Jzhnjii vsaki četrtek ju Telja s poiminn vred ¡a v Mariliom s jHliiljBJlJfllil n,i dom del raki leta . it ft. , pol leta . L il, SOk. i v„ .. . — n.«ok. Brez [>o«iljaoj(i m doni ia colf) letrj . 2 &. SOk-s pol tel* . 1 H. 30 k, % n . -a.7ok, P ni uger se zmirom glasno razgovarjajo, zato reče govornik predsedniku ) Če g. predsednik nc morete zdržati mira v zbornici, po tem svobodna beseda nema prostora v tej bisi (ker m.' ji: zmirom nemir, reče govornik proti nemikim poslancem). Kaže se, da mo nočete pustili govoriti. Za t.j ko liberalnost se z.iU valu jem, (Nemci obmolknejo in nekteri pritrdijo govorniku.) Nadaljuje, da štnjarskl Slovenci Se eno^a nčilnega zavoda k sloveuskim jezikom nisu dobili na deželne stroške. Vino rojaka šola, ki ¡¡pluli nič ni vredna, je nemška. Za ptujsko roaluo-gimnazijo smo beračili sest let, kedaj dobimo zgornjo rcnlko za slovenski Stajar, to sam Bog ve iu nas vsemogočni deželni odbor, (Občna pohvala pa tudi smeb.) Zakaj uns vežetc na sebe, ker sami pravite, do morate doplačati vsako leto na mariborski okrog. Pustite nas bežali z našim primankljejcm (deficit).mi si bomo že sami pomagiilt. Od govor vlade na na3o interpelacijo je razžnlil ne le nas Slovence, ttmptik vse Slovane v Avstriji in ho pomagal, da setem hitreje prekucne sedanja vlada, ki svojo moč v tem išče' da zaničuje in nazaj fjm slovansko narodnost, (Nemir med Nemci, G. predsednik opominja govornika, da, po oprav, redu ne sme odgovoriti na vladin odgovor.) Dr. Vofinjak: Soj le kritiku jem. Predsednik: To ui dovoljeno. Dr. ni li. Federalizem, ki edini se vtogue rediti Avstrijo bode napravil na tej strani Lltavo štiri sknpine: galisko, češko, nemil fco s sedežem v Bei», in slovensko s sedežem v L j u bI j a n i. (Ogovori od nemške strani itcbpauor; Kaj še. i Dr. Vošnjak; Da, da I Ljubljana je naravno središče co[ega slovenskega na. roda. Ločitev Slovencev od Nemcev na Stajarskem ni težka. Pri SpitJeldu stoji severni mejnik in sloveusbi Tie t je pižni. Kar sc tiče deželnega premoženja, Vam radi postimo vse Iii še, zavode, staro in novo zidani« v Gradcu, Vi pa nam pustite Itogaško slatino iu Dobrno. (Velik nemir iu nasproti Ulici med Nemei.) — Ko bi tudi prosti narod ne bil povsod za zcdiujeuje, pa je za nje vsa narod ua inteligencija iu wi narodni časniki. In tem gotovo ni zu to, svojemu narodu škodovati. Z našo narodno inie-ligencijo, v našim narodnim časopistvom Vam še enkrat kličem v imenu celega naroda: „Ločitev in po tem sedt* u j e nj e, zed i nj en je vse Ji Slovencev] Gospodarske stvari. Hroit i kot živci in kot ohrtnfško bla^o. Keki nato rosi o vec v Bcrliuu piše o tem sledeče: V naj novejšem Č^su se pripravIja iz brosčev ugodno diseca iu prav okusna i1 u b a, ki ima okus juhe iz rakov in je posebno slabim bolmi! k um koristna. Zvun tega sc b hrošči lahko rtobro pitajo svinje, kokoši iti race in se iz njib dela dober gnoj. Nuj več sc jih vendar za to porabi, da se iz njih delu dobra vozna m a ž a, kurivo in celo ol j c i a j c d, ktero sc v vročili ponj vab iz njih praži: nadalje so dela is hroičev lepa pričama barva in zadnjič tudi krvno lugasta sol, ktero posebno rabijo bar vari iu ki učil vničarji. Sadjereja. Cepljenje v na pol razklani divjak. Pripravljanje žlahtne v o j i c e. Žlahtna vejica se mora prireja ¡i, daje podobna iagoadi in tla ima podobo tudi nožnega rezala, ker po tem popolneje izpolni celi razcep. liezali pa so mora prav pazljivo, da se namreč pri rezanju ue tiSči, temoi; samo lahko vreže, ker po takem rezu se skorjn žlahtne vejice bolje drži. Vošnjak dokazuje, da jc bila interpelacija skoz In skoz rc-Jii;u. je s¡|a potrebno, če hočemo, da se požlahlnjenje gotovo sn i čn a.Tuj s t vo z pet kaže svojo moč. Kdor čuti in sc bori za svoj j ,jr¡me. narod, tega preganjajo ti tuji vsiljene! * sovraštvom, ki se j 1* r i n r i v 1 i a n i e d i v i a k a od kontikaoske osvete lo v tem loči, d.i narodnjaka ua eu j 1 npr.u i(an|C Qivjaita. ^ krat ne zakoljejo, a ropajo mu jegovo občansko čast in bitje. Divjak se inora tako odžigati, kakor pri vecpljenju v (Veliki nemir med neniei in klici naj se govorniku od-1 Celi rnaocp in žag^rez r.tvu? tako z ostrim tiožcm očistiti, Izhnju vsaki i-etrtefc iu velja s poiminn vred ¡a v Muriliom s jHliiljflJljfllil n,i dom del «Iti leta . it ft. , pol leta . L il, SOk. i v„ .. . —rt.«ok. Brez pošiljanja m doni ia celo leto . 2 &. SO k-J pol lei* . 1 H.aOk, % n . -fl.70k, rnsniiifizui I iti i 3 e Juliiju pri knjigarn N fvak ¡i na velikem lrjru ya A k. SLOVENSKI ^nrainino sprejemu vroil-nifltvo v Mariboru. llckopiei se a4 vračajo, neplačani listi ne prijem m o, Portufivcn list za slovensko ljudstvo. Otnaníls to prijem »jo, plnčn Kn vralioo je 10 k., iti kolvk Í0 k. ,PriiJuk v gosppilnrMvu boga (i deželo." štv. 43. V Mariboru 2g. oktobra 1868. Tečaj II. se tegne beseda,J la po tem se čudite, da se gane isti del naroda, k: ga lujstvo se ni spravilo popolnoma ob svojo zavest- -Tuj Bev» pota nas jc dosti dolgo teptala. Zbudili so so Slovenci, Slovani*. Tudi mi vemo, da nas je milja-nov, ki shvunskigovorijo, milijo in čutijo. (Zmir veliki nemir med Nemci). Na mesto nem s k njo če knlture, ki je prišla na kant, stopila bo nova slovanska svoboda iu elovečanstvo l (Smeb med nernci.) Slovan s t vo ju bo v veljavo vpeljalo. — Na p rej in s 1 o v a ns t v o, to j 6 identično. ¡Krobot j edit o kr n no vi na K slednjemu ne je slava kli- nemcl.) Slovenci sc morajo i ji so bodo zedi- Tret.fi n9uvenski taltor je bil 18. t m. v Šeropasn pri Gorici. SoSlo je 10.000 ljudi i ji vladni jc naj lepši tnir. Navdušenost je bila scvuuredna, vse resolucije ao ee sprejele enoglasno, naj bolj riavduSeno vendar resolucija o zedtnjenjti vseh Slovencev v cala Avstriji in trikrat Njili Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I. Govorili so: Dr. La vri č, dr. V oí ni rt k (štajerski deželni poslanec-, (ir. T o n k Ii. KI a v ž a r. Dolenc, X a b o r g « i, Ž i v i C iti D o 1 i a k. Cirovor dr. V o 5 n j ti k n v zutlbji v Gradcu. seji dežel, zbora G. Herman je s svojim govorom že prej nemške poslancu; tako razdrajij^ da so zlo nemirni postali, k > se ogla« dr. Vošnjak k besedi. Dr. Vošnjak razvije naj prej zgodovino ideje zedinjenja Slovencev od leta 184s sem. Pripoveduje od rajnega nadvojvode Janez-,i. Ko bi še zdaj ¿ivel, bj se Intiko prepričal, da jo ves slovenski narod za zodinjenje. To ni romantična domišlijn, ne umetno zabluvanje, temoč celo naravno. Slovence jc praktičen, toraj spozna, da je sedanja razdelitev na 6 kosov za njega težka veriga in zavor vsakemu napredku. (Nemški poslanci posebno Kuiserfeld in Lo-ni ager se zmirom glasno razgovarjajo, zato reče govornik predsedniku ) Če vi g. predsednik ne morete zdržati mira v zbornici, po tem svobodna beseda nema prostora v tej biši (ker m.' ji: zmirom nemir, reče govornik proti nemškim poslancem). Kaže se, da mo nočete pusliLi govoriti. Za t.j ko liberalnost se zaUvalujem. (Nemci obmolknejo in nekteri pritrdijo govorniku.) Nadaljuje, da štajarski Slovenci Se eno^a nčilnega zavoda š slovenskim jezikom nisu dobili na deželne stroško. Viiinfi jska Solil, ki sjdoli nič ni vredna, je nemška. Za ptujsko realuo-gimnazijo smo beračili Šest let, kedaj dobimo zgornjo realko za slovenski Stajar, to sam Bog ve iu naš vsemogočni deželni odbor. (Občna pohvala pa tudi smeb.) Zakaj nas vežete na sobe, ker sami pravite, do morate doplačati vsako leto na mariborski okrog. Pustite nas bežati z našim primankljoiem (deficit).mi si bomo že sami pomagali. Od govor vlude na nešo interpelacijo je razžalil ne le nas Slovence, ampak vsoSlovane v Avstriji in bo pomagal, da semeni liitrcjc prekucne sedanja vlada, ki svojo moč v tem išče' da zaničuje in nazaj tira slovansko narodnost, (Nemir med Nemci. G. predsednik upu min ja govornika, da po oprav, redu ne sme odgovoriti ns vladin odgovor.) Dr. Vošnjak: Saj le kritikujem. Predsednik: To ni dovoljeno. Dr. ni li. Federalizem, ki edini še vtegue rešili Avstrijo bode napravil na tej strani Litave štiri skupine : galisko, češko, nemško s sedežem v Bečn, i n slovensko s sedežem v L j n bI j a a i. (Ogovori od nemške strani itcbpauor; Kaj še. i Dr. Vošnjak; Da, da 1 Ljubljana je naravno središče