StanovsKa organiszacifa JVU Is drušiev = JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO. Tovarišice, tovariši! V smislu prve točke delovnega programa za novo poslovno dobo je odbor razposlal na vsc šole našega sreza anketne pole. Anketna pola, ki obsega 11 vprašanj, naj bi pokazala važe želje in pritožbe v odkriti, objektivni luči. Vedite, da nam jc mnogo na tem, da izvemo za vaše želje, ker !c na ta način bo mogoče odpraviti ncpotrebna trenja. Do konca leta 1939. sprejemamo kakor koli dostavljenc pole na naslov: Sresko učit. društvo Laško. pošta Trbovlje II. — Na prihodnjem zborovanju bo sledilo nadvse zanimivo poročilo o Vaših željah, predlogih, pritožbah in o načinu sodelovanja, zato vas 5c enkrat prosimo, poročajte nam. — Tovarišice! Ženski odsek obstoja in pričakuje vaše pomoči v smislu sklepov zadnjega zborovanja v Laškem. Organizirajte delo po šolah in sporočite o izgledih akcije na tovarišico Cesen Slavko, učiteljico v Zid. mostu. Odbor. "PoroČila + JUU — SRESKO DRUŠTVO V LI- TIJI je imelo občni zbor v soboto, 9. decembra 1939., v Grill-roomu »Slona« v Ljubljani. Navzočih 59 članov in zastopnik policijske uprave. Predsednik tov. Jože Župančič je izrekel vsem dobrodošlico in sporočil, da je bila vložena ob 9,30 edina kandidatna lista s predlagateljem tov. Kavčičem Jankom iz Izlak. V društvo so se na novo javili: tov. Strehovec Ivan (Sv. gora), tov. Koželj Vida (Krka), tov. Podboj Stanislava (Št. Vid), tov. Madon Olga (.levnica). Nato smo počastili spomin f Fortunata Lužarja, ki je svoj čas služboval v Izlakal, in spomin f očeta tov. Tauferja Vena z Dol. — Tov. Jerebu, ki je odšel s Prežganja v Senovo želimo vso srečo! V razpravi sta bila dopisa o izseljencih in o ustanavljanju kmetijsko-nadaljevalnih in gospodinjsko nadaljevalnih šol. Prav tako smo obravnavali dopis g. ministra prosvete z dne 1. novembra t. 1. Tov. Arnošt Adamič je prikazal nesorazmerno in nepotrebno dviganje cen. Sprejeta je bila resolucija, ki jo bomo dostavili vsem pristojnim činiteljem in prosili za zvišanje plač. O banovinski in državni skupščini je poročal delegat tov. Kopriva Janez. Sledila je debata. Tov. Acceto jc iznesel zahtevo, naj bi se objavila v svrho javne kontrole uradna rangna lista. Sledila so poročila o doscdanjem društvenem delu. Poročali so predsednik tov. Župančič, tajnik g. tov. Trošt in blagajnik tov. Kopriva. O delu nadzornega odfeora je poročal tov. Kolenc Lojze in predlatsal razrešnico. Bila je soglasno sprejeta. Predlagatdj liste tov. Kavčič je prečital vloženo listo, z nosilcem tov. Župančičem, ki je bila soglasno izvoljena. — Proti ni glasoval nihče. Pri sestavi kandidatnc liste so vp^livno sodelovale naše agilne članice. Po zahvali za izvolitev je tov. ŽupanČič v imenu novega odbora podal smernice za nadaljnje delo. Novi nadzornik tov. Rosto- har je nato pozdravil zborovalce in dal več navodil za uspešnejše delo. Grajal je tudi odsotnost mnogih članov (navzočih 69, članov 104). Po zaključku zborovanja je imel tov. nadzornik konferenco z navzočimi šolskimi upravitelji. Zbor je vzel na znanje navodila tov. nadz. Rostoharja o razrednem delu pri inspekciji v prvem, in pri nadzorovanju v drugem poHetju. Za vsa slična navodila smo zelo hvaležni, kakor se je zahvalil tov. nadzorniku društveni predsednik. Tov. Kolenc je priporočal knjige Učiteljske tiskarne za šolske knjižnice. Nato smo razpravljali šc o drugih stanovskih, prosvetnih in šolskih vprašanjih, nakar je bilo lepo