Štev. 70.__ Izhaja vsak d2n, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne, Uredništvo: L!ica Sv. Frauciika A>iikega sL 20. L nadstr. Vsi Clj: sc p«^;ljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne prejem a jo in rokopisi se ne vračajo. Izdaiateli in cdgovotai radnik Štefan Godina. Lastnik konsorcij isu' l dip<-' • — Tisk h>kafne .Edinosti", vpisane zadruge z cttcjcnioi pof<*Uo:ii v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20. Teluon u:^Jni5t\a in uprave štev. 11-57. N arotn i na znaša: Za ctJo kto.......K 24* — za pt4 leta................." ~ za tri mesece........ .........® Za nedeljsko Izdajo za ccio leto.......o JO za pol leta -............2 60 V Trstu. Četrtek ti. marca ISIS, Letnik JCi. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5. — vsaka nadaljna vrsta............. — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inscratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Ic upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trslu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega šL 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.662. L-V »i® i vi pn Odbiti ruski umi 1 severno od Itaduorne. - Spopadi prt ternovlcab. - itoalinl bofl na Poljskem. - Bitka pri Ostrolenkl se nadaljuje. - Boji pri Przasznysza potekalo ugodno za Nemce. - Kemiki napad pri Kouem Miustu napreduje. Velika „Pozimska bitka v Champagrti" seje končala brez vsakega uspeha za Francoze Z zapadneft bojličn. Z oustrllsHo-rusUcsa ioiisca. DLNAJ, 10. (Kor.) Uradno se objavlja: 10. marca 1915. Na fronti na Rusko-Poljskem \lada tudi še dalje živahno bojno delovanje. V zapadni Galiciji je bilo od našita čet Južno od Gorlic osvojeno ozemlje še razširjeno. Zavzel je bil neki bližnji sovražni strelski jarek, pri čemer smo ujeli 200 Rusov. Pri ugodnih razglednih razmeraii je dosegla včeraj na nekaterih delih karpatske fronte naša artiljerija očividno dobre u-spehe. Neko blizu naših lx^tnih pozicij ležečo grebensko linijo, na kateri se je nahajala sovražna artiljerija, so Rusi vsled krilnega ognja naše artiljerije beže izpraznili, pri čemer je imel sovražnik vsled zelo uspešnega šrapnelskega ognja težke iz?ube. Pri zavzetju neke postojanke na tej fronti ie bilo ujetih 300 Rusov in u-plenjenega mnogo vojnega materijala. Pred našimi postojankami, v jugovzhodni Galiciji vlada v splošnem mir. Severno od Nauvvorne je bil neki napad slabejših sovražnih sil odbit; istočasno je bilo na nekem drugem mestu več sovražnih bataljonov, ki so prodirali proti naši fronti, potisnjenih nazaj in pri zasledovanju ujetih 190 mož. V Bukov ini se ni zgodilo v zadnjem času ničesar posebnega. Na severnem bregu reke Prut, pri Čer-oovicah, so se vršile le neznatne praske. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, frnl. Pogovor z rusko vlado glede povrnitve avstro - ogrskih državljanov v domovino. DUNAJ, 9. (Kor.) »Politische Korre-spondenz« poroča: Kakor je bilo že razglašeno, se je sklenil z rusko vlado dogovor, glasom katerega imajo naslednje vrste avstro - ogrskih državljanov, ako za to poprosijo, pravico do dovoljenja, da se povrnejo domov: 1. ženske in dekleta vsake starosti; 2. vsi moški pod 17. letom in oni, ki so stari nad 45 let, izvzemši častnike in sodi. ijsko zasledovane osebe. Da se poizve, ako so bile osebe, katere imajo na podlagi omenjenega dogovora pravico povrniti se iz Rusije domov, dejansko tudi poslane domov, naj naznanijo, ne samo one osebe, ki so dosedaj zapro-- sile pri ministrstvu za zunanje zadeve za intervencijo, temveč tudi vsi drugi intere- od treh rušilcev, v barsko pristanišče in izkrcale oddelek, ki je zažgal in razrušil v skladiščih na kamnitem pomolju se nahajajoče zaloge. Za hitrejše izkrcanje francoskih transportov novozgrajeni leseni pomolj s tiri in dvigali, je bil razstre-ljen. Takozvana jahta »Rumia«, ki je služila že več let za transport blaga, nekaj mesecev pa posebno za vlačenje iz Albanije s kontrebando na krovu prihajajočih jadrenic in ki so ji naše dosedanje akcije vedno prizanašale, je bila odvedena iz notranjega pristanišča in potopljena ob vhodu pri pristanišču, ker je viharno vreme oviralo odvedenje ladje. Tekom teh operacij so bila naša vozila eno uro dolgo srdito obstreljevana od petih baterij, a nikdar zadeta. Torpedni čolni so .odgovarjali le s strojnimi puškami na streljanje proti izkrcanemu oddelku. Mesto sploh ni bilo obstreljevano. Ru-šilci v in pred pristaniščem niso oddali niti enega strela. Celo dve večji zalogi bencina radi nevarnosti za dve v bližini se nahajajoči jadrenici