263332 26 udk3 1978 • teksti • in likovni izdelki • pacientov • ljubljanskih • psihiatričnih bolnišnic časopis za kritiko znanosti ČASOPIS ZA KRITIKO ZRAHOSTI ŠTETHKA 26 DOMIŠLJIJO 1978 IH FOVO ANTROPOLOGIJO VI. LETNIK IZDAJA: DniTeMitetna konierenca Zvase socialistične Biadine Slorenije Ljubljana in Maribor. Revijo sofinancirata Ktatuma skupnost Slovenije in Raziskoval- na skiîpnost Slovenije. IZDAJATELJSKI SVET: Ргапбек Drenovec, Franc Kemperle, Davorin Kračun, Igor Pavlin, Franci Pivec (predsednik) , Mik Rebemik, dr. Janko Rupnik, Marjan Vešnar, Pavle Zgaga. UREDNIŠTVO: Mladen Dolar, Pavel Gantgr (odgovorni ±џ glavni urednik), Tomaž Mastnak, Rado Riha, Leo Šešerko, Darko Strajn, Peter Wieser, Slavoj Žižek. UREDNIŠTVO: Trg osvoboditve l/H, 6I000 Ljubljena, tel, 21-28oc NAROČNINA: Cena enojne Številke 2o din, cena dvojne številke 5o din. Celoletna riaročnina ?o din (za šole, knjižnice in posamesnike), 150 din (^a institucije). Številka žiro računa: 5oloo-678-is-75o3, za ČASOPIS ZSMS, ÜK, predsad'iBv^ Ljubljana, Trg osvoboditve 1, Po amenju sekretariata za informacije v IS skupščine SR Sloveni- je je ČASOPIS po sklepu št. 421-1/72 oproščen temeljnega davka od proaeta proizvodov. Renaročenih rokopisov na vračamo. TISK: Univerzitetna tiskarna. DYODHA PRIPOMBA Y skladu s STo;jo teoretsko usmeritvijo se Je "Časopis sa kritiko znanosti, doaišlJi;}o in novo antropologijo" Se loteval problema psihičnih bolezni, ki v pogojih blagovne produkcije rapidno пан rašSaJo, Za razliko od prejšnjih številk, v katerih so zdravstveni delav- ci, psihiatri in psihologi, skušali vprašanje obdelati teoretsko, smo se tokrat odločili prikazati problem z druge strani ter dali besedo pacientom samim, njihovim tekstom in likovnim izdelkom. Za pomoč pri pripravi številke se najprej zahvaljujemo pacientom ljubljanskih psihiatričnih bolnišnic, (kliničnih bolnišnic za psihiatrijo na Poljanskem nasipu in v Polju ter Centra za zdrav- ljenje in preprečevanje alkoholizma - Škofljica), ki so pokažem li veliko pripravljenost za sodelovanjei ter zdravstvenim delav- cem psihiatru dr. Gorazdu Ifrevljetu z oddelka za adolescente, psihiatru dr. Borislavi Lovšin z nočnega oddelka, psihiatru dr« Iztoku Janu in likovnemu terapevtu Marjeti Eobal z oddelka za alkoholike, kliničnemu psihologu prof« Alenki Sobejc in psihi»- tru dr. Borutu Milaču z oddelka za psihiatrično hitro pomoč s Klinične bolnišnice za psihiatrijo na Poljanskem nasipu ter psi- hiatru dr. Ani Eojnik s Klinične bolnišnice za psihiatrijo v Polju. Pri objavi izdelkov smo pazili na njihovo vsebino in formo, ki sta ohranjeni v največji možni meri. Teksti so tiskani s slovni- čnimi napakami, s prečrtavanji avtorjev in njihovimi pripisi k besedilu. Sa bi se ohranila anonimnost pacientov, so vsa lastna imena pre- črtana. Številko Je uredila Diana Sivec. KAZALO ТТ70ША РВГРОНВА .................................... 3 ОВЗШЖ ZA PSIHIATRIČNO HITRO POMOČ ................ 55 GDDSnSK ZA ADOLESCEITDE ............................. 61 KOČNI 01Ш1Ж ............................... 149 ODDELEK ZA ALKOHOLIKE.............................. 28? CENTER ZA ZIKAVUENJE IN PREPREČEVANJE ALKCEOLIZilA - ŠKOFLJICA............................299 Večkrat sem sanjal da sem se zdravil v psihiatrični bolnici. Te sanje so moreče. Še bolj moreča pa je resnica, ko sem se za- vedal, da sem notri. Ko sem spoznal da v bistvu ne obstajajn am- pak sem le kot inventar, kot televizor na primer, ki je pokvar- jen in je potreben popravila. Ti občutki so me navdajali vedno ko je bila vizita. Dve, tri besede in je opravljeno. Potem sem bil prepuščen tabletam in dnevnemu redu, kar je enako samemu se- bi. Mislijo da bodo tablete naredile vse, pa ne narede skoraj nič, razen tega da sem včasih pozabil kateri dan je. Ali je so- bota, petek ali pa četrtek. Tak je začetek zdravljenja. Spal sem, se hranil in dolgočasil v zaprtem prostoru kot kaznjenec z različno bolnimi pacienti, kar pa vsekakor ni vplivalo preveč ugodno na nikogar izmed nas. Čez nekaj dni so me premestili nad- stropje više kjer se je oddelčna zdravnica mnogo bolj trudila in me obravnavala kot človeka. In takrat sem spoznal da je vse odvisno od mene samega. Kolikor volje, moči vložim v sebe to- liko prej bom ozdravel. In v tem je po mojem vse. Elektro šoki in tablete ne bodo nič naredile namesto mene. To bi moral po mojem vsak pacient vedeti. Ko sem prišel ven, se pravi kc sem ozdravel so se šele začele težave. Prvi problem s katerim sem se moral spopasti je bil v službi. Na vsak način so me hoteli premestiti na drugo delovno mesto. Razlog, kaj pa drugega, moja bolezen. Komaj sem jih prepričal, da še vedno znam opravljati svoje delo enako kot prej predem sem zbolel. Toda problemi za- radi te bolezni niso samo v službi temveč tudi drugod. Na so- cialnem skrbstvu so celo zaJitevali potrdilo če sem normalen. Namreč zakaj gre. Imam sina, njegova mati zelo slabo skrbi zanj. Pušča ga samega, pa čeprav je otrok komaj dve leti star, ne dobiva redno obrokov hrane, živi v neurejenem stanovanju mirno lahko rečem v umazanem, se ne ukvarja v zadostni meri z nj-im pa čeprav ni nikjer zaposlena. Niti jaz, niti patronažna sestra, niti socialna delavka jo ne moreta osvestit da bi bolje skrbela zanj. Jaz ki sem pa pripravljen skrbeti zanj pa rabim potrdilo če sem normalen. Patronažna sestra ve da sem v glavnem jaz ko smo še živeli skupaj vodil, pomagal in skrbel za otroka 7 : 8 kolikor sem pač lahko poleg redne zaposlitve. Toda ker se ¿je to stanje poslabševalo, ko je podpisala celo reverz, da otroka ne da v bolnico ko je potreben zdravljenja sem uložil tožbo za pre- dodelitev otroka. In glej že drugič v letu dni so zahtevali iz- vedeniško mnenje, če sem normalen. Prvič ko sem se razvezal in sedaj. Ravno tako so ga zahtevali za mater otroka. Socialna služ- ba pa je predlagala rejo. Pač zaradi moje bolezni. Sedaj ko je prišla stvar pred sodišče je njena družina začela malo bolj skr- beti za otroka. Na sodišču so predlagali razne variante kot na primer, da se bo ena izmed sester preselila h njima, namreč žive- la sta v podnajemniškem stanovanju, da bo prišla h njima hišna pomočnica. Pristal sem, ker sem mislil da bo res tako, na miro- vanje tožbe. Toda na isti dan sem dobil zopet otroka samega v temi pri prižgani električni pečici, naokoli pa polno papirja, bil je gol. Neutolažljivo je jokal. Telefoniral sem na postajo milice, pa so mi odgovorili, da se oni v to ne umešavajo. Bil sem prisiljen razbiti okno. Mislim, da je takrat doživel šok. Lai sem ga na posteljo in pol ure je trajalo da je postal neko- liko živahen. Naslednji dan sem šel k sodnici, le ta me je pos- lala na socialno, češ oni morajo ukrepati. Socialna delavka pa ' pravi da brez sodne odločbe ne more nič. Pa čeprav ji je popol- - noma jasno da je otrok življensko ogrožen. Toda vse mora biti po predpisih. Predlog za prekinitev mirovanja tožbe nato je sledil predlog za izvršitev začasne odredbe. Pregled otroka pri ■ specialistu in- to pri psihologu je šele zdramil to družino inte- lektualcev. Mati moje nekdanje žene je pedagoginja, oče je bil sodnik. Ena izmed ženinih sester je učiteljica, druge študirajo ' medicino, jezike. Le to da bi bil otrok morda sprejet na pedo- psihiatrijo je pripomoglo k temu da so ga sprejeli v svoj dom. Sedaj ni bil več življensko ogrožen in tožba je postala neuteme- ljena. Njihov odvetnik pa je celo zahteval da naj mu povrnem vse stroške ki jih je imele Zagotovila da se stanje ne bo spremenilo, pa nočejo dati. Sedaj pa se dogaja, da otroka dva ali trikrat tedensko pridem iskat in ga ob pol sedmih prinesem nazaj nihče noče sprejeti, ker pač njegove matere ni doma« Tako sem že čakal 9 od pol sedmih pa do osmih, kljub temu da sem zvonil in videl da so doma. Ob osmih je šele prišla ta "učiteljica" k vratom po otroka, ki mi je spal v naročju. Pa vendar je ravno ona na sodi- šču rekla da bo pomagala svoji sestri pri vzgoji in skrbi za otroka. In to se ni zgodilo samo enkrat. Spet sem se oglasil pri socialni delavki. In prvo vprašanje, kako je z mojim zdravjem. Čez nekaj dni sem pripeljal otrokovo mater k socialni delavki in smo se dogovorili kdaj, se pravi ob kateri uri bom pripeljal sina nazaj. Pa vendar je vse brez kakršne koli koristi. Otrok bi moral biti, kot smo se dogovorili ob pol sedmih doma, pa kaj ko ni nikogar ki bi ga hotel sprejeti. Niti socialna služba, niti sodišče ne more pomagati kaj šele jaz da bi otrok živel lepo otroštvo. Tako ta družina skriva svoje napake za mojo bo- leznijo kajti če bi se ne zdravil na psihiatriji bi mi sodišče prav gotovo dodelilo sina y oskrbo in vzgojo. 11 Spoštovani, Brat, in, vsi, ostali, domači, spremi, lepe, pozdra- ve, od, brata, Hanzeja, ino, od, vseh, domačih, ггрошо, da, smo, vi, srečni, in, zdravi, tukaj, smo, sami. Zelo, sem, vesel, da, bom, skoraj, lahko, spet, šel, domov, im, se, dobro, imel, Zelo, se, mi, dopust, da, grem, zopet, domov, tu, sem, čisto, sam, in nemorem, iti, dome. Je, zelo, težko, delo, HBM, Lepo, prosim, če, bi, lahko, šel, spet, do- mov, te, pozdravi, SB-, ko, smo, zaprti, im, me, nepusti- Jo, domov, lepo, prosmi. Da, bi, zopet, lahko, šel, domov. 12 DNEVNIK NEKEGA NORCA ... :. ;> Če je norcu kaj verjeti se piše danes 20. februar leta gospodove- ga 1976. A ker to pišem na Studencu ž® kot \xradnc nor, teïcu ne gre verjeti. Morda je danes celo prvi julij sli 15= avgust in ztì- naj vse p\ihti od vročine in so ti kupi umazansga snega, ki jih vidim, le plod moje bolne duševnostio Jaz o tem ne norem presoje.«- ti, to pravico in sposobnost imajo le normalni, piametni ljudje, V čakalnici na Polikliniki, kjer sem presedel celib devet ur, sem si znova in znova zastavljal vprašanje kjs in kakšna je ta meja med pametnimi in nore i c Je to globok jarek poln smrdeče mlep- kuže, je to zid, visok in debel kot slavni Kitajski sid ali je to morda samo tenka nitka na kateri polovica človeštva izvaja ekvilibristične figure nihajoč med eno in drugo stranjo ne da bi prav vedeli kam spadajOo Zjutraj v čakalnici, ko sem bil. ura= dno še pameten, nisem našel odgovora ne to vprašanje kot že sto in stokrat doslej ne. Zdaj, ko sem tu, norec med norci pa se mi porajajo nekakšni čudni odgovori na prejšnje vprašanje, ki pa jih že zaradi dejstva, da sem tu kjer sem, n© gs-e jemati r-esnoo Tako se mi je na vprašanje kdaj človek pravsaprav stopi med noï^ ce zbrozgal v glavi čuden odgovor vreden norca. Človek stopi v svet norcev tisti hip, ko napravi prvi korak v ta sveto Vem, da se tisti, ki so izven teh zidov in zamreženih oken ne bodo s tem strinjali. Saj jim ni treba, zamahnejo lahko z roko in rečejo: bog daj џжшжк norcem pamet ter srečno in zadovoljno živijo na- prej svoj pametni svete Svet v katerem dajo (tisti pametni, se ve) skoraj ш polovico vseh z muko ustvarjenih dobrin za oboroži- tev. Cilj oz, nsjnen orožja pa je uničevanje taistih ljudi in dob- rino Torej ustvarjati zato, da bi uničevali« Delajo to norci ali pametni ljudje?! Res je, v tem razmišljanju ae-eá* manjkati bese- di "naše" in "vaše" n. pr« naše orožje za uD.ičevanje vaših dobrin ni ljudi. A kaj je naše in kaj vaše, če pa smo en človeški rod, ki živi na istem vsak dan manjšem svetu. Včasih me prešine čudno nora misel, кжр kaj pa, če so nas izolirali kot zadnje primerke 13 pametnih, da bi nas kot poslednje Mohikance obvarovali pred ?? nore okolice. Zdo ve. In kakšna je bila \jradna pot po kateri sem se vpisal med "вгобпе" (t. j. norce)? Ob pol devetih parkiram svojo zvesto Katro v kupu snega ±K p2?ed Polikliniko. Nato grem na oglede notranjosti stav- be, kjer ugotovim, da je psihiatrični oddelek v traktu E drugega nadstropja. Nato nazaj na cesto iskat primernejši parkirni pros- tor. Z muko se izvlečem iz snega in zapeljem na drugo stran na pločnik. Zdaj pa na psihiatrični dispanzer. 7 sprejemni pisarni me na dolgo in široko popišejo in določijo za sobo št. 13 pri Dr. ШШк ШШВ^ "Majčkeno bo treba počakati" mi pravijo in se okrog pol desetih vdam v usodo. Ta beseda "majčken" pa ima tu sila raz- tegljiv časovni pomen. V mojem primeru se raztegne na več kot dve uri. Na vrsti sem kot zadnji pri Dr. ШМ» okrog pol dvanaj- stih. Že po nekaj minutah razgovora mi Бг. ftJI. naznani, da danes nima časa, da se ji nekam mudi in da mi predlaga nov "pravi" j?az- govor za v torek, ko bo baje imela čas celo zame. Zahteva pa, da ji obljubim, da bom res prišel. Tega veselja ji pri najboljši vo- lji ne morem narediti, saj človek ob današnjem prometu in stanju cest ne more planirati niti naslednje minute kaj šele, da bi jaz kandidat za norca, garantiral danes v petek, kaj bo z mano v to- rek. Ne, tega res ne morem. To spravi Dr. B9 0. iz tira (skoraj bi ji poklical psihiatra) pa mi začne kvasiti kako, da sem agre- siven in podobno. Seveda ji dam za prav, zato po kratkem postop- ku iztisne iz mene pristanek na hospitalizacijo. Potem še "majč- ken boste počakali" in Dr. ff.V. odvihra po hodniku (v plašču in kučmi) kot furi ja, očitno domov kuhat kosilo. Saj pa je 4le tudi že čas, saj je ura že čez poldan. Ta majčken se vleče še bolj kot prejšnji zato mi misli zaidejo na pota naše za moje pojme čudne psihiatrije. Že v Novem mestu me je ■■■1^1 Dr. QSO sprejel nervozen, zadirčen, in na vsak način hotel izsiliti, da bi se prej poslovil nego sem sedel. Zadirčno lajanje "šta hočete od mene" ja vam ne mogu niš pomoči in podobno so vse prej kot pri- merna za pogovor z nekom, ki je že itak v hudi duševni litiski. 14  ko se je proj sedomnajst minut pogovarjal po telefonu s svojim "švogrom" iz Zagreba, ki je prosil naj mu v IMV zrihta'"dvanaj- st icHu" ni bil nervozen in ni se mu mudilo. A jaz nisem njegov švoger. Podobno čeprav bolj fino, mi je tu povedala Dr. вШв. sredi raz- govora, da nima časa. Če je to psihiatrija ... Ob petnajst čez tri me zbudi iz razmišljanja glas mojega priimka. Тжхж Torej je ta "majčken boste počakedi" trajal dobre tri ure. Vprašajo me le to, če sem jaz, jaz nato pa mi sporočijo, da bo treba še majčken počakati ker so že dvakrat klicali rešilca pa ga ni. Morda je bi- lo to kakšno skriinmo psihično testiranje, da bi videli, ali sploh vem kdo sem. Ljudje so se že posnažili, \islužbenci tudi le snažil- ke delajo hrup s sesalci za prah in premikanjem stolov. Jaz, ne- ki HBS^in njegov spremljevalec^pa čakamo rešilca in se preseda- mo s stola na stol, da ne končamo pod sesalcem ali metlo. Zunaj se že noči. Zdaj zaslutim kaj se pravi biti nor. Čakati od pol devetih zjutreg do pol šestih zvečer brez jest, pit ali česarko- li za to je treba biti res do kraja nor. Horde pa je to čakanje druga stopzija tajnega psihološkega testa, češ če bo to vzdržal potem je ras pravi norec. In sem vzdržal. Do pol šestih, ko ee končno prikaže bolničar spremljevalec in se po preverjanju podat- kov odpravimo dol. Ne, ne šel Ko povem, da imam spodaj avto in da sem se zjutraj sam pripeljeQ., ga skoraj zadene "božje". Zavi- jajo oči, se spogledujejo in ne morejo verjeti, da se je ta norec, po katerega so prišli res sam pripeljal. Pri tem pozabljajo, da bi lahko jaz ta hip vozil proti Metliki kot normalen človek, če bi bil Dr. Sf» Ш» rekel "ne" namesto "da" ko me je vprašala, ali sprejmem hospitalizacijo. In vozil bi z enakimi fizičnimi in psi- hičnimi sposobnostmi kot jih imam zdaj, ko sem uz'edno nor. Torej samo da ali ne je odločil o tem ali pameten ali "srečen" in to moj da ali ne. Bolničar spremljevalec telefonira še na milico ne- kaj v zvezi z mojo Katro. Nato se vendar odpravimo navzdol. Spo- toma še enkrat popisuje moje podatke in podatke sorodnikov. Mili- čnika sta tudi tu in znova popisovanje Katre mene in sorodnikov, '^gv sa isto osebo, paoianta - Op. uredzu 15 Z bolničarjem se vpričo mene pogovarjata o meni kot, da nisem prišteven in ko predlagam, da sam od.peljem Katro v £■ Polje, s tem vtis samo poslabšam, zato se samo spogledujejo, zavijajo oči in namigujejo. Celo brata hočejo poklicati iz Celja samo zato da bi on odpeljal moj avto od Poliklinike do Polja teh nekaj kilome- trov. Končno se že v temi odpeljemo v "narhaos** še prej pa ml zatrdno obljubijo, da bodo pripeljali tudi Katro, Pigo bodo, nosa- ču lagati sploh ni laž. Na Studencu me kar za r-oko peljtjo v stavbo, mene in tistega ■BHHk Ta MMÉ je ves razmrsen iii zme- deno gleda krega in pogovarja se sam s seboj, ko pa profsi za ci- gareto ali Bgct ogenj, je čisto noi.Tnalen, У stavbi naju poeadijc v ЏХМХММ. prazno sprejemno pisarno kjer sva apet majčkene počeJrar- la, ali pa je to tretji tajni psihološki test« Ko se prikaže zdravnik, nizek, čokat, dobrodušnih rdečih lic, okroglih eroeЛtj« čib se oči najprej pomislim kje sem ga še srečalo švejk, za boga! Saj to je pravi Jožef Svejk iz Pardubic^ Točno talco sem si predstavljal Švejka ko sem prvič knjigo bral. No bo vsaj veaelo» Pa ni! Po formalnostnem razgovoru in pregledu dokumentov najv. na- poti v sosednjo sobo - predsobo pekla. Tu te od norcev ločijo e- na sama vrata, V tej sobi mi poberejo vse do gole kože tudi uro saj navsezadnje nikdar ne veš kaj bo norec z njo naredil. Lahko bi se na pašček od ure g'»»«xž še obesil, V zameno dobim nekaj če- mur tu pravijo pižama; plave zguljene za pol metra prekratke hla- če in suknjo ali X srajco enake kvalitete. Mili bog kakšno poni- ževanje človeka. Dajo mi še natikače, me stehtajo izmerijo tlak in pulz. Potem me porinejo skozi vrata brez kljuke^ ki se odpira- jo samo s posebnijc ključem. Prehod skozi ta creta pomeni prekora- čiti Hubikon, ki deli svet pametnih in normalnih od sveta norcev. Prvi prostor je velika in hladna kopalnica s banjami, tuši in stranišči. Od tu vodijo vrata v spalnico in dnevno sobo. Iz te se sliši noro vpitje tóor. divje pihanje v razglašene orglice in neartikulirano momljaaje. Pogled v dnevno sobo pa je zeae pravi šok. Tem bolj zato ker se mi po&Led ustavi najprej na dveh najhuj- ših primerkih. Eden zaraščen skuštran., divjega in zmedenega pog- leda ^3;'^4i^JPO^go^,_ s* preriva in divje kriči, vmes pa kdaj in •^-^gre za isto osebo, pacienta - Op, ur«dn. 16 kdaj pihne v orglice. Drugi s čudno oblikovano etožčasto glavo posirriženo skoraj do golega, tuđ.i po obrazu zaraščen strmi z iz- buljenimi očiui pod strop kjer se počasi vrti ventilatore Ta dni- gi ima po glavi v@č v ioku zaraslih brazgotin s šivi kar kaže, da so mu še pogledali pod skalp c Torej zdaj vem v katero k&te» serijo eoáise TOç da nekateri drugi izgledajo malo bolj normal- ni, dva pa c9lo bereta, to me ne pomiri. Vrže m® nazaj v kopal- nico kjsr »©dem na rob banje in skušam začutiti tla pod nogami. Medtem poslussia kake v sprejemni jržtsaafaž sobi stresajo iz moj® denaraice drobiš, ga preštevajo in zapisujejo. Bogme lepa zaba^ va, drobiža sa pol kile. Iz dnevne sobe po labodje priplava k me- ni mlsd fa;it niske rasti in okroglega assdcsgs zalitega obraza. Da tako čiadno ne hodi in glave n® obrača nekam v strop bi izgle- dal čisto normalen. Po mučneim lovljenju zraka in zateglem "E, ©5 ©" nekaj -rpraša pa ga na razumem , mislim, da je vprašal če sem pj?vi dan tUc Oddolžim se mu še sam z nekaj vprašanji in rea- berem( da ni prvič tu, da je ta dan bil celo že doma, pa so ga že čez dv® uri nazaj pripeljalic Pove, da j® doma z iz .00 vasi (prvs besede nisem razumele Ker me začne zebsti, s© z veli- kim gnusom odpravim v dnevno sobo e Če ne bi bi3. že 32 ur bres hrane, bi bil gotovo rigale Stvar sem hotel ublažiti teko, da sem hitro stopil k polici in zagrabil najdebelejšo knjigOo Bila je knjiga Jožeta Glonarja Ш o Baragovih zapiskih o "Indijanih" izdano leta 1944 torej v času kulturnega molka. Z muko se poglo- biš v kak stavek ali sliko, saj tiBti nori Poeavec vse bolj div- ja medtem, ko bo se drugi v glavnem spravili spat« Hato vstopi nek&j medisclnskega osebja in mi odkažejo posteljo. Ponovna proš- nja sa svezek, ki j® ostal v aktovki za ali vsaj za zobno ščetko, ki je ostala v avtu je spet br®» odmeva. Jutri boš dobil - potolažijo novega norca. Iti jaz ш morem ispati,če ei ne umijem zobe. Bom si jih pa jutri dvakrat, sa norca jo vse dobroc Morda je to sploh logika bs norcev pa trd kot sem je nisem še zapopa» del. V spalnici nas je 21. Precej hrvaško govorečih, sicer prev- ladujejo Dolenjci in Štajercio Večina postelj je normalnih, če je bela železna bolniška postelja sploh lahko normalna. Dve sta 17 m Tseh strani saoreženi kot kletka ва tigra, nekaj ležišč pa je na tleh - žz že vedo sakaj. Na vseh vratih so ozke line z zavesi- co z zimanje strani, da se da iz važne razdalje videti kar norci počno« Vsi sao že v posteljah le ÉÊÊÊ to je on s špičasto glavo nori po dnevni sobi in hrupno premika mize. Osebje ga s silo zvle- če iz dnevne sobe najprej na stranišče pa se izkaze, da je poza:- bil kako se lula, nato pa v zamrežene postelja in zaprejo. Frat- zen in razbclen želodec, nenavadno in nenormalno okolje ± mi ne dá zaspati. Saj bi ttidi sicer bilo težko ker nekateri^'lagajo z 90 ali 100 db ava pa mlatita mastne vice (na moj prazen želodec) in se bolj krohotata vsak sebi kot drug drugemu. Oni fant z Đo- lenske v spanju strašno krili in brca odeje letijo in neartikuli- rani kriki in stoki izžarevajo hudo stisko, in bolečino. Še dobro, da ležin na tleh. V razmišljanju o poteh usode, o mejah človeške modrosti in norosti vendar le utonem v norčevski spanec. 21« II. 1976 ■14:. Zbudijo nag zelo zgodaj sorda ob petih ali polšestih. S težko glai- ve r&ssišljam ali sem po tej noči v narhausu bolj ali manj nor. FrišnlK погсег teh nas je pet - izmerijo temperaturo. Nato pri- de zdravnik. ttHV odprejo kletkoi in dobita on in posavec obil- no in.jekcijo v rit. Posavec se ob tem niti ne zbudi. вВШ1 izbe- £&jo i£ postelje pa g® izkaže, da se je polulal. Grozno smrdi, zganjajo ga na stranišče pa ne najde vrat. Zdravnik je pri vsem tem miT9n in s® še heca "Dajmo вВШ, papež je prišel". No kdor če tu vsdržati mora Imeti konjske živce. Takoj po merjenju tempe- ratur® vstajanje in usivaaje. Nato pospravljanje postelj. Nekate- ri te počno z velikia veseljem in hitro naredijo, druge je treba priganjati Foaavec pa niti vstal še ni. ШЕЕШеЛџ to je en stari bres desne rok® pod komolcem hiti pomagat drugim čeprav ima samo levo reko, sploh je ta tip tako uslužen, da je kar tečen. Nato v dnermo sobOe Mnogi kinknejo in saspe saj je zunaj še tema. Po- leg sene sede nek nasilniški tip, ki ali spi ali se s kom krega ali pa me iloa (zahteva) cigareto« Vsakih nekaj minut novo. Ker 18 je strašno raadražljiv se ne upiraa žeprav j® škatlice skoraj « prazna, Snoči sest jih dal 5 (cigaret HMef adaj pa ae j® ta vrag do siihega obral. Pride snažilka pometat in nas nažene jo v kopalnico, |ННр№ pomaga pometat. Nato nazaj in zajtrk, Cma "bela" kava in krufe z margarino. Strežno osebje govori skoraj vse hrvaško. Sploh sam *e opazil že na Polikliniki, da je skoraj vse strežno in pomožno osebje iz drugih republik. Med zajtrkom delijo zdravila, tablete in kapljice, ШЕВ^Ш se sili pobirat sal- ce in brisat mizo še preden smo pojedlic Sploh je tip ta tip. Vedno je dobre bolje, hodi po sobi in ploska z levo roko ob štr- celj desne, vmes se smeje kriči živel Tito in poje na pol cerkve- ne na pol narodne pesmi ali take, ki jih sproti sam zlaga. Glas ima čisto pridigarski in vsako pesem konča z amen. Nato nas zno=- va naženajo v kopalnico, da bodo dnevno sobo pobrisali z mokriš, V kopalnici nervoza. Neki Sus sedi ž« vs® jutro pod tušem tako da mu voda teče na noge. To neznosno šumenje polno odprte pipe mi gre na živce tega vneteža pa nihče ne ovira pri tem početju. On nasilni tip, ki ai žica cigarete se alis s kom prička ali pa na ves glas poje hrvaške šlagere stare 10 do 15 let. Poje lepo s posluhom in vsa besedila zna do konca. Včasih kakšno zapoje celo v angleščini. Še bolj heono pa j« ko se raed sabo zmerjajo ti si ХШХ zmešan, ti si trd ko aksa ali ti si nor. Kako hecno se to sliši tu v norišnici. Gremo nazaj v s dnevno sobo. Zdravnica odpelje Posavca, Pride brivec - hrvaško govori seveda in začne se tista čemta? pravimo norce brit brez narekovajae Kolikokrat sea slišal v življeziju to frazo briti norce a zdaj to ni frasa zdaj to gledaa in ker brije tudi aene celo čutim kake se norce brije, A kakšno delo. Skrhana ^ britev preskoči vsako drugo dl*- ko po vratu pa mi pusti cele njive nepokošene, A kaj bi za погчЈа je dobroo Mene pokličejo na vizito. Šele zdaj za vizito si dajo plašč. 7 ogromnem prostoru cel zbor zdravnikov, zdravnic, sester, vajencev in vajenk. Spet si ne vzamejo časa za miren in izčrpen pogovor, da bi enkrat dobili celovito sliko o mojih težavah. Za to se jim zdi očitno škoda časa. Spet me prekinjajo in z beseda- Bi "mi '^«g«_nft_z^avimo" ali, v Ljubljani boste težko našli slui- gre za isto osebo, pacienta - Op, tiredn. 19 bo fie teše p« stanovanje" mi jemljejo ie tisto malo volje do t»- ga pasjega življenja kar je Se imam. Ko se vrnem z vizite iprine- sejo v dnevno sobo redijo in ga namestijo izven dosega norcev na visoko polico v poseben zaščitni okvir. Nato pride neki tip z rdečo brado, ta je edini, ki se iz norcev ne norčuje in razdeli tak dela. Nekateri dobijo papir in svinčnik pa naj rišejo, neka- teri s steklenim papirjem gladijo letvice, pri eni mizi izrezujejo iz krpic blaga in skaja majhne kvadratke za iHjìisìtH lepljenke, pri neki mizi zlagajo ščipalke za zavese še nekromira- ne« Kdor noče ne dela. Bradača prosim naj mi vendarle prinese iz garderobe pribor za umivanje zob pa pravi, da bom šel verjetno ob 11 h ven. No to je še bolje« Ali pa ne. Mo]?da sem bil sedaj prvič Ж v družbi sebi enakih. Pripeljejo malico| mleko ali čaj po izbiri in kos kruha«, V sobe prileti kot raketa Posavec noro se smeje, ne vidi nikogar in g^česar za njim pa pridrvi zdravzd- ca z injekcijsko ±it3i brizgalka. Pravi zdravnica, da bo šel še aa slikanje glave. Ob pola enajstih pride intendant - Hrvat seve da pravimo mu fiieasdžija" in naroči mlajšemu strežniku (iz juž- ßüi krajev seve) naj prinese mojo obleko. To se res takoj zgodi ia v petih minutah sea v svoji "koži". Adijo plave cunje v kate- rih sea bil 1? ur ia pol pravi norec med norci. Pri prevzemu stvari ugotoviBO, da so ključe od Katre odnaesll reševalci. Z m»- no v bolnico na Poljanski nasip gre rdečebradec. Zunaj ugotoviva da tudi Katre ni ne samo ključev. Bogme dobro so me včeraj nate- gnili ke so obljubljali, d& bodo pripeljali Katro. Peš greva na avtobusno postajo v Polje in spotoma klepetava kot normalni Ijud- Horec 21 IMAM JO RADI Mojo življenjsko kolegico imam najrajši na svetu, in v zavodu Ш1ШЕЕЕЕШШЛ kjer je simpatična do mene in razume mene jas pa njo« Zelo je dobrosrčna do mene in tako sva ostala v skupni slogi in sem se tako na vezal na njo da sedaj imam samo njo pri svojemu srcu. In v mojemuživljenju je res samo ona najdražja na svetu. Samo teško mi je ko mi ni dovoljeno da bi jo Sel obiskat pa če prav sva oba v eni stavbi na terapevtskem oddelku tako je č® imam koga rad kakor imam MMe ШШШК ^os вул se spoznala na lepem kraju ob morju v Puli polno romantike in dobrosrčno poje- zije оћгоћ naju. In srečnega skupnega razumevanja med naaa v ži- vljenju jaz jo resnično imam rad kakor kolegico in tudi cenim njeno nesrečno življenje kakor tudi njo. 22 N&j bel si ¿q lepo v шојезт življenju in ееш ves, вгебеп kadar gremo skupno v Pulo v premanturo de malo pozabim na teško moj© življenje ki ga imem«. In tam se pa malo sprostiš ali spočeješ svoje sjjne živce in vidiš mnogo tujib sopotnikov«, Ki uživajo na ravne Ispote morja« Zmojo kolegico grave tudi sktqpaj ne morje ime ji je ШШШп je tudi ona se veseli od diha ob morju, tudi mi oskrbovanci se razumemo med seboj v svojem življenju in tako os- krbovsnke želijo z nemi na vezati stike ki živimo v eni skupni življenjski družini no kakor jaz ki sem bil tretjič na morju v premarturi v Puli in sem tam spoznal oskrbovanko вШв no in Se sedaj sva dobra drug drugemu tsko de se razumeva v svojemu živ- ljenju samo to je da je ona bol življenjsko prizadeta kjer je bol bolena kakor pa jaz» Ko in potem pa moram jaz njo paziti kjer sama ni zmožna da bi vedela kaj se ns sme in kaj se lahko dela tukaj v zavodu v , in ob^aočju zavoda no in tako mis- lim da boste zadevolni z mojim spiskom. 23 áo rad Craga moja Ijubar isam te rad paë sele, prej ko ara bila skupaj sva se pogovarjala raane stvari o godabi in v ljubesni v iju» bežni pa takole da sva se igrala in da sva n& skrovaj pôljuuSka- la in vseh ljubezni sva se pogovarjala tako tudi v5asib stoe-ega- la asrpak ne sares zaradi ene napadnih žensk, азфак Ijubd^en ne ¡aoreva uporabiti ker ni dovoljeno «i&$»ak «pea ampak upa^a da bova šla kmalu za stalno domov potem bo vse ker si želiva. 24 oskrbovanec O SEECIÍI DAN Nekoč ssa bil selo zdolgočasen^. Bil je oblačen, za^an danç kakor je tudi danes o ko to pisemc Telefon je pozvonil. Strežnik je od- šel k telefonu. Po dolgem hodjaiku. se je razlegal strežnikov glas: "Hennasan! Mislil sem, kaj je le to, morda moram v ambulanto ,,0 toda gJ.e.j, strežnik pravi: "Hitro se obleci, obisk imaš!" Razve» selil ssm ee. Toda kdo bi le to utegnil biti? Preoblekel sem se nahitro ter odšel iigabajoč kdo je, Glej^ presenčenje, bila sta ^ШЖ in njegova ženka«. Le bežno sem ju poznal. Nekoč smo skupaj silveíítrovali: "Prišla iz Murske Sobote in sva ae mimogrede pri tebi ustavila: reče WBÊÊB.» Nekaj časa smo se pogovarjali, nato pa sem sspot ostal sssa. . 25 oskrbovanec OB MORJU Ko sonce se dotakne morja, ko spomnim se na tisto noS in tista najina obzorja, začutim v sebi svojo moč« Pred nama morje je ležalo, pred nama silni roji zvezd kot bi na nebu tam ležalo na stotine lepib mest. Sdaj morje buta v mojo rano na nebu duše ni več zvezd^ med nama vse je pokopano, najraje v grob bi s pustih cest« 26 KAJ SSE Ffl ZAMERILI DA 5E MOREM ĐOMOT J&s sea bil T Avstraliji taie sam sačel nekaj čutit, pozneje pa sem zaslišal nekaj, kar nisem stalno prav slišal mislim si da me je to začelo motit« Zaradi tega nisem mogel več spati, po° vedal sem to zdravnika kateri me je poslal v bolnico, Od tiste dobe sem pa belano Seveda stalno več nisem slišal, odkar pa ne slišim sem pa klub temu še bolan, namreč sedaj je v redu, mislim si da sem tolko ozdravel da bi lahko tudi že kaj doma pomagal. Brata imam pohablenega oče je že star jas se pa čutim tolko spo- sobnega da bi saj nekaj časa bil doma dokler nebi sam začel preživljati mislim delatio Tukaj v terapevtskem moškem oddelku sem že priden. 