celega slovenskega naroda. Ločitev Slovencev od Nemcev na Stajarskem ui težka. Pri Spil jeklu stoji severni mejnik in slovenski Tis t je južni. Kar sc tiče deželnega premoženja, Vam radi pnatiino vse Iii še, zavode, staro iu novo zidani« v Gradcu, Vi pa nam pustile Bo g ni k o slatino iu Dobrno. (Velik nemir iu nasproti klici med Nemci.) — Ko bi tudi prosti narod ne bil povsod zu zedinjeuje, pa je za nje vsa narodna inteligencija in vsi narodni časniki, in tem gotovo ni za to, svojemu narodu škodovati. Z našo narodno inie-ligencijo, v našim narodnim časopistvom Vam še enkrat kličem v iuionu cclega naroda: „Ločitev in po tem zedi-ii j e nj e, zed i nj cn je vse b Slovencev] Gospodarski1 stvari. Hroit-i kot živci in kot ohrtidško blitvo. Neki nato rosi o vec v Bcrliuu piše o tem sledeče: V naj novejšem Času se pripravija iz brosčev ugodno dišeoa iu prav okusna i u b a, ki ima okus jubc iz rakov in je posebno slabim boleuikoin koristna. Zvuu tega se b brošči labko dobro pitajo svinje, kokoši iti race in se Iz njib dela dober gnoj. Naj voč sc jili vendar za to porabi, da so iz njih delu dobra vozna m a ¿a, kurivo in celo ol j c z a j e d, ktero sc v vročili ponj vab iz njib praži) nadalje se dela is hroičev lepa pričama barva in zadnjič tudi krvno lugasta sol, ktero posebno rubij'» bar vari in klučavničarji. Sailjereja. Cepljenje v na pol razklani divjak. Pripravljanje ž I a b t n e v o j i c e. Žlahtna vejica se mora prirezalt, da je podoba i zagozdi in da ima podobe tudi nožnega rezala, ker po tem popolneje izpolni celi razcep. Bezali pa so mora prav pazljivo, da se namreč pri rezanju ne tišči, temoč samo labko vreže, ker po takem rezu se skorjn žlahtne vejice boljo drži. Vošnjak dokazuje, da je bila interpelacija skoz iu skoz re-Jkar je sila potrebno, če hofcrno, da se požlabtnjenje gotovo sn i čn a.Tuj s t vo z pet kaže svojo moč. Kdorčnti in sc Imri za svoj j ,jr¡me. narod, tega preganjaj« ti tuji vsiljen« * sovraštvom, ki se i 1* r i t> r i v 1 i a n i e d i v i a k a od kontikaoske osvete lo v tem b-Či, d.i narodnjaka na eu j 1 npr.u tinnje nivjaita. ^ krat ne z;i kol jejo, a ropajo mu jegovo obflttosko čast in bitjo. Divjak se inora tako odžigati, kakor pri vcepljenju v (Veliki nemir med nenici in klici naj se govorniku od-1eeli rnaocp iu žag^rez r.ivu? tako z ostrim nožem očistiti, Izhnju vsaki četrtek iu velja s poitTiinn vred ¡a v Muriliom s jHliiljBJlJfllil n.i dom del «hi leta . It ti. , pot It-1 h . L a.-Mik. i v, ■■ - ~n.su k. Brez [>o«i|jauj(i m Ju in ia cslf) letrj . 2 &. SO ka pol tiii* . 1 H. 30 k, „ n . -a.7ok, rnsniiifizui ¡¡tli 3 e dobijo pri knji^nru iinvltfrii nn velikcjr: lrjru ya A k. SLOVENSKI ^nroininn sprejemu vroil-riifltvo v Mariboru. Kckopisi se H4 vračajo, ueplnčani listi ne prijemalo, Portufivcn list za slovensko ljudstvo. Otnaaila ie prijem »jo, plnčn Kn vralioo je 10 k., iti kolek Í0 k. „PruJuk v gospoilnrMvu bogati dt-želo." štv. 43. V Mariboru 2g, oktobra 1868. Tečaj II. se tegne beseda.) la po tem se čuJiie, da se gane isti tlel narodu, ki ga lujstvo -se ni spravilo popolnoma ob svojo za-veBt. -Tuj Seva peta nas jo dosti dolgo teptala. Zbudili so so Slovenci, Slovani". Tudi mi vemo, da nus ¡e SO miljo-nov, ki fihvuiiskigovorijo, milijo in čutijo. (Zmir veliki nemir meil Nemci). Na mesto nem s k njo te kulture, ki je prišla na kan t, stopila bo nova slovanska svoboda iu človečanstvo l (Smeti med nemei.) Slovan s t v o ju bo v veljavo vpeljalo. — Na p rej in s lo v a as t v o, to j e identično, i Krohot j edn o kr n no vi na K slednjemu ne je slava kli- ncmcL) Slovenci se morajo in se bodo zedi- Tret.fi ni »renski tabor je bil 18. t m. v ŠempftSU pri Gorici. SoSlo je 10.000 ljudi i n vladal je naj lepši tnir. Navdušenost je bila zvutiretltm, vse resolucije ao ee sprejele enoglasno, uaj bolj navduSeno vendar resolucija o zeti i njen j ti vseh Slovencev v cala Avstriji in trikrat Njilt Veličanstvu cesarju Franca Jožefu X. Govorili so: Dr. La vri ß, dr. V oí iti rt k (šta-jarsld deželni po^ltinec-, dr. T o n k Ii. KI a v ž a r. Dolenc, X a b e r g « i, Ž i v i C iti D o 1 i a k. C«»rur dr. V o 5 ti j a k n v zailbji v Gradcu. seji dežel, zbora G. Herman je s svojim govorom že prej nemške poslance tako vazdražil, ila so zlo nemirni postali, ko se ogla« dr. Vušnjak k besedi. Dr. Vošnjak razvije naj prej zgodovino ideje zedmjenja Slovencev od leta 1S±t sem. Pripoveduje od rajnega nadvojvode Janez-ft. Ko Lii še zdaj ¿ivel, bj se bitko prepričal, dn jo ves slovenski narod za zodinjenje. To pi romantična domišlijn, ne umetno znhluvanje, temoe cclo naravno. Slovenec je praktičen, to raj spozna, da je sedanja razdelitev na 6 kosov i a njega težka verig« in zavor vsakemu napredku. (Nemški poslanci posebno Kniserfeld in Lo-miiger se zmirom glasno ^izgovarjajo, zato reče govornik predsedniku ) Če g- predsednik ne morete zdržati mira v eboe-nictj po tem svobodna beseda nema prostora v tej biši (ker m.' ji: zndrom nemir, reče govornik proti nemškim poslancem). Kaže se, dn mo nočete pustili govoriti, Za t.j ko liberalnost se zaliva I njem. (Nemci obmolknejo in nekteri pritrdijo govorniku.) Nadaljuje, da štnjarski Slovenci Sc enega nčilnega zavoda š slovenskim jezikom niso dobili na deželne stroške. Vinorejska šola, ki sploh nič ni vredna, je nemška. Za ptujsko realuo-gimnazijo smo beračili Šest let, kedaj dobimo zgornjo realko za slovenski Stajar, to sum Bog ve iu naš vsemogočni deželni odbor. (Občna pohvala pa tudi smeb.) Zakaj uns vežete na sebe, ker sami pravite, do morate doplačati vsako leto na mariborski okrog. Pustite nas bežali z našim primnnkljejcm (deficit). mi si bomo že sami pomagilit. Od govor vlude na mišo interpelacijo je razžnlil ne le nas Slovence, ampak vso Slovane v Avstriji in ho pomagal, da setem hitreje prekucne sedanja vlada, ki svojo moč v tem išče' da zaničuje in tiuzaj tira slovansko narodnost, (Nemir med Nemci. G. predsednik opominja govornika, da po oprav, redu ne sme odgovoriti ua vlariin odgovor.) Dr. Vofinjak: Soj le kritiku jem. Predsednik: To ui d n volj eno. Dr. ni li. Federalizem, ki edini s? vteguo redili Avstrijo bode naprnvil na tej strani Litavo štiri sknpine: gülisko, češko, nemško s sedežem v Eečn, in slovensko h s e d e ž e m v L j u hI j a n i- (Ogovori od nemške strani Rchpauor; Kaj še. i Dr. Vošnjak; Da, da 1 Ljubljana je naravno središče celega slovenskega naroda. Ločitev Slovencev od Nemcev na isl.ajarsktmi ni težka. Pri SpitJeldu stoji severni mejnik in slovenski Tie t je plini. Kar sc tiče deželnega premoženja, Vam radi postimo vse Iii še, zavode, staro iu novo zidan p; v Gradcu, Vi pa nnm pustile Itogaško slatino iu Dobrno. (Velik nemir in nasproti klici med Nemci.) — Ko bi tudi prosti narod ne bil povsod za zedinjeuje, pa je za nje vsa narodna inteligencijii iu vi! narodni časniki. In tem gotovo ni za to, svojem u narodu škodovati. /i našo narodno inie-ligeneijo, v našim narodnim časopistvom Vam še enkrat kličem v imenu celega naroda: „Ločitev in po tem zedi-u j e nj e, tod i nje nje vseh Slovencev: Gospodarski1 stvari. HroM'1 kot živci in kot ohi-tnfško lil. Neki nato rosi o vee v Bcrliuu piše o tem sledeče: V naj novejšem Č^su se pripravIja iz broščev ugodno dišeč* iu prav okusna i u b a, ki ima okus juhe iz rakov in je posebno slabim bolcnikoia koristna. Zvuu tega se b brošči lahko dobro pitajo svinje, kokoši iti race in se iz njih dela dober gnoj. Naj več se jih vendar za to porabi, da se iz n)ih delu dobra vozna maža, kurivo in celo olj e z a j c d, ktero sc v vročili ponj vab iz njih praži) nadalje se dela iz hrošče? lepa pričama barva in zadnjič tudi krvno lugasta sol, ktero posebno rabijo barvati iu klučavničarji. Sadjereja. Cepljenje v na pol razklani divjak. Pripravljanje žlahtne v o j i c e. Žlahtna vejica se mora prirczalt, daje podobo i zagozdi in tla ima podobe tudi nožnega rezala, ker po tem popolneje izpolni celi razcep, liezati pa so mora prav pazljivo, da se namreč pri rezanja ue tišči, temoč samo lahko vreče, ker po takem rezu se skorjn žlahtne vejice bolje drži. Voš njak dokazuje, da je bila interpelacija skoz lu skoz re- kar je sila potrebno, če hočemo, da se požlahtnjenje gotovo snična.Tnjstvo