neznane narodnosti, niste bili uničeni. Od črnogorske strani razširjana poročila o bombardiranju mesta, o mnogih porušenih in požganih hišah, o velikem številu pod razvalinami pokopanih ali po šrapnelih ubitih ljudi, posebno žensk in otrok itd., niso nič drugega kakor tenden-cijozne izmišljotine, kakršne je sedaj od nasprotne strani sigurno pričakovati. Razširjen delokrog poveljnika balkanskih vojnih sil. DUNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Na podlagi Najvišje odločitve se je poveljniku balkanskih vojnih sil podelila pravica, da sme podeljevati moštvu podrejenih mu nemških vojnih čet srebrno hrabrostno svetinjo 1. in 2. reda. Pravico podeljevati zlato hrabrostno svetinjo si ie pridržalo vrhovno vodstvo. Z nemšiHHuSima Bojišča. BERLIN. 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. marca 1915. Vzhodno bojišče. Nov poskus Rusov, da bi prodrli pri Av-gustovvu, se je ponesrečit Bitka severozapadno od Ostrolenke se še nadaljuje. _____ __________Boji severozaoadno in zapadno od Pra- senti ministrstv u za zunanje zadeve, kdoi5znysza potekajo tudi v naprej ugodno za se je od njihovih znancev, ne vojnih ujet-! naSi* nikov, temveč civilnih oseb, povrnil iz Rusije, odnosno koga še tam zadržujejo. Dotični dopisi, ki naj bi se nekolekovani predložili do 20. t. m. ministrstvu za zunanje zadeve, naj bi v danem slučaju tudi zadržavali pripombo, ako so interesentom znani gotovi razlogi, zakaj se njihovim ljudem ni dovolil povratek v domovino. Z južnega bojišča. 0 ziđnjl akciji našega brodovja pred Barom. DUNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Našo najnovejšo brodovno akcijo pred Barom od 1. na 2. marca t. L, je razlagalo več listen čisto napačno. Nasproti tem iz inozemskega časopisja došlim potvorje-nim poročilom, se navajajo sledeči avtentični podatki: Dne I. marca t. L, ob 2 in pol zjutraj io udrle tri naše torpedovke, spremljane PODLISTEK Madame Bovary Ko je dospel župnik, ga je vprašal po Bovaryju. Odvrnil je na lekarnarjevo vprašanje: »Rana, ta je še presveza, veste!« . , . . Homais mu je čestital k okolnosti, ker se mu ne more pripetiti nesreča, da bi izgubil svojo ljubljeno družico, kakor se to lahko zgodi vsakomur, ki je oženjen. Kmalu sta začela debatirati o celibatu. »Nenarvno je«, je dejal lekarnar, vda se mora moški vzdržati žensk«. »Toda vraga, je vzkliknil župnik, »kako naj oženjen duhovnik ohrani spoved-no tajnost?« homais se je nato lotil spovedi. Župnik jo je zagovarjal kot zelo koristno. Omenil ic množino shičajev. kako so se tatovi Naš napad severozapadno od Nowega Miasta je napredoval. Vrhovno armadno vodstvo. Izmenjava za vojno nesposobnih civilnih oseb med Nemčijo in Rusijo. BERLIN, 9. (Kor.) »Norddeutsche Ail-gemeine Zeitung« piše: Pogajanja, ki so se vršila s posredovanjem neke nevtralne države z rusko vlado glede izmenjave za vojno nesposobnih civilnih oseb, so sedaj končana. Sedaj smejo oditi vsi od 17. do 45. let stari moški nemški podaniki, ki so nesposobni za vojaško službo, bolni ali pohabljeni. Zdravniki in duhovniki, ki ne spadajo k vojaštvu, sinejo istotako odpotovati iz Rusije. Oni, ki odpotujejo v domovino, smejo vzeti seboj vso prtljago, denar in dragocenosti, izvzemši zlat denar in bančne vložke. Car Nikolaj v Helslngforsu. CARSKOJE SELO, 10. (Kor.) Car Nikolaj je odpotoval v Helsingfors. BERLIN, 10. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 10. inarca 1915: Zapadno bojišče. Bojno delovanje ie bilo vsled hudega snega in hudega mraza omejeno, v Voge-zin celo skoro ovirano. Le v Champagm se je nadaljeval boj. Pri Souainu so ostale bavarske čete po dolgo trajajočem metežu zmagovite. Severovzhodno od Le Mesnila je sovražnik na posameznih mestih mimogrede udri v naše linije. V srditih metežih, pri čemer smo v svrho ojačenja bližajočim se francoskim rezervam s protinapadom preprečili napad, je bil sovražnik definitivno vržen iz naših pozicij. Z današnjimi in v zadnjih dneh poro-čanimi boji je prispela »Zimska bitka v Champagni« v toliko do zaključka, da nobeno novo buknenje ne more ničesar več izpremeniti na končnem rezultatu. — Kakor je bik) naznanjeno že dne 27. februarja, se je razvila bitka iz namena francoskega armadnega vodstva, da se v Ma-zurih močno ogrožene Ruse razbremeni z izvrševanim prodornim poskusom, ne oziraje se na žrtve, pri čemer je bilo kot najbiižji cilj označno mesto Vouziers. Znani izid Mazurske bitke kaže, da namen nikakor ni bil dosežen. Toda tudi predorni poskus sam je mogoče danes označiti kot popolnoma in klavrno ponesrečen. Nasproti vsem podatkom o