zborovanje zaključeno. Predsednik: Jože Župančič s. r. Zapisnikar: Troit Franjo s. r. + JUU — SRESKO DRUŠTVO KO- ČEVJE je zborovalo dne 9. dec. 1939. v Kočevju. Udeležba 41,8 %. Tov. predsednik je otvoril zborovanje, pozdravil vse članstvo, zlasti tov. šol. nadz. A. Finka in predavatelja tov. F. Kimovca. Tov. Kimovec iz Trbovelj je predaval o »pokretovem delu na preiskavi telesnega razvoja slovenskega otroka«. Seznanil nas je 7. delom učiteljskega pokreta in nam dal navodila kako naj bi se organiziralo pokretovo delo v našem srezu. Prilika in snov za aktivizacijo članstva. V razgovoru o predavanju so iznesli tovariši težkoče, ki jih imajo na svojih službenih mestih pri izvenšolskem delu. K situacijskemu poročidu tov. predsednika: Učiteljstvo združeno z ostalimi drž. uradniki in nameščenci dviga svoj glas po zvišanju svojih prejemkov. V tej zahtevi in borbi se strnimo vsi v močno skupnost, da čimprej dosežemo življenjske potrebe. Nova upravna razdelitev države zahteva preureditev učiteljske organizacije. Tudi naše društvo bo moralo razmišljati in sklepati v novi ureditvi stanovske organizacije. Pri aktivizaciji članstva je nujno potrebno, da sc pritegnejo k sodelovanju učit. pripravniki. Članstvo je vabljeno, da sporoči društvu o čem je pripravljeno predavati na domačih zborovanjih. Poizkusimo pričeti, da prinesemo razgibanost v društveno življenje. Uvedena je vprašalna skrinjica, ki naj bi ne bila nikdar prazna, Tov. Koutny, ki je po službeni potrebi premeščen v Žvirče, se je poslovil od stanovskih tovarišev in v svojem govoru pokazal na one tajne sile, ki nemoteno rujejo v kočevskem srezu in so ravno učiteljskemu stanu prizadejale največje gorje. Odsek učiteljic je podal sledeče ugotovitve in predloge: K uvodnim bescdam tov. preds. o potrebi zvišanja naših plač pripominjamo v prilog poročenim ženam in materam slcdeče: Že 5. lcto smo prikrajšane na svojih pravicah, mesto katerih smo moralc žrtvovati lep del svojih dohodkov za zboljšanje finančnega stanja države. Že 5. leto se borimo za popravo te krivice, pa še nismo doscgle tega, kar imajo naše neporočene tovarišice in kar nam brez dvoma pripada. Vsi vemo, da so postale sedanje razmere spričo naraščajoče draginje nevzdržne. To najbolj občuti učite- ljica-mati in gospodinja, posebno še tista, ki živi na kmetih. Tu so cene še manj urejene kot v mestih, ker ni stroge kontrole. — Tako plačamo vsako reč 50 p do 1 din več, jasno, da se to pri večjem nakupu precej pozna. Poleg tega so živila slabše kakovosti, ali pa jih niti ni mogoče več dobiti. Zato apeliramo na merodajne činitelje, da zdaj, ko je potreba dosegla vrhunec upošteva naše prizadcvanje za vrnitev doklad in povišanje naših prejemkov, da bomo mogle svojemu stanu primerno živeti in vzdrževati svojo deco. Interesi prasvete in naroda narekujejo potrebo, da se čimprej zasedejo izpraznjena službena mcsta na Kočevskem. G. min. prosvete je izjavil zastopnikom JUU, da prestanejo vse premestitve po službeni potrebi in da se bodo popravile krivične premestitve iz prejšnjih let. Ugotavljamo, da v našem srezu še niso prestale premestitve po službeni potrebi, ker so se izvršile prav te dni in da ni bil še nihče v našem srezu deležen reparacije krivične premestitve. Prihodnje zborovanje bo v februarju. Trobiš, preds. Čok, tajnica. + JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MESTO je zborovalo v sredo, dne 13. t. m., dopoldne v telovadnici II. deške ljudske šole z običajnim dnevnim