zpet kaže svojo moč. Kdor čuti in sc Imri za svoj j ,jr¡m"e_ narod, tega preganjajo ti tuji vsiijenci * sovraštvom, ki se j Prinrivlianie divjaka o,| Etontikaoske osvete lo v tem loči, da narodnjaka na eu j 1 ripr**ipanj« Qivjaita. ^ krat ne zakotfejo, a ropajo mu jegovo obflttosko čast in bitje. Divjak se mora tako odžigati, kakor pri veepljenju v (Veliki nemir med nenici in klici naj se govorniku od-1 celi razcep in žag"rcz r.tvu? tako z ostrim nožem očistiti, po tem se divjak samo do polovice razkolje. Divjak so tudi lahko pošev odžaga, kar jc zato zlo koristne, da s A lože proti vcepljeni vejiei teče, in rez lože in lepše zaraste. Žlahtna vejica sc po tem v razcep tako vrine, da so1 jena zelena skorja s zeleno skorjo divjaka popolnoma zlaže. Obveza. Ali se celi raxcep naj prej z drevesnim voskom dohrn zamaže^in po tem z popirnatim ali platnenim trakom dobro omota in zaveže z ličjem ali z dragimi [raki ; ali pa se razcep nuj prej z ličjem dobi o omota in zaveže, in še le po tem z drevesnim voskom dobro zamažo. Ču se kesuej ke-dar žlahtna vejica začne rasti, opazi, daje »b veza premočna se mora malo popasliti, da se drevesce lože raz* i j .i in lepšo raste. Cepljenjc v üliorju. Ta način cepljenja jc prav važen in zato vreden, da se nanj, ko naj bolj oziramo in sicer iz sledečih vzrokov: 1. Lepljenje na ta način ni tako silno, ktdur pri prej popisanih načinih, ker se tukaj deblo ne razkolje. 2. Mora se temu uačinu dati prednost ne samo pri drevesih, ki so na onem mestu na kterem jc hočemo požlablili, že više dva palca debela, temoi 3. Se na ta naétn indi lahko cepijo drevesca, k te ra še niso debeljsa od peresne cevi. 4. Se celo mlade drevesca na ta način lahko cepijo in sicer taki, ko se i/, drevesnice presadijo iu cepi setndi lahko v sobi, ker tukaj celo ni potrebno, da bi drevo za eepljeuje že moralo stati vkorenito na svojem določenem mesta, kakor jc to potrebno pri drugih načinih cepljenja. 5. Ker je pri tem cepljenju potrebno, da je drevo žc celo v soku, se še le cepi meseca maja, t. j. v času v kterem se že na noben drugi način cepiti ne sine, kar je posebno zlo koristno, če je bilo vreme v pomladi zlo ncvgoduo in drevo po tem bitro pognalo listje iu cvetje, ker tj. na ta način še se lahko copi, če je že divjak poln listja, če še se le dobijo žlahtne vejice, ktere še niso pognale listja. Nekaj splošnega o tem. Slive, na ta način vcepljene naj rajše in naj lepše rastejo, poprek ves kosčični sad na ta način vcepljen rad in lepo raste. Pripravljanje divjaka. Divjakovo deblo ali veja se mora ravno tako odžagati in žagorez očistiti, kakor pri cepljenju v razcep. Po tem se skorja od žagoreza doli na jeden palen daleko razkolje, tako veudar da se les ne rani. Ko se je to storilo, se skor-jiui strani zgoraj malo od debla odluščite, da se žlahtna vejica lože vrine. Pripravljanje žlahtne vejice. Žlahtna vejica se mora tako prirezati, da je podobna zagozdi in da ima zgoraj odstavek. Črna skorja se po lem po celi zagozdi mora prav pazljivo odluščiti, tako dase veudar zelena skorja ue rani ali od lesa neodlušči. Si vendar potrebno črne skorje po celi zagozdi odstranili, zadostuje tudi, če se samo na krsjeh malo odlušči. Žlahtna vejica se mora s prav ostrim nožem tako prirejali, da se pri rezanju z nožem ne tišči temoč samo po> čas vleče, ker po takem rezu se skorja bolj lesa drži, kar jo potrebno, če hočemo, da se požlabtnjenje prime. V c epljen je žlahtne vejice. Žlahlna vejica se mora z rezum proti deblu nbrnenim prav počas vri noti iu sicer eelo do odstavka. Dobro je zato, čo se skorja divjakova, ue odlušči preveč nd debla, temoč če se to še le zgodi po vrivauju žlahtne vejioe, ker po temi sedi ta vejica baij trdno na divjaku. Obveza se mora ravno tako napraviti, kakor pri cepljenju v razcep in vejica se mora tudi tako h koleku privezati, .kakor tamo. se kesnej nakaže, da je obveza premočna, se mora popustiti. Oe jo drevo tako zlo sokuato, da bi se mislilo, da se žlahtna vejica tako lahko vrine, no da bi se skorja na divjaku razklala, si napravi iz trdega lesa j od nitko zngozdo, kakor se navadno napravi na žlahtni vejici, iu jn vrini med skorjo in les divjakv, da tako napraviš pot žlahtni vejici, ki se po tem taki naj vrine. Oiiu debelejši je.divjak, lim več žlahtnih vejic se labko vcepi, samo, du se kesnej morajo do ene naj lepše vse odrezati. Če se stara drevesa na več vejah požlahlnijo, se to ue smo zgoditi v jednem letu, temoč požlalitnjenje se mora razdeliti na 2-3 leta. Pri tem se mora vendar paziti na [to, da se ne eepi prvo leto samo na edin strani, temoč na vseh straneh, da tako vejiee že same posebi čini jo lep vrb. To se priporoča zatornj, ker se večkrut pripeti, da se neko leto požlablnjenje eelo ne prime; če bi tedaj vse prej vcepljeno žlahtne vejice samo na jedui strani stale, bi celo drevo grdo podobo dobilo. Veje, ktere hočemo pn ¿lah t uiti, *e morajo že meseca januarja ali februarja odžagati, ali vendar tako, da še sc kesnej lahko mali košček odz.iga, ker po tem se dobi bolj s >k-nati les. Oi¡rezanim vejam .se morajo pustiti tiuke vejice tako imenovane vK-čcune, ktere namreč sok k žlahtnim vejicam vlečejo iu nepotrebne soke odtegnejo. Žlahtne vejice brez imenovanih i lečoue laftejo skoraj vsikdar prenaglo in se lato nit lahko posušijo o Ji pozebejo, ker ncniajo za-dosla trdega lesu. Nekaj našim rokodelcem. Imel sem priložnost skozi dve leti — iu še prihodnje leto. ker še ni vse dogutovljeno, a ko me mili Bog še dalje turobno živariti pusti — gledati, premišljevati iu se prepričati " mnogih pciitiiijnklj ivostih in drugih spukah, k te rim se gospodar, ali hoče ali noče. podvreči mora, ki je prisiljen kakošno poslopje staviti. Moje stanova [išče ali hi i a, tri iu pol sešnjev visoka in gospodarsko poslopje sicer ni izmed naj večin navadnih stavb; vendar se tudi ne more majhnim stavbam prištevati, k<;r je okoli IGO tisoč opeke zloženo, in obsežo zemljišča aU stavbinega prostora nad 110 > ti i jaški h sesuje v. Po tukem mi bo že dovoljeno spregovoriti s poduk še manj vajenim gospodarjem o raz nili rečeh, ktere gospodarja in rokodelce zadevajo. Kdor kaj staviti hoče, naj si prijeten prostor za stavbo izbere, če tudi na pečevju, Um bolje: vsem ljudem ne more Bog riiiui ne vgoditi! Tuku poslopje bo vedno sabo. kar voli ko stroškov vsako leto prihrani, ki bi gospodarja prizadjnli, ako bi stavil na manj suhi'in zemljišču, kder bi večkrat pivnice vode mesto vina polne bile. zidina trpela iu ljudem bivanje nezdravo bilo, Dade Bakedaj ktero rodovitno zemljišče obraniti, apuitu, manjvredno pa prav dobro za sta vb i ti prostor odločiti, v zlasti po brežiuah, kder se sadovnik ali kuj drugega dobro obnaša in prilega, ter po tem sploh le več ha-.kn douasii. Po dolini ostanejo rodovitne njiva, lepi travniki, s kterimi si gospodar labko dobro živino redi, ki mu z lahkoto tudi po bregu vozi. ako se ji preveč ne naklada in steza ni prestrma. To velja posebno pri takih posestvih, ktera imajii mnogo goidov, a malo nji\ iti travnikov, Inače pa se poslopja iu stanovali^'n nnj bolj prilegajo, i sredi posestva jili staviti, kder je tako mogoče; s tim se povsod enaka daljava pridobi, kar obdelovanje zemljišč sila pospeši. Dalje si nuj gospodar že prej vsega popravi, ko začne staviti; kakor: kamenja ali opeke, apn:i, peska, bhi.nj ali desk, ves les za strehe, okna in d veri, od ključarjev in mizarjev vso robu ittL v bližini naj bo studenec ali vrel-čina. Vsi' te robe uli uinteiijala mora biti veliko vt-i pripravljenega, kakor polir j i ali mojstri v začetku svetujejo, kterim je Je za mnogo dela, ne pa redna ïgotovila. Kdor si sam ne ve zračumti, koliko opeke za stavbo potrebuje, in jo doma delati daje — za vsako tisočmo gre en seji enj drv -— naj si je mnogo več tiso čin narediti da; saj jo lahko proda, ako mu ostane ; sicer jo drago kupovati mora in še drajše vozače plačevati, ker je imeti mora. Vozače* ni vselej labko dobiLi, vzlasti takrat ne, ko je slaba pot ali vreme, ali imajo lastna poljska opravila. Iiavno tako je tudi z drugo robo: Iahtini, deskami, bruni ali brv ni itd. posebno pa s ]leskom iu apnom. Te reči pred, ko si misliš, zmanjkuje; ako je ni pri rokah: vse delo obstoji. Zraven tega