oficijalnih francoskih komunikejih, se sovražniku na nefc j nem mestu ni posrečilo, da bi si priboril tudi le najmanjši, imenovanja vredni dobiček. Za to se imamo zahvaliti junaškemu nastopu naših tamošnjih čet, previdnosti in vztrajnosti njenih voditeljev, v prvi vrsti generaloberstu pl. Einemu kakor tudi poveljujočima generaloma Riemannu in Flecku. V noč in dan neprestano trajajočih bojih je sovražnik od 16. februarja naprei poslal v boj več kakor šest komplektnih armadnih zborov in ogromne množine težke artiljerijske municije, lastnega in a-meriškega izdelka — večkrat preko 100 tisoč strelov v 24 urah — proti osem kilometrov široki fronti, ki ste jo branili dve slabi porenski diviziji. Neomajno so Po-renci in v njihovo podpiranje došli bataljoni garde in drugih zvez ne samo vzdržali napad šestkratne premoči, ampak prešli često s srditimi protinapadi celo v o-fenzivo. Tako je razumljivo, da je kljub temu, da gre tu le za strogo obrambne boje, ostaio v naših rokah več kakor 2450 neranjenih ujetnikov, med njimi 30 oficirjev. Seveda so naše izgube proti hrabremu nasprotniku težke. One so celo večje, kakor so isfi doživele celokupne v Mazurski bitki udeležene nemške sile. Toda žrtve niso bile zastonj. Izgube sovražnika so najmanj trikrat večje kakor naše, to se pravi, ceniti jih je na več kakor 45.000 mož. Naša fronta je trdnejša kakor kedaj. — Francoska prizadevanja niso zamogla izvršiti nobenega vpliva na potek dogodkov na vzhodu. Nemška hrabrost in nemška žilavost sta si priborila novo slavo, ki se enakovredno pridružuje oni, ki je bila izvršena skoro v istem času v bitki ob Ma-zurskih jezerih. Vrhovno armadno vodstvo. Angleški finančni ministr predložil zbornici zakonski načrt glede nadzorovanja izdelovanja vojnega materijala. LONDON, 10. (Kor.) Finančni ministr Lloyd Oeorges je predložil spodnji zbornici zakonski načrt, ki naj razširi neki prejšnji zakon, glasom katerega je bila vlada upravičena nadzorovati tovarne, ki so izdelovale vojni materijal. Francoski šrapneli eksplodirali v nepo-srednji bližini švicarske meje. BERN, 10. (Kor.) Švicarska brzojavna agentura poroča iz Prountrouha: V zadnjem času so eksplodirali francoski šrapneli na nemških tleh tako blizu švicarske meje, da so prileteli šrapnelski drobci tudi na švicarska tla. Kmalu nato je prišel nek francoski častnik, da se oprosti radi dogodka. Med tem so menjali smer streljanja. BloMa angisskega vodovja. LONDON, 10. (Kor.) Admiraiiteta poroča, da je bil angleški parnik »lavig-stan« pri Scarboroughu torpediran. Od 38 mož posadke je bil rešen le eden. Parnik »Blaackvvood«, ki je imel 17 mož posadke, je bil torpediran pri Hastin-gsu, parnik »Princes Victoria« pa pri Li-verpoolu. Posadki obe:i parnikov ste bili po spovedi izpreobrniL Marsikateremu je padla v spovednici mrena z oči, in v Frei-burgu se je izpreobrnil celo neki minister. Toda Homais je medtem zaspal. Zrak v sobi jc postajal dušeč, duhovnik je odprl okno, in lekarnar se je vzbudil. Iz daljave se je začulo pasje lajanja. »Ali čujete psa, kako laja?« je vprašal lekarnar. »Pravijo, da živali zavohajo mrliča«, je odvrnil župnik. »Godi se jim, kakor čebelam. Tudi one zletijo iz uljnjaka, če umre kdo v hiši«. Homais ni pobijal tega praznoverja, kajti zaspal je bil že zopet. Župnik je vztrajal dalje časa; pregibal je še nekoliko časa ustnice, nato je tudi on sklonil glavo, velika črna knjiga mu je zdrknila z rok, in jel je smrčati. Vstopil je Karel. Ni ju vzbudil. Prišel je poslednjikrat, da se poslovi od Eme. Aromatična, dišeča zelišča, ki jih je bil Homais zažgal, so še gorela, in modrikasta para se je stapljala z meglo, prodirmlo- resem. Torpediranje vseii teh parnikov je bilo izvedeno v soboto zjutraj. LONDON, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Angleški parnik »Princess Victoria« je bil 18 milj od Merseya torpediran. Kljub jasnemu vremenu ni bilo opaziti nobenega sovražnega vozila. Ob 9 in pol dopoldne je Krmiiar opazil, da pri-haia torpedo. Nastala je močna eksplozija, nakar se je pričela iadja nagibati. Spustili smo v morje dva čolna. Moštvo je odplulo v Mersey. Ladja se je potopila v 15 minutah. Moštvo »Blackvvoodsa« je izkrcal neki ribiški čoln v Nev.havnu. »Blackvvood« je bil torpediran ob 0 zjutraj. Bilo je takrat slabo vreme in padal je precej močno sneg. Vsi čolni so bili na krovu za slučaj, če bi se pojavil kak podvodni čoln. Moštvo se je vozilo 2 in pol ure v čolnih, nakar je bilo rešeno. Podvodni čoln se je spustilna površje, a ni pomagal. »Tangestan« je bil torpediran ob 12 in pol dopoldne. Ravno so