebnih spominov. Pravilno pa ni ne eno ne drugo. Avtor je ustvaril zares svojevrstno knjigo o goriških Slovencih, ki se ne da glede metode primerjati ne z vzorno politično zgodovino, kakor jo je spisal dr. Ivan Prijatelj za dobo Janka Kersnika ali dr. Lončarja časovno širšo »Politično zgodovino Slovencev«, in ne s spomini Ivana Hribarja ali Frana Šukljeta. Politična zgodovina goriških Slovencev v točnem pomenu besede še ni napisana: morala bi biti brezosebna, znanstveno objektivna in strogo kritična študija o razvoju slovenskega življa na Goriškem. Za tako monografijo morda še ni dozorel čas. Knjiga osebnih spominov je zopet kaj drugega: tu avtor pripoveduje v prvi osebi in osredotočuje dogodke in dobo okrog sebe; v vseh slovstvih, pa tudi že v našem obstoji nekak memoarski slog, ki ga v Gabrščkovem spisu ni. Avtor je svoj spis označil »Narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice« in je s tem razločno povedal, kaj je hotel napisati. Ne zgodovinske knjige in UB zaradi manjših___ ___ so prav mastne kazni, ker so nepoboljšljivi tatovi. Tako Je Jaka timžar, doma is Orehovelj pni Kranju, že 9 let presedel po raznih zaporih saradi tatvin. Komaj je prišel konec maja iz Ječe, ie je spet začel krasti okoli Kranja. Vlomil je ▼ lovsko kočo »Eremdtage« ▼ Straheči vasi ter odnesel g. Mayerju lovsko puško s naboji v vrednosti 1200 Din, nato Je vtaanfi ▼ siro-tinski dom v Kranju, od koder je pobral razna jedila, razno žensko obleko ia ie kaj. črmžar je vse tatvine hladno priznat ter Je bil obsojen na 18 mesecev robi je. — Drugi je bil Ernest Intihar, rodom Ljubljančan. Nestl je tako rekoč stara firma. Bil je zaradi tatvine že 14 kaznovan, Čuden tip. V soboto 16. junija je kar tako-le prišel v skladišče Golobove železninareke tvrdke v Wolifovi ulici- Pobral Je stroj »a rezanje slanine, M ga Je nato zastavil za 3 kovača. PopoHne Je znova poskušal svojo srečo. Iz skladišča Je odnesel drug tak stroj, toda zasačil ga Je tvrdkin uslužbenec Josip Smrekar. Intihar Je danes rekel ©otfnikom: »Malo čudno se mi zdi, da sem šel krast. Prijela me Je pač stara strast«, in zaradi te stare strasti bo spet sedel € mesecev v strogem zaporu. S sodbo je bil zadovoljen. čemu se mučite z dolgotrajnim vkuhavanjem V 8 minutah pripravite z »MABME-IIN-omc brez truda trajno marmelado s slastnim prirodnim okusom ob ohranitvi arome in vitaminov iz grozdičja, jagod, robid, malin, oranž, breskev, marelic, sliv ln črešenj. Zahtevajte navodilo. Za vlaganje kumare brez kuhanja priporočamo naš priznano dobri in neomejeno trajni kis za vlaganje. DROGERIJA K A N C Ljubljana: v nebotičniku in Židovski uL Maribor: Gosposka ulica štev. 33. 6453 škarje, nože brusiti. S temi besedami se zglašajo pri strankah razni ljudje hi ljudje jim res izročajo razna skrhana rezila v brušenje. Navadno pa jih ne vidijo nikoli več, kajti zglašajo se v velikih primerih sleparji, ki nabrano blago nato prodajo za vsak denar. Stranke same so neprevidne dovolj, ker ne zahtevajo od nabiralcev legitimacije. Brusač Jože čuden, ki brusi na Krekovem trgu je prijavil, da se zglašajo ljudje tudi v njegovem imena In tako zlorabljajo njegovo ime. Pri izročanju rezil v brušenje priporočamo torej več previdnosti. u— Velika racija. PoRcdJ^ka sprava je priredila v včerajšnji noči zopet veliko racijo. Do jntra so preiskali policijski organi nekatere gostilnice, kavanrice, hleve in dvorišča ter aretirali okrog 25 osefo, po večini mlade brezposelne, kakršni prihajajo z dežele, ne da bi v Ljubljani iskali dela, marveč se družijo z delom rž neži in lezejo tako na pot, ki vodi v kriminal in zapor. Med aretiranci je poleg Slovencev tudi več Bosancev, ki imajo na vesti razne grehe, štiri take Bosance Je policija izročila sodišču, zaprla pa je tudi okrog 6 domačinov, dočim je druge s prisilnimi potnimi listi odposlala v domovinske občine. u— Najdeno kolo. Pod hišo posestnika Mavca v Tomačevem so našli moško kolo, na katerem je bil tudi zelenkast nahrbtnik in dežnik. Kolo ima evidenčno številko 44880-16. Lastnik ga dobi pri orožnikih v Črnučah. Iz Celja e— Na šahovskem brzoturnlrja, ki Je bB v soboto kot otvoritev šahovskega turnirja za prvenstvo Društva Jugoslov. akademikov v Celju in ki se ga je udeležilo 8 članov, so se po dvokrožnem sistemu plasirali: Ivan Marek z 11, Jože Peterman 9 in pol, Vladimir Diehl z 8 in pol, AKbin Dobrajc z 8, Viljem Povoden s 7, Evgen Marek s 6, Heli Gorinšek s 4 ki Franc Po-grajc z 2 točkama. Turnir Je vodil akademik Peterman. Danes ob 20. se bo pričel v kavarni »Evropi« glavni šahovski turnir. V prvem kolu bodo igrali naslednji pari: Ogrizek-Diehl, Povoden-Evgen Marek Dobrajc-Peterman, Gorinšek-Ivan Marek. šmigovc Je prost. e— Hofmannsthaiovega »Slehernika« namerava uprizoriti Celjski studio pod vodstvom režiserja g. Milana Košiča sredfi avgusta na Slomškovem trgu pred župno cerkvijo. Predvidene so štiri predstave. e— Himen. V soboto 21. t. m. sta se ▼ Celju poročila g. Martin Majhen, železniški uradnik in gdč. Marica Grudnova. Želimo jima obilo sreče! e— Brezposelnost. Pri ekspozituri borze dela se Je od 11. do 20. t m. na novo prijavilo 64 brezposelnih. Dne 20. t. m. je ne memoarjev, marveč zbirko kronološko razvrščenih črtic, skice o bitju in žitju goriških Slovencev v zadnjih osemdesetih letih. Zaradi tega je neumestno, da ga kritiki ocenjujejo kot zgodovinarja: za to mu nedostaja poglavitnih pogojev, namreč brezosebnega odnosa do gradiva in znanstvene metode. Prav tako neprimerno je, meriti njegovo delo z vzorci političnih memoarjev. Za političnega memoarista je preširok: ne le da pripoveduje o dobi, ki je ni sam preživel, marveč tudi pozneje vpleta in obravnava dogodke in pojave, ki jih ne pozna zgolj iz stroge avtopsi- je; zajema v krog svoje knjige kroniko osebnih vesti in izpopolnjuje celotno sliko s statističnim in drugim gradivom, kakor je n. pr. njegova »inventura« političnega, gospodarskega in kulturnega stanja goriških Slovencev pred letom 1923. Torej črtice zgodovinskega značaja, obilno gradivo, izpiski iz listov, ki so danes pri nas nedostopni, osebni komentarji k političnim in drugim pojavom in dogodkom, vesti o vodilnih osebnostih in o ljudeh, ki so v tedanjem času in danih razmerah cesto pomenili za slovenstvo samo to, da so bili zavedni narodnjaki in da so po svoje izpolnili mesto v narodovem življenju, to tvori sestavne plasti Gabrščkovega spisa. Predvsem gradivo, mnogo gradiva! S to metodo, ki razodeva žurnalista (našega tipa in iz dobe, ko sta bili politično člankarjenje in polemika najpoglavit-nejša časnikarska naloga), s to metodo črtičarstva in kronike je pisec mnogo bolj ustregel širokemu občinstvu nego znanstvenikom. Toda spisal je knjigo, ki je bila že dolgo potrebna: ogledalo prilik in neprilik v deželi, čije današnja bolest je za ves naš narod neprestano odprta rana. Oživil je zlasti v drugi knjigi dogodke, ki jih je preživela sedanja generacija in o katerih ima mnogo naših ljudi bolj ali manj določne spomine. Iz pozabe je vstalo nešteto drobnih reči in imen; boji, ki so nekoč tvorili vsebino politične aktualnosti in ki Leopold Levstik novi upravitelj viške narodne šole, znan dormlni, prosvetni in sokolski delavec, doslej šolski upravitelj v Krškem, je 15. t. m- prevzel posle od dosedanjega šolskega upravitelja g. Ivana štruklja ostalo v evidenci 298 bresposeinai nasproti 307 dne 10. t. m. e— Vlom v celjsko potfeužnlco »Slovenca« V noči od ponedeljka na "torek je vlomil neznan storilec v prostore celjske podružnice »Slovenca« na Cankarjevi cesti in odnesel večjo vsoto denarja. Vlomilec se J« očividno zvečer skril v kleti Ko so vežna vrata zaklenili in je postalo v hiši mirno, s® Je splazi iz svojega skrivališča v vežo k stranskim vratom, ki vodijo v prostore »Slovenčeve« podružnice. Vlomilec je nekoliko odmaknil eno krilo vrat ter skozi nastalo odprtino z ozkim predmetom odmaknil gornji in spodnji zapah, nakar so »e zaklenjena vrata vdala. Tatinski gost Je stopil v pisarniško sobo, nekoliko dvignf! zgornjo desko pisalne mfee, fci stoji sredi sobe, odprl dva predala ter pobral 1600 Dtn gotovine. V predalih ki ju Je preforskal je pustil samo 25 kovancev po 25 par. Droge pisalne mize, ki stoji pri okn u se očivid-no ni dotaknil, ker so našli ves denar v znesku 140 Dm, ki je bil tam shranjen. Policija je takoj uvedla preiskavo in upa, da bo vlomilca kmalu Izsledka. e— žeparja so ujeti na podstrešja. Včeraj dopoldne se je pojavil na Glavnem trgu 33 letni brezposelni pekovski pomočnik Mato M. iz Bebovice pri Samobora tn Skušal okrasti več žensk. Pri tem posin pa Je bil zasačen in je pred ženskami pobegnil na podstrešje neke hiše na Slomškovem trgu. Poklicali so stražnika, ki Je možaka fesledfl na podstrešju in ga aretiral. Nezaželjeni gost Je že v ponedeljek popoldne skušal okras ti več žensk na Glavnem trgu, a ni imel sreče. Izročili so ga okrajnemu sodišču. e— Kino Union. Danes ob t6.l5 te 20-» zvočna komedija »Bressart vse ve« tn zvočni tednik. h Maribora ar— .Mestno načefetvo razglaša: Dne L do vključno 6. avgusta se vršijo ma v Maribor pristojne vojaške abvezance roj. tednika 1907 do vfcliučno 1914 nabori v Garo-brinovi dvorani, Gregorčičeva nJca 29, vsakokrat s pričetkom ob 7. uri zjutraj- Na poživili, ki se te dni dostavljajo naborni kom, je točno navedeno, katerega dne in s katerimi dokumenti »aj se pozvani javijo rekrutoi komisiji, da zadoste naborni dolžnosti, a— Mariborski teden je pred durmi. Povpraševanje po stanovanjih raste iz dneva v dan. Prosimo vse hišne lastnike in najemnike, da nemudno priglasijo razpoložljiva stanovanja. Prijave na stanovanjski urad »Mariborskega tedna«, Ra?dagova ulica (otroški vrtec), telefon 23-87- — V okviru »Mariborskega tedna« se izvršita tudi nastopni dve slovesnosti: 1) slavnostna otvoritev in blagoslovitev novega mostu na Mariborski otok 2) blagoslovitev temeljnega kamna za pravoslavno cerkev na Jugoslovenskem trgu. a— Pisarna »Mariborskega tedna« ee nahaja od danes naprej v prostorih otroškega vrtca v Razlago vi ulici. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18. Telefon št. 23-8*. a— Obstreljen je bil v ponedeljek popoldne na meji rri Št. Iljn kletni delavec Franc Baoman oz Kogelberga pri Lipnica, ki je hotel prekoračiti državno mejo in se na klic graničarja ni hotel ustaviti. a— Beg kaznjenca. Predvčerajšnjim po« poldne jc bil zaposlen pri čiščenju pisarn tukajšnjega sodišča tadi 24!etni Štefan Strmšek iz Pobrežja pri Maribora, ki je b3 obsojen na 5 mesecev. Ko se je paznik za trenutek odstranil, je Strmšek skočil skozi okno na nlico ter pobegnil. Pazniki so sicer takoj hiteli za mim, toda ga niso mogh več dohiteti zdaj leže nekje v sivi davnini, so zopet stopili pred oči; danes ne bole več, ne vznemirjajo, ne vzbujajo strasti, odvr-šeli so kakor vrtinci ob dneh. ki so btfi vendarle lepi in v celoti nepozabni. Ce bi bil Primorec, bi najbrž prelistaval Gabrščkove »Goriške Slovence« z občutjem, kakor ga dajejo človeku samo knjige, ki diše po domačem kraju in po mladosti. Tu srečuješ same znane ljudi, spomniš se te ali one reči, ki si jo bil že pozabil; minule radosti in bridke izkušnje ti zopet pretresejo spomin. Vse je že v preteklosti, in ko čitaš njeno kroniko, si kakor na pokopališču domačega kraja, ki ga že dolgo nisi videl: Ah, tu ležiš ti, saj sem te poznal; moj Bog, kako minevajo leta! In tudi tebe pod temle križem sem bil že pozabil; kako lepo je bilo nekoč, kaj ne? Tako imajo Gabrščkovi »Goriški Slovenci« po svoji razvrstitvi gradiva in po vsebini poleg politično in kulturno zgodovinskih črtic, poleg avtorjevih, med različnim stvarnim gradivom raztresenih osebnih spominov tudi mnogo lokalnega esprija, mnogo drobnih reči bolj intimnega nego javnega značaja, mnogo osebnega in tako rekoč fami-lijarnega duha. Če bi bil to knjigo dobil do rok na pr. kak Anglež, ki razume slovensko, je ne bi mogel oceniti: za narod, ki vedno računa s širokimi dimenzijami in z milijoni ljudi, bi imela k večjemu vrednost lokalne kronike, ne pa ceno narodnopolitičnega dokumenta. Gospodarstvo Pasivna trgovinska bilanca v juniju Kakor smo že prejšnji mesec ugotovili, se naša zunanja trgovina glede na razmerje med izvozom in uvozom zadnje mesece ne razvija baš ugodno. Naš izvoz leto6 sicer ni nazadoval, pač pa se je v primeri z lanskim letom znatno dvignil naš ufoz, kar je povzročilo v drugem letošnjem četrtletju precejšnjo pasivnost trgovinske bilance. Dočim je bila v prvem letošnjem četrtletju naša trgovinska bilanca aktivna za 18 milijonov Din, smo v aprila zabeležili pasivnost v višini 19.4 milijona Din, ki se je v maja dvignila na 75.8 milijona Din, v junl-fn (glede katerega smo pravkar prejeli po datke), pa je pasivnost trgovinske bilance znašala 83.6 milijona Din, dočim je bila ia-ni v juniju naša trgovinska bilanca aktivna za 2.2 milijona Din. Skipaj je bila letos v prvem polletja naša trgovinska bilanca pasivna za razmeroma znatno vsoto 160.9 milijona Din. dočim smo lani prvo polletje zaključili z aktivnim presežkom v višini 13*.« milijona Din. _ . Ta višina uvoznega presežka v prvem letošnjem polletju seveda §e ni usodnega značaja, kajti za rezultat naše zunanje trgovine v letošnjem letu bo merodaien izvoz v dragem polletji ko se pri nas prične izvozna sezona, dočim jle naš izvoz v prvem polletju vedno slaboten. Glede na slabo letino v Evropi in zlasti v naših sosednih državah ter glede na ugodne trgovinske pogodbe, ki smo jih v zadnjem času sklenili, te verjetno, da se bo naš izvoz agrarnih presežkov v drugem letošnjem oolletju pri-lično ugodno razvijal. Slabeli izgledi ob-stojailo zaenkrat samo glede izvoza našega lesa 'v Italijo, pa tudi v tem pogledu je pričakovati novih pogajanj. Naša zunanja trgovina v Juniju. V letošniem juniju je znašal naš izvoz ?!83.346 ton (lani v juniju 2,56.628) v vrednosti 238.7 milijona Din nasproti 252.2 milijona Din v lanskem juniju. V primeri z junijem preteklega leta jle bil torej letos naš izvoz po količini za 10.4% večji, po vrednosti pa je bil manjši za 13.5 milijona Din odnosno za 5.4%. Naš uvoz pa je v junija letošnjega leta imašal 69.619 ton Gani 73.574) v vrednosti B22.3 milijona Din nasproti 250.0 milijona Din v lanskem juniju. V primeri z junijem preteklega leta je bil torej naš uvoz po količini za 5 4% manjši, no vrednoti pa je bil več i i za 72.3 milijona Din ali za 28.9%. Koruze smo letos v juniju izvozili za 31.6 milijona Din (lani v Jjniiu za 52.7); pričel pa ee je v tem mesecu razvijati tudi izvoz pšenice, ki ie doslej nismo v večji količini izvažali. V juniju smo izvozili za 6.8 milijona Din pšenice (lani 0). Gradbenega lesa pmo v juniju izvozili za 59.9 milijona Din nasproti 56.6 milijona Din v maju m 5o.6 milijona Din v lanskem juniju. Izdelkov iz lesa smo v juniju izvozili za 6.9 milijona Din (v maju za 4.9. v lanskem juniju -6.2) Precej manjši pa je mesecu izvoz za bil v prejšnjem bakra, ki je dosegel le 18 mi- lijonov Din nasproti 47 milijonom v maji in 23 milijonom v lanskem jumTu. Ta padeš izvoza bakra, ki je očividno le prehod- voza tako znaten, da je že sam povzročil za 5.4% manjšo vrednost našega izvoza ne-cro lani. Izvoz goveie živine je znašal b.3 milijona Din (lani 4.6). izvoz evim 7 milijonov Din (lani 11.4) in izvoz perutnine 6.9 mili iona Din (lani 7.4). Pri uvozu opažamo tudi v juniju povečanje uvoza tekstilnih sirovim Bombažnega orediva smo uvozili za 29.5 milijona Dm (lani za 24.4). sirovega bombaža za 11.1 milijona Din (lani za 10.5). volne za 11.9 milijona Din (lani za 5.6) in svilenega predi-va za 10.4 milijona Din (lani za 5.3). Vecn je bil tudi uvoz etroiev in aparatov, ki znašal 10.9 milijona Din Gani 6.2), nadalif uvoz elektrotehničnih predmetov 10.5 milijona Din Gani 5.3) in uvoz predmetov iz železa 14.5 milijona Din (lani 9.3). Naša zunanja trgovina v prvem polletja. Gibanje naše zinanje trgovine v prvem polletim letošnjega leta je bilo naslednje (v milijonih Din): predstavlja listino, ki utemeljuje kreditni, odnosno dolgovinski odnosaj, odnosno na-domestuje potrdilo kupca na listini o nakupu. Zaradi tega so mnenja, da morajo biti potrdila o odplačilu kredita v smislu zaključnic taksirana s polodstotno pobot-niško takso, češ, da zakljucnice osnavljajo dolgovinski odnos in da podpis kupca na zaključnici ali naročilnici napravlja iz listine poseben instrument, ki more služiti za dokaz obstoja dolga. Končno so gg referenti izjavili, da potrdila o prejemu denarja za odplačilo fakture v smislu točke 1. in 2. te okrožnice, morajo taksirati s takso po tarifni postavki 34 taksne tarife, t. i. tako kakor račune. Na to informacijo so gospodarske kor-poracije naslovile na finančno ministrstvo posebno spomenico, v kateri so utemeljevale nujno potrebo, da se pojasnilo lzpre-meni v interesu olajšanega poslovanja, vendar je ministrstvo t razpisom od 23. junija 1934 odgovorilo, da svojega stališča ne more spremeniti. Potrdila o odplačilu faktur so po teh pojasnilih: a) takse prosta samo, ako se izdajajo na fakturi sami istočasno ob izročitvi blaga; b) zavezana taksi 1 Din. ako se izdajajo na posebni tiskovini izven fakture ali se izdajajo za plačilo, ki se ne izvr-še takoj ob nabavi, odnosno izročitvi bla-'oa ako in v kolikor niso dani pogoji, navedeni pod c); c) zavezana taksi pol odstotka, ako se ž njimi potrjuje prejem denarja v kupčijah, za katere obstojajo poleg fakture še zaključnice, sklepna pisma, •naročilnice, menice itd., ali vobče listina, katero potrjuje kupec obstoj dolga iz blagovne kupčije. januar februar mar c april maj junij I. poli. 1934 > > 1933 » » 1932 > > 1931 » > 1930 > > 1929 > > 1928 Izvoz 232.7 269.9 333.2 203.3 251.9 238.7 uvoz 259.7 232.9 325.2 282.7 327.7 322.7 + + saldo 27.— 37.0 8.0 19.4 75.8 83.6 1.589.6 1.434.2 1.372.1 2.315.9 3.362.3 2.989.1 2.687.0 1.750.5 1.295.4 1.390.4 2.581.6 3.478.1 3.678.7 3.801.9 _ 160.9 + 138.8 — 18.2 — 265.7 _ 115.8 _ 689.6 — 1114.9 Naš izvoz ie bil letos v prvem polletju za 155 milijonov Din (10 8%) večji nego lam in za 218 milijonov Din (16%) večji nego v prvem polletja 1932., ko smo dosegli najnižje stanje izvoza. Po količini pa ee je nas izvoz nasproti lanskem.! letu povečal za 19%. ge v večji meri pa se je povečal uvoz Dočim ee je izvoz, kakor rečeno, dvignil nasproti lanskemu letu za 155 milijonov, je uvoz narastel za 455 milijonov ali za 3o /o. Glede pasivnosti trgovinske bilance v vis-.ni 160.9 milijona Din je upoštevati, da je bila trgovinska bilanca v prvem polletju 1928., 1929. in 1931. še neprimerno bolj pasivna, seveda pri takrat znatno večjem obsegu zunanje trgovine. Ureditev izvoza pšenice Ministrski svet je na podlagi čl. 63 finančnega zakona za 1934-35 in na predlog trgovinskega in finančnega ministra predpisal naslednjo uredlbo o izvozu pšenice. Izjemo od določb § 1 zakona o izvozu pšenice, rži in pšenične moke od 27. junija 1531. in § 1. zakona o prometu pšenice od 20. marca 1932. smejo izvoz opravljati pridelovalci, zadruge in izvozniške tvrdke s pooblastilom ministrstva za trgovino in industrijo. Pooblastila za izvoz pšenice bo izdajal oddelek za zunanjo trgovino ministrstva trgovine in industrije. Pridelovalci, zadruge in iz vozniške tvrd-k«\ ki žele dobita dovoljenje za izvoz pšenice, morajo poslati oddelku za zunanjo trgovino ministrstva za trgovino in industrijo predpisane vloge z navedbo količime pšenice, ki bi jo hoteli izvoziti, carinarnice, preko katere nameravajo izvažati, načina ekspedicije (vlačilec ali vagon) im države, kamor mislijo izvalžati. Dovoljenja bodo veljala 2 meseca. Kdor jih v tem roku ne izrabi, jih mora vrniti oddelku za zunanjo trgovino ministrstva za trgovino in industrijo in prositi za novo dovoljenje. Za vsako carinarnico se izda posebno dovoljenje. Pridelovalci, zadruge in izvozniške tvrdke So dolžni dobljena dovoljenja deponirati pri pristojnih carinarnah v svrho izvoznega carinjenja. Carinarne bodo na hrbtu vsakega, dovoljenja zabeležile količino pšenice in število vagonov oziroma vlačilcev, ki jih bodo na podlagi tega pooblastila ocarmile. Kadar je celotna količina navedena na dovoljenju, izčrpama, bo carinama zaključila svoje zapiske na dovoljenju in ga poslala oddelku za zunanjo trgovino in industrijo. Ministrstvo za trgovino in industrijo bo v svrho izvedbe te uredbe ustanovilo pri oddelku za zunanjo trgovino odbor, v katerem bodo razen zastopnikov trgovinske- ga ministrstva tudi zastopniki kmetijskega in finančnega ministrstva. Gornja uredba stopi v veljavo, takoj ko se razglasi v Službenih Kovinah. Z uveljavljenem te uredbe izgubi veljavo ured-iba o izvozu pšenice od 1. avgusta 1933. Kontrolni ukrepi, ki so tu predpisani, so v zvezi z organizacijo izvoza, pšeoiioe podlagi preferenčnih sporazumov. na Taksa za potrdilo o prejenra denarja za prodano blago Zbornica za TOI v Ljubljani je izdala okrožnico o taksi za potrdila o prejemu denarja za prodano blago, ki pravi med drugim. Z razpisom od 16. aprila t. 1. je finančno ministrstvo izdalo pojasnilo gl® de taksiranja potrdil o prejemu denarja za prodano blago, ki pravi: 1.) Ako se ob nabavi blaga zaradi teb nične nemožnosti ali notranje ureditve poslovanja plačilo ne potrdi takoj v fakturi ali računu, temveč se posebej potrjuje m je tako posebno potrjevanje tudi časovna v neposredni zvezi z nabavo, (nakupom) blaga, se za tako potrdilo ne pobira pol odstotna pobotniška taksa, ampak se smatra, da je plačilo potrjeno na sami listini 2.) Ako se blago po veljavnem običaju daje na kredit, pa se ob tej priliki ne napravi za kreditirano vsoto posebna listina (dolžno pismo, menica itd.), naknadna potrdila o plačilu blaga ne podlegajo polod-stotni pobotniški taksi. 