Grosuplje (centrala) sP 908 C GROSUPELJSKI ODM.I 2004 9 G) 352(497.4 Groaup le) | c: "O r" c__ 120040146,4 i /' PRILOGA VETRNICA Glasilo prebivalcev občili Grosuplje Letnik XXXIX številka 4 april 2004 > fJ> K 1(11 lili VPLIV VSTOPA V EU NA LOKALNE SKUPNOSTI. Še nekaj dni in vstopamo v skupnost evropskih narodov. Marsikaj bo drugače in pričakovanja so velika. Vendar Slovenci smo previdne in pragmatične narave in to nas je držalo skozi našo zgodovino. Počasi, počasi skozi obdobja zavistnega pogledovanja preko naših meja na zahod, skozi obdobja nekritične evforije ob obljubljeni tako zaželeni pridružitvi, do danes, ko smo soočeni z dejstvom pridružitve in trdo realnostjo. Eno nam je že jasno, Slovenci bomo tudi v Evropo več dajali kot bomo dobivali. To pravzaprav ni slabo spoznanje, saj smo šele sedaj in ob tem dejstvu dobili primerljiv kriterij in potrditev naše razvitosti. To pomeni, da nam ni tako slabo, kot smo morda sami mislili in se počutili. Vendar vse to skupaj pomeni, da se bomo za svoj napredek in razvoj morali še bolj potruditi, kajti očitno bomo tudi v Evropi v vlogi konja, ki bo vlekel za seboj druge manj razvite. Konec koncev nam to niti ni tako tuje, saj smo šele pred kratkim izšli iz skupnosti narodov, kjer smo več dajali kot dobivali. Rekel bi, za Slovence nič novega, zato nas je to spoznanje bolj razočaralo kot šokiralo, saj smo od vstopa v ES veliko in predvsem več pričakovali. Nesporno je, da vstop v skupnost evropskih narodov za nas pomeni veliko pridobitev, pravzaprav nujo, druge alternative ni.namo. Treba se bo znajti in izkoristiti ponujene možnosti. Kaj bo ta vstop prinesel ali kakšne posledice bo imel na lokalne skupnosti, v tem trenutku še ni popolnoma jasno. Vendar iz vseh dosedanjih dogajanj na tem področju vemo, da bo vsaj v prvi fazi velika zmeda, predvsem pa zaradi lastne neorganiziranosti ne bomo mogli izkoristiti vseh ponujenih možnosti. Glede na to, da je večina evropskih razvojnih in strukturnih skladov naravnanih na izboljšanje in varovanje okolja, pomeni, da je glavna teža podpore na nalogah iz pristojnosti lokalnih skupnosti. Problematika onesnaževanja okolja je očitno za Evropo v tem trenutku ena od največjih skrbi in za reševanje teh problemov so in bodo namenjena znatna sredstva. Kako priti do teh sredstev je in bo za občine prioritetna naloga, glede na sedanje razmere pa prava mora. Osnovni problem, na katerega smo naleteli takoj na začetku, je neusklajenost javne in lokalne uprave z evropsko. Mehanizmi ES niso naravnani na sodelovanje z državami ali posameznimi lokalnimi skupnostmi -občinami, temveč z regijami in regijskimi institucijami, teh pa v Sloveniji nimamo. Vsi dosedanji resni in neresni, strokovni in nestrokovni napori za ustanovitev regij so nam spodleteli. Tisto, kar bi odgovarjalo nam, ni všeč ES in obratno. Leta so se vlekla in v trenutku vstopanja smo v Sloveniji tako rekoč brez glavnega vzvoda, s katerim bi lahko posegli po namenskih spodbudah. Lokalne skupnosti bi morale biti organizirane v regije, preko katerih bi usklajeno nastopali v ES. Občine sedaj nismo pripravljene za vstop in na pogoje, ki bodo veljali v ES. Roki za prijave projektov na razpise so tu, občine pa so vsaka s svojimi malimi in razdrobljenimi projekti predvsem pa različnimi prioritetami tako rekoč nesposobne kandidirati na ponujena evropska sredstva. Pred časom smo na sugestijo države in v naporih, da bi le nekako zagotovili poenotena stališča in izhodišča v tako imenovani Ljubljanski urbani regiji (LUR), mesto Ljubljana in priljubljanske občine ustanovili Regijsko razvojno agencijo (RRA). Ta agencija naj bi sprejela in poenotila občinske programe, jih strokovno obdelala in skupni regijski projekt prijavila na razpis. Kmalu se je pokazalo, daje tako pisano število različnih projektov skoraj nemogoče združiti v sprejemljiv skupni projekt in prijavljeni Občinski projekti so že v prvi fazi usklajevanja izpadali drug za drugim. Prijavljeni občinski programi iz sprejetih letnih in srednjeročnih planov niso ustrezali in niso bili usklajeni: vsebinsko, terminsko, vrednostno in še po kakih drugih kriterijih. Za občine vsekakor popoln polom. Prvi razpisni termini se iztekajo, uporabnih in prijavljenih projektov pa je komaj za vzorec. Očitno je, da v prvi fazi pristopa ne bomo iztržili veliko, če sploh kaj. V čem so pravzaprav težave in kaj bomo morali spremeniti, da bo ES za nas tisto, kar od nje pričakujemo? Slovenija je za evropske kriterije že razvita država in |X)trebno jo bo razdeliti na regije, da bodo vsaj nekatera področja v državi prišla do razvojnih in strukturnih sredstev. Da bi to dosegli, je vlada predlagala izločitev osrednjega najrazvitejšega dela Slovenije (v katerem se nahaja tudi občina Grosuplje) v posebno, Ljubljansko urbano regijo. Na ta način bodo ostala manj razvita področja v državi statistično pridobila ugodnejši status. To sedaj pomeni, da bomo zaradi relativne prerazvitosti Ljubljanske urbane regije tudi v evropskem merilu, po izločilnih kriterijih ES pri razdeljevanju sredstev za razvoj in strukturne spremembe ostali nekje na repu ali celo izpadli. Naslednja prepreka je, kako v občinah s tako različnimi političnimi, socialnimi, gospodarskimi, ekološkimi, družbeno razvojnimi interesi in potrebami uskladiti in poenotiti projekte. Ljubljana in nekatere občine potrebujejo odlagališče, čistilne naprave, sodoben javni mestni in primestni promet. Druge občine imamo težave in v prioriteti investicije v šole, otroške vrtce in objekte družbenih dejavnosti (mimogrede, to so projekti, ki jih ES ne sofinancira). Naslednji pogoj je, da vsak projekt, ki ga želimo prijaviti na razpis ES, mora biti v občinskih proračunih finančno zagotovljen in v določenem roku realiziran. ES po odobritvi sredstev (če so seveda odobrena) tak projekt občini naknadno in samo delno povrne. Pomembno je tudi opozoriti, če samo en projekt ali ena od občin v takem skupnem projektu le-tega iz kakršnih koli razlogov ne realizira, pade celoten skupni projekt z vsemi posledicami, predvsem neizplačanih sredstev. Taki riziki so v občinah preveliki, saj so občine s svojimi nepred- vidljivimi političnimi interesi v občinskih svetih izrazito slabi garanti za absolutno izvedbo in izpolnitev prevzetih obveznosti. Take težave bi morala kompenzirati regija s svojimi pristojnostmi in možnostmi, Regij pa še ni, vsaj ne v taki obliki in s pristojnostmi, kot bi morale biti. Načina, kako v in med občinami vse te zahteve uskladiti, v tem trenutku še ne poznamo. Glede na sedanjo ureditev javne uprave pa tudi v bližnji prihodnosti ni videti primernih rešitev. V primeru naše občine, kjer smo srednjeročni program nalog napolnili predvsem z investicijami v šolstvo, otroško varstvo, knjižničarstvo, zdravstvo, bo potrebno korenito razmisliti, kako v bodoče. Glede na omenjene obveznosti in občinske politično določene prioritete, nam sredstev za programe, s katerimi bi lahko kandidirali na evropskih skladih, izrazito primanjkuje. V tem ir?nutku sije nemogoče zamisliti, d j i'i v občinsrem preračunu rezervirali nekaj sto milijonov SIT za projekte, s katerimi bi kandidirali na razpisih in iz leta v leto čakali, da pridemo na vrsto (če sploh bi). Še bolj zanimiva zgodba se bo dogajala okoli priprav dokumentacije za načrtovane projekte. V občinah moramo ponujene možnosti vzeti resno in za potrebne naloge pripraviti vso potrebno projektno dokumentacijo. Priprava dokumentacije za kandidaturo na evropska sredstva bo izredno zahtevna in draga, saj gredo cene za izdelavo takih dokumentacij v desetine miljonov SIT. Ker se bodo morali ti projekti pripravljati na zalogo, brez vsake garancije, da bodo kadarkoli realizirani s pomočjo evropskega denarja, bo to za slovenske občine strošek, ki bo presegal pridobljena evropska sredstva. To še posebno velja za občine v osrednji razviti slovenski regiji. Čas nam beži in vstop v ES nas je prehitel, kajti še veliko časa bomo potrebovali, preden se bodo naši državni in lokalni politiki uskladili in določili državno upravne organizacijske oblike (regije, pokrajine), ki bodo primerne in verodostojne sogovornice v ES. Do tedaj pa bomo predvsem izgubljali. Naša občina je v tem razpisnem obdobju uspela prijaviti tri projekte s področja sofinanciranja gospodarske in turistične infrastrukture ter pospeševanja in razvoja kmetijske dejavnosti. Pismo o nameri smo podpisali tudi k republiškemu projektu "Čista Krka". Glede na zgoraj omenjeno nam sedaj ostane predvsem čakanje in temeljit razmislek o nadaljnjem načrtovanju in načrtni pripravi usklajenih projektov do naslednjih razpisnih terminov. Župan Janez Lesfak praznovanje prvomajskih praznikov! - Župan s sodelavci ŽIVEL 1. MAJ! -PRAZNIK UPANJA? Morda se bodo nekateri bralci spraševali, kaj je temu uredniku, da tako na široko pozdravlja letošnji 1. maj, ko Slovenija vstopa v Evropsko unijo. Še posebej zato, ker se me je marsikdo zapomnil po kakšnem stavku iz mojih predhodnih prispevkov, saj me je kar nekaj ljudi v preteklosti dobrohotno opomnilo: »Ne bodi tak evroskeptiki«. Priznam - kar nekaj prispevkov je bilo precej kritičnih. Zato bo morda celo kdo pomislil, da sem obrnil plašč po vetru. Pravzaprav pa se v meni glede evropske in slovenske naravnanosti ni nič spremenilo, le čas se je v svojem ustaljenem ritmu neusmiljeno premikal po zemeljsko nedoločljivem vektorju... 1. maja katoličani začnej(m)o praznovati Marijin mesec z branjem priljubljenih šmarnic, na 1. maj pa so v evropskem prostoru že v srednjem veku praznovali Jožefa kot zaščitnika delavcev. Potem koje fevdalna družba zašla v krizo, so z »revolucionarnimi« družbenimi spremembami »pozabili« na Jožefa delavca in so namesto njega začeli častiti novo geslo: Proletarci vseh dežel, združite se! Zdaj, od 1. maja 2004, pa bo za Slovence ta dan pomenil tudi praznik vstopa v Evropsko unijo. ODLOČITEV ZA EVROPO (IN NATO) Za evropske povezave se Slovenci nismo odločili šele lansko leto na Nadaljevanje na strani 9 REZERVniH DH.0U \ Ifl USIURSTE 12*0 Gro*uplift O' OSEBniH UOU, tel. 01/787-34-22 *D0DRTRROPREfTIB, GSM 040/ 22-44-07 »mOTORRROLJR 4XNA DAN DOSTAVA ZHOSERJIHIR ISKANIH REZERVNIH TOUORnflUOZILR, rV V TRGOVINO. •RUT0Plfl50£jr' SEKVL Hi.lli.H4ii 5T Mfiji^JJiAfj PRODAJA KOLES SCHVVINN ^ ^&1r*iMt&V (j.0.0. „ * SKERLJ Tod gozdom cIV/io, 1190 Grosumc Td:.oi/7$6i$fitoi//&ji4&2 GSM 04: % 120040146,4 s Mojstri IZavzet in nadarjen gasilec in pevec je že, zaljubljen v peko pa tudi. Martin Gregorič je štipendist Pekarne Grosuplje in z veseljem sledi stopinjam svojih učiteljev. Med sovrstniki izstopa na poseben način. 15-letni fant iz Stične preseneča s svojo resnostjo, a tudi iskrivostjo, ima veliko hobijev, nekoč pa si želi postati pravi mojster v Pekarni Grosuplje. t "Rad počnem cel kup stvari, desetarja in vodim ekipo ' ali jih obiskujejo i«1 " a je zelo rad v družbi do najmlai^1" 'V~' i. /77 Pa 07/1 ■J/77 '9/ Doma sem od nekdaj rad pekel, zato sem se tudi odločil, da se bom šolal za peka", razloži Martin. Bodoči mladi pek ni samo zelo aktiven, temveč tudi odločen, saj pravi, da si po srednji šoli želi celo na fakulteto. Daje res iz pravega testa, dokaže tudi s tem, ko trdi, daje pri izbiri poklica najpomembnejše, da v njem uživaš. Le rad počneš neko stvarjo dobro počneš", pravi in dodaja: "Dober pek mora biti spreten in resen pri delu, pridobiti pa si mora čimveč izkušenj". Način, kako Martin to pove, da slutiti, da bo še daleč prišel in daje njegova želja doseči mojstrstvo povsem uresničljiva. Glasilo prebivalcev _občine Grosuplje POROČILO 0 DELU UREDNIŠKEGA ODBORA IN UREDNIKA Na 5. seji uredniškega odbora Grosupeljskih odmevov v torek, 6. 4. 2004, smo razpravljali o poročilu uredniškega odbora in urednika in se dogovorili, da ga v predlagani obliki posredujemo občinksemu svetu in v javnost. 1. POROČILO O DELU UREDNIŠKEGA ODBORA IN UREDNIKA Odgovorni urednik: Za odgovornega urednika je bil (ponovno) imenovan Jože Miklič na seji Občinskega sveta občine Grosuplje, kije bila 28. maja 2003 (sklep št. 108-1/95). Uredniški odbor (UO): Do vključno oktobrske seje uredniškega odbora se je odbor sestajal v stari sestavi. 9. oktobra 2003 sem predlagal v novi uredniški odbor Barbaro Pance, Marijo Samec, mag. Tatjano Jamnik Skubic, Janeza Pintarja, Vero Šparovec in Matjaža Trontlja. Uredniški odbor je bil nato imenovan s sklepom št 108-1/95 z dne 5. novembra 2003. Seje: UO se je v lanskem letu srečal na 10 rednih delovnih sejah. Sklic sej je opravljal odgovorni urednik prek elektronske pošte za tiste, ki imajo to možnost, za ostale pa prek telefona oziroma osebno. Zbirali smo se v posebnem prostoru gostinskega podjetja Vodičar. Vse seje so bile sklepčne. Udeležba je bila povprečno 84 %. Seje je vodil odgovorni urednik. UOje na svojih rednih sejah delal po naslednjem dnevnem redu: - Pregled In potrditev zabeležke predhodne seje UO, - Ocena dela dopisovalcev in drugih sodelavcev, -Administrativne, finančne in kadrovske zadeve, - Pregled gradiva za objavo v tekoči številki časopisa, - Usmeritve za nadaljnje delo, - Razno. Vsebina časopisa: Poročilo, o čemu smo pisali v letu 2003, ste si lahko prebrali v prispevku 0 čem smo pisali sodelavci uredništva Grosupeljskih odmevov št. 1-2/2004. Število strani - obseg časopisa: V letu 2003 je UO pripravil 10 številk oziroma 200 črnobelih in 48 barvnih A3 strani časopisa. Naklada časopisa: Natisnjenih je bilo 5600 izvodov (v predhodnem letu smo natisnili od prve do šeste številke 5120 izvodov, od sedme naprej pa po 5250 izvodov). Višino naklade usklajujemo s Pošto Slovenije, ki vodi seznam gospodinjstev (4560 Pošta Grosuplje, 755 Pošta Šmar-je-Sap, 42 Videm-Dobrepolje za Malo Novo Goro, 130 Pošta Turjak za vasi v KS Škocjan in 37 Pošta Škofljica za vas Vino). K temu seznamu dodamo še 40 izvodov, ki jih prejme Občina Grosuplje za svoje potrebe, 10 izvodov Dom starejših občanov Grosuplje, 10 izvodov podgovorni urednik za pošiljanje različnim naslovom izven občine pretežno kot priloge pri ponudbah za oglaševanje ter 16 obveznih izvodov za Narodno in univerzitetno knjižnico Ljubljana. Tajniška opravila - delovodnik: V delovodnik je bilo v letu 2003 vpisanih skupaj 367 zadev. Gradivo je pripravljeno na vpogled. Cenik novinarskih In ostalih del: Tudi v letu 2003 nismo spreminjali cen novinarskega in ostalega dela. Cenik oglasov je prav tako ostal nespremenjen od sklepa, ki je bil sprejet na seji občinskega sveta 29. septembra 1999. Za obračun oglasov v točkah uporabljamo zvezo s tečajem slovenskega tolarja. Tako v ceniku 1 točka predstavlja 0.5113 EVRA po srednjem tečaju EVRA v Banki Slovenije. Pri oglasih za izračun DDV-ja upoštevamo stopnjo 20 %. Druga opravila: Poleg navedenega je urednik odposlal še vrsto drugih dopisov v zvezi z raznimi obrazložitvami, ponudbami, pobudami, vrnitvami dokumentov, fotografij in drugih materialov. Opravil je tudi veliko dodatnih stikov po telefonu, elektronski pošti in osebno, kar ne vpisujemo v delovodnik. Struktura stroškov časopisa: Iz poročila o stroških časopisa, ki nam gaje 5. marca pripravil Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance občine Grosuplje, je razvidno, da smo za vse bruto stroške pri časopisu porabili 16.965.882 sit. Če obračun nekoliko podrobneje pregledamo in upoštevamo še sprotna mesečna poročila, ugotovimo, da so posamezni deleži v strukturi stroškov znašali: 50 % filmi in natis časopisa, 17 % pošta, 12 % so k znesku prispevali davki, ki se vrnejo v javno blagajno, 9 % so bili stroški odgovornega in tehničnega urejanja ter avtorski honorarji urednika, 7 % so znašali avtorski honorarji ostalih sodelavcev in 5 % provizije za trženje oglasov. Trženje časopisa - oglaševanje: V prispevku Odgovori na (ponavljajoča se) vprašanja v Grosupeljskih odmevih št. 3/2004 sem v »razrezu« prihodkov zaradi naglice napravil napako pri seštevanju prihodkov od oglasov, kjer sem navedel, daje bil delež oglasov samo 27 %. Po poročilu Urada za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance je neto znesek poplačil oglasov za lansko leto znašal 5.456.636 sit, ali 32 %. V tem znesku je že odšteto vračilo DDV-ja davčnim zavezancem. Napaka je nastala zaradi neupoštevanja zaostalih vplačil zamudnikov iz leta 2002. Znesek teh plačil je znašal 483.809 sit. Poleg tega je bilo prikazano, da je vsem davčnim zavezancem vrnjenega 20 % DDV-ja, kar je nepravilno, saj nekateri med plačniki oglasov niso davčni zavezanci in se jim davek ne NETO PLAČILA OGLASOV, SKUPNI ZNESKI NEPLAČANIH OGLASOV IN DELEŽI POVRŠIN KOMERCIALNIH OGLASOV PO MESECIH: OBČINA GROSUPLJE OBČINSKI SVET V skladu z 18. členom Statuta Občine Grosuplje (Ur. I. RS, št. 42/99 in 36/02) in 11. členom Odloka o nagradah in priznanjih Občine Grosuplje, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Grosuplje, dne 7. 4. 2004, objavljamo RAZPIS o nagradah In priznanjih Občine Grosuplje za leto 2004 1. člen Nagrade in priznanja se podeljujejo najzaslužnejšim posameznikom, pravnim osebam, zavodom, društvom in drugim organizacijam za uspehe in dosežke, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine na javnem, kulturnem, gospodarskem, družbenem, znanstvenem, vzgojno - izobraževalnem, kulturnem ter drugem področju. Podeljene bodo naslednje nagrade in priznanja: NAGRADA OBČINE GROSUPUE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE S SREBRNIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE Z BRONASTIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE 2. člen Nagrade in priznanja se podeljujejo enkrat letno - ob občinskem prazniku 25. junija. I. Podelita se največ dve nagradi z zlatim znakom občine Grosuplje, ki sestojita iz listine, zlatega znaka občine Grosuplje in denarne nagrade. Denarna nagrada se podeli samo posameznikom. Komisija lahko odloči, da se denarna nagrada ne podeli. Pravne osebe, zavodi in druge organizacije prejmejo le listino in zlati znak občine Grosuplje. II. Podelita se lahko največ po dve priznanji občine v obliki: a) listine in zlatega znaka občine Grosuplje, b) listine in srebrnega znaka občine Grosuplje, c) listine in bronastega znaka občine Grosuplje. 3. člen Predlog za podelitev priznanj in nagrad lahko podajo: občina, pravne osebe, zavodi, društva, krajevne skupnosti, druge organizacije in skupnosti, politične stranke, člani občinskega sveta ter občani občine Grosuplje. Predlog mora biti podan na predpisanem obrazcu, kjer morajo biti obvezno Izpolnjeni vsi zahtevani podatki, ker bo v nasprotnem komisija takšno vlogo štela za nepopolno. Predpisani obrazci bodo na voljo na vložišču občine Grosuplje, Taborska cesta 2 In na občinski Internetnl strani: www.grosunlle.sl. O podelitvi nagrad in priznanj bo odločal Občinski svet Občine Grosuplje na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 4. člen Rok za pisne predloge z obrazložitvijo Je 30 dni od objave razpisa oziroma najkasneje do četrtka, 20. maja 2004. Predloge posredujte na naslov: OBČINA GROSUPUE, Taborska cesta 2, Grosuplje - s pripisom " Nagrade in priznanja". OBČINA GROSUPLJE, OBČINSKI SVET mesec plačano (neto) neplačano (bruto) delež površin oglasov v časopisu (Iz preteklih let) 493.809 sit 20.510 sit Januar-februar 497.324 sit Oslt 11% marec 496.603 sit Oslt 12% april 811.689 sK Oslt 15% maj 422.552 sit 24.015 sK 10% Junij 404.033 sit 22.839 sit 12% Julij 402.642 sit 21.728 sit 10% avgust-septemb. 576.012 sit 9.348 sit 18% oktober 447.199 sit 36.453 sit 16% november 427.033 Sit 76.477 sit 13% december 507.730 sit 170.690 sit 17% V letu 2003 Je bilo tako plačano skupaj za neto 5.456.636 sit oglasov, neplačanih pa Je bilo skupaj bruto 382.160 sit oglasov. vrača. S podrobnim pregledom posameznih plačnikov je izračun popravljen. Za napako se opravičujem. Delež površine komercialnih oglasov v časopisu: Glede na skupno površino časopisa je delež oglasov znašal skozi vse leto v povprečju 13 %. Največji delež oglasov smo dosegli v avgustovsko-septembrski številki (18 %), najmanjšega pa v maju (10 %). Po finančni plati pa je bil najvišji izkupiček v aprilu (811.689 sit neto), najnižji pa v juliju (402.652 sit neto). Zaostala plačila: Povprečno je večino izstavljenih računov poplaćanih v zakonitem roku, povprečno pa z nekaj več kot enomesečnim zamikom. Po poročilu občinskega urada za zamudnike predlagamo uvedbo sodne iztrejave dolžnikov. Zaključek: Z upoštevanjem poslovanja, ki zajema dejansko opravljeno delo sodelujočih, povečanja naklade, precejšnje povečanje poštnih stroškov ter vse ostalo administrativno in računovodsko delo, še posebej pa trženje oglasov in odštete dajatve, ki se ponovno vrnejo v proračun, smo delo v letu 2003 tudi po finančni plati opravili na solidni ravni. V skupnem bruto znesku stroškov za časopis je bil dejansko "neto vložek" občine 9.395.021 sit, kar pomeni, da je občina »časopis« pokrila s 56 %. Če nadalje podrobneje primerjamo vse honorarje uredniku in sodelavcem, ki so skupaj predstavljali v bruto znesku stroškov 16 % ter k temu znesku dodamo še 5 % za provizije ob trženju oglasov, ki smo jih preskrbeli v uredništvu, ugotovimo, da smo s to razliko skoraj v celoti pokrili dokaj visok strošek pošte, občina pa je poskrbela praktično za pokritje stroškov računalniške priprave, izdelave filmov, natisa in znašanja časopisa. »Za prijazno Grosuplje- odgovorni urednik Jože Miklic OBČINA 9395021 Nelo strošek občine 0G1 ASI 5456636 Upoštevana vračila DDV DAVKI 2114225 Davki, ti jih plačujemo sodelavci časopisa skupaj 16965BR/ Davki, ki jih "vrnemo" sodelavci uredništva v javno blagajno 12% Neto oglasi, ki jih tržimo v uredništvu _22%_ Neto strošek Občine Grosuplje za časopis 56% »Tiskarska škrata« in pozabljen prispevek! - V prejšnji številki Grosupeljskih odmevov smo v prispevku Marije Samčeve Slike slovenske vasi - nova pesniška zbirka Karollne Zakrajšek naredili napako pri objavi naslovne pesmi. Zato pesem v tej številki ponovno objavljamo, ge. Zakrajškovl In avtorici prispevka pa se za nenamerno napako globoko opravičujemo. - Prav tako smo v isti številki prejeli pripombo o napaki v prispevku Janeza Dremlja Spoštovani! - Hvala za prijetno objavo s sliko naših nogometašev pred 35,5 leti! Moram vas pohvaliti. V drugem delu prispevka bi se moral stavek glasiti: »Gol Je dal Toni DremelJ (urar) v 11. minuti...«, v prispevku pa Je bilo navedeno v oklepaju »že pokojni«. Po dodatnem ugotavljanju, kako Je prišlo do napake, smo ugotovili, da Je bil vzrok v nečitljivem rokopisu, kjer se Je dalo prebrati »umrl« namesto »urar«, lektorica pa Je besedilo popravila v »že pokojni«. Prizadetemu Tonlju Dremlju In morebitnim ostalim prizadetim ter avtorju se za neljubo In nenamerno napako Iskreno opravičujemo. - V Imenu grosupeljskega Študentskega kluba GROŠ Je na urednikov e-naslov pravočasno poslal Gregor Steklačič prispevek GROŠ v mesecu februarju, a sem ga pozabil uvrstiti v prejšnjo številko Grosupeljskih odmevov. Avtorju In Študentskemu klubu GROŠ se za nenamerno napako opravičujemo. Odgovorni In tehnični urednik Jože Mlkllč Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22. 786-07-21 GSM 041-98-22-33 a-ooSta: iozem«slol.net Uredniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje. Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje In fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.O. 1290 Grosuplje. Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.600 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V MESECU MAJU JE TREBA ODDATI DO PETKA, 7. MAJA 2004. ČASOPIS IZHAJA PREDVIDOMA VSAKO TRETJO SREDO V MESECU (FEBRUARJA IN AVGUSTA ČASOPIS NE IZIDE.) Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Prispevki pravnih oseb se ne honorirajo, morajo pa biti avtor izirani, podpisani (in požigosani). Pisma bralcev, pravnih oseb in nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z vašim naslovom In znamkami. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPEUSKI ODMEVI (št. 006-1/95-1). ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Prispevke naj avtorji predajo v kratki obliki. V skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko bomo vsa nenaročena besedila, ki bodo daljša od 1800 znakov, zaradi pomanjkanja prostora krajšali. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v velikosti 12 (do max 16) pt ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA FOTOGRAFIJE IN OSTALO SLIKOVNO GRADIVO Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja) ali TIF zapisu, 300 dpi. barvne v CMYK razslojitvl. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. TOC 3 SPREJET Svetniki so obravnavali vprašanja in pripombe glede sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta TOC 3, ki so se oblikovala v času javne razprave. Za postopek sprememb in dopolnitev se je občina odločila zaradi razvoja občine z gospodarskimi in drugimi dejavnostmi. Večjih pripomb, ki bi omejevale usklajevanje, ni bilo. Dušan Lavrlč. ZLSD, je opozoril na ekološko sporno proizvodnjo, ki naj bi jo na tem področju opravljalo podjetje Gabrijel AS. Svetnik je dejal, da je potrebno stvari pogledati iz več aspektov in napraviti študijo, koliko so odpadne snovi škodljive. »Grosuplje je čisto mesto, zato ne smemo dovoljevati, da se taka proizvodnja locira na to področje. Odločiti se moramo na osnovi študije, ne pa politike.« Jože Intihar. LDS, pa je opozoril na naraščajoče kaotične razmere na cesti proti Polici, kjer ob jutranjih in popoldanskih terminih nastajajo prometne konice, prepustnost pa ovirajo tudi avtomobili, ki zavijajo proti bencinskemu servisu, zato je predlagal, da bi upravljalec na tem odseku predvidel še en pas za zavijanje. Da cesta proti naselju Polica še dolgo ne bo dobila pločnika, je povedal župan Janez Lesjak. Prehodi za pešce na tem delu cestišča pa se bodo uredili šele s krožiščem. Svetniki so po dolgi razpravi sklep vendarle sprejeli in ga dopolnili s predlogom Franca Štibernlka. LDS, naj se občina obveže za izvajanje kontrole nad meteornimi in odpadnimi vodami in poskrbi, da ne bi prišlo do onesnaževanja potoka Grosupeljščica, ki teče skozi naselje. Barbara Pance OBČINSKE VODE NAJ BI BILE ČISTE Župan Janez Lesjak je pojasnil, da občina izvaja nepristransko kontrolo nad občinskimi vodami. V vodotok Grosupeljščice je 11 izpustov in težko je dokazati, kdo je potencialni onesnaževalec. Poudaril je, da občina izvaja redno kontrolo na vseh vodotokih. "Občina ima pogodbo s strokovno institucijo za nadzor vode. Na ta način kontroliramo kvaliteto naših tekočih voda. Ena najbolj občutljivih voda je ravno Grosupeljščica, ki je obremenjena z odplakami vse od zgornjega toka. V Grosupeljščico je približno enajst izpustov, obremenjena pa je predvsem s fekalijami. Čista ni, čeprav nobena meritev še ni bila alarmantna, veliko je organskih snovi, zato se občasno pojavljajo alge in zaraščenost potoka. Glede na to, da ob potoku gradimo še dodatne gospodarske cone, ki so potencialni onesnaževalci, jih s pristopom k investiciji zavezujemo, da morajo biti emisije v vodo absolutno neoporečne. Trenutno ni opozoril, da je res kaj narobe, vendar bomo strokovni nadzor nad Grosupeljščico še razširili." Barbara Pance ■■■■IM ŠPORTNA DVORANA _ BRINJE BO ČISTA Občinska uprava je iz predala potegnila pozabljeni odlok o načinu upravljanja in oddajanja v uporabo športne dvorane Brinje, je pojasnila Jelka Kogovšek. vodja Urada za družbene dejavnosti. Vsebinsko se odlok nanaša na zaposlitev hišnika in čistilke za čas veljavnosti odloka. »Trenutno smo v prekršku, vendar gre za formalnost in prav je, da so dokumenti urejeni,« je poudarila Kogovškova. Ob tem je Dušan Hočevar; SDS. zahteval primerljivost stroška čiščenja za čistilni servis. Dare Gabrijel. LDS, mu je pojasnil, da bi stroški servisa znašali okoli 5 milijonov, ker ti svojo dejavnost obračunavajo na podlagi kvadrature, medtem ko sprejetje odloka ne povečuje odliva sredstev iz proračuna, saj znašajo sedanji stroški čiščenja le 3 milijone tolarjev. Svetniki so odlok potrdili. Barbara Pance CSD POD FINANČNO PRISTOJNOSTJO OBČIN ŠE DO 1. AVGUSTA Financiranje dejavnosti Centra za socialno delo je po metodologiji oblikovanja cene natančno določeno s pravilnikom, ki določa razmerje stroškov za vse tri občine, ki sodijo pod njegovo upravo. 48 odstotkov cene storitve osebne pomoči za leto 2004 krije Občina Grosuplje, 41 odstotkov Občina Ivančna Gorica in 11 odstotkov Občina Dobrepolje. Zagotavljanje teh sredstev bo na občinskih plečih še do 1. avgusta letos, ko bodo pristojnosti prešle pod Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Svetniki so tako CSD zagotovili proračunska sredstva v višini nekaj manj kot 3,6 milijona tolarjev. Barbara Pance „„.,„„ __ IZ ZANIMIVE MERCATOR SE BO SIRIL razprave Svetniki so se na 16. seji odločil, da se trgovski center Mercator ne sme širiti. Predloga o spremembi In ureditvi območja za pokopališče In opredelitev področja za pasje zavetišče pa so potrdili. Po novem sklicu pa so se svetniki na 17. seji občinskega sveta odločili za širitev trgovskega središča na podlagi dodatnih obrazložitev župana Janeza Lesjaka in zagotovilih Elekte d.o.o., predvsem pa po povečanju parkirnih prostorov, kjer bodo namesto 25 % povečanja dejansko zagotovili skoraj 100 % povečanje parkirnih prostorov z montažno nadgradnjo obstoječe parkirne ploščadi. Razprava na 16. seji se je dlje sukala ravno okoli sporne širitve »najboljšega soseda«. Podjetje Elekta želi širitev opraviti namesto petih stanovanjskih stavb. Franc Štlbernik (LDS) je bil za to, da se sklep sprejme, obenem pa se upoštevajo tudi pripombe sosedov, ki so se dotikale zlasti celostne ureditve območja okoli Stare pošte, nezadostnega števila parkirišč, smradu iz kanalizacije pred vhodom v Mercator. Pripombe krajanov je podprl tudi Dušan Lavrlč (ZLSD), ki je svetnike vprašal, čemu sprejemati sklepe, če zadeve niso urejene. »Upoštevati moramo predloge krajanov Brvac in sklepanje prenesimo na naslednjo sejo.« Župan Janez Lesjak je objasnil najbolj pereč problem zadostnega števila parkirnih mest: »Parkirnih prostorov je formalno dovolj. Po zakonodaji je zadeva čista in gre lahko naprej.« Na pripombe je odgovoril tudi Damijan Jankovlč, direktor podjetja Elekta, ki je dejal, da se bo Mercator trudil zagotoviti kar se da veliko število parkirnih mest in upoštevati želje krajanov. Pojasnil je tudi načrt širitve, ki bi povečal obseg trgovinic s tekstilom, športnimi artikli, ki bi jih v najem ponudili domačinom. Občini Grosuplje pa bi bil pripravljen odstopiti tudi cestišče za širitev regionalne ceste. Kot je poudarila tudi Mojca Lovšin z občinskega urada za prostor, mora investitor zagotoviti zadostno število parkirnih prostorov v skladu z zakonodajo. Stane Žvegla (ZLSD) je podprl projekt spremembe odloka, ker meni, da je oskrba krajanov zelo pomembna, toda: »ker vemo, da se bo na tem področju zelo povečalo gibanje, mora občinski svet zagotoviti, da bosta dostop do centra in gibanje nemotena. Mercator mora v proračun priskrbeti določena sredstva za ureditev cestišča in avtobusnih postajališč.« Župan je na to odvrnil, da vsak investitor plača komunalni prispevek. Edino pereče vprašanje ta trenutek pa so samo parkirni prostori.« Zatem pa se je Lojze Verbajs (SDS) vprašal, na podlagi česa se mora širiti blagovni center: »Ali je to želja veletrgovca, da bo najmočnejši, ali so to potrebe krajanov?« Janez Lesjak: »Izključno iz tržnih interesov. Ko je Mercator že izvajal investicijo, je imel v mislih večji projekt, ki pa mu ga tedanji PUP ni dovoljeval. Povečanju centra pa botrujejo tudi novi prebivalci Grosupljega, ki so močan signal za širitev. Smo torej proti temu, da se krajanom izboljša ponudba?« Jože Intihar (LDS) je nato v šali predlagal, naj Mercator kupi Vele in bo imel dovolj prostora. Janez Mervič (SDS) pa je razpravo skušal spraviti v mirne vode z izjavo: »Vsak pameten investitor bo poskrbel za parkirišča, kaj se mi obremenjujemo s tem!« ELEKTA NAKNADNO ZAGOTOVILA TUDI DOVOLJ PARKIRNIH MEST OB TRGOVSKEM SREDIŠČU MERCATOR Župan Janez Lesjak je na 17. redi seji, na kateri so se svetniki ponovno odločali o razširitvi trgovinske dejavnosti Mercatorja, povedal, da seje Elekta d.o.o., kije poobčlaščeni izvajalec za gradnjo razširitve trgovskega središča Mercator, odločila čim bolj ustreči vsem pripombam, razen urejanja same ceste, ki pa jo država letos še ne bo urejala. Pločnik bo občina urejala skupaj, ko se bo rekonstruirala državna cesta, hkrati pa tudi avtobusno postajališče in prilagoditev cestnega priključka, vendar se bodo predvidoma dela izvajala šele leta 2006 ali 2007. Franc Štlbernik (LDS) je obrazložil, da je že na prejšnji seji poudaril pripombe krajanov in svetnikov ter članov odbora, saj jih je treba čim bolj upoštevati. Dušan Hočevar (SDS) je izpostavil, da je njegova svetniška skupina zadovoljna z dodatnimi rešitvami in da bi kazalo tako postopati tudi v bodoče pri drugih celostnih ureditvah (večjih) zazidljivih kompleksov oziroma gradenj. Podobno je menil tudi Matjaž TrontelJ (SLS) in poudaril, da je k upoštevanju pripomb prispevalo zgolj »9 glasov proti« na 16. seji OS pred enim tednom. Prav tako je menil tudi Stane Žvegla (ZLSD), ki pa je predlog nameraval podpreti že na prejšnji seji. Vse nadaljnje razprave pa so bile več ali manj usmerjene predvsem razlago, kaj naj bi bilo bolje za občane, vendar pa se zdi, da si jih svetniki vsak zase precej različno tolmačijo. Tako se je izkazalo tudi v tej razpravi, ko je kar nekaj članov istih političnih strank zagovarjalo precej različna vrednostna stališča. Na koncu je 18 svetnikov podprlo novi predlog, dva pa sta bila še vedno proti. Barbara Pance (za 16. sejo) In Jože Miklič (za 17. sejo) Mojca Lovšin (vodja urada za prostor), 16. seja: »Ko bo rešen problem ceste, bodo rešene tudi druge zadeve na tej lokaciji. Še vedno pa je prisoten problem parkirišč...« Dr. Ivan Dušan Lavrlč (ZLSD), 16. seja: Ne morem razumeti. Če te stvari niso usklajene, zakaj potem o tej stvari razpravljamo? ... Mislim, da moramo dobiti najprej razjasnjene zadeve, kjer so upoštevani tudi predlogi in zahteve krajanov...« Janez Plntar (SDS), 16. seja: »Psi lajajo, karavana pa gre dalje. -Pripombe so bile dane na občinskem svetu, na javnih razgrnitvah, upoštevane pa niso. In v tem vidim tudi glavni razlog, zakaj so te javne razgrnitve tako mizerno obiskane... Problem teh razgrnitev vidim predvsem v tem, da so samo zato, da je zadoščeno predpisom. Zato predlagam, da o pokopališču, Brvacah in pasjem zavetišču glasujemo ločeno.« Matjaž TrontelJ (SLS), 16. seja: »Kakšen pravni red imamo v naši državi? Vsi vemo, da je obstoječa državna cesta problematična. Vemo, da ni uvozov, da je preozka in tako naprej. Na drugi strani pa mi gradimo zraven vse, kar je možno... Kako so lahko dana vsa dovoljenja?« Dr. Miro Kranjc (LDS), 16. seja: »Jaz bi pa pogledal na svetlo stran tega spornega dela, se pravi investicije podjetja Mercator.... V podjetjih delajo ljudje, plačujejo davke, ta podjetja plačujejo davke. S tem denarjem mi delamo še marsikaj drugega, kar je koristno in potrebno. To, daje tam problem zavijati in parkirati pa pomeni, da je tam veliko ljudi. To je posledica tega, da se ne da zavijati. Pa smo slišali, da se bo kmalu gradila cesta za boljši pretok.« Jože Intihar (LDS), 16. seja: »Mislim, da bi se moral svet opredeljevati o dveh možnostih - da ali ne. ... Imamo pa tudi druge možnosti, kot so drobne turistične trgovinice, ker jih drugače ne bo.« Zupan Janez Lesjak (16. seja): »Tudi jaz sem proti velikim centrom. Tudi Mercator to že ve, saj smo imeli že v prvih razpravah z njimi to na tapeti, da nam ti veliki trgovski centri sesipajo lokalno trgovino... Drugo pa je pri nas na podeželju, saj lahko rečemo, da je bila že za časa Marije Terezije trgovska ponudba relativno boljša, kot je danes, saj je bila skoraj v vsaki vasici ena »špecerija«, ki je ljudem nudila najosnovnejše zadeve. Tudi danes imamo še velik problem, kajti tudi danes nimajo še vsi ljudje avtomobilov. Imamo toliko in toliko socialnih problemov, starih ljudi, ki si ne morejo pomagati. In če nima trgovine v vasi za tiste pol kile kruha in liter mleka, je že socialni problem. In to se nam dogaja, žal, zaradi teh centrov. Vendar pa zdaj v naši občini delati revolucijo je izredno težko.« Martin Tomažln (SDS), 17. seja: »Jaz se predvsem sprašujem, do kam seže naša kapitalistična logika. Ali bomo kar tako, vsake dva meseca spreminjali »zazidalce«, kakor se bo komu zljubilo. Včasih razmišljam: Kdo se mi upa danes garantirati, da ne bomo na eni izmed naslednjih sej spet spreminjali isti odlok... Več kot 200 ljudi čaka na pozidave... Vem, da je denar sveta vladar... Na žalost ugotavljam, da je občina pristala v tem labirintu in to je žalostno in pomilovanja vredno.... Mislim, daje zadnji čas, da ljudje enkrat zvejo za resnico, o kupčkanjih, o izsiljevanjih, ki jih doživljamo tukaj. ...Če se vam gre, kot poudarjate, za interes občanov, zakaj v občino ne pripeljete še kakšnega drugega trgovca?... Nimam nič proti Mercatorju, gre za obrambo nekih vrednot, ki ste jih prodali. Prodali ste jih za prgišče srebrnikov...