27 MOJ PES v, Haj Ijnpštt mi je т mojem življenju da imam lahko v zavodu v Hrastovcu svojega i>sa da ai je bol kratki 6as v mojemu teSkeau življenju on ima mene rad jaz pa njega ker je zelo zvesti do mene ga imam za naj bol dobrega življenjskega prijatlja« TeSko mi je pri srcu ko ne morem iz oddelka k njemu.Skrbi ae ko še ni cepljen, če se mu kaj pripeti. Prosil bi medicinskega teh- nika da bi šel čim prej kakšni v Lenart z menoj da gnala psa na cepljezije. Naj ljupše mi je ko gremo skozi hosto na sprehot kjer tam se spočijejo človeški živci in človek se tam v hosti ttidi iz prosti in pozabi na življenjske težave. 28 KAKO MI SE GODI 7 ZA70DÜ v -ï ' Od gdaj sem prlšo v ta zavod sem upal da se bom vsaj malo smiro« Ja sem malo zdaj zadovoljen kaj sem tie v zavodu« Najbolj sem nesrečen ko sem zgubo nogo in sem upal da ni več življenja zame. Tie v zavodu ms saj malo razume in mi pomagajo da nisem sam na tem svijetu. Zelo sem zadovoljen z uslužbencima kaj imajo potrpljenje znami in nam pomagajo da dobro živimo. Tie v zavodu Ja sem zelo zado- voljen kaj nam dajo hrano in za obleči vse kaj rabimo in dobimo. Hudo mi je kaj nimamo saj malo slobode da bi hodi malo okoli. Useno se trudim da bi bil priden pa mi ne gre od ruke nego mi samo gre da se malo pohecam s paoentima ali z uslužbenciaia in zato mislim da me imajo za slabega pacienta. Upam da bo prišo dan da me bojo poboljšali in naredili zmene pravega človeka, ism Upam da bojo imeli potrpljenje z manom Lep Pozdrav od Pacenta 29 UVOD Uyoda ni 7 eobi stoje posteljeç ki eo privite k tlom. Ha njih sede iji leže IjMje v modrih bolniških haljah in po starinski navadi v kapah« To so blazni. (Anton Pavlovič Čehov: Oddelek št. 6. Nekomu se je zmešalo, so na ves glas tulili pz^seneSeni ljudje na vrhovih dreves. Bile so smreke, ampak nekomu se je vseeno zme- šalo. Približalo se mi je lepo dekle, ki je bila prijateljica mojega dekleta in mi ¿ebljala nekaj hudo poliaeriziranega. Vse to čebljanje mi je najprej napolnilo paleo na nogi, nato vse os- tale prste, se počasi dotaknilo zunanjih okončin in počasi pro- drlo v notranjost telesa, kjer se je najbrž ovilo okoli srca, nato pa se je vse skupaj preselilo v del telesa, kateremu normal- ni ljudje pravijo glava. Tam je obetalo in se začelo režati. Bil sem vesel, da se čebljanje smeji. Dekle se je oddaljilo. Po pra- vilih bi moralo oditi še čebljanje, vendar pa je iz vljtidnosti ostalo. Bil sea prepričan, da se bo razdelilo na dva dela. In se je res. Začal sem plesati rumbo, pa čeprav znaa samo shake, po glori pa 80 Bi krožili avioni. Bili ao zeleni in so molda krakali po mojih možganih. Eo zdaj premišljujem o času, ko sem imel Se možgane, mi solze aaae od sebe prisopihajo na konce pxv- stov« Zdaj imam namesto možgan anrione. Podobni so kameleona, kajti zdaj so rdeči. Plesal sem rumbo naprej. Namesto krvi se mi je po žilah pretakal rum. Bistvene razlike sicer ni, ampak med hitro rombo in počasno rumbo je. Pri hitri sem plesal počasi, 30 pri počasni hitro* Počasi sem vse dojemal » Ura je kassala devet. Odplesal sem ples. obenem pa sem odplesal is dvorane. Je to mogoče? Je mogoče tisto obiipno čeblj&nje? Pekle, s katerim sem hodil, se je razhodilo in shodilo £ drugim. Mislim, da je z njim shodila v postelji, vsaj tako je zatrjevalo čebljanje. Ampak, saj je še včeraj rila po mo- ji postelji. Avioni so postajali vedno bolj kvakasti in vsiljivi. Čebljanje je odšlo na stranišče. Moji punci pa je bilo - mislim vsaj tako » ime Elokildac Pohodil jo je Eonrad. Po vsej verjet- nosti je bil človek in celo moj prijatelj. Opotekal ses se proti svoji kletki. Se vedno so bili vfmožganski skrinji avion.!, okoli pa so kokodajeali helikopterji. S tisto kletko sem mislil na svoj dom. Botel sem domov. Ampak nisem in nisem mogel. Demoni so opravili svoje, izbrisali smisel d^a, ter mi dali saissl premišljevanja o neki zelo originalni stvari. Misliš, da 80 to zelo originalno stvar odkrili v prejšnjem sto- letju. Dali 80 ji j£e avto. Že od takrat so ji posvečali veliko pozornosti. Tsakf) ki je ±ве1 sste to oslarijo, bedisi da se je zanjo pehal, bodisi, da wax je padla z neba, je bil ponosen ns- njo« Takoj, ko se je vsedel v oslarijo, ni poznal več samega se«' be, pred očmi so mu sigetali znaki velike važnosti in dobroiset^ ja, vmes pa so ee Stulili prometni znaki. Blodil sem torej po ogrdu blatnih ničvrednih ljudi in se prikotalil poln obupa de ze- lene črte. Zelena črta je izginila in namesto nje je nalahko priplavala rdeča črta in s® vila med avtomobili. 7зе bolj in bolj jih je prepletala in končso pograbila txîdi sene. Zvila ae je aed evtoBobile. Avioni so spustili v moje roke velik kamen. Bil j« lep rjav kaaea in ni niti zakričal, ko je priletel v lepo svet- lečo stvar. Povzpel sem se да tijite stvar, ki je tako čudovita ' sa nekatere 1 jadis pobral ksmea in avioni s© se krohetali saaprejs Premikal sem se kot poševna stena оро1:1пе is^. q9s nekaj časa sópete Obrne so se prilepile ovijaike in ^k© in kinoprojektorji (in sploh vse)o Bolj velik avte je drvel. V svojeœ drabovju je peljal 31 ▼lomile«« YSaaib MB Smel тшЛ tmiforme. To pot ne. Niti kape mi nieo bile ▼Se6« Is dbeobOTJm avtomobila so potegnili vlomileae Avtomobilu je bilo bmj« im» Pepiea ali Nqdica, ne vem že več, vlomilcu pa je bilo im» jas. Jaz in vlomilec, vse to je bilo isto kot кговн pir im srosaik, bil pa sem tudi objestnež. Avioni so bili v zr»- ku. Šest jJk jo Mdtem strmoglavilo in razvila se je rumena pena« Okoli asBO mm jo trlo uniform« Vzeli so mi vse, pogledali v du&o. Bili oo boloi, ko pa so mi pogledali v dušo, so jim obrazi postaF* li Srsi« Todi aoja duša je bila бта« Govoril sem z balonom. 7e!>> dar jo ше1со1> taesto zelenega obraza je kazal svoj lastni obi- raš« K "тсд VB« skopaj« Imel sem dve teti. Nobene ne maram. BaloBČdc po lo si počil« Sicer pa, ali sploh veste, da je imela KlokiMo krlTo noge? Ko MO taÊB» osđol oed unifomaai, sem so skoraj začel verjeti, da ooB askoè aspioal tole besede: JE, KER JE, PA NE ZATO, ker JE« STA BTA: ON IN NJEGOVA DUŠA. Ampak so Msjo voljo, kje sto zdaj? Mene in moje duše ni več« Namesto —ne oe si postavili spomenik papirja in pisalnega stro- ja, BOBsoto BOjo duSe pa krastačo« To me sploh ne moti« Nekdo m» jo frecoj dobro klofnil« Bral sem liste in lističe in občndontl TiB—1 sol smisla« General Shakespeare bi dejal: BITI ALI NE BITI, TO JE TU VPRAŠANJE« Nekdo ad jo dal iastne roko« Nato aem sa počasi odpravil doaor« Is noaa al jo ttida kri. Še danes se spoainjam, da je bila rdeča. Ali nI Sadaot Ispod blazine se je slišalo čebljanje. Jaz pa nisaa spal« Oaaa ar pozneje aem bil pripravljen priseči, da Grška Akr^ pola stoji seodi Sibirije. Prišel aaa domov in šel zopet van, pa 32 sopet doBOT,pa sopet теп« Hekdo j« tel«foairal« Br«l j« Saeopie« Jas iìisese Ko-IMW gilv i^em^ Bral sem dasopiso Рг&т^р«и1М(в^#«11^ «• Ijubiko sakxoìiQtal. Árloni ttkdi« Postajal sas enak Akalsazuira HekadonekaBtUo Sprejel аеш rabilo avioBC^ :Í2^ Ј«%Дб^УВ1^11 m a¥#t^ B^^il sea po tea uboges s-vetue In vee епгв^. ;Hi:j|p0jj£¿aaopie« El^ so se poravnale od začtidaD^a« Konrad ше je očetovsko trepljal po гаашИ« Irrugi so tonili v воj spiemin in se spreainjali v podkova- ne konje sredi puščave. Avioni eo jih spreaenili v besno debati- rajoče vijoličasto k^LŠOe Bilo ja ogabno« In tako sea taval, in dajal-obljube. Preposnol),...^ ^ ^esxg ^ххбск| j^Si Zvečer sem se odločil za pet naprej. Prvič v življenju sea postal poguaen* Mojega poguaa si nihče slutil« Počasi sem zabingljal z glavo ziavsdol, Yrat je bil ljubko privezea. Avioni eo utiimili, pggaa je rseelç kri je brizgal«možgansko praznoto iß va® sku= paj se je u^st&vilc*« Zopet easian« Oliava јз padla navzdol, vrat se je razletele Padal аеш. Izgubil ш&ш eptrnia^ ï>a dobro voljo, pa- met in spoštova3.jer Avioni s© s® zarili v zesljOe Kri je postala bedasta. S krvjo vred pa sem jaz pç»etal še bolj bedasto Prikot»» lil sem se v sobe. Videl ssa štiri preplašene oči. Kmalu se jih je nabralo še vtč. Zopet je pr-i|>sljal avto« V svojem drobovju je odpeljal ssBoaorilûac Peljísli sao se v Pakistani We'kd© je iael živčen obras in vsiljiv karakter. ?£el sem dieto iš. mu odrezal glavo« ZaČel se je кгоћо- tati, jas pa e©a i^al doainoc Nenadoaa je padla bomba« Počila je tako ht2à€», da sea zbsšiu.c Za mano so tekle očio V kletki zaspal. Sanjal ses c svojem pogrebuc Bil sea ganjen« da sea vsaj enkrat v življenju gledal svoj pogreb. Pogreb so prekinili - budilci. Prišel je a©y ävt© 2 novim drobovjem in odpeljal blas« naža« Hjegov cilj je bil paviljon št. Polje. Avioni in jaz smo se začudeno ovobevali. 33 LASCIATE OGHI SPERANZA TOI CH'ENTRATE (Danto Alleviar 1 - Pakal) II. Grški princ ina rdaSo piko na noau. Slekli ao ne in ne vtaknili V smrdeče cunje« Oplazila me je plava luč. Bilo je čudovito« Nek- do je potegnil vodo na stranišču« Po aobi se je prelival zani- miv smrad« V hipu sem spoznal, da se soba deli na dva sektorja« Na glasno in rahlo smrčeče in na glaano in rahlo prdeča ljudi« Postajal sem sveboden» Grški princ se je tresel od smeha in pika na nosu prav tako« Spravil sem se spat. Moja avione so prišli obiskatx« Avioni mojega soseda. Razvilo aa;| je živo kramljanja, jas pa sam potonil v spanao« Nad glavo sam opazil načko« Bila ja velika rdeča mačka« Le kdaj pa kdaj je zeleno zalajala. Priplezala ja miš« Bila ja ras prav- cata mise Zletela je pod blazino in zaspala« Jaz ttidi« 7 glavo se mi je zaletela misel o ned.olšnosti« Avioni so mi dajali: Ne- dolšnost j® predsodek vtr«, zato bi bilo najbolje, ča bi bili vsi br®£)fi£aežno fф0Četi• Svat j« obupna aanažarija. Prebudil s«M ee. Bali so si jesti. Opazoval sem živali, ki so l#dle okoli mene in z sssdcvoljstvcm opazil, da poatajam žival. To bi bil® Slokiidi morda všeč in noge bi se ji vrnile v prvot- na lego« Dobil sem obisk. Bela halja, ki me je obiskala, je go- vorila s čudovitim enoličnim glasom« Halji moji enozlošni odgo- vori niso bili všeč«. Želel sem igrati šah s svojo dušo. Matiri^ la ве je« Opasoval ses soseda. Po poklicu ja bil upokojena uni- £®ТЋ»о N@kd& j® V£dihxdl, da g& boli glava in upokojena uniforma j€š besno sakričala, свјаш «ksekucija. Useknil sem se. Na glavo so £i pcrsadili nekakšno čelado is gumija in jo strahovito zategnüi. late SÔ si svetili s neko grozno svetilno r-ečjo naravnost v oči, Isittl ses besneti« Bele halje so se igrale z instrumenti. Uniči- 3* li 80 ше« Štrli do kr&jao Foetal зав abstirden когзјо PoSaai аав iveëil FreiuLoTO knjigo pred seboj. Edina tolažba^ Krakanje oko- li nene je napolnilo bOTubne tresorje mojih avionoT, Tudi njih se je lotevala brezupna neaočnost. Zaëel sem buljiti y zid. Dobil aem obisk is kletke« Lastnik klet ke^^ j e prišel k meni, se je tresel« Eotel je, da bi ae na vsak način naučil streljati. Streljal sem. Hotel sem uničevati. In zopet te obuphe halje. Bilo jih je vedno več. Začel sem smrde- ti po gnilih jajcih in moje telo se je razletelo na tisoč koscev. Izgubil sem svoja čustva, ponos pa je zbolel. Pot naprej je bila nemogoča« Zato sem se zagledal v mrežo« Ha njej je visela šunka. Nihče mi je ni hotel odrezati, zato sem začel popravljati ure. Za mrežo nisem bil sam. Hudički okoli mene so besno poskakovali in si brisali nos. Eden od njih mi je pokazal jezik. Prav počasi sem postajal general. Osvojil sem svet in ga razkosal na dve dx^ žavi. Moril sem, pobijal aem, ljudi obešal in stal na čelu veli- ke države in mogočne vojske. Moji prijatelji so bili moji polkov- niki« Bil sem zadovoljen« Povsod sam ameh« Zakaj? Eaj je res vse tako bedasto? Nič ne znajo razumeti« 7se propada v meni, vse se ruši, padam v teman prepad. Strahotno, Pograbil sem bolniška li- ste in legel v posteljo« Počasi sem začel brati to zamotano lite- raturo, dokler mi je niso iztrgali« Barbari« Začel sem ljubiti Karla Maya, Obenem sem sovražil njegovo popustljivost« Bele halje tega niso razumele« YexKlar navkljub vsemu: čemu njegova popuslji» vost? Vsakomur bi samo odpuščal, nikoga ubil in se samo pretepal« Jaz se na topem rad, zato ne bi nikomur odpustil in vsakogar ubil« Odložil sem knjigo in iz oči bleknil dolg, zategel pogled« In tako 80» umrl. Vsak večer. Bilo je prekrasno* umiral sem in гш1га1, tar umrl. Postal sem lepa žival« In tako sem se začel jo- kati. Potom sem poljubil blazino in zaspal« I>rago jutro Ш9Ш se prebudil še bolj sovražen« Doživel som nakaj 35 poEltivBega - 8«liteT« Bele halje so se nečesa salo ustrašile. Zdaj so prijaznejše. Jaz tudi. Po pošti sera dobil konček zado- voljstva in avioni so malce oživeli. Začel sem se spraševati, zakaj iaa grški princ piko na nosu. i Obiskali so me beatniki. Naj mi oproste. Dolgi svaljki so jim tr^ fetali v vetru. Navkljub vsemu so me prijazno gledali. Premišlje- vati sem začel, čemu ti dolgi svaljki. Morda zato, ker hočejo bi- ti zanimivi ali pa iz osebnega užitka. Ne, osebni užitek odpade. Samo en človek obstaja v mojem spominu, ki mu služijo svaljki v ta nasien. Tendar tega ni tu. Odpravil sem se nazaj. Na dan so mi dali po Sest ur vrnitve v civilizacijo. Priznam« to je mučen občutek« Vzdržal sem, čeprav z muko. Bil sem vesel, da sem s seboj nosil nekaj kugi podobnega. Vsak dan sem se vračal v paviljon. Izmislil sem si prijetno zabavo in se utapljal v njej.: Avioni so bili mirno parkirani. Začel sem se čuditi svojo onemo- glosti. In zato je grškemu princu zginila pika na nosu. Mene pa 80 odpihnili iz paviljona št. Polje« Počasi sem odšel in z menoj Se nekdo z avioni namesto možgan. -i Srečal sem človeka, ki sem ga bil že zdavnaj zavrgel. Najino pri- \ jateljstvo je bilo podobno hribe« in dolinam. To pot je bilo pri- jateljstvo podobno ravnini. Bil je eden tistih, ki sploh ni spran Seval. Moi^da sem se zato navezal nanj. Začel sem lezti iz teme. Ko sem se pogovarjal z njim, se je približala Se druga oseba. Bi- la je sicer ženska, ampak zame ni razlike. Moja čustva so zopez začela oživljati, vendar zaman. Spoznal semc^ da sem le kup žele- za. In morda sem tega vesel. In zdaj me je toliko, kolikor je sozk* ea nad nami, namesto kosti imam ceste, namesto srca imam avto, namesto notranjih organov za zmrznjene race. Zapustila me je tudi duša, namesto možganov so še vedno tisti prokleti avioni, skrat- ka, tak sem, kot sem si vedno želel. Če se bo moja duša kdaj vi>> nila, bo naletela na take spremembe (da se bo zgrudila odz začur> denja)« Želim si le to, da bi postal del ali pa celoten mehani- 36 zem nečesa absiizdnega in da bi ргев1е1ј®та1 o vseh bedarijah, ki obkrožajo sveto Morda bi postal celo kïiharo In ko tako stopam po ulicah, se mi motajo po glavi dolgolasci, E3.okild@, paviljoni, prijatelji, prijateljice in ostala menažerija«. Tako sem sklenil, da bom začel smrdeti po gnilih jajcih in da bom postil, da mi os- tanke mojega telesa raznese po vsem svetu« 7endar, ko jih bodo raznašali, si bom vroče želel, da teh kosov telesa no bo nihče videl, sliSal ali se jih dotikal. Sicer pa, kaj me briga, včeraj me je pičila bolha. Haroe 1967 • V ■ ■ 38 Muzika terapij a I Ob poslušanju te glassbe sem se s mislimi preselil na orient. Sprehajam se ob prekrasxiih mo še j ah po ulicah kjer ena poleg dru- ge stojijo stojnice £ najrazliSnejSemi spominki, okraskov in drugega blaga. Opazujem trgovce kako ti spretno in kar nekam vsiljivo prodajajo svoje izdelke. SreSam tudi skupino deklet ki so oblečene v dolga ogrinjala na glavi pa nosijo čudovito posli- kan vrč z vodo. Ko jih tako občudujem se mi približa ena izmed njih in me povabi na svoj dom. Na njem domu me prijatisko poz- dravijo njeni starši, bratje in sestre, udobno se namestim na mehke blazine v dnevni sobi in mi postrežejo z orijentalskimi specjalitatami. Nato se pokažejo vitka dekleta ki s svojo ele- ganco in skladnimi gibi njihov ples. Toda ker me je ča:^ že pri- ganjal sem se poslovil od svojih gostiteljev in sem bil zadovo- ljen ob preživete« večeru. Teksti od strani 38 do 44 so ziastali ob poslušanju glasbe v času Buziko teregpije - Op. urodn. 59 Ob poslušanju predvajane glasbe sea se v aislili preselil v aimi kotiček narave, med travnike ob robu gozda, kjer so vije in žubo-- dra bister ye^ezofe in razposajen potoček. Vosalo poskakuje prsko z zelenim mahom obraščeni kamnov in redostno hiti naprej* Kad njim se v veselem ritmu spreleteva rumen metulj, ki nikakor ne more ujeti trenutka, da se potok umiri in bi v njem ujel svojo senco. Hiti za potokom vedno dlje, ne zaoti se niti za brzice, niti za nevernosti ki prežijo nanj v zraku, vztrajno^ tako dolgo da se potok le umiri in da v njem le lahko zagleda svojo podobo« 40 Sea T dvorani, ki igra orkester in komaj бакат da bodo končali« Imam občutek, da me nekdo stalno praska nezaželjeno po glavi. 41 Poslušam glazbo ali аев ргат žalosten ker раб sem omrtvičen in bolan in nič ne deluj® na men® gl.azba nimam nič od glazbe« Povem pa to ko e®m bil zdrav sem bil vesel vsake glaizbe in petja tako, da sem ijsel nekaj od tega sedaj pa nevidim nobenega pravega živ« lenj& več v sebi nsvldim nob@nega nasmijana obraza vse je zami- šljeno in zela ša3-0Sta© taki občutek imam« Pa veMar če bi bilo tak© % menoj bi proste izgubil voljo do žlrleajAe 42 lisdiJÄ - ORIENTo Kričao pasar « tržni dan-, nss& Ijmi pred si- nagogo vrvsš^ pod palac pleše na pol golfs. isjdijka lapotica trebušni plesc Sedeči trgovci s prekriže^lmi aogaaii роптг-јајо kriče razno južno sadje in bleščečs oki*&ßkSe Živopis&ni fcl- Elorno oblečeni Indijci v dolgih kaftanih in belih tunikali z fereéami zsistrt© skrivaostae ženske v do peta saputisi širokiaii hlačami - dimijeai» Vsa or.^ntalska aistarijesnoat ki ss j i ne. nepoznaiiko se krije v tQj temperamentni glazbic Sodelmjejo - bobni, pišč&ii, razna tolkala, breukale, ks^tanjetec. tssr gonr- ^ gi ki 30 ee posebej značilnost za to zvrst glasbfeo Ilo delo : ^ ^'-^' \ "\ ''^ - Pot skozi puščavo—na voiblodjeia hrbtu ki ee enakomerno počasno giblje po od vročega sonca ošarjeneia pesîru. Skoro da naveličana monotonost veje iz te glazbe« Vse ksr se dogaja je v tsm odlom- ku zelo počasnoc Morda se čudi prisotnost utrujena žejne nsravss V tem ee odraža tudi dolga pot kex^avaae ki koia&j čaka da pride do prve oaze, IIIe (obrat plošče) Kljub temu da je na obratni strani plošče prav tako iodijska giazb&ç pa me ta vendar spominja na prav drugo iKpoved. Razna tolkala istopajo bolj kct padajoče kaplje d®žja ki moči ~ aon- sumski suši, osušena puščevska tl&o Nekaj sposdadeiiEkc oživljajo- čega je v tej glsizbi. Prisotna so tiîdi človeška bitja ki v ži- vem skoraj pogcvornam ritmu prikex\ijsjo prisotnost tudi širsl- skih glasov morda psov ki jih aecjdo odganja« Občutijo ßs -огла! mehki skoraj jokajoči glasovio Morda so to otroci ki jih nefedo - tolaži, ali pa je to svsa^ilo pred lakoto. 43 Vežer, dan se odmika, txuli ritem je bolj tmirjen. Krajina in Ijtidje počivajo in spe. 7 daljavi zavijanje kojota ki si išče ali hrane ali dražice« tudi pesem samotnega brenkala je Se pri- sotna, morda je to izpoved zaljubljenega mladeniča, ki bi rad prav ob nizki luni izpovedal svoji izvoljenki da jo ljubi« To je ritem skrivnostne Indije ^ ' 44 Spominja me na prost den, Зсо ni potrebno iti v sl^ižbo. Dobro ras- položen vstanem, dan je lep, sato rsamem koso ter gram kosit. Ko grem v klet natoSit vina, sa niti mati ne jesi, ker žs zjutraj pijem. Kmalu pa ai postaja glava vse težja in delo si ne gre veS tako od rok. r^--^ .<-vs^-.^- 46 DŒL SEM JO ВМ? Eo eeig bil še atar 15 let sem nekoč imel ▼ gozdu sestanek z ne- kim dekletom« Odšla sma po pohorju malo na izlet, in sem ji reko naj se vsede malo dol, ona pa ni hotela. Tako sva ¿el šla naprej, naenkrat slišiva soseda kakor z konji fura, ona se je чге^гаа vstrašla pa je začela letjet, jas pa za njo, ko sva se vračala sva srečala dva zajčka вкгхрај, bila je spomlad, in seveda je bi- lo vse v zelenju, seveda midva sva šla naprej, njej se je mudilo domov, preden sva prišla iz gozda, sva se ločila ona je šla do- mov in jas tudi, seveda sva bila vsak iz druge vasi, in tako ae je končala najina ljubezen, po drugih željah. ^8 POGOVOR, ONA, Naj ae slečem, zakaj pa ne, stvari ni late treba komplici- rat, /zmeče obleko s sebe, se izzivalno vleže na posteljo,/ ONA, kflLJ se čakaš, daj no, zvrni se name, ON, Takoj, ampak vsaj gata ai moram slečt ••, / zmeče obleko s sebe in se postavi pred njo,/ ONA, no pridi že a te bom morala še prosit, da ts me boš nategnul ON /hoče obdržati vodilno vlogo in se avtomatično vrže na njo, jo objame - rutinski objem, roka mu drsi po njej od čela proti ustndcaio/ ONA s no v redUs kar začni natepavat, moja luknjica je pripravle«- na, dg. sprejme višek tvoje energije jaz sem cisterna ti pa nefta, /poglede ga ljubko v oči in ga poboža po zatilju/ ON /rahlo zmedeno/ зз ti, poslušaj, dobro veš kaj hočem in zato mi ni ^зат. treba držat predavanj iz retorike al êSsA ONA, vem, k^J hočeš, ешво če je to res TISTO kar hočeš, vzemi si, zasisli ai da sem saisop&rarežba ON, če ne boš tiho ti ga bom vtaknil v usta /se zareži in gre s penisom proti njenim ustnicam«/ ONA, p& daj, pa še spermo ti bom požrla, saj to je edino kar si zmožen dajati, edino genitalije te še delajo človeškega o,,,! OH /zmedeno pogleda^ obraz izraža es^^piost in jezo, oči nepre- mično gledajo vanjo,/ ON, k&j naj zdaj to pomeni ««,? ONA /smehljajoče/ ««* nič, no nategni me že «co! ON /besno/ poslušaj ti punca c. še eno tako pa te zabriše sko- zi vrata «•«« ONA «•• tipična reakcija zakos9lek8anega sadista, sicer pa te ne razumem, hotel si me imeti, torej vzemi me, sem samo tri»^ steza za dokaz tvoje moškosti «•« no daj mi ga že nekam, morda se boš potem počutil topleje ••• ON /zvali se zraven nje, izraz negotov,/ OHA /rahlo ga poljublja na ustnice, z roko ga poboža med nogami/ ,«« poglej ««, kako dostojanstveno je to tvoje spolovilo o«, po- 49 gl«j kako ae dviga ••• kot iekrica upanja ,,, , 0Б, /ji skoči ▼ besedo/ ••• kakšnega upanja? OHA ••• kaj sem jaz •••? Nič, samo dokaz za potrditev tvoje moškosti in sesalec tvoje sperme ••• si sedaj zadovoljen? ON /diplomatski nasmeh, pogovor hoče speljati na drugo stvar./ eoo zanimivo, torej to dvoje mi daš, skratk^ to naj pomeni, da si ti samo objekt, s katerim se jaz potrjujem oziroma potrjvH jem samega sebe ••• ONA »ee ja tako nekako, samo z razliko, da ti potrjuješ samega sebe, ampak samo svoje životarjenje, ki se bo pomešano s spermo utapljalo v moji luknjici. ON /vstane prižge cigaret in se sprehaja po sobi ter samega sebe ogleduje z mešanimi občutki/«veš kaj punca, nekaj resnice je v tem, ampak če ae misliš še naprej tako masakrirat, si ga raj- ši -9ršea na roko, tebi pa priskrbim ustrezno svečo po JÜS-u ONA, svečo prihrani zase in si jo prižgi v trenutkih oboževanja samega sebe «ec meni pa pusti, da sanjam TVOJE sanje ON, krasno, TI, da sanjaš moje sanje •••? OHA ee« ja «•« točem zavita v svilene tančice, tečem po sivem morju človekove puščave, tečem, copotam z nogami po človeški puščavi acentriJtugiran i h duš,cepetam, da bi ustavila to prekle- to centrifugo 3.. a kaj ko pralziega stroja ne vidim •«« ON /apatično/ ««• ti si nora« OHA, ne zeiükam, to pa pomeni, da iaam vsaj eno lastnost več kot ti, bogatejša sem od tebe« ON, nehaj, zakaj sea te sploh zvabil sem, cel večer si mi zaj^ bala, kaj sploh hočeš? OHA •«« tebe, vsaj delček tebe OH kako? . . OHA takol ON /gre preti grsaofonu in iueÜ glasbo nps Blues, Janis ^орИц/ OHA končnol ^;:..,, .. Лл OH kaj končno? ONA, to da si pržgal auzko ««« sicer res ne vem zakaj si je rav- no zdaj «o« veš glasba je življenje .«» pa še cel sez polepša oo. 50 poglej ali ni to kolosalno ... glasbo samo sliSiS, ne moreš jo prijet, ne vidiš jo ... uh ta pesem je famozna ...I OH /sicer začuden a se vleže zraven nje/ ... zdi se mi, da za- čenjam razumevati, a nisem siguren. OHA kdaj pa si bil že siguren ... razen takrat, ko ti pride, si pač siguren da ti pride ampak pol pa še cel mesec cvikaš, da ne boš foter ratu ... eko, to je vsa tvoja sigurnost. ON ne bodi nesramna, kar se pa cvikanja tiče po fuku je pa to čisto normalno, človeško ... ali ne? ONA kako si rekel, daj ponovi še enkrat. ON ja sej veš, da se skoraj vsak boji, da ne bo zibu. ONA pridi k meni, objemi me, samo prosim bodi nežen, bodi moj ' veter in jaz bom tvoja breza, nežno mi ukrivljaj* liste mojega poželenja, šepetaj mi tvoj dah ... šepetaj mi nedorečeno ... ON /se nežno stisne k njej/, ... ne razumem teh tvojih besed še manj pa ... tvoje obnašanje ... ONA ... Pst, ne sprašuj več, vzemi me±H in v trenutku ko prid^ va do vrhunca boš morda razumel ali pa tudi ne ... sicer pa pre- daj va se sezu. ON /vršitev akta ob glasbi, postaja vse bolj nežen/ ... morda bi te lahko Še resnično vzljubil ... morda ... morda ... ONA ... morda ... a trenutno najbolj ljubiš sovraštvo ... ljube- zen sžsx do sovraštva je tvoj glavni adut ... in tudi če jokaš, jokaš zato da lahko sovražiš ... daj vzemi me sprejmem ljubezen tvojega sovraštva ... ON /odkrito in prizadeto/ ... moje življenje je "PÎEMA" ... ONA /v zadregi/ ... ne razumem ... ON /proseče/ ... ti lahko povem pesmico ...7 ONA ... ja seveda ... ON /recitira/ ... firma... policaj, zame plavi si vprašaj? " če ga obrneš dobiš kavelj, ki ga pri mučenju rabbi rabelj. Baraba, dolgi lasje, lepa brada edina iluzija popolnosti mu je bila mama, 51 ki je ni poznal , ^s^' raanično, bil je т zarodu ▼ huaani kletki na obveznem sprehodu. -e; ^ Na Trat ih piše JAVNI LOKAL f' baraba je tukaj, pijana, fuj. Zdi se mi tako klavrno skuzlana, sili vame me fehta za denar, nimam ga ho6e me pretepati, edina misel mi je: КХкје si zdaj Angel varuh - modri mi vprašaj. ^^^^ ; . Večer, sem razigran, derem se na ves glas, obupan je ta moj bobneči bas. Vržem ti v roke kozarec, v katerem je pijača pod firmo Klekovača, Tam v kotu tiho sedi on »baraba- aed nasa j® ena sqma razlika, ščiti me firma spodobnega državljana. Na enkrat se vrata odpro, pred mano patetična uniforaa - aodrega hudiča policaja. Ugasnea svoj rjoveči glas, pusti ae pri airu zaniaa ga on "zaznaaovan" x pod firao dvakrat že kaznovan. Kasneje si prižgem cigaret, na aizo položia vžigalnik "RonsonI" Srebrn, lepo narejen, eleganten, pljunem na tla, nekdo mi pravi - - fantastičen je, drugi doda: Seveda, saj Ronson, to je odlična f iraa po vsem svetu priznana. RONSON: firma priznana : ^sl ^ JAZ: firma spodobnega državljana KAJ PA 0N?, nič pač slaba firaa, ki se imenuje "BARABA« ... vidiš takšen je svet. „u ^ ^«f ONA /začudeno in v zadregi/ ... Ne vem .... rahlo si me zbegal o., ne razumem te zakaj se obdajaš z grobostjo, ki ti nič ne paše ... hudiča ... a je to res edini način za kamuflažo tvoje- 52 ga strahu parad ljudmi ce« veš v bistvu si reva, tvoja grobost je samo fasada sa tvoj strah »o. OK /prizadeto/ oco veš bojim s® investirati v âaét ljudi saj veš vsaka inveetifeija je rizike o o«, tudi investicija v ljubezen v eo» prijateljstvo »ooe sebe se bojim investirat «os bojim se, da bom izigran .o»s razumeš eoe e bojim se teh investicij eoo OKA. /razmišljujoče/ o o* hm ooo, daj vsemi me, daj prodri že vame in ko prideva do vrhunca, takrat bova eno, spojena ш delček hipa, takrat v sladkobi trenutka se bom zazrla vate, lahko da te bom že jutri prskiinjals in cvikala in štala dneve kdaj bom mela menstruacijo e.c» a daj, da vsaj v tistem hipu postanevs. človeka ne pa občana „.o Ne vem kdo je bolj aebogj.jen? jaz ali tX o • o ON /nežno/ prepustiva se o«o /deklamira важ sas®/ o,« Seveda končala bova v bordelu nagnusno preklinajoča morda se bova celo vprašala: Kje so tista pošliht^na pota •••? Pošlihtana je samo rjuha na kateri leživa prekolnem te kot psa, ' J,]--"'--^^^^^^ .'^v^ - zavonjam spermo, ki je Sla predaleč pa kaj? Bila je po receptu dati vzeti, zraven pa miali na cvetoči maj! ONA /zasopihano nadaljuje/ .^x.---::.^--::.,^,_,r:f,-^^^^^^ samo gledam te in morda si uganil, da ja v tem zadihanom prostoru še zrak« Potem ti rečem: solzi me««« . samo zasmejiš so ne odgovoriš, ^hu-}.-^- podaiš ni oznojeno roko in BO zaziblješ v moglo« Spet me spreletava tisti zrak, poln znoja-nečist, a vso je tako lepo, da ročen samo to: 53 Рвс ničeser n© obžalujeaisoi OR /tik pred orgazmoîiv' SSO veš spoaiail sem se naš gimnazijski posdrav o t, v Bai-Sr-JDi OM /šepetaj®/ «oc in kaj to pomeni? ОШ, bodi angel ljubezni jutrišnjega dne EPUOGž Po jesenskem gosdu tečeta cn in ona, ш bežita« ïiiv^i četa ujeti samujenegao Gozdni teren ne dopušča istabilr-.fegis. teka, tečeta po po mahu preteklosti, zađ.evata oh gmovje eadginjogti a. oči 3o upr-ffe пара?