naj so žiti 11 ce zvrhane, pivnica »¡Stlačeno, moipja pa breja ali polna denarja, <—7.a to jo pravo stavbo tak-> dolgo odlagati, dokler je le mogoče. Kdor nima breje mošnjo ali listnice, bo vsigdttr v zadrge prišel. Hiša mu malo obresti donaêa. še manj pa poatrolono glavnino ali l;a-pital povračuje. Naj sreč niši je tisti gospodar, ki ima vso robo, ves materija! za stavbo pripravljen, t odi od kiju- Carjev, mizarjev in tesarjev itd. pa polno Ustnico banj k še po vrhu ; stavba mu jo bo že osušila. Kar se tiče pogodbe, bodisi z zidarjem ali tesarjem iti, poštenim ljudje m ni svetovati, ter vsako krat lehko trpi in zgubi — nI i gospodar ali rokodelec. To pa vestnega, poštenega človeka vznemiri. — Za d ost, a ko gospodar zezve od roko-dolca: za kolik denar mu to ali uno naredi. Potem pa se naj na večc plačilo pripravi, ker vsak roke dole c mu nje pove, da gospodarja ne prestraši- — Inače mu prične delati, in ker vidi odkrito škodo, v sredi stavbe delo popusti! — Sedaj pa si pomagaj. — Morda mi porečeš: pa ga bom tožil! — Dragi moji, kteri budalo pa bo letal od Poncija do Pilata, iu še si veča škodo narejal z gubo časa, denarja, trudnih nog in odlaganjem stavbe 'i \ - Trpeti moraš, če si pohlevna, vestna in poštena duia. Naj ti le rokodelec pravično raz kaže veče stroške; pa ga plačaj. — Po tem pa z Bogom! Saj sem rekel: stavba, zlasti pa rokodelci ti bodo polno lUtnico banj k že osušili: Zakaj ? Zato: „ker v obče vsi delavci posebno pa rokodelci preveč lažejo*1. — To je tisti vrag, ki navadno ljudi v pesti ima. T«, hu-dirjeva laž pa ne Škoduje samo gospodarju, temne tudi rokodelcem. Gospodarja škoduje na materij alti ali pripravljeni robi 2n stavbo, vzlnsti takrat, aku še ni vsa roba na sta vidnim mesto zložena. Tatinski zločini pridejo, si izberejo h rez vse vesti in strahu pred Bogom reči, ktere jim dopndnjo: late, blanje ali deske, dilo, rile, apno itd. in bajd domu z njimi misleči; saj Se je dosti take robe. če ravno to ali uuo od' neseml — Grdoba prismojena ne pomisli, kadar ktero reč za stavbo pripravljeno krade, sobi le kakih 30 ali 50 kraj-catjev prinese, a gospodarju ali vlastniku pa za 5 do 10 g! d. in še čez k vara naredi, ki mora po tem na novo, drugo reč kupiti, ali kak>» drevo posekati brez ozira na čas, ste-sati, težake iu vozače pl.ititi. ter še pri vsem tem slabžo reč, surovi les porabiti, ki mu komaj 5 ali 10 let trpi i Takih grobov se tudi zidarji in tesarji vdeležvaju, ki vedno obljub njej o zgotoriti početo delo — za gotovi denar — pa ga odlagajo; in tako odurnim, črnim tat«mi priložnost dajajo, ker robe brž ne porabijo in ne zdelajo. (Dalje priliodjijji.) Bopisi. Ilajdiiifk )>ri PIdjii 15. vinotoka. Vino in narodnost letošnjega leta bode gotovo v zgodovini še našim vnukom v zlatem spominu, ali kaj koristijo gole besede, ako jih djauja no spremljajo. Gledajmo tornj, da narodnost in letošnje vino svo|im vnukom čisto in ueokaljeno ohranimo. Kjer koder jo kojiSloven iu mu okolnosti dovolijo, ali celo njegova hiša zahteva, naj ne zamudi z domačo kapi i c o letošnjega pridelka svojo hišo o s k e r b e t i za več let, ker znajo slaba vinska leta priti, in ho torej le-toSnjc vino zmirom kapital pri hiši. Cena je gotovo nizka ! Od hO—uU goldinarjev ¿trtinjak brez posode, se dobi dobro blago. Jabelk se je letos tudi precej iz slovenskega S t a-jerja prodalo. Pri Ptuju je bilo na Dravi U Sajk, pri Mariboru kakih dvanajst, in više gor ravno toliko, mdi pri Ormožu in Središča in pri iiadgoni ua Muri je bilo kakih deset šajk za jabelka pripravljenih. — Vzemimo to vso skupaj, tako se je letos do iajk d olj noš taj ara ki b jabelk povodi odpeljalo. — Vsaka ta velja čres sto goldinarjev, in nosi do >5 stertinjakov jabelk : štertilijak se je kupoval od 9 do 12 gld. ua deželi. Se ve, da prekupcev iu maušetiirjev ni mcukalo! — Sadje je šlo po vodi v Slavonijo, Srbsko iu spodnjo 0 gorsko. Dobiček sicer ni velik pri nas ostal, vendar kakor reč kaže, sta bili komunikacija iu sadjoteržje za letos dovolj živahni. Sila potrebno zato res bi bilo, če hi se učenje sadjnreje že v kratkem v naše narodne šole upcljalo, kar ni zlo težka stvar. — Od Naviiic. Slovenski tabori uastm nasprotnikom še vedno v želodcu leže. Pravi izobraženi Nemci sicer ne razodevajo svojo sovraštvo do slovenskih tirj^tev, veliko jih je, kteri celo pripuznnvajo naše praflčne namene, Toliko bolj pa tisti aicšctarji nemške kulture, kteri so enkrat kot ue- omikaai Slovenci se k «pavanju vlegli, drugo jutro pa kot izobraženi Nemci se zdramili, si prizadevajo zdaj modrost svoje puhle glave med našimi kmet: razfcirlti, Ti modri -njaki trobijo vsi iz enega roga, mahoma seprevidi, da imajo v Celju svojega kapelmajstm, kteri jih trobiti uči. Od vseh krajev slišimo njihovo lažnivo godbo, ali vendar še nismo slišali, da bi se bil kaki medved vlovil, ki bi h tel po tej muziki plesati, Nedavno je neki mesar Celjski našim kmetom razlagal, da beseda tabor, ako bo od zadaj bere, se glasi Robat to je tlaka, iu da tisti kteri slovenske tabore osnujejo druga ne nameravajo, kakor sopet tlako vpeljati. Prav pametno mu je rodoljubni kmet, kteri tudi Slovenskega gospodarja bere, zavrnul: da tlako so nekdaj, dokler še Slovenci vrednost svoje narodnosti poznali niso. le Nemci med nami vpeljali, zdaj pa ko je tlaka za zmirom odpravljena, bi Nemci in pa naši odpadniki se Se vedno radi «d naše revnesli in nevednosti bogatili, zato tudi tako črtijo slovenske knjige iu časnike, koji podučujejo Slovenec. Treba je tedaj, da se vsi Slovenci zediuimo in skupno svoje pravice branimo, drugnč bi se ros moglo zgoditi, da nas naši brezsrčni in brezvestni odpadniki še ua tlako spravijo. Mi Slovenci imamo rodovitno zemljo iu mi to obnehje, lepo demo vino, ona nas bode »mirom zvesto redila, nam ni todaj treba po svetu fig iu rožič predavat hoditi, in so zavulj tega nea -škega učiti, mi najdemo doma dela in kruha dovolj. Kdor pa ptuji med nami Loče biti iu živeti, ta naj sc po našem obrača. Mi Slovenci še nikdar ntkoga nismo naprosili, da je iz ptujih dežel sc med nas podal, kadar pa mi med Nemce ali pa Italijane gremo, nam še pa tudi nikdar ni šlo toliko čez pamet, da bi liteii drugim svojo narodnost posiliti. Politični ogled. 17. 1. m, se je začel spet državni z bor na Dunaju, zbralo se je vendar tako malo poslancev, da se je komaj sklepati moglo. Tirolcev, Poljakov in Sloveuccv je bilo umlo nasočih. Naj prej je bila obljuba uovih posluncev. Na to sc je bralo več dopisov mimsteratva notrajnih zadev, s kte-rimi sc je oznanilo, da je nekoliko skleueoih postav Cesar iiiitrdil, Grof Taalte začasni predsednik ministerstva predloži, da hi se izvaureduc uaredhe v Oeski potrdile. Predlogu je pridal obširno nagib«, ktori so víanlo do tega silili in tudi dokaže, da se je vse to godilo v pos ta vi h mejah deeemberske ustave. G. minister izreče željo, tla bi le spet, ko naj bitrej, mogoče bilo te naredbe odstraniti, llerbst predloži osnovo postave o imenovanih narcdbaii in dalje osnovo postave, kako bi se skusilo pobogati zakonske, ki se hočejo ločiti in naznanja, da je tiskovno postavo eesar po-trdd. M. Plener predloži dopolnilna doličila zastran kup-čijske pogodbe z Anglijo. Zdaj so tudi uradniki ministerstva aunajtiih zadev morali priseči na novo ustavo. Državni kancler H cus t je zunajuim diplomaličnim agentom poslal okrožno pismo, ki opravičuje oklic izjemnih iiaTedh y C c s k i. Iz Ceske čujemo res prav úmlaé stvari, posebno kar se tiče svobode naj novejše do lic. Na prazen glas, da soso v Knliuu neka okna pobila, je e. k. vodja tiamestniStva Koler hitro odposlal vojake tamo. V soboto je posleduji objavil nov razglas, v kterem prepoveduje vse shode in tabore, prepoveduje zbrauje na crkveuem Žegnauja v Miblo-vem, in žuga, da bodo po vsej ostrosti kaznovani, ki bodo proli temu razglasu delali. Okrajnim zastopništvom je dalje zaukazano, naj povedo občinskim županom, da se bodo v posameznih soseskah vojaške eksekueije razpostavile, ako ne liorlo odvračale vsak uepokoj. Gimnazialni učenci ne smejo iiikth znamenj nositi. Novega časopisa „Zvon" je bila prva številka konfis-ciraua. Iz Prage so došli glasi, da hode kit jez Adolf Auersberg cesarski namestnik v Ceski, dozdaj