redom in s predavanjem o področjih učiteljevega dela, ki ga je podal tov. R. Kobilica. Navzočih 105 članov. Ob pol 9. uri je tov. Mlekuž otvoril zborovanje, pozdravil nadzornika tov. Ločniškarja in vse novodošle člane, ki so bili zadnji čas premeščeni v Ljubljano. V prav iskrenih besedah se je spomnil tudi pok. ban. šol. nadzornika Fortunata Lužarja in tov. Angele Golobove. Njun ,spomin so navzoči počastili s trikratnim »Slava«. Sledilo je zelo zanlmivo predavanje o raznih področjih učiteljevega dela v šoli in zunaj šole. Globoko jc posegel predavatelj v študij in opazovanje otroka ter na konkretnih primerih prikazal način oblikovalnega procesa, ki naj obsega: 1. Študij in opazovanje otroka. 2. Študij in opazovanje otrokovega okolja. 3. Pouk in vzgojo otroka. 4. Pouk in vzgoja staršev, vplivanje na okolje. 5. Delo za otroka (socialna in drugačna pomoč). 6. Delo za okoljc (izvenšolsko delo za odrasle). Ker bo predavatelj nadaljeval svojo razpravo na dveh prihodnjih zborovanjih, je bilo to izvajanje kot uvodno predavanje, za katero mu je članstvo izreklo posebno priznanje, predsednik pa v imenu vseh prav iskreno zahvalo. Predavanju je sledilo situacijsko poročilo o poteku in uspehih predsedniškega zbora in _¦¦ vseh važnejših tekočih zadevah, ki jih je omenil in pojasnil tov. predsednik na podlagi došlih okrožnic. Temu poro-ilu je sledil pregled novejše pedagoške literature, med katerim so bili sprejeti naslednji predlogi: 1. Pregled moderne pedagoške literature naj bo stalna točka dnevnega reda naših zborovanj. 2. Da bodo poročila pestrejša in zanimivejša, naj se določijo 4 stalni poročevalci in sicer za slovensko, srbohrvatsko, nemško in drugo inozemsko moderno pedagoško literaturo. 3. Stroške za izposojene ali nabavljene nove pedagoške knjige krije društvo. Sledil je razgovor, med katerim so se za poročevalce prostovoljno javili: Čuček Julija, Lukič Kristina, Janežič Gabrijel in Zor Miroslav. Ker ni bilo drugib predlogov, zaključi predsednik zborovanje. želeč vsem vesele praznike in srečno novo Ieto. Predsednik: Tajnik: Vekoslav Mlekuž. Josip Mihelič. -1 JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH je zborovalo dne 9. decembra 1939. na šoli pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Navzočih je bilo 38 članov, t. j. 63-%. Predsednik tov. Rogl jc po pozdravu navzočih in novopristopivših članov obrazložil, kako je bil izvoljen za predsednika. Pozval je vse članstvo k aktivnemu sodelovanju. Nato je v lepo zasnovanem govoru orisa! splošni svetovni položaj in v njem položaj malega slovenskega naroda. Pri vsem pa je nenehoma kazal na naloge, ki čakajo sodobnega slovenskega učitelja ter inteligenta sploh. Tudi nas je opozoril na 21-letnico naše države. Pri obravnavi došlih dopisov jc posebej opozoril na publikacije pedagoškega tiska. Viharno odobravanje je sprcmljalo čitanje spomenice za zvišanje plač državnim nameščencem, kakor jo je sestavila sekcija. Tov. Vipavec je pred svojim krasno izdelanim reliefom Evrope, ki pokriva nad polovico prednje stene v šolski sobi, pojasnjeval potek svojega dela. S svojimi izvajanji, posebno pa še s krasnim izdclkom, je navdušil tovariše, ki so sklenili, da bodo skušali na svojih šolah pripraviti na isti način reliefe domačega kraja in pa objekte za ponazoritev zemljepisnih pojmov. Predsednik tov. Rogl je seznanil navzoče s programom, kakršnega je predložila druga lista. O programu je še poročal, da je sklical pred zborovanjem sejo, na