Prvo berilo in slovnica za slov. ljud. šole. (Odgovor ocenjevalčev.) (Dalje.) Tudi opomba, da povsod, posebno pa na deželi, prve dni šolskega leta mnogo otrok še nima knjige bodi si zarad revščine, zanikrnosti in drugih okolnosti — je le voda na moj malin, česar me lastna skušnja uči. Ako so stariši res tako revni, potem ne morejo otroku kupiti knjige ne le v začetku šolskega leta, ampak tudi pozneje ne, in otrok mora priti do knjige po drugi poti. Ako so pa stariši zanikrni, potem se mi zdi najboljši pripomofiek zoper to zanikrnost nadlegovanje otrokovo. — Otrok pride v šolo brez knjige, zanikrni oče mu je ne&e kupiti, otrok vidi, da ima vecina njegovih součencev in soucenk knjigo, učitelj ga vpraša, kaj da je on nima, otrok pride domov, začne jokati in tožiti: V šoli smo danes brali tudi iz knjige, sosedov Tonček jo uže ima, stričeva Rezika tudi, in jaz je še nimam, in gospod učitelj me je po njej vprašal, itd. To se ponavlja danes, jutri, — slednjič se oče naveliča teh tožeb in — deček gre drugi dan s knjigo v šolo. — Ako pa učenec prvi čas pri ponavljanji knjige ne rabi, tudi je ne pogreša in še manj pa oče, in ko učitelj preide po dovršenej ponovitvi k čitanju berilnih sestavkov, so otroci zanikrnih starišev še brez knjig. In gospoda tovariša mi gotovo pritrdita, da otrok mnogo lažje pogreša knjigo pri ponavljalnih vajah, ki so v knjigi le v podporo drugim skupnim vajam, kakor pa pozneje, ko se uže preide k berilnim sestavkom. Kar se tiče moje opombe: Za ponavljanje velikih črk se mora porabiti uže nekoliko več časa, ker so se jih otroci v I. šolskem letu mnogo hitreje in površneje učili primeroma z malimi črkami, — moram pojasniti, da stopnjevani prislov ,,površneje" ni zadeval BAbecednika", katerega nisem ocenjeval, ampak nanašal se je na čas, kar se uže razvidi iz predstoječega prislova ,,hitreje". Učitelj, kojemu je prislovica ,,Vsak začetek je težek" tudi pri pouku osnovno n a č e 1 o, pomudi se k a k o r j e t r e b a pri početkih, dobro vedoč, da se prav pri početkih nakopičuje največ težav. Temu načelu zvest prisoja v I. šolskem letu veliko važnost temeljitemu priučenju malih črk. Koliko časa k temu potrebuje, odvisno je od različnih okolnosti. Vender pa se ne more učitelju reei, da bi bil prehiter, ako mu je treba pri ugodnih razmerah za male črke polovice šolskega leta na šolah, kder se prvo šolsko leto posrednje ne poučuje. Da se mora ta čas podaljšati na dvo- in enorazrednih šolah, razumljivo je samo ob sebi. Iz tega sledi, da se na manjrazrednih šolah jako skrči čas za priučenje velikih črk. Res je sicer, da si otrok velike črke lažje za- 10* pomni vsled nekaterih enakosti z malimi in — kar je še tehtnejše — da se je otrokova mislenost uže nekoliko ojačila proti koncu šolskega leta, vender pa je treba pomisliti, kako redko kedaj da se rabijo velike črke nasproti malim in posebno pa še v slovenščini, v kateri se od samostalnikov le lastna imena pišo z veliko začetno črko. Kder pa čas in jezikova svojstvenost zavirati, ne pomaga še tako dobra knjiga (abecednik). Iz tacega razmišljanja — mislim — sme se sklepati resničnost moje opombe, da se otroci v I. šolskem letu mnogo hitreje in površneje uče velikih črk nego malih. Slednjic omenjata gospoda tovariša, da je drugi del Heinrich-ovega abecednika namenjen za I. šolsko leto in ne za II. Jaz pa mislim, da se da to tako malo brezuvetno trditi, kakor da bi jaz rekel — česar pa nisem —, da je ta abecednik namenjen za I. in za II. šolsko leto. Heinrich je izdal — kakor znano — še drug abecednik, za ,,pet- in večrazrednih ljudskih šol", iz česar se da sklepati, da je prvi abecednik namenjen za manjrazredne ljudske šole, tedaj tudi za eno- in dvorazredne. In ako ta abecednika po vsebini primerjamo, najdemo, da je prvi abecednik (za manjrazredne Ijudske šole) obširnejši (40 str. + 56 str.) od druzega (z 72 stranmi). Ta razlika glede vsebine pač ne kaže, da bi bil v oceni imenovani abecednik namenjen izključljivo le za I. šolsko leto. Še tehtnejši dokaz podaje Jos. Saatzer v svoji metodični knjigi ,,Das zweite Schuljahr", v kateri obravnava berilne sestavke iz II. clcla Heinrich- ovega abecednika. Iz te specijalne metodike, posebno pa iz oddelka ,,B. Lesen" bi mogel navesti nekateri osežen dokaz, s katerim bi obveljavil trditev gg. tovarišev o Heinrich-ovem abecedniku, ali odgovor mi pod peresom uže tako preveč narašča. Toliko na odgovor v 6. listu ,,Tovariševem". (Dalje prih.)