еј v modrino horiaonta^ Po маћи jima drsi, ob grmovju se aatiksta a oči pišejo pogled modrin«, pijejo željo prihodnosti^ znoj, ki ga ustnice vsrkavajo spaja s toplote notrasijosti in postaja vera za аојешвлја tor doživljanje š@ ле ±sdɱsaJES neizživetega« 57 Kaá je Mene pravzaprav privedlo v bolnišnico? To je precej tež- ^ ko opisati Gffipak, bom poskusil v nekaj besedah to na najboljši način opisatio Problemi so se začeli z mojim bolshanjem na dvanajsterniku. Po odpustu iz bolnišnice sem bil še en mesec na bolniškem. Zato da bi imel čim boljšo preskrbo sem šel domov k staršem. No do- gajanje so tekla normalno пвфгеј vse do tedaj, ko sem v družbi ^ s svojimi kolegi spil par kozarcev, čeprav ne bi smel. In to so bili tisti prvi najhujši trenutki, kjer so se začeli moji prvi .» problemi« Po tem dogodku so se začele scene doma z starši, ki so mi cel ČS.S dopovedovali, da ne smem piti in da je to škodlji- vo za moje zdravje o Vse to sem jaz sam tudi dobro vedel vendar mi je tisto njihovo nenehno dopovedovanje še bolj ubijalo tako da sem začel piti šo več. No in potem sem začel delati, V tem času S© je ss« vsa stvar- popravila tako da е%ш nisem imel nekih posebnih težav. Posebej zato ksr sem prišel v neko novo okolje in nisem poznal ns ljudi in essisga kraja«, Prvi problemi so se pojavili ko sem ««. nskolikokrat zamudil v službo, S časc-m ko sem pri- dobil nekaj novih prijateljev se js to vse več krat ponovilo. Padel sem v ©bo tako družbo ki je večino svojega prostega časa zabijala po loksl:Ji in dirkami za krilom, V samem začstku se - ' mi je to zdelo isredno zabavno. Vendar sem čez nekaj časa pri- šel pred disciplinsko komisijo v podjetju, zaradi izostajanja is službe in zgssujanjSo Nato sem iskal rešitev v bolniškem sta- ležu, kar mi ni bilo težko zaradi moje bolezni, S tem sem si nakopal §e večje probleme na vrat. Saj v štirinajstih dneh nisem bil niti tri dni da bi bil tresene Potes sem uvidel, da tako na- prej več ns gre in sem spet začel normalno delati. Toda to ni trajalo dolgOo Spat s© j© z&čslo pijančevanje in izostajanje iz službe. Ho in s tera eea si nakopal še samo finančna težav® eaj еев si nokoliko denerja sposojal, ki ga pa vsega nisem mo- gel vrniti. Poleg tega sem dobil k rešitev sodbe z sodišča kjer sea bil tudi dolžen plačati večji znesek denarja. Ker v tistem sgjseem tremtku nisem mogel obeh stvari rešit sem začel spet piti. No potes áe v službi sledila preaestitev na drugo delovno aes~ to s kateris nises mogel biti zadovoljen. Neto sem spet iskal rešitev bolniškem staležu. Za čas bolniške sea šel domov kjer je bilo spet govora o pijači kar me je samo ša bolj ubijale. Zato sem ta čas živel pri enem prijatelju, ki je pa t-odi rad pil, tako da sva pravzeprav podpirala ®n dirugöga, Skî Ssa pri se- bi sea sklenil da je vsega tega že dovolj in аеш se odločil, da poiščem eno pot da se 3rašia iz vseh teh težav. Toda le za kret- ko. Kajti po dveh dneh službe sem spet pil in sem doživel pro- metno nesrečo v kateri sem bil precej poškodovan iji tudi pil nisem od takrat naprej. No to me je cel čas razžiralo, ker pro- metno nesrečo sem jaz povzročil, da sem spet začel piti. In od tedaj naprej sem tudi sam ve^Sfcrat «azeâ«è razmišljal o samomoru toda nekoliko sem se bal. Toda te® več kot sem o tem razmišljal se mi je strah umikal, tako da sem postal čisto brezvoljen in sem iskal tolažbe v alkoholu. Teko sem nekega večera prišel do- mov precej pod vplivom alkohola in sem začel s-azbijati pe sobi nakar sem vzel britvico si preresal žile in roko držal v umival» niku pod curkom tople vode« Tam me je naŠel en tovariš ki stanuje zraven moje sobe ko se je pozno zvečer vračal z dela. Poklicali so rešilnega, ter me od- peljali v bolnišnico nato pa še v Ljubljano na šivanje. Po ši- vanju pa v PHP oddelek psihiatrične bolnišnice v Ljubljani, 59 SENCE Stopajo počasi, stopajo potiho le obrazi njih nemo govore* ^ Utapljajo 86 T propadu utapljajo se т obupu in žgo ▼ peldu se* Zakaj vendar? Lačni 80, svobode lačni in sončnega življenja* So to ljudje? To nevidne sence so, ki spremljajo nae v življenje* 63 Spea-fecvasÄ, Šk,Ioka - 4eEOV,77 Sedim tu, za mizo in opazujem oblačno тггеше; kct so oblačne 2всј& misli Trenutno prvič poslušam "Živali" (Animals) cd Pinkovo Mcr- goče, jih bom še lahko dvakrat ali vač, predsïi napišem sp5^ v obliki pisma. Drugače igrajo "Živali" skoraj ves teden - nsprs- kinjeno, ./.л^. Poslušam glasbo; gledam oz, opazujem oblačno neboj (ljubim oblač<=> na, nevihtna vihor na vremena) pred sab p imam nekaj posnetkov se- verne stene Eiger-ja, Pod temi (sklij) slikami, pa Terstsnjskova knjiga o smislu življenja, ki čakajo name že lep čas« Vendar eno- stavno nimam moči, da bi začela z branjem - гф1га s® mi - ker ni to v skladu z mojimi sanjami. Na sredinem sestanku se nisva, če lahko teJco jpečem, ujeli; zakaj sam prišla, zakaj sem prinesla ene zapiske. Zato, to jutro pos- kušam obrazložiti pismeno: Ne vem toČao, vendar mislim, da že od 13 okte ne hodim v šolo, V tem času sem poskušala štiri samomore - žal ni noben uspel. Izogibala sem se ljudi, povečini sem bila doma in spala, (včasih si še vedno zaželim zsjapati za vedno) Tudi mama ne ve kdaj sem bila v šoli in kdaj ne zato, ker sem vča- sih naredila kamuflažo« Včeraj sem imala trden namen, da grem v šolo« da se izpovem, ven^ dar žal pomojem nema spasa in nisem šla nikamore Hotela sen pisa- ti, vendar nisem mogla. Lahko pa danes, ker vem da je to dobro (nekje sem to prebrala), da lahko malce trezneje mislim. Spominjam se, kako sem se veselila prvih ur matematike, termodi- namike, sploh poukao In danes: danes se mi vse \2pira, za vse sem izgobila interes. Upira se mi življenje, ljudje, narava, šola in sama sebi. 64 včasih ses Eislila, da sem kos tempu življenja, ki ga ne nareku- je več človek; temveč znanost in tehnika« Vendar takrat nisem razumela stiske človeka, kakor jih danes« Vrnimo se na šolo: Zakaj nema spasa? Zato, ker imam že 50 neop« ; ur; čeprav si nekako želim začeti znova, zakar bi rabila nekaj zlatega časa« Maja letos sem občutila prvič bolečine v desnem kolenu. Kakor so prišle, tako so odšle. Vrnile so septembra - za zdravljenje sem dobila Brufen, Thiomucose (mast oz« krem) ter elastični povoj, Žal bolelo me je skozi bolj, dobila sem nekaj opravičil za šolo. Začela se je terapija z inekcijami (mislim, da В^ 100). Ko se je začela terapija z inekcijami; za opravičilo nisem rekla; čeprav ssm bila doma. Nato je mama bila od razrednika telefon, opozorjena naj pridem v šolo, če ne bom izključena. Prišla sem v četrtek (v -6*4 oktobru) se malo skesala in nekako začela zno- va. Hodila sem v šole, doma pa so leteli name vse hujši očitki, kot včasihjin mi je bilo dovolj in vzela sem prvič tablete; dru- gič ogromno količino tablet, rezanje žil; pa še tableti} ker sem vedele, da sem duševiiO na tleh in da bi zato rabila strokovno po- moč. Prvič jo nisem iskale, nato pa, ko je že skoraj da prepozno. Zvezek sem prinesla zatOjkot nekak dokaz, kaj sem rade delele, ljubila; ž-eiele sem nekaj postati; bila sem polna abmicij. Denes ai neželim biti niceser» ambicije so postale iluzije. Še na gore in plesarijo se požvižgam. : j- Vseeno mi je, kaj bo z mano! Včasih sem si želela, de bi nekej ustvarila za ljudi; danes mo- rajo oni zame, da lahko životarim in senjem, Imem le nek žerek upenja, da bom naši:; same sebe. Kake? Zadnjo 65 öd nedeljo so ше prijatelji prišli ob 11^ iekat ter smo šli na Moj- strovko« Smatram, da so nekako izvedeli, da je nekaj narobe, ker me tudi na sestanke ni bilo« Zora jo je ubrala, kar naravnost v hrib in ostali tudi, in tudi jaz* Začela ee je kriza gor ali dol* Ostali so zelili, da grem dalje po via normalni, kot oni. Prigo- varjali 50 mi, vendar še vedno sem želela nazaj; nato na pol po- tic vsa omotična, se vzpenjam vedno više. Želela sem priti na vrh. Za pot v dolino ni bilo več problema* Kriza je bila prema- gana, «uài-v-nedel^o-gïpea,-c« èo-l« 'rreffie,-v-gere,-Ne fo-v4a-nereaiif 4ieaiv«č-nek«j-l«hke€a~<^l«z«tv iffiam-dive-rešitvlfli ki^j« 4tìake ^очгеа «s*ne! л Po dili in kakšno življenje so takrat živeli res to me prav z ve- seljem privlači in se lepo v peljem v moje misli. Tudi ure in ure opazujem vse vogale to me zelo veseli. Edini predmet ki sem ga imel najraje v šoli je bila zgodvina. Za včerajšnji dan nisem nič napisal ker se nisem mogel zbrat. Saj sam ne vem kako je z mano enkrat se dobro razpoložem enkrat pa slabo. Pravzaprav kot se spevnem na kakšno stvar iz ozadja se takoj spremeni v meni moja osebnost. Ker pride tako da se ne morem znebit misli ki me mučijo. Knjigo o alkoholizmu sem prebral pišejo tudi take stva^- ri ki sem jih že osebno na svoji koži že doživljal. Mislim da knjiga bi bi la še za marši koga pomembna na odelku da jo prebe- re. Danes sen imel spet eno iskuSnjo s pijačo srečal sem v mestu kolega in me je povabil na pivo. Priznati moram da mi je bilo nerodno reči da ne grem. Rekel sem mu da niman časa pa sem ra- je šel svojo pot neçrej. Saj me je še cev čas martralo da bi šel samo raje sem zavil drugo ulico. Pa čeprav is težavo ne ao- rem reči da sem šel z veseljea raje saa naprej stisniti sea mo- gel zob« in it raje stran. Ker vea če bi Sel se bi znal končat. Ne vem zakaj se pri meni tako dogaja čim spijem nekaj potea ne znam nehat. Ker nisem za^ 69 dovoljan dokler ne dobi* količine v sebe da ae mi vrti v glavi. Potem eem šel v cirkvo pri tri moatovjvi in som tam poslušsl malo glasbo, 3m se dobro sprostil sam še vedno sii .je grelo po gl^vi sa kaj nisem šel na pivoo Posabit ћобап na to :ln rea videti kc-» liko lahko zmorem tudi brez tega. 70 NOČ 19. 10. 1976. Ljubljena. O ti pз^ekra8na noS. Kako 8i Bračna in neskončna. Gledam svesde ki se lesketajo. Kaj mi praviš ti moja noč? Da bo гога lepa. Le ne daj mi belega dne, ker ga preveč sovra- žim« Nebo prelepo se svetli. Vse še nad mestom spi. Le jaz sem buden in gledam mir nad mestom. Hodim po Biračnih ulicah. Niti sapice se ne šliei vse je mirno in strahotno. Svoje sence se bo- jim. Nekaj mi šine v moje prazne misli ^ da se bo nekaj zgodilo. Pcstanem vs preplašen. Pred sabo vidim velik star steber ki mi pravi da tu stoji leta in leta pa da je vedno isti. Ogledujem SigSo In £i tiho prižgem cigareto. Nenadoma zaslišim iz daljine таоспе korake enkrat glasneje enkrat počasneje. &Mtc4A Gfea««ae Obstanemc V s preplašen spogledujem okrog sebe kej se dogaja. Nenadoma «ë-opazim iza vogala dolgo se svetlajo- 00 obleko kot prve bele padle snežinfcec Da to je ona hodi in ho- di splch nevem koga išče. Vidim jo da se mi približuje samo ne upa do mene- tujec sem postal zanjo. Že hočem vzkliknit njeno ime pa jo ni več samo še daleč konec ulico se svetlikajo njene zlate lase. Bojim se dreti da ne bi prebudil mesta. Tedaj samo obstojim in gledam in gledan čisto okamenel sem kot tisti moj sosednji steber. IMa Nenadoma zapihlja močna burja in me prebu- di. In ai pravi hej fant zbudile da te ne pop5ljea pa čeprav te;:a bi ei želel. Raje pu^ti a to globoko v mojea spoainu. 71 MOJ DAH 22. lo. 1976 v- ■■■■•y Danes аеш selo jezen na samega sebe. Bilo mi ni všeč ko sao ime- li pogovor iz profesorjem ■KMHie Dogajale so se etveri ki so me zelo pretresle. Sam se ne rat spominjan na starše? Eavno to me je motilo ko smo imeli debato o dobrih lasnostlh staršav. To me je zelo zamorilo. Nočem reči da je bilo res vse slabOo Mene je najbolj pretsresel dogodek ko sem se spomnil ko sem bil star ^ 13 let ko sem šel iskat svojega očeta. Še se spomijijejn dohotka. Ko sem bil pri teti in sem se otpravil s kolesom. Cev dan sem kner porabil da sem prišel do pokopališča ххкх je on pokopan. Vem Samo to da sem ee spravil na kolo in da sem se obrnil nazaj in začel jokate Tega dne se natančno spovnem bilo je lo, avgusta 1970, Zelo rat bi sel nazaj samo se bojim da bo se mi zgodilo isto kot se je že. Sedaj se s tem še bol trezno borile se spo- vnem na to da sem dosti krat pijan o tem razmišljv mi je bilo ^ še huje. Sprašujem se kako to da ko je človek v pijanem stanju da je bol čustven do določenih stvari kot pa v treznem. No saj to - 80 dogaja večinoma pri meni. 72 MOJ DAN. 27. 10. 1976 л, .ai; . Danes se® zjutraj šel po opravkih sa službo. Otpravil nisem vse dokaj vredu ker so stvari ki so se navlekle še s prešnjega delav-= nega mesta. Premišljam o vsem kar se dogaja okoli mene« Ka ko bom ispeljal vse te stvari ki sc eedaj selo pomembne vame« Pove- dati moram tudi to so trenutki da me mine da bi pustil vse in da bi šel stran da ae ne bi nikoli več nazaj. Samo vse eno imam moč ki si jo dajem da moram vstrajat in da moran nekaj naredit da se bom postavil na noge. Pa če prav van povem da ni to zame tako enostavno. Easmišljaa sedaj da bi mogel v tem trenutku sam živet bi zelo težko se odločil. Bojim se sedaj živeti saa ker tega resnično ne bi zmogel. Danes ko sem hodil po mestu se mi j6 dogajalo kod pred začetkom mojega zdravljenja da me je bilo sram pred narodom ki je hodil mimo mene iael sem opčutek kod da me vsi gledajo in da govorijo o meni. Ko dabljan take motnje se pra^ bojim. Resnično se mi dogaja kot da sem res zasovražil sa- mega sebe. To so moji trenutki ki res ih ne maram. Včasih se jih prav težko ih iznebim. Danes sem «eì se že celi dan slabo poču- til ker vedno me skrbi kako bom prišel do službe. Sedaj bi šel proti koncu mojega dne, Ha terapeski danes me je zelo prizadela prectavitev od Jurčka, Nevem kako bi vam to lahko opisal, Nemo- rem si predstavljat kako je mogu tako majhen otrok vse teko spe- Ijet, To 80 stvari zame res veliko pomembne ki mi lahko veliko dajo za misliti v naprej. In tudi veliko volje do življenja. 73 MOJ DAH. 29. 10 1976. ' Ramo sedaj sea se odločil da bom začel pisat. Če prav je zelo pozno. Danes sem vso stvar zelo nekako slabo doživljal. Sploh ne vem zakaj vse te stvari doživljam vse tako slabo. Zdi se mi • da vsak dan je slapše zame. Danes se je pojavil na obisku em moj sosed. In malo sem ga spraševal kaj se vse dogaja v Izoli. Zelo me je presenetilo ko mi je povedal kako je dol. Vprašal sem ga kako je kaj z mojo bivšo punco. In mi je povedal da hodi s enim moj in kolegon. To me je vse skupaj pokončalo. Res je se- daj se boste vprašal kaj mora biti zmano. Mogoče mi sploh ne bo- ste verjel kaj se prav zaprav dogaja z menoj. Rat bi vam samo to povedal. Da e to mojo bivšo punco sva bila eno leto vsak dan skupaj in da tega ne moram pozabiti. Če prav vem da sem si veči- nom sam kriv za vse. (Zaradi mojega pitja sem si marši kaj že zapravil.) Vem da v teg stvareh se še nisva pogovarjala. Rat bi da si bi vi enkrat vzel čas in da bi o vsem tem dobro se pogo- vorila. Ko takrat ko sem se zrezal ste omenjal Tajo. Priznati moram da sem iskal neko tolažbo pri Taji samo tudi tam ni šlo. In vem da ne bom si mogel dobit ženske še en lep čas. Eer sploh mi mine do vsake ko se spevnim kako sem se prej imel. Pa sem provai da bi svoja čustva lahko delil s kakšno drugo samo tega sedaj ne zmorem. Sedaj bi to pustil in če boste zato bi raje vi mi malo bolj sve- toval kako bi speljal to stvar. Ei me že tri mesce mori od kar sva se rasla. Danes sem bil tudi zunaj in sem mislil tudi ostat čez noč. Pa ne vem kaj me je tako privleklo nazaj. Povedat mo- ram da sem se tudi po eni strani navezal zadnje čase zelo na odelek. Ko sem tie se počutim še naj bolj varnega pred narodom. V tem trenutku ko to pisem si bi želel da bi vi v službi in da bi govoril z vami ker sem v takem položaju da sploh ne morem 7* opisat« Samo to твв da sedaj bi samo govoril in o vsem tem si rat prišel enkrat na jasno kako naj vse to vržem v pozabo ker vem da tega sam ne bom zmogel« Se resnično rat obrnem na vas in upam da iman možnost da prideva do tega zaključka« Upam da nisem segel preveč globoko in da vas to ne bo razjezilo« Ker sem se odločil da bom začel vse pisat kar bom čutil v trenutku ko bom pisal da bom lahko to vse na pisal« Kakšno življenje naj živin? 75 Sele zdaj веш začutil povezavo med spremembo mojega stanja in vremenom. 76 Opažam kako je 5lorek^odve5 samemu sebi in drugim. Takrat me po- grabi želja po^ffoSaSiZcïeS'^fieaaj«. Prav 8adomazohisti6n|^eÇ«ma scena, Нобет se postaviti v drug položaj in hočem biti yi^aa, da bi čim več škodoval moji bolezni. Sam sebi sem kletka nabit z napetostjo. Hodim in vedno naletim na oviro. Moje telo je mojemu jazu prekleto odveč. Živim za re- šetkami svojega telesa. Lepo bi bilo, ko bi bili brez telesa in nevidni. Sel bi skozi goro. Šel bi skozi neskončnost vesolja lu- či naproti. 77 a? Opažam, da živim že na tem svetu v različnih sverah. Kadar sem v eni ne razumem druge in obratno« 78 Prav rad bi se uničil, naredil konec temu in onemu, odšel na drug planet, da bi ee srečal s svojim bogom I Izkaže se, da vedno pri- čakujem preveč od stvari. Bazočaranja so se ponevija-la in kmalu bi iižgujil trnost in podvomil. Ravnodušnost bi bila na mestu. Z vso dušo sem se vrgel v vesolje človeškega bitja in žitja. Nek&j mi vedno pride vmes. Gledam v zvezdno noč. Če bi imel kri- la, bi poletel proti soncu, dokler me nebi spremenilo v energijo živijferi.ia. Energija, moje energije se nede uničiti. Rože je zra- sle nt semotnem planetu. 79 LEŽIM IH NOČ ME STRAŠI, HALUCIHACIJE, SOBA JE MAJHHA, BELIH BARV. Gledam v stene in se sprašujem kako sem sploh lahko tu ker ne vidim ne oken ne vrat« Soba se zmanjša strop je padel name stene pa so me stisnile« Netopirji pridejo z mrakom« IN TAKRAT ««.«,«•« 80 Moja umetna dobra volja mi že blazno preseda. Naveličal sem se samega sebe« 81 ZELERÒ Kl TE HOČEM ZELENO Hočem zeleno ne maram rdeče. Zeleno v raznih niansah. Svetlo in temno zmešamo v najrazličnejših barvah. Barve e« brez števila so na zeleni osnovi, toda počasi in vztrajno jih razjeda in preliva £d.eča barva. Čista rdeča ki bije v oči na zeleni podlagi. Podob- na je mlaki krvi v naravi, ki jo je zasvinjala civilizacija. Ze- lena izginja. Proizvaja se sama, rdečo pa proizvajajo v tovarnah. Bastejo tovarne rdeče barve. Bije se neenak boj. Obsojen na pro- pad. Barvi se mešata v um&-zano rjavo. Nastaxie kaos tmičenja. Zdaj prevl8duj|^sa|o^še rjava umazana osnovna barva. Spet je ta- ko kot v sivi diyj¿r>¿^ POČASI SE ZAČNE TVORIT SESSSA- - 82 Sediš in kot kakšen šerif. Noge na mizi. Odločil sem se da bom pojedel nogo od mize. Obljubo dano samemu se-bi sem prelomil in pojedel kar celo mizo. Odšel sem ven na smetišče in pojedel vse kar sem našel. Želodec se je sicer upiral in nazadnje sem vse skozlal. Iz skozlane zemlje sem na domačem vrtu naredil lično gredico deh- teče rahlo in toplo. Jutri bom posadil solato. 83 Ljudje dal aem таш vae kar sem imel SFHDJELI atei vrnili niste I NISTE I ne da ne marate I HEl ne zdi se vam vredno! zakaj pa? ni vredno trudal Spim v kotu ležim na tleh toda kot da me ne vidite. noSete vide- ti! Kaj si žalosten? Nasmej se! IZGINITE! S07EAŽIM VAS ! ! ! POVRŠINSKI STE ! v globine in višine življenja ne morete za menoj! ne zamerim vam. Kader sem na tleh v kotu. Sem v svoji kletki. Pridite tekret če si upete. VEM DA SI NE 11 ! TAKO BLODIM SAM ČEZ KEISMEPJÎA MOČVIRJA DREKA - ČLOVEŠKE DOMIŠLJI- JE PREKOLNEM SE ČLOVEK SVTNJA SI - UPAM NE VSAK , Tukaj med njimi sam «o. ob spremljavi tam tama Tako be~ den ••• nasičen z žalostjo ••• s enim samim samousmiljenjem Sveča dogoreva o*« počasi umiram ..e Izginjam^ 7 čaši iska» nja In potem hodijo v črno oblečeni tovariši za mojo trugo in jočejo ••• Sprašujem se zakaj Mogoče zato, ker mogoče ni moralno, če bi se smejali ••• Horda jočejo zato, ker brez solz potem ne bi smeli piti Merleta in Terana in nebi smeli jesti potiee K vragu • • • 85 Stopam po preprogi razmišljanj Drevo nasajeno v srcu neboti- čnika • Hodim mimo grbastih spak nečloveštva zasenčena z ussailjenjea Tukaj sem med njimi, pa vendar jih ne vidim Njihovi prozorni obrazi e njihova v bistvu tako prelepa telesa ..e ae izgu- bljajo v požrešnosti nad nečim velikim, pa vendar majhnim c«« Požirajo sami sebe <,.« Premlevajo se v kotičkJJa uat o.e Drobijo se na drobne koščke Pogoltnejo se Ne, ni jih več .e« Zaprem oči kajti spoznanje da se zrejo, da se utapljajo da se ubijajo ••• Ne^ ne, ne HI Ne prenesemi Zapiram samo sebe v sebe... Molčim, kajti prepozno je, da bi jim pokazala šelestenje listov v kotičku gozda obsijanega z žarki velikega sonca ••••••• 86 Psihično sedet od naraščanja napetosti Stopaš po megli skozi in skozi ••• Izgubljaš se, pa vendar do nečesa prihajaš ••• ' In potem spet hitiš naprej ••• naprej ••• Hočeš ••• Moraš doseči bistvo samega sebe ••• In potem se miron vračaš ••• Našel si Lepo ti je ••• Lahkotno se prikažeš res ti s sjajan т e¿tth io Živiš sam s seboj ••• Da, to sem jazi Im . ,&£ ... ф^а;Д,-аЗ ft 87 T«kli 80 teko hitro ••• Krst« 88 je tresla ••• Hitreje ••• Hitreje In potea je ne^o, ki ae sploh ni poznal govoril kako zelo do- bra sea bila ••• zakopali so ae ••• Eaaenje je padalo naae ••• vse me je tako bolelo ••• Jokala sea ••• Odšli so ••• Zdrveli ••• Hitreje in hitreje ••• Sploh se niso ustavili Hitreje ••• in hitreje 80 izginjali -v:,> -4 Ostali so le še kepa prasnino HE TO niso bili ljudje ..... 88 Izgubljali вшо se y trenutkih smehljaja ••• letenja for katere smo dosegli le z drogo «c.o Toda ne bom se izgubila .o» Ne mislim se sedaj spremenit y malomeščana, ki mrzi frike in no mislim ostat frik ••• Mislim vstopit v tretjo sobo ••• 89 Hitijo po moji glavi; ▼ole«po4 Tolespoštovani gospodje ki jih imam tako selo rada Ha, ha, halli 91 ePOMIBI MASERU Bietrloa noj dragi ljubljeni kraj, kot stara se zana izviram nazaj, ko mlado dekle sem v te kraje prispela, da bon poiskala kruha, in dela« Začetek mi bil je sila težak, in treba je biti krepak in garaS, če nočeš, da trdo življenje te zmrri, da prideš čez reko trpi jena po brvi« Življenje 1вфо18ко podobno ni bajki 8B0 kmh pridobili še večkrat na Strajkl, ker če smo hoteli vsaj revno živeti smo morali zmeroa se znova upreti« Iz raznih nae krajev prignala nas pot ▼ Bistrico kjer bova zdaj tretji že rod« Tu mnogi v prah so skrvnili, da lepše kot ozii bi mladi živeli« Hinilo bo skoraj že trideset let odkar gleda« ta bistriški svet« ^ * Bistrica, zdaj lepša si ker si cvetoča in upaa, da res boš postala svetoča. To npaa za tebe kot staro ženico, ki tu zvenela so rdeča ji lica* In ko Bi bo zvezda življenja utonila bo bistriSka zealja me pomirHa« 92 Če pomisliš ;/ rr^ Če pomisliš ••• Življenje je trdo, kolikokrat preklinjaš ga. Če pomiBliS življenje je kruto kolikokrat to oguljufa« Če se pomisliš, življenje je ogabno, kolikokrat te potepta. In бе res Se enkrat poaieliS, BoraS saiiveti ga. 93 Osamljena sea, L« alsli so z aenoj in spomini, ki ae sprttiljajo. Prijatelj, ki« si? Odsovi s« BOj«au klicuI Osaaljena 8«в Pravijo, da j« 8г«бе, pravijo, da je prijateljstvo, pravijo, da je ljubezen. Hi vse to r«e obstaje? Mer nieo to •« sanje, iz katerih s« ljudj« nikoli ne prebudijo? 9* Eaj ni pomeni življenjeI Mar so to sive stene in zassrežeaa olcna, mar je to drevo, ki ga J4i raxtreš5ila strela, ali droben sončni žarek, ki skvša prodreti skosi beton obupa? 95 Kljub tenu, da тав, da ja vae 8lnQ>aj brezveze se vendar ne mo- rem sprijazniti 8 tem, da sem odvržen kakor gnilo jabolko. Svi- nja sem, ko sam sebe prepričujem, da sem hladen, a vem, da nisem in ne morem biti. Mogoče pižen le zato, ker mislim da bom potem bolj miren, vendar bi lagal, če bi rekel, da si ne želim nobenega učinka. He bi rad pisal izrabljenih fraz kot na primer, da vsako minuto mislim nate itd., kajti to je stil izpred petsto let, ki pa si ni niti najmanj pri srcu. Moram pa ti povedati, da si zame ugan- ka, ki pa jobos razvozlal. Mogoče bo to odkritje zame udarec, Bogoče škripec, vsekakor pa bo zanlaivo. Izgubljam se v mislih, ki so takšne kot jaz, včasih temne, dru- gič svetlejše, nikoli pa srečne. He, nočem reči, da bi bil, če bi bilo med nama tako, kot si želim SREČEN, toda pomagalo bi mi najti košček moje nekdanje sreče, ki je že nekje v zatonu in se bojim, da zaide, kajtipotem bi jo izgubil. He prosim, le izpove- dujem se, nikoli mi zaradi tega ne bo žal, nasprotno ves©l bom, da ses se odločil za ta korak. Hrabri me že to, da sem jaz, ki sem kar se tiče moje notranjosti zelo pasiven našel toliko volje in se prepričal v to, da je bolje biti porazen, kot pa živeti v dvomih in nekaj potiskati v podzavest, ker ti рз?вј ali slej izbruhne na površino in ti lahko vae prej kot koristi. Zavedam se da je pred mano visoka ograja, skozi katero vidim, vendar preko ne morem. In ravno za to ograjo vidim svojo srečo, ki zch haja kakor počasi, tako tudi vztrajno. 96 Solza, razočaranj in bolečin je v Življenju polno« Le tvoje pesmi so izpoved in spoznanje da življenje je teko; Al»smisel je v življenju tudi ta, da človek človeku ee razda* Vihar življenja je tako močen, da težko premaga ga en sem. In pot, ki skupno najdeta jo dva Cilj življenja je za oba. In tvoje pasmi to teko čustveno govore, da napieene so resnično iz srca* Ne skrivaj teh lepih izpovednih pesmi pred ljudmi, četudi med njimi so zveri, Nepisene so iz srca, ki v življenju do kraja se razda. Podari jih ljudem, ki iščejo spoznanja v svetu polnem razočaranje 97 'JAZ' Ko SOB bila вајћап otrok, takrat аев bila največja! ^ . • In vedno bolj, ko mi reate telo, Banjii je BOj -JAZ", ničvreden, reven ... 98 Včasih čutim nekakšno potrebo po pisanju. Pravzaprav sploh ne vem, zakaj sem tako navdušena nad izpovedovanjem in niti prave- ga smisla temu literarnemu početju ne iščem in me v bistvu sploh ne zanima. Hada pišem in to je vse. Besede, s katerimi bi rada izpovedala svoje občutke in razmiš- ljanja, 80 včasih okorne in nerodne, in dogaja se, da dolgo se- dim in utrujajoče razmišljam, kako bi jih omehčala, jih naredi- la bolj gladke in pojoče. Neredkokdaj pa jih z neko čudovito lahkotnostjo izlivam na papir. Vendar so včasih stavki trdi in okorni, da se izgubljeno spoti- kajo drug ob drugega. Kaj ni takšno tudi naše življenje? Bolest- no nabuhle besede govore 8 svojim žaltavim jezikom in temne so moje misli« Mnogo je bilo mladih pesnikov, ki so sladko peli in njihovi lahkotni verzi in svetle tople besede človeka zanese- jo, da v svetu bohotne pomladi pozabi na vso grozljivo resničnost svojega obstoja. Kdo ve, morda so poeti prešerno in lahkotno zla- gali svoje sonete ravno iz nevzdržne žeje po lepoti in sreči, ki jim v njihovem težkem, ponižnem življenju ni bila lastna. Človekove misli in ideali so lepi in včasih nebrzdano potujejo v neslutene višine, a tudi vrženi kamen po svojem zračnem poto- vanju trešči ob tla. Razblinijo in razkadijo se naše iluzije. Še plin niso in vendar živimo zanje« Spominjam se lepih trenutkov, morda nežnih podrhtavanj ljubezni« Toplo in domače je človeku v duši, ko se sprehaja med svojimi svetlimi spomini, se ustavlja pri najlepših in še enkrat žejen pije iz tega neumrljivega bogastva« Poješ s pticami, ki preleta- vajo mimo zeleno reko in božaš napete prsi mladega dekleta« Vse je tako čudovito, lahko in pomladne noči so tople in polne neke- ga vznemirljivega pričakovanja« Vendar so med svetle in tople dneve napete tudi dolge tesnobne noči, polne bolestne nabîïhlosti in mračnih misli« Kaj niso srečna doživetja le rožnato pobarvane 99 Iculiße starega rajspadajočega gledališča. Ta črna misel se mi ne- utrudno vsiljxiáe» divje jo odbijam, a se mi z neko neutrudno že- lezno voljo venomer vrača. Prazna in pozabljene eo etera gledeli- 3Ča,pod trhlimi razpadajočimi deskami gnezdijo netopirji. Vse kar je, je samo sladka ilvizija, nežna tkanina, ki se voljna ras- cefra ob bučečih burjeh, je samo del našega obstoja, a lepi so ti trenutki in kader sem od nekege skrivnostnega gostitelja po- vabljen mednje, se napijem sladkega nemira in naužijem vse te prijetne svetlobe. Čeprav je življenje trdo in neizprosno, da tavem v njem, kakor v preveliki raztrgani obleki, ki je moja edina, sem (4ag«bit}«) zaljubljena vanjo Imam ga rada, neredkokdaj sivega in pustega, včasih pa veselega. Moje edino bogastvo je in vedno znova se razveseljujem svetlih rojevajočih se juter. v 100 NOVO ŽIVUENJE Prvi sončni žarek, ki je posijal skozi njeno okno, jo je prebudil is trdnega spanja. Zazrla se ^Je okoli sebe in takrat se je зропн nile, kaj se je z njo dogodilo prejšni dan in kje pravzaprav je. Počutila se je zelo slabo. V njej je bil nek notranji strah, ki jo je spremljal na vsakem koraku« Bala se je sama sebe, bala se je novega življenja. Spoznala je nove prijatelje, toda občutek strahu in groze ni izginil iz nje. Čeprav se je skušala obdržati v "normalnem stanju", ni vzdržala. Spoznala je, da ni močna, pre- malo samozavestna, in neodločna. Ni si znale pomagati, kajti ve- dela je, da jo vsaka malenkost spravi iz tira. Prišel je čas, ko se je v njej posvetila nova iskrica upanja* Že- lela si je, da bi ji to upanje prineslo nekaj novega - tisto, kar je do sedaj imela, a je še vedno pogrešala« Vsi pravijo, da je življenje lepo, le znati ^ moraš živeti, upa- la je, da bo sedaj spoznala lepo, pravo življenje, kajti do se- daj ji tega ni uspelo. Vsi lepi trenutki, ki so ostali nepozabni v njenem sreu, so bili vedno prikriti s nečim grdim. Ali je to življenje, ki ga živijo tudi stari ljudje? Ali je ona sama kriva^ ker ne zna živeti polnega življenja, ker si sama dela greiikobo v srcu, v duši? Toda, ona je poznala življenje, ki ga živijo lju- dje, kateri pravijo da so srečni. Ona ni mogla raziimeti ljudi, ki so mislili le na sebe in na s^ojo srečo. Zakaj üaj bi sreče, ki so jo uživali sami, želeli tudi drugim? Zakaj vedno tsk egoi- zem, taka sebičnost? Zakaj so pred njo vedno morali isseti svoj obraz prekrit z nekim drugim likom? Toda, žal, je spoanavala, da vsakemu pomeni vse le njegove lastna sreča ,.« ^ • Ona pa je bila drugačna. Ni mogla iti mimo dogodkov, ki so se odvijali okoli nje« Ni mogla gledati ljudi, ki so ob njej trpeli« In vse to jo je pripeljalo v ta dejanja. . 101 Poletje je minilo in jesen je moj čas, moje razmišljanje. Spre- : minjanje barv, padanje, šimenje listov ».^ Potem vonj sonca, wat" rajoče trave, svetloba, ki se lesketa skozi gole veje« Jeseni je sonce luč miru. Toda v meni piistošijo notranji viharji, p tìntosi tema, popolna tema brez iskre upanja na boljšo prihodyajostä Pre- teklost je bila tako ptista in če lahko rečem, t\2d.i tragična.- Š& pred nedavnim se tega nisem zavedala. Premlada sem (f) bila, da bi razumela, kaj pomeni živeti. Sedaj to vem. Ne ssjsOj da vess, ? temveč tudi čutim. Nisem veliko starejše^ kot takrat j toda oči so ee mi odprle in spoznala sem svoje življenje^ Včasihj ko sem bila še otrok, sem bila zelo velika, S časoma pa človek rast®, dokler popolnoma ne odraste. Tudi jaz sem ena izmed tistih, ki doraščajo in postajajo vsak dan bolj sreli. Toda ljudje tega ne morejo dojeti. Kot da je to nekaj nemogočega. Kot da sami niso šli skozi vse to. Je mar ree tako težko razumeti, da vsakega mora priti čas za konec in ponoven začetek. Pri nekaterih preje, pri drugih kasneje. Zakaj stai*ši ne morejo vzgajati otrok tako, da jim v stiskah t\j^ di pomagajo. Koliko stvari zamolčijo, na koliko vprašanj ne odgo- vorijo, nočejo odgovoriti. Ker pač sjislijo, da s® 1? letni fant ali dekle ne sme še zanimati za osnovne stvari, ki bi jiro še kake koristile usmirjati se v bodočnost,Tako se zapletamo vsi mladi, ali pa vsaj večina, v veliko mrežo sprsteno med Ijudaii in se v stiskah umikastc. Toda, to ni dovolj. Ne, da bi ee esmo umikali, MladiïîA "more" najti razlago,, toplo materinsko roko, očetovo po- moč, razmnevanje, ali vsaj posk-as razumevanja odraslih, ki so ekozi VS© to že šli. Težko se dandanes najde človek, ki te raz"a- me^ kateremu lahko gledaš v oči, mu lahko zaupaš, se s njim «i- krito pogovarjaš, kar je za današnji čas selo pomembno, la tudi, če ga najdeš, saj ga ne pcsnaš. Spoznati človeka pa js pre- dolgo čakanje na izpoved, ki te spravlja v negotovost, v obisp. Tako pride čas za samotno tavanje, za ijubesen uetIo v pozablje- nem soncu« Čas, de semotariš v svojem lastnem svetu, de odgovo- 102 riš m. vsa "TirÄSaaja, ki jih je postavila prihodnjost, pa tudi pretekJ.oetc Čas.; da pokenče.