ANDREJ PAVLOVEC OB DVAJSETLETNICI OSVOBODITVE ŠKOFJE LOKE (Zapis po pripovedovanju) Pričujoči zapis je le kronika dogodkov, kakor sta jih doživljala v zadnjih dneh pred osvoboditvijo louu Bernik (brez ilegalnega imena), rojen K). junija 1026 v Preski pri Medvodah, sedaj stanujoč v Kranju. Gradnikova 7. pred odhodom v partizane pa v Puštalu. ki je vstopil v NOV IS. decembra 194.1 in bil najprej borec druge čete škofjeloškega bataljona, nato borec in obvešče valec čete v Prešernovi brigadi, nazadnje pa obveščevalec Obveščevalnega centra XXXI. divizije, ter Jernej Hribernik-Tomiks. rojen v Puštalu 1H. okto bra 1919. stanujoč v Puštalu št. 69. ki je odšel v partizane 1. marca 1941 in bil najprej v Škofjeloškem bataljonu, nato v obveščevalnem centru »l.tibnik IX. korpusa in nazadnje pri Komandi nnesorec. nato komandir druge čete, imenovane loška četa«, potem obveščevalec OC (obveščevalnega centra) I.ubnik« v sestavu IX. korpusa in nazadnje vodja OC Komande mesta škofje Poka. Zapis oziroma kronika nima namena biti natančen zgodovinski dokument, ker zapisovalec ni imel možnosti, da bi preveril vse datume dogodkov, kakor sta jih pripovedovalca navajala. Morda tudi niso vsi podattki zanesljivi, česar sta se tudi pripovedovalca sama zavedala, kajti od takrat je vendar že minilo dvajset let in doživljaji izninjajo v pozabo. Ostajajo sicer vedno megleno v spominu, a vseh ni mogočo več trdno podpreti s točnimi datumi, s polnimi imeni in kraji. Vendar pa je zapis verna slika, posneta iz primerne oddalje nosti, predvsem časovne, da lahko služi tudi kot podlaga za poznejšo zgodo vinsko obdelavo, za kar pa bo potrebno zbratli še več podobnih pričevanj. Zato naj kar na tem mestu povabim' vse. ki so bili priča temu enkratnemu dogodku v zgodovini škofje Loke, da tudi oni povedo ali zapišejo svoje spo mine, ali pa popravijo morebitne napake in dopolnijo nejasna in premalo dokumentirana mesta v tej skromni kroniki. Kronika osvoboditve je tudi ilustrirana s petnajstimi slikami. Teh pet najst fotografskih dokumentov je le del večjega števila fotografij, ki doku mentirajo pohod Gorenjskega vojnega področja iz Daveči v Železnike. Škofjo I.oko in naprej v Kranj. Fotografije je letos muzeju odstopil Janko Urbane s partizanskim imenom Olga. lovariš Urbane je bil član komande Gorenj skega vojnega področja, po činu kapetan prve klase, in je fotografije po njegovi izjavi posnel Mirko Lakota iz Rečice pri Bledu. Te fotografije so zelo dragocen dokument in pomembna pridobitev Loškega muzeja, posebej še. ker pomagajo dokumentirati nekatere druge fotografije, ki so bile do sedaj v muzeju povsem napačno tolmačene. Ubrati pa povečujejo tudi število slik v muzeju, ki je v stari zbirki imel za ponazoritev in dokumentacijo osvobo- 11 ditve eno samo. na kateri naj bi bili predstavljena borci Hercegovske brigade kot prvi partizani v Skorji Loki. I i so v resnici bili prvi v Škofji l.oki. slika v muzeju pa je prikazovala komando Gorenjskega vojnega področja in je njen komentar napačno govoril o I Icreegovcih. S pomočjo l t-bančevili foto grafij pa je bilo mogoče te pomote in nejasnosti odpraviti, točneje dokumen tirati tudi druge slike in prikazni osvoboditev obširneje kot doslej. In prav na novo odkrite fotografije so bile tudi pobuda temu članku, ki je zapisan Poigana domačija i> Farjem potoku, kjer se je zadrževal slab dolenjskega vojnega področja po magnetofonskem posnetku pripovedovanja Ivana Bernikn in Jerneja llri- bernika-I omiksa. Pripovedovanje je bilo posneto v Loškem nui/.ejn. razgovor pa je vodil Stane Pečar, nekdanji sodelavec Loškega muzeja za zgodovino .