3.) V primeru, da se daje blago na kredit, pa se za kreditni, odnosno dolgovinski odnošaj napravi posebna listina ali se obstoj kredita ali dolga potrdi na fakturi (listini itd.), se za potrdila o plačilu iz takega kreditnega (dol-govinskega) odnošaja pobira pol odstotna pobotniška taksa. Zaradi pojasnila, kako je v praksi tolmačiti te odredbe, so se gospodarske kor-poracije obrnile na referente finančnega ministrstva, ki zastopajo stališče, da že za-ključnica (naročilnica, sklepno pismo, itd.) anemometrov in 20 kom. spiralnih e mirov. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 19. avgusta ponudbe glede dobave 500 kc lepila za les, 1000 kg kalcijevega karbida, 200 kg mila za pranje, raznega električnega materijala, do 20. avgusta glede dobave raznega orodja in 2000 kg cinkovih ploščic, do 21. avgusta glede dobave svinčene pločevine, jeklenega materijala itd., do 22. avgusta glede dobave 1000 m konopnenih ognjegasnih cevi, 85 kom. spe-ciialnih zaščitnih naočnikov. 25 kg usnja, 100 metrov transmisijekih jermen, vagontt, tračnic, spojnih vijakov itd., do 23. avgusta glede dobave zakovic in vijakov. 204 kg usnja ter raznega električnega materijala, do 24 avo-jsta glede dobave 10 kom. kav-čukastih cevi. 2 frči ki ie v. 40 m1 linoleja, 20 k<* kavčuka v ploščnh in 500 kg lesnega cementa, do 26. avgusta glede dobave raznega orodja. 600 metrov nekatraniramh vrvi, 30 kg meri i na in 100 kg konoplje. Borze 24 julija. Na ljubijamski borzi se tečaji deviz danes niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu notirajo avstrijei šilingi 8.75—8.85 (v Zagrebu promet po 8.65. v Beograd i 8.72 den.). Angleški funti eo bili v Zagrebu zaključeni v privatnem klirigu po 245.10, grški boni pa no 28.50. Madžarski pengi notirajo v Zagrebu 9.70 den., v Beogradu pa 1°-25 bL . -.««_ « , Na zagrebškem efektnem tržišču je ten- ' " škodi r>rijazna in je prišlo Gospodarske vesti = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Močivnik in drug, družba z o. z., Maribor, Rotovški trg 6 (izdelovanje ovratnikov in perila ter manipulacija s sukni in tekstilnim blagom; osnovna glav ca 200.000 Din; poslovodje: Močivnik Franc trgovec, Biermann Miroslav, hišni posestnik in Frank Kurt, hišni posestnik, vsi v Mariboru); Industrija papirja m lepenke, družba z o. z.. Sladki vrh (tvomi-ška proizvodnja lesa, lepenke m papirja vseh vrst; osnovna glavnica 90.000 Din, poslovodja Mavro Sessler, industrij ec v Zagrebu); Zagrebška tvornica čevljev d. d., prodajalna v Mariboru; Kappel Mirko, trgovina z deželnimi pridelki in sadjem na debelo ter izvoz, Gornja Polskava. Jiccion" ficoielc e* f»eonfc jc Jot»ac, Miši Ju* 0?« in »Ogg« 180—200 (sremska. slavonska 180-190); »2c 160—180 (160 —170); >5« 140—160 (140—150); >6c 120— 14o (120—130): »7« 105—110 (105—110): >8« 107.50—112.50 (10750—112.50). Otrobi: baški, sremski 77.50l-80: banateki 80— 82.50. + Rudrmpeštairska termmska borza ©4. t m.). Tendenca slaba, prom't živahen. Pšenica: za okt 16-28—16.29; koruza: za avg. 10.16 do 10.20. ŽIVINA denca v vojni škodi nriiazna m je prisil i živinski sejem v Maribora. Na daraš-danes do prometa za kaeo po 319 (v Beo- maTiboreki živinski sejem so prignali 22 ^^ 01 m ^ ™ ™ m 1 konj, 12 bikov, 150 Volov, 405 krav, 21 te- za julij po 320 in ostalih vrednotah grad j po 320.50 in 319) 324 in za dec. po 324. V ni bilo zaključkov. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2300.96-2312.32, Berlin 1319.58-1330 38. Bruselj 793.85— 797.79 Curih 1108.35—1113.85, London 17111—172.71. Newyork 3373.55—3401.81, Pariz 224.13—225.25, Praga 141.1^—141.98, Trst 291.13—293.53 (vse s premijo 28.5%) Privatni liring: avstr. šilingi 8.75—8.85. Curih. Pariz 20.2225, London 15.4725, Newyork 80G.875, Bruselj 71.70, Milan 26.3150 Madrid 41.90, Amsterdam 207.60, Berlin 119.35, Dunai 57.30, Stockholm 79.80, Oslo 77.75, Kobenhavn 69.10, Praga 12.74, Varšava 57.9750. Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaii v priv. kliringu). Beograd 1150 London 27.21. Milan 46.17, Newyork (Radost na $ta&u in sotneu vam daje Nt VE A Pred sotnčenjem mo- zmanjSate nevarnost rate svoje telo drgniti solnčartce a dobite ob- z Nivea kremo ali Ni- enem prekrasno bro-vea oljem. S tem nasto barvo kože. NIVEA na %\aku in setneut — v likvidacijo eta stopili Kmetijska družba v Račjem, družba z o. z. in Pletil-ska zadruga na Breznici, r. z. z o. z. = Oddaja instalacije vodovoda v objektih vojašnice vojvode Mišiča v Ljubljani se bo vršila potom direktne pogodbe 28. julija pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani. , ... Oddaja zgradbe šupe v okrugu vojašnice »Zrinjekega« v Cakovoi ee bo vršila potom olertne licitacije dne 6. avgusta pri inže-njerskem oddelku komande savske divizijske oblasti v ZagTebu. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg krovnega asfalta, 2000 m« stre"ne lepenke, 1000 kg karbolineja, 5000 kom. strešnih bo-brovcev. 20.000 kom. zarezne strešne opeke in 20.000 kom. navadne zidne opeke in do 31. t. m glede dobave zaporniškega materijala; strojni oddelek pa sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 5000 kg Samotnega malterja in 2600 kom. samotne opeke. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 2. avgusta ponudbe glede dobave 600 žag za železo, do 9. avgusta pa crlede dobave 1500 m motvoza >Mako« in 500 m motvoza >Varniš<. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 6 avgusta ponudbe glede dobave 1000 m žičnih vi vi. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 9. avgusta ponudbo glede dobave 575 kom. žarnic, 30 komadov rudarskih krampov, 10 kom. kladiv. 5 kom. libel in 100 kom. žag za les. - Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do avousta ponudbe glede raznega risalnega orodja — Direkcija državnega rudnika Ka-kanj' spreiema do 9. avg-ista nonudbe gleda dobave 1800 m žice, 50 m* borovega lesa, raznega električnega materijala in 300 električnih žarnic, do 16. avgusta pa glede dobave 150 m vrvice. 2 električnih ročnih fre-tiljk, raznega električnega materijala. b 4% 7% 538.47, Pariz 35.57, Praga 21.73, Curih 175.50, 100 S v zlatu 128_ Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 318-320, 7•/• in-veet. 71—72, 6% begluške 55—56, agrarne 38-39, 8% Blair 58-58.50, Drž. hip. banka 68—69. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 319—320,' za julij 319-322, za avg.-nov. 320 —324, za dec. 323-325. 7*/« invest. 71.25-72.50 4% aerarne 38-39.50, 7% Blair 59-60 8% Blair 66 den., 7% Drž. hip. banka 69'—71 6% begluške 56—57; delnice: Nar. banka'4000 den., PAB 217-222, Šečerana Oeijek 110—130, Trbovlje 80—90. Beograd. Vojna škoda 320-321 (320.50, 319 zaklj-). za nov. - (323), za dec. 324-825 (324), 7% invest. 71.50-72.50 (72.25), 4% agrarne 38.75-39.50 (39). 6% begluške 57—57.50 (57.20). 7% Blair 58.75—59, Nar. banka 4045-4100. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 9.71, Staate-eieenbahngesell. 12. Ruše 7.- (y pr^bor-zi), Trboveljska 9.70. Alpina-Mont. 8.95, Šečerana 44 (v predborzi). let, ekupaj 610 glav; prodanih pa je bP.o 450, od tega za izvoz v Itali,*> 24. Cene so bile naslednje: debeli voli 3 do 3.75 Din. poidebeli 2 do 2.50 Din, plemenski voli 3 do 3.25 Din. biki za klanje 3 do 3.50 Din, klavne krave debele 2j50 do 3.50 Din, plemenske krave 2 do 2.25 Din, krave za klobase 1.5o do 2 Din, molzne krave 250 do 3 Din, breje krave 2.50 do 3 Din, mlada živina 2.90 do 3.75 Din, teleta 4 do 450 Din, volovsko meeo I. vrste 8 do 10 Din. *ok>v-sko meeo II. 6 do 8, meso bikov, krav in ielic 4 do 7, telečje meso I. 8 do 10, telečje meso II. 6 do 8. svinjina 10 do 14 Din, prihodnji živinski 6ejem bo v torek 31. t m. Iz življenja na deželi Iz Trbovelj t— Lepo pogreb je imela pokojna gospa Ljudmila Pleskovičeva. Kljub temu, da so se ravno tega dne vršile volitve, jo je spremljala na njeni zadnji poti velika množica ljudi. Bodi j j ohranjen blag spomin. Paveličevi »trstašicc pred sodiščem Beograd, 24. julija, p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je pričela danes razprava proti skupini takozvanih »ustašev«. Na obtožni klopi je 29 obtožencev, dva pa bosta sojena Ln contumaciam. Vsi obtoženci so z jugoslovensko-madžar-ske meje, po večini dvolastniki in madžarske narodnosti. Glavni obtoženec Stjepan Petrovič se je sam prijavil našim oblastem in izdal vse svoje soobtoženee. Petrovič je imel nalogo, izvršiti atentat na bana savske banovine Peroviča. Ker tega ni storil, je bil od Paveliča in Perčeea obsojen na smrt, nakar je pobegnil iiz Madžarske na naše ozemlje in se prijavil oblastem. Petrovič je živel tri leta v taborišču »usta-šev« na Janka pusti in je podrobno opisal njihovo življenje in početje. Izpovedal je, kako so prinašali