hoteli spustiti čolne, ko se je ladja potopila s čolni in posadko. Neki mornar, ki se ie rešil in se oprijel za neki zaboj, je ostal dve uri na vodi, dokler ga ni sprejel neki čoln. \eč indijskih mornarjev se je držalo za neko desko, a so končno omagali. Na višini Merseya je včeraj neki podvoden čoln sledil parniku »Clan-Macrai«, ki pa je ubežal. LONDON, 10. (Kor.) Admiraiiteta naznanja, da ne smatra kot opravičljivo, da bi se 29 oficirjem in mornarjem podvodnega čolna »U 8« izkazovalo dosedaj običajno postopanje kot z vojnimi ujetniki, ker je delovala ta ladja v zadnjem tednu na cesti med Dovrom in v Kanalu in jc najbrže napadala neoborožene trgovske ladje, jih torpedirala in potapljala in streljala tudi na take. ki so imele na krovu nevtralne državljane, ženske in nevojake. Zlasti se pogreša ladja »Tiole«. Bati se je resno, da jc bila začetkom februarja potopljena z moštvom vred. Seveda je težavno, zvračati krivdo na en sam nemški podvoden čoln in bi se mogel predložiti potrebni dokazilni materijal za oprostitev od krivde šele po mirovnem sklepu. Zaenkrat pa se morajo podvreči ljudje, ki so obdolženi takih stvari, posebnim omejitvam. Cinovnih razlik in dovoljenj, da bi se sestajali z drugimi ujetniki, se jiin ne sme dovoljevati. Ameriški ladji »Washington« in »Georgia« odpluii v Veracruz. LONDON, 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Oklopna križarka »Washigton« in vojna ladja »Georgia« sta dobili ukaz, da odplujeti v Veracruz. Ameriški poslanik v Veracruzu poroča, da so včeraj začeli izpraznjevati glavno inesto Mehike._____ Razpravljanje o mirovnih pogojih v Franciji. BAZEL, 10. (Kor.) Pariški sotrudnik lista »Baseler Nachrichten« razpravlja o francoski diskusiji glede mirovnih pogojev in pravi, da izgledajo Barresove ideje tako, kakor teorije, ki se jih graja pri vse-nemcih. Socijalisti ga tudi močno napadajo, vandar pa se pogosto vzdržuje nazi-ranje, da bo mogoče vsaj stare meje Lo-taringije kriti z nevtraliziranim ozemljem. »Temps« piše: Vladnim krogom taka razpravljanja niso všeč; treba je prepustiti vojakom, da napravijo mir. Pri vsej različnosti mnenj je pa vendar zanimivo, da se je pričel spor o miru še v času, ko še ni padla nobena odločitev in ima nasprotnik v svoji oblasti še važen del francoskega ozemlja. Poslanec Chaunet o francoski trgovini po morju. PARIZ, 10. (Kor.) Poslanec Chaunet izjavlja v listu »Journal«, da Francoska ni v stanu, izločivša nemško trgovino, pridobiti si za trgovino onih krn:'- ki bi vsled tega postali prosti za izvoz. Za to je razven vseh drugih organizacij potrebna večja trgovska mornarica, kakor je francoska. Razven tega je trgovska mornarica vsled mobilizacije in rekviriranja veliko ladij uničena. Vlada mora temu od-pomoči, sicer zavzamejo po vojni trgovci drugih držav na morju prostor, ki pripada Francoski. Afera Desclaux. PARIZ, 9. (Kor.) Termin za svrho razprave proti Desclauxu je bil preložen od 15. na 22. marca, da se omogoči branitelju Dernangu, da preštudira akte. čo skozi odprto okno. Noč je bila topla, na nebu so sijale zvezde. Vosek sveč se ie v velikih kapljah cedil na posteljo. Karel je zrl v plamen, tako da so ga bolele oči. Njegova svetloba je kakor mesečina obsevala svileno obleko. Zdelo se mu je, kakor da izginja E-ma v tej svetlobi, kakor da se razblinja v nočni tišini in plava obenem z vonjem, ki je napolnjeval sobo, proti nebu! In naenkrat jo je videl pred seboj, na vrtu v Tostesu, na klopici pred živo o-grajo, na cesti, vodeči v Rouen in na pragu njene hiše, na dvorišču v Bertauxu. Cul je še smeh veselih fantov, ki so plesali pod jablanami. Vsa soba je dišala po njenih laseh. Njena obleka je šumela v njegovem naročju. In sedaj je ležala tukaj, mrtva! Dolgo časa je bil tako zatopljen v spomine na izgubljeno srečo: spomnil se je vsake njene kretnje, njene boje, na zvok njenega glasu. In njegov obup le postajal vedno večji; naraščal je kot hudournik. Eeniski dricvid zfcor. BERLIN, 10. (Kor.) Državni zbor se je sestal danes k posvetovanju glede državnega proračuna. Zbornica in tribuuc so bile polne. V dvorani je zopet mnogo poslancev v uniformi. Predsednik K a m p i je otvoril sejo z nagovorom, v katerem je poudarjal, da so vsi, bodisi da se nahajajo pod orožjem ali pa posvečajo doma svoje moči vojno-pomožnemu delovanju, navdahnjeni le od misli po zmagoviti izvedbi nemški državi vsiljenega velikanskega boja. (Živahno odobravanje). Na vseh bojščih se nahajamo sredi razvoja vojnih dogodkov. Na zapadu vzdržuje naša hrabra armada s pravo nemško žilavostjo 400 km dolgo bojno črto