š sam sebe in odpoješ vsa neizpeta ču^ stva, š« yj'Sden jih zaarrzne zimski hlad strtega srca^ In zaradi toga se mšteto mladih hoče uničiti za vedno. To pa ljudi bega. In ker Ш ^najo reševati takih ali podobnih situacij, se še bolj zgovarjajo na mlsde. S tanismjem, pretepanjem, preklinjanjem najdejo svoj notranji mir. Ne! Samo mislijo, da so ga našli. Toda, v tem ni rešitve. Zaradi takega obnašanja mladina ne bo boljša, kot je. Tudi ne more biti, LeJiko j® le Se slabša, nikakor pa ne boljša. Lahko je le še bolj zaprta vase јл *'noodkrita"„ Saj odkrita ne sme biti. Kajti resni- ca bolic Svet pa je sama laž. Stoji na njih, živi od laži. Sovra- žila tak svet in hočem si najti novega, ki bi ne poznal laži, so- vrašvvRc ö-Grazumevanja, In vsek bi lahko v njem našel svojo luč, ki S© je ne bi ba3.. Saj ni življenje samo "Živeti in umreti". LjudjeÎ spoznajtfc svoje napake. Še je čas. 103 TO JE ••• SLiYEA 18бе, ti pa ••• Kje je prostor sanjo, majhen prostor; kje je tisti, ki Se mu bo lahko srila ▼ naročje, ki jo bo imel rad, - Njo, ne samo njeno lepoto« loče tistega, ki mu bo lahko dovolila, da jo sposnal To j* ßlavkal 104 NOČHI KLEPET Fi^ebtijajoča ee v jxztranjih rosali drhtiš, ker ljudi vedno snova sprejeti se bojiš. He zato, ker si niS, sato, ker si velika, ker si mati vseh nas, ker ne znaš biti kruta in neusBiljena. In ker si ti dobrota, a svet velika uničujoSa ZBota, te hočejo spremeniti. Hočejo te narediti kruto, lažnivo, ker ti si resnica. He zavedajo se, da si nespremenljiva. Mislijo, da si. Zato te spz^eminjajo. Samo povräinsko Pa vendar« Mar te niso ie čisto spremenili? Mar te niso izčrpali in uničili tudi v notranjosti? Odgovori« Hočem slišati troj odgovor« Toda Prosim te, samo ne reci mi, da smo te uničili« He« Ne reci tega« Kajti jaz te nisem, ker tega noSem, 105 leer тет, kako je, če nekoga na silo spremenijo. Mene 80. Samo delno« Uničili so me, ne spremenili« Narara, mafičuj me, 4iM,^ «nái-Caeme^} maščuj tudi sebe, saj znaš« Ti to lahko narediš, v • jaz tega ne morem« 106 Pravkar аав prišla od kosila in zdaj pišem, da si krajšam čas. Veliko stvari je, za katere ne ve nihče in prav zato bom vse na- pisala tu notri. Dnevi v tej rodni hiši se mi iztekajo in vese- la sem tega, po drugi strani pa bi želela ostati še nekaj časa tu, ker čutim, da mi bo hudo, ko bom morala odditi od nje. Če- prav me sovraži, mi ne zaupa, jo imam rada, zelo rada, četudi nisva bili nikdar prijateljici. A v tem kratkem času sem se t»- ko navezala nanjo, da sama sebe ne morem razumeti. To čustvo, ki je postalo del dneva, ki me spremlja, je močnejše od mene in mi sledi kot tiha senca moje preteklosti. Govorim ji, da jo imam rada, naj bo z menoj, toda ona je gluha za moje proš- nje, ne verjame in noče verjeti. Če bi mi želela verjeti, bi to dokazale moje besede in dejanja. Vem, konec je, ona ne bo nikoli več z menoj, čeprav me prosi, naj ji dam čas za odgovor. Časa ne potrebtije, mene tudi ne več. Včasih sem jokala, zdaj niti jočem ne več. Vse v meni se je po- drlo, ohr<»nelo in otopelo, čutim le Se čudno bolečino, ki ji sledim s pogledom. V očeh me nemirno zaskeli, kot da bi hotele vse te solze na dan, toda ne, ne smem jokati. Kič več solza, nič več besed. Nje ni več, vzela mi jo je jesen, zdaj je le Se v prečudoviti preteklosti, ki me bo vedno spominjala nanjo in na čas, ko mije bila velika. Tekst je namenjen materi pacientke - Op. uredn. 107 STASSA Gledaa etarko e sivimi (očmi) lesmi. * aï S sklonjeno glevo, ,fy¿.,...íis^^:. .-.^ ■џл^^ z očai, ki zrejo nekem v rob mize, ' - a nič ne vidijo. Kaj preaiSljuješ? ^ ■:. мХт-- O bolezni, ki ti je vzela arečo, ki ti je vzela moč in vae 8 čiaer ai živela? Tudi jaz čutia tvojo neerečo vse, ker ae ti je izmuznilo iz žuljavih rok, vse, kar ei izgubila. Čudim ee tvoji volji do življenja. Čutim, da sen slabič. ' Mielila eem, da sem najbolj nesrečna, nisem se zavedala, da dobivem. Ne, ne boa te pustila eemo s evojo bolečinoI 108 TVOJA USODA Mord& se še spomniš dners, ko rodila si (deklica) fantiča, čeprav želela si deklica« Minila so leta, ko rasli smo zdravi, Fogiama nam dala si, da iz tega zaroda izkaže se tvoja usoda« Avtor pesai je dekle - Op. uredn« 109 solze in kcpcek fefela Ali vidite InxpSek pepele, Ijijdáe? Jaz ga vidim, kupček pepela, majhen ki^ček.*« Ljudje! : ;д>*ц£. To je bil nekoč Človek, . bil je človek, kot vi Vidite, kupček pepele, smrdi zatohel kupček, peklensko smrdi po alkoholu« Eupček pepela, ali ga vidite? Ne morete ga epregledati« ......... Solze! Solze ai tečejo, krvavel Ne eemo iz oči« Krvave aolse ai tečejo« , čutim jih v sebice« vsa sem krvave solze« Kupček pepele, krvave solze, ne solze! Telo mi joka telo se zvija od krvave bolečine« Telo se steguje h kupčku pepela« oči so velike, krvave, . Prebodla bi ei oči in jih vrgla v tla, jih poteptala« Poteptale bi steklenico, stokrat prekleto pobožela bom kupček pepela« Potea ee bom uničila! 'Moram ae uničiti, da ne bom .r gledela ta propadel pepel, krvav ««« Kri je na pepelu, da, kri je, zavržen pepel« Ljudje, vi ste svinje, vi ete zavrgli« Vi ste velikokrat zavrgli! Vi zavračate! Tudi vi ste krivi, vi ste svinje, proklete, proklete stokrat. 110 PROČ Eako tažko v&s gledam, тее,1еш obraze - razpadajoče, utapljajoče ве v svojem Egu, utapljajoče se v pijanih iluzijah, v smrdečem alkoholu« Tako težko vas gledam, moji prijatelji! Ko ^rete vame z očmi polnimi groze, ko si želite groze, у.0 si želite roke, k5 80 he r>i pr&lila z alkoholom« Tako ei želite te roke iX' hìxeti se je tako otepate, tako jo zavrača vaš ponos »•« smo ponosa, ki vam še ostalo, zrnc^ ki z vami vr^ odhajSc proč od vas, proč od mene, v proč ,«« proč .s. proč« tekst je namenjen družini pacientke - Op« uredn« m MATI • ' ^ . ">r Neustrašna in trdega srca si prenašala saortni trud in trpljenje« Zato ni гашапј usahnil nasmeh ti is lic« O, mati, ti si trda kakor kamen, na tvojih licih ni sledov pomladi in v tvojem srcu ni sledov veselja« Na licih in srcu ostala je sled trpljenja. 112 NOČEM BITI MORILKA Naj se ti najprej opravičim ea vae, kar sem do sedaj naredila narobe« To naj bo tudi uvod tega pisanja« O vsem, kar bom sedaj izlila na papir sem se hotela stabo pogo- voriti« Toda C«« Nisem imela toliko moči, da bi ti to povedala, kajti preveč boleče bi bilo zate« Prosim te, ne misli, da te hočem s tem pisanjem prevarati. Ho- čem samo, da me spoznaš. Vem, da te bom prizadela. Ne vzdržim več. Ne obdolžujem te ničesar. Odrasel moški si, v letih, ki so najbolj pomembna zate. Želiš si zabave, družbe, predvsem pa lju- bezni. Si mar vse te mesece skupnega življenja vsaj enkrat obču- til ljubezen? Si se kdaj to vprašal? Si sploh kdaj pomislil, kaj si spoznal, ko si spoznal mene? Nisem človek, tako kot ostali. Bitje sem, ki prinaša ljudem ne- srečo c Hudičev otrok sem. Koliko ur sva preživela вктфај. Te ure so bile sonce v mojem življenju« To je bilo ne zečetku. A kej je zdej? Nisem več tiste, ki eem bila pred nekaj meeeci. Tekret sem imele čustve, ki sem jih hotela poder it i tebi; pa ne samo č-ostva, tudi eebe, svoje telo sem (hotela) bila pripravljena da- rovati tebi. Kajti ljubila sem te. Sedaj pa tage ni več. Teh čustev ne poznam. Ljtidje so mi jih uničili, kajti spoznali so, da 80 j in v napoto. In s tem eo uničili tudi mene. Sedaj sem seno še živa skale brez razuma, brez čustev. Prazzia sem kot pu- ščave. In zato ne morem Ljubiti, ne morem več imeti reda. Nočem imeti. Kajti e tem bi te ubila. ZegreSila bi zločin, katerega si ne bi odpustile nikoli v življenju. Nieem ee rodila, da bi morila. Ti si vendar človek, ki zna (j^eme^i^ daj et i. Jez pa znam. semo jeaati, nikoli pa ničeser dati« Kolikokrat ei šel v zadnjem česu od mene razočeren? Koliko noči 113 8i precul zaradi mene? Ne hodi več! Kajti, s tem bi te samo uni- čila. Tega pa nočem. Oprosti mi. Morala sem ti to napisati« Vem, da sem te kruto pri- zadela« а1'Ш1ЏМ%ЏА- t'i^--- fžV>№r,vi4 Toda, naj me narava kaznuje za vse« Saj zna. Ti pa tega ne znaS, ker znaš samo ljubiti in ne sovražiti. Vem, težko je izgubiti, kar ima človek rad. у»ш A*.-' Ne jokaj. Pozabi na modre oči, pozabi na tople dlani. Poišči si prihodnjost, toplo! Moja je tako hladna. Brez upa, brez sonca. Počutim se kot pohojen cvet ob poti; kot usahle solze v dlaneh bolečin; kot prazen po^ed v ogledalu izgubljene ljubezni; kot prazen pogled ... Naj ne drsijo solze po tvojem obrazu, и ikar ne jokaj in садах oprosti mi 114 DRAGI IVAN Ljubim tel Oh, (k) kako te ljubim, kot da bi vea ta ;^t> ljubezen že ob rojstvu bila v. meni, in raela z menoj Ne, ne zeptieti me, osteni ob meni, čuvaj me, kajti mene je teko streh biti seme, življenja in njegovih krutih pravil me je streh. Prosim, bodi vedno moj ••• ne zepuščej met V moje življenje si prišel kot ledje v zepuščen zeliv, in zdaj je tvoje ime v meni, zdej nisem več seme. Ljubim te trenutke sreče a teboj, e če boš odšel, jih bom eovražila, : Poglej; Nimam veliko. Ne doma, ne bogastve. Imam le dvoje rok, e keteri- ; mi želim pomegati elebotnejšim od mene, in srce, ki pozne ža- lost, trpljenje in obгф, e zeto zne ljubiti ,«• Dejem ti moje srce, ge hočeš? Za vedno. Oh, Iven, zelo te imem reda«.. 115 BBEZNÁ HESNICE V grapah tanka zavesa megle, nad njimi se dvigajo v vsej svoji veličini meje gore. Ljubil sem samo nje, le k njim me vleče srce. V tihi samotni grapi vas leži, tja spomin mladosti mi hiti. To bila nekoč je moja rojstna vas, a že davno je mimo ta čas. Rekoč sem to vas ljubil, ljubil sem ljudi, ljubil sem rse, kar se Iz človekovega dela rodi* Toda ljudje so kopali v moji zavesti spopad vse dotlej, dokler nisem spoznal, da so le plevel in osad. Kdo nuj jih ima ie rad? ličem Aedosegljivih polSin in se veselim iivljenja skritih samotnih dolin, ki ie ne poznajo trpljenja. Le te polčine bi lahko ljubil, le v teli dolinah bi lahko svojo žalost skrili To bi lahko poslednji čas svojega življenja nagnil A kje eo t« dollj»? r - Kje 80 te роХбал®" . ^ј.уу. ,. Kaiaor kaže mi р&г^ povsod vodi žlovekei Kako noj sgrodis preko proproti aoet? Kako naj se sopet povročas v življenja aladoet? Fa, saj kot človek novega veka aorsB« Boram ljubiti sočloveka. . . ., sii 117 LJUBIM TE Ljubia dve stvari: vrtnice in tebe. Vrtnice za en dan, a tebe za vedno« Vem, da mi nikoli nisi rekel "LJUBIM TE"«  spomni se, jaz sem ti vedno rekla, "ljubim tel" 118 UPANJE V ŽmjENJE T tvojih o5eh so vse zvezde neba, na tvojih licih vsi biseri morja, v tvojih dlaneh vsa toplina sveta, le v tvoje srce se pogledati ne da« Vedno sem poleg tebe, pa me ae ridiš« Ljubim te, pa ne opaziš« Povej prosim, kakšno imaš srce? Sama sem, čisto sama, pa vendar občutim, da ni res« Da biti sam, ne pomeni ljubiti koga, da ljubiti koga ni ljubljen biti« Hudo je, če si zaljubljen, a še teže, če nisi ljubljen« Toda večje kot trpljenje je upanje v življenje« TO JE TSE Ljubiti nekoga ni nič. Biti ljubljen je Že nekaj. Ljubiti in biti ljubljen, je тее. 119 120 BREZČDTHI STE Niste grdil Lepi ste. Ljubila sem vas, ljubim (te) vas šel Ne bom vas več Ijubilal Niste grdi, brezčutni stell 121 HINAVSTVO Odšli 80« Pustili 80 te pokritega в cvetjem, jokali sol Jokali? '^' '^^ ' , o^л-г;.-dirt's.^'v^t .y Ne, le igrali jok drug pred drugimi Ti pa 8i ostale Ostal pokrit s tistim prekletim cvetjem, ' ' ki je bilo še zadnji, ' f. največji izraz ; HINAVSTVA. . 122 MED OBZIDJI Zapravljam čas med (al), eivimi atenami, kjer ni življenja. Utež na mojem ercu me je eem prikovala; a up v moji duii ae od tod oddaljuje. Misel beži onstran tege obzidja in ei želi eonca. Saj ni ree, da sonce greje vee ljudi ravno nasprotno, mene hladi. Oh, evetel dan, kje si? ..... - Prosta pot, « odpri sel ' , , Vee ta jok, stok in proSnja, vee zemen. Dom ai nudi zdaj le še nežna aati Zemlja. 123 KDO SEM JAZ? r ; >м •Уч^ 1^^* Jaz в№ ta, ki leži, ki hoče spati, . ki je nemočen pred samim seboj, i'.,«^ oir ki misli, kaj misli. e f«::as Jaz sem ta, ki počenja neumnosti in zato .t>. ц uporablja telo kot orodje; ^мЉл^п ». jaz sem ta, ki se kesa, ..... ki hoče, ; .hr ki noče, , , ^,.. ^ .-.r.4í-.l da sem jaz, brez smisla jaz, ' , ki se pred sabo ne more opravičiti. Jaz sem ta, ki sem sam. Imam le sebe, ki se nisem vreden; jaz - kdo si, kaj si mi storil? Kje je smisel, smisel misli? Mar resnično živim samemu sebi y svarilo pred takšnim življenjem? 12^ NIMAM VEČ MOČI "^^' ' -^^^' '-^'^ Samota. ^ ^"'^"^ -^^ Prazna, ubijajoča; '^^^"^ --^ ' '^-^^ v zarjavele rešetke strmim ••• - -îî^î x ^ s i>- Zgrizle bi jih, * ' e le stiskem zobe in molčim. Eešetke tu, rešetke tem, ,ñé&á tu ,л ^^^^ rešetke povsod. , :>o . . >: Svoboda, mogočna, ^"^ ' ~^ nedosegljiva ' mi življenje je zagrenila. ""^' Svoboda. 125 STRAH ME JE Rada bi ušla vsakdanjosti. Hodim po vsakdanjih poteh, iščem vsakdanje poti. Prijatelj, samota je vedno tvoja. Strah me je življenja, ' streh me je ljudi, strah me je vsega. 126 Meglena mesečina, i - cvetoča narava tihi gozdovi, ki skrivajo svoje vedno odprte oči; razburkano morje, ki pomirja notranje viharje zaprtih ljudi; nešteti vetrovi, ki raznašajo hudobijo sveta. Razplamteči ogenj, ki uničuje dobrote hlapcev« Zakrinkani obrazi živalske podobe, iz katerih sije nešteto črne svetlobe; orosene oči, ki vse to (s premij) spremljajo, nevede zakaj« Nemirna srca omotana z neštetimi povoji vsakdanjih doživetij« Nebrojno število rok, ki hoče svet samo zase, vsak zase, četudi bi bilo treba dati Življenje, teh nekaj koščenih ročic, ki tragajo samo zemljo in z njo zdravje« Denar, namenjen slabotnim, izmučenim od življenja bitjem - - TO JE SOCIALIZEM. 127 •Človek, ▼ ta баа ai ujet, hitiš, da preživiš , ^ in mimo življenja , í4ííí^> * greš nesrečen! : > ŽIVLJENJE JE VELIK KAMEN SPOTIKE. 128 PA JEU Strah, Strah pred očbI, strah, ki je votel, ki ga zimaj nič ni, strah, ki je nič, ki pred ničemer ne sme biti strah, PA JE 11 Cavoje^ Strašen, neizprosen хг žene v ob^), grabi te (v op) za vrat v in naj še rečejo, da ga ni «».l 129 TSPTASJE Sovr&žim vs« t® zlagan® obraz®, ki jim 1« (ol) dansr je vladar, na raffi® polagajo gaze in ne briga ¿ih praksa, to ј1ш niS ni шаг. /v* He zaupam IjMts vež, t@E zavrženim ћ5.аре®а1в Kot кшеп me brcajo stran, na da bi mignili e palcem« Nočem biti Človek, бвш raje živale M« bo h\idobnež ve&j za brano zaklal —- -se.-? in ne izza hrbta v blato tepta3,« i»-^lròfSL' óts ж^М' mk^i тш::: at-rf 130 шпсЕШш: Oh, ubogi ljudje, le pojdite po svoji poti, le pojdite po poti, ki uničuje, le pojdite v črho brezno, saj to je vaša pot. ^ ' Vzemite sekire, da boste lahko posekali drevesa - dreves je preveč ... In ne pozabite, potrebna je tovarna televizij ... Vendar ne pozabite, da boste spotoma zastrtzpili reko. Pridite še k meni, pred mojo hišo je majhno drevo. Ne pozabite ga posekati, morda bo tam stal nekoč dimnik! Za hišo raste roža - tudi njo umoriteI Požgite vse, Tuiičite vse, tudi sebe! Le tako boste nehali uničevati. 151 TBPUEHJE JE ŽIVLJENJE Spoznavam svet >síí i^vt spoznavam IjMi okoli sebe. Razmišljam, a (vse) ne vidim, kaj se dogaja okoli mene* Vidim ljudi , i. ' ki živijo srečno življenje '-^^$^■^^,■4'^^ ixL ljudi И -4. katerih življenje je eno samo trpljenje* Sprašujem se, kakšno je moje življenje in zdi se mi, kot da je eno veliko trpljenje, 152 CIVILIZACIJA BojiB se sretlobe. -^^caa Нобвш teme. ^ Kaj sploh hočem? : i. í^íív á DežI ^- Naj vam spere umazane duše* Strelal . -i-^ - '''ï:^^' : Naj vem zbistri možgane, ^ Konjil '• Naj vem preženejo ropotajoče škatle« " v'^ Trava! Naj vam prekrije sive ceste, po katerih drvite v emrte Drevesa! Naj vem dajo življenja." ■ ^ Vstavite se ljudje! .. ' Mogoče je Se čas, da poiščete svetlobo, ki se je ne bomo bali. 133 TEMA, TEMA Sanjam v temi fi-Sftv l:, kot takrat, ko sem poelušal glasbo. -.^^^ In jo spremljal tako kot je a ob enem delal si utvare o tem, . ,,^ kako svet je lep. Na koncu me je prešinilo spoznanje, da ne bom nikoli mu dorasel, da bom ostal otrok, ki se igre na pesku. ^ ^ Postal sem del teme, utapljaš se v njej ^ . , kot samomorilec v deroči vodi. Spajam se z njo, požiram jo, grabim jo z veliko žlico, večjo od vash, ki sem do sedaj jih videle Prevzema me misel, da sem mrtev sam v tej temi, da me ne bo nihče našel in mi na grob prinesel rož. T trenutku razmišljenosti se prižge luč, razsvetli prostor in kot velik sončni krog me potegne v svojo energijo. 13^ NORO SRCE MOJE O, noro Brce moje, jokaj, eaj eedaj ni reSno. Nocoj bi jokelo, tode zaenjkalo Bi je eolza. Jokaj, Jokaj za eno noro arce. V BOje kratko življenje ee je zlilo toliko žalosti, areče v војев življenju bilo jo je aeao e teboj. Угавев kitaro in al s njo blažia evoj bol. Zdaj hodiB po svetu seae in iščea obraz topline, vendar njega ni. To ni njegov obraz, to je le žarek, ki Bi ponuja roko, roko življenja. Zella ai ga, aaj vea, da ae ne da podreti celega sveta. 135 SONCE Kako je svet lahko pusti v/-!; 4 v Kako je lahko prasanl Kje j« sonca? Odšlo je daleč proč od вепе« Ostale so le iskrice, ki svetijo v meni, da ne ugasnoB* ■ .^-^^^-.^ v- Sonce BOje, vrni sel ;.>"r-.rr.\; ^ PoSlji mi vsaj žarek, . ne pozabi, date čakam* . Zdaj si ješ drugim ljudem, • Si srečno? Ne misliš na beg med sive oblake? ^ Sij, Soncel 4 ' Daj tudi drugim srečo, a ne pozabi na nas, , ... ^ želimo si tvojih žarkovl 156 ВПО JE TEŽKO . ^^>;*Cíí Bilo je težke korak sa korakom hoditi po vodi in ognjue Bilo je težko ' sposnafci novi svet, nove nazore« Bilo je težko sprijazniti se z (usobo) usodo svoje osebnosti. Bilo je težko otresti se svojih шфак. Bilo je težko gristi že nagrizeno jabolko svojega Jaza« Bilo je težko to jabolko aeetaviti zopet v svoj Jaz« Danes ai je težko, ko se poslavljam od vas, ni ai težko, ker vea, âa аеш dala delček sebe« 157 BOJIM SE ¥1S t : Bolečina ai razjeda glavo« "^m^ Želim b± mika« Haj se гиве^ет r omaiani svet? Vedno bolj padam^ padam v-ч. - Bojim ae n©?@tó.aogtic pušča razočaranj© ç praznino o ■ -, E&teksm se k glasbi, papirju Toda pred čem bežim? vi> Česa ae tako bojija? (Vaj) Vas se bojim, pred vami bešimc toda ne moreia, IJklenjena s©m v vaš© kremplje, ki me vedno bolj trgajo, dokler ne bodo rastrgadi ssdnj® celice in se nasitili moje krvi. 158 PESEM, UBIJ MEH Čemu po8l\iSaB to pesem? Čemu solze? Zakaj vse to? Zekaj nočete biti ljudje? Pohodite ae, svinje! Storite, kar ate teko (žev) želeli! Sovražim vea. Hinavci ate! Eaj mislite, da je rea, kar govorite? Lažete sebi in vsem. Zekaj ste lažnivci? Ubogi reveži ste! Zekaj poslušam to peaea? Spomini • • • Naj živim zanje? Ne, nočem, niste vredni. Pesem, ne ubijaj me tako počasi, hita?o, hitro ве (mb) ubij! 139 PEIJATELJSTVO Zakaj аеш se rodil? . ^ • Zato, da bi na avetu air kalil? Ва bil bi yaem y napoto? Đa vodil bi vae v brezmejno zmoto? Ne, nel . : -• -i Svoj, lepši svet jaz hočem graditi, veem ljudem želim prijatelj biti« Ljubiti hočem, a kaj, ko mi svet noče dati sreče, jaz želim si osebice ljubeče« Ljudem prijatelji, več ne moremo biti. Vedno se nem mudi ločiti, razdeliti, oaemljeni reševati akrbi vseh ree ne moremo! 1«) SONCE Pridi dol, sonca, na to. preiaeto Zasiláo, -^- ®^ p^^¿j ........ Vzorni ша v sroja topla dlani I«^ ^^^^ in ae odpelji gor, gor, ' ^ ^-^^"^ stran Odnesi me, da bom čutila, loa da grem stran od Njih, ker moram. " " " '--^ --^t ^»^s xecöl ,Г.ч'>та Povej, ^L-'i^ aií^é méku'rj: цшг da ni (g) druge poti, ,msboä x^si^il da moram k tebi! - ^-^'^b '^^oa jev8 o:¿ .t^á ä Obsveti mi luč, , .^-^ed-c^ «orceao Is ciíXeS ^ir; Sonce, da bo svetila kot tvoja, .ЦШвШо ш^-ј^А Q^^^ . Шш. i&^fí «a c»'if>&V Odpri mi Školjke, .xt^iJebs^-i .iirò^I ki se zajedajo vame • • - --"^^^ -^^'^« ,liroi-:*3îBÊO in me pijejo. кигФ-хо« ae î^o'ï Eako grozno je, ko mi pijejo Sebe in ne greéo stran, morajo opraviti svoje - priti, zavzeti, uničiti, a še vedno ostati Zažgi mi sanje. Sonce, ker so preveč moreče, zaSgi pepel, ki bo ostal od njih! Posuši mi Božo, da, tudi ona naj se uničil Uniči vse, kar je zemeljskega ▼ meni, tudi mene, ker sem Zemljan. Naj bom Tiî M,rvt^ Vzemi me vase, me imej in me ne vrni - njim, ker nisem zanje - ^"x^'ž^-J/ašž delam jim eeneo. . т Saj jim nočem delati senco, nočem, ker je obupno! Sovolj eo se že oni zasenčili 142 ČLOVEK 20. КРОЕЕЛЈЈА , Kdo si ti človek, ki stojiš sam v globini življenja. Sam, brez vere in upenja v aonce. Ti, ki živiš v pravem svetu, a z mialimi ai na drugem planetu, kjer je areča, kjer lebko utrgaš sad razumevanja in topline. Kdo ai ti aanjač, ki se klatiš po uliceh hrepenenja in po bregovih razočeranja? Kdo si ti, bitje nebogljeno, ki blodiš po morju valov in po izgubljenih iluzijah? Kdo ai ti? Mar misliš, da boš lahko vedno živel življenje nad oblaki? Kdo ai ti? Semo eden od mnogih na svetu. Ti ai aemo bilka bohotnih trav, eemo veje mogočnega drevesa, ti ai aeao val aredi oceana, aaao kaplja aredi eivega oblaka, aamo človek 20* atoletja« 143 OSAMLJENA SEM Osamljena sem. Le miali so z menoj, in epomini, ki me spremljajo. Prijatelj, kje si? OdzoTi ee mojemu klicul Oeemljena sem. KAJ JE ZITUENJE? Kao de življenje? Ne vem. Poznam samo trpljenje in bolečino srca, 7 meni je kislina, ki me počasi razjeda, v meni je vihar, ki me podira« Jaz sem prazna kot puščava, oglenim kakor vžigalica, ki počasi dogoreva. Zavržen, poteptan ogorek cigarete na cesti, to sem jaz. Kaj sem zagrešila, - ,,ï kaj storila? ^ Sama, čisto sama sem med tolikimi ljudmi«. Toda vsi ti ljudje niso ljudje, Žive skale so, brez razTima, brez čustev. In kaj je življenje? Samo gibanje mrzlih teles« 145 ZAŠM SEM S POTI Iz mojega srca vstaja in pleše podoba (njegova) mojega lastnega hrepenenja. Bleščeča prikazen prhne mimo. Skušam jo trdno zgrabiti, pa se mi izmuzne in me zapelje s poti. Iščem, česar ne morem doseči, dosežem, česar ne iščem, ti'-t^t 146 NOČEM BITI ČLOTM Gledaia temo svojih možgan, tipaje hodim skozi njo, zadržujem dih, kajti bojim se, da bi se v meni prebudil človek; nočem biti človek, moram biti zver, ne maram misli, ljubši mi je nagon. LjTidje, iztrebite me, c ? kajti le tako boste lahko skrili resnico, ki jo vem in ki bi vas, če bi prišla na dan, spravila v hudičevo globok drek. 147 SPOZNAVAJTE, KAJTI ZA TO STE ROJENI Ljudje, sekaj ete teko hudobni? Zekaj ležete? Ne glejte me teko grdo« Saj nieem zagrešila nič« Ljudje, proeim vas. Rotim vas. He glejte me v luči tekšni, kot ete me do eedaj. Glejte me ▼ luči, ki je resnična« Ne govorite mi za hrbtom, povejte mi v obraz« Prosim vas: "Spoznajte mei" 148 PONUDBA Oddam prostorno sobo z dvema prekatoma in s krvjo vred pod šifro "SRCE", 151 OBUP Da гтхл aa pMLLad Ђ^^-ј-^у pray tista áe poBlad ko yeselje ja še bilo le kje, kam je šlo Hisem yeč rosxio adad le kje je še pomlad rad bi jo poiskal Vêù bi jo spoznal ^ " Pomladnih sončnih dni srce se in dnâa yeseli prekrili so jih oblaki temni Bog ye 2e bodo Se prešli Zdaj hodita Se ykup le žalost mračna in obiq> preostane le Se kar je to teži mi dušo in srce 152 MOZAIK Če Ì2 Tseh posameznih delcev sicer ne molekularno majhnih pa( tudi ne iz otipljivega materiala, temveč iz drobcev spomina zavestnega kot tudi pozavestnega, ob pravi analizi realnega do- gajanja, ob spiMsinu na prve izsledke porajanja sizofrene defor- macije mojega lastnega jaza, kot pričetek tega lahko navedem poškodbo glave, nadalje nekontrolirano močenje med spanjem do 13 - 14 leta starosti, kot tudi pogostna depresivna razpolo- ženja, ki izhajajo iz očitkov nezadovoljstva mojih bližnjih kot tudi iz lastne samokritičnosti, nadalje kljubovalna želja po lastni zamisli, da bi obrnil okolico in svet sebi v prid ne gle- de na škodo dinigih, za kar pa sem prosil nikogar drugega kot višjo silo - samo nebo in to za vsako ceno, seveda če je bilo lepo jasno, če pa je bilo oblačno pa me je bilo hudo strah, kar se je nekega dne stopnjevalo v pravo pravcato blaznost z pobe- gom in glasnim tuljenjem, kar je brat videl vendar ni dal na to nihče nikakršne pozornosti,kaj kmalu po vsem tem so nastopili znaki pubertete o kateri nisem Imel nikakršnega poduka, kakor tudi o spolnosti sami, kolikor sem vedel sem vedel iz ceste in še to na najbolj prostaski način, kdo se je le kaj brigal za ta poduk, ki naj bi bil res le poduk in to strokoven ne pa prostaško obešenjaški, ki mi je le buril domišljijo, kateri so sledili posamezni poizkusi, ki niso nič drugega kot strašno po- gubne zablode, onaniranje in skotološtva, s čemer sem le še huje obremenil psihično ravnovesje, in v takem stanju sem vegetiral leta in leta tudi danes še ni pravega ravnovesja in vegetiranje še še nadaljuje, do kdaj - zakaj - zakaj? 153 PREMIŠLJANJE Je fant oral, oral 80 le dela ni zbal zapregel konj Je^g^j^ na kar oral je evel Rad iM to zemljo ne boji 80 dela 2 njo naj orje aeje ree aneje to naše iakrene 8o želje Eje naj vrt ei ogradim Eje sadik ei naj dobim Eako naj raste mi vse to 6e že v kali je zamorjeno ^ tak Če že imam problem da se ne znajdem in ne vem ne ebiaqpam pa le nikdar za vse je vkiq> malo mar 154 FOHLiĐ Zunaj čuti ja petje ptic is gosda prihaja glas knlcarie in bukovo zelenje т gozdu šumi lastovka doneča že svrgoli y ponladnen dahuvse blešči ali vedno ali sedaj za delo ni ni v brezdelju živin okrog "^^îSmiS lenoba grdoba kako naj te yrepedea In v duši je nračno tesno ko bi to čutil le še kedo tavan s dneva v dan tu krog lenoben in zaspan Pa odpravin se daleč proč odšel bon kg^stenni se noč podal v svet nračnih sané is njih prebndin se pa bolan PREMIŠLJANJE 155 Opravil 8i la % aano ti ne delaS veS ai akrbi kdo bi ae Se gjavil ngled ai rea zapravil Plahutava noSne senca prinesite ai vae vence da ae od vaa poalovia in notranji air dobia NiS ne delaa zdaj air iaaa kot le kaj aogoče bo tako priilo od brezveterja slovo Motia ae lehko ao¿no če aislia da vedno bo Zekaj naj se pehea iluzija da je vae zaaaa 156 SPOZNANJE Le kam beži sdaj čas daleč proč od naa za Tedno rad bi inel pa beži kar аев želel* He pome ae nič več minulo je odšelo je preč zato obup je zdaj, čeprav sije sončni вај* Le zakaj zakaj; predstavljam kraj, kjer me zdavnaj ni^ in srce ai ne želi* Teh sovražnih poti kjer polno je laži ne najdem tu miru nič več ne pojdem tu 157 UPANJE Ne deao ee ai odret do kosti èetxidi rohni Teter eredi noči FogoB je Se т naa ki kmalu gre т klaa je pač kot теак kres naj aeato je ali vas In se poznaS ae ti karkoli kdor pač ai aea nhog abozan na pogled otožen 7 aeni iskra plemeni in sea kot ogen ki zeri prišel za čaa bo dih potem na bom več tih 158 SFOZHAHJE Eot plamen ▼ temi ideja ▼ meni gori vem kje naj pričnem da končno le uspem Dolge se te noči ▼ tolažbo se saspi ko Teter т gosdu bruje ke in človek dan pričakuje Kdo ve kam dah potuje verjetno kam na tuje nihče ie vüel ni res kam ali jas pa vem te sam Нежплпа je dolga pot in vidiš je res povsot to so neba sinjine in sesije Sime doline 159 SPOZHillJÜ - DILEMA Hisel na delo ai je odvratna sdi ae ai kot pot bletna in volja pogosto je obretna nikoli edinatvena enkratna Loteva ae aiael ae čudna ko bliia noč ae naa trudna nikjer ji ni kraja ne dna seree dolga noč ai je ta Prišlo bo jutro v uarji •krbi ae pa kje so denerji ki človek ei a trudoa ga služi prijatelj a prijatlaa ee druži Če pa avet s denarjea ee okuži le grajo vao si zasluži že dolgo postopea ae nI drugi si delajo zato že ekrbi 160 DILEHà: FričalcajeB aoS navdiha ko zunaj noč je tiha še muren zunaj je zaapal le jaz huden еев oatal« Popil prreS aea kav« pač niaaa aire ргат« pa tudi dež roei kot vae pretekle dni* Je danes tekSen dan ko čakea navdih zaman zeaiali anogo tekih je eemo da ee rinejo ne* 161 PROSNJA - MOST Predragi krvni pobretim, trudi z mano -ee-de^ne-zaepim, če vaae тао moč dobim, kririco iz arete prepodim* Reči le zdaj to, povei^ resnico ti vao, ki prekriva vao zemljo, in prav vidi jo^*nebo. Oprosti osebnosti zaree, podari nem to že diiee, aialim da. ne bo kaj vmee, zemeliki^ za el«v«a)i4 rod aea vee. Šla bi enkret vasovat nebes povsod tja do vrat rad viiel tron bi zlat želim vedno biti mlat. Ne vem kaj bi ti še rekel, boj im,da bi ae opekel, in čas se bo še vlekel, predno mi boš kaj rekel. Je tn družina mala, ki anogo je že prestala, vendar je trdna kot skala, in dolgo bo tako ostala. Ni sea res zaspan, ali pa tako bolan, da živim tja vendan, upam da nebo zaaan. 162 KJE JE MEJA MED RESNIČNOSTJO IN IDEJNOSTJO? Vsi, ki ste tukaj zbrani, se za resničnost okolja ali bližine v večini primerov ne sprašujete, kajti zanašate se na svoja ču- tila (oči, ušesa in tipala). , ^ . - . .. ...... Med snovne pojme o resnici sodita ti dve vprašanji? kaj je res- nica in kje je resnica? ■ y'>'iv .1.3 coi;¿íí'!*:"t. fç'foqr Čim dlje od nas se dogaja neka resnica, tem labilnejši je njen izvor po času in pomenu. Čim bližje se dogaja neka resnica okrog nas tem stabilnejša je. Če ste npr«, očividec prometne ne- sreče ali boste znali, oz. ali boste zmožni opisati resnico?) Opis resnice po vašem vzorcu je odvisen od dveh faktorjev; vas samih in okolja. Vas same kot take definirajo čuječnost čutil 4e, psiha ter bližina opazovanja. Važno je predvsem da so izja- ve o nesreči ves čas definitivne to je nespremenjene, kar je od- visno od vaše psihe. Važno je tudi okolje. Predvsem spadajo pod vpliv okolja tile faktorjis čas (ali je dan ali noč), vreme (ali je jasno, megleno itd.) ter vpliv ljudi, ki so okoli vas. Če sodelujete kot priča je važna pi^edvses vaša izjava, ki jo da- ste pred sodiščem. Najugodnejše za resnico o dogodku je vaša ja- sna izjava po samem pripetljaju nesreče in kasneje v dvorani pred sodnikom in porotniki. . - . ~- ^ « Za kaj govorim toliko o tem primeru? Jasno je, da je to primer kjer v vsakdanjem življenju iščemo resnico. In to pošteno. Kaj sem pravzaprav hotel s tem primerom povedati? Nič drugega kot to da sem razložil dve vprašanji v enem primeru. Kaj je resnica in kje j resnica? Recimo pa, da bi ae kdo izmed vas vprašal kako je nastala zemlja ali kako se je zemlja razvijala in kako se Se bo. Ta vprašanje resnice so težja in sodijo v krog znanstvenikov + strokovnjakov. 