« Izseki Iz razprav In fotografije so povzeti po DVD zapisu TV GROSUPUE w TRIJE ŽUPANI V JKP GROSUPLJE V Javnem komunalnem podjetju Grosuplje bodo župani vseh treh ustanoviteljic, občin Ivančne Gorice, Dobrepolja in Grosupljega, ustanovili skupni organ. Jernej Lampret, Anton Jakopič In Janez Lesjak bodo izvrševali ustanoviteljske pravice občin in usklajevali odločitve občin glede zagotavljanja javnih služb, je pojasnil direktor Janez Skarlovnlk. Skupni organ bo skrbel tudi za določitev posebnih pogojev za izvajanje dejavnosti in zagotavljanje ter uporabo javnih dobrin, odločal o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, sprejemal poslovna poročila, obračune in zaključne račune družbe. S predlogom seje popolnoma strinjal Božo Predallč, SDS, vendar so ga zmotile pristojnosti skupščine: "Obstaja bojazen, da se vsa oblast, ki je v pristojnosti treh občin, njenih ljudi, skoncentrira samo na tri ljudi - župane. Naj se torej zapiše, da skupni organ prevzame dosedanje naloge skupščine in da se nadzorni svet ohrani z dosedanjimi pristojnostmi. Če je bil ta sistem doslej dober, zakaj ne bi bil še naprej? Mislim, da je to naša odgovornost do občanov." Tudi dr. Miro Kranjc, LDS, je menil, da bi bil nadzorni svet lahko protiutež županom: "Gre za to, da se uravnoteži nadzor nad tako pomembnim podjetjem, kot je JKP, ki je gotovo najpomembnejša institucija v občini. Anton Perme, SLS, je menil, da bi nadzorni organ deloval v bolj nepolitičnih sferah in bi ga bilo zato smiselno ohraniti. Jožeta Intlharja, LDS, pa je zanimalo, kakšna je bila dosedanja vloga nadzornega organa in koliko je občino stal na leto. Skarlovnik njihovim pripombam ni pritrdil z navdušenjem, saj je menil, da ima nadzorni organ precejšnje pristojnosti in odločilno vlogo pri imenovanju in razreševanju direktorja. "S takimi pristojnostmi ne more obstajati, saj po Zakonu o lokalni samoupravi direktorja razrešuje ustanovitelj. Skupni ustanoviteljski organ pa je po ZLS avtoritativen organ. Nadzorni sveti pa se bolj nagibajo v strokovnost, so pomoč direktorju pri vodenju, kontrole nadzora nad direktorjem in skupnim organom pa naj ne bi imeli." Ob tem je dr. Peter Verlič, SDS, poudaril, da ima nadzorni svet naloge, ki so opredeljene z Zakonom o gospodarskih družbah: "Člani nadzornega sveta odgovarjajo s svojim premoženjem. Nadzora se torej ne smemo ustrašiti, saj je v korist občanov in javnega interesa." Kranjc je nato predlagal, naj svet sprejme predlagane spremembe, jih zakonsko uskladi in na naslednji seji obravnava nov osnutek. S predlogom so se strinjali vsi svetniki in župan Janez Lesjak je sklenil, da osnutek najprej uskladijo s sveti ostalih občin. Barbara Pance OBČINA IN JKP PODPISALI POGODBO Svetniki so sklepali o soglasju k pogodbi o izvajanju gospodarske javne službe in upravljanju z infrastrukturo. Infrastrukturni objekti in naprave so leta 1993 na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah postali last lokalnih skupnosti, ki so jih dolžne prenesti v upravljanje izvajalcu gospodarske službe. Predaja sredstev pa mora biti urejena s pogodbenim aktom. "Formalno urejujemo odnose lastnikom infrastrukture, s katerimi razpolaga in upravlja JKP Grosuplje. Odnosi pomenijo, na kakšen način jih lahko izkoriščamo, kako jih koristimo, tudi s kakšno ceno in kakšna so investicijska vlaganja v te objekte. V primeru nesprejetja bi lahko imeli težave v komunikaciji z ministrstvom za okolje in kršenjem zakonodaje." Barbara Pance PRODAJA NEPROFITNIH STANOVANJ ZA REŠEVANJE NOVIH STANOVANJSKIH PROBLEMOV Občina Grosuplje seje odločila prodati stanovanjske enote na Tovarniški 1, kjer se nahajajo neprofitna (socialna) stanovanja. S pridobljenimi sredstvi pa bo skušala pridobiti nova stanovanja za reševanje stanovanjske problematike. Občina je v skladu z novim stanovanjskim zakonom in odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin neprofitnih stanovanj vsem najemnikom občinskih stanovanj v mesecih juliju in decembru 2003 povečala najemnino. Vsem najemnikom pa je hkrati posredovala tudi dopis za uveljavljanje znižanja najemnine. Od 31 najemnikov jih je vloge za znižanje vrnilo le sedem. Do subvencije najemnine je resnično upravičenih samo pet najemnikov. Kot je bilo slišati na seji, pa nekateri med njimi sploh ne plačujejo najemnine. Nekateri pa so se celo zanimali za odkup stanovanja. Božo Predallč, SDS, je postavil za-nimivo vprašanje: "Kako lahko kupijo stanovanje, če pa niti ne plačujejo najemnine?" Dušan Lavrlč, ZLSD, se je strinjal z odprodajo in predlagal sklep, da se sredstva v 100-odstotni višini namenijo izključno za nakup novih socialnih stanovanj. Svetniki so njegov predlog soglasno podprli. Zavrnili pa so predlog Jožeta Sirclja ki je bil pobudnik prodaje stanovanj z javno dražbo. "Z odprodajo," je pojasnil župan, "nikogar ne mečemo na cesto. Občina seje odločila za prodajo samo tistih stanovanj, za katere seje pojavilo zanimanje za odkup. Stanovanja se prodajajo samo pojavni cenitvi in tistemu, ki v stanovanju živi, če za nakup izrazi lastni interes." Barbara Pance 16. SEJA OBČINSKEGA SVETA PREKINJENA Svetniki občine Grosuplje so se sestali na 16. redni seji. Dnevni red jim je v obravnavo naložil 18 točk. Žgoča razprava, ki seje odvila že na začetku, pa je zaradi prekoračitve časa zasedanja, določenega s poslovnikom, povzročila negodovanje na strani svetnikov SDS. Dušan Hočevar je po petih urah sprožil proceduralni predlog o prekinitvi seje, ki so ga kljub županovem prepričevanju podprli tudi ostali svetniki. Barbara Pance CESTA PROTI CIKAVI BO UREJENA 2005-2006 Občina Grosuplje je investicijo urejanja ceste proti Cikavi uspela spraviti v republiški plan za leti 2005-2006. "Ko se bo začela adaptacija, bo občina uredila pločnik. Kar pa se tiče ostale infrastrukture, je stvar načrtovanja občinskega sveta, kdaj in koliko sredstev bo zagotovil v proračunu," je povedal Janez Lesjak. Barbara Pance OGLAŠEVANJE V OBČINI ŠE NEREŠENO Svetniki so brez razpravljanja, z 10 glasovi za in 10 proti, zavrnili predlog odloka o oglaševanju v občini Grosuplje. Tako pogoji, načini in obveznosti za postavljanje objektov in naprav za oglaševanje ter izvajanje dejavnosti oglaševanja za območje občine Grosuplje še naprej ostajajo nedorečeni. Barbara Pance JAVNI STENČAS... Radio, TV, internet, telefoni, pošta... pa vseeno pogrešamo še dobri stari klasični "JAVNI STENČAS"! Naše Grosuplje sploh ni več tako majhno. Na tisoče gospodinjstev tu živi, ki na desetine načinov "lovi" dogajanje okoli sebe, okoli nas. Prav žalostno je, da nimamo nobene prave, funkcionalne oglasne table. Tisti mali dve, ki sta še postavljeni (za kioskom čevljarja in na križišču cest Pod hribom!) sta le v sramoto, za odstranitev! PISNO OBVEŠČANJE (ne govorim o REKLAMIRANJU ali PROPAGIRANJU) o kulturnih, športnih ali "vsesplošnih" dogajanjih je še vedno najsigurnejša oblika, da vsi zainteresirani zvedo vse! TV in radio žal ne "dosežeta" vseh. Predlagam, da se "obliko" OGLASNE TABLE postavi na ali ob oba velika trgovinska centra, ki sta vsak na enem koncu Grosupljega. Ali na vsaj treh »dobrih točkah« v mestu. Naredi naj se tudi pravilnik za kulturno in resno, estetsko in pošteno oglaševanje, ki bo tudi časovno in oblikovno določeno, (morda celo vsak oglas z žigom, npr. občine). Piko na i za ta članek je naredil sobotni "dogodek", ko sva z ženo s še cca 10 gledalci uživala v dvorani kina ob prijetni in zabavni gledališki enodejanki... Zazdelo se mi je, da je bila prazna dvorana manj sramotna za Grosuplje, kot je bila velika škoda za ljubitelje kulturne poslastice, ki je pač niso uspeli videti! Marjan Trobec KMETOM BO OBČINA POVRNILA LANSKOLETNO ŠKODO "Zaradi lanskoletne suše je na kmetijskih površinah v občini Grosuplje nastalo skoraj 164 milijonov tolarjev škode. Za 517 kmetov, ki obdelujejo 3354 hektarjev kmetijskih površin, je bilo minulo leto katastrofalno, saj so bili pridelki krme na nekaterih področjih nižji tudi do 70 odstotkov," je stanje na področju kmetijstva ocenil predsednik odbora za kmetijstvo Anton Perme. Najbolj so bila prizadeta območja hribovitih krajev: Ilova Gora, Gaberje, Gorenja in Dolenja vas, Troščine in Blečji vrh, Velike in Male Lipljene, Škocjan ter Rožnik. Ti kraji naj bi dobili tudi dvojni znesek glede na nižinska področja. "Kar nekaj kmetij se je že zaprlo in nekateri kmetje so na robu propada in pomoč jim je še kako pomembna. Na odboru smo se zato dogovorili, da bi občinski svet kmetom pomagal z zneskom 10 milijonov. Dvajset odstotkov škode pa je sicer krila država." Župan je na to odvrnil, da pomoč ne sodi v obveznost občine, temveč je stvar politične volje občinskega sveta. "K temu pristopajo občine, ki so pretežno agrarne, kar pa naša občina ni. To je izključno obveznost države, vendar njeno povračilo škode za kmete ni zadovoljivo. Občina ne nasprotuje, da se kmetom poplača škoda, nasprotuje pa znesku. V začetku leta bi bilo tudi neodgovorno porabiti kar tretjino celoletnih rezerv za škodo v kmetijstvu." Znesek treh milijonov, ki ga je predlagal župan, za Permeta ni bil zadovoljiv, saj bi v tem primeru kmetje za hektar oškodovanega zemljišča namesto 5 tisočakov prejeli le 1500 tolarjev. Občinski svet je po razpravi odobril sredstva v višini 10 milijonov tolarjev. Barbara Pance POMOČ NA DOMU BODO KRILI TUDI SAMI UPORABNIKI Na podlagi zakona o socialnem varstvu, sprejetega v začetku leta, morajo občine prispevati 50 odstotkov doplačila cene storitve pomoči družini na domu. Socialna oskrba na domu obsega gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, vanjo pa je vključenih 57 uporabnikov. Zanje skrbita dve oskrbovalki, čeprav je v pravilniku predvideno, da ena oskrbovalka lahko oskrbuje največ pet oseb (v občini Grosuplje pa pride na eno oskrbovalko kar 28, 5 uporabnikov!). V poročilu Doma starejših občanov 2003 je zapisano, da so stroški izvajalca znašali nekaj več kot 10 milijonov, občinski svet pa je za leto 2003 odobril 9,756.472 sredstev, razlika v višini 503.357,90 tolarjev pa je prikazana kot izguba, ki bi jo morala občina pokriti v tem letu. Ob koncu leta je za vključitev v storitev čakalo že 10 ljudi, januarja pa še 14, ki jih zaradi omejene višine sredstev ni bilo mogoče vključiti v sistem oskrbe. Število uporabnikov se povečuje iz dneva v dan, velik interes za pomoč na domu pa je odvisen tudi od brezplačne pomoči. Po ocenah Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve naj bi to storitev v povprečju koristilo 1,8 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let. V naši občini naj bi bilo po teh merilih 33 uporabnikov, a njihovo dejansko število je skoraj enkrat večje, 71 prosilcev. Naraščajo pa tudi potrebe na drugih področjih, ne le oskrbi s hrano (cena kosila znaša 800 SIT in jo plača sam uporabnik). V proračunu za leto 2004 je storitvi namenjeno 17,6 milijona tolarjev. V okviru tega denarja bi Dom lahko zaposlil še eno oskrbovalko in pomoč na domu nudil tudi v soboto. Zato je direktor Doma Jože Vunderl predlagal, da storitev doplača tudi uporabnik. »Brezplačna storitev za vse, ki so starejši od 65 let, ne glede na socialni status, pomeni, da bo povpraševanje vedno presegalo ponudbo, kar ob omejenih sredstvih vodi v čedalje večjo čakalno vrsto, v kateri so tudi ljudje, ki pomoč nujno potrebujejo, so do nje zakonsko upravičeni, pa je ne dobijo.« Tudi vodja Urada za gospodarstvo in družbene dejavnosti Jelka Kogovšek je poudarila, da ima marsikateri upravičenec dovolj visok status, da bi lahko plačeval del storitve. Ni več občine, ki bi financirala 100 odstotkov pomoči na domu. Če bi jo, bi pomoč lahko dobilo le 33 uporabnikov. S sofinanciranjem 30 odstotkov cene s strani upravičencev bi tudi proračun razbremenili za pet milijonov tolarjev.« Predlagana cena storitve tako znaša 4120 tolarjev na efektivno uro. Stroški se razdelijo med naročnika in oskrbovanca, in sicer občina krije v celoti stroške strokovnega delavca, stroške prevoza delavk na terenu, materialne stroške in delo 40 odstotkov stroškov dela delavk. Oskrbovanec krije 60 odstotkov stroškov dela delavk. Praktičen prikaz: ena delavka porabi za enega upravičenca mesečno 4 ure. Cena storitve torej znaša 16.480 SIT. 30 odstotkov doplača uporabnik storitve (4.944 tolarjev), 70 odstotkov pa subvencionira občina (11.536), do tega bi bili v celoti upravičeni vsi z nižjim dohodkom od 68.286 tolarjev. Matjaž TronteU, SLS, je sprva izrazil pomislek glede sofinanciranja, vendar je povedal, da se zaveda, da je kvaliteto težko dvigniti brez denarja. Izrazil je tudi željo, da bi čimprej zagotovili denarna sredstva za nakup termičnih posod. Pri tem ga je podprl tudi dr. Peter Verlič. SDS. Jože IntJhar. LDS, je menil, da je 30-odstotno financiranje pravi pristop, da pa bi se sam odločil za 40 odstotkov, v celoti pa bi oprostili tiste, ki resnično ne morejo ničesar prispevati. »Nekateri resnično rabijo pomoč, drugi pa jo izkoriščajo« Svetniki so imeli tudi pomislek, da se bo zaradi predvidene participacije število upravičencev prepolovilo in bo Dom želel zvišati ceno efektivne ure, vendar je Kogovškova pojasnila, da ta ni odvisna od števila upravičencev. »Če bo upravičencev manj, bo manj efektivnih ur in občina bo plačala manj.« Svetniki so sklep potrdili. Barbara Pance OBNOVA CESTE IN UREDITEV ZEMLJIŠČA Občina Grosuplje bo v letošnjem letu izvedla rekonstrukcijo in delno širitev lokalne ceste na delu od Ponove vasi skozi Malo vas do Št.Jurija. Na Polici pa je lastnica lesenega bivalnega objekta, ki ga je pridobila z dedovanjem, ugotovila, da je objekt kljub pridobljenemu gradbenemu dovoljenju deloma postavljen na občinski zemlji. Odkup zemljišča so Poličani zavirali, dokler ni bila znana lokacija za mrliško vežico. Barbara Pance ®mwim wm m ®wm. m mm, mam »o§o_ INFORMACIJE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV DRAŽBA, ODMEVI, SODIŠČA... Jože ŠircelJ (NKG): Ni bil zadovoljen z nedavno razpisano javno dražbo za stanovanje v Šmarju-Sapu oziroma z vlaganjem kavcije, za katero ugotavlja, da ni razpisana skladno z veljavno zakonodajo predvsem glede časovne omejitve vplačila varščine. Marko Podvršnlk mu je pojasnil, da "so bili krivi Grosupeljski odmevi", ker nikoli ne vedo, kdaj Odmevi izidejo. Šircelj pa je dodatno pojasnil, da gre za uradno objavo v Uradnem listu (in ne v Odmevih), in predlagal, naj dajo z občine popravek z novimi zakonitimi datumi. Šircelj je želel še dodatno pojasnilo v zvezi s predhodnim njegovim vprašanjem glede sodnih zadev v zvezi z občino, ker mu pojasnila iz odgovora občine niso bila razumljiva. Podvršnik mu je pojasnil, da je med spornimi zadevami tudi spor s Pošto Grosuplje, ki teče že več kot deset let. Druga sporna zadeva je bil intervencijski odkup kmetijskega zemljišča, na katerem so živeli Romi. Takratno vrednost sklenjenega pravnega posla v zneseku 4 mio sit je Upravna enota Grosuplje zavrnila, bilje ničen, pa tudi notarje zavrnil sklenitev posla. Ker pa seje iz tega razvila civilna tožba na drugi stopnji, je sodišče odločilo v korist stranke, lastnika zemljišča, češ, da je občina odgovorna za Rome. Zdajšnja vrednost tega istega zemljišča znaša okoli 11 mio sit. Problematika železniških prehodov. Za del sredstev, ki se dotikajo urejanja železniških prehodov, so Slovenske železnice kot monopolist izstavile račun kar občinam, s katerimi pa se naša občina ni strinjala. SMARSKA KABELSKA Matjaž TrontelJ (SLS): je (ponovno) želel pisni odgovor v zvezi s kabelsko - komunikacijskim sistemom v Šmarju-Sapu. Navedel je kar vrsto razlogov, da izvajanje projekta poteka predolgo. Ne gre za krivdo občine, temveč izvajalca del. Določeni krajani so pripravljeni celo preklicati svoja soglasja in že zahtevajo drugega izvajalca. Kaj prinese Grosupljemu, če nek investitor prenese sedež v Grosuplje? Največkrat gre s preselitvijo podjetja tudi za preselitev delavcev in so po njegovem zaposlovanja Grosupeljčanov minimalna. IZDCEDNE VODE, ZADRŽEVALNIKI MIha Kadunc (N.Si): Kaj se dogaja z izcednimi vodami v Špaji dolini, saj ob nalivih prihaja do zelo velikega razlivanja v okolico in kakšne aktivnosti potekajo v zvezi z vodnim zadrževalnikom v Brezju? VODOVODNI PRIKLJUČKI Stane Žvegla (ZLSD): Javno komunalno podjetje Grosuplje kot izvajalec vodovodnih priključkov posega tudi na cestišča, ki pa jih večkrat ne vzpostavi v prvotno stanje. Zanimalo ga je tudi, kdo je zadolžen za privatne priključke. Župan Janez Lesjak je pojasnil, da nekateri investitorji nekoliko počakajo, da se plasti "uležejo" in jih nato sanirajo več hkrati. Glede privatnih pobud pri vodovodnih priključkih pa mu še ni bilo odgovorjeno. RECIKLIRANJE BARVE IN ŠPORTNI OBJEKTI Aleš Medved (LDS): je opazil oglas v časopisju, da neka družba (Helios), ki se ukvarja z barvami in laki, poziva športne zveze, da pristopijo k recikliranju starih barv v zameno za urejanje oziroma zagotavljanje barv za športne objekte. Kako je s tem v Grosupljem? TUDI NEUREJENA OBČINSKA ZEMUIŠČA SMETIŠČA Antona Permeta (SLS): je zanimalo, kako bi v mesecu čistilnih akcij vključili čim več podjetij v sanacijo črnih odlagališč. Prav tako pa je v zvezi s črnimi odlagališči menil, da gre večkrat tudi za neurejena občinska zemljišča, kamor potem ljudje odmetavajo odpadke. Župan meni, da je kar nekaj organizacij vključenih v te akcije, vendar pa so tudi vremenske razmere letos bile dokaj neugodne in delo v celoti še ni steklo, čeprav meni, da občina Grosuplje spada med uspešnejše občine na tem področju. KNJIŽNICA, POPLAVLJENA CESTA Božo Predallč (SDS): V kakšni fazi je trenutno reševanje razširitve oziroma gradnje prizidka h Knjižnici Grosuplje? Župan trdi, da bo v bodoče Odbor za družbene dejavnosti pojasnjeval zadeve v zvezi z dogajanjem glede knjižnice. V predvideni sedemčlanski komisiji pa bo tudi predstavnik Odbora za družbene dejavnosti, ki ga bodo sami predlagali. Nadalje je Predaliča zanimalo v zvezi s cesto ob Grosupeljščici, še posebej v ovinku pri Jerovi vasi, kjer površinska in izvirna voda ob topljenju snega ali ob deževju zalivata cesto. Ta voda na cesti predstavlja večjo nevarnost, zato bi po njegovem bilo treba "vodo ujeti" v kanalizacijo. Župan pravi, da je to zadeva upravljalca, ki bi moral poskrbeti za sekundarno infrastrukturo. Jože Mlkllč OBVESTILO OBČANOM UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE Upravna enota Grosuplje obvešča občane, da bo po podatkih, ki izhajajo iz računalniške evidence, v letu 2004 potekla veljavnost vozniških dovoljenj večini tistih imetnikov vozniških dovoljenj, ki so bila izdana v Republiki Sloveniji v prvih treh letih po njeni osamosvojitvi. V izogib prevelikim čakalnim vrstam na upravni enoti v mese- cih, ko večini imetnikom vozniških dovoljenj poteče veljavnost, omogočamo strankam podaljševanje veljavnosti vozniških dovoljenj že pred rokom, ko poteče v njih vpisana veljavnost. Vlogo za podaljšanje vozniškega dovoljenja lahko oddate na sedežu Upravne enote Grosuplje, Kolodvorska cesta 2, v času uradnih ur. Na podlagi Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2004 (Ur. I. RS, št. 15/2004). na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2003 in 2004 (Ur. I. RS, št. 26/03, 101/03 in 14/04), na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2004 (Ur. I. RS, št. 17/2004), Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavljajo XI. JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. I. PREDMET RAZPISA Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica s pooblaščeno finančno organizacijo razpisujejo posojilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skupnem znesku 141.000.000,00 tolarjev oz. 592.536 EUR. Namen posojil: - odpiranje novih delovnih mest, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme ali njena obnova. II. MERILA IN POGOJI Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo: - samostojni podjetniki posamezniki, - podjetja v zasebni in mešani lasti. Sedež in dejavnost samostojnega podjetnika ali podjetja mora biti na območju sodelujočih občin. Posojila se prednostno dodeljujejo dejavnostim: - ki zagotavljajo delovna mesta, - ki so izvozno usmerjene, - ki omogočajo razvoj turizma, - ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva, - z visoko stopnjo inovativnosti, - ki uvajajo sodobne tehnologije. V okviru razpisa se dodeljujejo devizna posojila pod naslednjimi pogoji: - za dobo do 5 let, - obrestna mera 3 m Euribor+1,50 % p.a. - stroški odobritve 0,5 % oz. minimalno 30.000,00 SIT - (enkratno), - stroški spremljave 0,15 % oz. minimalno 10.000,00 SIT (izračunava se od neodplačane glavnice in sicer enkrat letno-od drugega leta naprej). III. VSEBINA VLOGE Gospodarske družbe morajo za pridobitev kredita predložiti: 1. vlogo za dobritev kredita na Vlogi za podaljšanje vozniškega dovoljenja je potrebno priložiti vozniško dovoljenje, plačati upravno takso v višini 2.210 tolarjev in za obrazec 10 tolarjev. V primeru, če stranka želi vozniško dovoljenje zamenjati zaradi vpisa kategorije A-50 km/h, priloži fotografijo in plača obrazec vozniškega dovoljenja v višini 272 tolarjev. Če je za podaljšanje vozniškega dovoljenja potrebno opraviti zdravstveni pregled na medicini dela, prometa in športa, obrazcu banke, 2. opis komitenta na obrazcu banke, 3. organizacijsko strukturo družbe, 4. GCC deklaracijo na obrazcu banke, 5. kopijo ustanovitvenega akta in ali kopijo družbene pogodbe, 6. kopiijo statuta družbe (obvezno za delniške družbe), 7. izpolnjen IPO obrazec, 8. fotokopija sklepa sodišča o registraciji podjetja in fotokopijo vseh sprememb; kopije navedenih dokumentov ne smejo biti starejše od 18 mesecev. 9. karton deponiranih podpisov, 10. kopije osebnih dokumentov in davčnih številk pooblaščenih oseb, 11. kopija davčne številke družbe, 12. obvestilo Zavoda RS za statistiko o indentifikaciji razvrstitvi po dejavnostih, 13. letna in revizijska poročila za zadnja 3 leta, 14. podatke o poslovanju v tekočem letu, 15. podatke o stanju na računu in blokacijah, izdane s strani banke, pri kateri je odprt transakcijski račun, 16. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja, 17. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo; pri gradnji poslovnih prostorov - gradbeno dovoljenje, - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazila o lastništvu, - predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo; pri adaptaciji poslovnih prostorov - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo, - predračunsko vrednost adaptacijskih del, - pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik; pri nakupu osnovnih sredstev - predračun oz. račun osnovnega sredstva; 18. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek in cenitev nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku -enaki kot za kreditojemalca), 19. druga dokumentacija po dogovoru, 20. kreditojemalec mora pred črpanjem kredita pri banki odpreti transakcijski račun in preko tega računa v času trajanja kredita opravljati domači in plačilni promet s tujino najmanj v višini deleža odobrenega kredita v celotnih kreditnih obveznostih kreditojemalca. Samostojni podjetniki posamezniki morajo za pridobitev kredita predložiti: 1. vlogo za odobritev kredita na obrazcu banke, 2. predstavitev dejavnosti na obrazcu banke, 3. IPO obrazec, 4. fotokopije osebnih dokumentov in davčnih številk pooblaščenih oseb, 5. obrtno dovoljenje oz. dovoljenje je potrebno predložiti pozitivno zdravstveno spričevalo. Uradne ure do 1. S. 2004: v ponedeljek od 8.00 do 11.30 ure In od 12. do 15. ure, v sredo od 8.00 do 16.30 ure, v petek od 8.00 do 13. ure. za opravljanje dejavnosti, 6. priglasitveni list samostojnega podjetnika, 7. kopijo davčne številke, 8. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, 9. potrdilo o prometu na transak-cijskem računu računu, 10. podatke o tekočem poslovanju, 11. davčno napoved z bilanco stanja in izkazom uspeha za zadnja tri leta, potrjene s strani Davčne uprave, 12. potrdilo o stanju in (ne) blokadi transakcijskega računa izdanega s strani banke, pri kateri je račun odprt, 13. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja, 14. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo; pri gradnji poslovnih prostorov - gradbeno dovoljenje, - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu, - predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo, pri adaptaciji poslovnih prostorov, - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti za prosilca za posojilo, - predračunsko vrednost adaptacijskih del, - pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik; pri nakupu osnovnih sredstev - predračun oz. račun osnovnega sredstva. 15. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek in cenitev nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku), 16. druga dokumentacija po dogovoru. 17. kreditojemalec mora pred črpanjem kredita pri banki odpreti transakcijski račun in preko tega računa v času trajanja kredita opravljati domači in plačilni promet s tujino najmanj v višini deleža odobrenega kredita v celotnih kreditnih obveznostih kreditojemalca. IV. ROK ZA PRIJAVO Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave Je do 31. 5. 2004 oz. do porabe namenskih sredstev. Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, bo zavrnjena. Medobčinski odbor za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica bo najpozneje v 30 dneh po roku za prijavo odločal o dodelitvi posojil. Vse potrebne informacije dobite na sedežu Občine Ivančna Gorica pri ge. Božič na tel.: 7878-384, 7878-385. OBČINA DOBREPOLJE Župan Anton Jakopič l.r. OBČINA GROSUPLJE Župan Janez Lesjak l.r. OBČINA IVANČNA GORICA Župan Jernej Lampret l.r. Uradne ure od 1. 5. 2004: v ponedeljek od 8.00 do 12. ure In od 13. do 15. ure, v sredo od 8.00 do 12. ure In od 15. do 17. ure, v petek od 8.00 do 13. ure. Občanom predlagamo, da preverijo veljavnost svojih vozniških dovoljenj in pravočasno poskrbijo za podaljšanje. Pripravila: Marija Vidrin Nevenka Dolgan, načelnica Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. I. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 , 56/02 in 110/02) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije ( Ur. I. RS, št. 47/03 in 67/03), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, JAVNI RAZPIS za sofinanciranje društev in zvez v letu 2004 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje oz. financiranje dejavnosti oz. posameznih programov z namenom spodbujati delovanja društev in zvez, ki izvajajo dejavnosti in naloge, pomembne za raznoliko in kvalitetno družbeno življenje naših občanov. Cilj javnega razpisa je zagotoviti podporo: • socialni, zdravstveni in humanitarni dejavnosti, ■ skrbi za dejavnosti upokojencev, ■ varstvu kulturne in naravne dediščine, • dejavnosti na drugih področjih (informiranje, svetovanje, področje vzgoje in izobraževanja, skrb za živali, skrb za tradicijo). 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo organizacije, katerih dejavnost se odvija v občini Grosuplje: • društva, • zveze, • druge organizacije, ki niso financirane v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 115/2003). Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti. 4. Merila za ocenjevanje predlogov programov so: 1. OBSEG IN KVALITETA PROGRAMA V LETU 2004: (do BO) ■ usmeritev programa glede na interes občine od 0 do 40 točk ■ Jasno opredeljeni cilji, kvaliteta In realnost - utemeljenost In potreba po dejavnosti od 0 do 20 točk 2. ŠTEVILO ČLANOV IZ OBČINE GROSUPLJE od 0 do 30 točk 3. LETA DELOVANJA od 0 do 10 točk Skupaj možnih: 100 točk 5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 5.000.000,00 tolarjev. 6. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2004. 7. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne In dostavljene do ponedeljka, 17. 5. 2004 do 11. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije in dvignejo razpisne obrazce pri ge. Mojci Koželj. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca In z oznako RAZPIS DRUŠTVA IN ZVEZE " NE ODPIRAJ • VLOGA ". 8. Odpiranje vlog bo v petek, 21. 5. 2004, ob 9. uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje. 9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 25 dneh od dneva odpiranja vlog. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. Občina Grosuplje Župan Janez Lesjak mm »oso. m pim, otm m mmm _ Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 in 110/02) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. I. RS, št. 47/03 in 67/03) , ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, naslednji JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov programov Izvajalcev na področju Interesnih dejavnosti mladih v letu 2004 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje oz. financiranje programov na naslednjih področjih dela z mladimi: ■ organiziranje prostega časa otrok in mladine, • prireditve in • druga področja (informiranje, svetovanje, sodelovanje med mladimi, povezovanje mladinskih organizacij). 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo organizacije, ki delajo za mlade v občini Grosuplje: ■ društva, • zavodi, ■ druge organizacije. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti. 4. Merila za ocenjevanje predlogov programov so: ■ namen programa in vsebina od 0 do 60 točk • trajanje programa od 0 do 20 točk ■ število udeležencev od o do 20 točk Skupaj možnih: 100 točk 5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 3.000.000,00 tolarjev. 6. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2004. 7. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne In dostavljene do ponedeljka, 17. 5. 2004 do 11. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije in dvignejo razpisne obrazce pri ge. Mojci Koželj. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca In z oznako PROGRAMI MLADIH " NE ODPIRAJ - VLOGA ". 8. Odpiranje vlog bo v četrtek, 20. 5. 2004 ob 9. uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 25 dneh od dneva odpiranja vlog. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. Občina Grosuplje Župan Janez Lesjak Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. I. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 , 56/02 in 110/02) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. I. RS 47/03 in 67/03), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov programov izvajalcev na področju turizma v letu 2004 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje oz. financiranje programov na področju turizma, in sicer v okviru: ■ organizacije različnih prireditev, • promocije turistične ponudbe, • akcij urejanja okolja ter • izvedbe različnih projektov v okviru pospeševanja razvoja turizma. 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo turistična društva, vključena v Občinsko turistično zvezo Grosuplje, ki v skladu z odločbo o vpisu v register društev pri Upravni enoti Grosuplje izvajajo programe na področju razvoja turizma. Društva, ki niso vključena oz. ne delujejo v okviru Občinske turistične zveze Grosuplje, niso upravičena do sredstev iz tega razpisa. 4. Vsi Izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti fotokopijo odločbe o vpisu v register Društev pri Upravni enoti Grosuplje. Merila za ocenjevanje predlogov programov so: ■ dosedanji dosežki od 0 do 10 točk • število izvedenih programov v letu 2003 od 0 do 15 točk • leta delovanja od 0 do 15 točk • namen in vsebina programa od 0 do 60 točk Skupaj možnih: 100 točk 5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 3.000.000,00 tolarjev. 6. Dodeljena sredstva mora upravičenec porabiti v letu 2004. 7. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do ponedeljka, 17. 5. 2004 do 11. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije in dvignejo razpisne obrazce pri ge. Martini Cingerle. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca In z oznako PROGRAM TURIZMA "NE ODPIRAJ - VLOGA". 8. Odpiranje ponudb bo v torek, 18. 5. 2004 ob 13. uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. 9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 25 dneh od dneva odpiranja ponudb. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. Občina Grosuplje Župan Janez Lesjak PROGRAMSKO VOLIL NA KONFERENCA ssssmrs ZLSD GROSUPLJE Koncem novembra 2003 je občinski odbor ZLSD organiziral programsko volilno konferenco. Udeležba na konferenci ni bila najboljša, vendar kljub vsemu zadovoljiva. Problem je tudi v tem, da občinska organizacija ne razpolaga s povsem ažuriranim stanjem članstva in so se vabila pošiljala po razpoložljivi evidenci. Zato mogoče nekateri člani vabila sploh niso prejeli in tem velja iskreno opravičilo. Poročilo o delovanju občinskega odbora med dvema konferencama je podal predsednik odbora Stane Žvegla. Poudaril je, da je bilo težišče delovanja predvsem v obravnavanju programov in stališč vodstva stranke ZLSD, aktivnostih pri državno zborovskih volitvah, aktivnostih pri lokalnih volitvah in v obravnavanju in zavzemanju stališč na gradiva za seje občinskega sveta. Poudaril je, da smo na zadnjih volitvah v občinski svet ponovno dobili le dva mandata, skupaj z LDS in našo podporo pa tudi župana. V delovne organe občinskega sveta smo vključili pet naših članov. Dr. Dušan Ivan Lavrlč pa vodi tudi statutarno - pravno komisijo. Na splošno je v občinskem svetu po zadnjih volitvah le vzpostavljeno določeno ravnotežje med političnimi koalicijami in prevlada desno usmerjenih strank ni več tako očitna. Poudaril je tudi dobro sodelovanje z občinskim odborom ZLSD Ivančna Gorica, še posebej pa z območno organizacijo ZLSD, ki jo vodi Marjan Ahlln. Na kraju svojega poročila se je spomnil tudi na tov. Vinka Kobilico in na njegov nepogrešljivi prispevek pri delovanju tako območne kot občinske organizacije. V razpravo po poročilu seje vključil dr. Lavrič in poudaril, da stranka deluje v konkurenčnem boju z drugimi strankami na našem političnem prostoru in ni več sama po sebi vodilna, kot je to bilo v preteklosti. S tem se je delovanje stranke bistveno spremenilo, vsi interesi In programi stranke se namreč lahko realizirajo v okviru občine le v občinskem svetu, na nivoju države pa v parlamentu. Tam pa je potrebno interese usklajevati z drugimi strankami, kar je velikokrat zelo naporno in potrebuje tudi veliko časa. Moč in vpliv stranke se tako lahko odraža le s številom svetnikov oz. poslancev, zato je nujno, da se širi baza članstva in simpatizerjev, s tem pa se avtomatsko povečuje tudi število strankinih volivcev. Vse to pa zahteva bistveno drugačen pristop v delovanju vodstva občinskega odbora stranke. Potrebne so pomladitve in vključevanje mlajših članov v vodenje občinskega odbora, ki imajo nove ideje in dovolj energije za realizacijo le teh in imajo tudi širšo in ustrezno avtoriteto med članstvom in simpatizerji stranke. Predvsem pa niso obremenjeni s preteklostjo in starimi zamerami. Pri volitvah novega občinskega odbora je potrebno to izhodišče na vsak način upoštevati. V razpravo seje vključil tudi Marjan Ahlin kot predsednik območne organizacije ZLSD in podal kratko informacijo o delovanju le-te. Podal je tudi informacijo o organiziranosti stranke na državnem nivoju in o delovanju konference stranke kot najvišjega organa stranke med dvema kongresoma. Po končani razpravi je bil izvoljen nov občinski odbor ZLSD. ki ga sestavljajo: Bojan Zupančič - predsednik, Brlglta Kolenc - tajnik, Miro Pavlč, Milena Lunar In Slavko Petak - člani. Kot člana občinskega sveta sta po funkciji člana tudi dr. Lavrlč in Stane Žvegla. Po izvolitvi novega odbora so bila obravnavana in tudi sprejeta programska izhodišča stranke za naslednje obdobje. Poudarki iz programa so predvsem sledeči: Stranka mora v bodoče na občinskem nivoju pokrivati vsa pomembnejša družbena področja delovanja, zato se je potrebno tudi ustrezno organizirati. Organizirano in načrtno pridobivati nove člane, predvsem pa delovati tako, da bo pridobivala nove simpatizerje in imela s svojimi programi čim večjo podporo med volivci. Delovanje mora biti pregledno in konstruktivno na celotnem občinskem prostoru, zato je potrebno tudi organizirano in sistematično kadrovanje svojih članov in simpatizerjev za razne funkcije tako na občinskem kot državnem nivoju. Zagotoviti je tudi potrebno ustrezno predstavljanje delovanja stranke širši javnosti in jo tudi obveščati o svojih stališčih do posameznih problemov v občinskem prostoru, pa tudi širše. Na kraju volilno programske konference je bilo tudi dogovorjeno, da se na sedežu stranke, Adamičeva 14, vsak tretji četrtek v mesecu od 18. ure dalje organizira uradne ure za člane stranke in simpatizerje. Ob tem času bodo prisotni posamezni odgovorni člani vodstva občinskega odbora, ki bodo lahko posredovali informacije vsem članom in simpatizerjem. Dr. Dušan Ivan Lavrlč (Pripis uredništva: V objavo prispelo 28. marca 2004) NEKAJ NOVOSTI NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA Občinski svet Občine Grosuplje je sprejel sklep o soglasju k višini predlagane cene in novemu načinu financiranja socialno varstvene storitve pomoč družini na domu za leto 2004, ki jo na območju naše občine izvaja Dom starejših občanov Grosuplje. Socialna oskrba na domu obsega gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pomoč pri ohranjevanju socialnih stikov. Pomoč na domu starejšim in bolnim bodo od maja letos izvajale tri oskrbo-valke in sicer šest dni v tednu, tudi v soboto, kjer bo to potrebno, oskrbele bodo lahko 71 ljudi. Cena bo po novem znašala 4.120,00 tolarjev na efektivno uro, k plačilu pa bo od maja letos moral 30 % cene prispevati tudi sam uporabnik. Cena za uporabnika oz. njegove zavezance za plačilo bo znašala 1.236,00 tolarjev na efektivno uro. Pri tem je efektivna ura opredeljena kot čas, ki ga oskrbovalka dejansko porabi za uporabnika na njegovem domu in ga izvajalec, Dom starejših občanov Grosuplje, računa na minuto natančno. Povprečno število efektivnih ur uporabnikov storitve v naši občini znaša 4 efektivne ure na mesec, najpogostejše število pa 3 ure in 20 minut na mesec. Doplačilo uporabnika (oz. njegovih zavezancev za plačilo) s povprečnim številom efektivnih ur bo tako znašalo približno 5.000,00 tolarjev na mesec, Seveda pa obstaja možnost da ob sklenitvi dogovora za pričetek izvajanja storitve, uporabnik vloži vlogo za oprostitev doplačila stroškov. 