katero je povabil tudi zastopnike posameznih šol. da bi program izdelali tudi v podrobnostih. Seja se ni mogla vršiti, ker zaradi opravičene odsotnosti nekaterih odbornikov odbor ni bil sklepčen. Vršil se je le informativni scstanek, pri katerem pa so se vendar naziranja o programu zedinila. Otvoril je debato o programu, ki je bila mestoma zelo živahna. V debato so posegli tov. Rogl, Križnič. Savicki in Majhen. Program obsega sledeče točke: I. Navajanje članstva k študiranju današnjega položaja slovenskega ljudstva in njegovih prosvetnih potreb. II. Priključitev učiteljstva k borbi za splošno dcmokratizacijo javnega življenja. III. Sprememba društvenih pravil v demokratičnem duhu. IV. Stanovska enakost vsega članstva; upošteva naj se sposobnost in delavnost človeka. V. Aktivizacija članstva splošno; posebej pa za stanovsko-politična vpraianja. VI. Podpiranje stremljenj moderne šole z ozirom na naš okoli.. VII. Pospeševanjc narodnoobramnega dcla. VIII. Čuvanje društvene imovine tako, da se po možnosti opravlja vse delo (predavanja) z domačimi močmi; članarino znižati na minimum. Za prihodnje zborovanje je prevzel referat tov. Majhen: »O zgodovini našega društva«. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi tov. Košenina, ki je prečital odgovor na kritična izvajanja tov. Majhna pri prejšnjem zborovanju. Ker je moral tov. Majhen že pred to točko iz tehtnih razlogov zapustiti zborovanje, je njegov odgovor tov. Košenini izostal. Predsednik tov. Rogl je predlagal, da se pridruži naše društvo resoluciji društva Maribor desni breg, sprejeti na zborovanju dnc 11. novembra 1939., h kateri dostavljamo: »Sekcijo naprošamo, da takoj pripravi osnutek bodočega učnega načrta za Slovenijo in ga pošlje društvom v pretres. Pripravi pa naj tudi predloge za zakon o ljudskih šolah, če bo sedanji zamenjan z novim ali pa vsaj bistveno izpremenjen«. Predlog je bil sprejet. Prihodnje zborovanje sc bo vršilo v začetku februarja 1940. Rogl Fran, preds. Jurjaševič Rudolf, taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBUANA - OKOLICA, ZAH. DEL, je imelo svoje tretje zborovanje 9. decembra v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani ob 9. uri. Tov. predsednik je pozdravil novzočc članstvo in otvoril zborovanje. Poimensko je poz_iravi tri nove tovariŠice, ki so s tem dnem postale članice našega društva. Nato je predstavil g. Franceta Brenka, ki je namesto zadržancga dr. Vlada Schmidta predaval o poklicnih svetovalnicah. Predavanje je obsegalo tri poglavja: I. Zgodovinski uvod, zgodovina poklicnih svetovalnic in njih nujna potreba v današnjih časih. II. Znanstvene in idejnc osnove poklicnih svetovalnic. III. Poklicna svetovalnica v Ljubljani. V Sloveniji obstoja poklicna svetovalnica zaenkrat samo v Ljubljani. Prostovoljno se je do sedaj k psihotehnični preizkušnji javilo ca. 2200 otrok. Na vrsto jih je prišlo za enkrat le 10 %, ker je poklicna svetovalnica pač še v začefkih in je njeno delo otežkočeno. — Kakšen namen in pomen ima poklicna svetovalnica? To nam je predavatelj povedal, da je naloga, namen, pomen in cilj poklicnih svetovalnic: Pravi človek na pravo mesto. Kdor razume smisel tega stavka, bo razumel tudi potrebo poklicnih svetovalnic. — Predavanje je bilo jako izčrpno in stvarno. Par pojasnil sta želela tov. Taučar in tov. Gradišarjeva, katerima je bilo pojasnjeno, da testiranje v predšolski dobi nima na izbiro poklica še nobenega vpliva in da veljajo za ugotavljanje