163 ш ki se s tea probleaoa ukvardajo, O razvoju zemlje je že precej dokaznega gradiva, vendar žalostno je to, ker si vsi znanstveni- ki niso edini v vseh poglavjih« Vendar človežtvo ima možnost, da enkrat izve totalno resnico ne samo o nastanku zemlje temveč tve- di o drugih aktualnih vprašanjih iz vsakdanjega življenja in zna- nosti« Sedaj pa k ideji oz» idejnosti« Jaz menim, da se nekatere resnice in ideje ne znašajo oz« si niso istovetneî Neka tere pa so. Npr« iz (egerajega) prejšnjega pri- mera o prometni nesreči je razvidno, da za nastanek neke promet- ne nesreče ni potrebna ideja (izuzeti so samomori)« To bi bil ^ absurd. Vendar tega nesorazmerja ne bom obravnaval temveč se bom obrnil na primer, kjer iz ideje nastene stvemoet. Vsak človek razmišlja. Forajejo ee mu zemisli oz. ideje, ki pe jih morda vse ne uresniči. Čez nekaj let pa bere časopis in vidi da se je njegova ideja že uresničila. Sedaj pe k stveri. Za primer bom vzel nekega rokodelca npr. mizarja in nekega projek- tanta. Kaj je za nekega mizarje, oz. za njegovo delo značilno? če dela sam po sebi je najprej važna ideja. Nato sledi skica in neto delo. Čisto drugače je, če dela po naročilu, V tem primeru njegova ideja ni važne. Važno je, da se drži norm in mer, ki mu jih je že nekdo drug predpisal. Fo poglejmo še projektante. Fo izobrezbi je navadno inženir. Eeclmo, da projektira etenovanjske zgradbe. Morde bi ei kdo mis- lil, da je to najlažje projektirati, vendar se je zmotil. Kaj mora pravzaprav projektant vedeti preden se loti načrtovanje? Imeti mora inveetitorja in poznati njegove želje.: koliko etano- vanj naj ima zgradba, kakšne vrste naj bodo (enosobna dvosobna ali večsobna), kvadratirra stanovajij in minimalno ter maksimalno vrednost stanovanja. Kar sem naštel bi bilo zaenkrat najnujnejše, po Ko projektant izve vse potrebne *edatke se loti osnutka, K ceni stanovanja mora prišteti še ceno lokacije in prispevek za komunal- no ureditev. Projektant nato naredi (danes to delajo celi biroji) recimo 5 variant (idej) izmed katerib skupno z investitorjem iz- bere najugodnejšo. Zame, oz, za nas je pomembno le to, koliko idej (osnutkov, načrtov) je napravil od same ideje do ostvaritve stanovanjskega bloka. Jaz ne vem točnega podatka, recimo pa, da jih je bilo potrebno deset. Razmerje ena proti deset bi torej tako razložil. Za eno idejo je bilo potrebno deset načrtov. Kaj lahko ugotovimo ob teh primerih, ki sem jih navedel. Nič dru- gega kot to, da obstojajo meje med stvarnostjo in idejnostjo, da pa včasih oz, pogosteje kot včasih teh mej ni. Za konec bi še navedel neko mojo misel oz, domnevno vprašanje. Kaj če ni zemlja, življenje na zemlji, skratka vesolje, produkt neke zamisli oz, ideje? Ljubljana, 19. 2, 1973 165 III, poglav.ie Zvezde so 1иб, ne pomenijo pa življenja življenje je prisotno le v pra jnhi. pra .јпћа pa so širni oceani naše morje, naša teci, ki v vesolju, edino na našem planetu in v naših telesih valovi, zdaj sem zdaj tja kakor srce in sonce igra. Prisluhni igri tej, kaj boš ugotovil in razumel pa povej. Svet te ne bo razumel da- nes niti jutri, ker stvajnost je današg^a, za jutri pa odločajo prihodnji rodovi. (Bof^z^ñjimi in usodafmila.) Morje kri našega planeta, izhod naših zablod pred nami so tja bežala razumna bitja, delfini, kiti, sloni morski tjulenji in še mnogi nepreživeli, toda človek, homo sapiens vztraja pri svo- jem, nadvladi nad vsem, razum ga vodi v nedogled, toda iz pra juhe in matere zemlje se ne bo izvlekel, če tudi bo vzdržal vziv žal totalizad jo, ki mu ^ozi, vsak dan je bližja, to vemo vsi, mogoč je le kompromis. Gledal danes sem slike abstraktne, zliv jutra z dnevom, zliv morskih širin in vesolja modrih globin, vse dognano vse priznano abstrakcija v realnosti, priroda, barve sončnega vzhoda ali zahoda, globino zamisli, toda pra juha ni prisotna, to je morje, to je naša kri, v tem je globina, to je resničnost, tu iščimo bitnost v pra jiahi. Pra juha ni direkt- no užitna toda je povsod prisotna, kot prvina v vsaki tekočini, katerih imamo na razpolago na stotine v najrazličnejših kemičnih sestavah izvor pa se vedno prične pri pra juhi. Eri in oceani, oceani krvi, krvi oceani, to je primer današnjo- sti, modro, rdeče, belo nebo, ko oblaki preko gredo. Žijljenje bo teklo naprej, četudi* človeštvo bistva pra juhe ne. bo veSeîo, toda znanost bo to dognala ugotovila in priznala, to vem in tudi upati smem, da je to resnica. Še vedno pa je v meni prisotna (pedgana, чт^^^) najslabši primerek člo- veštva, brez žive klice za prihodnje življenje, toda z željo in ' smislenu o pomoči bližnjim, vendar v meni ni volje in moči, da 166 bi i2 ideje prešel v stvarnost v akcijo, se postavil na trdna tla pregnal fantazije in oslarije ki ше stalna bremenijo in tiš- čijo nekam v prašno, stalno se oddaljujem od bistva in globine človeške duše in nravi, se spuščam v probleme, ki me tlačijo in s? dušijo meglijo pogled, skratka ni navdiha. Nekaj gnilega je v meni, mogoče je še napol srelo, vendar mi ne ^ dopušča svobodnih misli in megli bistvo življenja. Že pred več leti, predno se mi je podrlo saupanje vase in se zrušilo dušev- no ravnovesje sem sklenil sam pri sebi, da si bom uredil lastno ' življenje po lastnem okusu, toda to mi neprestano uhaja iz rok, ' ker bežim sam pred sabo. Dejstvo pa je, da hočem priti do bistva, na vprašanje, človek in njegova usoda, bog in usoda človeštva, materija in atom. Bog je in obstaja, od kar obstaja človek, oziroma od kar obstaja človeštvo, to vemo iz vseh obstoječih dokazov iz preteklosti. Usoda je tudi, mislim posameznika, kot človeštvo od kar obsta- jajo dokazi iz preteklosti. Atom pa je tudi že znan iz preteklosti, vendar raziskan šele ^ ' ' pred nedavnim. .v. Vsa tri dejstva so tesno povezana, in v raziskavi. Znanost je z vsakim dnem bliže bistvu. Kar se tiče atoma, je že zelo globoko, kot tudi kar zadeva člo- veka in njegove bodoče usode s spreminjanjem in dodajanjem genov. Bog je pa v resnici čas, kajti čas ustvarja čas je tudi usoda, atom pa se s časom v materiji spreminja. Tov j neraziskan je čas,' čas pa je bistvo vsega bistva, sicer vemo, da je tro dimenziona- len preteklost, sedanjost, prihodnjost... Po vsej verjetnosti se 167 je y davni px^eteklosti тее to kar se danes dogaja v svetu, £e dogajalo in ve se tudi kaj je tistemu dogajanju sledilo, tako da se časi ponavljajo in predpostavljam, da to bo trajalo v nedogled, kljub temu, da hoče človeštvo poseči v bistvo dogaja- nja vseh časov« Skratka napraviti samodejen stroj ki naj bi po- nesel človeka skozi čas vseh časov« !Da stroj je človeku dan in človeštvo je razumno, oziroma misli, da je razumno in razum je ta samodejni stroj, ali antimaterija« Obstaja pa tudi večnost, v katero lahko kaj hitro zabredemo, posebno, če si suha veja na drevesu človeštva in se povzdiguješ v nadčloveka« Prvo kar mislim glede človekovega razuma, je razumno se med se- boj pobijati, iz kakrsxiih koli razlogov, je razumno, obujati in oživljati stranpota, zločine, ki so jih zakrivili, na primer nacisti - fašisti v zadnjem svetovnem pokolu, je razizmno prikaz sovati filme s vsebino pokolov. Je razumno koncentrirati prebi- valstvo v mestu, kjer je močno onesnažen zrak, ko pa se podeže- lje prazni zaradi nemogočih razmer za življenje, kljub zdrave- mu okolju« 168 PRIHODNOST? Spoštovani atarajši brat, ti greš 8 avojo družico apat, ko pričnem jaz prihodnost enovat, in Bd^li usmerjat v drugo plat* Idej imam ree vae polno, da ekoro imem premajhno glavo, potrebujem pa le eno izvirno, da umirim naravo nemirno« Če mi to uspelo bo kedaj, želim da kmalu to bo naj, za trdno ne vem še zdaj če nastalo bo iz tega kaj« Toda Tip in vino le imem, poti življenja tudi poznam, in spustiti se do kem, tege pa zdaj ne vem aam« 169 slovo: Т± naš dragi ata-ata, bil duša kmečka ai robata, preganjala te je hiša ta vsa, ko prišel ai k njej za snubca. Učil nas fante ai kosit, trudil si se da zg|go molit, tvoj duh še danes »i je prikrit, nerazumljiv v meglo zavit. Hekel lehko bi zdaj že da, da človek človeka ne pozna, če tudi misli, da modrost ima, tako v življenj-u rado goljufa. ^ Teko prišlo je zdaj slovo zate lehko semo -3?е- še molimo naj v večnosti ti je lepo zaradi tebe nam je hudo. 170 DEŽEVm DAH Kamor B9i% oko in uho in ttkLi топј kaže na to, da se v vremenski kuhinji nekaj čudnega dogaja. Zrak od soparice puhti, vonj po »- velem pokošenom senu ki se meša z vonjem gozda in tisočerih^cjgt- Ijic. Dan poje melodično pesem miljonov žuželk najbolj epeižene je brenčanje čebel in os. Sopamost vse huje in huje pritiska, potne kaplje silijo v oči, da te ostro zaščemi. Z delom se mudi, toda doženeš da do noči ne zmoreš vsega, sprijazniš se s tem, vendar si v strahu, da bo že v kratkem času drugo vreme. Tako že je tu dokaz za to, iza hriba priplava težek črn oblak, nosi ga močan zahodnik in mu ni konca, le še več takih priplava za nji«. Čisto iznenada se pa iz oblaka posveti kot, da je so«ce padlo z neba in niti ne prešteješ do pet, že te iznenadi oster tresk, ki pa preide polagooa v odaljujoči se grom. Nebo je že v celoti prekrito z oblaki, od« daleč se čuje zamolklo grmenje in^hruge^ je, tu pa tanj^edalje pogosteje treska v bližini. Strele letijo ° v piramide visoke napetosti katere so sicer ozem ozemljene in za strelo zelo privlačne, tako da je zmanjšan strah, da udari v poslopje. Toda če veliko grmi je «alo dežja, vseeno pa skali razpoloženje in počutje sploh če te še namoči.Pravijo, da je po toči prepozno zvoniti, hitri nevihti pa težko uiti, kar pa v resnici tudi drži in vse to se kaj rado pripeti v popoldanskih tirah ali pa se nadaljuje napreje vso noč. naslednje jutro se pa prebudi z nizkimi meglami in škropljenje« drobnega dežeka, katerega je tako željna preje razsušena zealja njiv in travnikov pa tudi gozd, kar vidno poživi ob šelestenju • deževnih kapelj, ki polzijo iz lista na list in ustvarjajo sono- tono pretakanje nevidnih potočkov «eteoritnih voda, ki pa je 171 prava pesem vnetih gobarjev, ki s širokokrajnimi klobuki in dol- gimi plašči s škornji na nogah, stikajo krog grmovij«- za okusni- mi gozdnimi sadeži, kateri pa so najbolje dosegljivi v zgodnjih jutranjih urah. T teh jutranjih urah se čas po polževo vleče, ob premišljevanju, kaj bi najbolj ustrezalo in se koristno izkazalo pri delu« Upa- nje še ostane, da se okrog sedme ure uvedri in je tak dan potem kot nalašč za razna drobna opravila« Da se pa okrog sedme ure ne preneha deževje, se pa kaj rado zgodi, da zopet prične zamol- klo grmeti nekje v višinah nad oblaki, blisk se pa sploh ne vi- di, oblaki pa s svojimi ogromnimi zalogami vode zmračijo jutra- njo svetlobo, deževanje se postopoma stopnuje kot, da se hoče ^ vse naenkrat se zliti iz oblakov, vse povsod se stekajo velike količine vode, po poteh odnaša grušč ako ni skopanih kanalov^z mej in strmin hudourne vode povzročajo plazove, potok v dolini naraste v majhno rečico, stzniga mu postane pretesna, prestopi breg in se razlije, tu pa tam po njivi, travniku čas ceato. Ali pa divje narasla vodna stihija odnaša bregove in ruši mostove. Ko človek fant ali dekle, zre skozi okno ob katsrega Sipe bobna- jo z vetrom prinesene deževne kaplje, ki počasi polzijo navzdol in curkoma lijejo od okenskih okvirjev na tla in se v glavi u^* trinjajo misli sna za drugo kot jagode pri molku ostarelih oča»- cev in stark z isto željo iskanja duševnih potreb po zadošč-injn in miru, ki se tako rad skali Hi pa celo izgine, in 7a dolgo časa se ne vrne, kako je to hudo, veadtr preminejo daževne els- 11 kot tadl slabo vreme, katerega js povzročila rlija sila« 172 Čas je napočil sem se odločil in sdaj grem sam oj saa кав* Posluša« te Еовап bres cilja in saman pojdoB sdaj т svet ker air tišina je vzglet Težko sa vas bo to , . tudi aeni je hudo vendar treba je iti grenkobo vso saužiti« Še prišel bo čas ko vrnea se aed vas^ so čudne fantasije naj sonce vea le sije. ^ ODLOČITEV - u . - 175 BLODHJÏ Si grad postarlaSB ▼ Bielih ai d« ponavljaš ta grad bo tak prejšnjaaa enak In atal bo т oblakih vedno misli sam enakih bo tak kot tialipan iitij«;-. sa ta svet nesnan Lepote 5ut mi je dan le da sda.j še neposnan mnogo me bo še stal ц?!».^^ vendar v šelji bo ostal Yelike želje v veslje t,,. kdo bi to razumel še to v meni se vedno skriva / želja velika si je spotika 174 TJPÁHJE Sneg pobeli planine te oblak sagme nebes sinine seže Tse do doline in ziaa arzla ne mine Pot nberea proti d«Bu preaižljajea zaupan naj koau še vedno v duši ae teži kar grešil sea pretekle dni Eaj s tea ee gnjavia koau naj to vse previa prišel bo pravi Sas še ki Siato pravšen je smm. Fa pot to sea krenil niS pravšnjega še sklenil pot vodi ae spet kea, kea kot veáao pelje ae v ••••••• SPOZNANJE 175 Življenje moje vee so smote blodnje le podal bi se drugem ne vea, ne vem št kaa Se 5ae ustavi ? v sred noči ai je sunaj noč ^ ai «aspat ni aoč« Tuhtam eno in drugo aislim na drago ljubo Ljudje sodijo mi vse kar sploh ni in kar je. Do kdaj še je natesanje te vee se čaa ustavi sredi noči ai. 176 SPOZHAHJE Ljudje sila ao preridnl pri delu sbrazLi in pridni razvija ae in gredic dober ni kdor le tu atxmi* Ta zdavnaj zadaj je, kdor ne zgane ae, ise mu dajo trot, ni ubral pravo pot* Toda vem in reSi amen da zmote ni drugam 6e Slovak ostane sam brez ljube drage sam* Še vodi pot od tod vendar kje le kje drugod imam^rad mesec^maj; in vsa sreča z nji bo naj, 177 HE7IHTA: Sredi noči po polnoči pekleneU. tmSč ве prebTidi ▼ strahu kaj se godi za Tse bližnje me skrbi« Nevihta zunaj ae zdivja kot vsaka nevihta taka niti za hip ne počaka zazdi se da je od spaka« Le kje so sa to seje človek za to ne in ne ve četudi revežu gorje ko strele nanj lete« Posveti ae kot pet sono in zagrmi kot počen lonec pa treakanja ie ni konec podnevi zato oglasi se zvonec« Čuje se Se odaljen grom preje pa bil je гов-ро»-роа nikekrSen ne ponega dve« in strah ^0 pride gron* 178 blodnje; še v duši mi je tesno^ . - še vedno mislim slabo, še me nadleguje zlo/ še koliko čaea bo tako? Že bi se rad malo zbral, želim da še boljši bi postal, že sem se zadosti naspal, želim da spal bi prav-sanjal« Če za to vedel bi še kak če zares postanem prvak če mi ne bo opeljal vlak« če nima namen tak vsak Res to je velika želja^ Res za to veliko je veselja. Resnica naj bi taka bila. Resnica vaa naša zemeljska« 179 dejstvo: Je okolje blago milo nihče ne dela mi silo toda üß vem kaj se zgodilo grozi mi da bo zlomilo«, Boleham že šest let potrdi se to spet-spet hudo je da ni beset najljubše mi je pet» Kdor ne poskusi sam to ne ve kaj resnično je hudo to je kolo vse začarano ki ne vrti meni se samo« Je tukaj tudi oseba enako vrag jo vreba le kaj je tega treba trpljenja tega vsega« Meni je močno všeč vidim jo tudi speč morda mislim le preveč in komu to ni všeč« 180 Kot tmazano zakleto, brez možnosti oteto, traja zdaj že šesto let, redno znore je pregreto« Misel mračna mi kali razum, skoraj spravlja me ob pogum, gloda stalno me kek sum, preetraši lebko majhen šum« Pogosto vzdušje ee skali, enakosti pač enakemu ni meni pa povzroča ekrbi, ker deno je to že v krvi« Resno davno sem doumel, da spremi j evavca bom imel baje dokler bom živel, življenje tudi teko sprejel« 181 SPOVED Pogubne strašne fantazije - f \ - w. da še sonce za oblak se skrije in trava na travniku vse dneve ae stara in gnije gnije. Ne cimm nadut sem jaz in čutim da prišel bo plaz ^ ki ne zaustavi se na ukaz ^ to zanas strašen je poraz, In skrbi me za soljvidi > želim da dana moč je rešiti, da napi^ej živimo prav val čeprav dobri ali slabi, ^н. Kakor koli bo pač že šlo vem da za naprej bo lepo '^^ le za to mi je hudo ker grešim^ proaim da nam je oproščeno. 182 ZAMISEL- ENAKOPRAVNOSTI : - ' ■ . , ; (ттв:. : Ба bi dosegli tisto kar je v ideji saaišljeno in resnično čisto kot kristal, ki ne bi na poti iz srca in razima, skratka duSe« Katera veleva in si želi resničnega aiiru, povprečno vsakega člo- veka. Da ta kristalna čista ideja ne bi na svoji poti od misle- cev, do posameznikov ne onemogla in zvodenila temveč, da bi pri- šla do vsakega posameznika s svojo polno močjo in čistostjo in hranljivostjo, kot pride v ožilju aorte iz pljuč skozi srce kate- ro poganja 8 kisikom napolnjene krvničke do zadnje kapilare kjer se izčrpa, vendar opravi svoje poslanstvo in namen, nepre- cenljive delavne vrednosti. Tako naj bi tudi ideje in zamisli prodrle s svojo polno močjo do zadnjega posameznika, katerega bi kot s kisikom napolnjena krvnička, ki prodre do vsake celice in jo ohranja in ji omogoča rast in razvoj. Tako naj bi tudi za^ misel ideja, prodrla do vsakega posameznika, ga esveščala in mu omogočala razvoj in rast kot tudi obrambo in ravnotežje. Za dosego tega pa bi bilo potrebno spremeniti že šolsko in pred- šolsko vzgojo mladih posameznikov v celoti jim ugotoviti пааат^ jenost po naravi in naravno umsko bolj obdarjene kot tudi fizič- no bolj razvite in povprečne selektirati in jih tisposabljati po njihovih zmog^ivostih do njihove zmogljivosti in postopoma vsakega mladega člana družbe pravilno vzgajati do njegove zre- losti - osveščenosti in škrata ga spremljati in postaviti pred vsa dejstva, ki so na poti v življenje. Kot je osnovna šola po- klicno izobraževanje proizvodnja, fizična dela, skratka spoznati bi moral vse kar se tiče smeri njegovega dela in v celoti živ- ljenja na sploh. 183 MOLITEV Visoko zvezdnato nebo jaz IjubiB te kako kako želim si da jutri bo sončno potem pa dolgo še toplo Danes včeraj in v preteklosti sam dež oblaki, vedno rosi moj ljubi bog daj zjasni da živelj kmečki pokosi Bogata naj^gg žetev oprosti nam kletev napolni vsak pan a da trud ni zaman In pameti človeštvu daj da že na zemlji vsnaje raj^ tudi name pride duh naj da bom bolje misli kot sedaj* 184 Bog edini nebeški o5e. Ti edini lehko тее mogoče, da ljubili bi rei Te тгосе, pa ae kot kdor Se hoče* Beenično ljubili naj bi Te vai, pomagaj mi, da ae to zgodi, petem življenja bomo veseli vsi, in vea zemeljaki rod naj še živi* Varuj naa kot nedolžnega otroka, naj čuva naa Tvoja dobra roka, prepreči da zgodi ae še vojna, redoat življen;)a nem naj bo opojna« 185 Bog edini nebeški oče, Ti edini lahko vse mogoče, da ljubili bi vsi Te vroče, pa ne kot kdor hoče. Resnično ljubili naj bi Te vsi, pomagaj mi, da se to sgodi, potem življenja bomo veseli vsi, in ves semeljski ra^ naj živi. Taruj nas kot nedolžnega otroka, naj čuva nas le Tvoja roka, prepreči da sgodi^s|^ vojna, radost življenja pa bolj opojna. Fredrsen sem neverjetno í» ^ , ä«; teis,®; ^ rad imam misel spretno preganjan misel bogokletno toda srce je premalo dovsetno. Pomoč, dobrota, ni sirota pregovor ta je zmota znasA so nam stran pota * ugodna so le še za falota. *; ^ «¿íí» 186 ČLOVEK IH DEFORMACIJE HA PODROČJU DELA, Vsa dosedanja razglabljanja in aktivnosti, kot tndi naravni fe- nomen, zmožnosti ustvarjalnega poleta človeških množic ob zavest- nem stremljenja človeka za napredkom, je dandanašnji človeški in- dividuom še vedno v slepi ulici, začaranega kroga, katerega mu narekuje neposredno toda podzavestno višja sila vesoljskega us- troja od mikro- da makro kozmusa. Človek kot produkt podedovanih lasnosti naravnega ustroja - vzpostavlja in deformativno vpliva, na lasten življenski prostor in kot takšen že več ali manj onemo- goča lasten obstoj s svojimi znanstvenimi dosežki, predvsem s sekrecijo industrijske, prometnimi in vojno strateškimi dosežki, v kar pa ga pehajo v večini primera negativna čustva, katera ne bi niti našteval, ker jih je ob\jpna množica, lahko trdim, da ima vsak posameznik svoj lastni jaz, s spektrom pozitivnih in nega- tivnih čustev in iz tega izhaja problematično usklajevanje z redxikciozno možnostjo pozitivnih miselnih uspehov, ki prav goto- vo vodijo k skupni poti in napredku celovitih ljudskih množic našega planeta, ki pa ob enem ne pripada samo ljudskim množicam, česar do danes ni omenil še noben idol v zgodovinskih obdobih, temveč je do sedaj vsakdo poveličeval hote ali nehote le svoje ambicije pripadnika kom lastnega ustroja, floro in favno pa iz razlogov lastnega obstoja zavestno zamolčal ker je v njej videl le lastnega nedoumljivega tekmeca - nasprotnika v boju za obstoj. Vendar je tudi ta boj na življenje in amrt iz realnega vidika prispeval k čustvenemu kot tudi fizičnemu ustroju današnjega naj- više razvitega bitja tega planeta. 187 me SPOZNANJE Oblečeš ee kot evBit ponoči ko ni moči spat ven v nočni hlad јГч^г; da 9r«2anaâ-e4 yrahäaa najdeš si zaklad ^ Ob dekletu, ki je ▼ cvetu z mislijo daleč v svetu tako se ne živi čeprav moč še kipi Je ni skrivnosti tudi ne v modrosti ta svet mi je skaljen na tihem vea zagrenjen* ^ Zdaj vrača ae nazaj duh pomladni raj meni pa je pot polna samih zmot* Še je posoda polna upa na ta račun popita kupa trpka z okusom strupa človek v mislih se zaloti ko da tja mu ni poti* 188 SANJE - ŽELJA H kontroli grem pa ne vem, upati smem, da čustva vsa povem ki neznana so Ijudem» Le zaradi ene osebe ne spim še če spim radi nje trpim edino kar resnično si želim da to kar sanjam doživim« Sanje 80 obarvane zelo erotično in vsako noč se ponavljajo želin ljubezni čustveno-telesno zelo sem nežen in trpežen tako« Oseba ta pa ljubka ženstvena misel nanjo mi pa miru ne da, edina želja vsa je še ta da zaželi si ona in me spozna. 189 VLOGA OČETA IN MATEBE BO ČLOVEŠTVA DO OTROK: Mnogo bi se lahko razgovoril in obSirno rasložil-pojasnil toda vse je dovoljeno in možno opisati le v skrajšani obliki ker smo zabredli v tisto stanje negotovosti, kjer lahko že močnejši glas in obširno pojasnjevanje lahko sproži neustavljiv plaz, ki grozi celotnemu človeštvu, z vso grozovitostjo in ne samo člove- štvu, temveč celotni flori in favni kot tudi celotnemu našemu planetu. Ako pa je vse to kar mi prihaja na misel le bolna fan^- tazija in duševne blodnje in se glede tega spominjam svojih ha- lucinacij, prividov, prisluhov, in vonjav, kar je bilo vse sku- paj zelo izrazito in prikazano, kot da je vse tudi resnično. ¥ kar ie tudi danes verjamem in zamolčim vsakomur, ker mi koristi pač za svet sanj in fantazije, ki pa mi uhaja v nedogled v nes- končnost. To kar sem se zamislil že v naslovu. O vlogi očeta in matere do svojih otrok do svojega potomstva, naj bi bilo to že v njihovi zavesti predno jih spočnejo in pričnejo kaj resneje razmišljati o tem, naj bi imeli v zavesti predvsem celoten razvoj malega člo- večka. Od njegovega spočetja, dobe nosečnosti in rojstva, že urejene življensko razmere, tako da novorojenec pride na svet zaželjen in preskrS^en z vsemi možnostmi zdravega razvoja, vse to naj bi veljalo v svoji polnosti. Toda jaz ki, to vse skupaj opisujem in agitiram imam hud občutek, krivde in ne morem nika^- kor priti na jasno kako naj najprvo te zadeve razčistim sam pri sebi, ker sem prišel v precep, radi katerega si marsikdaj zadajem očitke, še ne vem ali utemeljene ali neutemeljene. Dano v vednost mi je pač to, da imam bivšo ljubico nosečo, o tem mi je rekla že sama in mi zagrozila kako zelo me bo pritisnila kar se tiče glede elimentov. 190 ŽELJ k: Ljubca ima rožce tri eno utrgal utrgal bi pa me en mal skrbi ' če se kaj vmes zgodi To pa le vem, vem da prenaglo ne smem če uspeti to hočem kaj ratalo bo ne vem ft. Lahko ta zgodi se da pokaže mi zobe sicer pa kaj se ve in zakaj tu se gzre Hodil bom za njo kot meglica v goro če je lepo ali grdo to pač mora bit tako* 191 ALEMA Alenka Lenčlca le reci в1 vsaj da ker v sebi čustvo to čut ist zdaj BOČno Pri duši je tako reci mi da bo da s tabo živim in se vedno smejim Brez tebe ostanem sam in pot je kdove kam Ti si plamen ki živi samo ti res le Ti Imam Te srčno rat ne morem niti spat če pa ostanem sam porazov zadosti imam 192 Minka Minkica / ljubka deklica bodi moja vsa. enkratna nepozabna Zelo te potrebuješ ko novo prihodnost snujem potrudi se za me jaz dam za te srce Lepo bova Šivala se vedno veselo razumela zaupam v te v življenje poznam vse in trpljenje Vsaka misel se mi vrti okrog skupne poti za naju bo vse to enkratno večno lepo. 193 SPOZNANJE Življenje Se ima копбпо le še vedno neuresničene želje sorodno dušo potrebuješ ta glas notranji сијеш Sposnal sem deklico ki čuti prav vse tako je skrinostna vsa ljubka samostojna ponosna nežna Pa ne je tudi savmila israsila je pa ni interesa kakšen interes naj je to zares saj neven interes je tu vues Pa vem kako s srcem ljubimo všeS zares mi je pa je pač 1ј1фка vsa 194 Kar dogaja aa v svatu ob delclatu nojem ▼ cvetu naj le cveti, cveti še nelcaj dolgih dni. Pride potlej slana cvet ljubesen sama. In misel ta zbrsdana Bres mene ostaneš sama. 7 večerni zarji ti ko pojejo ptiči vsi Tu poje kos še mlad ki ni užil še naslad. H koncu gre pomlad in i njo narave sklad kdor vedel za to ni ta ob koncu le strmi 195 Kjer venerin je griček, tam v gosti, lep grmiček, skrit majhen lep vrtiček, nanj k ženi vezan je možiček. Grmiček lep zares je ta, v vrtičku vedno gomizlja, možičku vsakemu se to poda, četudi križev mnogo že ima, Pohotnež vedno si to želi, da z grmički in vrtički ni •• in vsakega enako si želi, ves potrt je če tegani ni o«« Kakšen naj hi jaz bil, kar želim si da bi dobil, kot pohotnež se kriv čutil, se nase le šenaprej jezil. 196 V dobri Tori in Tipanju, ▼ pričakovanja, da bo vse v redu poteka^. Ic sea se s pričetkom aeseca шајаа zaposlil pri zasebniku, ki ima. obrt moje stroke (kleparske) vendar sem bil še vedno invalid- sko upokojen, vendar s polnim upanjem v re attivaci j o pri inva?- lidski komisiji kjer sem imel vloženo prošnjo, ker pa omenjene- mu zasebniku nisem dal na znanje, da sem invalidsko upokojen in, da čakam na reaktivacijo, temveč sem mu dejal, da čakam na delov- no knjižico, katero mu bom kasneje izročil, z mojim delom je bil docela zadovoljen in me je celo pohvalil, le skrbelo ше je, če me komisija pri invalidski ne bo reaktivirala, kar se je tudi zgodilo. Takrat sem mu tudi dal na znanje kako je s meno, da pač nimara delavne knjižice in da ne morem stopiti v redno delavno razmer- je, č© pa me še rabi in če je v njegovem interesu, da še nada- lje ostanem pri njemu kot honorarno zaposlen, kar je z navdušen?« jem sprejel, to je bilo sredi aprile. Toda od tistikrat nadalje se je situacija in vse ostalo docela spremenilo in to na aiat— še, zato sem postal pozoren in sem pričel beležiti, dogajanje, ki so 36 s časoma stopnjevala, predvsem pikre pripombe in neu- temeljene sumnje. Kot glasno poudarjanje poštenja z njegove stra- ni in pogostno splošno moraliziranje, podkrepljeno z intenzivni- mi obljubami, glede materialnih dobrin, vseh mogočih prednosti, (kot čaščenje z čajem in alkoholom pred pričetkom delovnih ope- racij, "češ sedaj se pa le izkažite.") Navidezen v plitkejšem pogledu demokratičen odnos v medsebojnih odnosih. Pa tudi delovni uspeh ekipe ne izostaje, ravno nasprot- no, naravnost izvrsten nadpovprečen je. pa tudi finančni uspeh zasebnika je izvrsten nadpovprečen. Saj neprestano spodbuja in moralizire, pa tudi z obljubami ne skopari. Toda vse moralizira- nje pa tudi obljube se proti koncu meseca, ko se bliža dan pla- čila sprevržejo v dokaj neslano in plitko kritiko posemeznikov in vsege kar ni njemu po volji, kar k prizadevnosti in poslušno- sti, дјеаи podrejenih niti aalo ne sodi. Takšne provokativne 197 akcije se stopnujejo, običajno proti koncu meseca, ko je treba izplačati mesečni dohodek delavcu. Pobudnik k taki dejavnosti je seveda slabo razpoložen zasebnik, zmanjka mu obljub, kritike, pa tudi veselja, stanje je do skrajnosti napeto, ' Ob izplačilu zaslužka, ki je praviloma zadnji petek v mesecu, kar pa je po vsej verjetnosti zaradi religioznega prepričanja zasebnika neugodnejši dan v tednu, poteka izplačilo dohodka do skrajnosti diskretno brez kakršne koli preglednosti in možnosti komentarja ter primerjanje višine dohodka med posamezniki delov- ne ekipe omenjenega uspešnega zasebnika. Da bi še jasneje in bolj izrazito prikazal resnično stanje in sistem, ter delavčev položaj pri omenjenemu zasebniku, bi pričel, kar pri tako uspešni hierarhični strukturi in demagoški politiki zasebnika, ki proti koassu meseca, ko je treba delavcu izplačati zaslužek, ne izbira sredstev, kako naj bi se le temu izognil. Običajno vse skupaj zrežira tako« da zadnji teden dela ekipa ne- kje na terenu in ravno zadnji mesec to je v mesecu maju ko sem še vztrajal pri temu zasebniku obrtniku in se trudil, da bi bil z mano kar najbolj zadovoljen sem doživel nekaj čudnega. Bilo je namreč tako, pokrivali smo zvonik cerkve, delo je lepo napre- dovalo, dogajale pa so se nepravilnosti milo rečeno. Te nepravilnosti bi me stale skoraj življenje, niti v času pol ure se je dvakrat zrušil oder in to natanko pod mojimi nogami, ko pa sem postal oprezen, so se mi ostali posmehovali in dajali razne opaske kot, (ruk, potres, pogreb) obšli so me čudni ob- čutki, opustil sem delo na zvoniku in predlagali so mi naj grem vlačit na zvonik s škripcem pločevino, kar sem tudi storil,* toda ravno sem navezoval dve tabli pločevine zrolane, z vrvjo na škripcu, kar je trajalo le moment in ta moment sem bil slon- jen naprej z glavo navzdol, torej nisem videl, stal pred zvoni- kom in to dokaj stran od zvonika, kaj se dogaja 25 m nad mano na strehi oziroma na odru zvonika. 198 Talco in ravno tisti monont j« nino, pred glavo priletelo kilo- graa težko železno kladivo niti 2o cm ne stran od glave in se zarilo v tla, bil sem do skrajnosti osupel in pretresen, zbežal sem proč, od zgoraj pa nisem dobil nikakršnega pojasnila ne opra- vičila, prejel sem to vse skupaj, kot hvdo resno opozorilo. Od koga - od višje sile, ali od nekoga, ki je potencialen morilec. Vse to ne opisujem zaradi kakršnih koli maščevalnih naklepov, temveč zaradi moralne idejne prepričanosti in dolžnosti državlja^- na, napredne socialistične družbe. Namreč tu so prisotna vsa dejstva katera dokazujem s nazorno skico, da je bil to poizkus тшога, da je bilo kilogramsko kladi- vo mirjeno na mojo glavo, ne pa kot je rečeno nesreča pri delu in razno druge olepševanje in izmikanje. Nekaj dni po tem dogodku, sem poizkušal z omenjenim obrtnikom razčistiti in se prepričati o tem dogodku, vendar me je grdo oz- merjal z lažnivcem in nesrasmo plj\mil predme in tako še danes ne vem kljub temu, da sem ga že večkrat iskal na domu, kajti dolguje mi še lepo vsoto zaslužka, katerega me je izplačeval po urah kot sva se domenila za navadno uro 2o ND za naduro pa 3o NB, sicer sem si storjene ure redno zapisoval, za kar je vedel, toda plačeval me je bolj po občutku kot po realnem času dela. Če pa sem se hotel o tem pogovarjati je pogovor takoj okrenil drugam. Torej ne izbira sredstev, kako delavca izkori- ščati, ali pa ga za ceno zaslužka;odstraniti, onemogočiti in tudi tisto Kar počnejo le kriminalni tipi, kar se je sam izrazil, saj če je kdo izmed nas neopravičeno izostal, ali mu kakor koli nasprotoval, je v odsotnosti le tega, začel nagovarjati posamez- nike in jim obljubljati določeno vsoto, (par sto tisoč) da mu spravi s poti to barabo, da je ne bo več nazaj, . ■у^.ц, .' Kot je tudi red podpihoval šovinistične težnje. 199 Sicer je âe precej neispovedaiiega in nejasnega v kar tudi nimam vpogleda zaradi same diskretnosti in spretnega manevriranja, taktiziranja, prikritosti in izmikanja z njegove strani. Rad pa se je izkazal kot nadpovprečno trden, poseduje več stano- vanjskih hiš, in kot lastnik številnih avtomobilov in z vsestrai^ skimi vezami. Katerih uspešnost se je izkazala zopet sedaj ko sem si takoj ko sem šel od njega stran, poiskal sezonsko honorarno zaposli- tev, katero sem vestno izvrševal, toda tudi tu, kjer nisem imel nobene veze z njim, sem bil pod njegovim pritiskom, odpu» ščen z izgovorom, da novemu delodajalcu ni^es všeč, in da me ne potrebujejo več, bil sem kot čuvaj v letnem gledališču, z njego- vimi delavci sem debatiral tako na splošno in drugi dan sem bil odpuščen. 