0 oprostitvah na podlagi zakonskih kriterijev (ugotovljeni dohodek in meja socialne varnosti) odloča Center za socialno delo. V primeru, da bo uporabnik ocenil, da sam in njegovi zavezanci, če jih ima, ne bodo zmogli plačevati stroškov pomoči, kar pride v poštev zlasti pri zelo nizkih dohodkih oz. pri večjem številu efektivnih ur, lahko za pomoč pri postopku oprostitve plačila zaprosi izvajalce storitve. Sprejete odločitve so nujna posledica težav, s katerimi smo se soočali pri izvajanju storitve v preteklem in tem letu, saj je veliko ljudi potrebnih pomoči, proračunska sredstva za ta namen pa so omejena. Nastala je dolga čakalna vrsta, v kateri so bili ljudje, ki so pomoč nujno potrebovali, pa je niso mogli dobiti. Doplačilo uporabnikov k stroškom storitve bo pripomoglo k uravnoteženemu razvoju pomoči družini na domu po meri ljudi, ki to pomoč potrebujejo. Storitev bo dosegljiva večjemu številu ljudi, dosegljiva bo tistim, ki so zanjo v okviru svojih možnosti pripravljeni plačati, pa tudi vsem tistim, ki je ne zmorejo plačati in jim bo storitev na podlagi odločbe Centra za socialno delo o oprostitvi plačila v celoti plačala Občina Grosuplje. Želimo Vas opozoriti tudi na spremembe Zakona o socialnem varstvu, ki poskušajo uresničevati načela, začrtana v Nacionalnem programu socialnega varstva do leta 2005. V januarju letos je bil sprejet Zakon o spremembah zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS, št. 2), ki prinaša bistvene novosti tudi glede pomoči družini na domu. Občinam nalaga obvezno najmanj 50 % doplačilo cene storitve (naša občina jo financira 100 %, od maja letos pa 70 %), hkrati pa ukinja do sedaj obvezne občinske zemljiško - knjižne vpise prepovedi odtujitve premoženja tistih, ki uveljavljajo oprostitev plačila storitve pomoči družini na domu in odločitev o vknjižbi prepušča občini. Če se ta odloči za prepoved odtujitve, je to mogoče le za nepremičnino, na kateri uporabnik storitve nima prijavljenega stalnega bivališča. Sam zakon torej opozarja lokalne skupnosti, da zemljiško - knjižni vpisi zaradi doplačil za pomoč družini na domu ne bi smeli biti vzrok, da se uporabnik, ki storitev dejansko potrebuje, storitvi odreče. Izpostavimo naj tudi uvedbo nove pravice do izbire osebnega pomočnika. Osebe, ki stalno potrebujejo pomoč drugih, s tem predlogom dobivajo dodatno možnost izbire poleg namestitve v zavod oz. bivalno skupnost. Invalidne osebe se lahko odločijo, da jim starši tudi po polnoletnosti nudijo varstvo, nego in pomoč, ali pa za to izberejo neko drugo osebo z ustreznimi znanji. Pravico lahko pridobi polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju življenjskih potreb in bi jo uveljavljala namesto institucionalnega varstva. Invalidna oseba v primeru izbire družinskega pomočnika obdrži pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, a ji ta pravica v času, ko ji pomaga družinski pomočnik, miruje. Osebni pomočnik si pridobi pravico do plačila dela v višini minimalne plače. Sprememb in novosti je torej veliko, tudi takih, ki bodo bistveno pozitivno vplivale na nadaljnji razvoj zagotavljanja socialno varstvenih storitev našim občanov. Socialna politika naše občine bo še naprej usmerjena v izgradnjo široke, vsem dostopne mreže javne službe za storitve, ki so v občinski pristojnosti. Mojca Koželj Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti In finance SDS PO DOPOLNITVI PREDLOGA NAŠ "DA"ZA MERCATOR CENTER Občinski svet Občine Grosuplje je na 17. seji Občinskega sveta Občine Grosuplje ponovno odločal o predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Grosuplje, dopolnitev 2002 (sprememba Mercator center). Na 16. seji občinskega sveta je večina svetnikov iz vrst SDS glasovala proti predlogu, tokrat pa smo dopolnjeni predlog, ki ga je pripravil investitor, z mirno vestjo podprli. Z zadovoljstvom namreč ugotavljamo, da je investitor prisluhnil našim pripombam in občutno povečal število parkirišč ter dal zagotovilo, da bo ob gradnji ceste Grosuplje - Cikava sodeloval tudi pri urejanju površin za kolesarje in pešce. Upamo si trditi, da zavrnitev predloga na 16. seji ni bila zaman, saj smo tokrat dobili na mizo predlog, ki je mnogo boljši za prebivalke in prebivalce Brvac in Grosupljega nasploh. V Klubu svetnikov Slovenske demokratske stranke zagovarjamo hiter gospodarski razvoj občine in projekte, ki so razvojno naravnani. Menimo pa, da novi projekti in razširitve ne smejo poslabšati bivanjskih razmer tistim občanom, ki na območjih novogradenj že živijo. Tudi drugi podobni projekti bi se v občini morali reševati vsaj tako celovito kot Mercator center, ne pa tako parcialno, kot je do sedaj to počel župan. Menimo, da je na tem področju županova politika zgrešena in dolgoročno škodljiva za občino Grosuplje. Dušan Hočevar, vodja Kluba svetnikov 00 SDS Grosuplje KAKO DELUJE EVROPSKA UNIJA ? Vodič po institucijah Evropske unije (2. del) V prejšnji številki Odmevov smo spoznali temelje, na katerih je zgrajena Evropska unija ter način sprejemanja zakonodaje. V tej številki pa predstavljamo dve najpomembnejši instituciji Evropske unije, ki evropsko zakonodajo sprejemata, Evropski parlament in Svet Evropske unije. EVROPSKI PARLAMENT - GLAS LJUDSTVA Osnovni podatki Vloga: Neposredno izvoljeno zakonodajno telo Evropske unije Naslednje volitve: junij 2004 Seje: mesečne plenarne seje v Strabourgu, zasedanje odborov in dodatne seje parlamenta v Bruslju Naslov: Plaleau du Kirchberg, B.P. 1601 L-2929 Luxembourg Telefon: + 352 4300 1 Internet:_www.europarl.eu.int_ Poslanci v Evropskem parlamentu niso razporejeni po nacionalnem ključu, temveč so razporejeni v poslanske skupine, ki jih tvorijo evropske politične stranke, ki delujejo v državah članicah. Število poslanskih sedežev v evropskem parlamentu je na dan 1. aprila 2003 naslednje: Politična skupina (stranka) Okrajšava Število sedežev Evropska ljudska stranka (Krščanski demokrati) in Evropski demokrati EPP-ED 232 Stranka evropskih socialistov PES 175 Evropska liberalna, demokratska in ELDR 52 reformistična stranka Evropska združena levica/Severna zelena EUL/NGI 49 levica Zeleni/Evropska svobodna zveza Greens/EFA 44 Zveza za Evropo narodov UEN 23 Evropa demokracij in različnosti EDD 18 Samostojni poslanci NA 31 Skupaj 624 Začetek Parlamenta sega v petdeseta leta prejšnjega stoletja in ima svoj temelj v ustanovnih pogodbah. Od leta 1979 dalje evropske poslance iz vsake države članice volijo državljani na neposrednih volitvah. Volitve v Evropski parlament se vršijo vsakih pet let, voli pa lahko vsak državljan Evropske unije, ki ima volilno pravico. Evropski parlament tako odraža demokratično voljo 374 milijonov Evropejcev in predstavlja njihov interes v diskusijah z ostalimi evropskimi institucijami. Letos bodo v Evropski parlament prvič volile tudi nove članice Evropske unije, med njimi tudi Slovenija. Sloveniji je dodeljeno 7 poslanskih mest. Skupno število poslanskih sedežev se bo tako povečalo. Število poslanskih mest v Evropskem parlamentu po državah: Država April 1999 Julij 2004 Sept. 2007 Belgija 25 24 24 Bolgarija - - 18 Ciper - 6 6 Češka - 24 24 Danska 16 14 14 Nemčija 99 99 99 Grčija 25 24 24 Španija 64 54 54 Estonija - 6 6 Francija 87 78 78 Madžarska - 24 24 Irska 15 13 13 Italija 87 78 78 Latvija - 9 9 Litva - 13 13 Luksemburg 6 6 6 Malta - 5 5 Nizozemska 31 27 27 Avstrija 21 18 18 Poljska - 54 54 Portugalska 25 24 24 Romunija - - 36 Slovaška 14 14 ■ Slovenija - 7 7 Finska 16 14 14 Švedska 22 19 19 Velika Britanija 87 78 78 Skupaj 626 732 786 (Vrstni red držav je napisan po abecednem redu glede na ime države v njihovem materinem jeziku) KJE EVROPSKI PARLAMENT DELUJE ? Evropski parlament dela v Franciji, Belgiji in Luksemburgu. Mesečna plenarna zasedanja, ki mu prisostvujejo vsi poslanci, se odvijajo v Strasbourgu (Francija), kjer je tudi sedež Parlamenta. Zasedanja odborov in dopolnilna zasedanja pa se odvijajo v Bruslju (Belgija), medtem ko je Luksemburg sedež administracije ("generalnega sekretariata" ) Parlamenta. KAJ EVROPSKI PARLAMENT POČNE? Evropski parlament Ima tri glavne naloge: 1. Soodloča pri sprejemanju zakonodaje skupaj s Svetom Evropske unije. Parlament predstavlja garancijo demokratičnosti in legitimnosti evropske zakonodaje. 2. Izvaja demokratični nadzor nad vsemi institucijami Evropske unije in še posebej komisije. Lahko potrdi ali pa zavrne nominacije evropskih komisarjev, lahko pa tudi pregleduje delovanje Komisije v celoti. 3. S Svetom Evropske unije soodloča pri sklepih glede nadzora proračuna Evropske unije in zato lahko vpliva na porabo evropskega proračuna. Na koncu postopka sprejemanja proračuna lahko proračun v celoti sprejme ali pa zavrne. Te tri osnovne naloge Evropskega parlamenta opisujemo v nadaljevanju nekoliko podrobneje. 1. Zakonodajna oblast Najbolj običajen postopek za sprejemanje evropske zakonodaje je "soodločanje". Ta postopek postavlja Parlament in Svet v enakovreden položaj, tako da so zakoni sprejeti po tem postopku skupni dokumenti Sveta in Parlamenta. Ta postopek se uporablja za široko področje delovanja Unije. Na ostalih področjih predlaganih zakonov pa seje potrebno v Parlamentu posvetovati, soglasje Parlamenta pa je potrebno tudi pri sprejemu določenih pomembnih političnih in institucionalnih odločitvah. Parlament predstavlja tudi gonilno silo za sprejem nove zakonodaje. Na podlagi delovnega programa Komisije proučuje vrstni red in prioritete novih zakonov, za katere nato predlaga Komisiji, da jih uvrsti na svoje dnevne rede. 2. Demokratični nadzor Parlament izvaja demokratični nadzor nad vsemi institucijami Evropske unije z več instrumenti. Prvič, pri imenovanju nove Komisije Parlament opravi zaslišanje vseh kandidatov za evropske komisarje in za predsednika Komisije (nominirani s strani držav članic). Komisarji ne morejo biti imenovani brez soglasja Parlamenta. Drugič, Komisija je Parlamentu politično odgovorna za svoje delo, Parlament lahko izglasuje nezaupnico in odstop Komisije. Na splošno izvaja Parlament nadzor z redno obravnavo poročil, ki jih Komisija pošilja Parlamentu različna poročila (splošna poročila, poročila o izvajanju proračuna, implementaciji zakonov ipd.), celo več, poslanci lahko zahtevajo pisne in ustne obrazložitve Komisije na zasedanjih Parlamenta. Člani Komisije prisostvujejo plenarnim zasedanjem Parlamenta in zasedanjem odborov, s čimer je zagotovljen stalen dialog med obema institucijama. Parlament tudi spremlja delo Sveta. Poslanci lahko posredujejo Svetu pisna in ustna vprašanja, predsednik Sveta pa se redno udeležuje plenarnih sej Parlamenta in na njih sodeluje v vseh pomembnejših razpravah. Parlament tesno sodeluje s Svetom na določenih področjih, kot je skupna zunanja in varnostna politika in sodelovanje na področju pravosodja, ravno tako tudi na področju imigracijske politike in politike azila, na področju boja proti drogam in mednarodnem kriminalu. Predsedstvo Sveta redno informira Parlament glede vseh teh vprašanj. Parlament lahko vrši nadzor z obravnavo peticij državljanov in ustanovitvijo začasnih preiskovalnih komisij. Končno, Parlament sodeluje pri vsakem srečanju Evropskega sveta. Pri otvoritvi srečanja ministrskih predsednikov je predsednik Parlamenta povabljen k uvodni besedi, da predstavi stališča Parlamenta v zvezi s ključnimi temami in točkami, ki so na dnevnem redu Evropskega sveta. 3. Finančni nadzor Letni proračun Evropske unije sprejemata skupno Evropski parlament in Svet Evropske unije. Proračun se sprejema dvofazno in ni sprejet, dokler ga ne podpiše predsednik Parlamenta. Parlamentarni odbor za nadzor proračuna nadzira porabo proračunskih sredstev in vsako leto Parlament tudi sprejme zaključni račun. Sprejem zaključnega računa predstavlja "razrešnico" Komisiji za obravnavano proračunsko leto. KAKO JE ORGANIZIRANO DELO V EVROPSKEM PARLAMENTU? Delo parlamenta je razdeljeno na dva dela: - Priprava plenarnih zasedanj. Pripravo na posamezne točke dnevnega reda plenarnega zasedanja opravijo poslanci v različnih parlamentarnih odborih, specializiranih za posamezna strokovna področja delovanja Evropske unije. Točke dnevnega reda se obravnavajo tudi v okviru poslanskih skupin. - Plenarno zasedanje. Plenarnemu zasedanju prisostvujejo vsi poslanci. Seja normalno poteka v Strasbourgu (enotedenska zasedanja v mesecu), včasih pa tudi v Bruslju (dvodnevna zasedanja). Na teh zasedanjih Parlament obravnava predloge zakonov ter glasuje o dopolnilih, še preden se glasuje o besedilu zakona v celoti. Ostale točke dnevnega reda lahko vključujejo poročila Sveta ali Komisije o vprašanjih Evropske unije in širših mednarodnih odnosov. SVET EVROPSKE UNIJE - GLAS DRŽAV ČLANIC J Osnovni podatki Vloga Zakonodajno telo Evropske unije, ki predstavlja države članice Člani: po en minister iz vsake države članice Predsedstvo: rotacija vsakih sest mesecev Seje v Bruslju (Belgija), razen v aprilu, juniju in oktobru, ko seje potekajo v Luksemburgu Naslov. Rue de la LoiAA/etstraat, 175, B-1048 Brussels Tel: * 32 2 285 61 11 Internet: www ue eu int Svet Evropske unije je glavni zakonodajni organ. Tako kot Parlament je ustanovljen na podlagi ustanovnih pogodb v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Predstavlja države članice, sej Sveta pa se udeležujejo po eden izmed ministrov iz vlad držav članic. Kateri izmed ministrov se bo udeležil seje, zavisi od dnevnega reda. Če na primer namerava Svet obravnavati okoljsko problematiko, bodo seji prisostvovali okoljski ministri. Odnose Evropske unije z ostalim svetom obravnava "Svet za splošne zadeve in mednarodne odnose". Ker pa ima ta Svet pogosto širše pristojnosti glede splošno političnih vprašanj, sestankom pogosto prisostvujejo ministri in državni sekretarji iz različnih ministrstev, kijih določijo nacionalne vlade. V splošnem Svet sestavlja devet različnih odborov: - splošne zadeve in mednarodni odnosi, - ekonomske in finančne zadeve ("Ecofin"), - pravosodje in notranje zadeve, - zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov, - konkurenčnost (notranji trg, industrija in raziskave), - transport, telekomunikacije in energija, - poljedelstvo in ribištvo, - okolje, - izobraževanje, mladina in kultura. Ne glede na teh devet t.i. "podsvetov" ostaja Svet Evropske unije enotna in enovita institucija. Vsak minister, ki sodeluje na seji, Sveta predstavlja svojo vlado. Z drugimi besedami, ministrov podpis predstavlja podpis celotne vlade. Vsak minister v Svetu odgovarja svojemu nacionalnemu parlamentu in državljanom, kijih ta parlament zastopa. Na ta način je zagotovljena demokratična legitimnost odločitev Sveta. KAJ SVET EVROPSKE UNIJE POČNE? Svet Evropske unije ima šest osnovnih zadolžitev: 1. Sprejema evropsko zakonodajo, kot rečeno, na mnogih področjih skupaj z Evropskim parlamentom, 2. koordinira makroekonomsko politiko držav članic, 3. potrjuje mednarodne sporazume med Evropsko unijo ter ostalimi državami ali mednarodnimi organizacijami, 4. potrjuje proračun, skupaj s parlamentom, 5. razvija evropsko skupno zunanjo in varnostno politiko na podlagi smernic Evropskega sveta, 6. koordinira sodelovanje med nacionalnimi sodišči in policijskimi silami pri zatiranju kriminala. Večina teh zadolžitev se nanaša na zadeve "Skupnosti", torej na področja, kjer so se države članice odločile, da del svoje suverenosti poverijo zakonodajnim organom institucij Evropske unije ("prvi steber Unije"). Še zlasti pri zadnjih dveh nalogah, evropski skupni zunanji in varnostni politiki ter zatiranju kriminala, države članice niso prenesle svoje suverenosti, ampak preprosto sodelujejo skupno na t.i. " medvladnem sodelovanju", ki pokriva drugi in tretji steber Evropske unije. 1. Zakonodaja Večina evropske zakonodaje je sprejete skupaj z Evropskim parlamentom. Velja pravilo, da se zakonodajna procedura v Svetu prične na predlog Komisije, kije odgovorna, da se zakonodaja, potem koje sprejeta, pravilno izvršuje. 2. Koordinacija ekonomskih politik v državah članicah Države članice so se odločile, da želijo izvajati vsesplošno ekonomsko politiko, ki temelji na tesnem sodelovanju med nacionalnimi ekonomskimi politikami. Koordinacija poteka preko finančnih ministrov, ki skupaj tvorijo Svet za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin). 3. Potrjevanje mednarodnih sporazumov Enkrat letno Svet potrjuje (uradno podpiše) številne sporazume med Evropsko unijo in državami nečlanicami kot tudi z različnimi mednarodnimi organizacijami. Sporazumi pokrivajo različna področja, kot so trgovina, sodelovanje in razvoj, ali pa se nanašajo na specifična področja, kot so tekstil, ribištvo, znanost in tehnologija, promet itd. Nadalje lahko Svet potrdi konvencije med državami članicami na področju davkov, zakonov o gospodarskih družbah in konzularni zaščiti. Konvencije se nanašajo tudi na področje pravosodja in notranjih zadev. 4. Potrditev proračuna Evropske unije Letni proračun Evropske unije sprejmeta skupaj Svet in Parlament. Če se ti dve instituciji ne strinjata, potem poslovnik dopušča Svetu, da sprejme odločitev o začasnem financiranju, predvsem na področju kmetijstva, in stroških, ki so posledica mednarodnih sporazumov unije z državami nečlanicami, medtem ko ima Parlament zadnjo besedo pri ostalih postavkah začasnega financiranja in sprejemu proračuna v celoti. 5. Skupna zunanja in varnostna politika Države članice sodelujejo pri oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike. Pri vprašanjih zunanje politike, varnostnih in obrambnih zadev ostaja suverenost v rokah držav članic, tako da imata pri teh vprašanjih Evropski parlament in Komisija omejene pristojnosti. Seveda pa si države članice želijo tesneje sodelovati na teh področjih in tako je Svet Evropske unije postal organ za delovanje medvladnega sodelovanja na tem področju. Z namenom, da se Evropska unija lahko učinkoviteje odzove na mednarodne krize, seje Evropski svet na helsinškem sestanku leta 1999 odločil, da ustanovi enote za hitro posredovanje z okoli 60000 vojaškega osebja, operativnega v 60 dneh na misijah, ki trajajo najmanj eno leto. Vendar te enote ne predstavljajo evropske armade. Osebje ostaja v sestavi nacionalnih vojaških struktur pod domačim poveljevanjem, njihova vloga pa je omejena na opravljanje humanitarnih, reševalnih ter operacijah za vzdrževanje premirja in reševanju ostalih kriznih situacij. ŽIVEL 1. MAJ! - PRAZNIK UPANJA? Nadaljevanje s 1. strani referendumu, temveč že mnogo prej. Prvi stiki so se začeli takoj po sprejemu vere, ko sta Gorazd in Hotimir bila krščena. S tem smo simbolično sprejeli poleg vere tudi svet civilizacijskih vrednot, ki so nam pomagale preživeti. Smo pa nedvomno v stiku (oziroma v sožitju, kolikor gaje bilo) z Evropo imeli pestre izkušnje, ki so nas več kot tisočletje premetavale po razburkanem morju zgodovine - zdaj gor, zdaj dol... Nezaustavljivo pa se je naše vstopanje začelo koncem maja 1988, ko so nekdanje komunistične oblasti zaprle Janšo, Borštnerja, Tasiča ... Z majniško deklaracijo leta 1989 so se nato sprožili pogoji za volitve, ko smo se leta 1990 množično odločili za novo demokratično oblast. Le-ta je nato institucionalno potrdila ljudsko voljo in jo zapisala v Temeljni ustavni listini, a smo se zaradi tega že v naslednjem letu srečali z nepopustljivo in arogantno jugovojsko. Uradno smo za vstop v Evropo zaprosili leta 1996, kar smo lansko leto potrdili z večinskim glasovanjem na referendumu. In zakaj smo se odločili za Evropo? - Ker niti sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, niti danes ni bilo boljše rešitve. V tistem času smo se spraševali, kaj hočemo, kam gremo, kaj želi Slovenija kot država vseh svojih državljanov doseči, kako izkoristiti nove priložnosti, kaj se nam ponuja z vstopom v EU, kakšen je naš geostrateški položaj, kakšne so možnosti za vstop v NATO, pa tudi, kaj so vrednostna središča naroda, kaj nas združuje, kakšna naj bo naša družba in kakšen naj bo odnos posameznika z oblastjo in državo nasploh ter kako naj bi se pri vsem tem razvijal vsak posameznik. Bili pa sta še najmanj dve (kvazi)rešitvi: samoizolacija ali pa nove povezave z barbarskim in balkaniziranim svetom. Zdaj, po desetletju, in pol ugotavljam, da je večina političnih in drugih vprašanj ostala še vedno neodgovorjenih ali pa je vsaj za večino Slovencev zelo nejasnih. Odgovor zakaj je tako pa se ponuja na dlani: Nekateri že ves čas držijo figo v žepu, a se večina slovenske oblastne politične elite še kar naprej v javnosti predstavlja, da uresničuje tisočletne sanje Slovencev, vendar sta si realnost in pričakovanja mnogih še zelo vsak k sebi. Pravzaprav si bomo po mojem mnenju morali (ponovno) sami poiskati odgovore. Še prej pa se moramo vprašati, kaj Evropa sploh je. TRIJE OBRAZI EVROPE Prvi obraz - Evropa je (bila) kulturna celina, ki ima svojo prestolnico v starih grških Atenah, kjer koder so se razvili različni grški in rimski geniji. Od tod tudi pojem politika, ki naj bi pomenila široko razumevanje urejanja razmer v družbi. Iz teh kulturnih korenin so izšli tudi številni evropski literati, znanstveniki, umetniki, filozofi, tehniki... Danes se v Evropi vse bolj poudarja individualizem (in ne svoboda!), oblast pa se vedno bolj zapira pred ljudmi za neprebojnimi steklenimi okenci, za internetnimi navideznostmi in za televizijskimi nerazpoz-navnostmi, v skrajnostih pa tudi za policijskimi kordoni, saj si tudi oblast ne zna zadovoljivo odgovoriti, kako vladati v postmoderni družbi. DrugI obraz - Evropa je (bila - kot pravi dr. Alojz Rebula) dedinja judovskega razodetja in Kristusovega veselega sporočila, s prestolnico v Rimu in številnimi katedralami, samostani in velikim številom svetnikov. Civilizacijski napredek na teh osnovah je bil več kot očiten. Danes je Evropa zelo raznolika, a na nekaterih področjih že močno razkrojena. V verskem pogledu je vedno več brezvercev, pa tudi pritiski islama in drugih vzhodnjaških verstev so vse večji. Tretji obraz - Evropa je (bila) tudi celina, kjer se je prelivalo morje krvi, še največ v preteklih dveh stoletjih. Je morda temu kriva francoska Za zagotavljanje politične kontrole in strateških usmeritev v primeru kriznih situacij je Evropski svet v Niči leta 2000 sprejel odločitev, da oblikuje stalno politično in vojaško telo znotraj Sveta Evropske unije, in sicer: - Politični in varnostni odbor (Political and Securitv Committeee PSC), - Vojaški odbor Evropske unije (European Union Militarv Committee EUMC), - Vojaško osebje Evropske unije (European Union Military Staff EUMS), sestavljeno iz strokovnjakov v okviru sekretariata Sveta s strani držav članic. V letu 2002 sta bili ustanovljeni agenciji za specifična tehnična in znanstvena vprašanja skupne zunanje in varnostne politike. To sta: - Evropski inštitut za varnostne študije (European Institute for Securitv Studies - www.iss-eu.org) s sedežem v Parizu, - satelitski center Evropske unije (European Union Satellite Centre -www,eusc,org) s sedežem v Torrejon de Ardoz v Španiji. 6. Pravosodje in notranje zadeve Droge, terorizem, mednarodne goljufije, trgovina z belim blagom, spolne zlorabe otrok so veliki problemi, s katerimi se soočajo evropski državljani. Kriminal je organiziran mednarodno in samo mednarodno sodelovanje se lahko uspešno spoprime s kriminalom. Da bi bil evropskim državljanom dosegljiv enak dostop do sodnega in policijskega varstva v celotni Uniji, morajo nacionalna sodišča, policijske uprave in carine v vseh članicah EU med seboj sodelovati. Potrebno je zagotoviti na primer: - da so sodne odločitve v zvezi z dodelitvijo otrok po ločitvi staršev sprejete v eni državi članici, veljavne na celotnem področju Unije, - da so zunanje meje EU učinkovito varovane, - da poteka učinkovita izmenjava informacij med policijskimi upravami in carinami glede tihotapljenja drog in ljudi, - da so iskalci azila obravnavani na enak način po vsej EU, da ne bi prišlo do trgovine z azilanti. Ta vprašanja v večini primerov obravnavajo notranji in pravosodni ministri držav članic, ki znotraj Sveta Evropske unije tvorijo Svet za notranje zadeve in pravosodje. KAKO JE ORGANIZIRANO DELO V SVETU EVROPSKE UNIJE? Coreper Vsaka država članica ima v Bruslju stalno osebje (delegacijo), ki predstavlja in zagovarja nacionalne interese na ravni EU. Vodja delegacije je ambasador pri EU. Ambasadorji (znani tudi kot stalni predstavniki) se sestajajo tedensko v okviru Odbora stalnih predstavnikov (Coreper). Naloga Odbora je priprava delovnih gradiv Sveta, z izjemo vprašanj s področja kmetijstva, ki jih obravnava poseben delovni odbor za kmetijstvo. Coreperju pomagajo številne delovne skupine, ki jih sestavljajo vladni uslužbenci držav članic. Predsedstvo Sveta Evropske unije Predsedstvo Sveta se menja vsakih šest mesecev. Vsaka država članica prevzame vodenje Sveta in njegovih sej za obdobje šestih mesecev, v tem času pa tudi predlaga zakone ter sodeluje pri iskanju kompromisov med članicami v zvezi z zakonodajnimi predlogi. Menjavanje predsedstva za obdobje 2003 do 2006 je naslednje: Generalni sekretariat Predsedstvu pomaga generalni sekretariat, ki pripravlja gradiva in zagotavlja nemoteno delo na vseh ravneh delovanja Sveta. Leta 1999 je bil na funkcijo generalnega sekretarja imenovan Javier Solana. Je tudi visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko. V tej vlogi pomaga Svetu pri oblikovanju in implementaciji političnih odločitev. V imenu Sveta sodeluje tudi v političnem dialogu z državami nečlanicami. Generalni sekretar ima svojega pomočnika, ki upravno vodi generalni sekretariat. Koliko glasov v Svetu odpade na državo članico? Odločitve v Svetu se sprejemajo z glasovanjem. Večje ko je število prebivalcev države, več glasov ima. Toda število glasov ni točno pre-mosorazmerno s številom prebivalcev: naravnano je v korist manjših držav. Do 1. maja je število glasov po državah v Svetu naslednje: 2003 prva polovica leta Grčija druga polovica leta Italija 2004 prva polovica leta Irska druga polovica leta Nizozemska 2005 prva polovica leta Luksemburg druga polovica leta Velika Britanija 2006 prva polovica leta Avstrija druga polovica leta Finska Nemčija, Francija, Italija in Velika Britanija Španija Belgija, Grčija, Nizozemska in Portugalska Avstrija in Švedska Danska, Irska in Finska Luksemburg Skupaj 10 8 5 4 3 2 87 revolucija in v letu 1792 izvoljena skupščina, ki je na novo določila nova družbena razmerja? Na eni strani so zaplapolale z modro, belo in rdečo zastavo imenitne ideje o svobodi, enakosti in bratstvu, na drugi strani pa je z ostrim rezilom giljotine rezala glave tedanji eliti. Poleg osovraženega meščanskega razreda so se pod ostrim rezilom znašli celo člani te - iste skupščine. Danes Evropa živi v miru, a (v celoti) ne zmore priznati svojih zgodovinskih napak, ki so lahko v zelo kratkem času tudi tempirana bomba kot je bila do nedavnega (na nekaterih območjih pa še vedno je!) tempirana bomba Balkan. KAKŠNE SO DEJANSKE RAZMERE V EVROPI? - Na družbeni in politični ravni ji vladajo kapital in potrošništvo. - Na kulturni ravni seje svobodomiselnost razpustila ponekod že do skrajnega anarhizma, na drugi strani pa do popolnega nihilizma. - Na duhovni ravni je vedno dlje od resnice. Ker pa se je Evropa v nekaterih segmentih tudi že zaveda lastnih šibkosti, Je že začela uvajati nove modele, v katerih bi lahko sodelovalo čim več ljudi na različnih področjih. In to so po mojem tudi temeljni cilji nove sodobne Evrope. Kako naj bi dosegla temeljne cilje? Evropska komisija je lani sprejela vmesno poročilo o agendi evropske socialne politike, ki služi kot usmeritev za uresničevanje ciljev lizbonske strategije, v skladu s katero si EU prizadeva do leta 2010 postati najkonkurenčnejše gospodarstvo na svetu. Srčika agende so strukturni ukrepi za posodobitev in izboljšanje evropskega socialnega modela, še zlasti v luči prihodnje širitve povezave. Za zagon majhnih in srednjih podjetij, spodbujanje tehnoloških omrežij in razvoj turizma je Unija voljna Sloveniji prispevati 129,2 milijona evrov, za vključevanje na trg dela, predvsem ljudi s posebnimi potrebami, izboljšanje kakovosti in dostopa do izobraževanja bi iz sredstev skupnosti lahko potegnili 72,7 milijona evrov, medtem ko bi bruseljski prispevek za prerazporeditev v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu lahko dosegel 25,3 milijona evrov. Bruseljski izvedenci pa bodo potrebovali za proučitev posameznih projektov vsaj pol leta, zato so v Uniji celo priporočili novinkam, naj pohitijo s predložitvijo programov, če hočejo prejeti pričakovane evre pred koncem prvega leta članstva. Naj omenim še dva primera uspešnega napredovanja in prilagajanja Evropi! Finska in Irska sta se zelo hitro dvignili po merljivih kazalcih uspešnosti predvsem zaradi velikega vlaganja sredstev in naporov v šolstvo in znanost, v katerih pa so upoštevali predvsem svoj narodni značaj in ostale naravne prednosti. KAKŠNE SO DRUŽBENE IN POLITIČNE RAZMERE V SLOVENIJI? NI splošnega družbenega dogovora. - Po mojem mnenju v naši družbi še vedno nimamo neke splošne družbene pogodbe. Naturalistična liberalna etika prisega zgolj na uspešnost, ki se, prezrcal-jena v splošen družbeni okvir, izkazuje s posvečevanjem vseh sredstev za dosego svojih trenutnih in kratkoročnih ciljev. Zelo malo pa prav v teh vrstah govorijo o proceduralni etiki, ki je bila pravzaprav njihova zgodovinsko potrjena odlika. Od marksistov in liberalcev tudi ni pričakovati, čeprav bodo v javnosti po potrebi govorili o socialnih in splošnih družbenih vrednotah, da jih Po 1. maju 2004 bodo zaradi vstopa novih članic glede števila glasov veljala prehodna določila. Po 1. novembru 2004 bo novo število glasov naslednje: Nemčija, Francija, Italija in Velika Britanija Španija in Poljska Nizozemska Belgija, Češka, Grčija, Madžarska in Portugalska Avstrija in Švedska Danska, Irska, Litva, Slovaška in Finska Ciper, Estonija, Latvija, Luksemburg in Slovenija Malta Skupaj Glasovanje s kvalificirano večino 29 27 13 12 10 7 4 3 321 Če se na primer v drugi polovici leta 2006 sestane Svet za okolje, mu bo predsedoval finski minister za okolje, saj bo Svetu Unije v tem času predsedovala Finska. Najbolj običajno glasovanje v Svetu je glasovanje s kvalificirano večino. To pomeni, da je za sprejem predloga potrebno določeno minimalno število glasov. V določenih občutljivih primerih, kot so vprašanja zunanje in varnostne politike, davkov, azila in imigracij, pa morajo biti odločitve soglasne. Z drugimi besedami, vsaka država članica ima možnost uporabiti veto pri teh vprašanjih. Soglasje med vsemi 15 članicami je že sedaj zelo težko doseči, v razširjeni Uniji 25 in kasneje 27 ali več držav bo praktično nemogoče. Če se bo z obstoječim načinom nadaljevalo, lahko to pripelje do popolne paralize delovanja Unije na mnogih področjih. Pogodba iz Niče je spremenila pravila, ki dopušča Svetu sprejem odločitev na precejšnjih področjih, ki so dosedaj zahtevala popolno soglasje. Do 1. maja 2004 je bilo za dosego kvalificirane večine potrebnih 62 glasov od skupno 87 (oz. 71,3 %). V predhodnem obdobju do 1. novembra 2004 se bodo uporabljala prehodna določila. Po 1. novembru 2004 bo kvalificirana večina dosežena: - če bo prisotna večina držav članic (v določenih primerih dve tretjini držav) in - če bo za sprejem predloga zbranih najmanj 232 glasov oz. 72,3 % (podobno kot pri obstoječem sistemu). Dodatno k temu lahko države članice zahtevajo potrditev, da oddani glasovi za sprejem predloga predstavljajo vsaj 62 % celotne populacije Evropske unije. Če se izkaže nasprotno, predlog ne bo sprejet. Dr. Peter Verlič Prihodnjič: Evropska komisija - spodbujanje skupnih interesov, Evropsko ustavno sodišče, Evropsko računsko sodišče. TO JE ROP: •IZBRISANI • SIB • ORIOM • OPERA« USKI \u/i • /mi FSKIG 11 • Rin.ri kri/ • h \I ( ON • / W I R|(,| VV MORDA ST * VI N \S| I l>N.I \ /Ril \ SITE 'ZKORIŠČEVAL ZAHTEVAJTE SPREMEF" bodo začeli upoštevati ali morda celo uveljavljati v družbi. Preprosto se bodo pred prvim izzivom ponovno pragmatično odločili za iskanje zgolj svojih ozkih priložnosti in koristi. Za to še toliko bolj potrebujemo družbene instrumente, ki »bodo preprečevali pohode kvazi uspešnežem«. »Rdeči kapitalisti« - Nekateri spretni in prebrisani politiki nam vedno znova dajejo nove (kvazi)odgovore kot »prehod skozi rdeče morje«. Takšen »prehod« je po mojem prepričanju tudi zadnja civilna organizacija, v kateri so včlanjeni največji novodobni slovenskimi kapitalisti, ki so to postali s pomočjo privatizacije družbene lastnine. Večina je deponirala partijsko knjižico in se prelevila v nove nastavljene direktorje. Na svojih pozicijah pa so si ves čas od osamosvojitve naprej prizadevali z vsemi močmi, da so blokirali vse tisto, kar ni povezano »z njihovo pravo smerjo«. Zato se po mojem mnenju vedno bolj približujemo družbenim razmeram, ki jih je opisal po strmoglavljenem komunističnem režimu v Sovjetski zvezi ruski pisatelj Solženicin. Za novonastalo (z)družbo je dejal: »Sistem, ki nam vlada, je povezava starih nomenklatur, finančnih hijen, lažnih demokratov in KGB (pri nas VOS, OZNA, U DBA ali KOS). Ne morem ga imenovati demokracija. To je odvraten hibrid, ki v zgodovini nima primere in o katerem se ne ve, v katero smer se bo razvijal.« Nadaljevanje na naslednji strani. ŽIVEL 1. MAJ! - PRAZNIK UPANJA? Zgodovinar dr. Stane Granda je o neobetavnih smereh slovenske prihodnosti pred nekaj meseci dejal: »Država razprodaja ne samo svoj ponos, ampak smisel svojega eksistiranja. Tistih, ki to obsojajo, pa se ne sliši. Ker se po nareku vladajočih sme samo hvaliti. Zadnji dokaz: znanstveni projekti na nacionalne teme so dobili najmanj finančne podpore države.« Zgodovinska (ne)resnlca - Med nami je še vedno trdno zasidrana izkrivljena zgodovinska resnica, a narod, ki nima jasne slike o sebi in o svoji preteklosti, bo težko živel skupaj. Zdaj so že več kot deset let na oblasti ljudje, ki prirejajo farse za dolino Šentflorjansko, ki ne razume, da je komunizem že od vsega začetka (od oktobrske revolucije in še prej) izkoriščal socialne in druge krize za pohode na oblast. Krize pa ni bil nikjer v svetu sposoben na normalen, človeku prijazen način reševati - razen pri nas, ko smo zagazili zaradi tega v težke dolgove. Ta način se lepo nadaljuje tudi zdaj... S tem pa ne želim reči, da fašizem in nacizem nista bila vsega obsojanja vredna. Kljub temu so nekateri še vedno pripravljeni oživljati crka-jočo pošast, ki je prek raznih revolucij (delavskih, krvavih, socialnih, kmetijskih...) žrla tudi lastne otroke (Goli otok, maspok, Stane Kavčič...). Dežela referendumov - Ali ste se morda že vprašali, zakaj je bilo v našem poosamosvojitvenem času že 9 referendumov? Odgovor je zelo preprost: Ker oblast ne posluša ljudstva. Prav tej oblasti pa gre v glavnem v nos le to, zakaj referendumi sploh so. Zato jih niti ne uresničujejo. V zadnjem primeru pa so tudi zavestno pozivali k bojkotu, kar je po mojem prepričanju poseben problem našega načina razumevanja parlamentarne demokracije: »Če ne bo po moje, bom storil vse, da se zadeve ne bodo izvajale.« Iz tega lahko sklepamo, da nam bodo morda že v jeseni pred volitvami začeli dokazovali, da so volitve nepotrebne, naj volilci raje ostanemo doma, saj so le oni sposobni za oblast in niso potrebne nikakršne menjave, še manj pa kontrole nad njihovim delom. Pravna država In »evropska« zakonodaja - Številni primeri kažejo na to, da pravna država pri nas (večkrat) ne deluje. Se še spomnite, kako je potekalo reševanje denacionalizacije ali pa pridobivanje statusa po vojni pobitih oseb? Kako imamo neurejene službe, ki so npr. dolžne poskrbeti za ostarele ljudi? Ali pa poglejmo, kako so pripravljali zakon(e) o t.i. izbrisanih. Eden od poslancev je tudi pred kratkim dejal, če bi vsak dan sprejeli vsaj dva zakona (okoli štirideset jih je obveznih) in bi vmes še kakšnega popravili, bi lahko počeli samo to. Veliko pa je tudi sprejetih zakonov, ki se v praksi sploh ne izvajajo ali se izvajajo (še) zelo slabo. Ko smo v nedeljo zvečer, 4. 4., na televiziji poslušali pogovor z dr. Petrom Čeferi-nom (našim občanom), smo se lahko prepričali tudi, kako so nekatere zadeve mizerne že pri oblikovanju in nato pri sprejemanju zakonodaje, pa nato tudi v samem sodstvu (nevarna zakonodaja...). Kako Je s slovenskimi mediji In Javnim mnenjem? - V številnih premerih slovenski mediji pišejo v slogu »več kot 4 % volilcev je glasovalo ZA in manj kot 95 % volilcev je glasovalo PROTI...« Za boljšo ilustracijo pa navajam samo dva primera) V podporo pobudi za Šolo po meri človeka je bilo do zdaj zbranih že čez 30.000 podpisov, v javnosti pa minister razlaga, da je teh podpisov glede na število vseh učencev prenizko, da bi jih jemali resno. Predvsem je zanj moteča pobuda o uvedbi župnijskega verouka kljub večinskemu delu verujočega prebivalstva. Ko so ne tako dolgo tega predstavniki slovenskega odbora za Unicef predali desetkrat manj (natančneje 3.172) podpisov v podporo pospešeni ratifikaciji dveh protokolov s področja trgovanja z otroki, ni nikomur niti na misel prišlo, da bi kakor koli omalovaževal te podpise, kar je tudi normalno. Vendar pa je prvi primer prav posebej odrinjen samo zaradi verskega razločevanja in ne zaradi ločenosti Cerkve od države. Davčna politika - Davki so v neštetih primerih pobrani nepravično, saj država še vedno nima narejenih ključnih evidenc. Pravih evidenc pa nima niti na področju javne gospodarske infrastrukture, saj je le-ta narejena za manj kot 1 % naselij v Sloveniji, v celoti gledano pa za manj kot 10 %, kar povzroča njej (državi, občinam) »po evropskih merilih« kot lastniku ogromno škodo. - Davek na dohodnino so pred kratkim popravili, a se bo položaj izboljšal le nekaterim z najnižjimi dohodki. Teh je (še vedno) veliko, in to precej več, kot je pripravljeno priznati pristojno ministrstvo, saj ne upošteva realne številke tistih, ki so dejansko zaposleni. - Kako je z davkom na nepremičnine? Letos bi ga morali po »ter-minskem koalicijskem načrtu« sprejeti. Predlagam, da npr. en mesec pred volitvami pošljejo nove položnice vsem volilcem! To bi bila »najboljša« predvolilna kampanja! Prepričan sem, da bo marsikateri delavec z minimalno plačo obenem vrnil tudi tistih pet »sindikalnih« tisočakov... - Kako so obdavčene banke? Seje kdo kdaj vprašal, kako manipulirajo z našimi »prihranki«, še bolj s krediti? Razcvet SIBov, Orionov... Plače - Kako so obdavčene izplačane plače? Koliko je fiktivnih plač, koliko se »izplačuje na roko«? Na tem mestu mi ni treba pogrevati zgodb, ko v vrtce ljudje vozijo otroke z dragimi avtomobili, plačujejo pa manj kot kakšen slabo plačan državni uslužbenec. KAKŠNE SO SLOVENSKE MOŽNOSTI RAZVOJA? Konkurenčnost In »državno korito« - Konkurenčnost, sodelovanje in solidarnost so osnovne značilnosti evropskega sistema. V resnici pa Slovenija še ni prešla v sodobni kapitalizem s socialnimi popravki, kajti vse to se dogaja brez pravega tveganja oziroma okoli državnega korita. Po nekaterih primerjavah bo Slovenija potrebovala v najboljšem primeru vsaj 36 let, da bo dosegla povprečje razvitih držav v Evropi. Konkurenčnost Slovenije se v zadnjih letih bistveno ne izboljšuje. Problematično je predvsem podjetniško okolje, pri čemer gospodarstveniki opozarjajo predvsem na težave pri ustanavljanju novih podjetij. Težave so tudi na področju finančnega sistema in neprilagodljivega trga dela. Glavne težave pa so slaba komunikacija znotraj podjetij, slaba komunikacija s sindikati, poleg tega pa še nagrajevanje delavcev ni ustrezno. Znanje za razvoj? - Na drugem srečanju pri predsedniku Drnovšku je bila izpostavljena kot nadaljnja slovenska smer razvoja znanje. Vendar: Cokla razvoja so tudi slovenske univerze in inštituti. Kakšna je njihova kakovost, kakšna znanstvenost, kakšne akademske naslove podeljujejo? Dokler bomo naše univerzitetne znanstvenike cenili le po Nadaljevanje z 9. strani objavljenih člankih, pa še to v publikacijah, ki jim jih njihove domače ustanove (so)financirajo, in ne po konkretnih projektih, nikakor ne moremo pričakovati, da bodo dale kaj pametnega od sebe. Iz tega sledi, da so tudi mnoga delovna mesta v raznih javnih upravah ter družbenih podjetjih organizirana predvsem po dveh načelih: s političnim kadrovanjem in s selekcijo na podlagi »papirjev«, ki so jih izdale (slabe!) šole. Kaj kje kdo kdaj dela pa je bolj stranskega pomena. Vendar pa se bo po mojem mnenju čas »velikih in pametnih slovenskih glav« kmalu pokazal, kaj je sposoben, saj bo konkurenca nedvomno pometla slej ali prej vse, kar nima prave perspektive. Kultura - Ministrstvo za kulturo je leta 2000 zapisalo v nacionalni kulturni program: »Tako kultura je in mora ostati vrednostno središče slovenske narodne in nacionalne skupnosti, identifikacijska in konstitutivna točka, ob kateri se zbira vse, kar v najširšem duhovnem in materialnem smislu počnemo, vemo o samem sebi ali mislimo, da vemo, torej kot prostor samozavedanja, samoizražanja, kritičnega mišljenja, tudi seveda kritične avtorefleksije, še zlasti pa vizij in načrtovanja prihodnosti.