orožje, municijo, bombe iii peklenske stroje iz Madžarske v Jugoslavijo, kako so organizirali atentate in pripravljali razne druge zločine. Na podlagi njegovih izpovedi so bili aretirani vsi zaupniki Paveliča in Perčeea na našem ozemlju. Obtoženci priznavajo svoja dejanja in jih obžalujejo, izjavljajoč, da so bili zapeljani. Danes ves dopoldne je tra,-jalo čitanje obtožnice, nato pa je bil zaslišan glavni obtoženec Stjepan Petrovič, ki je priznal vse navedbe obtožnice. Razprava je bila nato prekinjena in se bo jutri nadaljevala. Nesreča nemškega pamika Kodanj, 24. julija. AA. Nemški parnik Blagovna tržišča 2ITO + Chicago, 04. julija. Začetni tečaji: Pše- _ ________ niča: za julij 97.875, za sept. 99.50, za dec. >MonteTO3a< se je pri odhodu iz Thorshav-101- koruza: za sept 65.875, za dec. 68.75 1 — - Prav tu vidimo, kako se pri nas zasebno meša z javnim, kako majhne in vendar kako zagrizene so bile včasih borbe med neznatnimi skupinami in kako daleč smo bili od velikih zgodovinskih tokov, ki so gibali dobo! Kako fa-milijaren značaj imajo že danes nekatere reči, ki so lahko samo pri nas dobile javen pomen! Slovenski živel j, ki se je na Goriškem boril s trdovratnimi in lokavimi Italijani in z avstrijsko po-nemčevalno politiko, živelj, ki je čudovito rastel ini napredoval v boju na dveh frontah in še na tesnih strankarskih frontah svojega kroga, je bil v bistvu ena sama široka družina. Tu so se ljudje poznali med seboj, njih zasebni dogodki (n. pr. ženitve in smrt v rodbinah) so imeli celo neki narodni pomen. Ni čuda, če Andrej Gabršček beleži v svoji kroniki tudi takele »dogodke«, M bi bili v drugih razmerah docela brezpomembni za javnost. v . , . ... Vzlic vsemu trvazevanju dejanskih okoliščin pa vendarle mislimo, da je pisec segel predaleč v zasebni svet m da je hotel ohraniti preveč mmljivega s čimer je samo zasenčil pogled na trajni in pomembnejše. Podrobnejši strokovni kritiki ^odi prepuščeno pr^o-ianje gradiva, zlasti še avtorjevo stališče naproti raznim novim po3avom tem kjL ga zavzema. Nekatere strani utegnejo vzbuditi polemiko s, strujami in ljudmi, ki še varujejo svoje ime V knjigi bo našel tudi literarni zgodovinar to i? ono, n. pr. o Simonu Gregoracu. Bibliografsko zanimiv je pregled Ga-brščkove založniške delavnosti, ki kaže, koliko je avtor »Goriških Slovencev« prispeval k razširjenju slovenskega knjižnega trga. ^ Obsežno delo je torej končano. Nakopičenega je ogromno gradiva. Avtor je lahko zadovoljen. Kdor bo čital to delo, bo podrobno poučen o goriških Slovencih v osemdesetih letih, četudi bo pogrešal znanstveno opredeljenega stališča in trdne metode. To, česar učeni zgodovinar ne bi bil dosegel, si je zagotovil izkušeni publicist in politik Andrej Gabršček: »Gorski Slovenci« utegnejo postati — hemara prav zaradi lastnosti, ki so v znanstvenikovih oceh šibke strani dela — čitana m znana knjiga, skoraj nekaka biblija goriških rojakov. Po tej živahni, časnikarsko spisani kroniki, ekstraktu goriškega periodičnega tiska, bodo listah se zanamci tudi tedaj, ko dobimo znanstveno obdelano politično zgodovino Goriške. Zakaj tu bodo našli to, kar ljudje najrajši iščejo: odseve preteklosti v njeni surovi, pristni obliki, mnogo življenja z dobrimi in slabimi stranmi, zelo mnogo oseb, znanih in neznanih, pomembnih in nepomembnih, a spojenih po istih žlahtnih koreninah z najdražjim, z — domo- —o. vino. »Življenie in svet«, naš najboljši in najcenejši tedenski časopis, prinaša v pravkar 1 izisli četrti številki članek >Kdo je izumil davke in kdo jih je plačeval« — malo zgodovinske utehe za sfiskalizirano sodobnost. Nadaljuje se potoois Antona Kappusa >JNa Solunsko glavo«. O markiju La FaVette piše J. A. Tehnični obzornik prinaša med drugim članek o novem izumu Nikole Tesle: o smrtnih žarkih. O delu Luciena Tes-nierea. ki pripravlja slovensko slovnico za Frencoze, poroča A. Debeljak. I. Kostial pa filološko razglablia ime potonke. Omeniti je tudi beležko o Montaigneu. Nadaljujejo se: dr. Travneria razprava >Kjga na Slovenskem«. povest >Z dežja pod kap« m potopis »Divji paradiž«, imaš pa v tem zvezku še članke o dobrih in slabih urah, o Aleksandru Dumasu st. in pustolovskem romanu, rubrike »Človek in dom«. »Sah« »Humor«. »Anekdote« i. dr. Polnost številke so nekatere grafike (Lipp, Sella Hasse, W. Giesse) in drige ilustracije. Vsebinsko pestri zvezek stane v trafikah samo 2 Din. Priporočamo! Študija Jana Hajšmana o drju E. BeneJu. V založbi knjigarne Rajkovič v Beogradu je izšel v prevodu Nike Bartukmča spis našega stalnega sotrudnika Jana Hajšmana o minietru drju E. Benešu. Predgovor tei knjigi sta spisala naš zunanji minister Bogoljub Je vtič in praški poslanik dr P. Grisogono. Beograjski tisk simpatično pozdravlja Hajšmanovo jedrnato študijo o velikem češkoslovaškem državniku. Pripravlja se tudi slovenska izdaja tega spisa in bo nedvomno vzb.idila pozornost nase javnosti. Beograd in njesovo gledališko občinMv*. V razgovoru, ki ga je imel poročevalec pre-sto1n'škecra lista r. upravnikom beograjskega Gledališča, ie bMo med drugim ugotovljeno da je v minuli sezoni, ki je bila gospodar- + VVinnipeg, 24. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za avg. 86.25, za okt 8750. -f Ljubljanska borza (24. t. m.). Tendenca za žito mirna. — Zaključen je bil 1 vagon koruza — Nudijo se (vse za slovensko postajo plačljivo v J«0 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79-80kg Jo 157 50-160. baška. 80 kg po 160-162.50; koruza (po navadni tarifi); popolnoma suha s kakovostno garancijo za julij 147.50-moka: baška >0g« po 250-255. banatska 255—260. sko zelo kritična, naraslo število gledalcev za več ko 56.000 oseb- Dalje je upravnik Ilič konstatiral. da je beograjsko gledališče uprizorilo v lanski sezoni enaiet domačih in slovanskih novosti, in ker je bilo vseh premier osemnajst, pomeni to 60% slovanskega repertoarja. — Prva ugotovitev ie nedvomno značilna in v teh časih kaj redka. Beograjsko pevsko društvo »Obilic« gostuje z lepim uspehom v Rumuniji. Pravkar je absolviralo koncerte v Bukarešti, Kon-6tanci in Mamaji. Dr. Gorazd Kušej, Pravni sretovalee V založbi Umetniške propagande ]e pravkar izšla 312 strani obsegajoča knjiga, ki jo je založba opremila s temle značilnim uvodom: »Izdajo te knjige eo zahtevali zlasti sedanji časi. Ce je njena vsebina zras.la nad zamišljeni obseg, je bilo to samo v njeno korist. Služila bo vsakemu mteligenti — 5o'anemu ali nešolanemu — duševnim revežem pa itak ni leka.« Spis, čigar avtor je docent naše univerze in seje 2e prej uve-1 javil z interesantno sociološko študiio o sodobni demokraciji, je torej namenjen ne-nrevnikom Obsega dvanajst delov. Obravnava oeebno pravo, dedno pravo, glavna načela stvarnega prava, dalj« obvezno pravo in razna obvezna razmeria. zavarovnje, spremembo in orestanek pravnih razmerij, notem trgovinsko pravo, sodno pot, kmetsko zaščito in zasebne tožbe pred kazenskimi sodišči zaradi kaznivih dejanj zoner čast m slednjič odvetništvo. 2e tc kaze. kako tesno ee približuje življenji. Slovenci smo dobili že dolgo pred vojno piavnega svetovalca, ki ga je spisal dr. Ivan Tavčar. Ta knjiga, ki ile kajpak že dolgo zastarela, ie bila name-niena predvsem kmetu Novi pravni svetovalec dr. Gorazda Kušeja je namenjen v na (Ferroejski otoki) zadel v podmorske skale in nasedel. Nesreči je bržkone kriva megla. Na parniku je 1200 potnikov m 280 mornarjev. Ne potnikom, ne posadki ne grozi nevarnost. Brezposelni v Nemčiji ne smejo ▼ mesta Berlin, 24. julija. AA. Po zakonu je ie delj časa prepovedano nezaposlenim priseljevanje v Berlin. Zdaj je predsednik pruske vlade to prepoved razširil še na 50 drugih pruskih mest. večji meri pridobitnim slojem in izobražen-stvu in bo v teh plasteh našega prebivalstva dobro opravljal evojo praktično nalogo Uspeh pariškega »Jadrana« v Belgiji. Iz Pariza nam poročajo: Ob priliki letosme Slavnosti narodov (Fete des Nations). ki ee je vršila od 14. do 19. julija v svetovnoslav-nem belgijskem kopališču Oetende ob Severnem morju in ki je zdrjžila vse narode sveta, je zastopal Jugoslavijo naš v inozemstvu naibolj proslavljeni zbor, pariško jugoslovansko glasbeno društvo »Jadran«, ki je že trikrat odneslo prvo mesto na mednarodnem tekmovanju folklore v Niči Izbrana publika evropske elite jp tudi tokrat burno aplavdirala »Jadranu« in njegovemu dirigentu Dragu Šijancu, ki je v najči: stejši ubranosti, bujni barvitosti m globolu muzikalnosti podal eno slovensko m več hrvaških in srbskih narodnih pesmi. Prireditev ie potekla ob najlepšem vremenu v »Pare Leopold« in je bila poeneta tudi za zvočni film. Jugoslovanski delegaciji je bila podeljena čast. da v imenu vseh narodov položi venec na spomenik padlih belgijskih junakov. Ob tej priliki je »Jadran« odpel Mokranjičevo »Opelo« tako ganljivo, da se je v marsikaterem očesu sicer hladnih m trdih severnjakov zaleskeftala solza. Ob večerih pa eo ee vršili bodisi v Kursaalu ali Da na prostem plesi narodov, ki so Izzveneli vselej v himno mednarodne sloge in miru. »Jadran«, ki je pel 2. julijla ponovno v pariškem radiju (Poete Parisien) in nastopal 8. t. m. v Mejdonu. je povabljen med drugim tudi v Deatmlle, Sartrooville in Biaritz. S. P. Pristopajte h »Vodnikovi druibi" Danes pred 20 leti Zadnji poslanik avstro-ogrske monarhije nehote priznava, da je Dunaj s svojo noto, ki je neodvisna Srbija ni mogla sprejeti, neposredno izzval svetovno vojno Baron Vladimir Giesl, zadnji poslanik avstro-ogrske monarhije v Beograda, ki je izročil julija 1914 Srbiji usodno noto, je izdal pod naslovom »Julij 1914« knjigo, v kateri obnavlja spomine na dogodke pred dvajsetimi leti. Posnemamo iz diplomatove mape nekatere odstavke, ki bodo zanimali tudi naše občinstvo, čeprav se v posameznostih ne strinjajo z dejanskim razvojem dogodkov. Sarajevski streli 28. junija 1914 niso ustvarili novega položaja, pač pa se je po njih odločitev naglo stopnjevala. Težišče situacije se je preneslo iz Beograda v pisarne velesil. Po imenu je vladal Srbijo kralj Peter Ka-radjordjevič, toda od 21. junija je vodil vladne posle prestolonaslednik Aleksander, ki