neomajno trdno. (Živahno odobravanje). Na vzhodu vodi genijalen strateg vojne operacije. S skoro nadčloveškimi napori so dosegle naše in avstrijske armade uspehe, kakršnih še ni bilo po Scdanu. (Odobravanje). Hrabra osmanska armada drži pot v Dardanele zaprto in pomika svoje pred-straže do Sueškega prekopa, kjer ogroža Obšla ga je strašna radovednost. S tresočimi prsti je nekoliko privzdignil njen pajčolan. Zavpil je glasno, tako da sta se župnik in lekarnar izgubila. Planila sta kvišku in sta ga odvedla v spodnje nadstropje. Kmalu zatem je prišla Felicita in ie dejala, da želi gospod Emi-ne lase. »Odrežite ji koder,« je dejal lekarnar. Toda služkinja ni imela poguma, zato je stopil sam zraven. Škarje so se mu tako močno tresle v njegovih rokah, da jc na sencih, na več mestih opraskal kozo. Slednjič se je skušal z vso silo obvladovati str igel je dva- ali trikrat tjavendan in je odstranil iz njenih lepih, polnih las par šopov. Nato sta se oba zopet lotila svojih o-pravil; župnik je poškropil sobo z blagoslovljeno vodo, lekarnar je raztrosil klor. Med tem sta od časa do časa zaspala in ko sta se zopet vzbujala, sta si to eden drugemu očitala. Felicita jima ie položila na omaro ste- klenico žganja, kos sira in velik kos kruha. Ob štirih jc vzdihnil lekarnar: »Moj bog, okrepčati se moram nekoliko.« Župnik je odšel za nekaj časa; moral je brati jutranjo mašo. Nato se je vrnil in oba moža sta skupaj jedla in pila, da, nehote sta se tudi nekoliko pošalila, razburjena od nedoločene nervozne veselosti, ki se nas poloti po dolgem žalovanju. Pri poslednjem kozarčku žganja je župnik potrkal lekarnarju na rame in je menil: »Počasi se že sporazumeva«. Ko sta odhajala, sta srečala delavce. Dve uri jc moral Karel poslušati udarce s kldivom, odmevajoče po vsej hiši. Položili so Emo v hrastovo krsto, katero so zaprli v dve drugi. Ko so zabili vse tri po-krove,so odnesli krsto pred sobna vrata. Hišna vrata so odprli na stežaj, in yon-villski prebavalci so prihajali v trumah. Dospel je tudi oče Rouanet. Ko jc opazil vrata, zavita v črnino, se je na trgu onesvestil. v (Dalje). s« o. „EDINOST* štev. 70. V Trstu, dnt 1K marca 191& najobčutljivejšo točko angleške svetovne i sile. (Odobravanje). Nikdar od začetka te za lasten obstanek i Donrače vesti. Naznanitev in porabljanje zalog du- i. Ne samo z orožjem m ne samo s pre-:i§t 50 51 0 r.az„anitvi in porabljanju za- močjo 11a suhem in na morju, ampak tudi! z lakoto nas hoče uničiti Anglija. Toda!.. . . Nemčija se nc da premagati z lakoto. Na-,lKlne s,rove in si sovražniki so se zmotili in pri svojtni računu niso vpostevali gospodarske sile nemškega naroda« niso vpostevali okoliščine, da ima Nemčija kljub majlmim o-mejitvam v življenjskih navadah, dovolj življenjskih sredstev. On: niso računah na finančno silo Nemčije, ne na organizacijski talent nemškega naroda, ne na moč kmetijstva, ne na iznajdljivost in moč naše trgovine in industrije, oni niso računali na enodušno voljo naroda po zmagi. TnrH ,08 določenih dušičnih tvarln. Obstoječe ko-li ine sirove in goščene plinove (amonijakove) vode, žvepleaokislega amonijaka in apnenega dušilta (calcium-cysnamida) morajo se naznaniti najdalje do dne 18, marca 1915. I. c. kr. nameštr.ištvenemu svetniku po stanju 1 dne 3. marca 1915. 1. Tndi količine, kar jih Še pride zraven, so pod dolžnostjo naznanila in se ima radi tega podati enako naznanilo do dne 8. vsakega meseca po stanju zadnjega dneva prejšnjega meseca. Za naznanilo, katero je podati v dveh izvodih, se morajo porabljati vzorci, U so izdani pri c. kr. namestn štvenem svetniku. J'' * V« "»I • --------- --------- Neizmerne so izgube na krvi in prelil )-1 y ^ se nahajajo obširni predpisi navede-ženju. ki jih žrtvuje nemška domovina, flih mjnjsterskjh ukazov. - Dr. Ftibrizi 1. r. velike tudizgube Dcputacija tržaške krajne skupine pošt- prenašajo s trdno odlocnos ^ £ nih in brzojavnih uslužbencev pri namest- polaga domov,m na zmm k tc žrtve K v torek, 9. t. m., se je predstavila ,e zmožen ake "J^Jfa Vse novemu namestniku deputacija tržaške 1 napati, ni mo^e uniC «■ K^kj c: \ sc- poštnUi in brzojavnih nslu- moKuCni ^ I Vencev, predsednik Karel Mlika in dru--------- tako bo ,udt Konuia Z,naKa naSJ :štvenikh Franc Puc, Ivan Dekleva, Ivan rrocvita'nie! Jaklič in Josip Piščanc. Deputacija, spre- oroziu Iz krvavih bojišč bo zrastel ki nam bo^'7«ibifei£ zelo ljubeznivo, je pojasnila namest-nam dal nmo 101m ''Ub,,ene i niku položaj poštnih uslužbencev sploii ter ^^U^f^nt^^A mi-Uebci tudi še onih iz Pule in ga je pro-mi od avstrijskega, ogrskega in turškega sila, da bi podpiral njihove prošnje. Oo-par amenta, je pričela zbornica prvo či- spod namesttnk je cjavil, da so mu ražnje državnega^proračuna Imere ^u^v TurfUfl proti trosporazomu. Neresnične vesti glede pogojev zavezni-; kov, kakor uslužbencev. Preden pa stori *ke pogodbe med Nemčijo in Turčijo, j potrebne korake, pa da se želi o stvari m-(>4ninnin iv v a nr*** I formirati pri č. kr. poštnem ravnatelju, CARKjRAI). 