inteligentnosti za dečke in deklice ista vprašanja. Nato se je prečital zapisnik zadnjega zborovanja in došle dkrožnice, izmed katerih sta bili najvažnejši: a) »Spomenica« o zvišanju prejemkov. Prečitan je bil tudi referat sekc. tajnika Draga Supančiča, v katcrem opisuje naš tcžki gmotni položaj. b) Odbor učiteljev in učiteljic kmečkih in gospodinjskih nadaljevalnih šol propagira ustanavljanje kmečkih in gospodinjskih nadaljevalnih šol in tečajev. Prečitala so se tudi navodila za ustanavljanje teh šol in tečajev, ki jih je izdala kraljevska banska uprava. Tov. Dora Zdešarjeva pripomni, da je ustanovitev v nekatcrih krajih nemogoča, ker učiteljstvo nima predpisane strokovne izobrazbe. Kajti zadnji, uvodni tečaj za učiteljicc je bil pred 8 lcti. Naj bi kr. banska uprava med počitnicami uvedla potrebne gospodinjske tečaje za učiteljice. Predsednik se je članstvu zahvalil za obisk, želel vsem vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu ter zaključil zborovanje. Prisotnih je bilo 79 članov, t. j. 80 %. S. Vrhovec, preds. Župančičeva, taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO NOVO MESTO jc zborovalo v soboto, dne 9. decembra 1939., na ljudski šoli v Novem mestu. Navzočih je bilo 51 članov. Po otvoritvi je tov. predsednifc pozdravil novo pristopivša člana tov. Puh Karolino in tov. Ljubiča Mirka, tov. Spindlerju pa čestital k opravljcnemu praktičnemu izpitu. Z izbranimi besedami je gov<wil tudi o letošnjem 1. decembru, ki ima za nas v sedanjih nemirnih časih še posebno vzvišen pomen. Nato je poročal o predsedniškem zborovanju, ki se je vršilo 4. in 5. novembra v Ljubljani. Tajnik je prečital dopise, poročal o poteku seje, o konstituiranju upravnega in nadzornega odbora ter o sklepih seje upravnega odbora, na kateri je bil sprejet tudi sledeči delovni program za letošnje poslovno leto: 1. Administracijska ureditev. 2. Aktivizacija članstva: a) pritegnitev referentov k živahnejšešemu sodelovanju; b) uvedba vprašalne skrinjice; c) razpravljanje o aktualnih problemih na društvenih zborovanjih, in sicer: o mladem učitcljstvu, o sodobnem slovenskem šolstvu in smernicah za njegov bodoči razvoj, o položaju in nalogah slovenske učiteljice, o sodobnem pouku itd.; č) propaganda za stanovske gospodarske ustanove; d) živahnejšc sodelovanje pri »Učit. tovarišu«. 3. Skrb za ureditev blagajne. Poročilo blagajničarke je pokazalo, da so nckateri člani v tem pogledu svojo dolžnost napram društvu strašno zanemarjali, kajti dolg na članarini znaša 5173 din. Tov. Lilija z Dolža je v svojem predavanju na temperamenten način povedal, kako težko se živi s pripravniško plačo, ki popolnoma onemogoča vsako nadaljnjo izobrazbo po dragih knjigah. Tov. Kronegger Zinka je nato prečitala pojasnilo odsotne tov. Mihelčičeve »Zakaj sem izstopila iz organizacije«. Kot vzrok izstopa navaja tov. Mihelčičeva to, da kot pripravnica ne zmore članarine in da se je prepričala o ncuspehih organizačnih prizadevanj ter tako tudi ona ne more računati na izboljšanje svojega položaja po organizaciji. Sledilo je predavanje tov. Spindlerja »O odnosu mladih učiteljev do organizacije«, koreferiral pa je o tem tov. Hofbek. Vsak s svojega stališča sta izčrpno obravnavala problem mladih učiteljev, vzroke duhovne odtujenosti med mladimi učitelji in starejšo učiteljsko generacijo ter možnosti in nujno potrebo bodočega plodnega sodelovanja. Po živahni debati je bila sprejeta sledeča spomenica: »Učiteljstvo novomeškega okraja, zbrano na svojem zborovanju dne 9. decembra 1939., je spoznalo, da je položaj mladih učiteljev, posebno pripravnikov, silno težak. Zato zahteva od stanovske organizacije, da začne v okviru celotnega svojega delovanja kar najodločnejšo borbo za interese mladega učiteljstva, ki so sledeči: 1. Boljša strokovna izobrazba in večja možnost za kasnejše samoizobraževanje. 