\()B. Pripovedovanje ni zapisano dobesedno in v celoti, temveč je prirejeno. Oba pripovedovalca sta prišla v Škofjo l.oko na dan osvoboditve, in sicer vsak od druge strani: Ivan Bcrnik s I lercegovc-i iz Poljanske doline. Jernej llri- bernik pa z Gorenjskim vojnim področjem in s komando atesta Škofje boke iiz Selške doline. IVAN BERMK je pripovedoval: Od julija 1944 sem bil obveščevalec XXXI. divizije. Nekako od novembra 1944 pa do januarja 1945 sem se večinoma zadrževal v roinaškovom. Po na padu na naše skrivališče sredi zime »eni se umaknil čez Ožbolt in potem k Močeradnikn. od tn pa v Javorje in v Delnice, skratka, ves ta čas. bilo je to v časti zadnje ofenzive v marcu 1945. leta, smo se stalno premikali. S Koso velovo brigado sem šel v Bohinj na Iskovnico in od tn zopet nazaj čez Baško 12 Zastavonoše Gorenjskega vojnega področja in partizanske enote v Selcih Kolona partizanov zapušča Selca 9. maja dopoldne. Spredaj na konjih vsi štirje člani štaba Gorenjskega vojnega področja, za njimi zastavonoše, enote, prav zadaj komanda mesta Škofje Loke >/,i/) Gorenjskega trojnega področja mi mostu D Dolenji vasi Partizani korakajo (e/. most o Dolenji vasi sedlo na Porezen. I o pot sem prehodil večkrat, zadnjikrat z dvema tovarišema iz Kosovelove brigade, za katero sem moral poiskati zvezo. Sam pa. ker prav zaprav nisem spadal pod poveljstvo Kosovelove brigade, sem iskal zvezo s svojo enoto. Dobil sem zvezo s kurirji iz Bodovcljske grape in bil z njimi do konca aprila. Mislim, da je bilo ravno zadnjega aprila, ko smo boleli oditi, zaradi neke naloge, pod Osoje. ker pa je za dežjem zapadel še sneg. smo ostali v taborišča pod Blekom. Kolikor se spominjam, so bili tu še Janez I.ukane (Kulršmidov). France Ilribernik in njegova sestra. I.ojze I laliier-/Jvko in oba Krekova Prebivalci stare Loke čuku jo pred Forfunovcem nu kolono partizanov i> sestami dolenjskega oojnega področja (Močeradnikova) pa morda še dva druga tovariša, katerih imen se ne spo minjam. Tu so nas napadli 'belogardisti iz Muretove postojanke. Mi smo se razbežali. lako da sem. kolikor- se spominjam, prišel 7. maja v Bodovlje do Šenrica irr se tam okoli zadrževal. Z menoj sta bila še dva partizana, za katera pa ne vem nitji njunih imen niti. od kje sta bila. Dne 9. maja zjutraj smo sre čali civiliste, ki so prišli iz Škofje Loke in povedali, da v Loki ni nobenega vojaštva več. \si trije smo zopet odšli proti Šemicu v Bodovlje. Prid Šemieem smo zagledali osebni avtomobil, ki je imel spredaj zastavice. Mislili smo. da so se v njem pripeljali še zadnji Nemci ali \ lasovci. zalo smo se skrili za skalo. Iz avtomobila so ravno izstopali vojaki in oficirji, ki pa jih nismo mogli pri 'poznali. Domači so nas opazili itn nas vabili, naj se približamo, loda mi se njihovemu vabljenju nismo odzvali. Menili smo. da gre za zvijačo, s katero bi nas radi ukanili. Zaradi oddaljenosti' sem bil prepričan, da so prišleci četniki. Končno sem se le odločil in še z enimi tovarišem odšel proti Šemicevi hiši. Drugi tovariš je ostal za skalo in ga kasneje nisem več videl. \ erjetno se je zbal in pobegnil. 