- Ko je prišla na oblast nova ministrica, je zelo hitela, da je čim globlje v predal pospravila ta dokument. Danes, še ne leto od smrti avtorja tega programa, Rudija Šelige, nimamo niti tega, da bi zagotovili uporabo slovenskega jezika na nekaterih vitalnih mestih. To, da seje jezik ohranil skozi stoletja predvsem zaradi kmečkega prebivalstva, je jasno. Da smo že v 16. stoletju imeli prevedeno knjigo vseh knjig pred mnogimi velikimi evropskimi narodi, prav tako. A če bi se danes vprašali, kdo bo nosilec slovenskega jezika v naslednjem stoletju, je odgovor glede na trenutne okoliščine nemogoč. Kmetov je le še za vzorec, izobraženci izven Slovenije raje tolčejo angleščino, delavska raja pa se pravzaprav nima kaj pogovarjati, saj v glavnem le tuhta, kako preživeti iz meseca v mesec... Primer: Ko so sprejemali Zakon o veterinarstvu, niso zapisali, da mora veterinar s stranko poslovati v slovenskem jeziku. Zato se nam bo morda že po 1. maju zgodilo, da bo prišel študiran veterinar s Poljske, ki si bo zaželel boljše plače, in bo znal poleg poljščine še nekaj angleščine. V katerem jeziku bosta poslovala slovenski kmet in evropski veterinar? Ob letošnjem kulturnem prazniku pa seje s strani »eminentnih« kulturnih strokovnjakov in komentatorjev v časopisju pojavil cel kup raznih razmišljanj, kaj kultura sploh je. Da niso to samo frajtonerica, irhaste hlače, gasilske in druge veselice, je jasno. Vendar pa bolj kot to zaskrbljuje mnoge ljudi, da nekateri na odgovornih položajih ne vedo, kakšna kultura so »sestre«, »bratje« in istospolne poroke, pa evtanazija na eni strani in na drugi zahteve po pravici oplojevanja samskih žensk, in še vrsta zadev, ki so povezane tudi s kvazi tolerancami do drugačnosti. Nič nimam proti drugačnosti, a me moti, če me takšni predstavljajo v imenu države Slovenije. Grosuplje - regionalni razvoj In Evropa Nekateri bodo menili, da večino gornjega pisanja nima nobene zveze z Grosupljem in da bi se morala »politika« izvajati samo na državni ravni. Sam že dolgo trdim precej drugače, saj je v demokraciji soodločanje prebivalstva tudi na lokalni ravni ključnega pomena. Prav posebej pa je (tudi za Grosuplje) zanimivo področje regionalizacije Slovenije, kije še nimamo dorečene predvsem zato, ker oblast na državni ravni še nikoli ni povedala, kaj naj bi bile pristojnosti regij in tudi od kod naj bi dobivale denar. Iz tega izvira kup nedorečenosti, ki se neposredno dotikajo na eni strani lokalnega prebivalstva v občini in na drugi strani partnerstva na evropskih ravneh. »Glede na to, da se na lokalni ravni vse intenzivneje srečujemo z vrsto problemov, katerih reševanje presega zmogljivost posamezne občine, država pa se do njih obnaša zelo mačehovsko, potrebujemo regije za razvoj lokalnega gospodarstva, obrtništva, turizma, kulture, srednjega šolstva, osnovnega zdravstva... pa tudi za ekologijo, pitno vodo, komunalne deponije itd.« Takšne so ponavadi ugotovitve, ki se sprožijo v medijih, kadar začnejo govoriti o ustanavljanju regij in strukturnih skladov ter črpanja evropskih sredstev. Tudi v Grosupljem seje že (pred leti) začelo precej govoriti o raznih (regionalnih) načrtih (Radensko polje, čista reka Krka, kanalizacije, regionalne ceste s krožišči, energetske študije...), ki naj bi se sofinancirale tudi iz evropskih strukturnih skladov. Kolikor je teh projektov še aktualnih, so za izvajanje večinoma prestavljeni v leto 2005 ali še globlje v prihodnost oziroma bolje rečeno - po volitvah. Ko pa bodo prve volitve mimo, pa se bodo obljube premaknile najbrž še za kakšen mandat ali dva... Tako podobo kaže tudi tipično kri(o)žišče pri Kovinastroju, koje še prejšnji župan obljubil, da se bo izvedlo »že v naslednjem letu«, pa je že več kot deset let vse bolj razkopano. Grosuplje je septembra 2000 pristopilo k regionalnem sodelovanju, ki seje organiziralo v Ljubljansko urbano regijo. Kakšni so načrti te regije, ste lahko prebrali tudi v Grosupeljskih odmevih. Že v oktobrskih Odmevih 2000 pa sem zapisal, da »je podpisovanje dogovora o regionalnem sodelovanju (v LUR! - o.p.) lahko razumeti tudi tako, da je s podpisom narejena še ena »by pass« obvoznica, kako prehiteti evropske tokove in aktualna družbena dogajanja in jih čim bolj tudi utrditi.« Prav to se je nato že nekajkrat potrdilo - nazadnje prav na novinarski konferenci, o kateri sem povzetek pripravil v zadnji številki Odmevov z naslovom Razvoj kreativnih programov na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij. Zanimanje za te projekte je bilo, sodeč po odzivu iz 25 povabljenih občin, minimalno. Poleg šestih vrhunskih strokovnjakov s tega področja v Sloveniji, ki so predstavili te programe, sta v dvorani poleg mene sedela še en Ljubljančan in en Logatčan. To pa je bilo tudi vse poleg trditve: »Če nisi na internetu, te ni!« Koga ali kaj, čemu ali pa zakaj? Ob vprašanju, če bodo morda povabili k sodelovanju tudi koga zainteresiranega iz okolice Ljubljane, so mi odgovorili, da so o tem sicer že razmišljali... (Podobna zgodba je bila najbrž prisotna tudi, koje razpadal grosupeljski GIGA pospeševalni center, ali pa pred njim Družba za razvoj.) Zato sem se po uradnem delu novinarske konference ustavil in neposredno povprašal direktorico te agencije, kako je z regionalnimi programi. Iz njenih besed sem zaslutil kar nekaj razočaranja, kljub temu da »so uspeli na javnem razpisu v okviru enega od slovenskih ministrstev« (za šolstvo!!!). O »evropskih denarjih« ni bilo govora, ker jih je po mojih vedenjih prehitela z nadzornimi instrumenti in se zdaj zato vrtijo le v začaranem krogu znotraj samih slovenskih povezav (ali kot oni temu strokovno rečejo - grozdenju). Tak način dela pa je že znan iz preteklosti in Grosupljemu ne kaže prav dobro, da bi lahko začelo sodelovati v kakšnem od vitalnih projektov. Zato se bomo izgubljali npr. med manjšimi projektiči. Skoraj v celoti na novo zgrajenih šol in vrtcev v občini, morda celo kakšne srednje šole, zdravstvenega doma, celovitega razvoja podeželja, osrednje čistilne naprave ter ostale komunalne in prometne infrastrukture, da o tramvaju niti ne govorimo, pa se kljub velikim besednjakom niti v evropskih niti v regionalnih programih ne lotevajo. Vsi omenjeni projekti pa bodo v glavnem le v breme občine -kvečjemu lahko pri nekaterih odštejemo 10 %, ki jih daje k posameznim projektom država. Prav to pa ste lahko zaslutili tudi iz ust g. župana, koje na eni izmed zadnjih sej pojasnjeval svoje razočaranje nad Evropo oziroma nekako v stilu »vse bomo zapravili za projekte, ljudje pa še vedno ne bodo imeli nič od tega.« In tu, prav na tej točki, se midva zelo strinjava. Zato menim, da bo treba v zelo kratkem času »znotraj Grosupljega« razmisliti, kaj zares od Evrope (in od regij) pričakujemo Grosupeljčani, pa tudi, kaj Evropi lahko ponudimo. Vprašanje je le, če je to pametno početi v predvolilnem letu. 0 raznih novih pozidavah in investicijah kapitalistov pa na tem mestu nimam namena zgubljati besed in časopisnega prostora. BITI BREZ SVOJE KULTURE POMENI BITI NEKOMU HLAPEC sem zapisal v knjižici Nekdanje podobe krajev - Po Grosupljem in okolici leta 1997, v marcu 2000 pa sem v Grosupeljskih odmevih v prispevku lnter(net)kultura skiciral nekatera dogajanja v ožjem občinskem prostoru. Ob ponovnem branju so pravzaprav glavni obrisi dogajanja v naši kulturi (pa tudi na drugih področjih) še vedno enaki. Se pa je med tem časom zgodilo tudi nekaj častnih in svetlih izjem. In kako je z grosupeljsko kulturo? - Tu ne mislim le na vprašanje, ali je dotično društvo ali zveza nekaj naredilo ali ne, temveč za široko kulturo odnosov med ljudmi. S trmastim zavračanjem drugače mislečih in določenih skupin prebivalcev občine smo si ob vseh državnih nedorečenostih dokazali, da znamo biti drug do drugega nepopustljivi. Če pa gre pri tem še za politično preigravanje velikih kapitalistov na plečih šibkejših, smo že zelo blizu kulturi smrti. SLOVENSKE PERSPEKTIVE V EVROPI To, da Evropa ni samo zlata jama ali obljubljena dežela, kjer se cedita mleko in med, ve že skoraj vsak otrok. Prepričan sem tudi, da nam bodo v naši novi evropski prestolnici zelo radi odgovarjali na vse naše (slovenske) težave z že znanim odgovorom: »Rešite to zadevo sami, rešujte jo s sosedi...!« ali pa odgovora sploh ne bo. Pa še prav imajo, saj se moramo tudi sami zavedati, do kod segajo naše pristojnosti in odgovornosti. In teh ni malo. Zato lahko rečem, daje večina Slovencev pričakovala predvsem rešitve znotraj Slovenije - da se bomo usmerili k iskanju takih družbenih dogo-vorov, ki bi zagotavljali socialno pravično družbo, gospodarsko uspešno, omogočili enake možnosti za vse, poudarjali kulturni dialog na vseh področjih življenja in dela, reševali velike ekološke probleme in še celo vrsto drugih zadev. A če vse skupaj strnemo! Na simbolni ravni naj bi bilo dvanajst Marijinih zvezd na modri evropski zastavi še vedno krona novemu življenju, ki naj bi izžarevala temeljne družbene potenciale z Bethovnovo Odo radosti navdihnjenemu evropskemu človeku. Ker pa se »rdeči malarji« tretje poti in belega napisa Naš Tito na Sabotinu še naprej delajo gluhe in se rogajo Evropi kot seje delal gluhega Slobo pred dobrim desetletjem, ko smo se Slovenci z veliko večino zavedli aktualnosti časa, bodo proslave na državni ravni v Novi Gorici in drugod po Sloveniji prežete tudi s tesnobnimi občutki za marsikaterega slovenskega državljana. Več kot četrt stoletja pa mi 1. maj poleg bujnega razcvetanja pomladi obuja tudi spomin na čas, ko sem v nesrečnih okoliščinah izgubil očeta. Ob spominu nanj se mi vedno znova prebujajo misli na vrednote, v katere je veroval. Povedal bi mu rad, da močno upam, da bomo s 1. majem 2004 morda tudi korak bližje njim. Zato bo 1. maj odslej zame tudi praznik novega upanja. Jože Mlkllč NIKO MIHIČINAC K.D. PREMIČNINI KOiODVOR^ 3, 1290 grosuplje -786 56 60, FM 01-78$ 56 65 GSM: 041-405 258 4052\58@LINIJ1(,M0BITi\lSI E-MAIL: NIKO@MIHICINAC-NEPREMICN/NE. SI URL: WWW.MIHICINAC-NmmtCNINE.SI • Želite prodati, kupiti najeti ali oddati svoje nepremičnine? Pokličite nas ali se oglasite se pri nas in vam bomo ponudili zanesljiva posredovanja. • V Grosupljem in bližnji okolici kupimo in najamemo garsonjere ali enosobna stanovanja. • Za znane kupce iščemo zazidljive gradbene parcele za stanovanjske hiše in večje zazidljive komplekse za obrtno-proizvodne dejavnosti z možnostmi takojšnje gradnje. NUDIMO VAM POMOČ PRI PRIDOBITVI GRADBENIH DOVOUENJ DRUGE STORITVE: • Sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo • Pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb, vse do notarske overitve • Pri prodaji in nakupu kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje, sprejema ponudbe do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! Poleg že ustaljenih nedeljskih filmskih večerov, ki so se pričeli takoj s 1. 2. smo februarski program razširili posebej za filmske sladokusce In Jim ob torkih predvajali filmske klasike. Prav tako se Je uveljavil JAM SEŠN, ki se dogaja vsak drugI četrtek v mesecu In ugaja predvsem ljubiteljem Jazz-a In nJemu podobnih zvrsti glasbe. Z nami so Jamall predvsem prostovoljci Iz grosupeljskega BIG BAND - a. Ob koncih tedna pa se grosupeljski mladini razdajamo v posebnih točkah programa. Začeli smo v petek, 6. 2., s TECHNO PARTS-om, kjer so "rolall plate" močnih ritmov želnlm osebkom DJ Ullx z gosti. Ullx Je na sceni že kar nekaj časa In Je splošno priznan DJ ne samo v Grosupljem ampak tudi v Sloveniji ter v okoliških državah kot uvajalec novih, svežih In funky ritmov. V nedeljo, 8. 2., smo poskušali nacl- KDO PLAČA SMETI? Dokler veš, od kod je kruh, temu ne boš škodil Konec dneva prijetno utrujena sedim v družbi in gledam krasen film. Obvezne reklame, ki mi odvrnejo pozornost od televizije. Ne maram reklam med filmom! Zguba časa, ne zanima me, kaj govorijo, želim si ogledati film. Priznam, da je občasno kakšna kvalitetna, sicer pa so prav vsiljive in večinoma ne vem, o čem govorijo, ker ta čas porabim za druge opravke. Kar naenkrat pade misel: "Kako naj se med vsemi temi reklamami za kreme odločim, katero naj kupim? Vse?" Vprašanje mi da misliti. Potrebujemo vse te kreme? Ne, to dobro vedo tudi proizvajalci, ne samo krem, tudi drugih izdelkov. Ker jih morajo prodati, od nečesa je pač treba živeti, nam poskušajo ustvariti potrebo po svojem izdelku. Prednost današnjega trga je, da lahko izbiraš med mnogimi izdelki. Ali pa preprosto zapraviš gore denarja, ker misliš, da to rabiš. Treba seje odločati o mnogih stvareh, ki niso zelo pomembne, velikokrat nasedemo praznemu žaklju. Res je, da marsikdo lahko uveljavlja svoje ugotovitve, verjetno pa jih je tudi mnogo, ki to nagnjenje izkoristijo. Družba ustvarja umetne potrebe in prav lahko nas je prepričati, da nekaj potrebujemo. Roko na srce - koliko od tega, kar imamo, zares potrebujemo za življenje? Morda bolj potrebujemo sočloveka, prijatelja kot goro stvari... Na vprašanje o potrebnosti krem odgovorim v nekaj besedah in si mislim, da bo potrebnih čedalje več krem, da bi ublažili vplive na občutljivo kožo, ki ni sama po sebi občutljiva, ampak sojo tako naredile te iste kreme. A izgledati je treba lepo! Take morajo biti tudi naše besede, da jim kdo prisluhne. Ni privlačno, da bi govorili ljudem, naj manj porabijo, lažje in bolj privlačno je ničesar zahtevati od njih. Tako razmišlja dr. Boštjan Anko, profesor na Biotehniški fakulteti. Je kdaj kakšen politik javno rekel, da ljudje preveč porabimo, da bi morali živeti bolj zmerno življenje? Pa ne zato, ker bi bila to njihova filozofija, ampak ker je to v prid našemu zdravju. O varstvu okolja tudi raje ne govorijo. Spet bi morali reči, da preveč porabimo, da ne razmišljamo na široko. Raje rečejo, daje potrebno ohraniti pestrost živalskih vrst. Kako? O tem naj odločajo strokovnjaki. Samo Bog ne daj, da bi naglas govorili o tem, da so za veliko smeti odgovorni proizvajalci, ne mi potrošniki. Kdo pa plača? Se vam zdi, da velike količine embalaže, ki ostanejo po naših gospodinjstvih, proizvedemo mi, uporabniki? Ne, tak način so ubrali proizvajalci. Res pa je, da smo mi tisti, ki se odločimo, kaj bomo kupili. Odvoz smeti plačamo sami, plačamo delovanje smetišča. Manj bo smeti, manj bomo porabili denarja v ta namen. Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2004 razglasila za leto boja proti suženjstvu in za odpravo sodobnih oblik suženjstva. Večini se zdi, da se nas to tako zelo ne tiče. Če pa pogledamo listke na oblekah, kje so narejene, kje so narejene lučke, kijih dajemo na novoletna drevesca, igrače in še marsikaj, kmalu lahko odkrijemo, daje marsikakšen kos, ki ga pogosto uporabljamo, delo otroških rok, ki v nečloveških razmerah delajo po cele dneve, da dobijo nekaj malega hrane. S tem, ko kupujemo te izdelke, ki imajo nizko ceno ravno zaradi poceni delovne sile, podpiramo take oblike dela. In kakšno povezavo ima to s prejšnjim razmišljanjem? Nekako smo postali vpeti v sistem, ki vsiljuje potrebe, ki govori, da je samo en način, da bomo srečni, lepi, veseli, uspešni - ko bomo kupili ta in oni izdelek. Temu se reče potrošništvo, mi pa smo postali nekako njegovi sužnji. Če lahko to utemeljim? Povprečen delovni čas seje podaljšal, starši bi otroke v vrtcu radi pobrali čim pozneje, časa za pogovor ni veliko, veliko ljudi hodi domov samo spat, ostali čas preživijo v službi, iščemo instant metode za oblikovanje telesa in duha, konce tedna preživljamo v velikih nakupovalnih centrih, ki poskrbijo za naše potrebe - nakup, zabava, sprostitev itd., v času šolanja se borimo za točke, ne toliko za znanje, imamo goro znanja, ne znamo pa ločiti bistvenih stvari, otroci morajo na cel kup aktivnosti, da se bodo pozneje lahko uveljavljali, mladi preživljajo svoj prosit čas tako, da so "in"... Zanimivo je opazovati promet, ki prispeva velik delež k bolj umazani naravi. V mesta se vali gost promet, precej večji kot pred leti, večinoma pa je v avtu samo voznik. Javni prevoz ima različne cene, še posebej avtobus ni ravno poceni, vendar voziti se sam v avtomobilu ni ceneje. Avtomobil ima 5 sedežev. Če bi bili vsi zasedeni, bi to gotovo bila dobra ekonomska in ekološka rešitev. Vendar v zdajšnjem času ne govorimo toliko o problemu denarja, ampak časa. Ljudje nimamo časa, da bi se dogovarjali za skupno vožnjo, morda bi morali koga kdaj počakati 15 minut in za to nimamo potrpljenja, časa. Vsak gleda nase, hiti na naslednji opravek. Kje je čas koles, 10 min hoje je že veliko. Je večja poraba znak razvitosti? Ali drugače: je mera sreče v tem, da imam večji dohodek? Če kritično pogledam na svoj vsakdan in se vprašam, ali je to, kar počnem, dobro samo zame ali tudi za druge, kakšen bo odgovor? Slovenski poslanci nam niso za zgled - uvodnik v eno precej branih slovenskih revij je posredoval informacijo, da večina vprašanih slovenskih poslancev ne bi bila pripravljena preživeti meseca z najnižjo zajamčeno plačo. Kar koli in kakor koli počnemo, to vpliva na nas. Se bo vsak vozil s svojim avtom? Ta zrak dihamo vsi. Onesnažena voda? Pijemo jo vsi. Zdravje naših otrok, alergije? Odvisno je od nas. Ali, kot pravi dr. Anko: "Dokler veš, od kod je voda, od kod je kruh, temu ne boš škodil." Potem tudi dneva Zemlje in čistilnih akcij ne bo treba. Alenka Oblak GROS V MESECU FEBRUARJU Jo grosupeljske mladine kulturno prebuditi In v Groša zanesti malo manj žurerskl pridih. To nam Je ob pomoči pevskega zbora Magniflkat In dramsko skupino nadebudnih dijakov Iz Škofijske klasične gimnazije odlično uspelo. Naslednji konec tedna so zaznamovali po naših prostorih Izobešeni papirnati srčki v čast bolj ali manj komercialnega praznika svetnika Valentina. SIcer za posledice ne odgovarjamo, se pa govori, da so se spletle nove ljubezni (slike obstajajo!!!). Skladno s programom Je glasba prihajala Izpod rok DJ Tony-a, izbrali pa smo tudi tri najbolj estetske, zaljubljene In požrtvovalne pare, ki so za nagrado odpotovali na beneški pustni karneval. Tretji teden februarja se Je odvijal v znamenju punk - ročk glasbe. Petek nam Je popestrila mlada fantovska skupina Backstage, katere pevec Ima zelo, zelo, zelo simpatično dekle (Nina, natakar MIha ti sporoča svojo cifro in sicer: 031/ *** - ***). Naslednji dan je Groš doživel vrhunec svoje kariere, razsvetljenstvo in fundamentalno prebujenje s slavno zasedbo Slona In Sadeža, zaradi katere Je prostor pokal po zidakih In smo ga še pravočasno podprli z zunanje strani (hvala vsem konzumentom, kl so na ta dan namesto šanka podpirali zid). Glede na datum In pustno soboto je zabavo nadaljeval že skoraj Inventarni DJ Tony, maske pa so se nazabavale ob dobri ročk glasbi. Zadnji teden februarja pa so nam konkretno popestrili DRUŠTVO ZA VARSTVO VODA "BISTRINA" POLICA trubadurji po Imenu Muddy Rlver, ki so Igrali nam vsem zelo znane evergreene v stilu starega ročka. Za zaključek njihovega programa pa so poskrbeli Human Marmelade, ki so povsem naključno Izbrani band Izmed množice. Sodelovali so Klemen M., Klemen S., Perči in Zver. V soboto pa je žal po sili razmer odpadel nastop DJ MIha In njegovega oprode Roberta. Bolezen Je pač storila svoje... Februar Je torej minil In Groš se pospešeno pripravlja naprej. Prav tako se bliža otvoritev novih prostorov, ki ZAENKRAT datira na mesec april. Govori se, da bo tam nepozabni žur... To se še preverja! 8. februar - kulturni praznik: V spomin na gospoda Prešerna smo v Groš pripeljali pevski zbor Magniflkat In dramsko zasedbo dijakov Iz Škofijske klasične gimnazije. Začetek programa Je naznanil pevski zbor s tradicionalno ZdravlJIco, nato pa so dijaki odigrali svojo Igro v čast Menartu, ki Je nedavno tega preminil, stoti obletnici rojstva Srečka Kosovela In seveda Prešerna. Igra Je bila glede na zasedbo vrhunsko izpeljana, zanimiva za gledalce, saj se Je v njej, poleg za navadne smrtnike ponavadi dolgočasnih recitacij, na odru tudi veliko dogajalo, plesalo, krvavelo, mečevalo In komentiralo, kar Je ustvarilo Izjemno Interesantno kombinacijo alternativno • moderne predstave, všečno tudi in predvsem navadnim smrtnikom. S tem smo kulturno prireditev kar se da približali mladini. Za zaključek programa se Je na odru ponovno prikazal pevski zbor z afriško naravnano duhovno pesmijo, ki je pritegnila In nadvse razvedrila že tako razgrete zadnjice. Program Je bil z naše strani zaključen, organizacija pa Je kar naenkrat In brez naše vednosti padla v roke nastopajočih In gledalcev, ki so družno zapeli ob spremljavi kitare In "frejtonarce". Naš namen je bil dosežen in presežen, saj so bile reakcije gledalcev nadvse pozitivne In vzpodbudne. Gregor Steklaćlč Organi 2. seje občnega zbora Društva Bistrina. Društvo za varstvo voda "Bistrina" je bilo ustanovljeno v začetku lanskega leta. Osnovna naloga in cilj društva je razvijanje zavesti o pomenu zaščite voda, organizacija oskrbe s pitno vodo svojih članov na področju, kijih lahko pokriva vodovod Polica, ter spremljanje, proučevanje in delovanje na področju zaščite in varnega izkoriščanja voda, preskrba s pitno vodo in ravnanje z odpadnimi vodami in ostalimi odpadki. Takšna organiziranost je ena od možnosti, ki jo je nalagal Zakon o vodah RS, če smo hoteli obvarovati lastnino vseh solastnikov vodovodnih priključkov. Upravni odbor društva Bistrina seje v lanskem letu sestal devetkrat. Firma Mikra d.o.o. iz Ljubljane je izdelala elaborat, ki zajema celotni posnetek vodovodnega omrežja z vsemi pripadajočimi objekti. Društvo Bistrina skrbi za vzdrževanje vodovodnega sistema, dokončana so bila gradbena dela na obeh komorah pri vodohramih, zamenjanih je bilo okoli 35 vodomerov. Opazno in pohvalno je dobro sodelovanje med KS Polica ter omenjenim društvom, saj je društvo dobilo v brezplačen najem sobo z nalogo, da jo lepo uredi in opremi. Za strokovni nadzor zdravstvene ustreznosti pitne vode in varnosti oskrbe z vodo iz vodovoda je društvo Bistrina sklenilo pogodbo z Inštitutom za varovanje zdravja RS. V društvu Bistrina je bilo do 26. marca 2004 registriranih 121 članov. Tega dne se je vršila tudi druga seja skupščine društva za varstvo voda Polica. Na tej skupščini je bil podan tudi program dela društva za leto 2004. Društvo mora še naprej voditi aktivnosti za pridobivanje vodnega dovoljenja in vpisa vodnega sistema v kataster. V tem letu je potrebno zamenjati še najmanj 75 vodomerov. Potrebno je redno vzdrževanje vodnega sistema, odpravljanje napak, skrb za zdravstveni razvoj, skrb za pravilno doziranje dezinfekcijskega sredstva ... V okviru finančnih možnosti je potrebno izvesti pravilno rešitev avtomatskega mobilnega javljanja napak. Društvo Bistrina si je zadalo za nalogo, da bo pripravilo predavanje na temo o zaščiti vode. Morebitne napake na vodovodnem sistemu je potrebno nemudoma javiti na društvo, saj bodo le tako napake pravočasno odpravljene. Voda je vir življenja, zato si krajani Police želimo, da bi se tudi v prihodnje širil dober glas o odlični poliški vodi, za katero si bo prizadevalo tudi društvo Bistrina. Vlasta Strmljan ****** (SAMOCENZURA - ugotovitev urednika) GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI (GSO) - tretji del TVEGANJA ZA NASTANEK ALERGIJ Eden glavnih pomislekov proti uživanju GSO je povezan z možnostjo pojava alergij. Alergijske reakcije lahko pričakujemo v primerih, ko GSO zaradi novega gena tvori nov protein, ki je odpornejši na temperaturo in prebavne sokove v človekovem telesu. Pred odobritvijo GSO strokovnjaki sicer ocenijo, ali bo novi protein pri ljudeh povzročil alergije, vendar so testi pomanjkljivi, ker temeljijo na primerjavi novega proteina z do sedaj znanimi povzročitelji alergij, ne morejo pa ugotoviti, ali v rastlini nastaja nova snov, za katero še ne vemo, da povzroča alergije. Dodatna težava pri odkrivanju alergij je, da se reakcije včasih pokažejo šele po daljšem času. Podatkov, ki bi potrdili ali ovrgli potencialna tveganja razvoja alergij, nimamo, ker sistematičnih raziskav na tem področju ni. RAZVOJ ODPORNOSTI NA ANTIBIOTIKE Večina GSO, ki so prisotni na svetovnem tržišču, vsebuje označevalne gene, odporne na antibiotike. V kolikor se GSO uporablja za prehrano ljudi ali živali, obstaja možnost, da se v prebavnem traktu gen odpornosti na antibiotik prenese na bakterije. Tovrstna možnost je sicer majhna, potrdile pa so jo raziskave profesorja Patricea Courvalina iz Pasterjevega inštituta. Njegovo poročilo opozarja, da bo obsežno gojenje GSO občutno pospešilo že sedaj problematično vprašanje odpornosti bakterij. Tveganje so prepoznali tudi v Evropski uniji in od leta 2004 zakonsko prepovedali uporabo genov za odpornost na antibiotike v organizmih, ki bodo namenjeni prehrani ljudi. POLOŽAJ KMETOV, KI PRIDELUJEJO GSO Proizvajalci gensko spremenjenih semen so v raziskave in razvoj vložili veliko denarja in od svojega vložka pričakujejo dobiček. Zato so nove gene patentirali, tako da je vsaka rastlina, ki vsebuje take gene, pod patentno zaščito, kmetje pa morajo pri nakupu semena plačati še licenčnino. Na ta način se povečuje odvisnost kmetovalcev od izbranega proizvajalca gensko spremenjenih semen, ki v nekaterih primerih hkrati proizvaja tudi ustrezne herbicide in insekticide. Poleg patentne zakonodaje je problem pri gojenju GSO tudi kontaminacija pridelkov na sosednjih poljih. Do prisotnosti GSO v konvencionalnih, ekoloških ali integriranih pridelkih pride zato, ker ne moremo omejiti prenosa cvetnega prahu in prenosa semen z vetrom. Do kontaminacije lahko pride tudi pri posojanju kmetijskih strojev. Problem take kontaminacije je še bolj izrazit, ker potrošniki zavračajo take pridelke, zato imajo gensko spremenjene poljščine nižjo ceno. Poleg tega je treba označiti vse izdelke, v katerih je nad 1 % gensko spremenjenih sestavin. Ekonomsko škodo lahko torej utrpijo tudi tisti kmetje, ki gensko spremenjenih organizmov ne želijo gojiti. Najbolj razvpit primer kontaminacije z GSO se je zgodil kanadskemu kmetu Percvju Schmeiserju. Zaradi kontaminacije njegove oljne repice z gensko spremenjeno sorto, ga je podjetje Monsanto obtožilo kraje intelektualne lastnine. Pri tem se odvetniki multinacionalnega podjetja niso prav nič niso ozirali na to, da Percy Schmeiser sploh ni želel gojiti gensko spremenjene oljne repice in da je z kontaminacijo izgubil sadove 50-letnega dela na žlahtnenju lastnega semena. Percy Schmicher je leta 2001 svoj primer predstavil v Državnem zboru RS, na javni razpravi o GSO, kjer je sodeloval kot povabljeni gost. Del udeležencev 2. zbora. Več informacij o GSO je na voljo na spletnih straneh Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj www.umanotera.org ŠOLA, DANES IN JUTRI Smarje-Sap. 26. marca 2004 - Organizacijski odbor za pripravo praznovanj ob 500-lotnlcl šole v Šmarju-Sapu je v avli šmarske šole pripravil okroglo mizo na temo "Šola, danes In Jutri". Strokovnjaki z različnih področij so kritično spregovorili o trenutnem stanju vzgoje In Izobraževanja na Slovenskem ter starše, vzgojiteljice, katehete In katehlstlnje, učitelje In učiteljice ter ravnatelje In ravnateljice pozvali k boljšemu medsebojnemu sodelovanju pri oblikovanju otrokove osebnosti. V imenu Podružnične osnovne šole Šmarje-Sap in v imenu matične OŠ Louisa Adamiča je zbrane najprej pozdravila pomočnica ravnatelja in vodja POŠ Olga Meglen. Nato je besedo povzela voditeljica okrogle mize Angelca Likovič ter pozdravila in predstavila svoje goste: župana občine Grosuplje Janeza Lesjaka, dr. Janeza Bečaja, dr. Angelco Žerovnik in dr. Huberta Požarnika. Župan Janez Lesjak je spregovoril o prostorskih pogojih za 9-letno OŠ v občini Grosuplje. Poudaril je, da v celotni občini Grosuplje vsaj še 10 let ne bo šolskih prostorov, ki bi v vseh elementih ustrezali predpisanim kriterijem in normativom. Kot enega izmed vzrokov za to grosupeljski župan vidi predvsem v odlašanju z novogradnjami in obnovami šolskih zgradb še v časih nekdanje skupne občine Grosuplje. V slabem stanju (neprimerni oz. premajhni prostori) so predvsem podružnične šole na periferiji. Po letu 1995, ko seje nekdanja grosupeljska občina preoblikovala v tri manjše, sta bili v občini Grosuplje zgrajeni dve šoli - centralna OŠ Brinje s telovadnico, ki služi tudi kot večnamenska športna dvorana, in šola v Št.Juriju. Nova šola v Žalni naj bi bila zgrajena do konca leta 2006, novogradnja šole na Polici, kjer naj bi stara šola še v letošnjem letu pridobila mansardo z dvema učilnicama, pa ne bo prišla na vrsto vsaj še do leta 2008. Krajani iz šolskega okoliša Kopanj želijo, da se ob novogradnji šola premakne v kraj. Zaradi investicij v šole je v celotni občini upočasnjena gradnja in obnova kanalizacije, cest, vodovoda in ostale infrastrukture. Letos bo precejšen delež proračuna namenjen investiciji v Knjižnico Grosuplje. Ob vseh investicijah pa ni zanemarljivo dejstvo, da vsak novozgrajen objekt (npr. šola) na račun upravljanja in vzdrževanja poveča proračunsko porabo za 2-3 %. Občine naj bi zagotavljale prostorske pogoje za 9-letno osnovno šolanje, za vse ostalo pa naj bi skrbele institucije, ki delujejo v okviru Ministrstva za znanost, šolstvo in šport. Tem institucijam pa ni jasno, da izgleda organizacija jutranjega varstva in podaljšanega bivanja na veliki šoli povsem drugače kot na majhni (podružnični) šoli. Dr. Janez Bečaj seje v uvodu navezal na 500-letnico šole v Šmarju ter poudaril, da je v zadnjih 50-ih letih tudi podajanje snovi doživelo ogromne spremembe - tablice in krede so zamenjali črnilniki ter nalivna peresa in kasneje kemični svinčniki, logaritemska računala pa kalkulatorji in Kasneje računalniki. Trenutno smo v dobi inter-neta. Spreminja se tudi vsebina snovi. Ko otrok pri svojih šestih letih začne obiskovati osnovno šolo, se njemu in njegovim staršem niti sanja ne, katera znanja bo potreboval, ko se bo želel zaposliti. Ob osnovnem znanju matematike, zgodovine in jezikov je zato potrebno otroke naučiti predvsem samostojnosti, kreativnosti, kritičnosti in iznajdljivosti. Te lastnosti posameznika so nujen pogoj za vseživljenj-sko učenje, ki ga narekuje hiter razvoj. Za dosego teh ciljev pa potrebujemo drugačno šolsko kulturo, v kateri bodo vladali red, strpnost in socialna kultura, ki bo učencem vlivala več poguma pri iskanju znanja. Le taka šola je za posameznika lahko sproščujoča in osrečujoča. Problem pri uvajanju take šole pa dr. Bečaj vidi predvsem v tradicionalni storilnostni naravnanosti Slovencev in v naši preračunljivosti, saj v prostem času nabiramo gobe za prodajo, vrtove obdelujemo zaradi pridelave cenejše zelenjave in otroke zaradi priprave na osnovno šolo že v vrtcih vpisujemo v jezikovne tečaje. Dr. Angelca Žerovnik je najprej pohvalila slovenske učitelje in učiteljice, ki se pri opravljanju svojega poklica zelo trudijo, ter starše, ki znajo prisluhniti svojim otrokom in jih skušajo zaščititi pred enostranskim načinom pridobivanja znanja. Otroci v osnovni šoli so preobremenjeni, reforme pa so obremenitve le še povečale. Prezahteven je že sam učni program, ki mu starši zaradi svoje ambicioznosti in otrokovih želja dodajo še kup interesnih dejavnosti. Na preobremenjenost in posledični neuspeh se otrok odzove s hlperaktlvnostjo (strokovni izraz za nemir v šoli, pri verouku, doma...), napadalnostjo, otopelostjo, depresijo ali motnjami hranjenja. Kar tretjina osnovnošolskih otrok se skupaj s starši zateče po strokovno pomoč. Pri tem je potrebno poudariti, da to niso otroci s kakršnimikoli razvojnimi motnjami, ampak povsem normalni otroci, ki vseh teh obremenitev enostavno ne prenesejo. Taki otroci (pa tudi drugi) bi namesto celodnevnega dela v šoli in za šolo ter vodenih interesnih dejavnosti potrebovali več druženja s sovrstniki (t. i. enajsto šolo pod mostom) ter zadovoljitev njihovih osnovnih fizioloških in psiholoških potreb (npr. redna in urejena prehrana, opaženost...), ne pa kemičnih pomirjeval. Sedanja šola zahteva preveč faktografskega učenja, manjka pa logičnih povezav ter poudarjanje vzgoje. Osnovna šola bi otrokom morala posredovati temeljna znanja in jih tudi ustrezno utrditi. "Če želimo v osnovnem izobraževanju doseči korenite spremembe, starši ne utihnite, učitelji, zakričite - da otrokom, staršem in učiteljem srce ne usahne," je zaključila dr. Žerovnikova. Dr. Hubert Požarnlk je poudaril, da v sedanji šoli pogreša predvsem jasno vizijo o kulturi življenja. Šola bi otrokom morala posredovati temeljne moralne vrednote, ki so se skozi zgodovino črpale iz velikih religij in so zaobsežene tudi v desetih božjih zapovedih: vera, upanje in ljubezen. Danes bi tem zapovedim morali dodati samo še zapoved spoštovanja do narave. Današnja šola otrokom ponuja le znanje in pamet, kar so npr. imeli tudi nacisti in imajo gangsterji, Javna šola pa bi morala tudi vzgajati, Imeti izdelan vzgojni koncept ter operativna vzgojna Izhodišča. Žal je vzgoja iz liberalne družbe popolnoma odrinjena, Omizje od leve proti desni: župan Janez Lesjak, voditeljica okrogle mize Angelca Likovič, predsednik Odbora za šolo po meri človeka dr. Hubert Požarnlk, dr. Angelca Žerovnik In dr. Janez Bečaj z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. - foto TV Grosuplje zato mladim manjka olike, spoštovanja, hvaležnosti, delovnih navad in drugih osnovnih vrednot. Vzgoja poteka preko osebnih stikov, zato bi učitelj moral vzgajati z močjo svoje osebnosti. V današnji šoli učitelj izgublja pravico do vzgajanja, njegovo pedagoško avtoriteto pa dobivajo zakoni, neživljenjski pravilniki in inšpektorji. Vzgoja v šoli seveda ne bi smela biti v nasprotju z vzgojo doma in v celotni družbi. "Da slovenska šola ni taka, kot bi morala biti, niso krivi učitelji, temveč liberalna oblast, ki dopušča moderno barbarstvo. V šolo je ponovno potrebno uvesti razvoj glave, rok in srca!" je poudaril dr. Požarni k. Uvodnim predstavitvam mnenj je sledila razprava. Ravnatelj OŠ Louisa Adamiča Božidar Gabrijel je tako oporekal trditvi dr. Huberta Požarnika, češ da šola ne vzgaja. Poudaril je, da imajo veliko odgovornost pri vzgoji svojih otrok tudi starši, ki pa žal te dolžnosti v nekaterih primerih popolnoma prevalijo kar na šolo. Vzroki za stres med učenkami in učenci po njegovih izkušnjah tičijo tudi v preambicioznih starših. Nivojski pouk v tretji triadi osnovne šole zahteva dobro organizacijo pouka in prinaša drugačno zasnovo pouka. Pri nivojskem pouku si tako upajo odpreti usta tudi bolj zadržani ali z znanjem manj podkovani učenci. Dušan MazaJ, poznan kot učitelj, ki učencem tudi pri pouku fizike posreduje ogromno praktičnega znanja, seje strinjal, da bi osnovna šola morala posredovati predvsem temeljna znanja. Obregnil se je ob gore učbenikov in delovnih zvezkov, ki so ob koncu šolskega leta bolj ali manj nepopisani, saj so za delo v razredu neprimerni, pa še toliko vrst jih je, da se med njimi ne znajdejo niti učitelji, kaj šele učenci in njihovi starši. Za nivojski pouk se mu kot izkušenemu pedagogu zdi, daje v okviru sedanjega dodatnega in dopolnilnega pouka primerno in enostavno poskrbljeno. Poudaril je, da v povprečju kar okrog tretjino ure porabi za pogovore o obnašanju ter miritev učencev in učenk. Renata Krizmanje na primeru pouka angleškega jezika predstavila, kako naj bi potekal nivojski pouk. Na vseh nivojih se obravnava ista snov, le pristop in zahteve so različne. Pisne naloge so za vse nivoje iste. Težave se pojavijo pri organizaciji pouka ter ob odsotnosti učiteljev, ki v istih razredih učijo npr. angleški jezik na različnih nivojih. Opaža, da učenci snov najraje dobijo servirano na krožniku (predavanje) ter jo utrdijo z vajami. Kot učiteljica začetnica je pogrešala predvsem poznavanje različnih vzgojnih prijemov. Sedaj vidi, da so za vzgojo najprimernejši tabori ter športni in naravoslovni dnevi. Ob takih priložnostih so učenci in učenke bolj sproščeni ter laže spregovorijo o svojih problemih. Izpostavila je še dvoličnost nekaterih staršev, ki svoje otroke pošiljajo v šolo in v druge institucije, šolo, učitelje