10. (Kor.) »Agence Tel. (jvornem svetniku Pattayu. Nato je odšla M1II1 je upravičena formelno izjaviti da d tacija včeraj^ 10> u k dvornemu v inozemskem časopisju iz* le vesti glede svetniku Pattavu in ga naprosila, da bi pogojev zavezniške pogodbe, ki da obsto- ^ jraI prošnje uslužbencev pri gospo-ja med I ureijo m Nemčijo, nikakor ne ^ naPiestniklu kar )e tudi g. dvomi svet-odgovarjajo resnici. nik ob|jubjj, zagotavljajoč deputacijo, da No\a turška lista vojne kontrebande. bo vedno rad podpiral upravičene želie CARIGRAD, 10. (Kor.) Porta je izdala ; poštnih uslužbencev novo listo vojne kontrebande, ki na- ■ tančneje določa absolutno in relativnoj kontrebando. živila, uštevši vino, zlasti, srebrni in 1 papirnati denar, železniški materijal, br-: zojavni, telefoniški aparati in oni za br-j zojavljenje z iskrami, bodeče žice, nafta, bencin, petrolej, daljnogledi, zemljevidi, baker, svinec, magnezija, krom-žeiezo, kože in usnje — vse to tvori relativno kontrabando. Vsaka nevtralna ladja, ki je pripeljala sovražniku na podlagi ponarejenih listin vojno kontrabando, se ob po- i vratku zapleni. _ Angleške izgube v Dardanelah. LONDON. 10. Kakor je povzeti iz urad-j nega poročila, znašajo angleške izgube pri operacijah v Dardanelah dne 4. t. m. 25 mrtvih. 2fc ranjenih in 3 jx>grešane. Ruski list »Rječ« o pomenu posesti Carigrada in Bospora ter Dardanel. PETROGRAD. 9. (Kor.) List »Rječ« polemizira v svoji številki z dne 3. t. m. proti pisarenju francoskih listov, ki sicer pripuščajo posest Carigrada Rusiji, a hočejo nevtralizirati Bospor in Dardanele. Posest Carigrada ima za Rusijo samo takrat kako vrednost, ako postanejo tudi morske ožine ruska last. Carigrad je dejansko samo naravni dodatek k posesti morskih ožin. Prost prevoz za nevtralne in balkanske države je vsekako važen. O ■ odločil vi glede prevoza pa se sklepa ravno tako lahko v Petrogradu brez sodelovanja zaveznikov kakor v Parizu ali Londona. Ločitev vprašanja gospodstva nad niGrsko ožino od vprašanja posuti Cnriiirrda samo dokazuje, da zavezniško ne pozna živijenskega vprašanja Ru Želeti bi bilo, da si zavezniško Pri sobotnem čajevem večeru v »N domu je na vsporedu tudi predavanje ♦ naših Alpah. Preavanje bodo pojasi . vaic skioptične slike, ki jih je večinoma napravil pok. g. Brinšek, priznan hribo-lazec in arnateur-fotograf. Impozanten je pogled na Alpe v poletnem času, a še časopisje vtepe v glavo to brezdvombno ( krasncji so naši ve]ikani v srebrno - be-resmeo. j |em Prijatelje prirodnih krasot ;n ljubitelje List polemizira v svoji številki z dne 4. t. m. tudi proti grškemu časopisju, ki želi, da bi Carigrad zavzele grške čete, in pravi. da ni potrebno, protestirati proti tem grškim željam, ker leži njih izpolnitev veliko dalje kot želje, izražene v ruski dumi. Važno je o tem Pogledu raziiiotri-, Uobrode!cn namen naj še opozori vsa. SS' čete k Cari-jKega tržaškega,Slovenca na ,Mal položi grada. ___ gora opozarjamo na to predavanje, ker se ne bo ponovilo. Odbor podružnice je poskrbel, da ne bo program preenoličen, za več pevskih 1 in glasbenih točk. Leon Blažie, Jos. Ukmar, Fran Batagel, Anton Cevna. Jožef Stok. Vladimir Per-havec in Blaž Trampuš. V ženski odbor so bile izvoljene: za predsednico: g.a Marija Krušič; za odbornice gospe oz. gospodične: Marija Ivančič, Franja Ukmar, Ana Zelenik, Marija Rihter, Marija Kmet, Anica Kodrič in Štefanija Bune. Za pregl. računa gg.: g. dr. Abram in g. Anton Seme. Ker se h slučajnostim ni nihče oglasi! k besedi, se je predsednik zahvalil navzočim za njih obilno udeležbo in zaključil občni zbor. Po obč.nem zboru sta predavala g. Anton Seme in g. Vinko Engelman. Gospod Anton Seme je predaval o potrebi in nalogi otroških vrtcev. G. predavatelj, ki je predaval res temperamentno in prepričevalno, je žel za svoja zanimiva izvajanja burno odobravanje. Nič manj zanimivo je predaval g. Vinko Engelman o zgodovini Trsta. Občinstvo, ki je z velikim zanimanjem sledilo predavanju, je bilo g. predavatelju iz srca hvaležno. G. V. Engelman je obljubil predavati prihodnjič o novejši zgodovini Trsta. Ko se je g. predsednik zahvalil gospodoma predavateljema. se je razvila prisrčna neprisiljena zabava, kjer so naše neutrudne g.e in g.