15 Štab Gorenjskega vojnega področju pred Fortunoocem i> Stari Loki Okrašena Slara l^oka pričakuje osvoboditelje Ko sem prišel pred hišo, sem videl partizanskega oficirja, kapetana. ki me je vabil: »Evo. zdravo, prvi partizani n Škofjoj l.oei! Sam se še vedno nisem docela otrese! strahu in sem se kapetanii. ko mi je podal roko in me hotel objeti, iztrgal iz rok. Še vedno sem mislil, da je vse to le zvijača. Toda kmalu sem le spoznal, da je pravi partizanski oficir. Bil je menda komandant Hercegovske brigade in žal mi je. da si nisem zapomnil Sprejem prvih partizanov v Stari Loki njegovega imena. No. tako sem s polnimi pljuči dihal /rak. ki je že nekaj dni prej dišal po svobodi. Okoli pol dveh popoldne smo se usedli \ avtomobil in se odpeljali proti Loki. Pred kajbetom smo ustavili in na avto so planili še otroci, tako da se nas je do Škofje Loke peljalo več kot deset oseb. V .Škofji Loki smo se ustavili pred gostilno krono . kjer so Hercegovci verjetno imeli svoj štap. Dragih partizanov takrat še m bilo v mestu. Opomba: lovariš Bernik je zelo hitro pripovedoval in 9e večkrat vračal Eia dogodke, laku da je bilo zelo težko izluščiti iz dolgega pripovedovanja ta kratek zapi». \ečkrat omenja, da sta bila z njim nad šemicem dva neznana partizana, na koncu pa pove, da sta bila z Olijent (partizansko ime) prva v Škofji Loki. tako da zapisovalcu ni jasno, ali je bil la z njim že pri Semiču v Bodovljah. ali se mu je pridružil kasneje. I pam. da bo Oti lahko sam po- 2 LoSki razgledi 17 (lun štaba Gorenjskega vojnega področja J miku Urbane (na konju) med veselimi prebivalci Strne Loke Štab dolenjskega DOJnega področja koraka o Škof jo Loko vodal ali zapisal svojo spomine. Vsekakor pa je ta zapisek le fragment, ker sem skušal zajeti iz Bernikovega pripovedovanja samo bistven« podatke. JERNEJ HRIBERNIK-TOMIKS je svojo pripovedovanje tudi začel z do godki v zadnji ofenzivi: Na Silvostrovo 194-4 som prišel v Javorje, ker sem bil premeščen v Ko mando mesta Škofja loka. V Javorje smo prišli ravno na miting, ki je bil Kolona partizane® koraka o Škofje Loko v šoli in zdelo se mi je. da je že vse osvobojeno. Nastopala jo mladina in partizani. Pozabil sem omeniti, da je bila komanda mesla na Mnravah pri Ingličn. pravzaprav pa so jo selila som in tja. posebno med zadnjo ofenzivo. To vem. da so je iz Mnrav morala umaknili ob štirih zjutraj in da ni bilo tod dragih partizanskih enot. Umaknili smo so čez Črni \v\\. kjer so bile še enote: Škofjeloški odred, komande mest Radovljica in Bled. Kosovelova brigada in (iaribaldinei. Nemci pa so pritiskali z vseh strani. Bili so v Žetini. v farjem potokn. ki je gorel, v I.eskovioi. komandant (ioronjskega vojnega področja Krtina mi je ukazal odpeljati polovico članov komande mesta Školja l.oka na varno, druga polovica pa je odšla proti Poreznn. kjer jo v znanih dogodkih na Poreznn med zadnjo ofenzivo padlo 35 partizanov. Po stari partizanski navadi in taktiki smo se 2* 19 Štab Gorenjskega vojnega področju na Vestnem trgu D Škof ji Loki Sprejem osvoboditeljev na Mestnem ttgti razkropili. I.očani. Selčani in partizani iz Medvod MIIO se umaknili skupaj. Partizani iz Selc so šli proti Sekam, oni iz Medvod proti Medvodam, mi iz Škofje Loke pa proti domu in prišli do C'oglarja v Puštalu. kjer pa smo zve deli, da so postavljene belogardistične zasede. Zato smo se zopet obrnili proti Maitinj vrhu. kjer so se zbirali deli Gorenjskega vojnega področja. V začetku aprila nas je bilo tam že kar veliko. Do odhoda v dolino pa nas je bilo že več kol osemdeset. Dobivali smo redno poročila, ki so bila že skoraj takšna, kakršen je pravd časopis in ne več tako skromna, kakršnih smo bili Odhod dolenjskega vojnega področja i/. Škofje Loke proti