in institucije pa istočasno prikazujejo v popolnoma negativni luči. Je kaj čudnega, da je njihov otrok razdvojen? Primerno mesto za razčiščevanje takih zadev seji zdijo roditeljski sestanki in govorilne ure. Olga Meglen je spomnila, da imajo v procesu vzgoje in izobraževanja starši in otroci poleg pravic tudi dolžnosti, na katere pa pogosto pozabljajo. Menila je, da je projekt 9-letne osnovne šole stekel, zato so kritike, ki letijo na račun devetletke, kot zvonjenje po toči. Pavel ŠtrubelJ je menil, da bi morala biti vzgoja skupna skrb javne šole, cerkve in družine. Izpostavil je pomen pogovora ter dajanja osebnega zgleda zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih institucijah in v družini. Izrazil je bojazen, da zaradi nivojskega pouka vsa snov ne bo posredovana vsem učencem. Dr. Hubert Požarnlk se je strinjal, da učitelji v slovenskih šolah ogromno časa porabijo za discipliniranje in kratenje učencev, a poudaril, da to ni prava vzgoja. Prava vzgoja v šolah bi imela strokovno podlago in osnovno strategijo. Tako pa v liberalni družbi vpliv družine, šole in cerkve upada, moč pa pridobivajo množični mediji in ulica. "Današnja šola celo uči, da je vsakdanja uporaba injekcijskih igel in kondomov, homoseksualnost, enostarševska družina... nekaj normalnega. Vsi vemo, da vse to obstaja, normalno pa vendarle ni!" je pribil dr. Požarnik. Voditeljica okrogle mize Angelca Likovič je opozorila še na razvijanje pozitivne samopodobe pri mladih, na prepogoste in slabo pripravljene reforme slovenskega šolstva ter se zavzela za konsenz med različnimi idejnimi prepričanji na nacionalni ravni. Šmarski župnik Jože Mrvar je predstavil lik Antona Martina Slomška kot vzgojitelja in učitelja ter izrazil upanje, da bo blaženi A. M. Slomšek kmalu postal zavetnik vzgojiteljev in učiteljev. Okroglo mizo, ki se je zavlekla v večer, je sklenil Matjaž Trontelj, predsednik Organizacijskega odbora za pripravo praznovanj ob 500-letnici šole v Šmarju-Sapu: "V preteklih mesecih smo se pri programu odbora osredotočili na odkrivanje sledi o dogodkih in posameznikih, ki so zaznamovali 500-letno obdobje, sedaj pa smo posvetili pozornost sedanjosti in prihodnosti. Strokovnjaki z različnih področij so ob navzočnosti ravnateljev, učiteljev, staršev in vzgojiteljev osvetlili trenutno podobo slovenske šole in opozorili na tisto, kar je potrebno dopolniti za boljše sodelovanje vseh, ki smo udeleženi v procesu vzgoje in izobraževanja". Janez Plntar STOPILI V ZAKUUCEK PRAZNOVANJA OB 500 LETNICI ŠOLE V ŠMARJU-SAPU Z letošnjim letom smo vstopili v zaključek praznovanj ob 50O-letnici organiziranega šolstva v Šmarju-Sapu. V občinskem odboru, ki ima zaupano nalogo, da organizira to praznovanje, smo tudi za ta zaključek pripravili pester in bogat program prireditev. V preteklih mesecih seje odbor pri izvedbi programa odbora osredotočil na odkrivanje sledi o zanimivih dogodkih in posameznikih, ki so zaznamovali 500-letno obdobje bodisi v Šmarju ali v povezavi s Šmarjem, sedaj pa smo posvetili pozornost sedanjosti in prihodnosti. Tako smo na predvečer slovenskega kulturnega praznika imeli slovesen večer v počastitev spomina na šmarskega rojaka skladatelja Ivana Zormana, rojenega v Šmarju, ki pa je večji del svojega življenja in bogatega ustvarjanja prebil v ZDA, vendar je ostal zvest slovenskemu narodu in koreninam kraja, kjer seje rodil. V okviru prireditev v župniji Šmarje-Sap je potekala v postnem času duhovna obnova z vsebinsko bogatimi nagovori za obogatitev vsakdanjega življenja. V petek, 26. marca, pa je bila v avli okrogla miza na temo šola danes in jutri. Sodelovali so župan občine Grosuplje g. Janez Lesjak s temo Prostorski pogoji za 9- letno OŠ v občini Grosuplje, dr. Janez Bečaj je predstavil Šolsko kulturo in cilje sodobne šole, dr. Angelca Žerovnik je predstavila Preobremenjenost šoloobveznih otrok in njihovo duševno zdravje ter dr. Hubert Požarnik, kije orisal Slabosti prenove slovenske šole. Na javnem pogovoru so strokovnjaki z različnih področij ob navzočnosti ravnateljev, učiteljev, staršev in vzgojiteljev osvetlili trenutno podobo slovenske šole in opozorili na tisto, kar je potrebno dopolniti za še boljše sodelovanje vseh, ki sodelujejo v procesu vzgoje in izobraževanja. V šoli Šmarje-Sap so za zaključek praznovanj pripravili gledališke predstave, plesno glasbeni večer, na katerih sodelujejo učenci v izvenšolskih dejavnostih in za katere so tudi prejeli priznanja in pohvale. V prihodnjih mesecih pripravljamo še druge prireditve, tako želimo slovesno praznovati državni in občinski praznik (25. junij), ki bo povezan s 500- letnico šole in s tem praznovanjem želimo povezati čim večje število posameznikom in društev v Šmarju-Sapu in občini Grosuplje, kar je tudi temeljni namen delovanja našega odbora. Seveda pa nas čaka tudi že težko pričakovani izid knjige o Šmarju-Sapu, ki nastaja na podlagi Šmarskega simpozija, ki seje odvijal v oktobru 2003. Torej naj ob koncu vas, drage občanke in občani občine Grosuplje, društva in organizacije še enkrat vljudno povabim, da se aktivno vključite v to praznovanje bodisi s svojimi idejami, programi ali pripombami ter nenazadnje tudi z udeležbo na prireditvah, da bo to praznovanje kar se da množično in da bomo ponosni na to, da kraj v naši občini praznuje tako visoko obletnico in ravno ta obletnica je enkratna priložnost za promocijo občine in kraja Šmarje-Sap. Matjaž Trontelj, predsednik organizacijskega odbora za pripravo praznovanj ob 500- letnici šole v Šmarju-Sapu PO TURKIH DANES TABOR ZAMAN OBLEGAJO TURISTI Pod tem naslovom je bil objavljen 27. marca 2004 članek v Slovenskih novicah. Zoprno mije polemizirati. Pričujoči naslov pa mi ne dovoli mirovati, da ne bi nanj odgovoril. Zaradi njega je v javnosti prizadeta resnica. Protiturški tabor nad Cerovim je resnično naša zgodovinska svetinja. On je živa in otipljiva priča o težkih časih naših daljnih prednikov, ki smo jim dolžni priznati čast in zahvalo, da so nam ohranili dom in rod. Dokaz, da so bili tisti časi hudi, krvavi in so zahtevali skrajne napore in velike žrtve, je v okrog 350 taborih, ki so prebivalcem nudili skrajno preživetje. Če prav vem, seje v Sloveniji v celoti ohranil v naše čase samo tabor nad Cerovim. Do leta 1996 je tudi on kazal dokaj klavrno podobo, saj je nosil posledice italijanskih topovskih granat iz druge svetovne vojne. Za njimi pa je svoje dodal še zob časa. Hvaležen sem, da je ta svetinja naše težke zgodovine obnovljena. Pri tem gre zahvala in priznanje Ljubljanskemu zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je prevzel strokovno vodstvo obnove in jo v več fazah uspešno izpeljal. Prav tako gre zahvala občini Grosuplje in Republiki Sloveniji, ki sta projekt obnove finančno podprli. Leta 1999 so bila obnovitnena dela zaključena. Od takrat je zgodovinsko kulturni objekt na voljo za ogled vsem, ki se zanj zanimajo - vendar pod določenimi pogoji. Tabor s cerkvijo sv. Nikolaja in parcela, na kateri je zgrajen, je v lasti župnije Št. Jurij. Skupine turistov, šol ali drugih organizacij, ki ga želijo obiskati in si ga ogledati, naj pokličejo na tel. št. župnije ŠtJurij 01 / 737-32^2. Doslej smo še vsakemu, ki se je javil, ustregli. Zato ni res, da tabor zaman oblegajo turisti. Lani ga je obiskalo nad 25 skupin turistov, šol in drugih organizacij. Med obiskovalci so bile tudi ugledne osebnosti, kot n. pr. francoski veleposlanik v Sloveniji, ameriški veleposlanik Johnnv Young, pa tudi grški, madžarski in še bi lahko našteval. Med drugimi so bili tudi ameriški oficirji z letalonosilke, ki je bila zasidrana v Kopru. Vsakemu postrežemo še s primerno zgodovinsko razlago. Zakaj je potrebno tabor varovati in ne moremo dopuščati, da bi bil odprt kar na stežaj, pa potrjujejo nekateri nezaželeni obiskovalci, ki jim očitno ni do tega, da bi uživali ob zgodovinskih in kulturnih vrednotah, saj je njihovo zanimanje usmerjeno drugam. Dvakrat so že vdrli v cerkev in jo izropali. Prvič so uničili znameniti janzenistični križev pot. Kot mi je znano, so bili samo trije taki v Sloveniji. Drugič pa so odnesli dragocene baročne kipe z oltarja. Ni dolgo tega, ko so se v svojem vandalizmu izživljali nad križem ob poti na tabor in ga povsem uničili ter s plavo barvo popackali kip sv. Antona v Puščavi, zraven pa še informacijsko tablo ob poti. Omenim naj še to. Ko še ni bilo taborsko obzidje sanirano in je bil vstop mogoč tudi brez ključa, sem opazil znotraj tabora kurišče. Lahko si mislimo, kaj bi se v tem primeru lahko zgodilo. Želim še to. Kdor se bo dogovoril za obisk tabora, naj ob domenjenem času tudi pride. Kar nekaj primerov je bilo, da so se najavili za obisk, pa smo čakali in čakali, a ni bilo nikogar. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Ogrinčevim, ki so sprejeli turiste, če nisem sam utegnil. Tone Hostnlk, župnik v Št Juriju l HMD Društvo POBUDA ZA SOLO PO MERI ČLOVEKA OTROCI NA ODRSKIH DESKAH Društvo Pobuda za šolo po meri človeka Je na drugi tiskovni konferenci 7. 4. 2004 seznanilo slovenske novinarje z delom društva. Novinarjem Je bila predstavljena naslednja vsebina: Društvo Pobuda za šolo po meri človeka je prebudilo slovensko javnost, predvsem pa starše, učitelje in mnoge ravnatelje, da so glasno spregovorili na naših OKROGLIH MIZAH, ki jih društvo organizira po vsej Sloveniji. Takšna izmenjava mnenj in stališč je zelo koristna. Izkaže se, da so učitelji - praktiki marsikdaj odkrili posrečene rešitve, ki bi lahko služile vsem. V pogovorih tudi vsakokrat odkrijemo kaj novega. Tako se seznam odprtih vprašanj s področja vzgoje in izobraževanja stalno dopolnjuje. Zavedamo se, da ne bo mogoče reševati vsega naenkrat, smo pa prepričani, da bomo zmogli postopoma in v strpnem dialogu poiskati tiste rešitve, ki bodo pomenile kakovosten odgovor na predstavljene probleme, s katerimi se bolj ali manj srečujejo povečini na vseh šolah. Skupna ugotovitev, kije prišla na dan tudi prek najrazličnejših medijev, je, da je devetletka z organizacijskega in vsebinskega vidika precej nedorečena, predvsem pa, da je zelo storilnostno naravnana in preobremenjuje naše učenke in učence. Ugotovitve, ki smo Jih obravnavali na okroglih mizah: - Že v pripravi celotne prenove osnovne šole je prišlo med strokovnjaki različnega idejnega prepričanja do velikega nesoglasja. Zaradi neupoštevanja predlogov in pripomb mnogih strokovnjakov so le ti odstopili iz kurikularnih komisij. Celotno delo je nadaljevala ozka skupina enega idejnega prepričanja. - Že v času poskusnega uvajanja so mnogi učitelji in ravnatelji opozarjali na pomanjkljivosti, v največji meri v zadnji triadi, zato se je tudi za poskusno uvajanje devetletke v 7. razredu (zadnjo triado) odločilo vsako leto manj šol. - Zelo slabo pripravljeno prenovo osnovne šole je ministrstvo prepustilo občinam - glede materialnih pogojev, ravnateljem - glede organizacije pouka in učiteljem - glede vsebine. - Ugotavljamo, da je prisotnost vzgojiteljice v 1. razredu različna od občine do občine. - Učni načrti so prenatrpani, da so učitelji avtonomni, ne drži, saj si ne upajo nobene snovi izpustiti zaradi eksternega preverjanja znanja. - Premalo je časa za utrjevanje in poglabljanje temeljnega znanja, ki bi ga učenci lahko v nadaljnjem šolanju dograjevali. Vzroki funkcionalne nepismenosti so tudi v osnovni šoli, vendar ne po krivdi učiteljev. - Problem težkih torb je v preobširnih učbenikih in delovnih zvezkih ter v njihovem prevelikem številu. Z nekaterimi delovnimi zvezki učitelji niso zadovoljni, zato še sami delajo učne liste, delovni zvezki pa so ob koncu leta neizpolnjeni. - Ponovno je potrebno proučiti izbirne predmete, ki jih je mnogo preveč, nekateri pa so zelo slabo pripravljeni. - V zadnji triadi je preveč razvrščanja otrok v različne skupine, v 7. razredu se otroci razvrščajo v nove skupine pri devetih predmetih, kar razbija razredno skupnost in deluje stresno, slabo pa vpliva tudi na oblikovanje pozitivne samopo-dobe. - Preveč je eksternega preverjanja, po vsaki triadi in na koncu devetletke. - Nivojski pouk v 8. in 9. razredu je zunanja diferenciacija. To za to starostno obdobje ni sprejemljivo, saj se učenci še razvijajo in oblikujejo. Njihova sposobnost še ni definirana. - Preveč pisnega preverjanja znanja in najrazličnejših testov. Tudi pri vzgojnih predmetih je pisno ocenjevanje. To ne nudi pogojev za vajo v lepem izražanju. - V programu devetletke je povsem izpuščena zdravstvena vzgoja. - Učitelji imajo premalo časa na razpolago za neposredno vzgojno delo z učenci. - Učitelji imajo veliko dodatnega in nepotrebnega administrativnega dela. - Varnostniki na šoli niso potrebni. - Na okrogli mizi v Novi Gorici smo izvedeli, da nekateri starši svoje otroke že vodijo na šolanje v slovenske šole v Italiji, ki otrokom nudijo tisto, kar v slovenski šoli pogrešamo: načrtno vzgojo in verski pouk. Bili so odločni: če se razmere v kratkem času ne bodo spremenile, bodo organizirali šolski avtobus in otroke vozili v staro Gorico. Na osnovi zgoraj omenjenih ugotovitev, ki so bile potrjene na okroglih mizah, bo društvo Ministrstvu za šolstvo predlagalo določene spremembe v šolski zakonodaji. Predlagalo bo, da se imenuje delovna skupina, ki bo sestavljena iz strokovnjakov različnega idejnega prepričanja, učiteljev, ravnateljev in staršev, ki bodo naše predloge proučili. V tej skupini želimo sodelovati tudi člani društva. Prepričani smo, da bomo v duhu demokracije dosegli skupne dogovore ter predloge in spremembe posredovali v postopek. Vsi smo dolžni našim otrokom zagotoviti tako osnovno šolo, v katero bodo prihajali z veseljem in navdušenjem, vzgojnoizobraževalni proces pa bo organiziran tako, da bo pri slehernem razvijal pozitivno samopodobo. Naši otroci si zaslužijo osnovno šolo, v kateri bo vladal pedagoški mir, red, jasna pravila, disciplina, dobri odnosi, velik poudarek na vzgoji in kvalitetnemu pridobivanju znanja. Učitelju pa smo dolžni vrniti ugled in avtonomijo. Prizadevamo si za naslednje spremembe: - V 1. razredu naj bo vzgojiteljica prisotna v vseh šolah enako število ur. - V 8. in 9. naj se ukine zunanja diferenciacija pri matematiki, slovenskem jeziku in angleškem jeziku in se nadomesti s fleksibilno diferenciacijo, kot sedaj poteka v 7. razredu. - Pozdravljamo sklep, naj se ponovno pregleda seznam izbirnih predmetov in se določi, kateri zares zaslužijo status šolskega predmeta, ostale pa naj se uvrsti med interesne dejavnosti, ki naj jih šola še naprej ponuja. - Obvezen izbirni predmet, ki poteka v šoli, naj bo le eden in naj bo ocenjen. Ta mora biti kvaliteten. - Učenec naj izbere še eno ali dve interesni dejavnosti na šoli ali zunaj šole, po lastni izbiri, ki ne bosta ocenjeni, temveč le vpisani v spričevalu. - Vsi vzgojni predmeti naj se ponovno opisno ocenjujejo. - Ponovno naj se uvede ocenjevanje vedenja. - Povsem naj se ukine eksterno preverjanje znanja. -Pričakujemo zunanjo eval-vacijo devetletke, ki jo bodo izvajali tuji strokovnjaki. Nedopustno je, da isti ljudje, ki prenovo uvajajo, jo hkrati tudi eva Ivi rajo. In kaj bo društvo še predlagalo: - Ukiniti varnostnike po naših OŠ. - Potrebno racionalizacijo pri učbenikih in delovnih zvezkih in drugih učnih pripomočkih. Učnih pripomočkov je preveč, mnogokrat so kupljeni in neuporabljeni, od staršev pa zahtevajo preveč sredstev. - Ponovno seje potrebno poglobiti v učne načrte in izločiti vse tiste vsebine, ki predstavljajo prenatrpano kopičenje podatkov. - Bolj bo potrebno upoštevati medpredmetno povezavo in poskrbeti za širjenje aktivnih učnih metod. - Bolj bo potrebno upoštevati pozitivne izkušnje učiteljic in učiteljev. - Nujno je potrebno pripraviti šolski vzgojni načrt in učiteljem omogočiti več časa za vzgojno delo z učenci in starši. - Ustanoviti avtonomno strokovno zbornico učiteljev. - Pripraviti in sprejeti etični kodeks učitelja. - Spremeniti in popraviti Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev, Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja, Pravilnik o napredovanju učiteljev. - Popraviti šolsko zakonodajo tako, da bo tudi v Sloveniji možno ustanavljati privatne osnovne šole. Staršem je potrebno omogočiti izbiro šolanja za svoje otroke. - Ker pa to vprašanje ni rešeno in tudi ni videti pripravljenosti, da se to uredi v kratkem času, je društvo za začasno rešitev predlagalo, da se verouk prizna kot nadomestni izbirni predmet. Menimo, da je to minimum zagotavljanja pravic staršev, ki jim gre s slovensko ustavo (54. in 57. člen ) V mesecu aprilu bo društvo pisno zaprosilo za razgovor z vsemi vodji poslanskih skupin in razgovor pri ministru za šolstvo, znanost in šport dr. Slavku Gabru. In še to: V Sloveniji Je država glavni dejavnik šolstva, kar pa nI v duhu demokracije. Demokratična država mora biti na področju, kot Je šolstvo, v službi CIVILNE DRUŽBE, kar seveda pomeni sodelovanje s starši v največji meri. Vzgoja In Izobraževanje morata biti v službi skupnosti, ne pa v službi države, temeljna pristojnost države na tem področju pa Je, da preverja, aH deluje šola v Javno korist. Podpredsednica Društva Pobuda za šolo po meri človeka Angelca Likovič V zgodnjem otroštvu je ena osnovnih nalog za otroka, da razvije jezikovne zmožnosti, to je razumevanje besedil v različnih govornih položajih, za različne potrebe. Jezikovna ustvarjalnost se dopolnjuje z umetnostjo - plesom, glasbo, gibanjem, ritmom in dramo. Vzgojiteljice skušamo razumeti in spoštovati ustvarjalnost otrok. Otrokom znamo prisluhniti in jih začutiti. Odločile smo se, da vse, kar smo se naučili v letošnjem letu, predstavimo v gledališki predstavi. Nanjo povabimo vrstnike, starše, sorodnike, prijatelje. Priprave so se začele že kmalu po novem letu, saj je bilo potrebno pripraviti dramaturgijo, scenografijo, koreografijo, kostume in glasbo za predstavo, predvsem pa izmed otrok poiskati tiste, ki jim posamezna vloga najbolj ustreza. S pravo delovno vnemo in navdušenjem smo pripravili dve predstavi. Repo velikanko in Ko najdeš pravega prijatelja. Najprej smo se premierno predstavili na Območni reviji otroških gledaliških skupin v Grosupljem in se s predstavo Repa velikanka uvrstili na Medobmočno revijo otroških gledaliških skupin v Šmartnem pri Litiji. Druga večja predstavitev je bila namenjena vrstnikom, staršem, sorodnikom, prijateljem. Uspešno smo jo predstavili v Kulturnem domu, kjer igra mladih ustvarjalcev dobi večji pomen. To so potrdili gledalci z dolgim aplavzom v povsem polni dvorani. Otroci so si pridobili bogate izkušnje, med drugim nastopanja na odru. Vsi skupaj pa smo najbolj obogatili sebe v prepričanju, da smo dobri, edinstveni. VVZ Kekec Grosuplje, vzgojiteljice Darja Zoreč, Melita Gale, Judita Rajnar, Marta Vidmar. VELIKONOČNI KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA MAGNIFIKAT -1. SAMOSTOJNI KONCERT Na velikonočno nedeljo zvečer, 11. aprila 2004, Je Mladinski pevski zbor MagnHIkat z zborovodklnjo Petro Mohar Bregar skrbno pripravil velikonočni koncert s svojimi glasbenimi gosti. Program koncerta so sestavili s skladbami Iz klasičnega cerkvenega repertoarja, čiste klasične glasbe, modernejših črnskih duhovnih ter s skladbami z jazz In ročk ritmi. Koncert je z Velikonočnimi spevi začel trobilni kvartet Chorus pod vodstvom Jerneja Kralja, pri tretji skladbi pa se jim je pridružil že zbor Magnifikat z znano mednarodno skladbo Albrechta Rosenstengela Friedensvision oziroma Hvalnico vstalemu Kristusu. Nato je zbor nadaljeval še s tremi skladbami (Hvalite Gospodovo ime, poznano skladbo Svetniki vsi/ 'VVhen the saints go marching in1 v priredbi Mika Tadova ter skladbo Aleksandra Mežka Jeruzalem). Slednja pesem je v prvem delu koncerta zares lepo zazvenela s glasbeno spremljavo organista Rolfa Bobna, kitaristov Klemna Marinčiča in Janeza Sečnika ter bas(kitar)ista Andreja Štrusa in bobnarja Janeza Zrnca. Vmes so pevec in dve pevki izvedli krajšo tematsko igro v dveh delih o pozitivnem razmišljanju človeka. Kot glasbeni gost je nastopil tudi kvartet čelistk iz Glasbene šole Grosuplje pod mentorstvom prof. Eda Adamiča s petimi variacijami na Mozartovo temo. S čelistkami je nato zbor zapel še skladbo Petra Žankarja Marija, zahtevno Ave Maria Charlesa Francoisa Gounoda pa so s čelistkami zapele samo dekleta iz zbora. Med štirimi samostojno zapetimi pesmimi (Pamis angelicus, Potrebujemo, Now I know in Moja pesem), je po mojem mnenju prav slednja prinesla najlepše besedno sporočilo zbora:"... v tej pesmi, tej drobni pesmi se skriva srce. Zato sprejmi jo, kakor sprejmeš najdražje darilo, saj to je največ, kar lahkoti dam." Veselo Alelujo pa je skupina Magnifikat "oznanila" s skladbo Edvina R. Havvkinsa v priredbi Kirbva Shavva Oh Happy day (Ta srečni dan), ki so jo zapeli skupaj ob glasbeni spremljavi Rolfa, Klemna, dveh Janezov in Andreja. Poslušalci v cerkveni ladji pa so bili z nastopom zelo zadovoljni in so glasbenike prepričali, da so zapeli in zaigrali še "glasbeni dodatek". Pevci iz zbora so se na koncu zahvalili vsem, ki so omogočili, da so priprave in koncert sam stekli na visoki ravni, saj je bilo v pripravo več kot eno uro in pol trajajočega programa, ki je poleg izredno bogatega duhovnega sporočila bil tudi velik grosupeljski glasbeno-kulturni dogodek, vloženega veliko dela. Jože Mlkllć 09809^8680 mm Novinarji osnovnih šol občin Grosuplje in Oobrepolje so se že devetlč zbrali na tradicionalni novinarski delavnici NOVINARSTVO IN EVROPSKA UNIJA Grosuplje, 23. - Predzadnji torek v marcu smo se v kulturnem domu Grosuplje zbrali mladi novinarji Iz občin Grosuplje in Dobrepolje. Srečanje Je že tradicionalno in Je vsako leto ob obletnici rojstva slovensko-amerlškega pisatelja In publicista Loulsa Adamiča. Vsakoletno srečanje organizira Tatjana Lampret, vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica. Novinarsko srečanje pa vodi unlv. dipl. novinarka In prof. Andreja Podlogar. Tema letošnjega srečanja Je bila Evropska unija, zato je bilo srečanje obogateno s predavanjem predstavnikov Urada za Informiranje Vlade Republike Slovenije. V kulturnem domu smo se najprej vsi zbrali, razdelili novinarsko gradivo, ki nam ga je letos med drugimi preskrbel tudi Študentski servis z Borštnikovega trga v Ljubljani, enota v Grosupljem. Prišla sta tudi Miha in Anita iz Urada za informiranje Vlade RS, ki sta nam predavala o Evropski uniji. Proti koncu predavanja pa smo imeli še poseben kviz na temo EU. Veliko novega smo se naučili o EU in se ob tem tudi zabavali. V drugem delu srečanja pa nam je o osnovah novinarstva predavala priznana novinarka Andreja Podlogar. Potem smo si razdelili različne teme o novinarstvu in jih predstavili. Za konec pa smo si zbrali teme, ki jih bomo objavili v časopisu Grosupeljski odmevi in Naš kraj. Dobili smo tudi zasluženi sendvič in sok. Bilo nam je zelo všeč in upamo, da se naslednje leto spet srečamo. MIha Zadravec In David Zupančič, 7. r. OŠ Brinje "Ne veliko pozitivnega. Negativnih stvari je toliko, da jih ne morem našteti. To ni ravno udobje za nas. Mislim, da se bomo v Evropi izgubili in kot narod ne bomo več obstajali." Miha Zadravec, David Zupančič, 7. r. OŠ Brinje "Mislim, da bo na evru glava lipicanca" Grosuplje, 23. - Ker se Slovenija pripravlja na vstop v EU, smo se odločili povprašati ljudi, kaj menijo o tem. Odgovori so se kar precej razlikovali. Večina anketiranih pa Je Imela o vstopu Slovenije v EU pozitivno mnenje. 1. Morda veste, kaj se bo zgodilo 1. maja 2004? 2. Kaj menite o tem, da Slovenija vstopa v EU? 3. Kaj so po vašem mnenju prednosti in kaj slabosti za Slovenijo ob vstopu v EU? 4. Kako vi gledate na to, da se bo pri nas uveljavila schengenska meja? 5. Kaj menite, da se bo zgodilo s slovenščino v EU? 6. Ali menite, da bo vstop v EU prinesel terorizem? 7. Kaj menite, da bo na drugi strani kovanca pri evru v Sloveniji? USLUŽBENKA "- Vstopili bomo v EU. - Jaz se sicer ne ukvarjam s tem, vendar pa mislim, da nič pozitivnega. EU novinarji osnovnih šol in unlv. dipl. novinarka in prof. Andreja Podlogar. Večina pozdravlja šolanje v Evropski uniji Grosuplje, 23. - Ker se dan pristopa Slovenije k Evropski uniji zelo hitro približuje in nas do vstopa loči le še mesec april, smo se podali po grosupeljskih ulicah In povprašali, kaj mimoidoči mislijo o vstopu Slovenije v EU. Predstavljamo vam najbolj zanimive Izjave. Naše vprašanje je bilo enostavno: Kaj menite o vstopu Slovenije v Evropsko unijo?" "Sam vstop v EU bo zelo pozitiven za nas. Glede same zaposlitve pa mislim, da to ne bo dobro. Kar se pa razvoja tiče, pa bo vstop zelo dober." "Jaz menim, da bo vstop pozitiven, saj je Slovenija majhna država in bo imela zelo veliko podporo. Za šolstvo pa bo dobro, ker se bodo mladi lahko šolali v tujini in imeli enake pogoje kot ostali učenci." "To bo zelo dobro za nas, ker je Slovenija še zelo mlada država in lahko se bomo razvili tako na gospodarskem kot tudi na političnem področju. Naši otroci pa bodo lahko hodili v tuje države in se tam šolali. Tako bodo ljudje lahko postali bolj izobraženi. Mislim pa, da so tudi slabe stvari, kot je euro. "To je zelo dobra poteza Slovenije. Veliko bo dobrih stvari, nekatere pa bodo tudi slabe. Najbolj pa mi je všeč schengenska meja." "Ne vem točno. Toda to je za nekatere boljše, za nekatere pa slabše in nekateri bodo imeli koristi, nekateri pa ne." - Tega sicer ne vem, vendar pa gotovo kaj pozitivnega, pa tudi negativnega, saj ima to vsaka stvar. - Mislim, da drugače ne more biti. - To je seveda odvisno od nas, kako jo bomo zastopali. - Ne, mislim, da ne, in če se bo, je to odvisno od nas. - Menim, da bo na evru lipov list." USLUŽBENEC "- Priključili se bomo EU. - Menim, da je to pravilno, ker gremo v EU, saj tako majhna država ne more ostati osamljena in se mora povezati z drugimi državami, predvsem na gospodarskem področju. - Po mojem mnenju so prednosti to, da bo večja gospodarska povezanost, odprta nova tržišča ... Slabosti pa so po mojem: vdor tujega kapitala v Slovenijo, majhen vpliv pri odločanju v evropskem parlamentu zaradi majhnosti države in pa večja ponudba na tržišču delavne sile. - Schengenska meja je potrebna, da se Evropa zavaruje predvsem pred kriminalom in vdorom tuje delavne sile. - Slovenščina bo ostala in tudi mora ostati, saj je naš materni jezik. - Menim, da ne, vendar pa obstaja možnost. - Menim, da bo na drugi strani lipov list ali pa Triglav." M. G. "- Vstopili bomo v EU. -Treba bo še počakati, da bomo videli, kakšne spremembe bodo nastale. - Po mojem mnenju so prednosti: odprte meje, slabosti: možnost, da tujci kupijo nepremičnine. - To, da bo tudi pri nas schengenska meja, ima dobre in slabe lastnosti. - Slovenščina bo ostala, toda to je odvisno tudi od nas, da je ne bomo zanemarili. - Menim, da obstaja možnost, da bo vstop prinesel terorizem. - Mislim, da bo na kovancu lipov list." H. G. "- Priključili se bomo EU. - Menim, da je vstop v EU nujno potreben, ne vem pa, če je ravno najboljši. - Menim, da so prednosti: odprte meje, slabosti: vdor tuje delavne sile, večja brezposelnost. - Strinjam se s tem, saj bomo tako lahko prosto prehajali čez meje. - Slovenščina bo ostala,vendar bo nujno potrebno znanje tujih jezikov. - To, da Slovenija vstopa v EU, bo prav gotovo prineslo terorizem. - Menim, da bo na drugi strani lipov list." USLUŽBENKA "- Slovenija bo sprejeta v EU. - Mislim, da je dobro, da se narodi združujejo in da tudi mi vstopamo v EU. - Menim, da je prednost lažji pretok blaga med državami in večja gospodarska povezanost, slabosti pa so močnejša konkurenca in propad manjših podjetij. - Schengenska meja se mi zdi, v redu, ker je prost prehod in je lažje, če greš kam na izlet ali po nakupih. - Menim, da je to odvisno od nas samih in da ne bo ogrožena, če je ne bomo zanemarjali. - Mislim, da vstop ne bo prinesel terorizma, ker je Slovenija oaza miru v Evropi. - Predvidevam, da bo na drugi strani evra glava lipicanca." T. F. "- Sprejeti bomo v EU. - Menim, da se ne obeta nič dobrega. - Menim, da so slabosti, da bodo propadla manjša podjetja, trgovine in manjše kmetije zaradi velike konkurence. Prednosti pa so, da bo lažji pretok blaga in oseb v mejah Evropske skupnosti in da bo enotna valuta. -Toje dobro, ker bo lažji prehod med državami. - Menim, da bo slovenščina ostala, ker bo ostala eden izmed evropskih jezikov. - Po moje vstop ne bo prinesel terorizma, ker Slovenija ni nikjer posebno izstopala in se ni opredeljevala o politiki drugih držav. - Menim, da bo na kovancu blejski otok s cerkvico." A. S. "- Vstopili bomo v EU. - Vesela sem, ker se bomo priključili drugim državam. - Menim, da nam bo vstop prinesel prednosti. - Krasno je, da bo tudi pri nas schengenska meja. - Slovenščina bo ostala in bomo po moje še bolj govorili slovensko, da bomo pokazali, da smo tudi mi država s svojim jezikom. - Mislim, da vstop ne bo prinesel terorizma, saj smo proti temu. - Predvidevam, da bo na drugi strani kovanca Jurij Vega." UPOKOJENEC "- Slovenija bo postala članica EU. - Menim, da nas bo to drago stalo, veliko vprašanje pa je, če bodo uspehi temu primerni. - Menim, da je prednost: večja varnost, slabost: odpovedati se moraš več stvarem. - Schengenska meja je zelo draga in nadzor bo poostren. - Od nas je odvisno, ali bo slovenščina ostala ali ne. - Gotovo bo več nasilja in to se bo lahko spremenilo tudi v rizem. - Mislim, da bo na evru glava lipicanca." Anja Furlan In Nlka Grebene, 7.b OŠ Loulsa tero- Adamlča Mladi novinarji smo se lotili tudi črne kronike in se podali na pot raziskovanja vlomov v osnovne šole. Sole - raj za vlomilce Grosuplje, 23. - V zadnjem času je bilo oropanlh kar nekaj šol. Med njimi so bile tudi kar tri osnovne šole Iz naše bližnje okolice. Zadnja med njimi Je bila Osnovna šola Loulsa Adamiča iz Grosupljega, ki Je bila tarča roparjev kar dvakrat v obdobju petih dni. Ravnatelj OŠ Louisa Adamiča Dare Gabrijel nam je povedal, kaj se je pravzaprav dogajalo. Ko so v OŠ Žalna 13. marca, t.j. v petek zjutraj, prve prišle kuharice, so takoj poklicale ravnatelja Gabrijela. Hodniki in učilnice so bili onesnaženi s prahom za gašenje požarov. Prahu je bilo kar 9 kg. Obvestili so tudi policijo, kije poklicala na pomoč še kriminaliste. Le-ti so takoj prišli na kraj dogodka. Ugotovili so, da so vlomilci najprej razbili okensko steklo ter vdrli na hodnik in pisarno. Kar nekaj stvari so odnesli, velika škoda pa je nastala še zaradi vandalizma in objestnosti. Učenci tega dne niso imeli pouka, saj so morali šolo najprej očistiti, kar jih je stalo kar 200.000,00 SIT. Kriminalisti so odkrili sledi prstnih odtisov in sline. Vandali pa so pustili tudi neko sporočilo. V noči s 15. na 16. marec pa so se vlomilci lotili OŠ Louisa Adamiča na Tovarniški cesti. Tudi tu so prišli v šolo skozi okno, ki so ga odprli s pomočjo izvijača. Vdrli so v kabinet kemije in odtujili računalnik, LCD-projektor, videorekorder, nato še videorekorder in mikroskop iz učilnice geografije. To sta prva opazila učitelja, ki poučujeta v teh razredih. Zopet so v akcijo stopili kriminalisti in tudi tu odkrili sledi vlomilcev. Ker pa storilci očitno niso bili zadovoljni, so z 20. na 21. marec med 2. in 3. uro zjutraj vlomili še enkrat. Tokrat v drugo učilnico geografije, iz katere so odnesli računalnik in LCD-projektor. Tudi tu je bilo za vlom najprimernejše okno. Ker pa je bila ta učilnica zavarovana z alarmom, seje le-ta sprožil in v petih minutah je že prispel varnostnik, takoj za njim pa tudi policija. Storilci so na žalost že pobegnili. Ker je to zelo sumljivo, predvidevajo, da so med vlomilci tudi bivši učenci te šole, saj so dobro vedeli, v katerih učilnicah se nahajajo uporabne stvari, ki se jih da prodati. Obstaja tudi možnost, da bi kaka skupina ali zasvojenec z mamili izsiljeval katerega od učencev, da je le-ta povedal vse o opremljenosti učilnic. Ravnatelj nam je povedal, da bodo še poostrili varnostne ukrepe in namestili še več senzorjev, priključenih na alarmno napravo. Anja Furlan In Nlka Grebene, 7.b OŠ Loulsa Adamiča Pogovori In posvetovanja pred odhodom na teren. "Slovenija bo bolj prepoznavna" Grosuplje, 23. - Podali smo se na ulice Grosupljega In vprašali naslednje: "Kaj veste o EU? Kaj menite o evru In o vstopu v EU?" ERIKA: "Ukinile se bodo carine. Spremembe bodo ogromne. Nekaj časa se bo težko navaditi nanje, ampak s časoma se bo vse izboljšalo. Slovenija bo bolj prepoznavna -poznalo jo bo več ljudi, ampak to še ne pomeni, da bo več turistov." BARAGA: "Ni mi preveč všeč, ker bomo šli v EU, ampak zame to ni pomembno, ker sem že stara. Večji vprašaj bo za mlade, ker si bodo težko našli službo. Za EVRE pa nimam mnenja, ker jih še nisem videla." ANGELCA: "EVRI so mi všeč! Mislim pa, da z vstopom v EU ne bo boljše." JOŽICA, diplomirana upravna organizatorka: "Študentje bodo lažje odšli študirat v tujino. Zaradi pritiska tuje delovne sile bo verjetno v Sloveniji še več brezposelnih. Na EVRE smo se že zdaj navadili, tako da ne bo problemov." TONE, nabavni referent: "Glede denarne politike se mi zdi, da bo boljše. EVRI so mi všeč! Kaj točno pa bo prinesla Evropska skupnost, pa bomo videli, ko bomo v EU, toda meni se zdi, da bo za Slovenijo slabše." EMA, uslužbenka: "S 1. majem, ko bo Slovenija postala članica EU, se za nas državljane ne bo izvršila očitna sprememba. Te se bodo začele izvajati postopoma (npr. brez carinskih prehodov,...). Postopoma se bodo spreminjali tudi predpisi glede zaposlovanja, zdravstvenih storitev, investiranja. Sčasoma bo potrebno poznati mednarodne predpise. Če bodo cene nižje, bomo večkrat odšli v sosednje države po nakupih." O EU sta predavala MIha In Anlta. JANEZ, delavec: "Večja konkurenca; ne bo dosti razlike. Moje mnenje o EVRU je, da bo boljše, saj bomo med številnimi državami z isto valuto in se bomo bolje znašli. Na plačilni sistem se moramo privaditi. Nekaj časa bodo težave. Dobro bo, da ne bo carin." LOJZA, upokojenka: "Še ne vemo, ali se bo to kako obrestovalo, saj ne poznamo vseh predpisov. Mislim da se bomo težje preživljali. EVRI bodo, za nas -starejše ljudi - slabši, ker ne bomo znali upravljati z njimi. Tako dobro, kot je danes, ne bo; nič nam ne manjka." JANEZ, upokojenec: "Velike spremembe ne bo, treba se bo prilagajati razmeram, kijih bo zahteval naš položaj "komuniciranja" z novim plačilnim sredstvom EVROM. Nekatere sprememba plačilnega sredstva ne bo motila, sicer pa se bomo morali prilagajati EVROM." ZDENKA: "Nova denarna enota - EVRI - so mi zelo všeč! Če bomo želeli kupiti kaj cenejšega, bomo odšli v tujino, ne da bi v menjalnici menjali denar. V začetku se bo težko navaditi nanje, ampak vse bo šlo postopoma, tako da mislim, da ne bo kakšnih težav." Koliko Je literature o Evropski uniji In kakšna Je? "Literature je zelo veliko. Serijske publikacije: EU novice. Evropska pravna praksa. Eic novice - evropski informativni center. Različne monografije: Ješovnik: Evropska unija - zgodovina, ustanove, politike..., Osnutek pogodbe o ustavi za Evropo, Davek na dodano vrednost v državah EU, Evro in države Evropske unije, Slovensko kmetijstvo in EU, Migracije, globalizacija, Evropska unija" AH Je velik Interes za tovrstno literaturo in aH so možnosti pridobivanja Informacij? "Ni zelo velikega interesa, možnosti pridobivanja informacij pa so." Kaj se bo zgodilo v Evropski uniji s slovenščino? "Slovenščina bo enakovreden jezik. Mogoče bo več prevodov v slovenski jezik." Kaj mislite, da se bo spremenilo v knjižnici z vstopom Slovenije v Evropsko unijo? "Lahko bomo kupili več knjig v tujem jeziku. Knjige bi lahko bile cenejše, če bi bile natisnjene v tujini. Tuja literatura v knjižnici pa je odvisna od sredstev. Mislim, da bistvenih razlik ne bo." M/ša Merzelj. 7.b OŠ Loulsa Adamiča V šolski knjižnici je kar 117 del Josipa Jurčiča, pa tudi drugje so knjižne police polne Jurčičevih del. Petra Sterle, 7. b OŠ Loulsa Adamiča Izposoja knjig oEU Grosuplje, 23. - O literaturi o EU smo se pogovarjali s knjižničarko osrednje grosupeljske knjižnice Eriko KuhelJ. Kdo In zakaj si sposoja knjige o Evropski uniji? "O tej literaturi sprašujejo študentje, ker jo potrebujejo za študij na družboslovnih fakultetah. Po njej povprašujejo tudi učenci za referate, odrasli za podjetništvo, ker želijo vedeti, kako bodo upravljali s svojim podjetjem in prevozniki za nova pravila." 