je vendar tako dolgo vzel odpust, dokler ho trajal vezdajui i/, j «(itn i ^lau. — Dii lečns pa So se more mnogo prcmonitH — liiv-i minister grof M e u s d o t ff bo mesto kujeia M o ti t e n u o v o poveljnik v Oeski; gref Sigmund T h u n pa bo viši deželni maršal, — Narodbe, da se na Češkem policaj j pomnoži, Še se zmirom delajo; tako je došlu H ž.iudorov iz Berna v Prng, Carjev, mizarjev in tesarjev itd. pa polno UtfnicO banj k še po vrhu ; stavba mu jo bo že osušila. Kar se tiče pogodbe, bodisi z zidarjem ali tesarjem iti, poštenim ljudje m ni svetovati, ker vsako krat lehko trpi in zgubi — nI i gospodar ali rokodelec. To pa vestnega, poštenega človeka vznemiri. — Za d ost, a ko gospodar z cz ve od rokodelca: za kolik denar mu to ali uno naredi. Potem pa se naj na večc plačilo pripravi, ker vsak roke dole c matije pove, da gospodarja ne prestraši- — Inačo nui prične delati, in ker vidi odkrito škodo, v sredi stavbe delo popusti! — Sedaj pa si pomagaj. — Morda mi porečeš: pa ga bom tožil! — Dragi moji, kteri bmlalo pa bo letal od Poncijn, do Pilata, iu še si večo škodo narejul z gubo času, denarja, tru-duik nog in odlaganjem stavbe ?! - Trpeti moraš, če si pohlevna, vestna in poštena duša. Naj ti le rokodelec pravično raz kaže veče stroške; pa ga plačaj. — Po tem pa z Dogom! Saj sem rekel: stavba, zlasti pa rokodelci ti bodo polno lUtnico banj k že osušili: Zakaj ? Zato: „ker v obee vsi delavci posebno p« rokodelci preveč lažejo*1. — To je tisti vrag, ki navadno ljudi v pesti ima. T«, hu-dirjeva laž pa ne Škoduje samo gospodarju, temne tudi rokodelcem. Gospodarja škoduje na materijalu ali pripravljeni robi 2n stavbo, vzlnsti takrat, tiko še ni vsa roba na stavbinem mesto zložena. Tatinski zločini pridejo, si izberejo brez vse vesti in strni m pred Bogom reči, ktere jim dopudajo: late, blanje ali deske, dile, rde, apno itd. Ui bajd domu z njimi misleči; saj še je dosti take robe. če ravno to ali uno od' neseml — Grdob.i prismojena ne pomisli, kadar ktero reč za stavbo pripravljeno krade, sobi le kakih 30 ali 50 kraj-catjev prinese, a gospodarju ali vlastniku pa za 5 do 10 g! d. in še čez k vara naredi, ki mora po tem ua novo, drugo reč kupiti, ali kak>» drevo posekati brez ozira na čas, stekati, težake iu vozače plati ti, ter še pri vsem tem slabšo reč, surovi les porabiti, ki mu komaj o ali 10 let trpi i Takih grehov se tudi zidarji in tesarji vdeležvaju, ki vedno obljnbujejo zgot.onti početo delo — za gotovi denar — pa ga odlagajo; in tako odurnim, črnim tat«mi priložnost dajajo, ker robe brž ne porabijo in ne zdelajo. (Dalje pritiodajii.) Bopisi. Ilajdiiifk )>ri PIdjii 15. vinotoka. Vino in narodnost letošnjega leta bode gotovo v zgodovini še našim vnukom v zlatem spominu, ali kaj koristijo gole beseda, ako jih djauja no spremljajo. Gledajmo toraj, da narodnost in letošnje vino svo|im vnukom čisto in neskaljeno ohranimo. Kjer koder jc kojiSloven iu mu oktdnosti dovolijo, ali celo njegova hiša zahteva, naj ne za m udi z domačo kapi i c o letošnjega pridelka svojo hišo o s k e r b e t i za več let, ker znajo slaba vinska leta priti, in ho torej letošnje vino zmirom kapital pri hiši- Cena je gotovo nizka ! Od hO—uU goldinarjev Štrtinjak brez posode, se dobi dobro blago. Jabclk se je letos tudi precej iz slovenskega S t a-jerja prodalo. Pri Ptuju je bilo na Dravi U Bajk, pri Mariboru kakih dvanajst, in više gor ravno toliko, tntfi pri Ormožu in Središča in pri iiadgoni ua Muri je bilo kakib deset šajk za jabelka pripravljenih, — Vzemimo to vso skupaj, tako se je letos do i a j k d olj noš taj ara ki b jabclk povodi odpeljalo. — Vsaka ta velja čres sto goldinarjev, in nosi do >5 stertinjakov jabelk : štertilijak se je kupoval od 9 do 12 gld. ua deželi. Se ve, da prokiipcev iu maušetarjev ni mcukalol — Sadje je šlo po vodi v Slavonijo, Srbsko in spodnjo Ogcrsko. Dobiček sicer ni velik pri nas ostal, vendar kakor reč kaže, sta bili komunikacija iu sadjoteržje za ietoa dovolj živalmi. Sila potrebuo zato res bi bilo, če bi se učenje sadjorejs že v kratkem v naše narodne šole upcljalot kar ni zlo težka stvar. — Od Naviiic. Slovenski tabori uaštm nasprotnikom še vedno v želodcu leže. Pravi izobraženi Nemci sicer ne razodevajo S?ojo sovraštvo do slovenskih tirjutev, veliko jih je, kteri celo pNp-nnavaio naše pfaflčnc namene, Toliko bolj pa tisti incšctarji nemške kulture, kteri so enkrat kot ne- omikaui Slovenci se k spavauju vlegli, drugo jutro pa kot izobraženi Nemci se zdramili, si prizadevajo /.daj modrost svoje puhle glave med našimi kmeti razširiti. Ti modri -lijaki trobijo vsi iz enega roga, mahoma seprevidi, da imajo i Celju svojega kapelmajstra, kteri jih trobiti uči. Od vseh krajev slišimo njihovo lažnivo godbo, ali vendar So nismo slišali, da bi se bil kaki medved vlovil, ki bi h tel po tej inuziki plesati, Nedavno je neki mesar Celjski našim kmetom razlagal, da beseda tabor, ako bo od zadaj bere, se glasi Robat to je tlaka, iu d* tisti kteri slovenske tabore osnujejo druga ne nameravajo, kakor sopet tlako vpeljati. Prav pametno mu je rodoljubni kmet, kteri tudi Slovenskega gospodarja bere, zavrnul: da tlako so nekdaj, dokler še Slovenci vrednost svoje narodnosti poznali niso. le Nemci med nami vpeljali, zdaj pa ko je tlaka za zmirom odpravljena, bi Nemci in pa naši odpadniki se še vedno radi od naše revtjosli in nevednosti bogatili, zato tudi tako črtijo slovenske knjige iu časnike, koji podučil jejo Slovenec. Treba je tedaj, da se vsi Slovenci zedinimo in skupno svoje pravico branimo, drugač bi se ros moglo zgoditi, da nas naši brezsrčni iu brezvestni odpadniki še ua tlako spravijo. Mi SLovenci tmatno rodovitno zemljo iu mi to obnebje, lepo demo vino, ona nas bode zmirom zvesto redila, nam ui todaj treba po svetu lig iu rožič predavat hoditi, in so zavolj tega neajškega učiti, mi najdemo doma dela in kruha dovolj. Kdor pa ptuji med nami boče biti iu živeti, ta naj so po našem obrača. Mi Slovenci še nikdar ntkoga nismo naprosili, da je iz ptujib dežel se med nas podal, kadar pa mi med Nemce ali pa Italijane gremo, nam še pa tudi nikdar ni šlo toliko čez pamet, da bi bteli drugim svojo narodnost posiliti. Politični ogled. 17. 1. m, se je začel spet državni z bor na Dunaju, zbralo se jc vendar tako malo poslancev, da se je komaj sklepati moglo. Tirolcev, Poljakov iu Slovencev je bilo umlo nasočih. Naj prej je bila obljuba uovih poslancev. Na to se je bralo več dopisov mimsteratva uotrajnili zadev, s kte-rimi se je oznanilo, da je nekoliko skleuenih postav cesar iiiitrdi!, Grof Taalte začasni predsednik ministerstva predloži, da bi se izvauredue uaredbe v Oeski potrdile. Predlogu je pridal obširno nagib«, kteri so víanlo do tega silili in tudi dokaže, da se je vse to godilo v pos ta vi b mejah deeemberske ustave. G. minister izreče željo, tla bi le spel, ko naj hitrej, mogoče bilo te naredbe odstraniti, llerbst predloži osnovo postave o imenovanih narcdbaii in dalje osnovo postave, kako bi se skusilo pobogati zakonske, ki se hočejo ločiti in naznanja, da je tiskovno postavo eesar potrdil. M. 1'lener predloži dopolnilna doličila zastran kup» čijske pogodbe z Anglijo. Zdaj so tudi uradniki ministerstva aunajtiih zadev morali priseči na novo ustavo. Državni kancler H cus t je zunajuim dipljmatičnim agentom poslal okrožno pismo, ki opravičuje oklic izjemnih naTedh y C e s k i. Iz Ceske čujemo res prav črnine stvari, posebno kar se tiče svobode naj novejše dobe. Na prazen glas, da soso v Kolin u neka okna pobila, je e. k. vodja tiameatniltva Koler hitro odposlal vojake tamo. V soboto je poslednji objavil nov razglas, v kterem prepoveduje vse shode in tabore, prepoveduje zbrauje ua crkveuem Žegnanja v Miblo-vem, in žuga, da bodo po vsej ostrosti kaznovani, ki bodo proli temu razglasu delali. Okrajnim zastopništvom je dalje zaukazano, naj povedo občinskim županom, da se bodo v posameznih soseskah vojaške eksekueije razpostavile, ako ne liodo odvračale vsak uepokoj. GimnazUlni učenci ne smejo nikih znamenj nositi. Novega časopisa „Zvon" je bila prva številka konfis-cirana. Iz Prage so došli glasi, da bode knjez Adolf Anersberg cesarski namestnik v Ceski, dozdaj j® vendar tako dnlgo vzel odpust, dokler ho trajal vezdajui i njem ni ilan. — Dii icčns pa še se more mnogo prcmonitH — liiv-i minister grof M e u s d o t ff bo mesto ko jeza M o ti t e n u o v o poveljnik v Oeski; grof Sigmund T h u n pa bo viši deželni maršal. — Naroibe, da so na Češkem policaju pomnoži, Še se zuii-rom delajo; tako je došlu H ž.iudorov iz Berna v Prng, V praikem mestnem zboru je bilo 13- t. ni. naznanjeno, da sc je mestna policija dala v v i« dîne roke. Pravi so, tla bo znani Josip iiuviü minister /a HrvaŠko, ako se munreč pogodba med Hrvati in Madinri v Pošta popolnoma dokonča. Ker pogodba med Hrvati iu Madžari nema prej veljave kot zakon, «lokler se ne reši vprašanje, kam dojde Reta, so poklicani v Pešt Ž u v i č, Š u b a j in grof P c j a č e v i č, da še se enkrat posvetujejo z madžarskim odborom. Tudi V lïeko s t je tej eg ra ti ra I o, naj pošlje svojega poverjenika. 