ga je uvajal v delo Nikola Pašič. Toda tudi Pašič je imel nad seboj regenta, ki je prav za prav vladal Srbijo. To je bil ruski poslanik Hartwig, bivši šef vzhodnoazijskega departementa. Hartwig je bil iz šole Ignatijeva in Kaulbara, bil je bistroumen, energičen in slavohlepen človek ter se ni posebno mnogo oziral na instrukcije iz Pe-trograda. Po balkanskih vojnah se je razpoloženje v srbski vojski močno okrepilo. Armada je postala zelo samozavestna. Poglavitna skrb Rusije je bila, da pride do odločitve v okolnostih, ki bodo čim najugodnejše za Srbijo. Hartvrig — tega kar ni mogoče dovolj poudariti — je smatral srbsko vojsko po balkanskih vojnah za izčrpano in nezmožno, da bi se mogla meriti z Avstro-Ogrsko. Umor v Sarajevu Hartwigu ni bil nikakor po volji, ker ni prišel o pravem času. Poslanik je bil prepričan, da mora Srbija dati Avstro-Ogrski vsako zadoščenje in štediti svoje sile za poznejši čas, ko bo Rusija dovolj močna, da bo lahko sama posegla v dogodke. In Hartwig je bil mož, ki je znal uveljaviti svojo voljo v Srbiji prav tako kakor tudi v Petrogradu. Vnanji minister Avstro-Ogrske grof Berchtold mi je naročil, ko sem se mudil na Dunaju, naj poročam grofu Štefanu Ti-szi, ki je bil tiste dini takisto v prestolnici monarhije, o položaju v Beogradu. Tako sem izvedel, da grof Tisza ne soglaša z vsemi točkami nameravane note Srbiji. Na sestanku me je Tisza vprašal, če sem poučen o vsebini note, ki jo namerava dunajska vlada izročiti v Beogradu, češ da se njena vsebina dotika srbske suverenosti. Dejal je: »Če hoče kralj vojno, naj si poišče drugega ministra.« Nato je potegnil iz žepa beležnico in je komentiral iz svojih zapiskov točko za točko avstrijskh zahtev. 10. julija sem se vrnil v Beograd. Še tisti večer se je odigral dogodek, ki j« glede na razvoj dogodkov v naslednjih dneh velikanskega pomena. Komaj sem stopil v stanovanje, že me je klical po telefonu ruski poslanik Hart-wig ter mi najavil nujen obisk. Dogovorila sva se, da pride k meni ob pol devetih zvečer. Povabil sem poslanika k sebi na večerjo, toda on je odklonil z motivacijo, da ga bo čakal prestolonaslednik Aleksander v njegovem stanovanju. Hartwig je prišel točno ob dogovorjeni uri in je zavrnil moje vprašanje, kako se počuti, z besedami: »Pogovoriti se imava o važnejših stvareh kakor je moje zdravje.« Nato je nadaljeval: »Ali mi hočete kot prijatelj odkrito povedati, kaj nameravate storiti s Srbijo?« Bil sem pripravljen na takšno vprašanje in sem odvrnil, da zavisi vse od preiskave zaradi sarajevskega dogodka, če se dokaže krivda srbske vlade, bo Avstro-Ogrska zahtevala sankcije in garancijo za bodočnost; suvereniteta Srbije pa ostane nedotaknjena. Hartvvig se je s težavo dvignil, mi stisnil roko in toplo dejal: »Vzeli ste mi veliko skrb, hvala vam, zdaj pa še nekaj drugega — povsem prijateljsko —.« Po teh besedah se je onesvestil m zdrknil polagoma z zofe. Čez dve minuti je bil že na mestu zdravnik iz sosedne hiše. Dal je Hartwigu kamfrovo injekcijo, toda že v naslednjem trenutku je moral ugotoviti smrt Zdravnik se je čudil, da je Hartvvig sploh tako dolgo živel. Ne bom pripovedoval — nadaljuje Giesl — kaj se je odigravalo na avstro-ogrskem poslaništvu, ko sta prispela tja Hartwigo-va hči m odpravnik poslov Strandmann. V poslaništvo je skušala vdreti tudi policija. Moja ponudba, da bi se Hartvvigovo truplo začasno položilo na mrtvaški oder v cesarjevi dvorani, je bila zavrnjena. Mrliča so že ob enajstih zvečer prepeljali na rusko poslaništvo. Razburjenje, ki je nastalo zaradi Hart-wigove smrti, je bilo nepopisno in je na-vzemalo brezmejne groteskne oblike. Listi so me imenovali morilca in v uradnem mrtvaškem ozmanihi je stalo z velikimi črkami: »Umrl na avstro-ogrskem poslaništvu.« V brivnici, kjer sem se naslednji dan oglasil, je pripovedoval neki častnik brivcu: »Avstrijec je prinesel z Dunaja stol, ki umori vsakogar, kdor sede vanj.« Svarili so me, naj se nikar ne udeležim pogreba, toda ta reč je minila brez incidenta. Po Hartwigovi smrti je tisk še bolj brezobzirno napadal monarhijo. Dunaj je molčal. Računalo se je splošno z evropsko konferenco, na kateri bosta Rusija in Francija na strani Srbije. Listi so divjali, kajti edini mož, ki bi jih bil lahko brzdal — Hartvvig — je bil mrtev. Če bi bil Hartwig 25. julija živ, gotovo ne bi bila tedaj izbruhnila vojna. 23. julija ob 6. uri popoldne sem izročil noto s časovno omejitvijo zastopniku ministrskega predsednika, ministru Pačuju. To je bilo ob uri, ko je zapuščala ladja »France« Kronstadt s francoskim predsednikom Poincarejem na krovu. Nota je prišla čisto nepričakovano. V Srbiji so tolmačili molčanje Dunaja kot znak slabosti in so bili prepričani, da bodo spravili konflikt na slepi tir mednarodnih konferenc. Pašič je bil na volilnem potovanju in Paču se je v začetku branil sprejeti noto. Opolnoči se je pripeljal Pašič. Naslednji dan se je sestal ministrski svet, ki je zasedal v permanenci. Novinarji iz najrazličnejših držav so se zbirali v Beogradu in se informirali o položaju v vladi in mestu. Jaz pa sem opozoril svoje uradništvo in preskrbel nekaj voznikov, ki bodo prepeljali poslaniško osobje na kolodvor. Časovno omejena nota je učinkovala kakor bomba. Ton in vsebina sta pričala o tem, kako resen je položaj, vendar pa je bilo takoj razvidno, da Srbija ne bo spreje- la zahtev monarhije brez dejanske pomoči in pritiska Rusije. Takšno presojanje položaja je potrdil 25. julija opoldne tudi Pašič, ko je izjavil novinarjem: »Srbija sprejema avstro-ogrske zahteve, vojna nevarnost je odstranjena.« Kmalu pa se je pokazalo, da je nastopila v srbski vladi sprememba. V oficirski kazini je bil sestanek, na katerem je bik* oznanjeno, da bo Srbija avstrijske zahteve odklonila, ker stoji za njo Rusija. Ob 3. popoldne me je obiskal trgovinski minister Jankovič, ki me je prosil, naj izročim njegovi ženi v Zemunu vsoto denarja, s katerim naj se nemudoma vrne v Vichy, odkoder je bila na poti v domovino. Kot protiuslugo sem izsilil pojasnilo, zakaj ne sme njegova žena domov. Na drugo vprašanje, kako je s sprejetjem naših zahtev po srbski vladi, je Janikovič brez oklevanja priznal: »Del vaših zahtev smo sprejeli, vseh pa nismo mogli sprejeti.« Takoj sem sporočil na Dunaj, da ne moremo računati z integralnim sprejetjem vseh točk, ki jih vsebuje nota. Pet minut pred šesto zvečer je prišel Pašič. Vprašal sem ga, če je srbska vlada brez pridržka sprejela avstrijske zahteve. Odgovoril je: »Sprejeli smo, kar smo mogli sprejeti — v ostalem se zanašamo na vi-teštvo avstro-ogrskega generala! Bili smo z vami vedno zadovoljni!« Primerjal sem obe noti, avstrijske zahteve in srbski odgovor in sem pripomnil, da imam navodila za odhod iz Beograda, če ne sprejme srbska vlada zahtev v celoti. Pred pol sedmo uro zvečer smo zapustili poslaništvo. Na ulicah je bilo orožništvo s policijo in več stoglava množica je spremljala naš odhod z zaničljivimi vzkliki. Postaja je bila vojaško zastražena. Zastopniki zavezniških držav so bili že tam, manjkali so samo Rusi, Francozi in Romunu Poroka dame s častniško rozeto Zavezniška vojna junakinja Leonia van Hutten se je poročila s pisateljem Antonom Redierom Konec prošlega tedna so imeli v Parizu poroko, kateri je osebno prisostvoval cerkveni dostojanstvenik kardinal Verdier. Omožila se je namreč Maria Leonia van Hutten s pisateljem Antonom Redierom. Poroka sama na sebi ni bila takšna, da bi bilo zaradi nje vredno govoriti na dolgo -n široko. Kar ji je dajalo izreden znak, je bilo to, da je stopila pred altar nevesta z oficirsko rozeto Častne legije. Njeni priči sta bila podpredsednik najvišjega vojnega sveta francoske republike, general Wey-gand in vojaški guverner Pariza, general Gournaud. Leonia van Hutten pa je razen odličnim Francozom dobro znana tudi mnogim Nemcem. Ona je tista ženska, o kateri se je toliko pisalo, ko je še bila »siegburška jet-nica«. Živela je v Roubaixu in je postala takoj v začetku svetovne vojne vojaška bolničarka. Kmalu potem, ko so Nemci okupirali sosedno ozemlje, je prišla tudi bolnica, v kateri je stregla van Hutten, v nemške roke. Nemci so ji dovolili, da je stregla bolnikom in van Hutten je kot do- bra patriotka vedno razmišljala o tem, kako bi spravila belgijske, francoske in angleške vojake, ki so okrevali v njeni oskrbi, na Holandsko in od tam zopet na bojišče. Z veliko tveganostjo lastnega življenja je organizirala tajne transporte ter jih je iz-tihotapljala v zavezniške države. Kljub temu, da je delala van Hutten z največjo previdnostjo, je doletela nje m njeno prijateljico Louizo de Bettignieso usoda. Nemci so obe dami razkrinkali ter ju postavili pred vojno sodišče. Imeli sta srečo, da ju niso obsodili na smrt, temveč samo na dolgo ječo. Seveda so ju poslali delat pokoro v nemške kaznilnice. Louiza de Bettihniesa je v njih umrla, van Hutten pa j" zaradi fizične odpornosti učakala dan, ko so Nemci podpisali premirje, nakar se je vrnila v ljubljeno domovino. Zaradi njenega tako hrabro izpričanega patriotizma so se zdaj njene poroke udeležili kardinal Verdier, general Weygand. vojaški poveljnik Pariza, minister Andrč Tardieu in še kopica drugih dostojanstvenikov. Med gromom in strelo je priznal madžarski Harmann svoj nečloveški zločin Pozabili smo že skoraj zločine in zločince, o katerih se je pred nekaj leti pisalo z največjim studom. Žalostno slavo Den-keja in Harmanna je prekosil Landru, potem se je pojavilo nekaj manjših vampirjev in zdaj se je pokazal na krvavi pozor-nici s sekiro v roki madžarski mesar Josef Fath, ki ima na vesti samo eno žrtev, zato pa je način njegove moritve takšen, da se človeku lasje ježijo na glavi. Josef Fath je mož-veliomoljubc parfemov in dišečih vod pa za 254.483 Din in ne za 60,000.000 Din. V ce-loti smo torej dali lani inozemstvu za lepotna manj nego 2 milijona Din in ne 500 milijonov, torej le eno dvestopetdesetino tega, kar trdi »Domoljub«. Ves uvoz predmetov 4. oddelka 4. poglavja carinske tarife (etri, eterična olja, parfumerijski in kos-metični predmeti), kjer so upoštevane tudi razne sirovine, sredstva za nego »ob itd., pa