čne servirale čaj, pijačo in raznovrstno pecivo. Občni zbor je obiskalo tudi mnogo Tržačanov, za kar se jim kar najlepše zahvalimo. Razšli smo se v svesti, da smo doprinesli zopet kamen h tisti veliki stavbi, ki jo zida naša prekoristna družba sv. C. in M. in kjer bodo našli zavetja oni tisoči naših otrok, ki so v nevarnosti, da se potopijo v morju tujinstva. Svetoivanski narodni vojaki novinci vabijo na svojo odhodnico, v soboto 13. t. m. v svetoivanski .Nar. dom" ob 8 in pol z v. Vstop prost. Razpored raznovrsten. Iz ruskega vjetništva se je oglasil Martin Vrščaj, brat vodje naših Ciril-Meto-dovih šol, rezervist 27. domobranskega polka alpincev. Ujet je bil dne 27. decembra 1914 ____ Predsnočnjim ob polienajstib je redar Fran Makuš srečal v nlici Miramar nekega človeka, ki se mu je zdel sploh sumljiv, vsltd česar ga je ustavil in ga vprašal kdo in odkod da je. Ustavljeni — ki je bil 32!etni dni ar Silvij Sauli, stanujoč v ulici del Molmo a Vento št. 24 — je pa redarju na to vprašanje odgovoril na najosornejŠi način, češ: kaj to njemu mari. Vsled tega njegovega osernega nastopa, ga je redar aretiral, a med potjo, ko ga je vodil na redarstveno stražnico na Belvederju, se je aretirani Sauli vrgel na tla in potegnil za seboj tudi redarja: ko sta pa b la oba na tleh, se je Sauli rešil iz redarjevih rok in nato udaril $ti ikrat redarja s pestjo po o-brazu ter ga ranil na desnem licu in mu vrgel tudi šlem na tla. V tem je pa prišel tam mimo črnovojniški narednik Karel SchO-negger, ki je priskočil redarju na pomoč in mu pomagal ukrotiti Saulija in ga odvesti na rečeno redarstveno stražnico. Tam je pa Sauli povedal, da je predvčerajšnjim dobil dovoljenje od vojbSkega poveljništva na Opčinali, da sme v Trst po razno obleko: uprl da se je redarju zato, ker ga je razjezilo, da ga je redar ustavil in zahteval od njega dokumente. Spravili so ga pod ključ. Umrli so: Prijavljeni dne 10. t. m. na mestnem fizikatu: Romito Ivanka, 80 let, ul. del Molino a Vento št 50; Mesar Marija, 82 let, Skedenj št. 205; Debarba Viktor, 3 mesece, ul. Fr. Capello št. 3; Bralič Marija, 65 let, ul. della Tesa št. 16; Jeiinek Alojzija, 73 let, ul della Tesa št. 31; Glavna Marij, uro, Rocol št. 920; Strekar Marija, 9 mesecev, ul. dei Gradi št. 1 ; Cesca Grizelda, 14 let, strmina del Promoniorio št. 10; Levi Avgust, 58 let, ul. sv. Ivana št. 9; Ferletti Anton, 84 let, ul. G. Gatteri št. 28; Skodlar Marija, 59 let, Vrdela št. 1761 ; Heinz Durijana, 3 leta, ul. del Pon-terosso št. 2; Bradaschia Anton Guerin, 8 dni, Vrdela št 155. — V mestni bolnišnici dne 10. t. ni.: Hnderle Herminija, 21 me-sectv; Pola Anton, 15 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 10. t. m. Čehoiin Rudolf, poltrctje leto. Vesti iz Mšbe. več kakor dvakrat toliko, kakor pred pol letom. Vsestransko se priporoča, naj se ljudstvo preživlja po večini s krompirjem. To je pametno in ljudstvo, ki rado vse stori v dosego skupne zmage, se tudi tega drži, kajti krompir je domač pridelek in ga tudi ni mogoče uporabljati za vojaštvo v bojni črti, ker je premalo redilen in sta tudi pretezavna dovoz in priprava. Krompir pa zahteva mnogo masti, ako se hoče stem le deloma nadomestiti drugo bolj redilno hrano. Povečini prihaja krompir na mizo po dvakrat na dan in ako se upošteva cena masti po pet kron kilogram; zasluži oni, ki ima 2 do 3 K na dan, ravno za mast in krompir. Kdo naj mu da da vse drugo: mleko, sol, drva (ne govorimo o mesu), kruh, obleko, stanovanje itd.? Tej bedi so podvrženi vsi delavci, obrtniki, državni in privatni uslužbenci, da, tudi nižji uradniki, ki nimajo nikakih podpor. Ako si pa malo ogledamo da-našje življenje, opazimo pri tem, da nekateri imajo preveč; žive s celimi družinami po hotelih, drugi si pa še zabelje-nega krompirja ne morejo privoščiti. Kako naj to ljudstvo potem dela od jutra do večera in izvršuje tudi svoj poklic, ki je v celoti ravno tako potreben kakor oni v bojni črti. Popis moke se je od hiše do hiše tudi že končal in se izražajo različna mnenja o tem. Nekateri hočejo vedeti, da se bodo zaloge, ki znašajo nad 20 kg, konfiscirale in se na ta način izvede splošna izravnava. Stvar je prišla precej prepozno. Oderuhi sedaj izkoriščajo težki položaj države in njenih državljanov in kar čez noč višajo cene onim živilom, ki so najbolj potrebna in se imenujejo vsakdanji kruh. Ako bi se bile zaloge pravočasno porazdelile, dokler se ti špekulanti niso še upali vprašati za kilo moke eno