160 let Josipa Jurčiča Novinarka na delu v Knjižnici Grosuplje "Otroci in odrasli bi morali bolj prebirati Jurčičeva dela. Grosuplje, 23. - Letos Je pomemben dogodek za slovensko književnost, saj praznujemo 160- letnico rojstva našega pisatelja In časnikarja Josipa Jurčiča. Mnogo zanimivega In poučnega nam Je o Jurčičevem delu povedala knjižničarka osnovne šole Loulsa Adamiča Andreja Ipavec. Josip Jurčič se je rodil 4. marca 1844 na Muljavi. Bil je prvi slovenski poklicni pisatelj in časnikar. V svojem bogatem literarnem deluje med drugim tudi uresničil Levstikove poglede na leposlovje, ki jih je zbral v zbirki Potovanje od Litije do Čateža. Že kot gimnazijec je leta 1864 napisal svojo prvo povest Jurij Kozjak - slovenski janičar. To delo tudi obravnavajo pri domačem branju v 7. razredu devetletke in je doslej največkrat prebrano slovensko leposlovno besedilo. Napisal je tudi dela, kot so Domen, ki je kot povest izšel v Slovenskem glasniku, Tihotapec, Hči mestnega sodnika, Doktor Zober, Med dvema stoloma in druge. Prvi slovenski roman Deseti bratje izhajal v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov, od leta 1866 do 1867. Da je Jurčič začel pisati, je velika zasluga njegovega deda Jožeta Jankoviča, ki ga je spodbujal in mu pripovedoval zgodbe, vse do njegove smrti. Leta 1863 je napisal Spomine na deda. Knjižničarka Andreja Ipavec je dejala, da bi morali otroci in odrasli bolj prebirati Jurčičeva dela. V šolski knjižnici je kar 117 del Josipa Jurčiča, pa tudi drugje so knjižne police polne Jurčičevih del. Domačini dolenjskih občin Ivančne Gorice in Grosupljega se s ponosom in hvaležnostjo spominjajo pisatelja Josipa Jurčiča. Živijo z njim in njegovimi nepozabnimi junaki, ki jih je uvrstil v svoja številna literarna dela. Vse te podobe nenadoma zaživijo na Jurčičevi poti, ki seje začela ob 150- letnici rojstva prvega slovenskega romanopisca. Z novo potjo je bila počaščena pomembna obletnica, istočasno pa je bila dežela Desetega brata predstavljena širši javnosti z bogato kulturno in naravno dediščino. Tam se odvijajo tudi delavnice ter vsako leto tudi izbor za najboljše literarno delo. Maja Jereb, 7.b OŠ Loulsa Adamiča EU si prizadeva ohraniti običaje, kulture narodov, saj se zaveda, da so to glavni temelji za obstoj naroda Slovenija v Evropi in kaj bo novega Grosuplje, 23. -1. maja bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo, njen sedež pa je v glavnem mestu Belgije v Bruslju. Evropsko unijo sedaj sestavlja 15 držav članic. Z vključitvijo pa bomo tudi Slovenci pridobili kar nekaj prednosti. Kot člani EU bomo dobili skupne simbole. Zastavo, ki je sestavljena iz modre podlage na kateri je 12 zlato rumenih zvezdic v krogu. Število 12 ne ponazarja števila članic, ampak je simbol za popolnost. Krog predstavlja tudi evropske narode in unijo, v katero so združeni. Oda radosti, preludij k Beethovnovi 9. simfoniji, pa je leta 1985 postala himna EU. Sčasoma pa bo Slovenija sprejela tudi enotno evropsko valuto - evro. Prednost združevanja Evrope je prav gotovo skupni trg. Prednosti skupnega trga so zaradi velikosti območja, ki ga zajema, predvsem v vsakdanjem gospodarskem razvoju vseh držav članic EU, v večji stabilnosti, hitrejšem dvigu življenjskega standarda in nenazadnje v tesnejšem povezovanju držav. Oblikovanje skupnega in enotnega trga na prvi pogled pomeni opustitev meja. Podpisan je bil Schengenski sporazum, ki odloča, da lahko državljani držav pristopnic sporazumno prosto potujejo iz ene države članice v drugo. Ni več mejnih kontrol, prav tako za prestop niso potrebni nikakršni dokumenti. Na ta način se lahko sprosti pretok blaga, kapitala, oseb in storitev. Novinarka poroča o svojem delu Prometna politika naj bi izboljšala kakovost prevozov, pocenila prometne povezave med državami. Povečali bi uporabo železnice, nadzor zračnega prometa, integrirali prometne sisteme, varnost prometa in izgradnjo transevropskega omrežja. Leta 1999 je bilo v Helsinkih srečanje Evropskega sveta. Tam so se dogovorili, da bodo od leta 2003 naprej skupne vojaške enote, ki bodo imele 55 000 vojakov. Omenimo lahko tudi "konstruktivno vzdržnost", kar pomeni, da državam članicam ni treba sodelovati pri skupnih akcijah, a pri teh akcijah ne smejo ovirati drugih. To velja tudi pri sprejemanju odločitev. EU je aktivna pri humanitarnih akcijah, to nam pove, da je EU največja darovalka pomoči. (ECHO - pomaga žrtvam vojn po svetu, beguncem, pomaga odpravljati naravne katastrofe in skrbi za ljudi, ki so jim kršene osnovne človekove pravice, OZN pa ima na področju človekoljubnosti podobne cilje). Kmetijstvo je v Evropi zelo razširjeno. Kmetje pa so predvsem odvisni od prodaje pridelkov, to pomeni, da je njihovo preživetje ogroženo, če je slaba letina ali pa če hitro padejo cene na trgu. Letno namenijo tej gospodarski panogi skoraj polovico celotnega proračuna (45%). EU pa se zavzema tudi za neonesnaženost narave. Prizadeva si ohrabriti in obnoviti vodne vire. Poskuša preprečiti zbiranje kemikalij in drugih škodljivih snovi v rekah in morjih. Živali umirajo in se selijo zaradi onesnaževanja, ki ga povzročata kmetijstvo in industrija. Zaradi tega problema namerava EU ustvariti urejen življenjski prostor za živali. S pogozdovanjem pa mislijo zaščititi gozdove, ki so bivališča za mnoge živali. Članice si bodo prizadevale tudi zmanjšati onesnaženost zraka, tako da tovarne ne bodo porabile toliko energije. Socialna politika EU naj bi pomagala izboljšati položaj najrevnejših slojev ljudi, kateri največkrat živijo v socialno ogroženih regijah, zato sta socialna politika in politika regijskega razvoja močno povezani. EU daje regijam zelo velik pomen, a to ne pomeni, da prevzema odgovornost evropskih držav. Vsaka država je še vedno sama dolžna skrbeti za enakomeren in usklajen razvoj regij znotraj svojih meja. Maastrichtska in Amsterdamska pogodba se zavzemata za socialni napredek in se borita "proti brezposelnosti" med mladimi. Unija z različnimi ukrepi odpira nova delovna mesta, opogumlja državljane, da si sami poiščejo delo v drugih državah članicah. Mladim bo tako odprta boljša možnost za izobrazbo v tujini. V Evropi je mnogo različnih narodov in to pomeni, da jih bo tudi v EU veliko. EU si prizadeva ohraniti običaje, kulture narodov, saj se zaveda, da so to glavni temelji za obstoj naroda. Kot jezik je uveljavljena angleščina, na drugem mestu pa nemščina. V taki skupnosti, kot je EU, je zelo pomembno, da smo ljudje enakopravni. Zato ne smemo kratiti pravic ljudem drugega naroda, kulture in rase, saj bo ta UNIJA obveljala le, če bomo držali skupaj. Slovenija je prošnjo za članstvo vložila 10. junija 1996, na ta dan pa je bil podpisan tudi združitveni sporazum med Slovenijo in EU. Za vstop smo si prizadevali zato, ker ima Slovenija tako boljše možnosti za intenzivno gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje z večino držav članic. Janja Kutnar, 8. r. OŠ Brinje 100 let Srečka Kosovela Grosuplje, 23. - Malo pred stoletnico rojstva Srečka Kosovela Je Izšla tudi knjiga, imenovana Ikarjev sen. Gre za dokumente, rokopise, pričevanja, fotografije in ISO- pesmi pesnika Srečka Kosovela. Med njimi Je tudi 20 takih, ki doslej še niso bile objavljene. Rodil se je 18. marca 1904 v Tomaju na Krasu, kjer je preživel tudi svoje otroštvo. V Ljubljani je obiskoval realko in Filozofsko fakulteto, kjerje| študiral romanistiko, sla-vistiko in filozofijo. Kot dijak je s sošolci osnoval list Lepa Vida, bil je član literarnega krožka Ivan Cankar, objavljal je v reviji Preporod in bil osrednja osebnost uredništva levičarske revije Mladina. Umrl je pri 22. letih zaradi meningitisa. Sandra Menhard, 7. r. OŠ Brinje Novinarsko delo zahteva veliko poizvedovanja in posvetovanja. 'A ° 4 IZBIRNI PREDMET ASTRONOMIJA V OS BRINJE Astronomija. Eden izmed izbirnih predmetov v OŠ Brinje. Osemnajst sedmošolcev, ki so vključeni v devetletni osnovnošolski program, seje odločilo za izbirni predmet astronomijo. Obiskala sem sedmošolce in njihovega učitelja g. Iva Doviča po končani učni uri astronomije. Štirje fantje so se zbrali okrog mene. Zakaj so si izbrali ta predmet? "Mene že od nekdaj zanimajo nebo, planeti, zvezde, skratka vsi pojavi, kijih lahko opazimo na nebu," je povedal Mitja Usenik. Njegovemu mnenju se je pridružil Matic Magdalene, ki je še dodal, da ga že od malega zanimajo knjige o vesolju. Nino Horvat je dopolnil svoja sošolca, da si želi poglobiti svoje znanje o vesolju, da si želi ogledati objekte in pojave na nebu. Z učenci sem se pogovarjala nekaj dni po tistem, ko so zvečer opazovali nebo. Kako je bilo na opazovanju? Opazila sem navdušenje, ki je sijalo iz njihovih oči. Mitja Usenik je bil najbolj zgovoren. "Zvečer smo se odpravili na bližnji hribček v okolici Grosupljega. S sabo smo imeli dva teleskopa. Opazovali smo luno in oddaljene objekte Jupiter in njegove tri lune ter Mars." "Luno smo si natančno ogledali, videli smo relief lune in kraterje," je dopolnil pripovedovanje Matic. Nino je še povedal, da so videli tudi ozvezdje Oriona in Orionovo meglico. Po končanem pogovoru z učenci mi je z več informacijami "postregel" g. Ivo Dovič. "Pouk astronomije poteka enkrat tedensko. V letošnjem šolskem letu imamo na programu vesolje in zvezde, naslednje leto planete in teleskope in tretje leto sonce, luno, zemljo. Za pouk astronomije ni učbenika, zato si morajo učenci malo več zapisovati. MARIBORSKO POHORJE JE ZAKON! Tako kot vsako leto smo tudi letos grosupeljski taborniki organizirali zimovanje za naše člane in njihove prijatelje. Zimovanje je potekalo med letošnjimi zimskimi počitnicami na Mariborskem Pohorju v planinski koči Zarja. V četrtek, 19.2.2004, smo se zbrali pred osnovno šolo Brinje že ob 6.45 zjutraj. Odhod iz Grosupljega nam je povzročal nekaj preglavic, saj so bil ponoči snežni zameti in zato so starši zjutraj odmetavali sneg z dvorišč, preden so lahko pripeljali svoje otroke na avtobus. Večjih zamud pa ni bilo. Vožnja z avtobusom je bila udobna, saj smo imeli vsi ogromno prostora. Na avtobusu nas je bilo le petindvajset. Na Trojanah smo imeli krajši postanek, a si nismo privoščili krofov, da nam ne bi bilo slabo, saj je imela pot proti Pohorju precej ovinkov. Na cilj smo prispeli okoli desete ure. Tam smo razložili potovalke, kovčke in vso ostalo prtljago in se namestili v sobe. Najmlajši so spali v skupni sobi tik poleg precej natrpane sobice z vodniki, malo starejši pa so imeli več svobode nadstropje nižje. Po namestitvi v domu smo bili že vsi pošteno lačni. Ko smo zagledali na mizi poln krožnik okusne hrane, smo jo vsi z največjim tekom pojedli, da smo si nabrali novih moči za popoldansko smučanje na smučiščih na Arehu. Prvi dan smo vodniki preverili smučarsko znanje otrok. Izkazalo seje, da smo skoraj vsi rojeni smučarji, zato so starejši lahko smučali po bolj "divjih" progah, ostali pa so izbirali položnejše. Najstarejši smučarji pa so smučali na smučišču Belvi. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj je sijalo sonce. Tudi vetrovno ni bilo preveč, tako da nas ni preveč zeblo, ko smo brzeli po strminah navzdol. Le zadnji dan je malo deževalo, kar pa naših najbolj zagretih smučarjev ni pregnalo z belih strmin, ostali pa so v domu pakirali in pospravljali stvari za domov. Tako smo dopoldneve presmučali, a popoldan in zvečer nismo lenarili, saj taborniki nismo lenobe, da bi poležavali v postelji, ampak smo bili zelo aktivni. Šli smo se razne družabne in taborniške igrice. Ena od teh je igra vasi, ki nam je zapolnila celo popoldne, ko smo osvajali slovenska smučišča in tekmovali, kdo jih bo osvojil več. Zagretim smučarjem pa smo enkrat omogočili tudi nočno smuko, kjer smo zelo uživali ob svetlobi reflektorjev. Najmlajšim smo priredili pravi kino večer. Vsi so uživali ob risanem filmu Shrek, tudi tisti, ki so ta film že videli. Vsi pa smo se preizkusili v kvizu Male sive taborniške celice. Vprašanja so bila težka, a na koncu smo se vsi odlično odrezali. Tudi na pust nismo pozabili. Izdelali smo si pustne maske in kostume, nekateri pa so prinesli kostume kar od doma. Zato smo imeli zadnji večer na Mariborskem Pohorju poleg vsakoletnih krstov tudi pustno rajanje. Krsti so taborniška šega, ko krstimo naše nove člane, ki so prvič med nami in tako postanejo pravi taborniki. Koje ura odbila 10 zvečer, smo vsi odšli v sobe, si umili zobe, oblekli pižame in smuknili v spalne vreče. Dnevi so bili precej naporni, tako za najmlajše kot tudi za malo starejše, zato smo vsi hitro potonili v globok spanec. V nedeljo je avtobus kar prehitro pohupal pred domom Zarja. Naložili smo nanj prtjago in pomahali v slovo. Na poti nazaj smo se ustavili na Trojanah. Tokrat smo si privoščili velike, dišeče krofe! V Grosuplje smo se vrnili okoli 17. ure. Tam so nas že čakali očki in mamice, ki so nas odpeljali domov spat, saj nas je naslednji dan čakala šola. Te štiri dni smo res vsi zelo uživali, otroci in vodniki. Anja Zrimec Krizman Seveda pa uporabljam veliko fotografij, učilnica je multimedijska. Veliko literature je v knjižnici in na internetu. Učenci so zelo motivirani, zelo prijetno je delati z njimi. Nekateri ogromno vedo, saj sami iščejo podatke in informacije o stvareh, ki jih zanimajo." Kako je profesor "videl" nočno opazovanje neba, ki je bilo organizirano 30. januarja? "Malo je bilo megleno, toda kljub temu sem bil z opazovanjem zadovoljen. Začeli smo z orientacijo na nebu, iskali smo ozvezdja, severnico, mali in veliki voz, Orion, Orionovo meglico. Najbolj natančno smo opazovali luno, ki je bila zelo dobro vidna, učenci so videli relief lune in kraterje. Bili so zelo navdušeni kljub dejstvu, da je bilo zelo mrzlo." S sabo so imeli dva teleskopa. Dobsonov teleskop premera 20 cm in manjši računalniško voden teleskop premera 7 cm, ki ima računalnik in se sam orientira. Za opazovanje je ta teleskop malo premajhen. Ko se računalniško voden teleskop orientira, vzamejo večji teleskop, ga usmerijo in opazujejo. Večina prisotnih je pridno uporabljala fotoaparate. Tako, da bodo imeli za spomin fotografije s prvega nočnega opazovanja neba. V letošnjem šolskem letu imajo v načrtu še nekaj nočnih opazovanj. Tudi učenci osmega razreda. Pri fiziki je namreč sklop astronomija. Upam, da se jim bom pri enem izmed naslednjih opazovanj pridružila in bralcem Grosupeljskih odmevov "iz prve roke" predstavila potek opazovanja. G. Ivo Dovič je povedal, da se mora za sam predmet ogromno pripravljati, iskati "material" v knjižnici, na internetu. Vendar mu je to v veselje, ko vidi zadovoljstvo pri učencih. "Učenci so zavzeti za delo, svojo energijo prenesejo name in tako sem tudi jaz zelo motiviran in se z veseljem pripravljam na učne ure astronomije. Branka Škufca PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU Bilo je petkovega deževnega popoldneva, dne 26.3.2004, ko smo se učenci podružnične šole v Št. Juriju odpravljali od doma v Kulturni dom v Mali vasi. Bili smo polni pričakovanj, saj smo si vsi želeli, da bi bila predstava zanimiva in da bi vse gladko potekalo. Prireditev se je pričela ob 18. uri. Povezovalca programa Pavli Drobnič in Jožko Jeršin sta prebrala uvodni nagovor zbranim v dvorani. Za njima je nastopil otroški pevski zbor pod vodstvom Helene Zaletelj s pesmicami Mamici za praznik, Prebudil seje rano sosedov bosopet in Prijateljstvo. Nato so učenci prvega razreda zrecitirali prisrčni pesmici Risba za mamo in Mamin praznik. Četrti razred se je predstavil s pesmijo O rožah in zaplesal v folklornem taktu Šuštar polko. Za njimi je sledila deklamacija učencev tretjega razreda, ki je opevala mamico, njeno skrb in ljubezen do otrok. Učenci drugega razreda so v sproščenem klepetu raziskovali katera beseda je najlepša in družno ugotovili, daje to beseda "mama". V premoru, ob pripravi odra za igrico, sta Jan in Eva Gerl zaigrala na klavijature in osvojila občinstvo s sproščujočo melodijo. Ob nastopu Jožka Jeršina pa je zaploskala v veselih ritmih harmonike vsa dvorana in ga nagradila z bučnim aplavzom. Za njim so mladi dramski igralci popestrili program z igrico Sovica Oka. Ob koncu prireditve je mamicam, babicam ter tudi ostalim prisotnim v dvorani zapel Šentjurski oktet venček svojih pesmi. Vsi prisotni na predstavi so se kljub kislemu vremenu odpravili domov veselih obrazov, toplih src in polni vtisov mladih nastopajočih. Vsi učenci si želimo, da bi izpeljali še veliko takih prireditev. Novinarski krožek šole Št Jurij MAMICA Mamica je prijazna z mano. Mamica mi kuha in pere. Mamico imam zelo rada. Zvečer mi prebere pravljico. Mamica je lepa. Mamica diši kot rožica. Z mamico gledam televizijo. Mamico imam rada, ker greva skupaj v trgovino. Mamica me pelje v glasbeno šolo. Mamica tvoj poljub je sladek. Mamica je lepa kot roža. Eva Gerl 1. a MAMICA Mami rad te imam zato, ker mi pomagaš pri nalogi. Zato, ker me imaš rada. Zato, ker mi skuhaš kosilo. Ker mi pospraviš sobo. Ker mi siliš barvice. Zato, ker si lepa. Zato, ker imaš modre oči. Zato, ker si rodila Aleksa. Kristjan Grm 1. a MAMICA Moja mamica je prijazna. Mamica mi dobro kuha. Z mano se igra. Z mano gleda televizijo. Mi lepo počisti sobo. Pomaga mi narediti težko nalogo. Pomagam ji kuhati. Moja mamica ima rada mačice. Mamica ne mara hrupa. Mamica hoče, daje vse čisto. Borut Bogovlč l.a NAŠIM MAMICAM Ko se zjutraj zbudim, mamici v objem hitim. Mamin objem je kakor roža, ki me ves čas boža. Mamin pogled je najtoplejši, niti zaklad ni bogatejši. Mama peče najboljši kruh, ne želi, da sem kot potepuh. Mama krofe peče, da bi delila košček sreče. Pomaga mi pri nalogi, najbolj tečni nadlogi. Mamina potica je sladka, ob mamici je naša pot gladka. Mama nalije otrokom sok, da potolaži žalostni jok. Pripravi nam kremne rezine, da pozabimo na vse bolečine. Mama posodo pomiva, nas s srečo zaliva. Ko razkopano mizo zagleda, hitro nauči nas reda. Jaz sem Maruška, mamina najljubša hruška. Jaz sem Žanet, raje me ima kot balet. Lepo me vzgaja in našega očka osvaja. Mamino srce v ljubezni bije, oprosti vse naše lumparije. Učenci 3. razreda VINKO ZAJC: STROŠEK NOVE CENTRALNE PEČI SE BO POVRNIL V DVEH LETIH Na velikonočni ponedeljek sem si ogledal zanimivo predstavitev, na katero me Je poleg prijateljev In znancev povabil Vinko Zaje z Velike Ilove Gore. V živo je prikazal delovanje drobilca lesne biomase In kurjenje centralne peči na lesne se kance. NAJPREJ O DROBILCU! Drobilec lesne biomase smo v našem časopisu že predstavili pred približno enim letom in pol. Kljub temu naj povemo, daje drobilec izdelan v Sloveniji (če sem si prav zapomnil - Bider) in da za zagon zanj Vinko rabi traktor s 75 KM. Drobilec je nekoliko lažje izvedbe in je primeren tudi za prenos na traktorski hidravliki v gozd. Ima pa zraven še priključek, kamor bi bilo mogoče priključiti dvoosno prikolico za prevoz v gozdu narejenih sekancev. Pri demonstraciji je dejal, da je šel v gozd nalašč za prikaz po različno "sušja-vo", od vej pa do smrekovih sušic in debel do debeline 25 cm, ki jih je "zverina" požrla brez opaznega "jamranja" Steierjevega traktorja, saj ima drobilec lastno hidravlično črpalko za vlečenje vej oziroma hlodov. Za približno 3 m'je porabil dobrih petnajst minut za sekanje, kurjava pa bo po njegovem zadostovala za približno tri tedne. Drobilec je stal približno 2,5 mio sit, vendar ob tem pove še, da grosupeljski strojni krožek ni bil zainteresiran, da bi vanj vložil nekaj občinskega denarja. Zato se je odločil po temeljitem preizkusu zanj sam, saj mu je dal izdelovalec svoj stroj na preizkušnjo, ki ga je po odločitvi peljal nazaj, sam pa je prejel popolnoma novega. Avtorju zapisa pa seje ob tem zazdelo, da prav na tem mestu pri nas še ni prave zavesti. Prav lesna biomasa bi bila lahko rešitev v prenekaterem podeželjskem okolju, obdanem z gozdovi in v katerih propada vsako leto na tisoče kubičnih metrov lesa, ki ga je treba le pobrati, pa tudi ekološko je takšno kurjenje najmanj škodljivo, Zato bi takšno energijo morala podpirati tudi država. Sam drobilec je za enega povprečnega grosupeljskega kmeta resda morda nekoliko predrag, a če bi ga npr. kupilo več interesentov skupaj, bi se tudi ta strošek povrnil v nekaj letih. POGLEJMO SI ŠE, KAKO VINKO ZAJC OGREVA HIŠO IN SANITARNO VODO! Za ogrevanje je postavil navadno peč za centralno kurjavo na drva, kateri so izrezali dodatno odprtino, skozi katero je priključen dozer s polžem. Dodali pa so še dve plošči zaradi boljšega izkoristka pri kroženju vročih plinov v peči. V kurišču se nahaja tudi tipalo, ki omogoča vklapljanje in izklapljanje ognja. Ker je peč moral postaviti zaradi shrambe sekancev na drugo mesto, je moral napraviti tudi nov dimnik, ki ga je izdelal kar iz nerjaveče pločevine. Da pa ne bi prišlo do neposrednega povraćanja ognja v skladišče lesnih sekancev, je sama varnostna zaščita narejena s trikratnim varovanjem. Izvedba je plod domačega razmišljanja in dovolj enostavna, saj "požarna voda čaka v gibkih kovinskih ceveh", zalita z voskom. Če bi se ta vosek zaradi pregrevanja stopil, bi voda opravila svoje poslanstvo. Sistem krmili dokaj enostavna elektronika z nastavitvijo spodnje in zgornje temperature peči, doziranje zraka je omogočeno prek ventilatorja, lahko pa ga krmili tudi ročno. Za prvi vžig je dovolj dati le nekoliko papirja v kurišče, za vsako naslednje vžiganje po predhodnih izklopih pa je običajno na kurišču še vedno toliko "živega ognja", da se vname samo od sebe. Čiščenje pepela je odvisno od trdote sekancev, ga pa je treba čistiti približno tedensko in ga je veliko manj kot pri kurjenju s premogom. Izkoristek gorenja je odvisen od lesa in njegove presušenosti. Lesni sekanci se nahajajo v sosednjem prostoru, ki je ločen z vrati. V tem prostoru je tudi manjši motor za pogon polža. Polž je dolg okoli pet metrov, Vinko pa pravi, da bi bila verjetno še boljša rešitev, če bi bili sekanci v silosu in bi bil polž opremljen s predrezilom. Peč je opremljena z razvodom za ogrevanje hiše ter z dodatnima dvema bojlerjema za sanitarno vodo. Pove pa še, da se bo peč za tako veliko hišo, kot je njegova, stroškovno povrnila približno v dveh letih. Jože Mlkllč LEOPOLD SEVER - UCITEU NARAVOSLOVEC IN NEUTRUDNI RAZISKOVALEC V četrtek, 25. marca 2004, je imel Leopold Sever odmevno predstavitev svoje knjige Iskal sem prednamce v Knjižnici Grosuplje. Spoznala sem ga kot učiteljica začetnica, ko sem po končani fakulteti prišla učit na OŠ Stična, ki je imela | svoje prostore tedaj še v samostanu. Zvedavo sem opazovala kolege učitelje in v | oči mi je najprej padel Leopold Sever. Prihitel je v zbornico, vedno zamišljen sedel za mizo, pogosto je pokril obraz z dlanmi, vedno zazrt v nek svoj svet. Nikoli ni dolgo sedel za mizo. Hitro je vstal, se sprehodil po zbornici, zginil v kabinet in prinesel ven lesen zabojček, tak, kot ga uporabljajo obrtniki za j prenašanje orodja. Polno učnih pripomočkov je imel v njem. Pedantno je pregledal, če ima pripravljeno vse, kar potrebuje za naslednjo uro. Zazvonilo je in žeje odhitel v razred. Občudovala sem njegovo delovno vnemo, trud za nazornost pouka, vedno iskanje nečesa novega. Zame, novinko, je bil dober zgled, kako je treba organizirati zanimiv in nazoren pouk. Med prvimi je začel s kontrolnimi nalogami objektivnega tipa, pri katerih so se učenci odločali med pravilnimi in nepravilnimi odgovori. Kako duhovite, a vendar strokovne so bile njegove ure pouka! Svoje široko znanje iz naravoslovja je večkrat posredoval tudi sodelavcem. Njegovo življenje in delo sta se mi je zdela zanimiva in drugačna od povprečja, zato sem mu večkrat namignila, da bi rada o njem kaj napisala, pa je vselej podvomil, če je pametno s tem dolgočasiti bralce. Nazadnje pa je le pristal na zmenek po prijetnem večeru, ki ga je imel ob predstavitvi svoje knjige v Knjižnici Grosuplje. Danes, ko sediva v Knjižnici Grosuplje in se pogovarjava o njegovem življenju, delu in prihodnjih načrtih, nisva več pedagoga, jaz sem višja bibliotekarka, on pa od leta 2002 upokojenec. "Povejte kqj o sebi!" sem ga pobarala. "Rodil sem se 3. januarja 1939. leta v Ljubljani na Viču. Od tam smo se tik pred vojno preselili v Male Lipljene, to se pravi v rojstni kraj mojih staršev. Najprej smo se naselili v kupljeni hiši na začetku vasi, ko pa je umrl stric, smo se preselili v očetovo rojstno hišo. Oče ni bil najboljši gospodar, bil pa je velik ljubitelj in poznavalec narave in zgodovine. Od mladih nog do pozne starosti je bil navdušen lovec. Ves čas si je želel živeti v domačem kraju, v naravi." Oče ga je vodil v gozd, mu kazal drevesa, rastline, živali. Bilje sposoben opazovalec, naravo je bral kakor knjigo. Tudi ostalo sorodstvo je bilo vedoželjno. Strici in dedek so hodili delat na Hrvaško, dedek je na Dunaju pekel kostanj, celo v Ameriko je šel za boljšim kosom kruha. V osnovno šolo je Leopold hodil v Škocjanu, tedaj je bila tu še popolna osemletka. Oče ni bil ravno navdušen, mama pa je sinu pomagala, da se je v Ljubljani najprej vpisal v nižjo gimnazijo, ker v Škocjanu ni imel tujega jezika, nato pa še v višjo gimnazijo. V Ljubljani je Leopold najprej stanoval pri teti. da ga je za začetek vzela na stanovanje, ko pa je začel študirati na Pedagoški akademiji, si je našel podnajemniško stanovanje. Študiral je biologijo in kemijo. "Fantje smo imeli pouk predvojaške vzgoje v soboto, dekleta pa so lahko odšla domov!" je potožil nad neenakostjo spolov že v tistih časih. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Prevolah, vasi med Hinjami in Žvirčami. "Učil sem telovadbo, fiziko, tehnični pouk, biologijo in kemijo in celo srbohrvaščino," je povedal s ponosom, "kar 32 ur na teden in to kot začetnik. Igrišča smo gradili, s prvimi plačami sem nakupil tudi orkester flavt in učil učence igrati, da smo lahko nastopali na proslavah." Njegova naslednja služba pa je bila že na OŠ Stična in tu je tudi dočakal upokojitev. Aktivno sije prizadeval za zidavo nove šole, kajti samostanski prostori že dolgo niso več ustrezali sodobnim zahtevam osnovne šole. Zobotrebci za časopisi Drugi fantje so se ukvarjali s tehniko, 'šraufali' so kolesa, delali iz lesa, Leopold pa je rad bral. Želja po učenju je bila pri njem tako močna, da je delal zobotrebce in zaslužil toliko, da je pri desetih letih naročil časopis TT (Tedenska tribuna). "Ob četrtkih je izhajal ta časopis. Pri mami sem si ta dan izgovoril kot prost dan, da mi ni bilo treba delati in sem lahko bral. Ta dan sem rad hodil na pašo. Vedno sem nalašč pustil nepopaseno dolino, da sem na ta dan tja gnal živino, da mi je dala mir. Legel sem na trebuh in požiral vse napisano. Hlastal sem za branjem. Tudi ko sem že študiral in mi ne bi bilo treba več pasti, sem rad to počel, da sem lahko v miru bral." Zakaj ste postali učitelj In zakaj ravno učitelj biologije In kemije? "Nagnjenje do naravoslovja imam po očetu. Vedno je kazal splošno vedoželjnost do vsega, kar je skrivnostno. To področje zajema tudi zgodovino, antropologijo, te vede dajo osnovno podlago za širše znanje." "Zakaj učitelj? Druge možnosti tedaj ni bilo. Doma so bili celo proti temu, da študiram. "Delaj," je rekel oče. Če bi danes izbiral, bi še vedno izbral isto smer, le učitelj ne bi več bil. Poiskal bi si kakšno raziskovalno ustanovo, kjer bi imel pogoje za raziskovalno, torej bolj ustvarjalno delo." Poučevanje naravoslovnih predmetov je povezano tudi z nevarnostmi, za učence in učitelje. V želji, da bi bil čim bolj nazoren in razumljiv, je izvajal pri pouku mnoge poskuse. Tudi nevarne. "Delo s kemikalijami je kljub varnostnim ukrepom lahko tudi nevarno za eksperimentatorja, še posebej pri skupinskem delu, zato sem se vedno bal, da bi se komu kaj pripetilo. Na srečo se mi v vseh 41 letih dela ni primerilo kaj hujšega. Posebna ljubezen ■ geologija In minerali? "Tudi to izhaja iz osnovne vedoželjnosti in želje po odkrivanju skrivnosti. Okamnine so dokazila iz preteklosti, ki pričajo o evoluciji življenja. Do prvih fosilov sem prišel, ko sem hotel učencem nazorno pokazati kamenine, fosile. Taka je bila žival nekoč, danes pa je taka, vmes je pa evolucija. Nabiral in kupoval sem jih, tako da imam danes nekaj tisoč primerkov mineralov in fosilov, da sem lahko nazoren, ko predavam po šolah. Tudi učenci so mi prinašali kamnine, fosile in minerale, ki so jih našli v svojem okolju." Njegovi krožkarji so dobili več zlatih Preglovih priznanj za raziskovalno delo na področju geologije. Najprej so poslušali predavanja znanih strokovnjakov: dr. Stanka Buserja, dr. Antona Ramovša, ki so potem delo tudi ocenjevali. "Dokumentirali smo veliko geoloških posebnosti. Hkrati pa je bilo to delo velika vzgojna prilika za krožkarje. Spoznavali so naravo, jo skušali razumeti, brati in to izkušnjo prenesti tudi na poklic." Zanimivi naslovi nalog pričajo o inovativnosti in želji po ohranjanju naše naravne dediščine: Geologija zahodne Dolenjske, Rudarstvo zahodne Dolenjske, Železova ruda naših območij. Lehnjak in njegovo nastajanje, Apnenec in apneničarstvo, Fosili, Izdelki iz domačega kamna. "Minerali so drugo področje in tudi ta moja zbirka je nastala za potrebe poučevanja. Formula je le simbol, ponazarja pa neko snov. Pokazati sem jim hotel, kaj je narava naredila. Nabiral sem minerale v okolici, pa tudi kupoval sem jih, najprej v Trstu, potem pa tudi po sejmih in razstavah mineralov. Naravoslovne dneve sem zasnoval interdisciplinarno, vključil sem matematični, zgodovinski, geološki, geografski, kemijski pogled na zastavljene probleme. Po šolah od Lendave in Maribora do šol v naših krajih predavam o mineralih. Današnji čas ni naklonjen raziskovanju v naravi. Če ni na internetu, ni pomembno. To me žalosti. Moja mineraloška zbirka vsebuje minerale, fosile in človekove izdelke iz teh snovi." Ob gradnji avtoceste so odkopali veliko lepih kamnov, Leopold jih je kar nekaj rešil. Z lastniki zemlje se je dogovoril, da jih je smel postaviti kam v bližino ceste, bageriste je prosil, da so mu kamne prepeljali na mesto. Vse druge kamne so razbili. Prejel je tudi priznanje Prirodoslovnega društva. Raziskoval je lišaje v šolskem okolišu. Najprej seje izobrazil na tečajih, kijih je vodil France Batič, potem pa je animiral učence v krožku, da so se sprehodili po okolici in zbirali podatke. "Batič je poudarjal pomen amaterskih raziskovalcev pri zbiranju podatkov, saj ti poznajo domače okolje mnogo bolje kot raziskovalci iz Ljubljane. Danes pa mladi strokovnja-ki.zanikajo vsako amatersko delo, češ da ni nič vredno," pove žalosten, saj se zave da pomena svojega dela na naravoslovnem področju. Kje so tiste vodice...? "Voda me je vznemirjala, kar pomnim. Rekli so mi, da se tam otroci rojevajo. Vodo sem vedno občudoval. Ko so prišli vodovodi, so ljudje začeli čudovite vodne vire zanemarjati. Postali so odlagališča smeti. V Ambrusu sem leta 1989 organiziral raziskovalni tabor s pomočjo šole. Proučevali smo vode in enega od vodnih virov, Višenjski b'č, revitalizirali, očistili (v njem so bile svinjske kože, mrtvo tele...), spravili v prvotno podobo. To je vzpodbudilo tudi sosednje vasi, da so se lotili podobnih podvigov. Manjše vode so pomembne, saj so domovanje živali in rastlin, ki vzdržujejo ekosistem, ravnovesje v naravi. Pri ljudeh je treba zbuditi zanimanje za vodne vire. za imensko in skrivnostno izročilo in pomen vodnih virov v preteklosti. Ne gre za sentimentalnost, prišel bo čas, ko bodo lahko ti viri tudi življenjsko pomembni (potres, zastrupitev vode v vodovodu, izsušitev). Taki vodni viri bi lahko bili varovalke za hude čase. Tudi otroke je treba poučiti o tem. Izdal bi rad knjigo Naše vode - dokumentiral bi skrb za vodne vire. Brez vode ni življenja. Ohraniti jih, pa da se vsaj ve. kaj je bilo voda, kakšna so bila vodna imena, ki so pomembna za proučevanje naše zgodovine. Fotografije in besedilo. Postaviti bi morali spomenik vodi, tudi o tem razmišljam, ki bi poudaril zgodovinski pomen vode (čaščenje), in pomen vode za današnji čas, za življenje danes in v prihodnje. Odkriti ljudem, kaj je bilo v preteklosti pomembno in koristno in to vedenje prenesti uporabno za današnji čas. 0 tem pišem že v rubriki z istim naslovom v Klasju." Turistični delavec! "V zvezi s celotno dejavnostjo, ki sem jo kazal, so me hitro potegnili v Turistično društvo Ivančna Gorica, kjer delam že 35 let. Dolga leta sem bil predsednik. Organiziral sem očiščevalne akcije. Vzel sem otroke iz šole. svoj avto in svojo prikolico in smo čistili. Sam sem izdelal koše za smeti. Tedaj sem prvič varil, ker nisem dobil nikogar, ki bi jih naredil. Uredil sem, da so lepo skalo, ki so jo odkopali na gradbišču šolskega centra, prepeljali na krožišče pri železniški postaji v Ivančni Gorici, ki je bilo neurejeno. Vse na lastne stroške. Tudi stebre sem sam ulil in ozelenil krožišče. Koje bilo vse urejeno, sem pa poslušal kritike, da Ivančna Gorica pa le zasluži kaj boljšega. Skala bi lahko bila samo podstavek za kakšen kip. Sadil sem drevesa po mestu (bore, smreke, breze) in žalosten sem, ko gledam, kako izginjajo pod udarci modernega časa. V okviru TD sem organiziral tudi kolesarske izlete po rimski cesti. Najprej sem jo sam prevozil, vzpostavil stike z Žužemberčani in Dvorjani in skupaj smo potem organizirali že kar 10 izletov. V začetku je bil to raziskovalni izlet, danes pa je že bolj turistično-rekreativen. Sodeloval sem tudi pri odkritju spominske plošče Mihu Kastelicu v Gorenji vasi, ob prijazni podpori sedanje lastnice hiše. Zdaj delam tudi v Občinski turistični zvezi Ivančna Gorica, pa bom počasi moral nehati, opustiti to delo. iz materialnih razlogov in zaradi let." Popotnik "Rad pohajam po naravi, zamikalo pa me je tudi kam dlje. Potoval sem po Hrvaški, Bosni, Srbiji in Makedoniji, peš, s kolesom in z avtom. Pogovarjal sem se s preprostimi ljudmi, ki so ohranili elementarno gostoljubnost, in iskal geološke zanimivosti. Čutila pa se je že napetost malo pred veliko morijo v teh krajih. Prenočevanje pod šotorom ni bilo brez nevarnosti. Potoval sem skozi Prijedor, Ljubijo, Sarajevo, Srebrenico, Veliki Majdan, Bor, Prilep, Alšar... Pred leti pa me je tudi zamikalo, da bi sam našel zrno zlata. Filmi o ameriškem zahodu niso tako močno vplivali name, prebral pa sem knjigo o zlatokopih. In ko sem zvedel, da v okolici Varaždina ob Dravi še iščejo zlato, sem se odpravil tja. Kupil sem si skledo za izpiranje, vendar nisem imel sreče, dokler mi niso pokazali, kje naj iščem in kako naj izpiram. Sam sem hotel doživeti, preizkusiti, kar so pripovedovali o zlatokopih. Nekaj zrnc sem sam našel, nekaj pa sem jih kupil od domačinov." Potoval je tudi na Islandijo, v Nemčijo in povsod zbiral minerale, fosile in kamnine. Voditelj in organizator kulturnih prireditev "Za proslavo ob odkritju plošče Mihi Kastelicu niso našli voditelja, pa so prosili mene, da sem povezoval program. Nekaterim je bilo moje delo všeč. zato so me začeli vabiti še na pevske prireditve in vodil sem prireditve v Šentrupertu, Ivančni Gorici. Tudi strokovnim sodelavcem sem ob 30-letnici tekmovanj iz kemije podelil priznanja in vodil prireditev." Valvasorjeva konjenica mu je podelila priznanje za uspešen sprejem v Ivančni Gorici in vodenje prireditve. Moj sin pa se ga še dobro spomni kot izvirnega dedka Mraza, ki je ob vsakem obdarovanju za novo leto vedno igralsko izvedel tudi kakšno naravoslovno temo, na primer o smeteh in čistem okolju. Glasbenik "Že od malega sem čutil potrebo po glasbi, čeprav se zavedam, da imam zanjo premalo naravnega daru. Nisem hodil v glasbeno šolo. Z bratom sva ves čas pela, ko sva pasla in ljudje so naju radi poslušali. Tudi doma smo veliko peli. Iz lastne želje sem se naučil igrati na klarinet. Brat pa je hodil v glasbeno šolo, celo skladal je in imel je svoj ansambel. Stari oče je bil muzikant, ki je igral na svatbah. Mene je okupiralo drugo področje, tako da teh talentov pri sebi nisem razvil. Danes vzamem v roke flavto, kadar v meni zavlada duhovna praznina." S prijatelji rad zaigra na flavto kakšno staro ljudsko pesem, vem pa tudi, da lepo poje. Krvodajalec "V današnjem času egoizma in koristoljubja ima krvodajalstvo poseben pomen. Moj prispevek na tem področju ni nič izjemnega," je skromen moj sogovornik, "drugi so pri tem dosti bolj vztrajni in delovni." Da sem tudi sam dal kri, sem se odločil po pomisleku, da bom morda tudi jaz kdaj potreboval kri. Če bi kdaj prišlo do tega, kar pa bog ne daj, bi me bilo sram vzeti kri drugega, sam pa ne bi nič prispeval na tem področju, pa sem zdrav in lahko dam kri. Prejel sem kar nekaj značk in priznanj za krvodajalstvo. Novinar, fotograf In pisatelj Leopold Sever je tudi amaterski novinar. Za časopise piše že dolgo časa: Prosvetni delavec, Proteus, Biologija v šoli, Kemija v šoli, v Delo, nekoč v Slovenca, v Klasje zadnjih 10 let. V Klasju ima dve strani, ki jih sam ureja in ima precej proste roke. Stalne rubrike, ki jih napolni z zanimivostmi in humorjem: Naši kraji v preteklosti, Kje so tiste vodice, ki so včasih bile, Iz zakladnice naših domov, Ljudje z začetka preteklega stoletja, Za dobro voljo. Rekordi so mu stalen vir za njegovo celotno raziskovalno delo. Fotografirati je začel iz potrebe po dokumentiranju. Pri raziskovanju je naletel na mnoge predmete, pojave, dogodke, ki jih ne moreš 'prenesti' domov drugače, kot da jih fotografiraš. Tudi za potrebe časopisov, v katere piše, je dosti fotografiral. Njegova fototeka obsega kakih deset tisoč posnetkov, ki jih hrani lepo urejene in razmeščene po tematiki v albumih. "Pri fotografu sem malo povprašal, večinoma pa sem se učil iz izkušenj. Fotografija je tehnično sredstvo, preko katere sem uresničeval veliko željo po ohranjevanju sledov iz preteklosti in za svoje pedagoške in čas nikarske potrebe." Izdal je tudi že dve knjigi. Prva. z naslovom Pisani plamenčki, prinaša zgodbice o uporabni kemiji, ki jo srečujemo v vsakdanjem življenju. Zaoral je ledino v kemijskem leposlovju, prvi, kot so mu povedali na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Življenjsko kemijo je spravil na leposlovni nivo. Naslov Pisani plamenčki je povzel po zgodbi o kovancih, ki so, vliti iz zmesi različnih kovin, v ognju oddajali plamene različnih barv. Napisal je tudi več krajših dramskih besedil za potrebe šolske gledališke skupine, npr. za nastop na turistični prireditvi Turizmu pomaga lastna glava. "Druga knjiga Iskal sem prednamce je nastala po nadaljevanjih, ki sem jih pisal za Klasje. Ni mi šlo v račun, da smo prišli 'Slovani' na tako rekoč izpraznjeno ozemlje, ko sem vendar ves čas odkrival sledi, grobove. Začel sem študirati Mateja Bora, Davorina Trstenjaka, Ivana Tomažiča in tudi sam iskal. Če obstajajo sledovi izpred rimskih časov, morajo biti tudi še iz novejših dob. Začel sem iskati sledove na zahodnem Dolenjskem. Rad bi pomagal pri iskanju resnice o naši preteklosti. Odkrival sem likovne stvaritve, venetske zapise, ki se berejo slovensko. Bor odkrije v italijanskem zdravilišču trimožnik, jaz pa sem pri nas našel vodne izvire Drmožnike. Ljudje so hodili k vodi, se mazali z blatom in se umivali z vodo. To me je prepričalo, da tu 'mi' živimo že več kot 3000 let. Nismo se ohranili v urbanih okoljih, pač pa kot poljedelci na podeželju. Meščani so bili tujci, poromanjeni Slovenci, ti so izginili. Znanost je z znanjem prekrila elementaren občutek za iskanje in preverjanje v naravi." Obiskovalci večera v knjižnici so ga z zanimanjem poslušali, saj je dober in zanimiv govornik. V skoraj vsa svoja dela, pisna in govorjena, vtke nekaj značilnega humorja in vonja po zgodovini. Delovni uspehi, priznanja In nagrade Leopold Sever je človek, ki dela na različnih področjih, vedno je pripravljen vso svojo energijo, znanje in prosti čas vložiti v vse, česar se loti. Zato tudi njegovi uspehi niso ostali neopaženi, čeprav v svoji skromnosti ni nikoli javnosti opozarjal na svoje delo. Njegovo 'vitrino' krasijo mnoga društvena, šolska, občinska in republiška priznanja. Že leta 1983 je prejel Jurčičevo plaketo za dolgoletno vestno in uspešno vzgojno-izobraževalno in raziskovalno delo. Leta 1990 mu je Zveza organizacij za tehnično kulturo - Sekcija za kemijo podelila priznanje za delo z mladimi v akciji Gibanje znanost mladini. Prirodoslovno društvo Slovenije ga je leta 1990 nagradilo z Zlato značko za več uspešno izpeljanih projektov pri raziskavah naravnega okolja. Od leta 1995 do 2002 so njegovi krožkarji prejeli 28 Zlatih Preglovih priznanj za geološka raziskovanja po Dolenjski. Leta 1999 prejme Plaketo Antona Tomšiča za uspešno časnikarsko delo. saj od nastanka občinskega časopisa Klasje piše in ureja svoji dve strani, pisal pa je tudi še za mnoge strokovne časopise. Kot dolgoletni krvodajalec dobi občinsko in republiško priznanje Rdečega križa Slovenije. S področja šolstva moramo omeniti še priznanje iz leta 2000 za najuspešnejšega mentorja kemijskih krožkov in leta 2001 mu izreče priznanje matična šola za 41-letno delo v OŠ. Najbolj pa je ponosen, in to upravičeno, na Nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2002. Prejel jo je za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju na področju osnovnega šolstva, za izvirne ideje in osebno zavzemanje za njihovo uresničitev v vzgojno izobraževalnem delu na šoli in širšem šolskem okolju. Redki so učitelji, ki se lahko pohvalijo s tako visokim priznanjem. Leopold Sever si ga je resnično zaslužil, prigaral, bi lahko rekli. Čestitamo! Leopold Sever prejema nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2002. Spomin na stare čase! "Rad se spominjam teh starih časov," pove z nostalgijo, "rad jih zopet podoživ-Ijam. Stara mama je pekla kruh, vsa hiša je dišala po poparjeni ajdovi ali koruzni moki in potem še po pečenem kruhu. Tudi sam pečem kruh, sam zmeljem moko. Pečem v štedilniku ali v peči. Ko zadiši po kruhu, si odprem steklenico dobrega vina in uživam. Kot praznik se mi zdi. Svoj kruh ponudim tudi prijateljem, ki radi obujajo spomine na stare čase." Upokojenec Leta 2002 se je upokojil po 41 letih dela v šoli. In kaj počne zdaj? "Rad hodim v naravo. Ne maram množičnih pohodov. Raje imam manjše skupine, saj rad prisluškujem, opazujem, sprašujem, fotografiram in primerjam pridobljeno z zgodovinskega, ekološkega, naravovarstvenega, etnološkega stališča in vse poskušam izrabiti v koristne namene. V veliko veselje mi je vrt ob hiši. Sadim in cepim sadno drevje, vzgajam sadike iz pešk, odporne proti škodljivcem. Brez kemikalij vzdržujem svoj vrt, le vinogradniške breskve poškropim z modro galico. Če sadiko kupiš, preneseš v svoj vrt tudi vse bolezni. Skozi vse letne čase imam razporejeno sadje, od zgodnjih poletnih beličnikov, včasih smo jim rekli letniki, do poznih jesenskih sort. Sadje jem presno, nekaj ga posušim, nekaj predelam v kis. Vzgajati hočem stare sorte: tofel, šlapec. pomarančar, krivopecelj. kovaček, hruške jakopovke. Ena taka hruška stoji še iz časov starega očeta. Urejam domačo hišo. Obdržal bom staro zunanjo podobo, notranjost pa posodobil, da bo primerna za bivanje. Pri tem me podpira tudi moja 90 let stara mama. Še naprej bom zbiral staro izročilo, saj ljudje umirajo, vedenje odnašajo s seboj in zato to tako hitro in tako dokončno izginja, da je s tem treba pohiteti. Tudi knjižne načrte imam še, če bo šlo vse po sreči: o vodi, o Tičnicah, saj sem prepričan, da so ta imena, ki se tako pogosto pojavljajo po zahodni Dolenjski, vezana na obredne kraje iz preteklosti, o vodah s prazgodovinskega stališča, o srtu-lah, o veselih zgodbah z dolenjskih gričev. Pisal bom tudi še za Klasje." In kaj zaželimo človeku, ki je tako aktiven in tako poln načrtov, kot je Leopod Sever? Naj uresniči čim več svojih idej in želja, naj še dolgo hodi po poteh slovenskega starinoslovja, naj še išče naše korenine in naše mesto med evropskimi narodi in naj se na teh poteh in pri ustvarjalnem delu nikoli ne utrudi. Marija Samec april MONDENINE NOVOSTI V zadnjem obdobju lanskega in v začetku letošnjega leta so pri grosupeljski Mondeni izšle štiri nove knjige. Tri od njih, vse so izšle z letnico izdaje 2003, je založba predstavila v Ljubljani 23. marca 2004. Tatjana Pragi Kobeje izdala drugi del kritičnih razmišljanj Likovne Impresije II. V uvodu je zapisala: "Umetnost je vedno povezana s časom, v katerem je nastala. Čim bližje smo času, v katerem nastaja umetnost, tem jasnejša nam je. Za pisanje o njej je treba veliko vedenja, razumevanja in občutljivosti..." In s to predpostavko seje avtorica lotila ob peščici tujih avtorjev obravnavati predvsem slovensKe slikarje in kiparje različnih obdobij, smeri in osebnih stilov."