2. Takojšna namestitev po opravljenem diplomskem izpitu. 3. Nameščanje na više organizirane šole. 4. Stalnost na službenem mestu. 5. Takojšno napredovanje po uspešno opravljenem praktičnem izpitu in 8-letni službeni dobi. 6. Pravična ureditev službenega razmerja v času odsluženja vojaščine. 7. Izboljšanje gmotnega položaja. 8. Izboljšanje pravnega in političnega položaja v pogledu lokalnih razmer. Zavedamo se, da more prmesti v vrste mladega učiteljstva zadovoljstvo in veselje do dela le pravična rešitev teh osnovnih zahtev.« Tov. predsednik je nato sprožil razpravo o akciji za zvišanje naših prejemkov, nakar je bila soglasno sprejcta tozadevna spomenica. Po en izvod te spomenice je bil poslan senatorju g. dr. Kulovcu in sreskemu načelniku g. dr. Vidmarju s prošnjo, da na merodajnih mestih podpreta s svojim vplivom naše upravičene zahteve. Tov. predsednik je nato priporočil publikacije »Ped. tiska«, ki so našle tudi med Srbi toliko zanimanja, da jih v dr. Mihajlovičevih prevodih uporabljajo na učiteljišču v Šabcu kot seminarsko čtivo. Tov. Spindler pa je pozval vse, naj se poglobijo v razprave lctošnje prve številke »Popotnika«, ki obravnavajo zelo važen probleni ustroja podeželskih šol. Prihodnje zborovanje bo v februarju in se bo na njem razpravljalo o sodobnem slovenskem šolstvu in smcrnicah za njegov bodoči razvoj. Hofbek E., preds. Perpar Vek., tajnik. -i- JUU -- SRESKO DRUSTVO LAŠKO je imeio svoje drugo letošnje zborovanje v Laškem, 7. decembra 1939., v prostorih tamkajšnje ljudske šole. Odbor je apeliral na tovarišice in tovariše iz hribovitih predelov sreza, ki so se res v velikem številu odzvali. Zaostali pa so kraji ob železnici. Prisotnih je bilo 59 članov ali 41,3 % Predsednik tov. Mahkota Milan je na vojaških vajah, zato je tov. podpredsednica pozdravila navzoče in je zatem prešla k najvažnejši tooki programa, k akciji za zvišanje naših prejemkov. V kratkih in odločnih besedah je iznesla naše zahteve z ozirom na sedanji čas. Občni zbor se je nadaljeval z blagajnikovim poročilom, ki je bilo soglasno odobreno. Članarina je bila doslej 17 din, s knjigami Sl. šol. matice 20 din in naj bi po predlogu tov. blagajnika ostala tudi v bodoče neizpremenjena, če naj ostane v veljavi dosedanji proračun. Vname se živahna debata o članarini tov. pripravnikov. Tov. Gobej; predlaga, naj bi pripravniki ne prejemaTTTIstov, da se jim zmanjša prispevek le na dajatve za sekcijo in centralo. Iz dcbate, v katero so posegli še tov. Groznik, Pavčič, Hofbauer, Švarc. Kislinger in Pahor, se izlušči končno glečfanje na problem članarine. Društvo more črtati samo prispevek 3 din, o drugih predlogih mora sklepati banovinska skupščina, ker sme društvo razpolagati samo s svojijni prispevki. Končno sc osvojita dva predloga: 1. Tov. pripravnike, ki niso organizirani, povabimo kot goste na zborovanja po predhodnem sporazumu z oblastjo zaradi prostega dne. 2. Da se poveča možnost pristopa zaradi previsoke članarine, se tov. pripravnikom črta prispevek za društvo, 3 din na mesec. Oba predloga sta sprejeta soglasno s pripombo tov. Švarca, ki je