17. t. m. se je začelo posvetovanje onega odseka deželnega zbora v Pešiu, ki ima j zdelati načrt postavo, o ravno-p ravnosti nemadžarskih narodov na Ogerskem. Predsedoval jc Sojnaaib, nasoč jc bil Ali d ra s s y in E flt V o 9- Misli sc, da bodo seje prav vihamo. Slovarje in Romanje hočejo stopiti iz odbora, abo se ne vzcaie za podlago jiosve-to van j n predlog g. Horvata. V 11 oren ci so no eestiae vogle zmirom pribijajo punta r*k i pozivi, ki vabijo ljudstvo, naj bi zgrabili za orožje, okjicali republiko, pobili ilnhovstvo, kapitaliste itd., policija ima zato polne roke opravilu. K amo še ho to vsse peljalo, če se na ta način vzbujajo naj niže strasti V Iz Pariiu se piše, da huče Napoleon svojo armado znižati i ji da zdaj ima samo 3:14,000 obrožemh vojakov. Tudi pred avstrijsko-prusko vojsko je celo ednako Irdilo glede na vojašiiuo teh drŽav in vendar je bila krvava vojska, — Iz Špnujolske pa se piše, da seje škof izTarngonc vzdiguol eoper zmagovalno revolucijo za littrbOna Karla VIL in da ima više :>t)0Li obtoženih muí. — Mmístcratvo Íü določilo, da sc morajo vsi jczuîtovski samostani v treh due-vih zapreti — Ji'hovo premoženja bode narodno premoženje. Znani prerok vremena v Pragu Zajček prorokuje za letos sušno jesen in toplo zimo. Čislaj lan ij a ima zdaj tri generale na poghvarskih sedežih: v Pragi, v Trstu in v Dalmaciji. 17. t. m. se je na Dunaju slovesno odprla vrtnarska šola, k tero je osnovalo iamošno vrtnarsko društvo, nasoi bil tudi minister kmetijstva g. Potocky. Doziicj je pri J« šest profesorjev iu trije vrt-K a v n i c u posve- jeto 30 učencev, podučuje pa jfli narji. Oeski plemeuitaši so imeli pri grofn tovanje, Na Češkem se bodo tista okrajna zastopništva, ki so iste prvosednike spet volili, kteri niso bili potrjeni od cesarja, razpustila in ho uradoval ecs. komisar. Vodnik C. k. namestuištva v Pragi jo zap veda! da časnika „Narodni N o v i n t" in Posel z Prah V ne smeta več izhajati. Naj novcj.se vesli iz Spanjolski pravijo, da hočejo napraviti federativno republiko. 5 gld. glohe za vsakega ministra. Ogersko mini-Bterstvo jo v svoji zadnji seji sklenolo, da mora prlbodnjiŠ vsaki minister S gld. globe plačati, ki ne dojde ob določenem času k seji. — General Pri m preklieuje vest, da hi bil prijel denarno pomoč iz Prnsije in nravi, da se jc Španija iz lasiuo moči iu s krvjo svojih otrok osvobodila. Vezdajna španjolska vlada je dobila v angleških bankah TiJO miljmiov retdov na posodo. Kdo pa ho nastopil vlado na Španjolskem, še uičesa oi gotovega. Ena precej mogočna in delavna stranka je za republiko. Pri m jo za angleškega princa Alfredu. Scrano pa za unijo (zveao). prov ¡zoriina vlada pa misli pred sklepom deželnih zastopnikov (korteiov) povdorjati potrebo monarhije in viadp ponujati portugijskemn kralj«. \o\ipai\ „Graz. Volkatilatt" piše, da seje S. t. m, v Gradcu ustanovilo politično konservativno druStvo in daje bil baron Uuol enoglasno oklieau za predsednika, v osno-valni odbor pa so bili voljeni gg, J. Kari m, prof. dr. Maasseu, Lan deri in Pogačnik. Glavni namen temu društvu je, hranili erkvcnc pravice, krepčuti avstrijski patriotizem m ljubezen do domovine,; V Ogerski je letos toliko vina prirastlo, da skoraj niso mogli de Uiti zadostit sodov in da se je ponujalo vedro vina za vedro soda. Olmuškemu nadškoin so je naložilo prvič i ODO gld,, drugič 5000 gld. globe, ker noče izročili ¿akoiisko-prnvduih pisem. Vrednik „Nnrodnicb no vin" g, Kout je skornj vsak dan obsojen na jedcu mesec težke ječe in da plača JtlOO gld. gluhe, Iti, t. m. so ga eelo obsodili na 8 mesecev težke ječe in da zgubi IOOO gld. kavcije. „Primorec" piše, da Tržaški magistrat, ki je tudi za okolico poslavljal, nema ni enega uradniku, ki bi dobro 'znal slovenski, Francosko miuisterstvo vojflilv» je mnogo ualtupilo in še dalje kttpujo v Avstriji uznja, konj in volov. Zuaiueuje rta ho mir ah kaj? Občina Arlica Janževvrh iu s. Anton na Pohorju ste še tc dni poslali prošnji do ns. dežel, zbora (do dežel, zbora), da bi sc naj upadal slovenski jezik v šole iu urade in se naj Slovenci zedmdi pod jedno narodno slovensko upravo. Češkim vred pikom časnikov sc je z ap o veda to, tla morajo zapovedane liste dve uri prej k uradom posiati, ko so izdavijo časniki. Slovensko slovstvo. \anlt v telovadb). Prvi del te knjigo, kterega je že izdelal rJužni Sokol začel se jo prodava ti. Prevzelo je to knjigo novo Sokol-sko drnšlvo in misli nadaljevati delo, ko bi -e naj hitroj dosti razprt/dalo omenjenega prvega zvezka. Ta obsega: Kratek v vod, „Proste vajo", in „posebno v,ijnw, ^ektere iz med prostih vaj so popisane v deseterih vratih i A—J ). Gradivu je naj prej sestavil izurjen prvosokol ¡i. Viktor Kolo-reto in sicer nemški; poslovenil pa jo jo g, 1-Vanjo Levstik. Ue ravno je prestavljen je bilo zlo težavno, ker še celo ni hilo slovensko terminologije o tem, jc naloga vendar izvistu i rešena in v resnlfli se sme ponašati s tem delom slovensko slovstvo. Gotovo bo tudi dobro došja »sotu prijateljem telo vadj a, Knjižica se priporoča za praktično rabo že i a rad tega, ker ima pridjnuih hO prav ličnih p..dob v kamtioiisku. Vnanja oblika jc prav lepa, cena po vsem tem gntovo prav niaskn. Eo izth velja -tO kr. D 'lova so v Ljubljani pri K0 3 30 3 JO — 1 <¡0 — I— •> 70 2 Ü0 SÜ0-- 8 80 3 90 1 30 - 30 ?;— 2 65 1 ¿0 — i)0 --'IS — sc — 'M -- ar. — n — — 26.- as —38 — M) —20 U _ Sio te — 0 - : U - 7 Ü0 aoo':—;--■_ — tiJ — fî-ri "—- 4 A -- 90 10 — G- — un 1 írt lí-H — 50 j— ao —,70 i ao '— eo t — i-ln — 7Ü,— 0Û -,—I * 1— — Reo — BW— eo — 70 42 — 40 — 4-r> — 40 — _ 10. —130 - 10 — 10 Cesarski zlat velja 5 íl. tü kr. a. v. lxiju srebra I I Xa ro il nO drž. posojilo 02.40- Lotcrljne srečke. V Trsta 34, oktobra 1^08: 7 -i!> 11 Prihodnje «ečkanje ja 2S oktobra 1068, Izdatîlj, ïoloSnik iu odgovorni vrcdnilt Ur. TlaÉijn I'ri-Ioif. Tiikar Kduard Jniižtč v iiarthoru. V praškem mestnem zboru je Idlo 13- t. m. uaznanjcno, da se je meatuu policija dala y vladi ue loke. Pravi so, da bo znani Josip iiuviü minister za HrvaŠko, ako se namreč pogodba med Hrvati in Madžari v Pošta popolnoma dokonča. Ker pogodba med Hrvati in Madžari nema prej veljave kot zakon, dokler se ne reši vprašanje, kam dojde Reka, so poklicani v Pešt Ž u v i č, Š u b a j in grof P c j a č e v i č, da še t-e enkrat posvetujejo z madžarski m odborom. Tudi V lïeko se je telèg rali ralo, naj pošlje svojega poverjenika. 17. t. m. se je začelo posvetovanje onega odseku deželnega zbora v i'eälu, ki ima izdelati načrt postavo, o ravno-p ravnosti n-emadžarskih mi rodov na Ogerskem. Predsedoval jc S o m üb i it, nasoč jc bil Aï) d ra s s y in Efltvtis. Misli se, da bodo seje prav viharne. S! j vanje in Romanje hočejo stopiti iz odbora, ako se ne vzcuie za podlago posvetovanju predlog g. Horvata. V il oren ci so na cestiao vogle zmirom pribijajo punta r*k i pozivi, ki vabijo ljudstvo, naj bi zgrabili za orožje, okjicaii republiko, pobili duhovaivo, kapitaliste itd., policiji ima zato polne roke opravila. K amo še bo to veo peljalo, če sc na ta način vzbujajo naj niže strasti V L. Parizu se piše, da boče Napoleon svojo armado znižati i ji da zdaj ima samo 3:jLOOO obrožemb vojakov. Tudi pred avstrijsko prusko vojsko seje celo ednako Irdilo glede na VojaMino teh drŽav in vendar je bila krvava vojska, — Iz âpanjjoîslte pa se piše, da seje Iko f iz Tamgmic vzdiguol eoper zmagovalno revolucijo za li ur bona Karla VIL iu da ima više 5WQÛ obtoženih moi. — Mînisteratvo je določilo, da se morajo vsi jczuitovski samostani v treh dnevih zri preti — Ji'hoVí) premoženja bode narodno premoženje. Znani prerok vremena v Pragu Zajček prorokuje za letos sufioo jesen in toplo zimo. Čislaj lan ij a ima zdaj tri generale na poghvarskib sedežih: v Pragi, v Trst n in v Dalmaciji. 