200 8o pa prisotna vsa dejstva, da je bil to poskus umora, mo- goče zaradi idejnega prepričanja, ali pa zgolj zaradi denarja mesečnega zaslužka, honorarne zaposlitve« Omenjeni zeisebnik, je materialno nadpovprečno trden, poseduje več stanovanjskih hiš, ima vsepovsod podkupljene veze s čimer se tudi prav rad pohvali, kot tudi 8 številnimi avtomobili. Vse to ne opisujem, zaradi kakršnih koli maščevalnih naklepov, temveč zaradi idejne prepričanosti in dolžnosti državljana, na- predne socialistične družbe. II« ' - -V —■ - v- - Ves čas to je tri mesece marec, april, in maj, sem redno zapiso- val čas dela гше za katere, sva se dogovorila, pač tako, da bo plačeval navadne ure po 2000 din nadurno delo pa po 3000 din, delo v prostih sobotah pa po 3000 din^ in to tisti dan izplačano na roko« Vendar dane besede ni držal. Eo pa sem poskusil s tem priti na čisto ne je ozmerjal z lažnivcem in grdo pljunil pred- me. In zagrozil naj ne poizkušan več, priti niti pred njegovo hišo. Ejer je tudi delavnica. Toda jaz bi rad, kljub temu še vedno mimo, razčistil ta nespo- razum. 201 DELOVHI TUS V Glede idejne konetzaikcije v delavni ekipi privatnega sektorja: Zapažanja 1«)V prvi vrstijglasno poudarjanje poštenja podkrepljeno z inten- zivnimi obljubami, glede materialnih dobrin, vseh mogočih predno- sti (kot čaščenje z čajem in alkoholom, pred pričetkom delavnih operacij "češ sedaj se pa le izkažite") 2e) Navidezen v plitkejšem pogledu demokratičen, samoupraven od- nos in vzdušje v medsebojnih stikih in kontaktiranju. Pa tudi delovni uspeh ekipe ne izostaja - ravno nasprotno naravnost izvr- sten nadpovprečen je, z vsemi posledicami. 3«) Glo&ji pogled analiza konstrukcije, organiziranje delavnih podvigov in finančnega uspeha zasebnika, sloni na tem, da v dolo- čenih časovnih razdobjih izjavlja podkrepljene obljube menjaje se z dobrohotno vendar plitko in dokaj neslano kritiko pomanjklji- vosti in napak posameznika, ki k prizadevnosti in poslušnosti ni- ti malo ne sodi. 4.) Kar se tiče razporeditve po delavnih epoeobnostih in strokov- nem znanju posameznika, pa je r^stitev nerealna, nedemokratična, protekcionaška s provokativnim i akcijemi, in tudi z opaznimi po- eledicemi, ki takim ekcijem sledijo. Tekšne provoketivne ekcije ee stopnujejo in krepijo predvsem v določenih časovnih razdobjih, običajno proti koncu meseca, ko je treba izplačeti mesečni doho- dek delavcu, pobudnik k teki dejevnosti je sevede slebo razpolo- žen zesebnik, zmanjka mu obljub kritike pa tudi veselja, stanje je do skrajnosti nepeto. 5.) Ob izplačilu zaslužka, ki je praviloma zednji petek v mes»- cuyker pa je po vsej verjetnosti zeredi religioznege prepriče^ nje zesebnike nejugodnejši den v tednu, poteka izplačilo dohodka 202 do skrajnosti diskretno brez kakršnekoli preglednosti do skrajno- sti napeto brez poskusov komentarja ali možnosti kritike ki bi sledila ob morebitnem primerjanju višine zaslužka med posamezni- ' ki delavne ekipe omenjenega uspešnega zasebnika« 6«) Torej zasebniko*, ni potrebna realnost in demokracija, temveč intenzivna hierarhija uapeh ne izostane 7«) Da bi še jasneje in bolj izrazito prikazal resnično stanje in sistem, ter delavčev položaj pri omenjenemu zasebniku bi pri- čel kar pri tako uspešni hierarhični strukturi in demagoški poli- tiki omenjenega zasebnika, ki proti koncu meseca, ko je treba delavcu izplačati zaslužek, ne izbira sredstev kako naj bi se temu izognil, (prikaz v doživetju; skoraj ves mesec smo delavna ekipa omenjenega zasebnika delali na domačem območju, ob koncu meseca pa smo odšli na teren pokrivati zvonik cerkve v Gornji savinski dolini - Luče po treh dneh dela v prvem tednu je pote- ; kalo vse vredu, naslednji teden v torek smo zopet šli tja in kot^' običajno pričeli vsak z svojim delom z mano je delal sodelavec Sali iz Bosne delo je potekalo normalno do približno 11^ nakar je nastal majhen nesporazum, namreč zato ker je mojster in osta- li delavci drugače vgrajevalo pločevino kot jaz in moj sodela- vec, prišli so k nama in kritizirali najin načiin čeprav je bilo strokovno pravilneje, in tedaj med kritiko se je polomila renta pod težo šestih to je razumljivo, nekoliko smo se prestrešili. vender se ni nihče poškodovel poprevli smo oder in nadeljeveli z deloa>jez sem zečel z zemenjevo pločevineste obloge, vender '^* je nisem dokončel, ker se mi je točno pod meno kot prvikret zlo- mile že neslednje rente bile pe je obtežena samo z sodelavcem in z meno, od tege trenutke pe sem postel pozoren, osteli so se mi bučno posmehoveli, obšli so me čudni občutki, in odšel sem ne tie - kjer nej bi vlekel s škripcem po vrvi dve tebli bakrene, pločevine na zvenik, šel sem v cerkev po pločevino jo prepognil in povezal z žico, priprevil vrv in pričel nevezoveti pločevi- nasto rolo, bil sem sklonjen neprej, tisti moment pe je mimo * '^'^' 203 noje glave niti dvajset centimetrov ne proč od glave, z višine kakih 23 m priletele kilogram težko kladivo in se zarilo v tla, bil sem do skrajnosti osupel in pretresen, zbežal sem proč, od zgoraj pa nisem dobil nikakršnega pojasnila, ne opravičila, spre- jel sem to vse skupaj^kot hudo resno opozorilo, 6d koga - od vi- šje sile, ali od nekoga, ki je potencialni morilec. Ne dolžim nikAgar. 8.) Opisal bi še posamezne podrobnosti, katere niso nikakor iz- mišljene, pač pa so plod treznega in zdravega spomina pa tudi občutka za dogajanje v okolici, najopazneje in kar me je kar bo- dlo v občutke je namreč to, da v tej delovni ekipi omenjenega zasebnika pogosto poudarjajo šovinistična nagnenja in pa provo- kativno nasprotovanje alkoholizmu, v resnici pa temu zasebniku pijanci najbolj ugajajo zato ker jih lahko po mili volji izkori- šča, in tudi fizično obračunava z njimi. .....-, Torej je kriminalni tip, ki ne izbira sredstev. Kar se je tudi sam izrazil saj, če je kdo izmed njih neupravičeno izostal, ali mu kakorkoli nasprotoval, je v odsotnosti le tega, začel nagovara jati posameznike in jim obljubljati določeno vsoto, (par sto tisoč) da mu spravi s poti to barabo, da je ne bo veČ nazaj. Sicer je še precej neizpovedanega in nejasnega v kar tudi nimam vpogleda zaradi same diskretnosti in spretnega manevriranja in taktiziranja, prikritosti in izmikanja. Tzrok za vso to reakcijo z moje strani pa je v tem, da sem in^ validsko upokojen, poskušam se reaktivirati, kar mi ne uspe. S težavo se preživljam in po svojih nočeh borim za kos kruha. 204 SANJE Je v vesoljni kraj, . podoben je kot raj. Na njem se ¿3?eda pase ki potem zelo narase. Zdaj pa vstaj, da vidiš marsikaj pred vsemi tam vodič ki ga ni prida nič Le glej in se nasmej vkiQ) s prirodo zdaj, ne ve ae pa do kdaj nekaj časa še naj. V tem je bil tu je življenja nit. Le glej. in se naamej. 205 BLODNJA Potikal si se v dolini kup hiš je v ravnini pravijo mu mesto to koliko še takih bo. Skrivnost modrost prodre v svet za nekoga je muka če le na dan pokuka« Pustite rasti v modrini ne uničujte pobalini vse imajo vse vedo za njih je to samo ••• Celo tako Se bo vrtelo sreče se kolo poganja ga pač tak junak ob enem je bedak. 206 Kje kedaj se prične zapisano je vse do dne. ïa slavna naša revolucija ki nima prisera enakega. ZaiipajBO to vse iz srca srca rodoljubnega iskrenega da svet rojake bo spoznal da sosed sovrag ne bo lagal. Ko laži v svetli |eini^ sam v škodo nam pali si ravno zdaj te dni ogloda nas do kosti. 207 7 Jugoslaviji, v Jugoslaviji zadosti krepkih je moči za danes in jutri se živi še n¿ii lepo bo v prihodnosti. Vsak človek tu je zaželjen preziran zaničevan pa noben če le je delaven in pošten prosta pot je če želi si ven. stalni Iskreno si želimo večni mir preziramo sovraštvo in nemir vsako idejo vzamemo v obzir ako ni speljana v prepir. Hobeden od nas si ne želi v bodoče prelivati kri, ker to najbolj človeško ni kar godilo se je v preteklosti. V naši prihodnosti je kvas ki delovati začne čez čas pa naj je mesto ali vas vse dobro bo še za nas. 208 Hočemo revolucijo. Hočemo na Eitajski način. ^ Proč z bnržuji in osebno lastnino. , Preč s sleparji in goljufi. Haj žiri proletariat in družbena lastnina r: .s>^, z^-.r- .-.*-r--: Kmetje delavci uslužbenci spreglejte, spravimo naišo revolucijo na pravi tir, spreglejmo sleparje in goljufe zahtevajno uravni- lovko. Za ljudsko revolucijo in bojem proti razrednemu sovražni- ku so prikriti buržuji, ki si kopičijo osebno lastnino, njihov interes je samo lastni jaz, karieire in že kariere 209 MORJE - MORJE1 Modro je nebo vse, modro to je morje, modre te so očke, ljube deklice moje. Opisano je to lepo, yse to kar je belo, pobeli sneg planino, in če je močno oblačno. Rdeče vse to kar žari, to cvet je in naša kri, ki miru ji nikdar ni, na dolge-dolge dni. Je zdaj že čas tu, ko lahko pričnem v dnu, in to vse brez sramu, brez kakršnega strahu. Enkrat se življenje da, nihče prav ga ne pozna, ni moč priti mu do dna, to ve vsaka generacija. 210 dilemei п Prav damoneko se sprošča duh, četudi zanj ni še pravi posluh, človeštvo potrebuje duševni kruh, pa naj bo dober "človek" ali lenuh, Čettadi ni še obupno na psu, vendar pričeti je treba nekje tu, tato pa mi vsi smo še nekje v dnu, vsaka rast si želi edino le miru. 211 SPOZNANJE Trpi trpi ti trpin spelji strago si y mlin odnesel te bo tok ostaneš vedno ubog« Gosto naseljen svet in gospodarstva cvet poganja v siali au uspeh če tudi ves je še na tleh« Misli ae na to tudi kdo preje se zgrudi kje na dolgi poti ali samcat v samoti« Le kje in kdaj čemu zakaj vaak osveščen močno obveščen« 212 BLODNJE Z alslijo zssužnjsno naj opavaa le to kar od Taa naj je klaa« Zdaj ate to atorlll saj ate vender seaixLlll le kje vaše je arce od dne do dne« Lehko da sea kriv po duši ves ležniv pa veder to bo prešlo« če v to veraje kdo« Ostaj ea zdaj le aea v alslih te iaea iaaa, spoain nate je lep tvoj pogled je srep« KSHIKA 215 Pesem domača vesela uspeh sed xumi ima kar pa je tujega xiaj vsakdo prizxia* V naše domače srce vsaka viša zdaj gre naj je glazba pop poslušam jo nosp-stop* Kdo ve, kdo ve kje ustavi to se vse marsikomu je preveč kdo ima le vse stoječ. Jaz pa vendar vem skrivnost je in ne smem ni še konec le temu ker ostali smo na dnu 214 SPOZHAHJE Јл žrtve, žrtve žive ali artve pozna ta avat ki zdaj gra v evat. Kdor nas pozna vaakean eroe igra He ve se kdo ne kaj praviBo le roko podaj To gre in to bo šla ae še ne ve кав te vae gre* ZaSrtana je кав le kdo BOj je z пав tn je le ìip рожпаво atrup* 215 Leta tisoč devtstoenainStirideset prva brigada je vzniknila poslušaj tovariš naš Tito ni ti šlo vse skozi sito. Še 80 kvizlingi tu spravljajo nas vse k psu polno jih tu je še okrog Jaz ti jih obesim na drog Poglobljimo se v stvar ne puščajmo jih nikar delajo si polno moči to za dopustiti ni. Tee se lahko izrodi kar človek zamisli si revolucija je ena sama preti nam grobna jama. SFOZHAirJE 216 Inte|ekt\iale£ " prodajalec in tudi tebi damo kramp da praženaS tolsti vamp Koliko dojenčkov бе zaradi lakote umre ladjar ti si gospodar ki ljubiš le denar Svet sa&orastnikov in svet antikristov to svet je ciganov antikristov pedkrjanov Kje naj se še zgodba prične " bil je heroj prednik moj 217 Samorastnlic antikrist postal je s leti penzjonist ni pozabil še na to kdo au storil je hudo. Zastarela ta ljubezen ▼zrok pravi za bolezen Ni tu prave pomoči je ni in zares ni Si iščea sprave v aaščevanju toda obstanem ob spoznanju da tu zarez ni prave poti ki zadovoljila me bi 218 DENAB Б«паг in še denar, to umazana je stvar, nezaslužen nikdar, ne delajmo si utvar« Enkrat samkrat ga imaš, za delo in trud ga prigaraš, potem v gostilni vsega daš, ali pa družici katero imaš. Na svetu še mnogo je krivic, katerim ravno^^^^ar je stric, brez denarja tmt od ptic, razkrije mnogo teh resnic* Ali ostali smo pri tleh, mislim da samo v dneh, ko nas teži denarja greh, drugače sreča naša je smeh. Redko se zgodi da ne trpi, kdor denarjev kupe si želi, tudi meni se tako godi, še pred nedanin te dni. 219 Нхшапа je današnja dmžba navidezno humana ljudska revolucija in boj proti fašizmu je prineslo dobrine, to- da duh revolucije je otopel in preživel Treba mu je pravega tira. Ker ta sedanji omogoča prikrivanje sleparjev in goljufov, skrat- ka bxirzoazijo novega kova. Širi in kopiči se osebna lastnina, izgublja se duh proletariata, raste pa potrošništvo, skratka nastaja nekakšen kaos, ki le škoduje idejnemu delu. 221 Bolgo, dolgo sem že v tej bolnici, кашог sem se zatekla prvič lani januarja. In sedaj, po vsem tem zdravljenju, komaj da živim. Ali bo kdaj bolje? Čutim strah pred prihodnostjo? Dolgo ne bom vzdržala. Sedaj, ko sem v bolnici, kot nekakšnem zatočišču še nekako gre. Sedaj še vztrajam. Morala bom v službo in kaj bo ta- krat? Ali bom zmogla opravljati službo? V tem zatočišču, kamor sem se tolikokrat zatekla se večkrat po- čutim kot v kletki. Želim si življenja, brez bolnice, "brez be- lih halj", brez zdravil, zdravnikov, raznih skupin. Daleč vstran od vsega tega. Večkrat tako sovražim vse to, tako ubupno. Nekoč bo vse to za mano, bo le spomin, saj hočem živeti, ŽIVETI. To ni življenje, to je muka, beganje, strah, obup. Lažje mi je zdaj, ko sem se izpovedala na ta papir, kot že tolikokrat prej v trenutkih popolnega obupa v svoji tesni sobici. 222 Draga dottor Najprej nisem vedel, kaj mi ne da spati. Seveda, vam moram nekaj * povedati. Ker vas ni tukaj, vam bom kar napisal in prinesel do- mov lastnoročno. Še vedno kadar sem sploh pisal psihiatrom, sem jim pisal z upra- vičenim posmehom na ustnicah. Vam osebno tega vsaj namerno nisem nikoli pokazal. Ker enostavno nisem imel vzroka in tega tudi nikoli nisem hotel storiti. Is- kreno sem vam hvaležen za mojo uspešno pot k ozdravljenju Morda niti sami niste vedeli, če ste na pravi poti, ker ste imeli malo kolegov in mnogo sovražnikov v vašem boju za nočni oddelek. Mis- lim, da vam tudi v imenu drugih pacientov, ki tega nočejo ali ne morejo znati povedati, želim še uspešno nadalnjo pot tega od- delka. Danes ponoči (sobota) me je doktor flHBHi. predčasno sprejela nazaj najbrž z vašo privolitvijo. Spoznal sem, da se res nekdo za mene zanima tudi, kadar me ni tam. Tega občutka doma, kakor še mnogo drugih, nisem nikoli imel. Tudi starši jih niso občuti- li, zato niso pred nikomer krivi, še najmanj pa pred menoj. Še enkrat iskrena hvala in pozabimo na vse prepire, nesporazume, loputanje in razbijanje med nami. Tudi to je bilo še del bolezni. Sedaj ko sem popil vso brozgo svojega bednega življenja mladosti in je ostalo modro rdače vino modrosti zgodovine moje in mojih prednikov v čaši prihodnosti. Preteklost v tem smislu naj bo po- zabljena in mrtva. Mrtvih pa se spominjamo samo v najlepših tre- nutkih Naj živi mrtvi 223 IZ DNEVNIKA 23. 12. 197^ i Čas in prostor moramo utrditi v svoji zavesti kot to delamo s prijatelji in dragimi nam stvarmi. Čas nas vedno nanovo vzpodbu- ja, drásti - prostor so naši soljudje, s katerimi smo povezani v narodovo občestvo in bomo nekoč skupaj legli v zemljo. Mi smo na pohodu k velikim idejam, ki jih je prebudil v življenje prvi kristjan našega ебпа g.I. Jaz, ki sem vsemu temu priča, sem še posebej zavezan, da veselo in predragoceno oznanilo izpričujem, čeprav sem samo neznatna senca velikih svojih predhodnikov. Eer bolj poklicani niso do konca sledili tem I-ovim lučem, moram o— menjati sebe. Veselo in upa polno je verovanje, da Jezus živi, vedno nanovo nam ga v zavest pribija Njegov ljubljenec. Težko prenesem človeški dotik - vendar bi slepo sodil kdor bi me podcenjeval. Ttidi temperamenta sem neznatnega in vendar se podpišem na slike s sijočo rdečo. Barve, ki sem jih vklenil v slikovno kompozicijo, so barve upanja, in bolje, da dajemo Ijti- dem upanje kot da jih strašimo z brezupom. Ali pa seže naša beseda v prav poslednjega? Ta hip gotovo še ne. Toda kdo je sposoben ubiti eno samo resnično legendo? Čas, ki ga živimo, oblikujemo zavestno, trezno in pogumno1 Nek drug čas naših zanamcev bo vsako premišljeno in krvavo resnično besedo odkril in jo pribil ponovno v svoj čas. To ni naš brezup; to je naša vera in prepričanje. 225 DELOVNO LJUDSTVO rsega sveta doživlja svojo kulminacijo. Sistem države se ruši. V parolah "tovarne delavcem zemljo kmetom" je ena temačna stvar. Tako kot delavec ne more biti obenem direktor, ta- ko tudi kmet ni sam svoj gospodar na "svoji" zemlji. Če pa bi obstajala ta možnose> se pa poruši osnova parole tj. delavec ni več delavec in kmet ni več kmet ampak recimo veliki proizvajalec ne več dobrin temveč denarja. In tudi v bistvu se ne bi nič ve- likega spremenilo5 Prvo oba t,j ne bivši delavec ne kmet ne bi bila več zainteresirana za svoje sotrpine, temveč bi jih še bolj napačno vodila zaradi svoje nestrokovnosti. Zato je bolje da ne ukreneta nič kot pa veliko slabegal |. J |г S prisrčnimi pozdravi ^ '"^.^7 tov. Andrej Delanič 227 Shizofrenija zame ni bolezen ampak samo hrepenenje po popolnosti in celoti To pa mislim da smo vsi« 229 Spet v isteœ ©kolju kot že nekajkrat! N«LJhujs pa je to^ da i sama sploh ne opaziš nujnost tega« Nimam ne prividoT, n*» prisltb- hov, ne porajajo se mi ismišljens zgodbe^ ne fant£jsiiw.i kot tu° kaj pravijo* Samo strahl Ta pa je in ne аогси gÄ^^fxignatii In pa misel, da rdsem aa nobeno rabo« No, tTidi to jeT/iMeetni caslog;. da sem spet tukaj© Nemir, ki ga poraja strah, Sieeï? ps m t^isu- ti o tem, puaëkai Sras me je, еА-зеа-*«^1«аг.Mislila se®, da ш boá^Va^^-s-ias ■oik&^- liç a ŠO dolgo časa п€у?а"т©пааг sea tuka.jj ¿e t^eki srasç ki načenja celo moje bitje in ga tako ргегг-а., da nissa ce- la nič drugega, kot velika ^ota sramu» Mord.a je ps^d menoj še nekaj dni, potem pa se boa spet snašlic v službi* Ne veîSç kako jim bom pogledala v oči, šefa зв boj isu » da bo sarsdi mojih zaostankov zaeel tiho ofen»ivc proti iseni. e-s-eeie-^^^-ia-c-ee-^a ima. to navado. Preostane mi le še, da upam, da ne bo tako, kot si predstavljam zdaj s Če tako preprosto pog3.edam, se ai nič ne dogaja, Israzit človek inertnosti sem, ničesar se ne lotim, jiičesar ae sprsjalnjam, poda- jSE se v življenje brez ustvarjal-s.® iskrice. P& zdaj m mislim genialne ustvarjalnosti^ nel Terav^eč tiste preproste, tiste, кби tero ima vsak zdrav človekc Sicer pa, malo je ustvarjalnosti ne svetu s z druge etrssi pa spet veliko! Samo poglej vsakega člove- ka posebej! Že način govorjeaj&ç raba posaaesaia beasd, ja ust- varjalnosti, Tssk posssesnik »i isbers svoj n&čjja, vsakdo si posi- troji beseá© po згођш kalupu, ta razkošne je, oni aanje Ps veii- dar, >ттее% vsi sibö ustvarjalci* Danes se ai je utrnila neka posebna aiseic Definicija Sivljsnjaa Mislila ssa, á& si jo boa аарожпИа^ pa ce^^Žal mi je» 9-^^ Ta stavek, to prispodobo, âem pomislila bi veljalo raz» členiti, in se razpisati o njeji pa glej kako mi je neumno «¿ia «sei ušlal 230 e«kè4 Moj oči piše. aje« Glavnf^ispomini iz časov, ko je naj intenzivneje živel; «e 1м e« to obdobj'Í7i«á4 začel razčle- njevati, kev prinese le čas, ko polagoma mineva; naenkrat pa se zaveš, da je tisto s čamer se baviš, že davno bilo in je zelo daleč. Oče ^ide opisuje različne dogodke iz vojne, ki so se mu najbolj vtisnili v spomin. Mene so nekateri deli prav pretre- sli. Eo sem brala o srečanju z materjo, v času, ko je Gorenjska prišla pod Nemški Reich in je Ljubljana z okolico pripadala Ita- lijanom. Tedaj sta se očka in stara mama srečala na meji in se pogovarjala čez žico. Samo nekaj trenutkov, « kateri pa so tako kratki, da zastaneš, ne vedoč, kaj bi rekel, kaj je glavno. In potem govoriš najbolj običajne stvari. Eratke, ^ jecljajoče, brez repa in glave, ki pa spet imajo zaradi posebnega tirenutka veliko težo in moč. (Prav zato so mi^slovesi vedno všeč. Žalost, tragika, in intenzivnost. To so vrednote slovesa). Sa^i To je bilo slovo, ker potem je odšel očka v partizane in štiri leta ni videl domače hiše. Očka sem poten vprašala, če je bilo res tako, kot je opisal. In s solznimi očmi in tresočega glasu, je pritrdil. Bilo nu je tež- ko in ebenen lepo, ko se je sponinjal tega dogodka. In glej, tako mi mineva čas. Zdi se mi na momente prav obupno. Jaz nisem interesantna, ljudje okoli mene so daleč in medli. Nimam pa poguma, da bi izzvala svet. Oj, kako bi bilo lepol Iz- zvati svet! Nato se odnosi izkristalizirsijo. Najdeš sovražnike, pa tudi prijatelje, se boriš, «yeWéa sodelovanje in borba pora- jata različne odnose, različne misli in tako polniš svojo notre^ njost z utrinki, ki se zlagajo v spomine. In na koncu, poln spo- minov, umreš. Res, ničesar vzpodbudnega ni v tem koncu, a če človek ljubi življenje, se nu vseeno zdi vredno, čim bolj raz- burkati zrak okoli sebe. To nu je poroštvo, za nekaj ustvarjal- . nega, veselega, kar ga preživi za cel božji čas. To so tisti klici, sneh, besede, dentili ki nikdar ne izginejo v nič, tako kot človeška duša nikdar ne izgine« Energije spreninjajo svojega 231 nosilca, svoj videz, svojo bitnost pa ne. Nek spomin me toplo greje. Pogovarjala sem se z eek« gospo Ton- čko in mi je povedala, da me njen sin pozna. Ba, opisala me •« je ae^a« in me pozna. Verjetno iz avtobusa. Zdelo se mi je spod- budno, da me sploh kdo opazi. Vedno sem mislila, da me ljudje ne opažajo, da sem mala, nihče, medla, in vendar se ae tu pa tam komu zatakne oko na meni, čeprav jaz tega sploh ne opažam in po- tem sem prijetno presenečena. Ali je A4«á-to narcisoidnost? Kar mirne duše priznam, da je. To je ženska narcisoidnost in sicer že kar premočna pri meni. Taka novica, kot je bila ta, ae lah- ko greje nekaj dni. To je lep fant in sem zato ponosna. Samo, škoda, da je vse utemeljeno na zunanjem videzu. Moja duša pa ni nikomur všeč, ni ne zanimiva, ne lepa, ne grda. Samo dol- gočasna je in to je najhuje. Zdajle sem se spomnila na prijateljico Elo. Kadarkoli sva se « kje dobili, bodisi pri njej doma, bodisi pri meni, je glav- no nit pogovora vodila ona. Jaz sem le zvesto poslušala. Zdaj je najin odnos na mrtvi točki. Prišla je vrsta na mene, da kaj povem, jaz pa tega ne znam. Zmanjka nama besedi in to naju odda- ljuje. Beseda je blagodat, ker je «M»ä najmočnejša vez med Ijiad- mi. Meni pa je dano tako malo govoriti. Zakaj tole pišem? S tiho željo, da bom zgradila, prepletna vse a«t)^%isli v roman, v katerem se nič ne zgodi in vendar je sposo- ben zaživeti svoje posebno življenje. Roman naj bi bil to o de- kletu, ki sama, čisto sama, živi svoje življenje. Preveč sama, a si ne zna in ne upa pomagati. Sag Prosim? Ба, res sem premalo skroana. Kar roman! No, pa če pomislim, da bo novela: novela naj bi imela zgoščen vrh, in konec. Zgodba tudi ni prikladna« Roma- ni pa so lahko enS^olge klepet ali samogovor in lahko so brez ^ začetka in brez konca. Tudi vrha ne rabijo, pa vendar^aSS^ lepo zaživeti, da se človeku srce zaaaeje ali razjoče. Torej naj 252 'oi bil to kratek ali dolg romani Sedele, sem y preddverju bolnišnice, v temi, kadila cigareto. Ob- dajala me je mirnost in čudovita prostost. Daleč od službe in od- nosov ;*aa oddelku. Qê. iñ dalj eve SÌ SSÍSI Nekje izza tretjih vrst éo prihajali zvoki áemaéega petja vesele družbice. Rekla вш si: Rada bi bila med njimi, toda nevidna. Potem sem pomisli- laî bua bi neudeležena, *®ko acdeležna ne veselja ne k«¿«¥« hu- dih at-Tari in ne bi megla doživeti tako lepo, kot doživlja pravi ëlc:-ekï In potem sem se uprašala: Ali je bil tak Seme« Ljermontov- Ijsv D^msa? Mogoč©. ÎS^Màleïo ll-ÄI-e«, zaželel si je biti člo- veka In jas? Јвл bi hotela biti Demon. Mogoče ne ravno hladen in sovražen^ kot zšjoiski piš viharja ali kot «eesg plemen razgorene domačije, ki sq nevarno seseda pod lastno težo. Vsekakor pa vse- mog&cian in neodvise^i. Ljodjs SEO odvisni drog od drugega. Jas pa ne szuui najti takšne- ga ?ro>2takta, ki bi ne razveseljeval. Samo taman in tarnam in ^ nalizir^s slebcstil Vem, tega se noran otresti. Z Klr Fve s® pogoT^jali tudi o nenie Rekla je, da se preveč smiliš, sama seb?, Mogoče je imela prav. Kajti,ko sem danes bra- le:. Darinki tG noje sapiske, se ni je zdelo, kot da iie% me^elC"' če«a posluša« drugo osebo. Zares, seno tarnala sen. To se mora nehct^.. Sano kako? Preprosto ne snan« Čin odprem usta, že tožim neil seboj, ^o je dolgočasno. ОршгИа sem, da se le ob tem lahko razgovor ia. Drugače se« pa tiho. Občutljiva sem na vsak gib, vsa- ko besedo. Žalijo «e že najmanjše nadrobnosti. Ali je ta preob» ' čutljivost tudi del «oje do«nevzLe bolezni? Ne ve«, «orda« Česa si sedaj želin? Sama ne ve«, česa. Morda 4a čakam svo- je trideseto leto in upam, da bdffirtekrat de postala druga oseb- . nos t? Zdi se mi. Če trezno pzremislia, da nikdar ne bo z menoj " v redu in da nilnlar ne bo« napisala uspešnega renana. Zakaj? 253 Danes seas se pogovarjala s nekia Janezom o ustvarjanju in tako naprej e On o teh stvareh zelo rad govori« Sprejela senita pogo- vor vendar ciato po moji navadi: pustila sem ge govoriti, mu pri- trjevati ali pa merda dodati kakšno besedo« Tudi moram priznati, da ga nisem razumela^ govoril je včasih zelo abstraktno, včasih meni popolnoma nejaâno, Hazumela sem le to, kar je rekel o meni: Ti si ali boš postala umetnica, samo moraš najti pravi trenutek« •■■гл?:115,.: ч'л*;>д ^Савттч ftf a-;'- ■^-x-a-- -.''Л Taka ocena me je razveselila, obenem pa razočarala« Koliko trenut- kov aem posvetila sanjsan, da bom nokaj postala, nekaj dosegla in kako zelo sem se razočaralal Ne, ni me razočaral svet, saj svet jo lep, čeprav krut<; Hazočarana sem bila nad lastno gluhostjo in slepotoe Danos niaera noben© sodbo o ničemer« Pravzaprav skušam pri sebi dosaci tß stopnjo infantilnosti in potem začeti gradi- ti na tej "tabula rasa" svoj trden, stvaren a za lepoto občutljiv svet« « C«; bodo vse okolišeia@ in moji darovi temu kosi ^лкггл Tender а&а pr^'irac 5jîtalsk:fcualisB^>>^^ 254 Namreč, ko me pride obiskat mamica, se si sdi, kot, da bodi le zato, ker je moja mati in ne tndi ker se imava radi« Radi se že imava, že zaradi krvi. al^. pe tudi drugače? In druge stver, ki ti inudje tukaj je še bolj pomembne: m:, ki ae tuSoj me «»s«bé« ne marajo in ko pride kdo od domačih se. mi zdi, kot da drugim kažem evo- je: No, vidite, mese pS^imejo radi, nisem ker tako! In s tretje strani še zvem: Glej, saj to je en sam, puhel videz, te ljubezen, vsa te Čustve. Vse je lež! (In vse to je zreslo ne mojem zeljni- ku, v moji glevi, v mojem srcu« Eako bolestno je moje srcel) Zares, hotele sem biti, prev zdejle, zares odkritosrčne. V tem enem Qbiçku mojih domačih se gnete tisoč konfliktov, ki jim imam om okoli sebe. Spominjajo me ne vse moje neuspele družabne poskuse ▼ agmšea, spominjejo me ne kretkost in enkretnost nešege življenje, ne nebogljenost teateayâ. «e tistih, ne ketere sem se kot otrok s teko zeupnostjo in ponosom opirele (mojih steršev), гд ne maijhnost moje sestre v tem mrevljišču človeškege krutege bo- je. Ne, smrt me ne bege teko zelo, fce% kekor me stresi j o sovrež- ni eli indiferentni odnosi med ljudmi. Eej bi dele, de ne bi sii- sele žel besede o moji memici, sestri! A vender, tudi to se zgo-,;r't di. V zečetku sem mislile, de bo to moj literarni poskus. Zdej mislim, de bo euflWeae česenje in tire janje mojih čustev. Čustve so sile v,; važna v nešem življenju. One in ne pemet vodijo človekovo usodo, f No, vendar bom tudi v nadaljnem, po svojih močeh, pesile na je- ^.r sik. , •■iH^H'Vw-t* n,^- Pgebgela eem «%ve»à, kaverne eem 4л eedaij pepisela Prebrale sem, kar sem do sedej napisale. Vse je konfuzno, rezmeteno neurejeno. Tekret, ko sem pisele pe se mi je zdelo drugače. No, naj te nit ^ teče naprej teko kot same zne, ne bom je poprevljele. Zadnje dne- ve sem prezne. In na robu obupa. Vendar se zadržujem. He ven, kaj me je spet iztirilo. Morda to, de je izginilo tisto vranje, da вв boa nečesa zares lotila z veseljea, polna volje. Veliko bi aorala pisati, vendar se ai t9ira. Zato raje odneham. Ne morem spati. Duši me kašelj in se bojia, da bom prebudila Ma- rijo. Zato sem vstala. £«a«« Nocoj se ne bojim ljudi. In nisem tako občutljiva na to ali me marajo ali ne. Življenje bi bilo enostavno, če bi bili ljudje iskreni. Nocoj se tudi njihovih neiskrenosti ne bojim. Vem, da Je^^o^le trenuino zatišje in bojim se, da bo temu zatišju sledila burja - jutri grenko razočaranje« Očka me je obiskal. Prišel je s svojim prijeteljem. Zdelo se mi je lepo, da ae obiščeta dva tako resna gospoda. Mogoče bosta pri- šla še jutri« Skuhala jima bom dobro kavico. Moje duševno stanje je na psu. Prazna sem. Brez polete, brez ne- mirnega iskanja, radovednost me je minila. Iz mene ne bo nič. Sicer sem se pa s tem že sprijaznile in kaj vraga še ad^^^ hočem z g^age glavo skozi zid? Saj je bilo že tisočkrat pomišljeno in zrečeno - Ničesar ne bom naredilel Hodila bom v službo na zavod za statistiko, če ae bodo tea pre- našali. In življenje bo ainilo. Obupi Obup! Snov Ne vem prevzaprav kaj naj pišem. ft»e^e- dar ne uspem ničesar zavestno spreminjati. Zapeljale me je neke grdote, sovražnogit, de sem storila hMo, Nekej, kar nisem ob samem začetku zakrila med svoje grde grehe in stokrat zaklenila, de bi ljudje ne izvedeli, Irena ve, njej sem to izjavile. Ob vecerjaYJe Irene rekle «eka^ približno tskole; ^Ђшеш se je nekaj zgodilo in skorej prepričana sem, da bi enako reagirala kot ti, če bi se to zgodilo &sai,"^Nises rasmele. Nato mi je pojasnile, da s tem misli na nek lï^lîè^l'^HirOe 237 Sedele smo jaz, Mira,.Lojzka in moja mamice pri skupni aisi in ^ se pogovarjale o tem, da preveč hodim okrog, na ležim, čeprav imara pljučnico in se celo topleje ne oblsčim, Mamica mi јз tedaj rekla, naj se bolj pazim, ker bom sicer ee dolgo bolehala tor da se mi bo sedimentacija počasneje normcLliáirala»^^^^ Mira Merérga me je pogledala pod noge in ugotovila, da ппјв&ш nogavic. Mamica me je tedaj začela siliti, naj se grem obut, jaz ps. nisdiu hotela. To je dogodek, kakor sem si ga jez zapomnila. Irana jo dejala: "To je priliznjenost, èSl» so prilizuje otrok," Ob Ireninih besedah se mi je zdelo, da Sálilae pripomba пша pra- ve osnove, in da Mira ni bila priliznjene. Kljub tsmu .te- gnila 55?e^ in dodala par hudih besed, katerih so sedaj globoko sramujem in jih obžalujem, če bi mogla, bi jih poteptala v l&st- nem znoju čim globje v noč zemlje. Rekla sos: "Ja, sej aogoče je pa to njen problem, da se obnaša kot otrok." ^ Irena je bila tiho. Jaz pa sem dodala, ker me je takoj zapekla V3st in sem se ustrašila, da bodo te besede še kdaj ponovljene po Ireni: "Sicer ga pa jaz stalno lomim, ne znam se obnašati." To je krona današnjega pustega dne. Kot zadnjo pripombo naj povem: Mira je do mene