sam pripravnik, da je v načelu proti delitvi članov v dve kategoriji. Podpredsednica tov. Marta Plavšakova je podala nato situacijsko poročilo, ki se v glavnem nanaša na sklepe predsedniškega zbora 5. novembra 1939. v Ljubljani in na izpremembe, ki se pripravljajo v državni upravi. Organizacija se na nje pripravlja in je zadevni predlog v obdelavi. Poseben poudarek je imelo poročilo na rapidno slabšanje našega ekonomskega položaja, ki se more popraviti samo z zvišanjem naših prejemkov. Soglasno je bila sprejeta spomenica, ki naj merodajnim činiteljem predoči naš položaj. Spomenico smo nato predložili sreskemu načelstvu v Laškem. Tov. Pahor je še posebej naglasil, naj nas nadzorna oblast predvsem temeljiteje zaščiti pred raznimi špekulacijami z življenjskimi potrebščinami. Kmetsko nadaljevalno šolstvo v srezu naj se poživi. Tov. podpredsednica vabi tovarišice, ki se žanimajo za delo v gospodinjsko nad. šolah, da se prijavijo v tozadevne tečaje, ki jih razpiše kr. banska uprava ter obenem o tem obveste njo, ki je članica odbora učit. gosp. nad. šol. Tov. Švarc predlaga, naj bi se sekcijski odsek za kmet. nad. šolstvo tesnejc povezal z delavci na terenu. Sledilo je predavanje tov. Kimovca: Delo Učiteljskega pokreta in delovni program našega društva. V svojih izvajanjih je orisal razvoj Pokretovega dela vzporedno z razvojem šolskega dela. Prikazal je neobhodno nujnost spoznavanja našega učenca in miljeja, v katerem živi, ter je iznesel nekaj smernic za tako delo v našem srezu. V dcbati, ki je sledila, se je pokazalo, da so tudi navzoče tovarišice in tovariši istega mnenja; gre le za poti, po katerih naj se to proučevanje vrši, in pa za čas, ki ga tako delo zahteva. Delovni program za naslednjo poslovno dobo je obdelal odbor na seji 11. nov. 1939. v Zid. mostu. Okvirni načrt obsega 6 točk: 1. Aktivizacija članstva (z debato, anketami, ekskurzijami). 2. Polno število z>borovanj in obvezno posečanje. 3. Propaganda za pristop k učiteljskim gospodarskim in socialnim ustanovam. 4. Študij krajevnih razmer (šol. okoliša) po vnaprej določenem programu, in to s socialnega, gospodarsikega in kulturnega vidika. Srez se deli v kmetski in industrijski del. Zato študij kmetskega in industrijskega otroka. Podrobneje bo o tem razpravljal odsek Učit. pokreta za naše društvo. 5. Organizacija predavateljev v domačem društvu s temami našega sreza. 6. Vzroki, zakaj stoje mlajši kolegi izven organizacije in načini, kako jih privedemo v stanovsko organizacijo. Proti koncu zborovanja je prišel v našo sredo živahno pozdravljen novi okr. šolski nadzornik, ki je z delom pohitel, da je mogel priti na zaključek zborovanja. Tov. podpredsednici in zborovalcem se je za lep sprejem zahvalil v izbranih besedah. K našemu programu je dodal iz svojih izkušenj iz maribor- skega društva (desni breg), da je to najboljša pot, ki vodi do sodobnega načina šolskcga dela. Tov. Česnova iz Zid. mosta je kot rcferentka za ženski odsek predlagala obdaritev za materinski dan, in to po šolah domačega sreza. Pri tem naj sodelujejo vse tovarišice in učenke višjih ljudskih šol z ročnimi deli, ostali pa s prispevki. Tov. Prešeren priporoča pri tej priliki akcijo učiteljic lendavskega sreza, ki so izdale brošuro: Zdrav in bolan otrok. Za tajnico: Plavšak Marta, Kl_5__Y__LFr., podpredsednica. član upr. odbora. + JUU — SREKO DRUŠTVO ZA SREZ DRAVOGRAD V MEŽICI je zborovalo v soboto, dne 9. decembra 1939., v drž. ljud. šoli v Tfbonjah. Navzočih je