17. t. m. se je na Dunaju slovesno odprla vrtnarska šola, ktero je osnovalo tamošno vrtnarsko društvo, uasoi bil tudi minister kmetijstva g. Potocky. Doziicj je pri J« šest profesorjev in trije vrt-K a v n i c u posve- jeto 30 učencev, podučuje pa jfli narji. Oeski plemeuitaši so imeli pri grofn tovanje, Na Ceskem se bodo tista okrajna zastopništva, ki so iste prvosednike spet volili, kteri niso bili potrjeni od cesarja, razpustila in bo uradova! ecs. komisar. Vodnik c. k. namestništva v Pragi jo zup veda! da časniku „Narodni N o v i n i" in P o s c l z Prah y ne smeta več izhajati. Naj novejše vesli iit »¡lanjoleki pravijo, da hočejo napraviti federativno r e p u M i k o. 5 gld. globe za vsakega ministra. Ogersko mlni-sterstvo jo v svoji zadnji seji sklenolo, da mora [prihodnjič vsaki minister S gld. globe plačati, ki uc dojde ob določenem času k seji. — General Pri m preklicuje vest, da bi bil prijel denarno pomoč iz Prnsije in pravi, da se jc Španija iz lastno močj iu s krvjo svojih otrok osvobodila. Vezdajua Ipanjolska vlada je dobila v angleških bankah 7{J0 miljnuov renlov na posodo. Kdo pa ho nastopil vlado na Španjolskem, še uičesa ni gotovega. Ena precej mogočna in delavna stranka jc za republiko. Pri m jo angleškega princa Alfredu, še rano pa za unijo (zvezo). Prov ¡zorična vlada pa misli pred ^kle-pom deželnih zastopnikov (korteiov) povdarjati potrebo monarhije in vlitdp ponujati portugjjskenm kralj«. \o\iiai\ „Graz. V^lkslilatt" pise, di seje t. m, v Gradcu ustanovilo politično konservativno društvo iu daje bil baron Uuol enoglasno oklicau za predsednika, v osno-valni odbor pa so bdi voljeni gg, J. Kari on, prof. dr. Maassen, Lan deri in Pogačnik. Glavni namen temu društvu je, braniti crkvene pravico, krcpčuli avstrijski patriotizem m ljubezen do domovine, V Ogcvski je letos toliko vina prirastlo, da skoraj niso mogli dobiti zadosti sodov in da se je ponujalo vedro vina za vedro soda, Olmuškemu nadikolu so jo naložilo prvič i ODO gld,, drugič 5000 gld. globe, ker noče izročili ¿akuusko-prnvduib pisem. Vrednik „Nartrtfnicb no vin" g, Kout je skoraj vsak dan obsojen na jede® mesec težke ječe in da plkča jtlOO gld. globe, lij, t. m. so ga celo obsodili na S mesecev težke ječe in da zgubi 1000 gld. kavcije. „Primoreč" piše, da Tržaški magistrat, ki je tudi za okolico posto v Ij en > nema ni enega uradnika, ki bi dobro znal slovenski, Francosko miuisterstvo vojaštva jc že mnogo uakupilo in dalje kupuje v Avstriji uzuja, konj in volov. Znamenje 0 3 30 3 JO — t Íi0 — I— •> 70 2 ÜO SÜO-- 8 80 3.80 1 30 - 30 r,— 2 65 1 -JO — í>a -- 13 — ÏG — '¿4 -- 2r. — n — ad — .-- as —38 — M) —20 U _ 3ií> le — 0— : U— 7Ü0 e 60.'—j--— _ fc{J _ fifi 4S -.90 10 — — sn 1 20 lí-H — 50 j— ao —,70 i 30 '— SO t — fin — 7Ü J— 00 .,—, i ------— Reo — bw— eo — 70 43 — 40 — 4-1 — 40 — _ irn. —130 - 10 — 10 Cesarski zlat velja ü A. tü kr. a. v. Aiijo srebra I I Xa ro il nO drž. posojilo C2.40. Lot«'i-¡Jue srečke. V Trsta li, oktobra 1*08: 7 .i!> 11 *3 Prihodnja «rtčkanje ja 2S oktobra 1069, Izdatîlj, ïoloSnik iu odgovorni vrednik Ur. Tlaiijn Crtlo^. Tiiknr Kduard Jniižlč v iiarlboru. V praikem mestnem zboru je bilo 13. t. m. un* nanj eno, da se je mestna policija dala v v i« dîne roke. Pravi so, da bo znani Josip iiuviü minister za HrvaŠko, ako se namreč pogodba med Hrvati in Madžari v Peštn popolnoma dokonča. Kür pogodba med Hrvati in Madžari nema prej veljave kot zakon, dokler se ne reši vprašanje, kani dojde Reka, so poklicani v Pešt Ž u v i č, S u li a,i in grof P c j a č e v i č, da še se enkrat posvetujejo z madžarskim odborom. Tudi v lïeko se je telegrafi rato, naj pošlje svojega poverjenika. 17. t. m. se je začelo posvetovanje onega odseka deželnega zbora v Pešiu, ki ima izdelati načrt postavo, o ravno-pravnesti nemadiarskib narodov na Ogerskem. Predsedoval jc S o m üb i it, nasoč je bil An d ra s s y in E flt V o 9. Misli se, da bodo seje prav viharne. S! j vanje in Romanje hočejo stopiti iz odbora, ako se ne vzeme za podlago posvetovanju predlog g. Horvata. V II oren ci so na cestine vogle zmirom pribijajo punta r*ki pozivi, ki vabijo ljudstvo, naj bi zgrabili za orožje, okjicaii repuhliko, pobili dnbovsivo, kapitaliste itd., policiji ima zato polne roke opravila. K amo še bo to vso peljalo, če sc na ta način vzbujajo naj niže strasti V 1/ Pariiu se piše, da liučc Napoleon svojo armado znižati i ji da zdaj ima samo 3:jLOOO obrožeaib vojakov. Tudi prod avstrijsko prusko vojsko seje celo ednako trdilo glede na vojaščino teb drŽav in vendar je bila krvava vojska, — Iz Špnujolske pa se piše, da seje šknf iz Tarngonc vzdignol soper zmagovalno revolucijo za li ur h On a Karla VIL iu da ima više 5WQÛ obroženili moi. — Ministerstvo je določilo, da se morajo vsi jezuîtovski samostani v treh dnevih zripreti — Ji'hovo premoženja bode narodno premoženje. Znani prerok vremena v Pragu Zajček prerokuje za letos sušno j^sen in toplo zimo. Čislaj tan ij a ima zdaj tri generale na poghvarskib sedežih: v Pragi, v Trsta in v Dalmaciji. 17. t. m. se je nu Dunaju slovesno odprla vrtnarska šola, ktero je osnovalo latnošuo vrtnarsko društvo, nasoč bil ttidi minister kmetijstva g. Potocky. Dozdcj je pri J« šest profesorjev in trije vrt-K a v n i c u posve- jeto 30 učencev, podnčuje pa jfli narji. Ocski plemeuitaši tff> imeli pri grofn tov.mje, Na Ceskeni se bodo tista okrajna zastopništva, ki so iste prvosednike spet volili, kteri niso bili potrjeni od cesarja, razpustila in bo uradoval ecs. komisar. Vodnik C. k. namestništva v Pragi jo zup vedid da časnika „Narodni N o v i n i" in P o s c l z Prah y no smeta več izhajati. Naj novejše vesli iz Spanjolski pravijo, da hočejo napraviti federativno r e p u i > 1 i k o. 5 gld. glolie za vsakega ministra. Ogersko mini-Bterstvo jo v svoji zadnji seji sklenolo, da mora [prihodnjič vsaki minister S gld. globe plačati, ki ne dojde ob določenem času k seji. — General Pri m preklieujc vest, da hi bil prijel denarno pomuč iz Priisije in pravi, da se jc Španija iz lastno moči iu s krvjo svojih otrok osvobodila. Vezdajna ipanjolska vlada je dobila v angleških bankah 7{J0 miljouov realov na posodo. Kdo pa bo nastopil vlado na Španjolskem, še uičesa ni gotovega. Ena precej mogočna in delavna stranka jc za republiko. Pri m jo za angleškega princa Alfredu, še rano pa za unijo (zvezo), prov izoriina vlada pa misli pred sklepom deželnih zastopnikov (korteiov) povdarjaii potrebo monarhije in vlado ponujati portugijskemu kralj«. \o\iiai\ „Graz. Volkslilatt" piše, da seje t. m, v Gradcu ustanovilo politično konservativno društvo in daje bil baron Uuol enoglasno oklicau za predsednika, v osno-valili odbor pa so bili voljeni gg, J. Kari in, prof. dr. Maasseu, Lan deri iu Pogačnik. Glavni namen temu društvo je, branili erkvcnc pravico, krepčati avstrijski patriotizem m ljubezen do domovine; V Ogerski je letos toliko vina prirastlo, da skoraj niso mogli de biti zadosta sodov in da sc jc ponujalo vedro vina za vedro soda. Olmuškemu uadškoin so jo naložilo prvič l ODO gld,, drugič 5000 gld. globe, ker noče izročili ¿akuiisko-prnvduib pisem. Vrednik „Narotfnicb no vin" g. Kuut je skoraj vsak dan obsojen na jedeu mesec težke ječe iu da plača KIOO gld. globe, lij, t. tn. so ga celo obsodili na 8 mesecev težko ječe in da zgubi 1000 gld. kavcije. „Primorec" piše, da Tržaški magistra I, ki je tudi za okolico poslavljati, nema ni enega uradnika, ki bi dobro 'znal slovenski, Francosko miuisterstvo vojašlva je že mnogo ualtupilo in Se dalje kupuje v Avstriji uzuja, konj in volov. Znamenje da bo mir ah kaj? Občina A rl i c a J anž e v v r b iu s. Anton na Pohorju ste še te dni poslali prošnji do ns. dežel, zbora (do dežel-zbora), da bi sc naj upadal slovenski jezik v šole