dobra, korektna, ljubeznive ... Vlegla sem se v posteljo« V sobi je bilo temno, deseta isra zvečer. Bedela sem. Nisem mogla spati. Neke misli, neke sanje 5jq. - moje siromašno srce ... niso mi dali miru. V dveh urah sem si spletle iluzijo, postala je moja želja. Neizpolnjena, nedokončana, zapi- sana smrti že ob jutranjem svitu ... Zrla sem skozi okno bolnišnice. Parki, polni opojnega aelenja, gozdovi. Igra čebel in metuljev. In drobno bmjenje žuželk, in tisoče siravelj sied drobnim peskom stssic. Petje ptičev - t©ga se nisem več zavedala, ««a le čutill^ln srkala vase. ae^^«-*^ 258 Ф« ««« Yidelipslisala. In бе kratke besede v čakalnici in Bolk med IjudBi« Čakanje. Pred mojiffii očmi je poletavala ▼ hitrih utrinkih lastna usoda. ^ Desetletje iskanj, blodenj se je umikalo. Gledaltvf*svet in se liisem bala. Moja gedaxijost je čistila rane preteklosti. Pometala grehe, katere j9^Ç^ajalo nezadovoljstvo s samo seboj ... Še nekaj trenutkov« Čakala sem. Potem le še dva trenutka, eden ... Vrata so se odprla. In ^еФеа nežen pozdrav in radost v očeh in smeh in sklenjene roke. Srečanje. On je bolan. Kakor jetnik se ozira okrog. Pred njegove temne Črne oči je postavljena neusmiljena rešetka. In njegov pogled je pre- preden s kvadri zunanjega sveta kdo ve, kaj je spletlo to rešet-*^ ko! In kdo ve ali bo izginila! O^tem premišljam. Iščem odgovore v tisočerih dogodkih iz njegov^|Ífif^jcnja. Odgovorjene/yrstijp. vsi bledi; ««в« 1жвШ£К pegajajoč. Vpraslnjà*ÌFBeglS^oSgoV6ri ne več. Naj je vse postavljeno, pripravljeno na morebitno odkrit- je in na ozdravljenje. Vendar me bolezen več ne bega. Saj je v njej toliko resničnosti kot v resničnosti sami. Ч iznanstvenemu j In smeoen^e iskanju in drezanju v temo. Kajti v tej temi, za te- mi rešetkami, sem odkrila skrivnost človeškega življenja, rojst- vo in smrt in 4«ifie vrste dnevov, ki so življenje. On ve, kaj je trdega v življenju. Občuti «a ìsasèek neusmiljenos-> ti kakor jaz. On živi. Jaz tudi. In pripoveduje mi o tem, kako ga je v srce zabolelo, жкгоас^ ko je to ali ono slišal od ljudi. Ljudje so kruti iS^^^va sva človeka. Vendar obžalujeva to ... "Eajši bi bil trava v gozdu, kot asfalt velemestnega bulevar ja, rajši ptica, kot Človek. A jaz kot človek bom živel ..." - poje f pesem. O tem sva se sporazumela. Dejal mi je: "Pustil si bom rasti brado. Tu je nekdo, ki zna le- 239 po izoblikovati brade» Prosil ge bosa, da »« brije. In pogovarjaj. se bom s njia. бк«^жа-«ш-^®в^-««^o Enhal mra. bos kavo« Drugič, ko prideš, prinesi kavo ».o denarja ne potrebujem, ker t-iM^^ krede- jo. ^^yJlifîg^''"^®» * nekdo je med nami, Prinesi mi sadja. In pri- nesi I^á:-$«é-?ea, o « v terapiji bom delal mozaike o o" Pripovedoval je: "Kekdo se je rais jezil name, ker 8@m stal mod odprtimi vrati in je nastal prepih« Hudo je zavpil name, Zabole- lo me je, da vpije nad menoj, saj nisem hotel ••• Včeraj^^^g nek« do rekel o meni, da/see eá-é«-9«elebá«i« «e zmešsuc то"ШаП79аеГ1 (sSs^^SS^olim, da o tem govori. Re dovolimi Imam prav? - Potem se je oni opravičil in nikdar več na bo rekel kaj takega a«, De- leú, bom mozaik, zelo so mi mudi," On ve, da čas beži« Jutro se izteka v noč, noč v jutro. To se po- navlja in človek eyi-^ dolet epi dela, spi, dela in čeka <>«• Jaifinu povedala: "Prinesla sem ti sadje. Jagode, In novo srajco^. Na, spravi jo v vrečko, da boš v njej odnesel, Potem sem mu govorila: "Veš meni ni hudOe^Nisem sama, kajti mis- V službi v prostem času ^ lim na tebeTvBelam in se trudim, gepeì^ae se učim latinščine. In gre mit Ti si mi pomagal, samo ti ... Hvala In on: "Veš, to je zelo lepo, ka^ae, da se imava reda." sem MislilaYna otroka, ki se ne bo rodil. O tem sva tudi govorila. že-yalikokga*. Bolje je, da ne pride ne svet, ker, mogoče hi bil tudi bolen... Njega je izobrazila bolnišnica. Prišel je vanjo, ko je bil Se mlad, zelo ¡alad. Naučil se je dosti od 4a od zdravnikov, sester; tu so mu nudili različna dele v terapiji. Mnogočesa zna. In be- re knjige iz ¥«l&¿4tee knjižnice katero ima bolnišnica. Cedeije 2A0 ugodneje JÊ tuo Vedno preurejujejo «fee'lgčen.je pixjstore^ •e«^ '^s^^^ûdt^^-é^é^t^^'^®'^^^»■■ У«ок"daa H5eyft"«dgei¥àai>-saea-ì«ij^ ««L*«-fea«-gefeaé Mnogo pomagajo^^zàravila, čedalje več jih je in ««- é«i^«» vae bolj učijifcovita postajajo, "^es sem mislila: "Morda nekoč popolnoma ozdraviš ..." Vendar, kaj j® to ozdravljenje? Morda tega sploh ne potrebujem. Sares. ni potrebno. Tisto, kar je najino, se ne bo spremenilo. Za troi-tätek zeslišim pasje lajanje v daljavi. Nato okolica utih- ne, skcsi tiSlufi priplavajo misli kot mesečina Še dclgo EY€. hodila po stezi, ki je vodila vse globje v gozd. Po- mislila еш, d£ cva odtujena, omamljena otočka v morju človeške- ga -^--j: -"ÄKJa.j To ïfe^ j3 strašilo in sem í»*ira postala nemirna. Ljube- zen 3^ bila Morra premalo. Potrebujero česa več? Ne, n@, saj je vse v- ::>edî4 Ou spet govori, pripoveduje mi, kaj se je zgodilo v tsF- Í3LEU, ko ae ni bile k njemu, Оћ, beseda, ti blagodat, ti zlomiš se dvome, če »i prisrčne izgi^voT^jenai In iskreno. Ne, gsee ves ti: obisk ni bil oxikrataci *«^€¡IlS^®Zgodil se je ve~ ükükrat, ponavljal se je v nedoglßrf. in sreča je trajala,,, Nekoo se <Ц dan tudi 5.sobls,čio Padejo prve kaplje. Napoved dolge- ga deževja. V najinih očeh pa vstane gonce^ In smeh in solze* J.n obljuba ponovnega srečanja in obljuba za večno. In Badnji stiak rok€ in slovo. On pohiti k vhodu bolnišnice, jaz na avtobusno po^ stajo. Dež pa kaplja in briše solze sreče in žalosti. Tako blagodejno obliva narava človeško življenje s toploto in s ' hladnim dežjem. In človek je vesel ker pšenica raste, in ker se razcvetajo gozdovi. In ko jesen pripravi sloves in narava zaspi. 2iH človek vesel, ker bo snežni čudež veroval pšenico in gozdove. In potem je še enkrat vesel, tekret, ko znove seže pomladi v ro- ko. In tako se pzdravlja noč in den, epomladi in jeseni, vse do- kler živi.... He,misel nisem končela. Ura je odbile polnoč in jez eem zespele. In zaspale so eenje ekupej z «é^a депо.1^^^ _ M¿ei¿-«»^^e-ee pgi-šie-neke aeši Hrepenenje neke noči med 10 in 12 uro. Vprešenja. ki se mi pojevijo ob rezčlenjevenju, kej je bolezen ae begajo. Odgovori (znanetveni) pa ne več - ker je čustvo med dveme člove- koma bistvo - in ne inteligentnost, lepote, bolezen, ki te delno prizadene itd. Vprašanja eea si zeatavile - eo postevljene, rezvrščene, kot ne aizi. Cekajo na razrešitev - v daljni bodočnoeti. Bolezen eeae kot pojev eneko kot odgovori (znenetveni) ae ne be- gejo. So eli niao - biatvo je ljubezen, ki živi teko v zdrevem kot bolnem človeku. 242 Te dni sem ponovno spoznala "^gjg^Pg^^^^ggS^fj JSS^^sJ^n^ in medlela sem v sladki omami li6«be«M.l[ ивкаЗ neznosf^ffe težavo prerinilo na svetel dan; zbruhnlla je kot skrita želja po ljubezni, po iskanju mii« pripadnosti« Vendar je bil to le trenutek, in potem ga je apet prekrila črna plahta strahu, neod- ločnosti, zbeganosti« In ae je končalo vae lepo« in se je konča- lo«««« _ Li Tai Po (701-761/63) - peanik v času dinastije Tan. Poje o ljubezni, hrepenenju, vinu. Njegova poezija je zdrava, nežna« mesečna, prelepa. Preproata« Ne razžirajo ga bolečine belane duše« Branje Li Tai Poa je kot predih, sea kot počitek, med sedimi' vsatoSajMiiL bolečinami, raz- očaranji, strahovi moje notranjosti. Nekje v prsih mi trepeta ne- mir, nemir, ki ga povzroča vprašanje: "Kje bom končala?" 243 Haj boa odkrita. Ne vem pravzaprav kje naj začnem. Vea, za trenu- tek sem se prepustila svojemu hrepenenju. Razgalila sem rane v upu, da mi jih bo on zacelil. Bila je prevara. On me ni imel rad. To kar se je zgodilo je že nekaj čisto običajnega. Zgodilo se je že večkrat in potek mi je že vnaprej bil znan. A vendar sem \q>a>> la. • • V nekem smislu 9a me je spet razočaralo. Vendar se lahko obvladam. Uzde imam v svojih rokah. Za aene je ta p^^čnica zelo slaba stvar. Ne zaradi telesnega po- čutja, pač pa zaradi psihičnega stanja. Tu v bolnici som, preptH stila sem se spet sanjarijam in se oddaljila od realnega sveta. V teh nekaj dnevih sem preveč mislila na svoje pisanje, za kete- ro teko vem, da nima eaiele. Razburja mi domišljijo in me vtaplje. Ob njem se pi*epuščem velo- ,. vom hrepenenj; to počenjam čezmerno. Poleg tega - branje knjig. Branje fSolzic, Li Tai Poa. Vse to me zavarava. Neko dopoldne sem začela brati Li Tai Poe. Zazdelo se mi je, da ga naravnost vsrkavam, bila sem tako sproščena, da so se mi sti- hi kar vcepljali v spomin in se ponavljali in razčlenjevali. Zdelo se mi je, da se mi je odprl pogled v poezijo, tako zelo, da bom tudi sama začela pisati. Z isto vnemo kot pravi pesnik, z istim uspehom. Spet je bila le utvara. Potem sem postjmila vase in v to poezijo in zdaj je Li Tai Po spet tuj mojemu ušesu. ТгцЈ mi je, ker je preveč zdrav, korenjaški, preveč lep. Jas ee lehko posestrim le s stvarmi, ki niso brezhibne, kajti sama, s toliki- mi napakami, ne morem raizximeti brezskrbnosti in plemenitosti, V meni je Mefisto. Ta pa ni razxmel plemenitosti. Tuja sem sama sebi. Neusklajena, neresnična, izgubljezia, Z Ireno sva ee pogoverjeli. Včeeih je pogovor zearl. Govorila 244 je največ ona. Zaupala mi je *eà intimne stvari, vendar o tem ne , bom pisala. Pisala bom nekaj drugega. Dejala jes "Kaj ti vedno govoriš tako moreče stvari?" Ta izraz sem čakala, iskala. Zdaj je tu. Soočena sem z njim, me-> >: rim njegovo težo. Da, to je težke, težko breme. Kaj vse je moreče? Morska gladina tareg in kmeg do horizonta ^žeja, puščavski pesek 4a vročina. Med ljudmi so moreče besede. Beseda je lahko #e«iëe breme, kadar govoriš o stvareh, katere ti ne gredo z jezika. Čutiš, da izra- žajo potop, eâap-çsed da izražajo mir, ki napoveduje «^«9& vihar, katastrofo. Če molčiš, m(>lčiš zato, da bi se začela katastrofa čim pozneje. Ko besede izbruhnejo na dan, tedaj veš - potop je tu. Kaj pomeni to, da sem začela pisati ta dnevnik? Besede se vrsti- jo, stran za stranjo se polni. Yem. 1^^^ Množi se v teh straneh tisto strašno, tisto moreče in strah me je, da ee¿e-é-#e-ae^ei bo to moral nekdo brati. Tisti nekdo, ed pri katerem iščem pomo- či, iščem razjasnitve. Ne vem, kakšna je moja diagnoza. Želela bi se soočiti z njo, mo- goče bo ta resnica za mene težka in jo bos polna sramu poslušala. Ne verjamem, da sem shizofrenik. Če bi bila, bi bila ^к«ћк#-ве ^^. sorda zadovoljna. Beseda shizofrenija ne vzbuja pri meni sramu. Pod to besedo si predstavljam člov©ka, ki si je ustvaril svoj svet, popolnoma odmaknjen od resničnostih T© je givet poln fanta?-, zi je, bogat svet. To je, po svoje ustvarjalen svet« In tak svet, и-. če je že zgrajen, daje zavetje, sigurnost, mir,^ 245 Pri meni ni miru. Pri meni je nemir, nezadovoljstvo, strahc Ne vem, kje se začenja to moje *etreSno*. Vidim dve poti: negre ničena ljubezen, neafirmiran j e v družbi. Ne vem, kaj je primer- nejše. Mogoče IT a Ilir ^ ** ^ Skmoem iebasketi ie opernima veag-eae"agoen«.žeae-ie de lutke, ki ei del ji to ime ni bile lutke, teke, kot ci misli On ti z njo - vrtiljek ........ 249 Xj Moja duša je bila kakor harfa z razglašenisi strunemi« Tisoč tonov je spalo v njih. Ko si prišel in se jih doteknil, so vztrepetale, zapele« Ti imetnik 250 ^ Horda ae eape bodo po veea evetu razrejale. Tender jokala ne bi nad usodo ferojo, ker korenine vedae w ««M 4м aoje, * ▼ tebi Me ostale ^^^^ V •i evMe in • •-^^л.--.- *?í.o^í:;. v. .> .■-•^íГ■. 251 4.) Okovi rjovite, verige spustite, apone razpnlte, lupino Btrohnlte, dihati, kričati ... kl ne puatl živeti, éaWe a Me 4e«e4 Smrt vedno pride ob pravem času. Ne zamuja. Postane ti sox>otnica, žena. Njen objem je mrzel in trd. Nasmehne se le takrat, kadar je preiadano ... to ni smeh jeze, drugič ne bo prišla zastonj. Njene oči govorijo. Ne vidiš jih, vendar veš. Tukaj sem, počakaj me, pridem, bodi mi zvest ....... t* 252 253 Sovražim bolnico, bele halje, zdravila, zdravnike. Bolnica je zatočišče in kletka obenem. Želim zbežati daleč stran. Želim živeti, ŽIVETI. To življenje tukaj je le strah, obup, beganje. 25* ubogi bedak ae je trudil zaaan, tvođ. b..«l. ,„:,r,.. reicvatele BO *7»é bolu r«iuB. , j. . . Spr.«.nile .0 E* • in tvoja oaebnoat je obležala v bolesti arca. Čustva ne ostajajo vedno enaka, iščejo sržnjo, obenes proaijo, soledujejo, stegujejo roko •••••• 255 Zatlsnite ušesa, л- r-^ .^j^ govori van človek. _ ;-Чч>?^'?1т ^C^m Or ir SeaniČAoat« Hazlike ned resničnostjo in sanjami ni. Lebdita pod zemljo. Morda ae bomo tam nekoč srečali, živeli večno, in al podali roko* 256 MOJA SUŠA JE BILA, TULKOR HA£PA; KAKOR HARFA Z RAZGLAŠENIMI STRUNAMI; TISOČ TONOV JE SPALO V STRUNAH, A NIKDAR NISO SPLAVALI V SVET; IN KDAJ SI PRIŠEL TI - TI; KAKOR SONCE SI BIL IN VSE JE VZKLILO; XK}I'AK1:IL SI SE STRUNE IN ZAPELE SO NEBEŠKE HIMNE, Á MOJE SRCE JE ÜD SREČE IZTREPETALO; TI - TI SVETLI UMETNIK MOJE DUŠE; MOJA DUŠA JE KAKOR DONEČA HARFA; VSAK TON ZEMLJE л ~:.¡. Hi DUŠE IN ČLOVEK ODMEVA V MOJIH STRUNAH; IN TO JE TVOJE TI UMETNIK, TI BUDITELJ; KAKOR DONEČA HARFA; VSA ČUSTVA, VSE TEBI UMETNIK 257 Zatienite ušesa, govori vam človek« Čeprav to šele postajam, ne vidim razlike, med resničnostjo, ,^ in sanjami« Lebdim pod zemljo, čeprav trdno stojim, na njej, ki me je ?oál¿c ustvarila« In na njeji K njej se bomo, mogoče nekoč vrnili, taki ali drugačni s senjssii ali z resničnostjo Živeli bomo večno ^cgočo ne bodo živeli drugf.?! 258 II To поб 5«каш čisto san to je воја moč 259 III "Ubogi bedak ee je trudil zeaen." te tvoje beeede razcvetele eo tvoj bolen ** nekontroliren razum spremenile eo ge in tvoja osebnost se je spremenile v tem vse leži vei enaki tvoje bolesti srce ^'^^'^ ' in čustve ti ne ostajajo zmeraj ista - • '^'-^^'^ Ni izhoda v mržnji i*' Obišči me . . ie* i:)Ji-':i^T Vlit >' ne proai ae ^ . zate atoria vae. 260 lY Sanjarim noč za nočjo prazne večere preživljam eam 1 ••• .' SiR - . ¡X:-: .' '(T nekaj mi v srcu tli nora je mieel da drugi se predam '^>' -^. л .1/ blazne, blazne misli da nisi moja. Zmeraj vidim samo tvoj obraz kako poljubi jai drtigega. ■ î'i.' ..Л....,_ -r 261 ИОВБА HE SAPE BODO PO VSEM SVETU RAZVEJALE, JOKALA PA HE BOVA PAČ HAD USODO SVOJO, KER KORENIHE MOJE, ^'^ ' BODO VEDNO V TEBI STALE, LJUBEZEN MOJA, VEDNO BO POTREBOVALA TVOJO 262 Kdor verjame, da je v vinu resnica je papež ki verjame v boga hvala vam 26% ova muzika me osjeća ko da je misa u crkvi žaloszio prema bogu jer bog je ргш ljubavi mi moramo ići u crkvu da si čistimo duše radi toga smo svi skupa izgradili crkvi osjećam se dobro jer ljubav prema bogu je vječna i osjeća se čisto duša bog je za uvi- jek i biti će za uvjek ja sam uvjek za boga jer on je za siroma- he primi sebi i mi ga osjećamo u svojim srcima on nas tješi i voli zato svi triba da se volimo nikog ne treba mrziti ljubav božja je na nama koji vjerujemo unj prvi ljudi su bili nikovi a to su bili Apostoli njih je bilo osam a u govoru ih je bilo dvanaest petar je zataio isusa a juda ga je izda i onda su ga propeli na križ zato is\is je u žrtvi svakog dana u misi ali u staro vreme bi žrtvenik napravili pa bi ispekli janje da pale žrtvu bogu od boga sin je bio isus ili IHS piše na kolezu božja narav je dala sada da se misa pravi sa kruhom hostija i je puno bolje ja sam čitao te stvari božje i bibliju ta biblija je od svih crkav na svjetu na primjer kad kažeš ivane osipe marko ma- tej luka to su bili evanáelisti koji pripovjedali vjeru a naj- prije su misu pravili ivani a poslije su došli oni drugi ljudi na primjer čovjeka se zove po imenu kaže isus svojim apostoli- ma bacite mrežu na moju volju onda su uvatili pune brode ribe kaže sad nećemo više ribu loviti sad ćemo ljudi loviti koji na- greše da ih šalju na ispovjed i pričest oni su stvarno bili lju- di ali sad smo svi to isto na primjer mirela marjo ili doAe sve isto martina sveti mártir on je bio biskup mi ne nikad um- remo mi ćemo živiti za uvjek isus je bio propet na križu i ima- mo pravo da slušamo njegove rječi on je sa tri ribe i hleb kruha nahranio pet hiljada ljudi a imao je krunu od drače i okolo ježa od mora znači da isus je najprvi izlečio raka jer je lako ko ništa ubiti virus raka ako je pronađen to se očisti uzmese jena naranču ili limun ili jabuku pa se postavi malo tamjana i se stavi gore na naranču i zapali se šibicom temjan kad izgori tam- jan oada je čista duša u naranči ili limunu ili cigareti temjen . i blagovslov onog raka Sto živi u moru mi nikovi jih jedemo ja sam puno studirao od moje glave zašto da čovjek umre kad može da za uvjek živi ked smo mi ubili virus raka a ko je pronađen znači 265 da п1вшо živčano bolesni taj virus se ubije ko ništa ko zna a apostoli to znaju i misionari kad čovjek kaže ivane ja te krstim ili persie ja te krstim ne da mene zaigrava jedan svećenik u ime oca i sina i duha svetoga Amen to je eno te isto ili amen to su tri imena Ali mi imamo više imena pošto kad sanduk ide na grobje ide po travi čovjek ima dvi noge a žena ima jednu seks se pravu sa rukom to rade i oni ko mi 266 He ena, mnogo je y tebi vrlin; Ixxpina заај poči vee dobro ae itoci pa vendar ^^ne ustavi življenja se mlini Lupina še drži, pa vendar vsakomirc dobremu ven ne pusti; takrat se labko ti zgodi, da živeti ti več ne pusti« Torej - Okovi rjovite; verige spustite; lupine trohnite; spone razpite 267 ш NOČ V (TUJINI Tse je na semiji tanno od črnega plašča noči; visoko je modro nebo, ki ae v zvezdah iakri* Lapa je v nočni tišini, ko sanjam,•• z odprtimi očmi, aanjam o domovini, O, kje ste bele ceste, ki vodite domov? do matere očeta sestre, kje si moj rodni krov? Noč, molči .,, ^ sanjava luna se amehlja a srce trpi ker nisen jaz donai 268 lAMAfOHB Calcala je, ооа, aa jutranji poljnb* Dolgo je Šakala, rao noč ja čakala« Potam pa se je jutro pripel jelo na voeu lepote, ae n»- rehlo doteknilo nje, ae ie niie eklonilo - in jo poljubilo« Ona pe je T sehvalo prikiaale gospodu jutru in au eaigrala jutri njo repeodijo, ki nej bi razblinila vao aeglo in obleke v čleto nebo, ki bi jo obdajalo vea dan in ae aaejelo njej tea doli« Potea pe ee je jutro na avojea vozu epet odpeljalo nazajjv evoj brea in puatilo njo aeao ««« One pe ee je zopet priprav- ljala na ponovno čakanje, na čaa,ko bo prišlo jutro,kl ji muori more bo prvo zaželelo.1^^ arečen dan« q f-|J oy i 269 Le se air bi pro8ile,aaBe ••• Sin BOJ, bofi odšel tja doli ▼ pekel in sort neisbsšno? Ne, вава, ne boa in посев iti. Ne v SB2rt in ne v pokel. Ne, tja doli, kjer gori, kjer hudiči duše cvrejo» kjer koati ae aeljejo, kjer ae koša praši, kjer oči jsčijo, kjer nata vaa aolčijo... Ne, tja doli, »ава, oh nikar. Bed pri tebi bi oatal, rad bi delal - rad garal, le da 8ве1 bi tn ostati, nočea v Vietnaa glave dati; kajti dosti glav je drugih v svetu, ki si hočejo cvrčanja v peči hudičev pekla, dosti glav je pametnih in dobrih, ki želijo si tega žganja, dosti jih je mama, dosti, pu- sti mene v miru, вава. Le aa HIB bi prosil, molil, mo- lil ..... ONLT FOR A PEACE I ASKED -; MI %■ MAMA ■ ■ q- - y.- 270 Q TEOBEHTÁ Igras пекаш v noč in ne veS, da si ▼ bistru ssa. Poješ o sreči in lepoti, pa vendar veš, da si sam. Hliniš ljubezen in praviš, da si srečen, pa veš, da si sam. : In TEOBEETEl poslednjič zapoje rapsodijo otožnosti, ti pa vendar dobro veš, da nisi otožen, nisi «e srečen in ne nesrečen« Ničesar več ne čutiš, ničesar več ne slišiš in ne vidiš. Tudi nje ne, TROBENTE, ki poje, poje še dolgo v noč, moleduje za tvo- jo srečo, ti pa jo odklenješ м kejti ne veruješ v teke vrete sREČa. 271 Napovedali вво vojno tebi atara mati - osoda« Se boš borila ali boš klonila? Ne kloni stara sablja, na, nikari Pridi sem na trato to selenot Ne, ne bomo se metali, ne bili se s pištolami, ne klali z noži se ••• Le govorili bomo, samo lepo in mimo se pogovorili bomo. Mi smo preutmjeni za resen boj, bojimo se usoda pravega mi boja s tabo, nočemo se biti z noži ali s puškami in meči, ne maramo bmtalnosti resnice, le govoriti bi hoteli usoda. Draga mati, nas boš hotela sprejeti v svojem kraljestvu in nas malo posluša- ti????????? 272 Razmišljal aem vso dolgo no6, kje 2e elišel eem te òudne izreze,r koe že videl ljudi eea teke, kje teko jokeli eo, kje teko beda- : sto vzdlhoveli in moledoveli, kje teko čudno eo ee vedli in iz- . goverjali neko čudno beeedo LOVE, AMOUR, AMORE, LIEBE i Prekleto bedasto, sem rekel, zeaehnil z roko, ee pokril čez gla^ vo in zaspal sladko, svetleau aoncu navkljub, ki zbuditi ae ho- telo je ••••• \,msi~inm^\m^mf^'!i-i-'^'^^ Le zakaj živijo ti ljudje, ljudje v treh deželeh. Reenično bili bi lehko poveem noraelni, pe kaj ko tako ee čudno vedejo in govo- rijo« Resnično ai je žel njih, njih, ki ne vedo, da lehko lepo je« • , . • 273 Eaj da se boriti mi ne znamo? o, le pridite nevidne sile, zli bogovi in usoda, vsi vi angeli - hudiči, vsi vi pridite in nas zmaličite I Ali pa ostanite raje tam kjer ste, da...... I .'^ ' : ' : - ' ^ i ■ ■ ^Nekoč so dejali, da so angeli v nebesih drobni, drobni škratje, ki borijo se za nas tu spodaj, ki nas branijo pred zlo usodo in bogovi, ki prosijo nevidne sile, da prizanesejo naj nam tu spodaj, da uboge mi smo reve, ki boriti se ne znamo, ki še sle ne pozna^ mo in ne duš-ne boli, ki njih bode tam pri njih. 274 « Bilo áe le bežno prijateldstvo ... m^jM0 Л z Najprej sem spoznala njo. Ime ji je bilo, pa k kaj ime sploh po- meni o*» /iii#af - J-IÄ fXitiö mv-- Ч.ЏШ Dobro se je spominjam. Bila je nežna, vitka, moderna, ljubka skrat- ka. Toda pametna ni bila. Hvala Bogu, to pravim zato, ker se ne morem sprijazniti z mislijo, da bi Bog lahko naklonil nekomu pa- met in še lepoto povrhu. Pritegnila sem njeno zanimanje prav zaradi tega, ker sem se tako zelo zazlikovala od nje. Ne morem ravno reči, da sem grda, lepa pa prav ^gotovo ne. Nekdo pa je vendarle rekel, če sem bila tis- ti dan bolna, ko зо delili lepoto. Morda pa sem bila simpatična Če že ne pametna. To in pa dobrota se lai je vendar zdelo pomembnejše v življenju in eksistirsnju. Seveda sem bila tedaj mnogo bolj samozavestna in -d^iveiiotHe^ do •aams sebe". Nenadoma je to dekle začelo govoriti o NJEM, Da ga moram spozna- ti, da je to izreden človek, človek, ki fascinira, nenavaden, pa da je njen potem je sploh NAJ To je vendar pevec in še piše povrhu. Morda je hotela reči da je bog ali genij pa je to raje prepustila meni v presojo, de ga naj raje sama spoznam. Pretvarjala sem se, da me ta tip prav nič ne zanimao Radovedna pa sem bila, zakaj se deklica toliko trudi, da bi ga spoznale jaz. Mislim, da se je za to še nekoč kesala. Spominjam se, da sem ga nekoč videla na TV in se mi je z zdel zelo morbiden, od- vraten in v resnici zaznamovan. Ne vem zakaj, vendar se mi je vzbudil občutek, da me to dekle ne- 275 kako ceni in da mi je naklonjeno. Zopet je minilo nekaj časa. Nekega mračnega, zimskega popoldneva smo sedeli, oziroma sprva le jaz in Rok, v Evropejčku. Filozofi- rala sva o čudni alijenaciji življenja, ko se je nenadoma zveda- vo nasmehnil in šepnil: ON prihaja. Tudi Rok ga je namreč na vse načinepropagiral, kot da bi bil za to plačan. Zagledala se ga. Prihajal je sam, ves ponosen in zravnan, odet v črn, žametni plašč, z lasmi, nekoliko daljši vendar skrbno negovanimi. Namenoma sem skrila preveliko zanimanje zanj. V istem trenutku sem se ga spomnila in vsega, kar so ljudje govorili o njem. Mis- lim, da ga niso marali, morda je bil preveč pameten in ponosen, sicer pa na množično mnenje ni veliko dal. Prisedel je, se ironi- čno nasmehnil, kot da bi mi vsi ostali nekje spodaj, on pa se je povzpel nad nami. Pog^eznila sem se nekamÄ daleč, kot da ni ok- rog mene nikogar. Spinra nisem spregovorila skoraj nič, on pa ka- kor da je rajzočaran, se mi je vzpodbudno nasmehnil. Takoj seme« vedela, da bo ta fant v mojem življenju odigral vlogo, ki je ne bo moč zbrisati ali, pozabiti. Ženska intuicija pač, mislim, pa da se je \u?esničila. Morda sem že morala reči kaj pametnega če že ne duhovitega, ker je rekel: Imaš prav, fant, ta ženska "zažge". Prekrstil me je in bilo mi je všeč: Barbar^^lla. Imenovala sem ga B A C H. Nihče ni nikoli zvedel zakaj in čemu. Povsem logično se nam je zdelo, da smo odšli skupaj k Roku domov. ON pa je dejal, da se nam bo pridružil nekoliko kasneje. Spotoma je pobral še dve čudni dekleti. Enaje bila slikarka Meta, všeč mi je bila, v drugo se pa nisem dosti poglabljala. Meto sem na- mreč fascinirala in rekla mi je, da sem ednina ženska, ki ga pri- vlači dtihovno seveda, njega seveda. Potem smo poslušali mojega Bacha, ki sem ga vedno nosila s seboj kot hrano ljudje v karava?- ni na dolgi poti. Mislim, nekje v sanjah se še spomnim, da sem 276 celo zapela. Bil je pireseneSen, da lehko ženska, ki na ztmaj ka- že tako malo topline in nežnosti pokaže s pemijojtoliko^ nežnosti in občutka za resnično in doživeto glasbo. Pesem je bila moja la- stna in seveda v francoskem jeziku. Potem smo se pogovarjali, mi- slim rekči midva sva se pogovarjala, ostali so napol spali. Od- krila sem, da mi je ta človek neverjetno blizu, mislim duhovno in intelektualno, Ničesar si nisva rekla o nadalnjih srečanjih, pa vendar sva bila oba prepričana« da se to ne bo tako hitro kon- čalo. Nekoč sem slišala praviti ljudi, ki so rekli, da je dejal da sem zelo inteligentna. Laskalo mi je. Nikoli mu nisem poveda- la ali kako drugače nakazala da sem nora nan.ia toda njegove pes- mi so bile*^ vedno bolj otožne in nesrečne. Bil je še vedno ves vzvišen, nepristopen, skorajda nečloveški. Moj Bach je dobro ig- ral in odigral vlogo, ki sem mu jo dodelila v svoji melodrami, Vedela sem, da je vsa ta njegova ind^ferentnost le pretvara in past. Sklenila sem, da ga bom psihološko proučila in analizirala. Ne vem pravzaprav kdo je hotel komu bolj pomagati, kdo je bil to- lažbe bolj potreben, on ali јад sama. Nekoč sem šla k njemu domov, povabila me je sam. Čudna ura za tak zmenek, toda ne zanj. Vse tisto kar "normalneži" počno podnevi, dela on ponoči. * Ko sem vstopila, bilo je zgodaj zjutraj, me je pričakal me pisa?- njem pisma nekdanji, toda nepozabljeni ljubezni v Pariz« Bilo je noro lepo, mislim. Poslušala sva njegove posnetke in dru- go glasbo. Nenadoma je skočil, odšel k klavirju, sedel na stol in pričel igrati in peti na ves glas, ob času ko se je pričel* rojevati nov dan. Kot bi slišala odo novi ljubezni. Bilo je famo- zno vse dotlej, dokler se mu nisem zasmilila. Veliko preveč je terjal od mene. Nisem ga bila sposobna ljubiti, kot lahko lubea. V meni je hotel harmonizirati Dobro starejšo sestro, mati in ljubico. Vse v eni 277 sapi. Tega nisem zmogla. Bazočai^ala sem ga. Nisem vedela, kaj pravzaprav hoče od mene. Oba sva jokala. Ni mogel verjeti, da sem bila v resnici le uboga, neizkušena deklica, ki ni imela pojma o umetnosti ljubezni in zapeljevanja. Preveč boleče se je spomi- njati vsega tega, toda to sem dolžna izpovedati sami sebi in rôxLa tudi njemu. V tistem trenutku nemoči sem se zavedala da sem ga izgubila za vedno. Idealno sva se razumela samo duhovno, to pa mu ni hotelo zadostovati. Jokala sem na njegovih prsih in duša mi je krvavela. Poslovila sva se, jaz s solzami v očeh, on pa kot vedno, s skritim ironič- nim nasmeškom. Zadnje, kar mi je še rekel ob slovesu je bilo; Draga moja Barbarella: Ne, ljubim te in ne sovražim, smiliš se mi, to pa je več kot sovraštvo in ljubezen skupaj ...... Potem sem odšla v mrzlo jutro, še bolj sama kot prej. Sama in za^ znamovana, On me je zaznamoval. Hotela sva drug drugemu, si vli- vati moči. Še danes ne vem kdo je bil te moči bolj potreben, on ali jaz sama. Rekel je še: Dobra deklica si Barbarella, skušal sem ti pomagati, pa nisem uspel. In potem so mi pomagali zdravniki, psihologi in psihiatri. Prehud je bil udarec in izguba, nisem mogla preboleti sama, brez moči. Danes živim življenje osamljenega poeta, življenje ki ni podobno mladosti. ON mi pomeni le še pevec sreče in ljubezni, zlagane, neodkritosrčne. Mnogokrat se spomnim nanj, na njegove sinje oči, ki so prežete z ironičnljn smehljajem, zavsem tem pa se skriva žalosten pogled fanta, ki je nekoč, že dolgo tega nekaj izgubil, jnorda bo tisto zopet našel, jaz sem izgubila za vedno* Še vedno hodi pokonci in vzravnano, kot nekoč, jaz pa ne. 278 \_ . : ' Prezi3?am se, ker si vsege^ega ne upam povedati NJEJ. Preveč jo imam rada, ne morem je tako prizadeti, preveč iskreno jo imam rada, V mislih mi je, da je to, moja edina skrivnost. Še vedno mi doni njegova pesem v spominu, ta mi je edino tudi ae ostala. Ni veli- ko, toda nekaj je in človek mora biti končno zadovoljen tradi z skromno drobtinico, ki ti jo ponuja življenje. Morda ga bom nekoč prebolela, toda pozabiti ga ne bom mog la ni- koli. Ostal mi bo boleč spomin, pa tudi nekaj lepega in neizrek- ljivega. Morda me je resnično začaral. Uboga jaz, še tega mu nisem mogla dokazati, da sem srečna in ne osamljena. Toda ne bi mi verjel. Še enkrat sva se srečala. Tedaj mi je rekel Vendar sem nor nate, uboga moja Barbarella, zato, ker si nora, upam da boš taka osta- la ved-wwe Kdo je nor, se vprašam, on ali le jaz P Konec koncu je vseeno. Še vedno je v mislih z menoj, predno zve- čer zaspim zavrtim njegovo neskončno skladbo, tako se poslovim z njim, ne da bi še kdo za to vedel. Potem mi pomaga spanec. Če mi je naklojjnjen potem ga sanjam, tako kot one je sanjal Milo ..... Hvala moj dobri, mali Bach, Veliko si mi poklonil, niti sam ne veš koliko. - ------------ - - - Hvala Bacfe - ^-s»* 279 Rudil Težak ^an je za menoj. Ti si odšel, a ostali so spomini, v živo me režejo tvoji očitki, kaj sem narobe storila, da sem te toliko prizadela, da si odšel od mene. Res sva se poznala le dober mesec in sva vse premalo vedela drug o drugemu, a jaz vem da sem te ljubila in te še ljubim, ti pa si bil pri sebi za to v dvomih. Če se ozrem nazaj v svojo preteklost se zgrozim. Najprej je bil on, ki sem mu zaupala vse, dala sem mu svojo čast, bila sem njegova. Odšel je. Potem sem se zapusti- la. Padla sem, padla sem v življenje, pustil« skušala sem se vži- veti v to, da mi je pač vseeno kaj se dogaja z menoj, nisem ime- la več občutka do ljudi, do sebe, videla sem se vedno le v tistem ^r&iM obupanju in sem s tem opravičevala vse kar sem počela, A nekje S v meni, pa se je oglašala vest, ki je večer za večerom razžirala moje lîlfî?