... osnovno ogrodje za vrednotenje je študij umetnostne zgodovine, istočasno pa nas velika umetniška dela skozi zgodovino učijo, naj z dobdrodušno neomajnostjo ostanemo zvesti našim lastnim, spontanim občutkom," je avtorica nadaljevala razmišljanje v svojem uvodu in se tega načela tudi držala. Čeprav govori o že mnogokrat obravnavanih avtorjih, podaja svoje pogled na njihovo ustvarjanje, svoje mnenje o razstavi, o posameznem kipu ali sliki. Kdor ima rad umetnost, je ta knjiga prijeten sprehod skozi slovensko likovno stvarnost. Milica Šturm piše humoreske, prozna dela za mladino in pesmi. Pri Mondeni je izdala roman Devet kož. Avtorica na zabaven način razkriva dogodivščine in zapletene doživljaje iznajdljive pravnice Viktorije na njeni odisejadi skozi raznovrstne službe pod nenavadnimi šefi. Naslov romana nas spomni, da se moramo na poti skozi življenje odeti v devet kož, pa vse prenesemo in preživimo. Viktorija kljub težavam vedno najde pot iz tega, saj verjame, da za dežjem vedno posije sonce. Mondena je v zbirko Svet pravljic uvrstila pravljico Petra Semoliča z naslovom Tipkarski škrat Pacek. "Pisatelji, novinarji in tiskarji imamo pravzaprav le enega pravega sovražnika, tiskarskega škrata... Tiskarski škratje pa ne živijo le po tiskarnah, temveč se, majhni kot so, naselijo tudi v pisalne stroje. Ti se imenujejo tipkarski škratje," je zapisal avtor v uvodu. In s takim tipkarskim škratom se je seznanil sam avtor, koje pisal to pravljično zgodbo. Začel je packati črke in tudi mojster Dušan, ki ve o pisalnih strojih tako rekoč vse, ga ni znal popraviti. Pisatelj je zgodbico namenil nečaku Danetu in vsem otrokom. Z letnico 2004 je izšla zbirka iger Žarka Petana Igre In igrice. Na tiskovni konferenci v Ljubljani ni bila predstavljena, saj jo je avtor napovedal že na 3. Adamičevem večeru pri Podržaju. V večini kratkih igric se pisatelj dotakne tematike smrti. Izpostavil je ob Avdiciji, ki jo je napisal po lastni travmatični izkušnji ob začetku gledališke kariere, še igrico Začetek konca (Starec in Smrtko). V nemškem jeziku je smrt moškega spola. Ženska daje življenje, zato je avtorju bližje v moški podobi - Smrtko. Moški lažje ubija. Tudi v tej igrici, v kateri se avtor sooča z vprašanjem človekovega konca, se smrt preoblači, enkrat v moškega, dragic v žensko in zalezuje starca, ki seji poskuša izmakniti. Nazadnje ga le dobi v pest, malo z žensko pretkanostjo, malo z moško krutostjo. Marija Samec 5. OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV Grosuplje, 23. 3. 2004; V torek Je v prostorih kulturnega doma Grosuplje potekalo 5. srečanje literatov Iz vseh treh občin, na katerem so podelili priznanja vsem sodelujočim. Letos se ga Je prvič udeležil tudi Ciril Jurčič, častni gost pa Je tokrat bil akademski slikar In pisatelj Marjan Tršar. Letošnjo prireditev je povezovala Sandi Zalar, kije napovedala vsakega nastopajočega. V dveh urah, kolikor je prireditev trajala, smo se lahko prepričali, da tudi v naših krajih živijo ljudje, ki znajo ustvarjati lepa dela in jim kultura veliko pomeni. Zanimiva pa je bila tudi postavitev scene, saj so organizatorji letos povabili Ano Šparovec, ki je ves čas srečanja predla s skoraj sto let starim kolovratom in Tončko Miklič, ki je popestrila dogajanje z narodno nošo. Avtorji, ki so se udeležili kulturnega srečanja, so večinoma predstavljali svoje pesmi in krajše zgodbe. Po besedah Stanke Ahlin so tovrstna srečanja zanimiva popestritev in priložnost za pisatelje, da pokažejo svoja dela tudi drugim. Ahlinova je v nadaljevanju predstavila življenje našega pisatelja Josipa Jurčiča ter tako opozorila na 160-letnico njegovega rojstva. Po njenem vzoru so tudi drugi ustvarjalci predstavljali predvsem dela, ki so jih spominjala na Jurčiča. Predstavili so se nam še: Karolina Zakrajšek, Marija Bregar, Petra Pavlin, Štefka Dragar, Marija Fajdiga, Jožica Sklepič idr. Veliko nastopajočih je bilo na taki prireditvi prvič. Eden izmed njih je bil tudi Janko Rošelj, ki je predstavil svojo zanimivo poezijo. Omeniti je treba še Poldeta Severja, ki seje zbranim predstavil tudi z nekaj besedami o svojem raziskovanju zgodovine zahodne Dolenjske (predvsem Škocjana in stiškega območja). Prvič pa je bil na srečanju prisoten tudi Ciril Jurčič, ki kljub svoji starosti še vedno z veseljem ustvarja. Lansko leto je namreč sklenil, da se posveti pisanju zgodovine Muljave. Tako je na 92. straneh zbral podatke o Pajžbar-jevem rodu - gre za rod, ki je pripadal tudi Josip Jurčič. To ime je obstajalo že leta 1700 in seje ves čas ohranjalo, le priimek seje spreminjal. Pisatelj je poudaril, da je Jurčič ravno tako pomemben za Slovence kot Prešeren. Namreč, kakor je Prešeren oral ledino poeziji, tako je Jurčič oral ledino prozi. Dodal je, da je Jurčič pomemben tudi za razvoj slovenske kulture, saj seje boril za slovenstvo. V svoji zgodovini Muljave omenja tudi znamenite igre, ki jih še danes uprizarjajo igralci v tem kraju. Tovrstne uprizoritve so se začele že leta 1911, ko so prvič uprizorili gledališko predstavo Desetega brata. V knjigi najdemo podatke o igralcih Jurčičevih iger vse do danes. Letošnji častni gost pa je bil Marjan Tršar, akademski slikar in pisatelj, ki je povedal, da ti takšen večer da še več volje za ustvarjanje. Dodal je, da je treba delati tudi zato, da oplemenitimo druge ljudi in ne le sebe. Gotovo so nam vsi nastopajoči na tokratnem srečanju literatov lahko za zgled, saj vsi po vrsti ustvarjajo s srcem za vse nas. Ali kot je dejala ena izmed udeleženk - Karolina Zakrajšek: "Vesela sem, da človek lahko nekaj ustvari, da lažje živi." Kristina Zaje ZLATI DRŽAVNI NAGRAJENEC NEJC UMEK Glasbena šola Grosuplje na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov dosega visoke uvrstitve, prvič v 30-letni zgodovini šole pa imajo tudi zlatega nagrajenca. Po uspehu treh mladih glasbenikov na regijskem tekmovanju, kjer je flavtistka Lara Podvršič dosegla srebrno priznanje, flavtistka Katja Košir bronasto priznanje in fagotist Nejc Umek zlato priznanje, je mladi Nejc Umek barve glasbene šole Grosuplje zastopal tudi na državnem tekmovanju in prejel prvo nagrado. "Tega naša glasbena šola še ni imela. To je izredno veliko priznanje naši glasbeni šoli," je z navdušenjem povedal ravnatelj Franc Korbar. Barbara Pance OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN 24. In 25. 3. 2004 Je v prostorih Kulturnega doma Grosuplje potekala območna revija otroških In mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin. Revijo Je organiziral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica. Gledališko-lutkovnega maratona seje letos udeležilo 16 skupin iz vseh treh občin. Prvi dan revije smo si lahko ogledali predvsem gledališke predstave, medtem ko so drugi dan bile na programu lutkovne. Vse skupine so nastopile pod vodstvom svojih mentorjev oz. mentoric, ki so ob koncu svojih predstav prejeli tudi priznanja. Videli smo lahko različne uprizoritve (večinoma) že znanih avtorjev. Med njimi najdemo Tolstojevo Repo velikanko, Lindgrenino Piko Nogavičko, Makarovičino Sapramiško itd. Zanimive interpretacije in lepo izdelane scene ter kostumi so oba dneva krasili oder v Kulturnem domu. Vse predstave pa sije ogledala strokovna selektorica, igralka in režiserka Simona Zore Ramovš, ki je tudi izbrala najboljše skupine za nastop na medobmočnih srečanjih. Pri svojem spremljanju je bila pozorna na več kategorij, med drugim na sceno, luči, kostume, glasbo, na sporočilo igre itd. Pomemben del pa je predstavljala predvsem motivacija otrok na odru; otroci morajo biti namreč aktivni, sproščeni, počutiti se morajo udobno. Doseganje tega pa je gotovo najtežji del ustvarjanja predstave za otroke. Kljub temu je mentorjem njihovo delo uspelo. Prav tako tudi mladim igralcem. Otroci so z zanimanjem spremljali igre ter sodelovali, kjer so lahko. O uspehu pričajo tudi polne dvorane mladih obiskovalcev. Kristina Zaje TIC PRI TOD ZUPANOVA JAMA GROSUPUE BREZ PODPORE OBČANOV Tudi v Grosupljem se lahko pohvalimo s primernim obveščanjem turistov in popotnikov, ki pri romajo v našo deželo In se po nasvet obrnejo na Turistično Informacijski center (TIC), ustanovUen v okviru Turističnega in okoljskega društva Županova jama Grosuplje. O nastanku, delovanju in poznavanju TIC smo se pogovorili s predsednico Marijo Kralj. Koliko časa v Grosupljem deluje TIC in kaj Je botrovalo nje- w Zavod ta prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d o o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta iokaci|Ska dokumentacij po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Naidctc nas rta Taborski cesti 3 v Grosupliu in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 govemu nastanku? TIC deluje že štiri leta, nastanku pa so botrovala vprašanja, ki so se pojavljala preko telefona turističnega društva. Da nismo odgovarjali z neljubo besedico "ne vemo", smo se odločili ustanoviti TIC in projekt je stekel. Moram reči, da delamo uspešno in dobivamo tudi pohvale. Ali Grosupeljčanl In tudi drugI že dobro poznajo možnost turističnega obveščanja preko tega centra? Kdo ponavadi potrka na vaša vrata aH obrne telefonsko številčnico za tur ističnlmi informacijami? Sprašujejo tudi domačini, predvsem za prireditve. Tujce pa zanimajo turistične točke, kaj lahko pogledajo. Ponavadi se na nas obračajo turistične organizacije, agencije, šole, posamezniki. Želijo dobiti informacije o vsem, kar se na tem področju dogaja. Do kod pa seže domet informacij, ki Jih posredujete turistom? Gledamo, da turizem nima meja. V turizmu je potrebno delati širše. Med občinami obstaja sodelovanje. TIC zbira podatke še na področju občin Ivančna Gorica, Dobrepolje in Velike Lašče. Menim, da je to zaključeno območje, ki kliče k skupni ponudbi. Posredujete zgolj ustne Informacije aH se pri vas dobi tudi promocijski material? Običajno turisti želijo tudi promocijski material, vendar ga je zelo malo. Celovito ponudbo ima le Županova jama, prospekt obstaja tudi za protiturški tabor na Cerovem, ki pa ne vsebuje ne kontaktne osebe ne urnika ogledov. Za druge točke posredujemo samo telefonske številke in naprej kličejo sami. AH turistični delavci kažejo zanimanje In željo po sodelovanju z vami? Kje pridobite potrebne Informacije? Že v letu 2000 smo organizacijam na področju mejnih občin poslali prošnjo po medsebojnem sodelovanju in posredovanju najbolj nujnih informacij. Niso se odzvali. Zato informacije iščemo sami. Ali to kaže na večkrat poudarjeno dejstvo, da Je Grosuplje, vsaj kar se tiče turizma, mrtva občina? Se ne znamo dovolj potruditi In organizirati? Morda je to res, da se ne znamo dovolj potruditi, ne znamo stopiti skupaj. Ne le turistično društvo, temveč vse organizacije, vsi, ki so zainteresirani, da bi nekaj pokazali turistu ali domačinu, bi morali stopiti skupaj. Nekaj pobud smo že dali, a ni bilo uspeha. Drugje delujejo ti centri v okviru občine, vi pa delo menda opravljate prostovoljno? Čemu še vztrajate, če nI pametnega odziva? Vztrajamo zaradi tega, ker bi turistu, ki sprašuje, radi nekaj dali. Vsaj to, kar znamo, kar vemo, kar imamo, to damo. Res pa je, da delamo prostovoljno, ljubiteljsko, treba pa bi bilo narediti še kaj več. Ne smemo razmišljati, da ni uspeha, uspeh je! SLIKA SLOVENSKE VASI Slikar razpel je platno pred seboj, pod gričkom, kjer se cerkev sveti, je barv na paleto dal nebroj, pa dahnil: "Ti kraji so res prelepi!" S čopičem krajino zasnuje. Po dolgem črta, kriva tam po čez. "Ti, sonce nagajivo," občuduje "zdaj si za oblaki, zdaj svetlobni kres!" Primerjam sliko z vasjo v naravi. Odlično je naslikana v barvi pravi. Kako je občutljivo mu oko ujelo vse, kar je bolj lepo. Zagledam se v njegovo lice -v zamaknjenosti se smehlja in riše, riše zadnje hiše dragega mi kraja rojstnega. Karolina Zakrajšek Imamo jamo, ki jo je treba promovirati in ob tem promoviramo tudi druge. Mislim, da je to uspeh. Kje vas ljudje lahko najdejo, kam lahko pokličejo In kdaj? Uradno se nahajamo v Grosupljem na Taborski 6. Informacija o nas je tudi na obvestil-ni tabli pri Županovi jami in v telefonskem imeniku, kjer nas najdejo pod Županovo jamo. Doma pa smo na Ljubljanski 7 v kuhinji (smeh), kjer tudi sprejemamo klice na telefonskih številkah 786-13-23 in 041 407 705. Na teh telefonih se oglašamo od 6. zjutraj pa vse do 22. ure. Barbara Pance MP Grajski vrt Boštanj Center za kulturo, izobraževanje, šport in razvedrilo KOLEDAR PRIREDITEV APRIL 30. 4. 2004 VELIKO PRVOMAJSKO KRESOVANJE Praznovanje z glasbenimi gosti Grajski vrt Boštanj MAJ ...vse opojno cveti in vabi... 7. in 8. 5. 2004 SEM JAZ, SI TI, Vzgojno - preventivni projekt za mlade: predavanja, delavnice, družabne Igre, koncert idr. Galerija Grad Boštanj 15. 5. 2004 2. TRADICIONALNI BOŠTANJSKI POHOD Grad Boštanj - Radensko polje - Tabor - Županova jama - Grajski vrt Boštanj OS Brinje Grosuplje vabi vse krajane Grosupljega na prireditev ob zaključku dvoletnega projekta NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA ŠOLSKEGA OKOLIŠA OŠ BRINJE GROSUPLJE, ki ga izvajamo v sodelovanju s Turističnim in okoljskim društvom Županova jama. Prireditev bo v petek, 14. 5. 2004, v avli OŠ Brinje Grosuplje, s pričetkom ob 18. uri. gad (poti đlsDrjjji rjrjgie Ou&ujSM »mM IkscflOšSta® Stti iimks KOTiftaMOfl sGsrjflOi] pn a©= @bB ta m [hI \m> rorilrjjrfftsi ftuDfJ v? ©©Itetej n g„ §®©g£®cj] &&, đ® fl&, mim, teto ty m ®nflrri]o (^stroltoc Vabljeni! MODRO KOT NESKONČNO Likovni umetnik Rafael Samec Mezzosopranistka Mateja Kunstek Na odprtju razstave Modro kot neskončno Je sodelovala tudi skupina Stella (z desne: Nika, Ana, Anja, Manca, Maja, Barbara, Nejka in Manca). - foto B.P. Mojster lončasrtva Boštjan Dobovšek Je na sejmu pod Boštanjem v živo prikazal Izdelovanje glinenih posod in drugih Izdelkov. Predsednica DPŽ Sončnica pred bogato obloženo mizo, ki so Jo za velikonočno razstavo pripravile kmečke žene in dekleta. -foto B.P. V cerkvici sv. Martina pod Boštanjem je na soboto pred cvetno nedeljo razstavljal likovni umetnik Rafael Samec. Mojster svečarske obrti in prefinjeni izdelovalec voščenih skulptur je v cerkvenem hramu postavil razstavo, ki stajo popestrili mezzosopranistka Mateja Kunstek in vokalna skupina Stella. Rafael Samec, Je element sveče, voska In voščene likovne umetnosti, s katerimi se predstavljate v Boštanju, kakor koli povezan s praznikom velike noči? Vsekakor je povezan s praznikom, sploh razstava malih sveč, razstavljenih v cerkvi sv. Martina, ki spominja na Kristusovo vstajenje, na Kristusovo luč. V vaši razstavi prevladuje modra barva. Kaj Izpovedujete z govorico barv? Modra mije že od nekdaj blizu. Morda že sam naslov Modrovanja spominja na modrino neba. Osebno me spominja na človeško pamet in božjo modrost. Razstava opozarja, da bi ljudje s človeške pameti prešli na božjo modrost. Da bi to počasi zamenjali. Vsaka barva za seboj nosi celo zgodbo. Z barvo se ogromno pove, izpove-jo se čustva, razpoloženja. Je vaša razstava lahko tudi napotilo ljudem, kako naj stopajo v življenje, poiščejo novo pot? Morda lahko najdejo pot razmišljanja o opuščanju zemeljskih stvari in prehod k božji modrosti. Če se to posameznika dotakne, je cilj dosežen. Zadnji čas pogosto prihajate v Grosuplje. Kakšna so vaša spoznanja o kraju In ljudeh? Začel sem sodelovati s Televizijo Grosuplje, znanstvo pa seje širilo tudi naprej. Izgleda, da smo se skupaj našli pravi ljudje, ki znamo poznanstvo vzdrževati in ga ohranjati. Tako je prišlo tudi do razstave v Boštanju. Malo pa me Grosuplje spominja tudi na rodni kraj, ker sem tod mimo leta in leta potoval z vlakom v Ljubljano. Barbara Pance DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA SONČNICA IN VELIKA NOČ TRENDI 2004: pomlad/poletje Lepo pozdravljeni vsi, ki vam Je oko zašlo na tale prispevek o modi In trendih. Začenjamo namreč rubriko prav o tem, vse pa Je odvisno od vas, če boste dovolj zainteresirani, da vas seznanjamo tudi s to platjo življenja. Saj vemo namreč, da brez obleke nekako ne moremo nikamor, mogoče le v posteljo ali na nudistično plažo. Nekateri daste več pozornosti oblekam, nekateri manj, ml pa vam bomo tu poskusili odgovoriti na vaša vprašanja, ki vas mogoče že od nekdaj tarejo, In ne veste, ali gre ta kombinacija skupaj ali ne, oziroma rumena z zeleno... Dobrodošli v svetu mode! ŽENSKE To sezono lahko stavite na ženstvenost! Dame in dekleta se bodo letos oblačile v pastelne tone od nežno roza do žajfasto zelene. Vzorci so romantični, najlepši predstavniki so rože vseh možnih velikosti. Poleg prelepih pomladnih cvetlic so tudi pike, ki jih je najti na vseh delih oblačil, tudi na dodatkih, kot so rutka, torbica in celo na čevljih. Kroji in linije so dobili navdih v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja. V modi so zopet krila, predvsem tista, ki segajo do srede kolen in so širše spodaj oziroma se gubasto odprejo ali valovito naberejo. Zanimivo je tudi vse, kar diši po orientu: prosojne tkanine, vezeni vzorci, pretkani z zlato nitjo. Barve spominjajo na sončni zahod in spekter obsega vse najbolj tople tone, prepletene med seboj. Tudi obutev je orientalskih oblik; konica čevljev se spredaj zašpiči in vzdigne navzgor. Skratka, le dodatek bližnjega vzhoda si omislite in že boste »in«. Pa še nekaj za tiste, ki se ne morejo odreči večni črno-beli kombinaciji: nič ne boste zgrešili, če boste iz garderobe potegnili že pred leti nošeno in potem pozabljeno črno oblekico z belo obrobo. Kar pogumno! MOŠKI Moški, moški, moški! Kaj vam to pomlad prinašajo modne smernice? Prav tako kot ženskam pastelne tone, le da v bolj umirjeni barvni lestvici, v katero sodijo kaki barve, pravzaprav kar več ali manj vsi zeleni toni, peščeni odtenki in okus po čokoladi s popestritvijo oranžne barve. To velja prav za vse vrste oblačila: od hlač, suknjiča, srajc, do čevljev in kravate. Še vedno so v igri črte, pretežno diagonalne. (Zelo zanimiv vzorec, ki se letos pojavlja, največkrat pri srajcah, je nek hibrid med cvetlico in enoceličarjem.) Silhueta moškega je oblikovana po telesu, vendar ne tesno oprijeta. To je najbolj vidno pri suknjičih, ki se tokrat nujno enoredno zapenjajo z enim gumbom ali največ dvema. Tudi hlače so ožje krojene in opasane z ličnim, rahlo ekstravagantnim pasom. Slednje si še posebno lahko privoščijo mladeniči za maturantski ples. Ker ponavadi ženska ošvrkne moškega od nog do glave, oziroma kar direktno v čevlje, še en namig, kakšne čevlje prinaša letošnja pomlad: konica spredaj se zaokrožuje!, kar ne pomeni, da mora biti široka in ravno odrezana, le malo bolj zaokroženo človeška je. Barvni toni se ujemajo z oblačilom inje dovoljen kakšen temnejši odtenek, saj seje zelo težko barvno uskladiti, kljub vse večji ponudbi tržišča. DPŽ Sončnica Je pripravilo tradicionalno velikonočno razstavo v prostorih Občine Grosuplje. Kmečka dekleta in žene so se posebej izkazale pri pripravi značilnih velikonočnih Jedi, ki so jih okrasile s kmečkimi butarami in umetniško Izdelanimi pisanicami. Razstave se Je udeležilo več lokalnih politikov, krajanov In oba cerkvena predstavnika. - foto B.P. Olga Zaje izdeluje unikatne pisanice Iz plastičnih Jajc. Večno moderna belo-črna kombinacija. MATURANTI & MATURANTKE NAJPREJ PSIHOLOGIJA Prestop iz srednje šole v »odraslo življenje« je za nekatere velik korak. V obleki za maturantski ples se to zelo lepo pokaže, saj se mora maturant obleči primerno namenu. Ponavadi pozabljamo, da je to le svečan zaključek SREDNJE ŠOLE in ne fakultete ali pa sprejem španske kraljice. Zato priporočam, da nakup maturantske obleke vzamete za bolj zabaven dogodek in ne kot nekaj, kar vas bo utesnjevalo na sam večer, ko se elegantno predstavite/poslovite in poklonite svojim sošolcem in profesorjem. Ko odbije polnoč in gredo starši svojo pot (domov ali na svojo zabavo), vi pa nadaljujete romanje v bližnjo diskoteko, se ponavadi fantje in dekleta preoblečejo v bolj udobna oblačila in obutev. Zakaj se ne bi že za sam ples odločili za bolj sproščeno obleko?! Naredite kompromis in si privoščite kaj bolj zabavnega, za razliko od klasične dolgočasne črne ali rdeče obleke, ki ponavadi ravno pada ob telesu in delno zakriva čevlje s previsoko peto, ki so pač edine, ki sodijo zraven. Velika izbira mladostnih oblačil v trgovinah vam nudi, da si prebudite domišljijo in se uprete zastarelim idejam, kakšna mora biti maturantska obleka. In če ne najdete nič primernega na policah, se ne ustrašite dati narediti obleko, ki bo ukrojena le za vas! DEKLETA: letos so vam na voljo romantične linije, pestri vzorci in barvne kombinacije. Najlepše od vsega pa je velika izbira raznobarvnih elegantnih in prisrčnih čevljev z nižjo peto, ki prizanese od divjega plesa utrujeni nogi. In še nekaj za FANTE: izogibajte se sivim in črnim klasičnim oblekam z dolgočasnimi kombinacijami kravat! Ni več popularno, predvsem pa ne primerno za maturantski ples. Če imate kakršnekoli teme, želje ali vprašanja glede oblačenja, naslovite jih na uredništvo in potrudili se bomo, da najdemo ustrezne odgovore. Renata Rudolf Ženska in moška obleka, primerni tudi za maturantski ples. MOTIM. M» @» "Pesmi, ki bodo ostale, tudi ko mene več ne bo." BRENDI: MOJA POT Na začetku pogovora sem znanemu slovenskemu pevcu In glasbeniku Branku Jovanovlču Vunjaku, bolj znanim z Imenom Brendl, ki živi in tudi ustvarja v Šmarju-Sapu, zastavil vprašanje, kdaj se Je že začel ukvarjati z glasbo. Z glasbo sem začel že takrat, ko sem bil v reji na Dolenjskem, na Rojah pri Šentjerneju. Takrat so nekako že govorili: "Ta bo muzikant." Znal sem vse Slakove pesmi in še danes sem velik Slakov oboževalec. Kasneje sem res nekaj časa govoril, da bom zidar, ampak mama mi je vseeno kupila kitaro. Potem sem bil nekaj časa v glasbeni šoli kot totalno neuspešen violinist, na koncu pa sem končal kot kitarist in kot pevec. Prvo pesem sem napisal v osnovni šoli, v tretjem ali četrtem razredu. Resneje pa sem se začel ukvarjati z glasbo v ljubljanskih barih in kavarni Nebotičnik. Tam sem napravil "osnovno in srednjo šolo ter fakulteto" glasbene izobrazbe. Tu sem dobil ogromno praktičnega znanja od ljudi, ki morda v življenju niso naredili kaj posebnega, ampak so imeli toliko glasbenega znanja, da sem jim še danes hvaležen za vse to. Ves čas je iz mene prihajala tudi želja po avtorstvu. Zato sem začel "delati" razne pesmi za razne izvajalce, ki so prav tako igrali po barih in kavarnah. Prijelo seje. V tistem času sva posnela prve pesmi tudi s Koradom: Gospa, moj poklon z Meri Avsenak. Bodi srečna, Irena... Potem se je čez noč pojavila skupina Don Juan. Takrat, pred dvaindvajsetimi leti seje začelo: Mandarina... Prenehal sem študirati ekonomijo in danes, evo, sem profesionalni glasbenik. Spomnim se še teh časov. Da. Potem seje začelo odvijati z neverjetno naglico. V štirih dneh je ta pesem postala mega hit. Klicali so me z založbe Kaset in produkcije RTV: "Hitro napravi ploščo! Zadeva bo 'vžgala'." Zbral sem cel kup pesmi, ki sem jih že prej napisal. Plošči smo dali naslov Naj, naj. Prodali so jo v 100.000 izvodih, kar je bil za naše razmere ogromen uspeh. Se pravi - vsak 18. IVO FRBEŽAR - PODPREDSEDNIK SLOVENSKEGA CENTRA PEN Ivo Frbežar, 6. aprila, ste bili izvoljeni za podpredsednika slovenskega PEN. Kaj prinaša ta funkcija? Ta funkcija prinaša precej odgovornosti. PEN je organiziran tako, da njegovi člani aktivno sodelujejo tudi pri politiki svetovnega PEN. Vsak posamezen center pa se odziva ne tekoče dogajanje v svoji državi in tujini. PEN ne skrbi samo za literaturo, temveč tudi za druge stvari. Kakšne so splošne naloge, cilji in Ideje slovenskega PEN? Podobne, kot jih je organiziral ves svetovni PEN. Slovenski center v okviru svetovnega PEN kotira zelo visoko in sodi med najbolj aktivne. Imidž slovenskega PEN traja že vse od Mire Mihelič pa do Borisa A. Novaka, ki je znan po svojem angažiranju v Sarajevu. PEN centri naj bi delovali na področju kulture, kar pomeni, da v njem ne sodelujemo samo pesniki in pisatelji, ampak tudi esejisti, publicisti, ljudje, ki imajo vpliv v javnem življenju. PEN skrbi za prost pretok literature, svobodne misli, za svobodo tiska, kritiziranja vlad in administracij, svobodo besede in pisanja ne glede na državljanstvo, narod, svetovno in nazorsko prepričanje. Pomembna veja PEN je tudi mirovni komite, ki se ukvarja z mirom in pravicami po svetu. Tudi kultura in literatura sta marsikje ogroženi in preganjani, tudi pri nas ni stanje na tem področju ravno rožnato. Naslednje leto bo v Sloveniji, ponovno po 40 letih, svetovni kongres PEN. Kakšne vsebine bo obravnaval? To je izredno velika čast, na Bledu pa bo že 71. kongres. Vsi PEN centri si želijo postati organizatorji mednarodnega kongresa. Upamo, da bo pokrovitelj kongresa predsednik države, zbrati je potrebno precej sredstev, saj se pričakuje veliko eminentnih gostov, nobelovcev. Glavna tema, ki smo jo izbrali in predlagali mednarodnemu centru, je požela navdušenje. Naslov Babilonski stolp - prekletstvo ali blagoslov? Barbara Pance Slovenec je imel to ploščo. Je bila to že "doba" Don Juana? Da. Sicer smo v skupini nihali, ali damo skupini ime Don Juan ali Mandarina. Pesem je bila posneta še prej, predno je nastal ansambel. Takrat sem bil še član ansambla Amadeus. Odločili smo se za ime Don Juan, kije res nekako postal legendaren. Koliko časa je trajalo obdobje Don Juana? Približno sedem let. Potem Je prišlo "naslednjih sedem let"? Res izgleda, da imam ta obdobja razdeljena na sedem let. Zadnjih sedem let sva sodelovala s Koradom. Pesem Sem pravi Primorec je bila napisana že za Don Juane, a je šele s Koradom postala res lepa pesem, "himna" Primorcev. Potem pa se mi je dogajalo, kamor koli sem šel, da so ljudje spraševali: "Kje imaš Korada?" In tako sva se dogovorila: "Greva nastopat v duetu." To je bila res izredno lepa pravljica. Nikoli nisem računal, da bova midva sodelovala na odru. Nato si je Korado zaželel, da bi en projekt napravil samostojno. Dogovorila sva se prijateljsko. Razumem pa tudi to, da umetnik (in Korado je umetnik) želi po tolikih letih dela nekatere reči, ki se naberejo, sam uresniči. V sodelovanju z menoj je Korado avtorsko nekako ostal v senci. "Vmes je prišla" tudi družina. Lahko poveš tudi, kako si se odločil za Šmarje? Danico sem spoznal takrat, ko sem šel nedolžno mimo nje in me je zagrabila za roko. Čisto tako? Čisto tako. Hotela je plesati, ampak sem šele pozneje ugotovil, da je imela ona nekaj drugega v načrtu. Zdaj sem z njo že 22 let "bruto" pa še približno štiri leta "neto". V glavnem: dobro se razumeva, oba "slovensko govoriva". Uspelo nama je napraviti dva otroka, (prešeren smeh!!!) Morda smo malce posebna "familija"... Žena Danica prihaja iz glasbene družine. Njen oče je bil zelo priznan muzikant na Ptuju. Njena dva brata sta velika strokovnjaka za zvok, eden dela na radiu in ozvočuje razne prireditve, drugi pa tudi igra v nekem ansamblu. Zato mi tudi žene na to ni bilo treba nikoli privajati - ona je že vedela, da je na prvem mestu glasba in šele na drugem mestu ona (smeh). Potem pa: Ona je živela na Ptuju, jaz pa sem hodil trinajst let "k njej v vas". Vmes sem imel še stanovanje v Kranju, ki pa je bilo zanjo premajhno in je dejala: "Čuj, ti! Nekaj večjega nabavi!" Res, bila sta že dva otroka. Ko sem kupoval hišo, mi je moj agent poiskal devet hiš v Ljubljani in nobena ni bila dobra. Nato je dejal: "Ena je še v Šmarju-Sap." Šmarje-Sap pa je bil kraj, ki je imel tako ime, ki mi je bilo strašno zoprno. Kadarkoli smo se peljali na Dolenjsko in sem zagledal tablo Šmarje-Sap, in ta Sap me je spominjal na avtobusno podjetje in sem si dejal: "Tukaj pa ne bi živel, že zaradi imena ne." Potem sva se nekoliko z agentom prepričevala -on, da naj grem pogledat hišo, jaz, da ne grem. Ko sem le popustil tudi zaradi ugodne cene, sem mu dejal, naj se dogovori s predhodnim lastnikom, čeprav jo znotraj še videl nisem. Pozneje sva si z Danico hišo vendarle ogledala. Nekoliko smo jo predelali in si naredili gnezdeče, v katerem se dobro počutimo. Zelo dobro se razumemo tudi s sosedi. Hitro smo navezali stike. Večkrat vabimo drug drugega na roštilj. Naše ključe imajo sosedje, kadar gremo na morje, da nam hranijo želvo. Ml lahko poveš kaj več o otrocih, o sinu In hčerki? Žena ml Je pred pogovorom dejala, da ravno nastopa s plesno skupino Mojce Horvat na državni proslavi ob sprejemu v NATO, zato je, žal, nI doma. Hčerka Tina je ohranila štajerske korenine in pravi, da je Štajerka, Dejan pa se ima že kar za Šmarčana. (Dejan je nekoliko ugovarjal, a je na koncu dejal, da je tudi on vsakega po malem.) Otrok nismo nikoli posebej napeljevali na glasbo, temveč sta sama pokazala talent za določene stvari. Za Tino smo ga sicer nekoliko dlje iskali, a seje na koncu našla v plesu, v katerem je res uspešna in živi zanj. Pleše v skupini Mojce Horvat. Bili so večkrat že svetovni prvaki v show danceu. Dejan kaže, da bi znal biti moj naslednik, vendar premalo vadi kitaro. (Strogo resen Dejanov pogled! Protestira.) Tudi za bobne je zelo talentiran. Ima željo po nastopanju. Je pa prve uspehe dosegel kot filmski igralec v televizjijski nadaljevanki Pepi vse ve z znanim igralcem Jožetom Škofom (Dejan ga popravi - Janezom). Nadaljevanko pa je izkoristil, da je Janeza naučil par prijemov na kitari. Zdaj pa še Dejan: Kakšen oči Je tvoj oči? Dejan: Car! (Družinski smeh. Mami Danica pripomni, daje on njemu največji idol. Komaj čaka, da pride domov. Stokrat na dan ga pokliče po telefonu...) Brendi: Vsako jutro sva vsaj eno uro skupaj. Zvečer, ko se vrnem domov, se hoče stisniti k meni. Kako gre v šoli? Dejan: Slovenščina ravno ne najbolje, drugače pa kar v redu. Pri matematiki so večinoma petice. Brendl! Žena Danica vodi založbo Mandarina. Koliko Imate dela z založbo? Kako vam uspeva? Prvih nekaj let, ko je bila Danica še na Ptuju, sem založbo vodil sam z nekaj zaposlenimi delavci. Potem koje Danica prišla v Ljubljano, je prevzela vsa pisarniška dela. Z leti seje stanje v diskografiji izredno spremenilo. Situacija ni rožnata. V Ljubljani smo imeli neke poslovne prostore, ki smo jih dali v najem, zato smo dejavnost preselili kar v Šmarje. Kako pa obdelujete gradivo? Verjetno sodelujete z več različnimi studiji, morda s katerim še posebej? Nekaj zadev posnamemo kar v našem malem domačem studiju, nekaj pa drugod. Distribucijo smo prenesli na založbo Dalas. Največ, kar se je dalo, smo poenostavili vse organizacijske, tehnične in ostale postopke. V zadnjem času največ skrbimo za propagando izvajalcev. Nekoliko bi se ustavila še pri projektih! Morda še posebej pri zadnjem, izdanem letošnjega marca? Zadnja plošča je nastajala v decembru 2003 in januarju 2004. Želel sem narediti ploščo, ki bo imela veliko pozitivnega duha, s čim manj obremenjujočimi besedili, saj sem že po naravi zabavljač. Zato naj si moje plošče ljudje vrtijo takrat, ko se želijo sprostiti. Se pravi: Plošča je zelo veseliška. Pesmi, kot so Kako si lepa, Marjanca, Kje si našla tega kretena, bodo nedvomno uspešnice. Na plošči sta tudi dve baladi, kot je npr. Kdo je kriv in še nekatere druge skladbe, ki so idejno nekoliko drugačne. Plošča bo izšla tudi v hrvaški verziji, kjer se obetajo tudi druga sodelovanja. Kateri projekt v vsem tem času ti je ostal najbolj v spominu In po čem? (Dejan v ozadju): Čevapčiči. Brendi: Joj! To mi je zdaj težko reči, še posebej o projektu kot celoti. Morda je bila Hej, Slovenija. Morda tudi zato, ker je bilo v tistem času v Sloveniji dokaj čudno politično obdobje, ko si moral strašno paziti, kaj kdo kje reče. Ljudje so bili obremenjeni s tolikimi zadevami in imel sem občutek, da se sprehajam po robu prepada - ali bo "užgalo" ali pa boš padel. No, in tista parodija na pesem Jugoslavija se mi je zdela precej rizična. Hvala Bogu! Ljudje sojo vzeli za hec, saj sta bili najini pojavi tudi takšni, da naju ni mogel nihče resno jemati. Ta mije bil poseben projekt. Morda tudi čevapčiči, kot je rekel moj sin, kije prav posebna parodija na slovenske veselice, Golica in čevapčiči so zaščitni znak tega. Združil sem malo jugomelosa s slovenskim. Drugače pa mi je lažje reči, na katere pesmi sem najbolj ponosen. Na prvo mesto bi dal pesem Pod oknom sem stal, kije že ponarodela in marsikdo več ne ve, da sem avtor. Ljudje jo prepevajo skoraj v vsaki družbi, kjer se pojavi harmonika. Morda pa še skladbe: Rdečo rožo utrgal bom zate, Povej mi, Marina!, Rad bi ti rekel nekaj lepega... Pesmi, ki bodo najbrž ostale tudi še potem, ko mene že ne bo. Kako "prenašaš frajtonerlco"? Odlično. Zaljubljen sem v frajtonerico in bi jo imel v ansamblu, če ne bi imel malo preveč razgibanih harmonij. V skladbah uporabljam tudi mole, ki pa se jih na frajtonerico skoraj-da ne da igrati. Zato imamo na nastopih klavirsko harmoniko. Nenazadnje sem "Slakov sin" (v prenesenem pomenu! o.p.). Vprašanje sem postavil predvsem zato, ker si na začetku pogovora dejal, da si živel na Dolenjskem In se ml zdi, da ti Je nekaj te glasbe ostalo zapisane v srcu? In še vprašanje za zaključek najinega pogovora: Kaj bo Brendl prepeval po 1. maju 2004? Najbrž bom pel Kje so tisti dobri stari časi. (Nekoliko zamišljeno) Menim, da ni nič narobe, če gremo v Evropo, narobe pa je, če se v javnosti ustvarja mnenje, da nam bosta zdaj tekla mleko in med. Menim, da bodo nekatere zadeve še težje, saj so se tudi evropske države večinoma znašle v krizi. Velik problem je v sami globalizaciji gospodarstva - na eni strani gradi, na drugi uničuje. (0 mojem razmišljanju v zvezi s tem se z Brendijem pred pogovorom nisva pogovarjala, zanimivo pa je, da