bilo 40 članov, t. j. 45 %. Ker živimo sedaj v izrednih prilikah, je tudi stanovsko politična situacija naše organizacije nejasna. Zato se je tov. predsednik pn svojem situacijskem poročilu omejil na nekatere bistvene stanovske zadeve, ki so v zvezi s sedanjim položajem. Članstvo je aktivno sodelovalo pri obravnavi načrta »aktivizacija članstva« s stvarno debato. V našem društvu že od nekdaj sodelujejo tudi mlajši tovariši in tovarišice v upravi, kar dviga aktivnost društva in njcgovih zborovanj. Važno je, da je društvo poučeno o raznih spremembah na šolah, zato naj upravitelji stalno poročajo o napredovanjih, premestitvah, prostih mestih itd. Pri obravnavi pravilnika za obmejno in manjšinsko šolstvo so iznašali tovariši(ce) stvarnc predloge za čim boljšo izvedbo tega dela v našem srezu po odobrenem pravilniku Kot glavni poročevalec je bil izvoljen tovariš Skrabl Alojzij iz Brezna. Zanimanje med članstvom je zbudil tudi dopis odbora učiteljev kmečko in gospodinjsko nadaljevalnih šol, zlasti ker je v našem srezu mnogo planinsko konservativnega kmečkega življa. Socialno akcijo za pomoč revnim otrokom v naših obmejnih krajih je prevzel odsek učiteljic, katerega predsednica je učiteljica Kuhar Vida iz Kotelj. Priporočala s je nabava publikacij Pedagoškega tiska. Zborovalci so se pridružili akciji privatnih, državnih in banovinskih uslužbencev ter upokojencev za zvišanje prejemkov. Sprejeta je bila posebna spomenica. S posebnim zanimanjem je sledilo članstvo referatu tov. predsednika o Kmečkogospodarskih in socialnih prilikah v Mežiški dolini in njih vpliva na šolo. jNa podlagi zbranega, obširnega gradiva o zgodovini kmečkega stanu v Mežiški dolini, statističnem materialu posameznih občin z ozirom na njih površinc (po kulturah zemlje), števila prebivalstva, razdeljenega po stanovih na podlagi zadnjega ljudskega štetja in po štcvilčni moči, zanimivi kmetijski statistiki o poseVkih, pridelkih, živini, sadju, predpisanih davkih, statistiki o producentih in konsumentih kmetijskih pridelkov v dolini, je prihajal predavatelj do raznih zaključkov, gospodarskih kalkulacij in primerjav, ki kažejo na eni strani na zaostalost kmetijstva v naši dolini, na drugi strani pa na dejstva, ki ovirajo uspešen razvoj narodnega gospodarstva, ki so kakor: organiziranje zadrug na politični bazi, prednost partizanske vzgoje pred gospodarsko, zanemarjenost gospodarske in strokovne naobrazbe, vpliv industrije na kmečki značaj. kmečka planinsko konservativna miselnost, breznačrtna prodaja in potrošnja kmetijskih pridelkov, gospodarska nesolidarnost, težkoče organizacije notranjega trga, položaj planinskega kmcta itd. Za uspešno delo učiteljstva v šoli in izven nje je poleg pedagoškega znanja nujno potrebno spoznavanje gospodarske in socialne strukture naših krajev. Tako zbrano gradivo je najboljši priročnik za učiteljstvo na šoli, potrebno pa bi bilo zibrati še podatke in gradivo o industriji, obrtništvu, delavstvu, alkoholu, krajevni zgodovini. občinskem gospodarstvu, kulturnih, prosvetnih in drugih organizacijah. O vsem tem naj bi se razglabljalo poleg pedagoških referatov na prihodnjih učiteljskih zborovanjih. Po uspešnem referatu se je vršila živahna debata. Sklep zbora je bil, da naj se vrši še meseca decembra seja upravnega odbora, na katero naj bodo povabljeni tudi upravitelji šol, ki so na sedežih občin, v svrho obravnave podrobnega programa dela za tekoče poslovno leto. R. Galob, preds. I. Krajcar, tajnik.