Kranju vajeni' še pred meseci Vsi smo se pripravljali na odhod v dolino, kar je za nas pomenilo konec borbe in osvoboditev. Že pred odliodom v partizane sem se zaklel, da bom prišel \ loko z zastavo, torej kot zastavonoša Bil sem vesel, ko sem videl, kako pripravljajo mojo zastavo: v delavnicah pa so izdelovali zvezdo za vrh droga. Točnega datuma, kdaj smo dobili ukaz za odhod, se ne spominjam. Ver jetno je bilo to "5. ali b. maja. ker smo bili 7. maja že v Sekali. \ Železnike takoj prvi dan nismo mogli in smo se ustavili na Jesenovcu ter šele naslednji dan vkorakali v Železnike, kjer se je naša komanda nastanila v Dolenčevi hiši. Naslednjega dne smo odkorakali proti Sekam in prišli tja 7. maja. I u smo bili tudi še 8. maja in dobro se spominjam, da je imel tega večera govor tov. \ojteli. Proti' Školji Loki še niso mogli oditi, ker so bili na Bukovškem polj ti vkopani Vlasovci. katere smo pregnali 8. maja zjutraj preko Knapov proti Kranju. lako je bila pot do Školje Loke prosta. Iz Selc smo odšli <>. maja zjutraj in prišli v Loko okoli 16. ure. Vso pot sem nosil zastavo. Med potjo sem bil ginjen in srečen. V Školji Loki pa me je čakal še zadnji udarec te vojne. Mama je bila v črnem in mi povedala, da je umrl brat. I o sem vedel, da je bil ranjen, nikoli pa nisem mislil, da bi mogel 21 umreti. Ni bilo časa. /. mamo sva bila skupaj le nekaj trenutkov in že sem se moral podredili vojaški disciplini. Da se vrnem na prvotno pripovedovanje. \ koloni nas je moralo biti pri bližno 400 do 500. Gorenjsko vojno področje je imelo v svojem okrilju večino komand mest. delavnice, čete in drago. Na fotografiji, ki prikazuje odhod iz Selc. se dobro vidi razvrstitev. Spredaj jezdijo člani -^ i i * i >; i Gorenjskega voj nega področja, komandant Albin Drolc-Krtinn. Janko l rbanc-Olga. Ivan Majcen-Jovo in Bogdan Javor-Peter. /a štabom korakajo zastavonoše Gorenj skega vojnega področja, potem je na slrkii videti dve četi. za katerima nosim jaz zastavo komande mesta škofje Loke. Že pred odhodom v Škof jo Loko smo se dogovarjali, kje naj bi bil naš štab. Določili smo Mestni trg. vendar se je pozneje izkazalo, da za tako mno žico izbrana hiša na Mestnem trgu ni primerna. Zato smo se takoj po sprejemu obrnili in odšli na štema rje. Enote Gorenjskega vojnega področja pa so odkorakale po Grabnu in po Spodnjem trgu proti Kranju. \ času našega prihoda v Loko tod ni bilo več Hercegovcev. ki so tudi že odšli proti Kranju. Kakšne so bile prve ure v Škofji Loki. že več ne vem. Vem samo. da sem bil srečen iin ginjen in hkrati zaradi bratove smrti potrt. Vem. da je bilo mnogo ljudi, rož in klicanja iti pesmi. I oda naše dolžnosti z osvoboditvijo niso odpadle. Ker sem bil domačin, sem moral skrbeti za namestitev enot iti štabov, organizirati prenočišča in hrano. I ako so mi v nenehnem razburjenju, ki je bilo včasih hujše kot v ofenzivah, minevali prvi dnevi, tedni in meseci v svobodni Škofji Loki. R e s ii m ? A 1'OCCASION IJU VINGTIfiME AVNIVLRSAIRE DE LA LIBERATION DE SKOFJA LOKA Larticie retrace. d'a p res les sonvenirs de deu\ cnmhattants du pays. les nioiive- ments do comuuuuletueiit et des unites de la Rčgioa militaire de la Hattte-Carniole dont le but etait la Iiberi.ition de škofja Loka. Les unites de 1'Arniee de liberation sont entrecs clans la ville le 9 mai IW5 a 16 heures. L'articie est illustre de quelqucs imagts choisies clans la tres riche docnmentatioii phntogmphicpic coacernant ces mouvements des unites de liberation. 22