®prenekatera noč je minila, né da bi zatie- nila oči in da bi se za hip pretrgal plaz mojih misli. In kam me je to pripeljalo. Zbolela sem in med to boleznijo sem prestala marsikaj. Zamisli si, da bi-tebebi tebi priključili električne žice na sence, da bi lovil sapo, se dušil in pri tem bi se te po- laščal občutek, da bo vsak čas po tebi. Ali da te vsake štiri ure mečejo iz postelje in ti zarinejo iglo v meso ti pa dobivaš pri tem čudne občutke in se ti misli ustavijo, pred svojimi očmi vidiš le pgey temo in prepad in ko se potem zbudiš imaš vso tež- ko glavo in zdi se ti, da ležiš na iglah. Vse to sem prestala, zdravnik mi je rekel, da sem junaško prestala, e« ker sem imela v sebi voljo da ozdravim, da živim, A danes po tolikem času se zopet sprašujem zakaj, zakaj sem se toliko borila za svoje živ- ljenje, ker mi usoda ni naklonjena. Glej spoznala sem tebe v te- bi sem videla prihodnost, ¥ videla sem pred seboj vse lepše in tako nepopisno srečna sem bila, da sem se tega komaj zavedala. Očital si mi ti tisto moje otroško obnašanje in tiste moje nedol- To ni bilo le enkrat, ampak petnajstkrat v tistih šestih mesecih. 280 žne mais šale, ki sem jih počela s teboj in pri tem se nisi, vem da se nisi zavedal tega, da je bilo vse to povod moje sreče, ki se je razlivala v meni, vse povsod iz mene, je velo, da sem sre- čna, ker vendar lahko ljubim, vee* res ljubim, ker to čutim v sebi. A ti si vso to mojo srečo razblinil, kot se razblini otro- kovo veselje. Če mu pade priljubljena igračka v vodo in utone. A otrok vae to kmalu pozabi, v meni pa bo to ostalo zarezano v duši in spet bom *r©d41a ^ bredla skozi življenje oddeta v paj- čolan misli, ki ne pomenijo ničesar. V sebi bom nosila ljubezen zate, ^i te ljubezni ne boš občutil, jaz pa bom čutila bolečino, ki razjeda mojo dušo. Rudi, kar nisi vedel o meni, si skušaj po- jasniti s tem pismcm in odpiši mi, ter ne pozabi, da te ljubimi 281 SONJA Suton je! a ja sam sam i tužan "bez osjećaja radosti i sreče Otišla si! a riječi pozdrava nisi rekla, kao da si tad potpuno njema bila Ne, ja heču više nikad voljeti niti riječi ljubavi izgovorit, jer tebe nema Jednom! da jednom i samo jedan dan sa tobom sam bio sretan, a sad je to samo san Ako ikada budeš sama, tužna. Kad budeš za tugu i bol znala i;i se sjeti svih onih radostnih dana 282 SàM Sunce polelco i nečujno jca počinku ee eprese e tebe još uvijek neme Oblaci nebom plove kao da šele akriti auze воје Ne je ne želim tu temnu noč, ne želi kriti više avoju bol Jer još juča za ereču ааш znao, a aad šo je oatalo od nje Ali doči če i ti deni sreč, radoati i smeha doči če den ka više neču biti аел 283 VOLIM TE Sreča što je to sreča ja bih to jednom htio shvatit 0 tako malo je semo trebalo, teko melo možda аешо jedn korak pa bi to snao Ne, neatede tog lika u magli zaborava ne, ja još neču saznat što znači biti ereten Jednom možda i ja saznam što znači - ta riječ. Sto znači to biti ereten Ai kad, ked če doč taj dan, ked ču ja nekom aoč reči , volim te Volim tel što uopč zneČi to Sto donosi ta riječ 0 ona zna biti teko lijepa, eli i teko tužna 28* Laži au ava, ava ta obečanja, maštanja i sanjanja Ipak ja se nadam da jednom би sresti nju koja бе mi reci što je to sreča Možda več danas možda sutra, nije važno kada, ali taj dan mora jednom doč Ti koja se sad bolu i tuai sa prezirom smiješ shvati da jednom češ ostati sama Eh dali češ ikad ti shvatiti što je sreča dali češ ikad moči rač ja saa aratna* 285 USPOMENE Danas ш1 je teško pri duši. Napolju je jesen, jesen koja donosi uspomene, a te \ispomene bole. Koračam stazom dugom 26 godina. Po- kušavam razaznati svoju prošlost i nači krivce za moju sudbinu. Ko bi to znao, možda sam baš ja taj krivac. Toliko toga bih htela reči, ali ne mogu. Htela bih reči ave, jer duša je pretrpana bolima. Ali reči one prave ne mogu iz mene. Opet je naišao period kad želim pobeči od ljudi u samoču neke šume, da živim od uspomena, makar one bile i bolne. Odavno seos postala samostalna, odavno jedem svoj hleb. Ipak naidžu obdobja kada želim nekoga ko če me voditi kroz život. Kako duboko u mene prodire ova muzika, zadržavam suze, jer ne želim ljudski podsmeh. Zato ne mogu više pisati. Ne ljutite se ua mene, želin еаво da slušam ovu muziku. 289 ALKOHOLIKA y družbi obravnavamo več ali manj kot veseljaka, ne- vestneža ali pa v težkih primerih kot napoto, dasi tega javno neradi izrečemo neradi pa ga obravnavamo kot bolnika, dasi to v resnici je, kajti alkoholizem je bolezen. Da alkoholik postane alkoholik v velikih primerih niti ni sam kriv pač pa družba ali okolje v katerem živi, kriv je sam le to- liko kjer je varal samega sebe da je zmeren pivec, ko pa sprevi- di da ni več zmeren pač pa že pravi alkoholik pa je ponavadi že prepozno. Tak primer naj bi bil tudi moj. Želim vam ga opisati brez prekri- vanja ali olepševanja, ker me boste iz resnice lažje ocenili ali obsojali. Rodil sem se leta 19^1, v kmečki hiši na deželi, V družini nas je bilo veliko otrok. Živeli smo v revščini in pomanjkanju, da pa. je bilo še slabše, oče je bil alkoholik«, Otroška leta sem pre- živel v strshu pred očetom saj je bil zmožen vsega kadar je bil okajen. Navezal sem se bol na teto kot na svoje starše, V letih 1941-4-5 je bila tudi vojnaj Bil sem otrok vendar gotovih stvari ne morem izbrisati iz spomina dasi bi to želel. Osnovno šolo sam obiskoval tudi na deželi, učil sem se lahko de- sia samo če ni bilo polskih cpravD., ta pa sc skoraj vedno bila« Po ko»č»x-i. osemletki «o m® atsr^i dà3.i učiti poklica k sorodni- ктд. Češ tu bo najceneje, moni pa so dejali, da veselje do pokli- QR pridi; semo po sabi. Poklica gem se izučil iji dobil sem diplo- mo, vendço» sem že tedaj vedel da to ne bo Jnoj kruh. Začasno sem BO zaposlil pri podjetju z gradber/^. stroko kot fizični delavec. Spoznal sem prijatelje s katerimi sem hodil povsod, kjer ao bili oni sem bil jaz. Zaslužil sem tako kot vsi začetniki, toliko da 290 sem si Irapil obleko in čevlje, ostalo pa kino tu in tam pa že tu- di zavojček cigaret, ali pa sladki hruškov liker saj nisem hotel biti slabši kot drugi. Tu se je torej pričelo moje zmerno pitje. Nato je prišla vojska. V vojski sem kmalu pridobil zaupanje sta- rešin in postavljen sem bil kot gostilničar v mali kantini na ko- mandni ladji platile. Pijačo sem večinoma nabavljal sam, seveda je bila nujna tuti pokušnja pred prevzemom, kjer smo večino pija- če kupovali od kmetov. Počasi je prišlo do tega da sem zvrnil .p tri do štiri kozarčke na dan; vendar to ni bila nikakršna potre- ba. Po odsluženju sem pričel spet pri istem podjetju na terenu ob is- trski obali, kjer sem bile leto dni. Prave pitne vode ni bilo ta- ko smo bili več ali manj vezani na bližnjo gostilno, kjer sroo imeli tudi hreno. Spet sem spoznel nove prijetelje. Tu eem se že dva do trikrat mesečno opil, vendar nepremočno. Po končanem delu smo prišli spet v prvotni kraj, kjer smo imeli tudi upravo. Pri- šel sem do brigadirja in povišice, vendar me to ni iztirilo, pač pa sem pričel premišljati o bodočnosti. Našel sem si privat- no stanovanje, kupil opremo in vae potrebno kar gre zraven, med- tem pa že tudi iskal družico saj pri 22. letih to ni nič slabega. Dopisoval sem si z dekletom iz daljnega kraja, ki sem jo bežno videl enkrat večinoma pa iz fotografij, ki so bile vse dokaj le- pe. Dopisovanje je trajalo več kot leto dni, nato pe je nenadoma prišla. Bil sem razočaran. Kje je tiate lepota iz elik ekoraj ni bilo primerjave. Vendar je nisem hotel prizadeti in grobo odriniti. Po odhodu sem dobil še eno ali dvoje pisem, nato pa je ponovno prišle dobila je ključ od gospodarice češ jez sem bodoča žena te- ge in tege. Meni pa o poroki še ni nič omenila. Ko sem prišel do^ mov je že nekaj stvari epremenile - dokupile nekaj odej in bxidil- ko. Ko sem jo vprešel, kaj vee to pomeni mi je z zečtidenjem odgo- 291 vorila Ja вај se bova poročila ne« Bilo mi jje kot da stojim bos na pokonci postavljenih iglah« Odšel sem in se vrnil pozno pono- či okajen« Po nekaj dneh sem jo vprašal kako je z njeno službo in če ima morda dopust? Odgovor je bil kratek. Pustila sem jo! Sedaj ssm vedel vse. Vedno pogosteje sem bežal od doma v bifeje misleč da bo le razíamela, saj grobo vseeno nisem hotel ravnati z njo. Po treh mesecih je le uvidela da mi ni do nje, Medčasno je tudi zanosila, saj v pijanosti ne vidimo gorje tako veliko kot v resnici je in sedaj je imela močno karto v rokah, Kma3.u se je znašla na socialnem skrbstvu. Pričeli so se name pritiski z vseh strani, meni pa je bila sedaj še odvratnojša, kjer sem ve- del, da je bila zanositev prav namensko naštudirana in vedel sem da z njo ne bom nikoli mogel živeti. Potem je za nekaj časa od- šla. Nisem mogel vedno bežati, zato sem sedaj jaz iskal karto proti njej. Pričel sem hoditi z dekletom ki je imela nezakonskega sina, nič zato sem si dejal si bova vsaj bot« Na hitro sva se poročila. Mislil sem si sedaj bo vsaj mir pa sem se motil, še dolgo mi je grozila v pismih in zganjala vragolije. Očetovstvo sem kasneje brez oporekanja podpisal in t\idi ženi sem glede otroka takoj po- jasnil že pred poroko in ni bila užaljena. Že pred poroko sem opazil skrivno namigovanje nekaterih, vendar nisem vedel če to velja meni, žal pa po poroki zato bolj jasno izrečeno besedo "kaj tisto je vzel". Pozneje sem izvedel vedno več stvari v katerih prej še v sanjah nisem pomisli. Nekega dne sem vprašal ženo gdo je oče otroka. Hladno mi je odgovorila da živi v sosednjem mestu. Pa zakaj ne plačuje alimentov, sem silil vanjo. Ona pa - Ja še ni rešeno na sodišču. Čakal sem eno leto pa še ni bilo rešeno. Šel sem k advokatu ki naj bi jo zastopal, pa ni vedel ničesar. Tega dne sem se napil do nezavesti, hotel sem oditi od nje, toda nisem mogel, rad sem jo imel. Drugi dan sem od nje zahteval resnico, vendar so bili 292 razni izgovori najbolj se mi je zdel primeren samo še da je mor- da res odvetnik kaj pomešal, vendar tudi v tc nisem dosti verjel, zato sem se nekaj dni zadrževal po gostilnah in bifejih ter opu^ ščal službo, Kekaj dni zatem eem zahteval da pojde z menoj k od- vetniku, sedaj sem zat3?dno izvedel da tožbe ni nikoli biloe Zah- teval sem od žene resnico,toda zadovoljivega odgovora nisem dobil. Začel sem pravcato pivsko turnejo po vseh točilnicah, kar več dni skupaj in tudi prenočevsuL sem kar za mizami, na službo pa niti pomislil nisem več. Po izgubi službe in popivanju me je nekega dne vprašala kaj sedaj mislim^ Gladko sem ji odgovoril da bom pil dalje in ne bom delal vse dotlej dokler ne dobim od nje odgo- vora ki som ga zastavil pred dvema letoma. Končno sem uspel in dobil odgovor. Oče niti ni bil tako daleč od najíjiega stanovanja vendar sem se prepričal da se nista niti pozdravljala, vendar se nisem mogel sprijazniti da imam pred seboj in pred nosom človeka ki se mi v brk smeji in tega niti ni prekrivalo Dodati pa moram da sem bil brez službe tri mesece. Po tožbi, ki je sedaj trajala kar dve leti spet, je končno uspela. Ko sem prišel nekega dne iz službe mi je dobesedno porinila pred nos prve alimente, češ da ne boš mislil kakšna sem in to sedaj s takšnim ponosom, ko je o- trok bil star že skoraj 9 let. Mene pa je ta denar tako bolel ne vem zakaj in tega denarja se še danes umikam. Prosti čas sem sedaj porabil za bifeje saj me je po vsem tem kar vleklo tja, postal sem alkoholik in domov ша ni vleklo več, spoz- nal sem da sem pijanec zrel za zdravljenje. Po petih letiii pijan- čevanja sem še dvakrat menjal službo, nato pa prišel nazaj k po- djetju pri katerem sem bil kot začetnik sem še danes tu in ne mi- slim več menjavati, Začel sem resno razmišljati o zdravljenju. Končno sem se odločil da pozabim vse kar je bilo in pričnem z abstinence» Uspelo mi je. da sem abstiniral skoraj 6 let. Med tem časom sem položil drževzio diplomo iz te stroke kupil po- 293 Sten avtomobil, hobi pa mi je bil gojenje ptic pevk papig in ak- varijskih ribic« Veliko in celo preveč- sem delal, tudi ponoči, V službi sem delal z težko brusilko z vibracijami ia velikimi ob- rati dan za dnem poleg tega pa še honorarno, slcratka hotel sem nadoknaditi izgubljeno. To me je spravilo v bolnišnico, kjer sem dobil ležijo živčnih debel in prstov. Minilo je leto od tedaj, EMG v Ljubljani je pokazal da je roka skoraj dobra, jaz pa še se- daj nimam prave moči, roka elektrizira na dotik in dosti bol je okorna. Na zahtev specialistov naj bi mi podjetje omogočilo laž- je delo, za kar pa imajo več ali manj gluha ušesa, jas pa živjja v strahu, da bi se mi to ne ponovilo ali celo prešlo še na drugo roko. Torej da preidemo nazaj k temi. Pri abstinenci mi je veliko pri- pomogla tudi žena in videti je bilo da tudi ona skuša popraviti svojo napako« Apsolutna abstinenca je trajala do sredine maja meseca letos« Ta- krat sem bil brez avtomobila v 5o km oddaljenem kraju, pil sem kavo« Še danes ne vem zakaj sem rekel da mi dajo 0,3 ruma v kavo in niti nisem razmišljal, vem samo to da sem si i^ekel saj ne vo- zim in tudi nič mi ne more biti po tolikih letih, vendar sem na^ pravil usodno napako« Pozneje sem tu in tam popil kavo z rumom vse pogosteje, dokler ga končno nisem postavil zraven skodelice« Nato je potreba za alkohol stopnjevala neopazno vendar z never- jetno ne^lico, vendar se še 2 meseca nisem opil, nato pa se je pričelo ono najhujše. Majhni karamboli, prepiri doma, prepiri v službi, prepiri v sorodstvu zapuščanje službe na polovici delov- nega dne, zdravnik in bolniški dopust radi opitosti in podobno. To je trajalo do pred dva meseca ko sem se resno zamislil« Ženi in zdravniku sem obljubil abstinenco ker sem smatral da sera do- volj močan. Po nekaj dneh sem se spet napil. Šel aem k zdravniku in mu sam povedal. Poslal me je k specialistu v Ljubljano ki mi je svetoval zdravljenje na zavodu« Še enkrat sem ga prosil 294 naj poizkusim z abstinenco sam, dasi sem imel že urejen sprejem za bolnišnico. Dovolil mi je. Vzdržal sem mesec dni nato pa sem se spet napil skoraj do dilerija. Sedaj sem se pripričal da si sam ne morem ve6 pomagati pač pa mi je potrebna pomoč drugih. Šel sem v bolnišnico na Poljanski nasip v Ljubljani kjer sem se našel s sebi enakimi. Po večdnevnem razmišljanju in poglabljanju sem iskal vzrok mojega alkoholizma, toda zaman - nisem ga našel. Prišla je žena na obisk, bila je nedelja, V pogovoru kot bi vede- la da nekaj iščem, mi je med drugim dejala tudi tole. Razmišlja- la sem kaj je vzrok tvojega pitja in veš zdi se mi da sem našla odgovor. Kakšen me je takoj zanimalo. Nekaj časa molk nato pa: Jas sem kriva da si postal alkoholik. Tega nisem pričakoval. Ni- koli ni priznala svoje krivde, nikoli ni bila nič kriva, sedaj pa tako hladno zvrača krivdo nase, nato je dodala: Dajem ti pro- ste roke roke, če želiš pojdi lahko si poiščeš drugo da boš sre- čen z njo. Ti boš srečen, ker znaš biti srečen, vendar sem ti jaz zagrenila življenje nisem ti prala nisem znala držati reda, niti kuhati nisem znala, kar sem se naučila si me naučil ti, od star- šev nisem odnesla nič, pa laž ki sem ti jo tvezila joj ta ta te " je pokopala. Zato pojdi ker če boš drugje srečen bom najbrš tudi jaz srečna, čeprav mi ne bo vseeno ko te bom videla in rekla si bom vsaj malo dolga sem mu vrnila. Tedaj sem vstal - nisem verjel lastnim ušesom. Ampak - ampak sem lovil besede jas sem vendar pil že pi^edno sem te poznal in pred poroko. Molk: - Da pil si vendar nisi nikoli šel od doma ker bi te vlekla pijača, pač pa si vedno pred nečim bežal. Ti si prešel v kronično pitje nekako tri do štiri leta po poroki, ko sva se najbol prepirala prepričana sem če bi ti tedaj vzel drugo, bi bil danes kvečjemu ob nedeljah malo okajen. Še to Ali se spo- minjaš kaj si rekel takrat ko sem ti končno le povedala resnico? 295 N© verni Rekel si - če bom to prebolel potem bom pa še marsikaj, Nikoli ne bom pozabila teh besed. Ja kag pa otroci če bi do tega ses prišlo, sem brez premisleka zinil kajti pohajala mi je sapa. Nič ne skrbi fant je tako moj in hvaležna sem ti da si skrbel zanj in nisi delal razlike med njim in hčerko ki jo imava - ja pa še to do sedaj nisem vedela da te ima tako rad, dasi tega ne pokaže če kaj rečem proti tebi mi takoj zabrxisi: Kar pusti ata že ve kaj dela in dolgo je vedel da pijes pa mi ni nikoli omenil, Sicer pa jih lahko prihajaš obiskovat kadar boš hotel, ne bom ti zapirala vrat kot to delajo druge. Prosim te pusti me eemega aem še dahnil. Od vstopa v bolnico do danes abstiniram in zdi se mi da bom sedaj uspel. Zakaj mi ni tega povedala že prej. Živimo dalje skupaj, življenje teče naprej, a zdi se mi da smo si sedaj veliko bližji. Vem pa da bo nekega dne stopila pagedme dvignila oči in me skesano vprašala Torej si se odločil da ostaneš in jaz ji bom z nasmehom prikimal Moja zgodba je resnična - vas dragi bralec pa prosim da me sodi- te. Še to vas prosim dragi bralec - Ne zaničujte vseh pijancev ki jih srečate, morda niso sami vsega krivi 296 Če se prepiietlm spominom, ki me rodijo nazaj v otx4>ška leta, se ne morem spomniti niti enega veselega dogodka. Vse je ena sama velika žalost, vse je zavito v črnino. Kako tudi ne, saj je prvo kar se spominjam pretepanje med mamo in očetom. Zakaj sta se po- ročila mi S3 danes ni jasno. Vem samo to, da se je mama zato ker ni dobila ljubezni od moža - mojega očeta, prehudo navezala na- me, kar ijaa za posledico mojo ogromno nesamostojnost še sedaj; očeta pa sem vedno sovražil in ga sovražim še danes. Vse to je povzročilo, da ssa se zaprl vase, izhoda iz sebe pa nisem več na- sele. Ne шог-5т se navezati na ljudi. Nikoli nisem bil deležen lju- bezni acto je tudi ne morem dajati. Je mar Čudno, da pri svojih 22-let5jti še vedno nimaiî nobene prijateljice - prijatelja? Svoje težave ееш že dolge časa navajen zaгфati le štirim stenam svoje sobe ir^ pregovox»: knjiga je človekov najboljši prijatelj, sem mo- ral v!5el;i kar se da rasno. ïrabe se je bJJLo šolati, nihče ni 3tal ob meni; ni čudno, da sem šolske knjige zabrisal v kot. V dobi pubertete so se porajala vse težja vprašanja; nikogar ni bi- lo, da bi nanjfe odgovoril. Kompleks manjvrednosti se je kot črv zagrizel vame. Tarn za šankom pa so flaše kar same ponujale odre- ditev in odgovore na vsa vprašanja. In oprijel sem se jih kot rešiliiO biJJco. Ir. ве je začelo "življenje v raju" katerega kralj je bil AkoLol, јаг pa kot marioneta od danes do jutri ne meneč se za DiJcogar in nič na svetu. Potem pt sc5 je zgodilo: mami so vsak dan bolj debele solze pada- le iz oči, v službi so grozili z odpustitvijo. Bilo je konec, i:iob;nü ^-pvija^^ne" flaše več, odločil sem se za zdravljenje. In zdej BOS. ^u, o kjer z odprtimi očmi in velikim pričakovanjem zrem svojo prihodnost* 297 беш poročena imam moža in hčerko. Čeprav imam vse nisem srečna sama v sebi, ne živim pravo življenje, temveč moje življenje je še 3 tedne nazaj bilo lažno. Kako se je vse to pričelo zakaj nisem srečna bom kakor bom mogla upisala. Začelo se je pred petimi leti, ko sem imela hudo prometno nesre- čo Б ♦eieene poškodbo na glavi, osem dni nezavesti. Po vrnitvi iz bolnice domol sem dobila zdravila - tablete, ki pa sem misli- la, da bo to samo za nekaj časa - potem pa ne bom potrebovala ničesar. Toda tako ni bilo, hodila sem po nove recepte, različne tablete in to se je kar vleklo iz leta v leto, zmeraj je bilo slabše, v sebi sem čutila, da to ne bo šlo vse življenje. Ko sem se poročila, se mi stanje ni nič zbolšalo, čeprav mož tega ni vedel, kakšno je resnično moje življenje, da ја§% premagam te težave s pomočjo tablet. Imela sem otroka, tudi že tedaj je bi- lo že prepozno, da bi sama zmogla nič več jesti tablete. 7 (5i*bi sem bila prepričana enkrat bom rekla priznala - potrebujem pomoč za moje življenje in to sem tudi storila. Prišla sem v bolnico in tu nas je cela skupina, ki se skupaj zdravimo, sktjpaj pripovedujemo težave svojega življenja, zakaj si se odločil in kaj pričekuječ. To bi rekla, da mi je vseč na- čin zdravljenja. Sklenila sem, da bom mogla živeti drugačno pra- vo življenje, tako, da bom brez vseke reči šla. ep». Zastaviti si moram cilj, cilj ki si ga zastavljam, dajem nasvete sama se- be, svojemu življenju - živeti pravo življenje, dajati možu in hčerku pravo ljubezen, čeprav to za vsaki dan posebej mislila, samo za en dan naprej - jutri pa zopet jutri, ..... in to tudi sam* sebe tudi pričakujem. 301 PlS«a se rojen 11. III. 1948 in sem kljub tridesetim letom fie redno samski. Z alkoholom sem se prvič spoznal že leta 1963 in sem sem bil takrat tudi akutno pijan. Od takrat naprej sem večkrat popival, ker sem mislil, da je to življenje zdravega mladega in delov- nega človeka. Tojsko sen služil v Skoplju in sem imel tudi tam veliko prilik, da sem prišel, do pijače tako, da je bila moja odvisnost ali zasvojenost, ko sem prišel iz JN že tako velika, da skoraj ni- sem mogel biti brez alkohola in sem pogosto pil že zjutraj. Nato sem odšel na delo v Nemčijo kjer sem bil 6 let, in sem ži- vel tako življenje, da nisem kljub zelo dobri plači prišparal ničesar. Tam sem pogosto popival hodil v nočne lokale in na . razne zabave kar ni bilo tako poceni. Po šestih letih sem se vrnil v Jugoslavijo, kjer sem dobil službo takoj. Toda na delo sem hodil neredno, na delovnem mestu sem bil tudi večkrat pijan in nisem ostal nikjer dlje od šest mesecev. Tako, da so me mojo socialne razmere prisilile, da sem prišel na zdravljenje v bolnišnico Škofljica, kjer se nahajam še sedaj. Kljub težke- mu začetku je terapevtom le uspevalo, da so me osvestili oziro- ma sem se osvestil sam tako, da sem v celoti spoznal svojo za- voženo življensko pot oziroma posledice svojega alkoholizma. Toda mislim, da bo to za trajno abstinenco kljub temu premalo. Za trajnejšo abstinenco je vsekakor potrebno, da bom redno obi- skoval Me^«^ klub zdravljenih alkoholikov, jemal tetidis table- te vsaj tri leta^^jjjgfig^ejstvoval tudi v kakšni športni orga- nizaciji. Med drugifin^udi redno dela3y|^Äa bi se tudi finančno opomogel, ker mi do sedaj ni uspevalo prišparati ničesar. Treba si bo poiskati življensko sopotnico *m in si xistvariti družino. 302 Nekaj nojih misli o obveznih učnih urah ki so na programu terapije. Izkušnje so pokazale, da učno ure ki so vsakodnevno na programu (razen prvega meseca zdravljenja) ne dosegajo svojega namena. Vprašali se boste zakaj. Odgovor je silno enostaven - pomanjka- nje terapevtskega kadra. Prvi mesec smo redno na učnih urah ob- ravnavali posamezna poglavja iz knjige "Alkoholizem" (obrambne mehanizme, odvisnost - izgubo kontrole - psihične motnje itd.) medtem ko smo bili pacienti več ali manj prepuščeni sami sebi in so se po mojem učne ure tako so mjjslili tudi mnogi ostali spre- menile v ure preganjanje dolgočasja v kolikor ni bil poseaeznik sam toliko prizadeven, da se je pri učenju poglobil sem vese ker pa pri takem abientu kod je vladal ree ni bilo teko enostevno. Naj ponazorim eno od tekih učnih izr. Eni so čitali knjigo dr. Ruglja "Dolga pot" - drugi je citai knjigo kaj je alkoholizem tretji je prebiral skripta "Klubi" četrti naj bi si se učil hiš- ni red, peti je pisal predstavitev šesti je opazoval veverice kako se spenjajo po bližnjih smrekah in končni rezultat takega učenja pa so bili učni uspehi ki so se vidno kazali na izpitih. Res je, da je namen skupnih učnih ur ta, da naj bi se pacienti ne učili po skupinah po sobah in naj bi ee stem preprečilo epa- nje in dremanje po sobah vendar menim, da še se dva ali trije pacienti katerim je resnični cilj,de v času med učnimi uremi do- bro osvojijo učno gradivo znatno boljši saj niso moteni od osta- lih ki si premalo ali pa celo nič kaj prida ne prizadevajo osvo- jiti kar največ znanje. Tudi med pacienti samimi so taki, ki se pridno uče iri učno snov lažje dojemajo in jo tudi razumejo in bi k&j zlahka ^.epolnili vrzel odsotnosti terapevta jasno ne teko kvalitetno kot terapevt pa se že na učni uri očitno pojavi lju- bosumje onih ki se ne uče ces saj je tudi sem pacient kaj naj bi nam on "eolil" pemet dele se važnega in podobne opaske. Po sebi sodeč pa mislim, da so učne ure ob 13^^* neprimeren čas kajti največkrat ee obed konce ob 12^^ in dobre pol ure počitka za nadaljnje reano uaako delo je vsekekor prekratek. Kod pa je 503 »nano še že razmišlja v kolikor ni medtem že gotov nov predlog urnika dela - (hišni red) ki bi razpoložljiv delovni čas bolj smotemo porazdelil« 304 KAJ JE Y ŽIVLJENJU TAKEGA, DA NAPRAVI ŽIVLJENJE ZANIMIVO, V življenju je marsikaj, kar naredi življenj lepo, čudovito,. zanimivo, skratka vse zakar se splača živeti. Predvsem je to zanimanje za delo, izpolnjevati vestno vse službene ter družin- ske dolžnosti. Poleg tega pa človek še vedno najde čas, ki je resnično samo njegov. Naj bo to še dodatno delo v njegovem ali njemu podobnem poklicu, ukvarjanje s športom, vključevanje v klube, povsod se najde nekaj, da človeku nikdar ni potrebno bi- ti dolgčas. Treba je semo delati, se zdravo zabavati, vedno je treba stremeti za boljši jutri. Nikakor pa ne smemo prezreti le- pot, ki nam jih je dala priroda to je našo morje, predvsem pa naše prelepe planine, katere me že od nekdaj privlačijo, vendar bom njihovo lepoto šele zdaj dodobra spoznal in odkril vse nje- ne čare, kateri so bili do sedaj nekje globoko zamrznjeni. Lepo je življenje če ga znaš pravilno in lepo živeti Morda eem pre- več pisal o zabavi ter razvedrilu, pri vsem tem pa nikakor ni- sem pozabil na delo, ki ga mislim vestno in častno opravljati 305 V bolnici sem tri mesece sem slkoñolik: star sem 28 let pijem že od svojega 7 leta, doma sem iz Prekmvrja kjer je alkohol priso- ten v vsakdanjem življenju. Oče je bil alkoholik, umrl je 1975 leta za cirozo jeter mati je ravno tako alkoholik. Imam še brata in sestro ki ni&ta alkoholi- ka od 1969 leta živim v Ljubljani poročen sem drugič imam dva otroka, po poklicu sem mesar. Na Škofljici sem drugič prvič sem po štii'ih mesecih recidiviral in pobegnil iz bolnice, apistiniral sem osem mesecev nakar- se je začelo vse po starem to je bilo 1973 leta Panes ko sem tu že drugič ne zdravljenju, sem sicer gotove stva» ri vedel že iz prejšnjega zdravljenja. Mislil eem, da nimam kaj več iskati na ponovnem zdravljenju. Danes po treh mesecih »drav- 1jenja^lahko ugotovim, da je bilo moje mišlenje zmotno, da sem veliko pridobil, da sem spremenil način svojega obnašanje in mišlenja. Da se je bolje trrediti in pozdreviti, kot pa končati svoje življenje. Za vsakega ki ni seznanjen z načinom zdravlje- nja se zdi začetek težak in ponižujoč skoraj neznosen. Terapevt- sko osebje nedostopno. Vendar se to mneje hitro spremeni vsaj za tistega ki se je vredu vključil v zdravljenje, in uvidi, da je on tisti, ki se nemogoče obnaša in je ravno takšen, kot je bil prej ko je bil pod vplivom alkohole. Mislim, da je čisto normalno če se terapevti obnašajo v začetku, do pacijenta ki pride na zdravijenje^nekateri trezni dragi pijani obnašajo zadr- žano in so nedostopni V začetku si sicer trezen ampak obnašanje in vedenje je skoraj isto kot pod vplivom alkohole. Po gotovem času ko se zaveš ko spremeniš način svojega obnašanja, ko si urejen^in se obnašaš do terapevtov in drugih pacijentov trezno in urejeno so tudi terapevti dostopni in se zelo tnMijo za vsa- kege posameznika, ti skušajo pomagati reševati taoje probleme in ti svetovati. To sem doživel tudi sam, sam sem bil v začetku jezen na nekatere terapevte in na njihov zadržan odnos, do naa Sam sebe pa sploh nisem opazil, da se obnašem nemogoče in govo- 306 rim ravno take neumnosti kot če bi bil pijan« Tako sploh ni čud-^ no če so se takrat obnašali terapevti,do mene zadržano in nedo- ^ stopno« Po treh mesecih zdravljenja gledam na to čisto drugače in mislim, da danes gledajo name čisto drugače tudi terapevti« Zelo sem zadovoljen z načinom dela in obnašanjem terapevtov« Spra> šujem se zakaj se sploh ukvarjajo z nami, že res, da je to njiho» vo delo, vendar, bi lahko vsakemu povedali, da nesme piti mu da» li tetidis in stvar bi bila končana« Vsak terapevt se pa trudi, da bi zdravljenje vsakega alkoholika Čimboljše, mislim tako, da bi spoznal napake in zavoženo življenje, ki ga je živel kot al- koholik Hočejo mu pokazat, da je trezno življenje lepšo, kot pa živeti nekje v oblakih, zmeraj pod vplivom alkohola, tako da sploh ne misliš na jutri ampak živiš samo za danes. ¿.^ Prideš do spoznanja, da je mnogo stvari zaradi katerih se splača živeti trezen začneš zeiznavati svojo okolico, otroke ženo slu^ bo za kar si se prej bolj malo menil Mislim, da sem spoznal napake in krivico, ki sem naredil ženi in otrokom, ki eo bili zelo veliko pri kraj sani zaradi mojega alkoholizma. Ravno tako služba v osmih letih sem zamenjal 12 ^ služb vse to zaradi alkoholizma. Mislim, da to ni nobeno posi- panje s pepelom samega sebe, ampak resnica ki jo moraš spoznati če želiš in se hočeš otresti suženstva alkohola. Obljube so ne- pomembne zato brez obljub. Poskušal bom živeti trezno in urejeno kar je za mene edini ishod. Povrniti družini in družbi tisto za kar sem jih prikrajšal v času mojega alkoholizma. OPP Poskušal sem napisati nekaj o načinu zdravljenja odnosu med zdravljenci in terapevti in o svojem pristopu k zdravljenju in o spoznanju da sem alkoholik. Če mi ;;e to uspelo boste presodi- - li sami. Ce iz vseh posameznih delcev sicer ne molekularno majhnih pa tudi ne iz otipljivega materiala, temveč iz drobcev spomina zavest- nega kot tudi pozavestnega, ob pravi analizi realnega dogajanja, ob spominu na prve izsledke porajanja sizofrene deformacije mojega lastnega jaza, kot pričetek tega lahko navedem poškodbo glave, nadalje nekontrolirano močenje med spanjem do 13—14 leta starosti, kot tudi pogostna depresivna razpoloženja, ki izha- jajo iz očitkov nezadovoljstva mojih bližnjih kot tudi iz lastne samokritičnosti, nadalje kljubovalna želja po lastni zamisli, da bi obrnil okolico in svet sebi v prid ne glede na škodo drugih, za kar pa sem prosil nikogar drugega kot višjo silo — samo nebo in to za vsako ceno, seveda če je bilo lepo jasno, če pa je bilo oblačno pa me je bilo hudo strah, kar se je nekega dne stopnje- valo v pravo pravcato blaznost z pobegom in glasnim tuljenjem, kar je brat videl vendar ni dal na to nihče nikakršne pozornosti, kaj kmalu po vsem tem so nastopili znaki pubertete o kateri nisem imel nikakršnega poduka, kakor tudi o spolnosti sami, kolikor sem vedel sem vedel iz ceste in še to na najbolj prostački način, kdo se je le kaj brigal za ta poduk, ki naj bi bil res le poduk in to strokoven ne pa prostaško obešenjaški, ki mi je le buril domišljijo, kateri so sledili posamezni poizkusi, ki niso nič drugega kot strašno pogubne zablode, onaniranje in skotološtva, s čemer sem le še huje obremenil psihično ravnovesje, in v takem stanju sem vegetiral leta in leta tudi danes še ni pravega ravno- vesja in vegetiranje se še nadaljuje, do kdaj — zakaj — zakaj?