je znašal lani komaj nekaj nad 10 milijonov dinarjev, istočasno pa smo teh predmetov izvozili za skoro € milijonov dinarjev. Od tega izvoza gre le malenkosten del v Slovenijo, ker se povsod v državi potroši relativno več šmink in pudrov kakor pri nas. Obremenitev takih predmetov z davki pa je pri nas že davno izvedena. Na maže, ■pudre in partem« se pri uto«u poleg visoke carine plača 6% prometnega davka, 10% luksuznega davka in pri parfumih še trošarina. Carina pa znaša pri parfumih okrog 50 Din za kg in pri pudrih, šininkab, rdečilih itd. okrog 30 Din na kg. V oeloti so ti predmeti pri uvozu že obremenjeni z več nego 100% vrednosti. Ni namen teh vrstic nasprotovati temu, da toi se z davščinami obremenili taki luksuzni predmeti. Hočemo le pokazati kakšnih laži in zlobnosti se poslužuje »Domoljub« z namenom da razburja naše težko preizkušeno kmečko ljudstvo in da pri njem osovraži sedanji vladni režim, češ saj bi bilo kmetu lahko na mah pomagano glede davkov, če bi vlada le hotela. Istočasno hoče »Domoljub« razdirati solidarnost med stanovi, ki je potrebna, s tem da hnjska kmečko prebivalstvo »roti mestnemu prebivalstvu. Dejstvo, da je tako zlobno pisanje danes mogoče, nam kaže, da so nezadostna pravna sredstva, ki so dana državi, da se obvaruje sličnih obrekovanj, če je privatniku dana zaščita proti obrekovakm, bodisi s popravkom ali tiskovno tožbo, tedaj bi morala imeti to pravico tudi država, sicer bodo čitatelji »Domoljuba«, ki ne čitajo drugih listov ostali v veri, da je vse res, kar jim servira »Domoljub«. § P O R T Po uspelem startu v državno ligo! Prejeli smo in objavljamo: >V dveh nedeljah ee nam jje po dolgem posrečilo ustvariti prepričevalno pozicijo ljubljanskega nogometa. Res je, da zagrebški nogomet ni več ono, kar je bil, in danes nikakor ne upravičuje več slovesa preteklih let; zato je tembolj viden napredek naših ligašev - uspeh dolgotrajnega in smo- trenega dela. . Prihodnja nedelia bo imela ▼ nasi skn-pini kar dva >derbyja« - zagrebškega m ljubljanskega. Ne motimo ee, Če trdimo, da bo to srečanje, posebno ljubljansko, velikega pomena za nadaljni uspeh naših ligašev. Ilirija in Primorje. staTa rivala ee srečata po dveletni pavzi! Ako ee ozremo na pretekla leta, so bile te borbe najzanimivejše a tudi najostrejše, kar smo jih videli. V okviru pete skupine tekmovalcev za drz. prvenstvo pa je pomen tega srečanja čisto drugi. - Lahko bi ga označili z izrekom: »Kjer ee tepeta dva... Zagreb dobiček ima«! Zmaga naj torej ne gre na račun več ali manj trdnih kosti igralcev. Treba bo vsako surovost zatreti v kali, kajti zaman bi bil sicer ves trad in vsi dosedanji naporu JSe smemo pozabiti, da nadaljujemo potem se na zagrebških tleh, ki tudi niso hladna. Dolga je pot v državnem prvenstvu in prehodi se lahko le x zdravimi močmi. Zato upravičeno pričakujemo od energičnega sodnika, ki bo užival zaupanje obeh moštev, od naših ligašev pa pravilno pojmovanje njih naloge ter skrajno fair borbo, ki bo dokazala, da po že uspelem tehničnem napredkj sirova moč ni več potresna!« X Gornje vrstice jte želel spraviti v javn** navdušen prijatelj ljubljanskega nogometa, ki je po dveh zmagah ljubljanskih klubov nad zagrebškimi upravičeno v strahu, da bo prihodnja nedelja ko se srečata Ilirija m Primorje doma pokvarila len uspeh njihovih dosedanjih nastopov ▼ drž. tekmovanju. Prav z veseljem objavljamo njegove misli z željo, da bi bilo med ipralci in gledalci našega ljubljanskega »derbyja< v nedeljo čim več takšnih, ki bi ee zavedali, da to pot ne bo šlo samo za prestiž belo-črmh, temveč za tekmo dveh ljubljanskih moštev v okviru velike konkurence za naslov dre. prvaka. Igralci in gledalci naj bi se zavedali, da jih razen te tekme čaka še nekaj drugih in težjih, kjer bo treba za zmago ali častne izide zbrati vse sile in prestati še hufle preskušnje kot bo nedeljska. Moštvi naj torej zaigrata fair, gledalci pa najj spremljajo fair, in prepričani smo, da bodo po bitki zadovoljni eelo oni, ki ph bo ena ismed enajstorie ogoljufala «a njihove »kibiške« ambicije. Kajti to po* gre m »S™ in točke, na katere bodo gledali drugod morda še bolj pozorno kot mi sami! Kje vzeti denar Pod naslovom »Kje vzeti denar« je objavil »Domoljub« v svoji zadnji številki uvodnik, v katerem se zavzema za pravičnejšo razdelitev davkov med državljane in da bi se k pokritju pritegnili predvsem oni, ki lahko plačajo, kajti kmet in obrtnik preživljata danes strašno gospodarsko krizo. V svojih izvajanjih prihaja pisec do prav enostavnega recepta: »da je treba naložiti 100 odstotni davek na različne »maže, s katerimi si mestne ženske paokajo svoje obraze«, pa 'bo država dobila takoj 500 milijonov dinarjev; potem pa bo lahko za to vsoto razbremenila kmeta in obrtnika, da bosta mogla vsaj dihati«. »Domoljub« navaja tudi podatke o tem, koliko mi takih stvari uvažamo. Pravi, da gre na leto samo v inozemstvo za te stvari 500 milijonov dinarjev, ter v tabeli navaja, da plačamo inozemstvu vsako leto samo za šminke 240 za kreme in pudre 180, za dišeče vode ln stično 60 in za ustno rdečito 8 milijonov. Svoja izvajanja zaključuje z ugotovitvijo, da ni na svetu človeka, ki ibl inoge trditi naj plačuje davek tisti, M si znoji Sfraz spotnimi sragami ^me^ onesa ki si ga packa s pudri ta.SmjnkamL Preprost čitatelj »Domoljuba«, ki čita gom* ugotovitve in nima možnosti kon-tSti resničnosti navedb, sejore^no zgražaj, saj bi se s predlaganim novim dav-Klahko docela nadomestila ^Uarma Cki znaša le okrog 460 mlijonovlin tane-tu bi ne bito treba nadalje plačevati dav- ka državi. . v, Se bolj pa se mora zgražati *®w®&-tom. Meseca oktobra t L bodo v Zagretoa o priliki svečane otvoritve srednješolskega telovadišča velike lahkoaitletske tekme, pri katerih bodo sodelovali srednješofci Beograda, Ljubljane in Zagreba- Tetono-valo se bo najbrž v naslednjih lahkoatlet-skih disciplinah in igran: Teki: 100 m, 1500 m, štafeta 4X100 m. Skoki: Skok v višino z zaletom, skok v daljino z zaletom. Meti: rteik (15 kg), kopje (600 gr). Igre: Odbojka, košanka* hokej. — Tekmovanja se bodo udetežifi najfarž tudi srednješolci ljubljanska, gimnazij. za katere se bo pred tem izvedlo izbirno tekmovanje v Ljubljani. Tekmovalci bodo za čas prireditev gostje Zagreba. Da se morejo tekmovalci pripraviti ta razdeliti za vežbanje, se sklicuje ttvM sestanek vseh lahkoatletov ljubljanskih srednješolcev za soboto 28. fcm. «> ly. na realno gimnazijo v Vegovi nficl. Današnji nogomet v Celja. Danes <*> 1830 ee bo pričela na ceijski Glaeiji nogometna tekma med oldboyskm mo^vam SK Celja in moStvom celjska! sanor »Merkurja«. ŽSK Herates (moto-sekdja). Danes od 18. dalie trening vseh motoristov za nacionalno dirko, ki bo 12. t m. Trening za Gane vseh klubov, za klubske člane trening obvezen. Ob 20. seja odbora. Vabljeni Sara odbora »prave igrišča. Važno. ®ato vsi a točno! » SK Grafika. PoKvaJo se vsi igrala L moštva, da do drevi ob 1«. oddajo rdeče drese gospodarju v društvenem lokahL SK Slavija. Danes ob 17.40 morajo biti na igrišču Slovana r Mostah Igralci: »krt Milko, Muller, Gestrin, Orehek, Fajon. Smol-nik, Stopar, Drnovšek, Atfanč«, Lflek, Anke. Pogačnik sigurno z opremo. Jutri tre« nin« obeh skupin. ____ . »Društvo športnih prfiatefler v Utfflart« ima svojo L odborovo sejo drevi ob 30. rci »Štruklju«. Vsi odbornikj se naprošajo, zaradi važnosti, za sigurno udeležbo. Sokol Razvitje sok. prapora v Dobovi V nedeljo 15. t. m. je dobovski Sokol me-čano razvil svof prapor. Kirmoval je g. ban, ki ga je pred zletiščem pričakala velika množica ljudi z občinskim predsednikom, starosto, predsednikom domače organizacije JNS in vodjo gasilskih čet Po nagovorih omenjenih predstavnikov je govoril g. ban vsemu navzočemu narodu bodrilne besede in je poudaril Mpanje na boljSo bodočnost Vsa množica je šla nato z g. banom m predstavniki organizacij na samo zletišče. kjer ^e že čakala kumica sestra Lapubova in poetrojene vrste Sokolov, zastopnik m-grebske župe br. Rislavi in narodni poslanec br. Urek. _ ' Sredi svečanega razpolozenjfet te <«vwil br. dr. Cirman svečanost, pozdravil je sestro kumico in kuma, >vse predstavnike m Še posebej narod, ki ee ga je zbralo na zle-tišču do tri tisoč poleg gostov, ki so prišli iz Zagreba, Stenjevea, Vrabč. Podsoseda, Zaprešiča, Samobora, Brdo-vra. Bregane, Bi-zeljskega. Kapel. Globoke, Breme, Rajhen-birsa in A rtič. Po lepi obrazložitvi slavija samega se je predsedujoči e toplimi besedami" zahvalil vsem, ki so s svojimi žeblji pomogli, da se je prapor nabavil in je njih imena tudi prečitaL Slednjič je oddal prapor kumu dr. Marušiču, ki je izpregovonl krasne besede o poslanstvi Sokotetva. Praporu je po tem govoru privezala kumica s. Lapuhova krasen dragocen trak z besedami: »Bodi našim Sokolom vodnik k zviše-nim eokolskim eiljem«. Razviti prapor je sprejel starosta br. Vadnal, zahvalivži se kumuci in kumu. Med vihranjem v njegovih rokah je obrazložil pomen prapora žip-ni odposlanec br. Rišljavi. Starosta je izročil nato prapor načelniku, ta pa praporščaku med sledečo zaprisego: >Prieegam na sokolsko čast, da bom izročeni mi prapor visoko dvigal, zvesto čuval in neomadeže-vanega ohranil za veličino sokolstva.« Za-orila je §e naiodna himna, sledil strumni mimohod, s čimer je bila svečanost pri kraju. Moški pevski zbor iz Stenjevea je zapel pod vodstvom br. Turkulina >Sokolski pozdrav« in »Orlui orle«. Ko je naetopila kolska deca i« Dobove in za njo ona h Bre-ea ne. je pridrvela nevihta, pred katero je vse zbežalo pod streho. Klj-jb vsema temu nam je ostal vtis slovesnosti neizbrisno v naših dušah, med narodom pa ee je globoko zasigrala sokoleka misel Sokol L na Taboru poziva članstvo k pogrebu člana in telovadca br. Antona Zidarja danes ob pol 16. izpred bolniške mrtvašnice. V civilu z znakom. Uprava. Sokolsko društvo Maribor L Pozivamo vse br. člane in sestre članice, da se točno udeleže glavnih skušenj za zlet v Zagreb, m sicer v petek 27. t m. — Načehuštvo. 