iu urade in se naj Slovenci zedmdi pod jedno narodno slovensko upravo. Češkim vrcduikom časnikov sc je zapovedalo, da morajo zapovedane liste dve url prej k uradom poslati, ko so izda vaj o časniki. Slovensko slovstvo. \ank v telovadbi. Prvi del te knjigo, kterega jc že izdelal „Južni Sokol", začel se je predavati. Prevzelo je to knjigo novo Sokol-sko društvo in misli nadaljevati delo, ko bi -e naj bitroj dosti raz [i rod al o omenjenega prvega zvezka. Ta obseg*: Kratek v vod, „Proste vaje", in „posebno vate", 'iektere iz med prostih vaj su popisane v deseterih vratih i A—J ). Gradivu jc naj prej sestavil izurjen prvosokol ¡i. Viktor Kolo-reto in sicer nemški; poslovenil pa jo jo g, 1-Vanjo Levstik. Ce ravno je prestavljen j a bilo zloteiavno, ker še celo ni bilo slovenski? terminologije o tem, jc naloga vendar izvrstno rešena in v resnlsi se sme punasati s tem delom slovensko slovstvo. Gotovo bo tudi dobro došja isoiu jirijateijem te-fovadja. Knjižica se priporoča za praktično rabo že i a rad tega, ker ima pridjaoih bO prav ličnih p..dob v kamuoiiskn. Vnanja oblik n jc prav lepa, cena po vsem tem gntovo jprav ni&kn. En izlh velja -10 kr. Dobiva so v Ljubljani pri K0 3 30 3 JO — 1 íill — I— •> 70 2 Ü0 SÜ0-- 8 80 3.80 1 30 - 30 ?;— 2 65 1 "JO — i)0 --'IS — SC — 'M-— n — _ 2(5 _ - as — -Ai) —20 U _ SiO 10 — 0— : U— 7Ü0 aoo':—;--■_ _ fc{J _ fin 4S -.90 10 — o- — «n 1 Í0 1Í-H — 50 j— ao — 7Q 1 Sij — 80 t _ fin — Tü!— .,—, i i---iu,— Reo — BW— t» — 70 42 — JO — 4-r'— 40 — — U1-IÎ0 - 10 — 10 Cesarski zlat Velja û il. 4Ü kr. a. v. Aiijo srebra I I Narodno drž. posojilo C2.40. Lot«'i-¡Jne srečke. V Trsta li, oktobra 1*08: T -i!> 11 *3 l'rihoânja «rtèkanje ja 2S oktobra 1068, Izflatîlj, ïoluinik iu odgovorni vrednik Ur. Tluiijn I'ri-Ioif. Tiiknr Mmnl Jniižlč v ilartboru. V praikem mestnem zboru je bilo 13. t. m. naznanjeno, da se je mestna policija dala v v i« dîne roke. Pravi so, tla bo znani Josip iiuviü minister za HrvaŠko, ako se namreč pogodba med Hrvati in Madiari v Peštu popolnoma dokonča. Ker pogodba med Hrvati in Madžari nema prej veljave kot zakon, «lokler se ce reši vprašanje, kam dojde Reka, so poklicani v Peši Ž u v i č, Š u b a j in grof P c j a č e v i č, da še se enkrat posvetujejo z madžarskim odborom. Tadi V lïeko se je telegrafi rato, naj pošlje svojega poverjenika. 17. t- m. se je začelo posvetovanje onega odseka deželnega zbora v i'eäiu, ki ima j/.delati načrt postave, o ravno* p ravnosti ncmadžarsfcih narodov na Ogerskem. Predsedoval jc Somssib, nasoč je bil Aa d ra s s y in EfltVtiS. Misli se, da bodo seje prav viharne. Slovarje in Romanje hočejo stopiti iz odbora, ako se ne vzeme za podlago posvetovanju predlog g. Horvata. V 11 oren ei so na cestine vogle zmirom pribijajo punta rs k i pozivi, ki vabijo ljudstvo, naj bi zgrabili za orožje, okjicaii republiko, pobili tluhovsivo, kapitaliste itd., policiji ima zato polne roke opravila. K amo še bo to vsse peljalo, če se na ta način vzlmjajo naj niže strasti V Iz Parizu se piše, da huče Napoleon svojo armado znižati i ji da zdaj ima samo 3:14,000 obroženih vojakov. Tudi pred avstrijsko prusko vojsko je celo ednako trdilo glede na vojaščino teb drŽav in vendar je bila krvava vojska. — Iz Špnujolske pa se piše, da seje škof izTamgmic vzcliguol sope» zmagovalno ¡evolucijo za li ur b On a Karla VIL iu da ima više 5WQ0 obro/, eni Ii moi. — Mînistcratvo je določilo, da se morajo vsi jczuîtovski s;ioiostaui v treh dnevih zapreti — Ji'hoVí) premoženja bode narodno premoženje. Znani prerok vremena v Pragu Zajček prorokuje za letos sušno jesen in toplo zimo. Čislaj tan ij a ima zdaj tri generale na poghvarskib sedežih: v Pragi, v Trstn in v Dalmaciji. 17. t. m. se jc na Dunaju slovesno odprla vrtnarska šola, k tero je osnovalo iamošno vrtnarsko drnítvo, nasoč bil tudi minister koietijstva g. Potocky. Doziicj je pri J« šest profesorjev iu trije vrt-K a v n i c u posve- jeto 30 učencev, podučuje pa jfli narji. Oeski plemeuitaši so imeli pri grofn tov.mje, Na Češkem se bodo tista okrajna zastopniitra, ki so iste prvoseduike spet volili, kteri niso bili potrjeni od cesarja, razpustila in bo uradoval ccs. komisar. Vodnik c. k. namestuištva v Pragi jo za p veda! da časnika „Narodni Novi n i" in P o s c l z Prah y ne smeta vce izhajati. Naj novejše vesli iz »¡lanjoleki pravijo, da hočejo napraviti federativno republiko. 5 gld. glotie za vsakega ministra. Ogersko ministrstvo jo v svoji zadnji seji sklenolo, da mora prihodnjič vsaki minister 5 g-ld. globe plačati, ki ne dojde nb določenem času k seji. — General Pri m preklieuje vest, da hi hil prijel denarno pomoč iz Prosijo in pravi, da se jc Spunija iz lastno moej in s krvjo svojih otrok osvobodila. Vezdajua Ipanjolska vlada je dobila v angleških bankah 700 miljouov retdov na posodo. Kdo pa ho nastopil vlado na Španjolskem, še uičesa ni gotovega. Ena precej mogočna ju delavna stranka jc za republiko. Pri m jo za angleškega princa Alfredu, tferano pa za unijo (zveao). Prov ¡zoriina vlada pa misli pred sklepom deželnih zastopnikov (korteiov) povdorjaii potrebo monarhije in vlado ponujati portugijskemu kralj«. \o\ipai\ „Graz. Volkslilatt" piše, da seje S. t, m, v Gradcu ustanovilo politično konservativno društvo in daje hil baron Uuol enoglasno oklican za predsednika, v osno-valni odbor pa so bili voljeni gg, J. Kari in, prof. dr. Maassen, Lan deri iu Pogačnik. Glavni namen temu društvu je, hranili erkvene pravieo, krepčuti avstrijski patriotizem m ljubezen do domovine,; V Ogcrski je letaš toliko vina prirastln, da skoraj niso mogli dohiti zadostil sodov in da se je ponujalo vedro vina za vedro soda. Olmuškemu nadškoln so jo naložilo prvič i ODO gld,, drugič 5000 gld. globe, ker noče izročili ¿akousko-prnvduib pisem. Vrednik „Narodnicb no vin" g, Kout je skoraj vsak dan obsojen na jedcu mesec težke ječe iu da plača JtlOO gld. globe, Itj, t. m. so ga celo obsodili na S mesecev težke ječe in da zgubi 1000 gld. kavcije. „Primorec" piše, da Tržaški magistrat, ki je tudi za okolico postavljen,, nema ni enega uradnika, ki bi dobro 'znal slovenski, Francosko miuister&tvo vojaštva je že mnogo ualtupilo in Se dalje kupuje v Avstriji uzuja, konj in volov. Znamenje (ta ho mir ah kaj? Občina Arlica Janževvrh iu s. Anton na Pohorju ¡¿te še te dni poslali prošnji do ns. dežel, zbora (do dežel, zbora), da bi se naj upadal slovenski jezik v šole iu urade in se naj Slovenci zedmdi pod jedno narodno slovensko upravo. Češkim vreduikom časnikov se je z ap o veda to, tla morajo zapovedane liste dve uri prej k uradom poslali, ko so izda vaj o časniki. Slovensko slovstvo. \anlt v (cloiadlij. Prvi dol te knjigo, kferega jc že izdelal „Južni 8akol", začel se jo prodava ti. Prevzelo jc to knjigo nova .Sokol-^kd društvo in misli nadaljevati delo, ko bi -e naj hitrej dosti razprt/dalo omenjenega prvega zvezka. Ta obsega: Kratek v vod, „Proste vajo", in „posebno v,ijew. 'iektere iz med prostih vaj popisane v deseterih vrstih i A—J ). Gradivu jc naj prej sestavil izurjen prvosokol g. Viktor Kolo-reto in sicer nemški; poslovenil pa jo jo g, 1-Vanjo Levstik. Ue ravno je prestavljen je bilo zlo težavno, ker še celo ni bilo slovensko terminologije o tem, jc naloga vendar izvrstno rešena in v resnici se sme ponašali s tem delom slovensko slovstvo. Gotovo bo tudi dobro došja i.^oui mijalefjem te-fovadju. Knjižica se priporoča za praktično rabo že za rad tega, ker ima pridjaoih ;,0 prav ličnih p..dob v kamuoiiflkn. Vnanja oblika jc prav lepa, cena po vsem tem gntovo jirav nizka. En izlh velja -tO kr. Dobiva so v Ljubljani pri K0 3 30 3 JO — 1 (10 —I— •> 70 2 Ü0 ŠSO-- 8 80 3.80 1 30 - 30 ?;— 2 65 1 -JÜ — ÍÍÜ -- 13 — ÏG — '24 -- 2r. — n — ad — 2(i.-- as —38 —îo —23 U _ 3 10 p 0 - : U - 7 Ü0 a on'1—;--■_ _ — fío 4 A -- 90 10 — G- — «n 1 20 1Í-H — 50 j— ao —,70 i aa — so t — llinJ— 70 !— et) Reo — BW— eo — 70 43 — 40 — 4-r'— 40 — — U1-IÎ0 - 10 — 10 Cesarski zlat velja 5 íl. -tü kr. a. v. lxiju srebra I I Xa ro il nO drž. posojilo 02.40- Loterijue sreČlie. V Trsta 34, oktobra 1^08: T .ïi> 11 Prihodnja «rtčkanje ja 2S cktobra la69, Ii Izdatîlj, ïfllginik iu odguvürai vrcdnilt Ur. Tlatijn I'ri'l(i(f. Tiiknr Kduaril Jniižtč v ilarthoru.