krono, bi bilo danes ljudstvo zavarovano pred to neznosno draginjo in bi tudi marsikateri milijon ostal v državi, ki ga ti špekulanti prenašajo čez mejo v nadi, da jim je tam bolj varen, kar pa danes še ni dokazano in smelo trdim, da tudi ne bo. Na ta način je država dvakrat oškodovana. — Eden iz ljudske mase. »Dohtar iz Doberdoba« pred okrožnim sodiščem v Gorici. Obtoženec je Anton Grgolet, rojen leta 1853 v Doberdobu, stanujoč v Ronkih, bivši častnik; obtožen je goljufije: 1. da je izsilil iz Ivana Golo-biča v Vermeljanu podpis, češ da naroči zanj neki lek za oči, z namenom, da je naročil pri tvrdki Pan na Dunaju raznih kemičnih reči v vrednosti K 3766.65, da je potem pri sprejemu tega blaga ponaredil podpis Golobičev in si pridržal korespondenco te dunajske firme do Golo-biča. tako da ta o celi stvari ni ničesar vedel, vsJed česar se je branil plačati, ko mu je bila predložena faktura, in je tvrdka Pan svojo tožbo proti Golobiču izgubila; 2. da je pri sodišču v Tržiču in na Dunaju v pravdi Pai? - Golobič vedoma krivo izpovedal rekoč, da je naročil on razne kemične reči pri tvrdki Pan na ukaz in račun Golobičev, da je v navzočnosti Go-iobičevi izpolnil naročilo in je isto Golobič podpisal, da je vzel blago na kolodvoru na naročilo Golobičevo ter sploh giede tc pošiljatve storil vse po GolobiČevi želji; 3. da je prodajal okoli Tržiča raznim osebam neke krogljice za notranje bolezni. Grgolet, znan pod imenom »dohtar iz Doberdoba«, je bil ozdravil Golobiču tudi dva konja in jedno kravo, vsled česar so ga GolobiČevi neizmerno hvalili, vsled česar so mu tudi odstopili prostor v videli so, da je obležal mrtev, ali donu le niso hoteli verjeti, da bi bil 011 padel, ko so slišali dan 11a dan, kako razni mrtvi vstajajo iz grobov. Slednjič se je ie oglasil. — Tako se oglasi še marsikedo. Pri-* zadeti naj potrpijo in upajo. »Pri dobrih prijateljih«. V Pancanu pri Tržiču se nahaja gostilna s prijaznim napisom »Pri dobrih prijateljih«.. Tje so se napotili po noči trije bratje pa takrat, ko je bila gostilna že zaprta in je gospodar Mojmas že počival. Udrli so v krčmo in neopažem odnesli 35 botiijk likerjev. 10 kilogramov sira, več škatelj s sardinami, v vrednosti 100 K, napravili pa so tudi nekaj škode na vratih in pohištvu. Drugi dan je bila tatvina naznanjena orožnikom, ki so šli hitro iskat tatove in so jih tudi kmalu dobili. So trije bratje R., pri njih so našli razno vlomilno orodje in nekaj tega orodja so bili pustili v gostilni. Eden izmed te trojicc je priznal, da je ono orodje, katero so našli v gostilni, njegovo. Orožniki so vse tri tatove aretirali in jih izro«. čili sodišču. Mestna godba v Gorici svira sedaj vsako nedeljo opoldne v mestnem vrtu. V nedeljo je bilo izredno lepo vreme in toplo, vsled česar je bila udeležba pri koncertu mestne godbe obilna. Godba svira dobro, pozna pa se, da manjka nekaj dobrih starih godcev; ti so bili poklicani pod orožje in se nahajajo sedaj baje po veČini v ujetništvu. Ljudske predstave se vršijo v goriškem italijanskem gledališču ob določenih dneh, to je ob sobotah, nedeljah in praznikih. Obiskane so dobro. Del vstopnine se porabi v dobrodelne vojaške namene. — Med Slovenci v Gorici je vse tiho in mirno. Dva kinematografa imamo v Gorici. Oba delata obilno. Cez teden zabav ni drugih, tudi čas ni za to, polna pa sta kinematografa na Korsu. Posebno dober je Medvedov »Centralbio«._ Milo iz lUijoega mleka Steckenpferil Bergmonn & Co., Dešln no Labi, Tetsciien uživa vsestransko priljubljeno-t vsled svojega izbornega učinka in dokazani neprekos-ljivosti za odpravo poletnih mehurčkov in rac jont-lno negovanje kože In lepote. N* tisoče zahvaluih pisem. Mnoga odlikovanja! Paziti je pri nakupu na znamko „StecUen-pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva se po 80 stot. v lekarnah, mirodiinicah in par-femerijah. Ravno tako se je obnesla lilijmi krema „"M a n e r a* (70 stot ) za nc/.nih belih rok. ohranitev ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. HALI OGLASI:: □□ nn □□ se računajo po 4 stot. be-edo. Mastno tiskano besedo se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zna^a 4d stotink. ; □□ □□ od rabljenih hlaziu mpi se po dobri ceui. VUlSlU MOUNAIU, Trg Cavana 4 III. d. i.'G Aflrfff se čevljarska delavnica. Itocol, ul. Setti UUUU Fontane št 315 Švagelj. Stedilne družinske peči K 7 20, medena obešala za zavese K prodaja 14. X) svoji hiši, da je imel tam razne k*miene Trst, ul. casenna at, v. UinosrađniHI. r ko j;h bomo itneli v zalogi. Torčič in dr , Trtn.^- Koiucu, Goriško. b. inosti. 2