11 Wolfti 55 Ciarragan Roman Henikstein je jemal zložnost svojega stanovanja mi modušn o na znanje, čeprav je drugače z avstrijsko vljudnostjo brez zavisti občudoval vse, kar je bilo v Newyorku znamenitega in nenavadnega. Klanjal se je veličastnosti prometa, ki se je tako rekoč utapljal v svoji lastni tolšči, nebotičniki in svetlobne reklame so se mu zdeli pravljični, spoštoval je stroge Itn neizprosne zakone te dežele, svobodo in enakost, ki sta se razodevali v vsem, in obče blagostanje, ki se je v nekaterih ulicah očitno izražalo; gledal si je Maopher-sonove tovarne in ves začuden zvedel, da izgotovi Macpherson Motor Car Company po dvanajst sto voz na dan — število, ki ga je tem bolj presunilo, ker je poznal gospodarja in vladarja teh dvanajst sto avtomobilov na dan dotlej samo kot skromnega gledalca ob Risserskem jezeru in tihega trnikarja v Meudonu. S temi mogočnimi dojmi so se vrstile ure, v katerih je mladi grof Klemen Henikstein prvič v svojem življenju čutil domotožje po štajerski pokrajini — tega čuvstva ni mogel nikoli popolnoma zatajiti, čeprav se mu je na tihem posmehoval, češ, da je nazadnjaško. Večino svojega časa je smel posvečati viteški službi, zakaj Glorija je živela tu v Newyoriku bolj samotno življenje kakor kjerkoli drugod. Družabnih zvez ni imela nobenih in gostov ni sprejemala nikoli, čeprav je stanovala v palači, ki je imela dovolj prostora za največje veselice; skoraj nikoli se ni peljala v gledališče, ker se z Macpherso- nom ne bi bila mogla pokazati, ne da bi se smrtno zamerila nravstvenemu čuvstvovanju odločilnih newyorških krogov. 2iva duša se ne bi btfa več peljala z Maophersonovim vozom, kakor hitro bi bila vidna dejstva potrdila glas, da živi Leslie Macpherson z baronico Glorijo Garraganovo v svobodni zvezi, ki je ne dovoljuje noben koleikovan papir. Macpherson je inlkognito stanoval v dveh sobah Glorijine palače m je bil popolnoma odvisen od dobrohotnosti služabnikov. Te razmere so mu korenito grenile bivanje v Newyorku, a izpremeniti jih ni bilo moči, dokler se je Glorila branila postati njegova žena. Grof Henikstein je zdaj raziumel, zakaj ga je bil Macpherson toli nnjno prosil, naj ju spremi v Ameriko. Mlademu Avstrijcu je bilo vse dovoljeno, kar Maophersonu ni bilo. Smel se je voziti z Glorijo na izprehod, smel jo je spremljati v kino, da, celo v operni loži se je smel kazati z njo; vse to je smel tvegati, ker ni mogel izgubiti prodaje dvanajst sto avtomobilov na dan in se mu ni moglo zgoditi nič hujšega kakor to, da ga izženejo zaradi nenravnega življenja. Kadar je grof Henikstein mislil na možnost takega izgona, se ni čutil bog-vekaj potrtega, zakaj življenje v Newyorku ga ni približalo Gloriji niti za korak in ga je začenjalo dolgočasiti. Ta oblalk dolgočasja, ki se je zbiral nad njim, je izginil tisto dopoldne, ko je dobil Nikolinino brzojavko. Razlog, ki je napotil Nikolino, da je odposlala svojo brzojavko, je bilo nenadno, čeprav prepozno spoznanje, da pretijo Garraganu v Newyorfku nevarnosti, ki ni bila ves čas nikoli pomislila nanje. Nekega večera, kakih deset dni po Garraganovem odhodu iz Berlina, je slučajno našla v predalu pisalne mize pismo, v katerem ji je grof Henikstein sporočal svoj newyoršiki naslov. Mahoma se je zavedela, da živi tudi Glorija v Newyorica ki da jo utegne, naj bo Se tako malo neverjetno, zahrbten slučaj privesti Garraganu na pot. Ta možnost se ji je zazdela toli bližnja, da, toli neodvračloiva, da je takoj sklenila posvariti Glorijinega prijatelja. Če mu sporoči, da je Garragan v Newyorku, se gotovo ne bo obotavljal z Glorijo vred zajpustiti mesta. Ko je Henikstein prebral brzojavko, je bila njegova osuplost tolikšna, da je najprej mislil na pomoto, nato na pogrešdk pri oddaji in nazadnje celo na hudobno šalo. »Garragan je v Newyonku. Nikolina Oueassova.« A delj ko je strmel v to šestorico besed, jasnefle mu je postajalo, da o pravilnosti sporočila ne more biti dvoma. Gospodična pl. Queis-sova ni bila izmed žerasflc, ki zbijajo neumne šale. Vzlic tej misli se pa ni in ni mogel sprijazniti z Garraganovo navzočnostjo v New-yorku, ki se je upirala njegovim dojmom in megovemu prepričanju. Glavo bi bil stavil, da Garragan ne misli na maščevanje, ampak na gospodično iz Potsdama. In vendar se je bil pripeljal v Newyoric! Toda — ali je bik) gotovo, da je prišel zaradi Glorije? Henikstein tega ni hotel verjeti, drugega namena temu potovanju, ki je pomenilo za Garragana veliko gmotno žrtev, si pa ni mogel misliti. In še tedaj, če je bil Garragan res zato prišel v Newyxxnk, da bi se maščeval nad ženo, je bilo vprašanje, kako bi mogel zvedeti, kje živi Glorija. Za uspešne poizvedbe mu je nedvomno primanjkovalo gmotnih sredstev. To, da bi bila utegniSa gospodična pl. Queissova izdati Garraganu Glorijino bivališče, se je z>dek> HenžksteiMu popolnoma nemogoče. Stvar je nerazumljiva, si je dejal Henfkstein !n storil najbl®3 sklep: da obvesti Macphersona o nevarnosti, ki je tako nenadoma nastala. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženltve se zaračunajo po Uin 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6«— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate oa Oglasnega^oddelka »Jut™ ]){(, J,- v xaamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k s^Pfai navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se maflli oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana, Službo dobi peseda 1 Din. davek 2 Din. m Slfro ali dajanje na ■ilova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gospodično Iti govori if>epf«ik't>rK> fram-coeko, ®6©m k deklicama 15 in 9 let, M. Dadaorebvo im pouk. Kompletna oskrba im 500 Dtai honorarja. Poro radbe v framoosčiim i navedbo &v-erotoainiih spriče-in e=hTkf> na ne-slov, ki |ja pove o^laOTi oddelek »Joira-c. 19277-1 Mesarski pomočnik mlad. i «k »Jutrac. 19389-1 Brivski pomočnik Ao-ber bubi štucer, dobi staino meeto. Hcama m sta-t hiši. Lieac Tva*n, Trtvo-vij«. 10306-1 Dekle pridno im polteno ra. hiš™ dola, ki n" twii kmhaiti ee sprejme. Sp. Ši-i£ka* Ceimetova 31. 10630-1 Kuharico iwmot»tojfflo, sa takoj, ee Bče za Čez da.n. JTateinčne 'pit=nw-h» pajeg» £0-epodiin-.ieke^a dela, išče Službe. Gre tadS k otrokom. Naslon pore o^aemi oddelek »Ju.t«K. 19607-2 Mlajše dekle pridmo, počtemo, vajemo bsmb im gloepodčmjfikiih del, želi elnžbe pri mamjši, boljši dmžimi. Gre tndi na deželo. Poanpdbe J» rou^ov: M;«i Gai, Stična. 1930S-'2 Mlajša kuharica ffiče clnibo fam-ostojne gospodinje. N-aelov pove oj»H. oddelek >Jutra^. 199®-« beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na ilova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din. Dijak) 19 Dtn Instruiram »a poprarvme irapite ia roa te-ma.tfke. Ceojeme ponudbe pod »Veetmo 30» na oglae-ni oddelek *Ju>tra<. iflai4-4 Potniki Beseda lDln. davek 3 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Krajevnemu agentu kj obi6kuje pa,rfumeri.je io dTOgerije, nndiim dober za-el-uižek. Naslov pove og.lae. oddelek »Jutra<. 19231-6 Kupim Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro aU dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Parni kotel kupnaot 7 do 10 •tmoefer on*>K>ene pare 50 do 60 m1 ogTOTme ploskve, 1 aiii 2pla-memooe«vii, z grobo ™ fnoo anmaturo. Oferte z oaivedibo dim.emzij, cene i" opisom poslati na A prvon sline ®naank«, poeei« naprodaj v Dvorak on-i uil. št: M, tero. 10290-tl/l R4dio Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zvočna aparatura 10-va.tna, n o -r a, m 2E0 voltm iizmefflierri tok, i®red-mo čist gla6, prodam. Pojasnila daje P. S., prometnik, Blejska Dobrava. 19278-9 Kapital Beseda 1 Din davek 2 Din sa SUro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 'ti Din Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denaimat zo.vodofv Rudolf Zore, Ljubljana Gledaližka 18. 1684046 Vlogo M estne branil-niče v Novem mesto, 30.000 Dim, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra.« pod šifro »Takoj vloga*. 19339-16 Hranilne vloge reeh bank kupujemo to prodajamo najugodneje i® toč*H>. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica št. 6/11. tel. imter. 38-38. Za odgovor priložite 3 Din t vnamka h. 179-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, Kranj in Novo mesto, ter Hramilmic« in posojilnice v Ribnici, kupim. Plačam najivišjo ceno takoj. Ponudbe: L. Koren, Ljinb-Ijama, požtni predal 150. 19303-16 Družabnika i 300.000 Dm gotovine sprejmem v dobro vpeljano trgorniDO. Ponndbe pod_ šifro: »Vpeljana trgovina* na oglasni oddelek »Jutra« 16810-16 Posojilo iščem: 15.000 Din gotovme, 10.000 Din Ljudske - Kmetske, plačam 20 odet._ obre-utii, jamstvo nepremičnin«. Reen-e ponndbe na »(Polno jamstvo« n« og'a*ni oddelek »Jotm*. 19318-16 Spričo tega je Janka sPekla vest Da ne bi nedolžni gospod še dalje trpel zaradi njega, se je ohrabril ln vIM kmetu Se ostanek kave v goltanec. Kmet je odskočll kakor obseden, gospod je pa porabil to Priložnost in obupno segel po zavori. Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova i Din. NaimaniS' znesek 17 Din. Posestvo ob d-rthuvni eeetli Blekova vas—Dol. Logatec, naprodaj. H.&a z večjim zemljiščem, trarvmšfce in gozdme parcele. Hiša je novej&a in v dobrem stanju. Ugoden nakup. Oglaeiti se je do 1. amgiusta t. i. v Posojiilmiiici v Logaiteu. 18087-00 Stanovanjsko hišo ob oeeti Crouie, »godno prodam. Informacije daje Zorimc. Vodovodna cesta 5. Ljubljana.. 19298-20 Krasno posestvo v solmčni legi, oddaljeno 10 minut od fame corfcve, !proda.m. — Pojasnila daje Ooeipek Franc, Borje, St. Laanbert - Sava.. 19080-20 Hišo in ofcolS 2 ora»1a leanflje prodam pod oerno v Le-fikovcn .pri Pragftrekem 29 jn4ij« popoldne. Cepin Antonij^ 2a.lec. 1931S-30 Stanovanje beseda 1 Din. davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši mene* 17 Din Na križišču centra Ljubljane oddamo z« 1. »vgue* v L nadstropju komfortno stanovanje, obstoječe ia 5 velikih eob In 2 kabinetov. Primemo tudi za poslovne lokale. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 17883 Novozidano h*šo rfegam-tno, wt, njirvo, ob železniški .post».ii, prodam za 29.000 Din- Smid. Dra-te va«, p. Loč«. 19300-30 Kupim hišo prtpraimo sa mesari jo ▼ bližini tam« cerkve. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 16016-30 Hiša eraooadetropna dvoetamo-vaajeka, po 8 sobe, vse pri-ti kline, ekupna kopalnica v kleti, ee takoj zelo ugodno proda. Delom« ee prervnzam« hipoteka, ostalo gotovina. SiSka, Oeme.tova 23. (bližina nove cerkve). ^ 1 19027-20 Lokali Beaeda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši roesek Oln. Majhen lokal n« prometnem kraju iščem. Ponudbe pod »Nujmo« t« oelaeDi oddelek »Jutra«. ^ 19306-119 r/ /j Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek lt Din. 2 moderni spalnici prodana po 2000 Din. Josip Goljer, mizarstvo, Gospo-ovetska cesta 13. 19612-13 Opravo popotooma novo, še nerabljeno prodam po niaki ceni. VelikovSka cesta 4, Ljubljana VU. 19323-12 niiTiT/Ti f Beseda 90 para davek > Din ca SUro vema osebama. Sv. Petra cesta 66/1. J 9319-23 Prazno sobo s cen-trailmo kurjavo na Miklošičevi eesti oddam. — Naslov pore oglasni oddelek »Jutro«. 19322-23 Sobo lepo opremi je**o, solčco, zračno ia čdsto, oddam na Resljevi cesta lfi./II.. levo. 19301-33 Sobe išče Beseda 50 para davek 3 Din za Slfro ali da-tanje naslova 3 Dtn Najmanjši »nese* 1? Din Šivilja odsotna, išče soMoo, po možnosti e telefonom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Center 150«. 19284-33/a Prazno sobo i Rožni dolini iščem. — Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod: »1. 8.« 180111-23a Sadje peseoa 1 Uin. davea J Oln za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši 17 Oln. Šthisob. stanovanje vse pritiklin« in komfort, v bližini Figovca t I. nadstropju ee odda e 1. avgustom ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. i92e&3i Enosob. stanov ar ie oddam odrasH družini. Naslov pove oglasni oddelek »J uitra.«. 19282J1 Trisob. stanovanje se odda na Miklošičevi eesti 4/11. Vprašati od 1. do 4. 19330-91 Dve dvosobni stanovanji se oddasta v Radovljici ze 250 in 350 Din. Fflreager Leopold, Radovljica. 19328-21 Stanovanja Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek Din. Stanovanje 9—8 eob, t trnovski »li šentjakobski fari, iščem s il6. a/vguetom. Ponudbe na osrlas. oddelek »Ju.t.ra« pod ■Ugodna cena — točen plačnik«. 10286-21/a Enosob. stanovanje e kuhinjo iSče starejči poročen pair brez otrok za. takoj bolj v notranjosti mesta. Ponudbe no oglasni oddelek »Jutia* p"d »Točen plačnik«. 3 0304-31 a Dopisi Beseda a Din davek ž Din. *lfro ali dalanje naslova S Din. Najmanjši enesek 90 run. 301etni inteligent želi znanja s samostojno damo. — Cernj. dopise na ogias. oddelek »Jutra« pod ,»Samca* sem«. 19293-34 Za letovanje in Mete v planinah iščem damsko drružbo. Ponudbe pod ».Planinski stan« na oelasni oddelek »Jutra*. 1929«J34 Informacije Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjs1 znesek 17 Din. Izjava Podpisana izjavljam, da ni-sem plačnica z« dolgove, ki bi jih naredil moj sin Oskar Cengle v Radovljici, ter tudi ne priona.vam prodaje mojih nepremičnin in premičnin, kakor tudi cementnega orodja. — Marija Cengle, Radovljica št. 3. 19601-31 Izjava! Proti vsakemu, ka4eri bo o moji osebi govoril neresnične rovorice, bom sodni jeiko obračunala, tako, d« bo za svoje klevete ob-čn>tmo kaisnovan. — Ana Smolnik, Ljubljana. Tovarniška ul. 24. J9915-311 Vrednote Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajan le na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Srebrne krone staro zlato in srebro k « p a ) • rafinerija dragih kovin v Ljubljani Ilirska ■»lica štev. 36 — vbod te Vidovdanske oeste (pri gostilni M >iina). 70 Maline t kotSHnah nad 2000 kg kupim. Prevzamem na mestu z avtom. Ponudbe na Anton Roje, Stična. 19336-34 Letovišča Letovišče na deželi (kmetih), mirno, krasen kraj, kopališče na pro6tem. terase za solnčenje, nudi proti primerna odškodnini posestvo »Pri Levčevih« na Milkah št. S, p. Vrhnika. 19299-38 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dežnik brez držaja, je bil izgubljen na Tyrševi oest.i, proti glavnemu ko'odvorn — med 20. m 21 uro. Pošten najditelj se naproša, da ga odda tm. Hranilnišk.i c. 7. 19293<38 DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA. Cim pa opazite pri deci ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj ▼ malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna« Cisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »MAGNA« prašek se dobiva v lekarnah, zavojček Din 4.—. Reg. S. 4788-82. Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., azuri-ranje, entel vložkov in čipk. predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 Opozorilo Motorno kolo e prikolico št. 2/84 »Ariel* je ukradeno. Proti nagradi sporočiti upravi policije. 19283-38 Reizno Beseda I Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i? Din. Telefon 2059 Premog Karbopakete jC drva in boks * ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. Kurja očesa NajboljSe »edatrvo proM kurjim očesom »0Uv6n« je mast Dobite v lekarnah, dnogeri jab aU naravnost ti tvorni«* ln glavnega skladišča Garajte u poatredbl M. Hrnjak lekarnar — Sisak. Uspeh za uspehom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jntrovega« malega oglasnika! Kako je NESPAMETNA — ure in tire urejuje lase, nos pa se ji sveti Ona tako skrbi za svojo zunanjost ter ure in ure urejuje svoje lase, da bi bila pravilno počesaoa. Najdražje pudre kupuje, njen no« pa je vendar blesteč. Pri najmanjšem potenju zaradi plesanja ji je polt takoj pokvarjena. Puder ne ostane na licu in je njena koža videti mastna. Ko bi le vedela, kakšna je razlika, če se pudru primeša malo smetanove penel Smetanova pena je sedaj zmešana z najfinejšim na zraku posušenim pudrom Tokalon (patentirano proizvajanje). To povzroča, da re puder na lice pripoji in da ostane na njem vkljub vetru, dežju ali potenju pri plesu v toplih prostorih. Puder Tokalon odstranjuje tudi najmanjši blesk in mastni videz kože, pri tem pa kožo ne suši, kakor navadni pudri. Puder Tokalon olepšava Vašo kožo ter jo napravi mehko in baržunasto, pri tem pa ostane na licu dan. ZAHVALA Za prisrčne izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti naše ljubljene mame, stare mame itd, gospe . LJUDMILE PLESKOVIČ vdove po računovodji Bratovske skladnice izrekamo tem potom iskreflo zahvalo. Najlepša hvala tudi vsem, ki so nam stali v težki uri ob strani s tolažbo in dejanji. Posebno se še zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Baumgartnu in dr. Cizlju za požrtvovalno zdravniško pomoč ter čč. sestram usmiljenkam za skrbno nego v njeni težki bolezni. Enako smo dolžni zahvalo čč. duhovščini, vsem darovalcem vencev in cvetja in končno vsem, ki so spremili blago pokojnico v tako lepem številu na njeni zadnji poti. Trbovlje, dne 24. julija 1934. 1130 ŽALUJOČI OSTALI. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomentjo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 2. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. amer ln brzina vetra, 6. oblačnost i—10, 7. padavine v nam, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 24, jaUJa LJnfbJjana 7. 15 4, 89, 0. 10, 14.fi. dež; Ljubljana 13, 760.2, 24.€, &1, NEL, g, —, —; Maribor 7, 759.1 18.0 70 NW1, 4, 3.9 dež; Zagreb 7, 761.1, 17.0, 80, El, t, 16.5, dež; Beograd 7, 760.5, 21.0, 70, Wl, 4, 0.4 dež; Sarajevo 7, 76I.S, 17.0, »0, 0, 0, —, —; Skoplje 7, 758.1, 27.0, 50, SE1, 0, — —. Temperatura: Ljubljana 26.0, 14.7; Maribor 26.1, 15.0; Zagreb 30.0, 1«.0; Beograd 35.0, 17-0; Sarajevo 34jO, 13.0; Skoplje 41-0, 20.0; Split 31.0 —. Splošen pregled vremena 24. t. m. Antri-oikkm tiči nad zapadno Evropo, depresij-sfco stanje pa nad ostalimi deli Evrope. Krajevni dež v srednji Evropi Temperatura je upadla v srednji Evropi in na Balkanu. — V Jugoslaviji je v poslednjih 24 urah deževalo v severnozapadnem in severnem delu države. Temperatura je upadla v vsej državi Minimum v Plevlja 11, maksimum ▼ Skoplju 41 stopinj C. Postani in ostani član »Vodnikove dražbe" Radia Sreda, 25. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročala. ___13: Čas, plošče. — 19: O verstvih (Fr. Terseglttv). — 19.30: Kriza individualizira v književnosti (France Vodnik). — 20: Koncertni duet klavir-čelo (g. Trost — g. Leskovie). — 21: Koncert pevskega drj-štva »Cenkarc — 22: Čas, poročila, repro-ducirana glasba. Četrtek. 26. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12-£>: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 19: O Ijtfbilfciv-skih sprehajališčih (Ciril Kocevar). — 19.30: Ljubljanski židje v minulosti (g. Do-stal). — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Čas, poročila, plošče. BEOGRAD 18.30: Lahka godba orkestra. _ 19.10: Plošče. — 20: Simfoničen koncert, — 22: Plesna elasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Godalni trio. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Lahka in plesna umika. — PRAGA 19.10: Mladinski koncert — 19.35: Klavirske skladbe. — 20: Vojaške pesmi. — 20.30: Slušna igra- — 21.36: Pesmi za tenor. — 22.15: Lahka godba. — BRNO 19.10: Prenos iz Prage. — 19 35:' Celo. — 20: Program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 19.15: Pevski in klavirski koncert — 21: Vojaška godba, — 21.12: Orkester. — 22.15: Lahka m plesna glasba. _ DUNAJ 12: Orkester. — 16.4«: Plošče. _ 17.45: Koncertna ura. — 20.15: Mešan program. — 21.45: Ari Te in pesmi. — 26: Plesni koncert — BERLIN 20.15: Slušna igra. — 21: Ples glasbenih instrumentov. — 21.45: Busonijn v spomin. — 22-50: Sra-mel trio. — K6NIGSBERG 19.30: Pevski koncert. _ 20.15: Prenos iz Berlina. — 21: Koncert rx Lipskega. — 22.40: Godba za ples. — MtlHLACKER 20.15: Slušna igra iz Berlina. — 21: Orkestralen koncert iz Lipekega. _ 23: Kompozicijski večer. — 24: Nočni koncert - BUDIMPEŠTA 17: Orkestralne skladbe Čajkovskega. — 18.30: Plcsče. — 19.30: Operetni večer. — 22-50: Plesna glasba. — 23.45: Ciganska kapela. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20-45: Orkester. — 22.10: Lahka in plesna muzika. _ R U B A N Y-JEV MATE C A J hram ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. MIlivoj Leustek, Ljubljana, Resi jeva cesta L »ko pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc JezerSek. Za Inaerauri del je odgovoren Alojz Novak. Val 1 Ljubljani.