imava zelo podobno mnenje - o.p.) Ampak vendarle mislim, da Brendl BO PREPEVAL!? Brendi bo prepeval, pa če tudi ne več na velikih odrih. Bo pa prepeval doma, med prijatelji, pisal pesmi in izvrševal svoje poslanstvo - da zabava ljudi. To pa Je lahko odgovor tistim, ki preveč črnogledo razmlš-ljaj(m)o o prihodnosti, saj se premalokrat zavedaj(m)o, da je včerajšnji dan preteklost, Jutrišnji neznanka, današnji pa darilo. Hvala za pogovor, Brendl! Jože Mlkllč 99 mmm »» m mmmm lom Marjan Kastelic, dr. vet.: POTREBUJEMO ZAVETIŠČE ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI "Kdor dela zmedo na tem področju, gotovo ne dela v dobro živalim!" V eni izmed marčevskih oddaj "PREVERJENO" je marsikoga presenetil prispevek, v katerem je Društvo za zaščito živali enostransko hotelo prikazati neprimerne razmere v takoimenovanem provizoričnem zavetišču grosupeljske ambulante Buba. Pogovor z lastnikom Bube, Marjanom Kastelicem, dr. vet., ni namenjen polemiziranju, saj je to zadnje, kar bi lahko pripomoglo k rešitvi problema, temveč k realni razgrnitvi problematike področja zaščite živali, kot jo določa zakon. Psi lajajo; karavana gre dalje... Toda glede na to, da ste se za dejavnost in že sam poklic veterinarja odločili prav zaradi ljubezni do živali, sem prepričana, da karavana ne bo šla kar tako dalje. Bi osvetlili problem zavetišča za občane, tudi za bralce in končno tudi za ljubitelje štirinožcev? - sem namenila vprašanje, na katero Marjan Kastelic, dr. vet., odgovarja takole: "Na ravni države je bil v letu 1999 sprejet zakon o zaščiti živali, po katerem je skrb zanje naložena občinam. Občine lahko zgradijo svoje zavetišče, lahko pa se povežejo z zavetiščem, ki ga lahko ustanovi pravna ali fizična oseba - po zakonu mora občina na vsakih 800 psov vzdrževati en boks v zavetišču. Lastnik zavetišča je lahko vsaka pravna ali fizična oseba v R Sloveniji. Dejstvo pa je, da razen Ljubljane, ki ima svoje zavetišče na Gmajnicah, le za svoje potrebe, v primestnih občinah ta problem ni rešen. Ker pa mora biti tudi v sklopu veterinarske ambulante karantenski (izolacijski) prostor za opazovanje, ki so ga veterinarske ambulante dolžne opravljati, saj gre za zaščito ljudi pred nevarnimi kužnimi boleznimi, imamo že od ustanovitve veterinarske ambulante Buba po normativih urejene prostorne bokse. Boksi sicer nimajo izpustov, ker niso bili mišljeni in tudi niso - zavetišče. Pse smo dolžni imeti na opazovanju 10 dni in za te razmere so boksi povsem ustrezni. Ker pa so nam pse v izolacijo napotili veterinarski inšpektorji iz vseh primestnih občin v regiji, od Litije, Domžal, do Kamnika, pa tudi člani Društva za zaščito živali, smo že kmalu ugotovili, da bo problem treba rešiti celovito, poiskati dolgoročno rešitev. Po 10 dneh izolacije bi namreč morali psa, ki ni imel lastnika, oddati v zavetišče, le tega pa občina niti regija nimata. Zavetišče Gmajnice pa sprejema pse izključno iz ljubljanske občine. Glede na veljavno zakonodajo 30 dni zdravega psa ne smeš evtanizirati, spustiti ga tudi ne moreš. Uspešno smo sodelovali z Društvom za zaščito živali in se skupaj trudili zdravim štirinožcem poiskati nove gospodarje. Tako smo v petih letih oddali približno 800 psov. Marsikdaj pa seje zgodilo, da smo imeli psa v našem izolatoriju tudi 3 mesece - zdravega, lepega, žal nam je bilo zanj, upali smo, da bomo tudi zanj našli novega gospodarja. Ker občina pokriva za žival stroške le za 30 dni, so bili seveda to stroški Bube," pripoveduje Marjan Kastelic in poudari, da tega gotovo ne bi delali, če ne bi imeli čuta do živali, ki sojo brezvestni lastniki prepustili usodi, morda prav v prepričanju, da bo po črki zakona država poskrbela zanjo. VEDELI SMO, DA TO NI DOLGOROČNA REŠITEV ... "Tako so nam psi ostajali, mi pa smo se vrteli v začaranem krogu zakonodaje in naše lastne etike. Opozarjali smo tudi Društvo za zaščito živali, da je potrebno zadevo urediti v skladu z zakonodajo, ker nimamo namena imeti psov v karantenskih prostorih, ampak bi jih radi oddali v registrirano zavetišče, ki ga ni. Tako smo se znašli v začaranem krogu, iz katerega niso videli izhoda. Rešitve ne bo ponudil nihče, če je ne bomo našli sami!" je ugotovil lastnik Bube s svojimi sodelavci. GASILI SMO LE POŽAR IN SKORAJ BI OSTALI V DIMU ... Kakšna je bila vaša reakcija ob pričujoči oddaji? - "Nad oddajo sem bil globoko razočaran, predvsem zato, ker mi je novinarka zagotovila, da bo predstavila realno stanje, potem pa so izrezali vse tisto, s čimer sem hotel osvetliti bistvo problema, in bi bilo prav, da ljudje poznajo pravo resnico. Sebi v tolažbo in v svoji doktrini pa sem vedel, da delamo prav in po najboljših močeh, saj nikoli nisem rekel, da imamo zavetišče. Gasili smo le požar in skoraj ostali v dimu," pove Marjan Kastelic, dr. vet. Oddaja bi utegnila biti precej slaba reklama uspešni veterinarski ambulanti Buba, vendar pove moj sogovornik, tega niti za trenutek niso občutili. Na POP TV so dobili več kot 100 pisem v njihovo podporo, veliko strank pa jih je tudi poklicalo. Skratka, moralna podpora je odstrla zastor sivine. Oddaja je nedvomno prikazala povsem negativno plat. Lahko bi rekel - hvala lepa, prepuščam vam - ali - greste morda dalje? "Pet let se že ukvarjam s tem in poznam problematiko, živali se mi tudi smilijo, zato me zlonamerno poročanje ni ustavilo. Ne bom odnehal! Tudi zato ne, ker smo prav z Društvom za zaščito živali dobro sodelovali vse dotlej, ko smo zainteresiranim občinam sami ponudili izgradnjo registriranega zavetišča po pogojih, ki jih določa zakonodaja. Predlog smo predstavili Občini Grosuplje, ki je na srečo pokazala velik interes za ureditev razmer in postavitev regijskega zavetišča na območju naše občine. Izbrana je bila že tudi lokacija, stekli so postop- Čakam vas, zelo vam bom hvaležen In zvest .... ki spremembe prostorskega plana občine Grosuplje, opravljena je bila javna razgrnitev prostorskega plana, pridobili smo celo soglasje krajanov. Za te potrebe bi zadoščalo 20 - 30 boksov (vsaka žival ima svoj boks). Razgovori potekajo tudi z župani sosednjih občin in če bo prišlo do realizacije projekta, bomo takšno zavetišče tudi imeli. Na lokaciji izven urbanega naselja, zgrajeno na podlagi vseh predpisanih normativov," pripoveduje Marjan Kastelic, dr. vet. in doda, da bodo gradnjo financirali z lastnim kapitalom. Glede lokacije zagotovi, da je ta na področju, kije za to dejavnost primerna; tako, da ne bo motilo nikogar. Kako "gasite ogenj" sedaj, da ne bi prišlo do novih negodovanj? "Skladno z zakonodajo glede na veterinarsko dejavnost trenutno sprejemamo na opazovanje v izolatorij tiste pse, ki so nekoga poškodovali ter so sumljivi na steklino in to s področja, ki mu pripadamo. Še vedno se vrtimo v začaranem krogu, kam z živaljo po 10 dneh - zavetišča nimamo, Ljubljana rešuje samo svoje probleme, karkoli bi naredili, kršimo zakonodajo. Se pa predvsem trudimo živali čimprej oddati in lahko rečem, da nam to kar dobro uspeva," je zadovoljen Marjan Kastelic, dr. vet. -skupaj s svojimi sodelavci v ambulanti Buba. Psi so zelo družabna bitja, ki potrebujejo veliko ljubezni, zato zapuščeni In zavrženi, ki so to ljubezen Izgubili, ko pridejo v zavetišče, zelo hrepenijo po njej. Če Jo najdejo pri novem lastniku, so zanjo neizmerno hvaležni. Žival zna biti hvaležna. Žal pa je človek pogosto tisti, ki hvaležnosti obrne hrbet takrat, kadar mu gre za lastne interese. Samo za potrebe regije Imamo Alenka Adamič Izolatorljev dovolj. Najboljši človekov štirinožni prijatelj nI stol - ampak pes Mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet. med. je ena izmed prvih doktorjev veterinarske medicine pri nas, ki seje pričela poglobljeno ukvarjati s težavnim pasjim vedenjem. Včasih, ko so odpovedali vsi načini pasje prevzgoje, je bil skrbnik primoran psa oddati manj zahtevnim gospodarjem (v smislu: za na verigo bo dober!) ali pa seje odločil za usmrtitev psa. Danes je na voljo veliko sodobnih metod učenja psa in seveda v prvi vrsti skrbnika, da do neželenega vedenja sploh ne pride, ko pa se enkrat težave pojavijo, je na potezi "pasji psiholog". Za revijo Mladina je mag. Stariha Pipan povedala nekaj zanimivih ugotovitev, ki jih povzemamo. V 60-ih odstotkih obravnavanih primerov imajo skrbniki težave z agresivnim psom. Psi pretepači, ki kažejo napadalnost do drugih samcev, so vsi brez izjeme nekastrirani samci. Spolni hormon pri agresivnih psih povzroči, da se pes hitreje razjezi, močneje razjezi in počasneje pomiri. Če takega psa kastriramo, mu s tem olajšamo kontrolo napadalnosti. Pri pretepačih je to zelo priporočljivo, drug način pomoči pa je učenje pravilnega vedenja v prisotnosti drugega psa. To je najlažje z oglavnico halti. Če uporabljamo kovinsko ovratnico in jo močno zadrgnemo, ko začne renčati, pes postane še bolj agresiven. Vsakič, ko vidi drugega samca, to poveže z bolečino, ki jo je doživel prejšnjič pri zatezanju ovratnice. Oglavnica halti je podobna konjski oglavnici, uporabljamo jo lahko zelo nežno, pasjo glavo lahko obvlada tudi otrok. Oglavnica deluje tako, da psa narahlo stisne čez smrček in ga pomiri na njemu razumljiv način, kot to dela pasja mati. Prva grožnja pri sporazumevanju med psi je pogled. Ko hoče pes drugega samca podrediti, ga najprej pogleda. S haltijem mu glavo rahlo obrnemo na stran, s tem pa onemogočimo, da bi grozil, po drugi strani pa tako na stran obrnjena glava za drugega psa pomeni pomiritveni signal. To je treba delati dosledno, da bi sčasoma napadalnega psa umirili. Pes postane nadloga za družino, ko začne sam uravnavati svoj status. Ker skrbniki ne poznajo dovolj vedenja psov in pomena posameznih znakov, tako mimogrede spregledajo, da se pes vzpenja po družinski lestvici in ko postane vodilni v "krdelu", je običajno že zelo veliko zamujenega. Ko hoče lastnik psa skrtačiti, ta začne renčati, če ga hoče pobožati, spet zarenči nanj, ko pa pes želi, pride k lastniku, se vrže na hrbet in zahteva, da ga človek poboža. Ni pa vsak pes enak. Včasih pridejo ljudje, ki so imeli že štiri pse iste pasme brez težav, peti jih pa grize. Se pravi, da ni kriv samo lastnik, ki bi takega psa naredil, ampak se pes s takimi nagnjenji že skoti. Vedenje je namreč splet tako pridobljenih kot tudi prirojenih dejavnikov. Če bi bil lastnik dovolj poučen, bi mogoče tak pojav lahko preprečil. Z genskimi preiskavami je dokazano, da je prednik psa volk. Naravna, divja družina psa je volčje krdelo. Volk vedno živi v skupnosti, če živi sam, so ga v to prisilile neugodne okoliščine. V krdelu živita samec in samica, ki vodita s seboj mladiče več legel. Običajno sta edina, ki se v volčjem krdelu razmnožujeta. Na novo rojeni mladiči spoštujejo starejše člane, kar funkcionira leta in leta, dokler komu od staršev ne pojenjajo moči, bolj poredko pa se pripeti, da se kdo izmed mladičev počuti tako močnega, da izzove očeta oziroma mamo in takrat gre za hud boj za življenje ali smrt. Predvidevamo, da pes človeško družino vzame za svoje krdelo. Lahko se zgodi, da se pes uleže na posteljo in lastnikov ne pusti več PREBRALI SMO ZA VAS v spalnico. Pri majhni pasmi je mogoče še smešno, poznani pa so primeri, ko je večji pes resno poškodoval lastnika zaradi povsem nedolžne stvari. Sklonil se je nad psa, pes pa je znorel in mu skočil v obraz. Psi se med seboj pogovarjajo predvsem z govorico telesa. Pes se tudi z nami pogovarja tako in denimo možu sporoča, naj se drži stran od njega; če bi bil mož psa razumel, se psu v določenem trenutku ne bi približal. Tudi za agresivnost obstojajo določene razlage: npr. normalna agresivnost branjenja lastnika, ko je ta ogrožen oziroma pretirana teritorialna agresivnost, koje na obisku dober znanec, pes pa se obrani njegovega božanja z ugrizom. Poznamo tudi plenilno agresivnost. Kadar pes na tiho ali z gonilnim laježem steče za živaljo in jo pokonča, je to praktično neozdravljivo. Preganjanje mačk, kadar se pes ustavi, ko se maček postavi na noge in začne pihati, pa je ozdravljivo. Hud problem je, kadar ima pes žival za plen, steče za mačko in jo ubije ali pa pokonča miško ali celo napade otroka. Največ otroških poškodb se zgodi, ker pes otroka zamenja za plen. Otrokovo vedenje to ponavadi še pospeši: otrok začne kričati in tolči okoli sebe tako, kot se obnaša plen pred smrtjo. "Večini ljudi se zdi fino, če pes pride k njim, jim da taco ali pa kar skoči v naročje in jih gleda globoko v oči. Če to dopuščate, pustite, da vam pes izraža svojo nadrejenost. Če vam da taco na nogo, preizkuša, ali boste sprejeli njegovo nadrejenost ali ne," pravi mag. Stariha Pipan. Nikomur ne svetuje, naj psa kaznuje ali fizično obdeluje, ker so študije pokazale, da je to vse brez učinka. Spremeniti je potrebno svoj odnos do psa in uporabiti znake za sporazumevanje, ki bodo razumljivi tudi psu. Načinov, da pokažete svojo nadrejenost na nenasilen način, lasten višje razvitim bitjem, je veliko: - Pes naj nikdar ne leži na mestu, ki je enako visoko ali višje od skrbnikovega! - Pes naj vedno prepusti prednost prehoda skozi ožino (npr. vrata) najprej nadrejenemu! - Pri hoji po stopnicah naj bo pes vedno nižje od skrbnika! - Pes naj vedno dobi svoj obrok, ko so ostali člani "krdela", t.j. družine že pojedli; vedno naj je iz svoje sklede na svojem mestu, nikdar naj ne dobiva priboljškov od mize! - Izogibati se je treba fizični kazni, ker ne doseže učinka - pes, ki se skrbnika boji, je vedno, tudi v kritičnih situacijah - le preplašen pes z množico slabih izkušenj! Pri obravnavi neželenega vedenja psa je najprej potrebno izključiti bolezenske vzroke, zato je priporočen veterinarski pregled. Med najpogostejša neželena vedenja poleg agresivnosti spada tudi žretje iztrebkov, pretirano lajanje. Za slednje je največkrat krivo obnašanje skrbnikov, ki so psu kot mladiču nevede privzgojili to navado. Ko je mladič prišel k skrbniku in zalajal, je vzbudil skrbnikovo pozornost. Enako je naredil, koje moral lulat in drugič spet, ko je zahteval hrano. Ljudje se v končni fazi težave na sprehodu ne morejo ustaviti in pogovarjati s človekom, ki ga srečajo, ker pes neprestano laja in hoče naprej. V vseh težavnih položajih seje v dobro psa in skrbnika'najprej potrebno vprašati: Kaj stori volčja mati v naravi? Obmiruje in umakne pogled. To je pomiritveni signal za drugega psa. Enako naj bi reagiral človek: roke k sebi, pogleda naj stran, dvigne glavo, nastavi bok ali ramo psu. In pes bo skakal, šel na drugo stran, človek drži glavo gor, pes pa bo prek naše govorice telesa ugotovil, da je boljše, da se umakne. Potem ga lahko pokličemo, rečemo "sedi", da se umiri in ga za nagrado pobožamo. Poleg agresivnosti v družini je pogost problem pasja hiperaktivnost; pes skače po lastniku, laja, ne uboga. Tudi za tako vedenje je kriv skrbnik: ko mladiček pride v novi dom, najprej raziskuje okolico, nato ga družinski člani ljubkujejo v naročju kot plišasto igračko. Ko bo iz male igračke postal odrasel pes, velik, tudi moker in umazan, pa bo sam zahteval isto pozornost - božanje v naročju in mu ne bo jasno, zakaj je ne bo dobil. Mag. Sabina Stariha Pipan pri svojem delu opaža, da bi vsi ljudje imeli radi lepo vzgojenega psa, nihče pa ne bi nič delal z njim. Ko psa dobiš, se moraš nekaj mesecev zelo potruditi, da imaš potem 15 let mir. Pes je vezan na svojo naravo, res je prišel v človeško družino, toda ta se mora spustiti na njegovo raven. Pokazati mu moramo meje; če tega ne naredimo, bo najbolj nesrečen pes sam: ne bomo ga več ven peljali, ker vleče za vrvico in dela sitnosti, ne bomo ga vzeli na pot, ker je tečen, vedno več bo doma in s tem bo postal živčen, na koncu pa ga bomo dali v azil ali odpeljali na evtanazijo. Kaj storiti, če pes napade? Ponavadi najprej grozi, takrat je najbolje, da človek obmiruje in psa ne gleda v oči. Z rokami naj si zavaruje vrat, se obrne s pogledom stran in s kotičkom očesa spremlja psa. Redkokdaj bo pes napadel mirno stvar. Drugi princip je, da se počasi korak po korak umika nazaj in se po možnosti nasloni na kakšno steno. Pri otrocih svetujemo, naj se naredi ježka, se zvije in se naredi mrtvega. To je v praksi težko, ker ljudi zgrabi panika in začnejo bežati in vreščati. To psa še spodbudi k napadu. Nikoli pa ne smemo gledati psa v oči. Psi pa niso le agresivni, ampak tudi plašni. Vzroki so različni: fobije pred nevihtnim grmenjem, petarde, streli, strah pred ljudmi, pred drugimi psi, lahko se bojijo ljudi, a ne psov, lahko se bojijo samo psov, pa ne ljudi, lahko tudi obojih, strah jih je novega okolja. Tu ima velik vpliv socializacija psa, obdobje med tremi tedni in tremi meseci, koje odprt za vse nove vtise in vplive okolja. Takrat bi moral spoznati vse: otroke, starce, krave, mačke, avto, vlak ... in jih doživeti neposredno. Težave zaradi slabe socializacije se delno lahko odpravijo. Ključnega pomena je seveda spet ravnanje skrbnika. Psa ob prvem znaku strahu tolažijo. In kaj s tem sporočajo? Pravilno je, da se bojiš, kar boj se naprej, in pes se bo vedno bolj bal. Na koncu bo živčna razvalina. Zato je zelo pomembno, da skrbnik prezre psa, kadar ta pokaže znake strahov, ali poskuša preusmeriti njegovo pozornost. Če pes to naredi, dobi izdatno pohvalo. Paziti pa je treba, da psa po nepotrebnem ne izpostavljamo. Če se pes boji drugih psov, ga ne smemo voditi v gručo psov, ampak naj se igra s posameznim psom na samem. Pretirano ljubkovanje lahko zelo slabo vpliva na pasje vedenje, saj je ljubkovanje v volčjem krdelu znak podrejenosti; tam mladiči ližejo nadrejenega. Če psa ubogamo, ko hoče, da ga božamo, se pri nekaterih psih pojavijo vedenjske težave. Pes naj za božanje ali drugo vrsto nagrade nekaj naredi, lahko je povelje povsem preprosto. Psa skrbnik ne sme ubogati, ne da bi pes rekel - prosim. Prosim pri psu pa je to, da se na primer na povelje usede in za nekaj sekund umiri. Takrat ga pobožamo. S tem spet na preprost in psu razumljiv način pokažemo, da smo mu nadrejeni. Vir: www.mladina.si Mojca Sajovlc aiii _ DOMAČE METLE SO NAJBOUSE France Kozlevcar s Spodnjega Blata je pravi mojster v Izdelovanju sirkovih In brezovih metel. Sam po seje tudi sirk. ki mu vsako leto bogato obrodi. Samo enkrat je bila letina slaba In tedaj se je moral resnično namučiti, da Je znova pridobil seme rastline, ki Je dandanašnji skoraj več ne poznajo. Gospod Kozlevcar, kakšna rastlina Je sirk? Rastlina je podobna koruzi, saj se tudi seje in dozori ob istem času. Zraste visoko do 2 metra in na vrhu naredi velik šop za izdelovanje metel. Kakšen pa Je postopek za izdelavo slrkove metle? Sirk je potrebno najprej požeti, ga osušiti, potem je treba odstraniti slamo in seme in postopek izdelovanja se lahko začne. Sam sem se tega opravila naučil na Dolenjskem, pri tastu. Daleč v okolici menda ni človeka, ki bi še Izdeloval slrkove metle, nekdaj pa so bile pogost gospodinjski pripomoček na domačijah? Resnično ne vem, če še kdo izdeluje sirkove metle, bolj popularne so brezove, ki jih izdelujem tudi sam. Razlika med njima je, da so se sirkove metle nekoč bolj uporabljale za čiščenje domov, danes pa so namenjene pometanju dvorišč, brezove metle pa so primerne za urejanje hleva. Koliko metel ste napravili v desetih letih? _ , . , , ^J . _, . France Kozlevcar pri izdelovanju metle. Težko bi rekel. Odvisno od letine, zagotovo pa vsako leto vec ^ ^ B p kot deset, tudi dvajset. Za izdelavo vsake metle pa porabim vsaj dve uri. Sama izdelava je kar zamudno opravilo. Kakšna Je kakovost teh metel napram kupljenim? Kakovost je dosti boljša. Barbara Pance —J ali: "Pravljice", ki so se zapiso-O vale ne samo na moji duši, ^ ampak številnim sodelujočim in . srečujočim se v gasilstvu, kul-< turi, glasbi, v krajevni skupno-§ sti, v občini, pa pri delu v geo-QC deziji, gradbeništvu, urbanizmu M in založništvu ter nenazadnje ~ tudi v občinski politiki. Če vas zanimajo, jim prisluhnite! 1981 - nadaljevanje Tega leta so bili predsednik Gasilskega društva Zagradec pri Grosupljem Tone Ferjan, podpredsednik Viktor Rozman (že pokojni), poveljnik Brane Zorenč in pod-poveljnik Franc Krampelj, sam pa sem opravljal naloge tajnika. Že v začetku leta smo se lotili obnove podstrešnih prostorov nad dvorano gasilskega doma in jih predelali v pisarniške, sejne in arhivske prostore. Kot vsa druga aktivna društva smo zato vložili tudi prošnjo na Občinsko gasilsko zvezo Grosuplje. Zanimivo: Na "samoupravni gasilski in občinski" denar smo morali počakati točno do 30. decembra 1981. "Prej se ni dalo" so nam obrazložili, vendar je zanimivo pri tem predvsem to, da se je v tem času že začela povečevati inflacija, ki je odobreni denar v občinskem proračunu na začetku leta tistim, ki smo ga dobili na koncu leta, vrednost precej zmanjšala, če ne celo izničila. Še bolj zanimivo pa je to, da so z nami počeli tako še nekaj naslednjih let, praktično vse do osamosvojitve, ker nismo imeli nobenega strica blizu korita. V Iraku pa sem se proti koncu leta na velikem gradbišču "boril z drugačnimi strici" - predvsem z našimi šefi, ki niso spoznali, da imamo opraviti z Arabci, ki so že tisočletja prekaljeni trgovci in se jih ne da kar tako prepričati ali celo prelisičiti. Tako je po prigovarjanju in ugovarjanju nekaterih šefov, da naj "blefiramo" zahtevane natančnosti geodetske in laboratorijske meritve besnel tudi naš šef Tone, ki je kot izkušen geometer z italijanskih gradbišč v Libiji, rekel: "Nič! Tako bomo delali, kot je treba in naj naši šefi dajo mir, pa bo vse v redu!" 1982 Ko seje približal 15. januar 1982, datum mojega odhoda iz Iraka, v kadrovski službi niso ničesar vedeli o odhodu. Še več! Celo ALI IMA ED KADUNC KORENINE V NAŠIH KRAJIH? Dogajalo se nam je, da smo večkrat zagazili v mastno polpuščavsko blato. Zato so nam preskrbeli večje in močnejše avtomobile na štirikolesni pogon. vodja kadrovske službe je bil nedosegljiv. Na novozgrajeni Mercatorjevi veliki jedilnici pa seje na oglasni deski pojavil seznam z imeni delavcev, ki bi lahko odšli domov. Pri mojem imenuje bilo na roko napisano "Ne sme domov!" in zraven nečitljiv podpis, sestavljen iz dveh nerazločnih črk. Vrtal sem naprej. "Zakaj me ne pustijo domov?" vprašam sodelavko Meto v kadrovski službi in znanko še iz ljubljanskih gradbišč. Dejala je, da je za to pojasnilo najbolj pristojen prav vodja projekta Jože Brodnik. Malo se mi je sicer čudno zdelo, vendar nisem veliko pomiš-Ijal. Odšel sem v drugo pisarniško zgradbo do direktorjeve tajnice in ji dejal, da ga želim nekaj nujnega vprašati. Napovedala meje. S seboj sem odnesel kopijo dokumenta, ki je visel na oglasni deski pred jedilnico. Ko sem vstopil, sem kaj kmalu po pozdravu nekdanjega deseterobojca vprašal: "Kdo je to podpisal, da ne smem domov?" "Marš ven!" je zarjovel. V tistem trenutku mi sploh ni bilo jasno, kaj je narobe, a že v naslednjih sekundah sem se zavedel, da je ta papir podpisal on osebno -J.B.! Skrušen sem odšel na dvorišče in čez cesto v geometrsko pisarno. V pisarni ni bilo nikogar, saj je bilo ravno konec odmora za kosilo in so se sodelavci že odpeljali vsak na svoj konec gradbišča. Nemočan sem sedel na stol in čakal. Do večera, ko seje iztekal podaljšani delovni čas. Minute so bile dolge kot ure, ure kot meseci... "Kaj lahko storiš? Ali si sploh lahko kako pomagaš? Ali veš, kje si? Gradbišče je vojaško. Država je v vojni. Nihče noče nič vedeti..." Sklenil sem: "Da dosežem svoj cilj, je treba ukrepati s težjo zahtevo. Protestiral bom z gladovno stavko!" Za mene je bila stvar popolnoma jasna: "Imaš pogodbo, v kateri piše, koliko časa boš delal. Poleg tega pa si sam nikoli nisi želel oditi na delo v tujino, sploh pa ne zdaj, ko si se oženil. Sin je star nekaj mesecev. Doma delaš hišo..." Zvečer so se drug za drugim počasi vračali sodelavci najprej v pisarno, da so razložili načrte in ostalo dokumentacijo ter orodje in nato odšli na večerjo. Povedal sem jim, kaj se mije pripetilo. Nekateri so samo skomignili z rameni, drugih niti ni zanimalo ali pa so se s kakšno pikro pripombo celo posme-hovali. Le nekaj jih je bilo, ki so sočustvovali, a kaj več niso mogli storiti. Zadnji je v pisarno prišel šef Tone. Ko sem mu povedal, kaj seje zgodilo, seje prebleden začudil in odšel - na večerjo. Pisarna se je spet spraznila, zunaj pa seje v nekaj minutah naredila noč, saj je prehod med dnevom in nočjo v teh krajih dolg največ petnajst minut. Ura se je nato spet ustavila... Okoli desete ure zvečer seje vrnil šef Tone z vodjo kadrovske službe v pisarno. Začela sta me nagovarjati, naj podaljšam pogodbo o delu v Iraku vsaj za pol leta. Sprva nisem hotel niti slišati. Ko pa sta tudi ona dva nekoliko umilila svojo zahtevo, sem se začel tudi sam pogajati. Predlagal sem jima podaljšanje do konca januarja, onadva pa sta zahtevala do konca aprila. Ko sta videla, da na toliko časa vendarle ne bom pristal, sta dejala: "Pa vsaj do konca marca!" - "Ne! Največ za en mesec." - "Dobro." - "Vrnili pa mi boste potni list in mi poskrbeli letalsko karto!" - "Potni list dobiš takoj, letalske karte pa rti mogoče nabaviti več kot dva dni pred odhodom letala." Ko so mi prinesli v podpis pogodbo, je bila ura že skoraj polnoč. Na Svet je majhen. Se v začetku 20. stoletja so slovenski fantje in možje zapuščali rodno zemljo ter se sami ali skupaj s svojimi družinami odpravljali s trebuhom za kruhom v Ameriko. Res pa je, da so tudi redki ameriški državljani službovali in še danes službujejo v naših krajih oz. v naši neposredni bližini. Tako je v Sarajevu kot direktor vladne organizacije za pomoč državam v razvoju US AID po vojni v državah nekdanje Jugoslavije služboval tudi Ed Kadunc. Takrat se je ponovno zavedel svojih korenin, ki segajo v Slovenijo. Ugotovil je, da je bila njegova stara mama Johana Mlvec rojena v Cerknici leta 1895. Ed je v rojstnem kraju svoje stare mame odkril tudi njeno rojstno hišo ter potomce njenih sorodnikov. Nadebudni Ed je raziskoval naprej in ugotovil, da tudi njegov stari oče Johan Kadunc (prvi z leve na fotografiji v družbi z ženo, sinom In snaho, oktober 1968) izvira iz Slovenije ter da je bil rojen okrog leta 1897. V Ameriko je odšel okrog leta 1914. Zanesljivih informacij o rojstnem kraju svojega starega očeta Johana pa Ed žal še nima. V spominu ima le približno izgovorjavo rojstnega kraja svojega starega očeta: "Smarija" Ali gre za kraj Šmarje (danes Šmarje-Sap) ali pa vsaj enega izmed krajev, ki je v preteklosti spadal v šmarsko faro? Ed se spominja, da je imel stari oče Johan eno sestro in vsaj dva brata. Enemu izmed bratov je bilo ime Albert, drugemu pa Louis (Loujize, Lojze?). Oba sta po preselitvi v Ameriko živela v Clevelandu. Eden od bratov, ki je ostal v Sloveniji, naj bi bil učitelj ali celo profesor. Johana Mivec in Johan Kadunc sta se poročila leta 1915. Leta 1918 se jima je rodil sin John, leta so Američani nori, saj delajo 12 ur na dan, 6 dni na teden. Ed se spominja tudi, da je bila pred mnogimi leti (morda okrog leta 1965) v ameriških časnikih objavljena novica o samomoru visokega funkcionarja jugoslovanske (Titove) tajne policije Ed Kadunc - prvi z desne. 1919 hčerka Sophie, leta 1920 sin Edward (pokojni Edov oče) in leta 1922 sin Joe. Edov stari oče Johan Kadunc je okrog leta 1956 obiskal sorodnike v Sloveniji. V svoji rodni domovini je ostal kar okrog tri mesece. Med tem obiskom je imel tudi hude zdravstvene težave in je bil v bolnišnici celo na nekakšni operaciji. Po Edovih informacijah, je tudi Johanov oče (torej Edov praded) okrog leta 1890 odšel v Ameriko. Nekaj časa je delal kot gozdni delavec v Zahodni Virginiji, a seje kmalu vrnil v Slovenijo. Dejal je, da (UDBE?), ki seje prav tako pisal Kadunc, ter naj bi bil ob svojem času pomemben državni politik. Edov stari oče Johan je trdil, da je bil ta Kadunc njegov sorodnik. Ali bodo ti podatki zadoščali, da bo Ed odkril rojstni kraj svojega starega očeta Johana Kadunca ali celo potomce njegovih sorodnikov. Vsake informacije bo nadvse vesela ga. Polona Čadež (polona.cadez@uni-lj.si ali 031-796-738 OZ. 01/519-11-25), ki prijatelju Edu pomaga pri iskanju sorodnikov v Sloveniji. Janez Plntar dodatku k pogodbi je pisalo, da bom delo zaradi izrednih razmer podaljšal konca februarja, a koje letalo odletelo iz Iraka, je na koledarju pisalo 6. marec 1982. Tako so mi dejansko podaljšali delo za več kot še enkrat toliko, kolikor sem bil "na silo" dogovorjen od samega začetka. Pri tem pa sem spoznal, da je tudi šef Tone vedel pred menoj za večino dogovorov v ozadju. Naj pa priznam, da sem v tem času večkrat razmišljal, kako bi bilo, če bi pobegnil iz Iraka s kakšnim znanim "kamionarjem", ki so na gradbišče vozili gradbeni material ali pa hrano s hladilniki. A če bi se odločil za to rešitev, bi se moral izogniti tudi številnim vojaško zabarikadiranim in z mitraljezi naperjenimim "chek point-om" že na vseh cestah v Iraku, pa na meji med razbesnjenim kurdskim območjem, nato še na meji med Turčijo in nato vse do doma. Nedvomno pa bi mi bilo tudi nadaljnje življenje doma nemogoče, saj bi zaradi tega prej ali slej izgubil službo ali pa bil še kako drugače kaznovan... Vsa teža teh težkih spoznanj se je v meni le s težavo prevesila v odločitev, da ostanem v Iraku do dogovorjenega novega datuma predvsem zato, ker sem vedno imel v mislih, da me več kot 4000 km od tega pekla čakajo doma mlado družinsko gnezdeče, moji domači in prijatelji. Do 6. marca, ko sem odhajal domov, so geometri iz Geodetskega zavoda Slovenije že opravili izmero in izračun osnovne geodetske mreže. Zato smo skupaj z gradbišča do starega Sadamovega letališča potovali pldrugih 100 km z avtobusom in peljali s seboj poleg osebne prtljage še precej geodetskih instrumentov iz Zavoda. Pred vrati zaprtega letališča seje vsak večer trlo tisoče čakajočih potnikov - Arabci, Azijci, Evropejci, črnci... sotrumoma prihajali iz raznih koncev Iraka. Zato je na vhodih in znotraj letališča stalo vedno precej vojaške policije. Letala so vzletala in pristajala na vsakih nekaj minut samo ponoči. Tako sta bili dogovorjeni v vojni sprti državi. Tega večera je bilo po moji oceni pred letališčem okoli osme ure zvečer nekaj tisoč ljudi. Stal sem v prvi četrtini nekoliko bolj na levi strani letališča. Ker so ljudje začeli pritiskati na vrata, je vojska začela mlatiti po glavah z bambusovimi palicami in ljudi porivati nazaj. Na srečo sem stal kakšnih pet metrov od vrat in sem se komaj umaknil v ozadje. Sodelavca in sošolca Ciril in Sašo pa sta bila že nekoliko bolj spredaj. Ker je Ciril visok skoraj dva metra, je dobil po glavi kar precej udarcev, tako da se mu je pocedila kri. Vsi smo se nato umaknili čisto zadaj na parkirišče za nekoliko spori raslo evkaliptuso-vo grmovje in sva s Sašem za silo obrisala Cirila. Nato seje Ciril spomnil, da je instrumente pustil kar sredi množice. Na srečo se tudi instrumentom ni nič zgodilo, le plastični in kovinski varnostni zaboji so bili zaradi prerivanja in prevračanja nekoliko opraskani. Tudi po tem dogodku sem bil še bolj odločen, da se v Irak ne bom vrnil nikoli več - a (kot boste pozneje spoznali) se je tudi nismo spali vso noč, od sreče vseeno nismo mogli zaspati. Na veselje smo popili šilce ali dva žganega J&B-ija (tudi na zdravje J.B-ju, Jožeta Brodnika pa je slovenska javnost bolje spoznala po osmamo-svojitvi Slovenije, koje prevzel vodenje Družbe za avtoceste Republike Slovenije - DARS). Ker pa je bilo med potniki tudi nekaj dobrih pevcev iz podjetja Primorje iz Ajdovščine, s katerimi smo se spoznali na gradbišču in kar nekajkrat že tam ob večerih zapeli, in ker sem s seboj imel kitaro, smo kljub ropotu zapeli na letalu "...Bodi Bog s teboj in angel varuh tvoj...!" in še veliko znanih slovenskih narodnih. Nepozabni trenutki, ki se jih spominjamo še vedno, kadar se srečamo. Jože Miklic meni zareklo. Že precej proti jutru smo se vendarle vkrcali na JAT-ovo letalo. Kljub temu da Suvvalra, mesto s približno 5000 prebivalci, 10 km od gradbišča P-202D - Panoramo ml Je v spomin s tušem narisal sodelavec, arhitekt F. Člžek. POTEPANJE PO EGIPTU (13. del) Vrnili smo se v hotel. Večerja. Spat. Naslednje jutro smo vstali ob pol sedmih zjutraj. Po zajtrku smo zapustili hotel, se usedli na avtobus in se priključili konvoju, ki je prečkal Arabsko puščavo. Vožnja v konvoju. Zanimiva vožnja. Spredaj in zadaj avtobusi, tovornjaki, džipi. Mimogrede nam je cesto prečkala kamela. Ustavljanje. Čas za kratek postanek. Vsi hitro na stranišče. Možnost kupiti kakšno malenkost, vodo v posebnih barakah, postavljenih sredi puščave. Nič obiranja. Vojaki, ki so spremljali konvoj, so nas priganjali. Hitro nazaj na avtobus in naprej. V Hurghado. Mesto na vzhodnem delu Egipta. Ob Rdečem morju. Turistično mesto. Prvi vtis. Bolj čisto. Turizem se res že zelo pozna. V hotel Snafer. Sobe s klimo. Malo počitka po dolgi in naporni vožnji. Popoldne možnost izleta v Arabsko puščavo. K Beduinom. K njim smo se peljali z džipom. To je bilo spet nekaj! Po nekaj kilometrih izven mesta sam pesek, puščava, okrog in okrog, nič drugega, nobenega zelenja. Nič. Čisto nič. Kako je šofer drvel po pesku! Gledali smo, Če je kakšna Ponovno na kameli pri beduinlh. Turistično mesto ob Rdečem morju Hurghada. Vodnjak cesta, pa je ni bilo. Samo vsake toliko časa smo zagledali kolesnice. Ampak naš šoferje vedel, kje mora peljati. Vozili smo se eno uro. Ko je šofer videl, da uživamo v divji vožnji, je še bolj pritiskal na plin. Metalo nas je po džipu iz ene strani na drugo. Nora vožnja! Kričali smo in uživali. Ni bilo nevarnosti, da bi se v koga zaleteli, ker je bila "cesta" tako široka. Med potjo je šofer ustavil. Poskakali smo iz džipa in se zapodili v bližnji hribček. Na vrh. Pesek. Ugrezalo se nam je. Obutev polna puščavskega peska. Veter. Fatamorgana. Vročina. Prispeli smo. V daljavi sem zagledala kolibe, narejene iz trsja. To so njihove "hiše". Nikjer nobenega človeka. Ko je naš vodič najavil naš prihod, nas je sprejel eden izmed Beduinov. Peljal nas je v eno izmed kolib, kjer smo dobili posebne blazine, da smo se posedli po tleh. Nekaj časa smo bili sami. Potem se je pojavil moški s pladnjem v roki. Na njem pa čisto majhne kovinske skodelice, v katerih je bil čaj. Za dobrodošlico. Zelo, zelo sladek in vroč čaj. Spili smo ga. Šele potem pomislek, od kod voda? Nato nas je naš lokalni vodič popeljal okoli po vasi, da smo si ogledali naselje. Več kolib. Vodnjak. Globoko v zemljo vdolbena luknja. Šestdeset metrov globoko. Nad luknjo škripec in preprosto vedro. No, od tukaj voda. Vodič je spustil vedro v luknjo. Dolgo je trajalo, preden je prišlo do dna. In nazaj. Vedro polno vode. Pogledali smo vodo. Ni bila ravno čista. In vonj tudi ni bil prijeten. Ampak mi smo pili čaj. Pa saj je bila voda prekuhana. Vodič nam je razložil, da se preseli cela vas, ko v vodnjaku zmanjka vode. Ko vidijo, da bo vode zmanjkalo, jo gredo moški že prej iskat. Najprej jo morajo najti. Potem je potrebno še skopati luknjo. Brez strojev. Brez bagrov. Na roke. Dalje smo si ogledali še nekaj kolib. Nekatere so bile namenjene živalim. Kozam. V nekaterih so imeli velike plastične kante in v njih vodo. V daljavi smo že zagledali kamele in vodiče. Večina vodičev je bilo otrok. Mogoče stari osem, devet, deset let. Ponovno jahanje. Tokrat je bilo že lažje. Z manj strahu. Toda še vedno me je stiskalo v želodcu ob sestopanju. V vasi so že vidni znaki turizma. Papirčki bonbonov. Vrečke slanih prigrizkov. Nič kaj lep pogled. Ne sodi v to avtentično okolje. Sledil je ogled peke kruha. Palačinkastega kruha. Pekla gaje deklica, zavita vsa v črno. Le oči so kukale izpod obleke. Žive očke. Kruh je zamesila iz moke, ki jo pridelajo v bližnji oazi. Spekla ga je na posebni okrogli plošči, pod katero je gorel ogenj. Testo je vrgla na ploščo in ga raztegnila v obliko palačinke s posebno palico. Tako, da je bil kruh zelo tanek. In hitro pečen. Vmes ga je s palico obračala in raztegovala. Med delom so bile zelo žive njene oči. Kako nas je gledala in opazovala. Kruh je bil pečen. Lahko poskusimo? Seveda, da bom. Mmmm. Kako je bil dober. Ves čas so okrog nas skakali otroci. Kako so bili simpatični! Veseli vsakega bonbona. Kar stiskali so se k nam. In se slikali z nami. Tudi za kamero so pozirali. Otroci so bili oblečeni še v svetla oblačila. Vodič nam je pojasnil, da se tu deklice zelo hitro poročijo in zelo hitro imajo otroke. Tudi pri trinajstih, štirinajstih letih. Takoj, ko se poročijo morajo nositi strogo črna oblačila. Vse zavite. Samo oči so zunaj. Ko sem se povzpela na bližnji hribček, sem imela pogled na celo vas. Kakšna milina. Gledala sem, kje so domačini. Samo otročaji so skakali sem in tja. In kakšna koza. Pa kamele ob vznožju hriba. Tiste, ki smo jih jahali. Vodič nam je razložil, da so vsi moški zdoma. Šli so po opravkih. Nekateri v oazo, nekateri pasti živali, nabirat suhe veje. Kako živijo! Zelo so skromni. Pojejo, kar dobijo, kar imajo. Vsekakor ne obilno. To se vidi. Vsi so suhi. Ker smo imeli še kar nekaj časa do zahoda sonca, nas je naš šofer odpeljal v oazo. Da vidimo, od kod voda. Spet nora vožnja. Vendar kratka. Voda prihaja izpod skal. In res. Vse je zeleno okoli. Nekaj metrov. Potem pa spet pesek in puščava. Vožnja nazaj. Kmalu bo zahod sonca. Povzpela sem se na hribček nad vasjo. Se usedla. In uživala. Krasen zahod sonca. Mir. Tišina. Veter. Brezčasnost. (se nadaljuje) Branka Škufca MOLK Molči. Ni besede, ni izraza. Ustnice ne govorijo; molk je oster zimski led, ki veje v srce. Kamen je obraz, neizklesan kamen. Poskušam ga razbiti z vsem, kar ml pride pod roke. A kamen kar molči. Molči kot grob, pravijo. Molči kot grob, pravijo. Damjan Perme Peka palačinkastega kruha ZAHVALA Ob Izgubi naše drage mame, stare mame In prababice MARIJE UUBIČ iz Spodnje Slivnice. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za cerkev in svete maše. Posebna zahvala velja gospodu župniku Šuštar Francu in gospodu kaplanu Mrak Janezu za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi Moškemu pevskemu zboru Samorastnik iz Žalne, Pogrebnemu zavodu Perpar iz Šentvida pri Stični in osebju Zdravstvenega doma Grosuplje. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA Ob Izgubi našega dragega očeta, dedka In tasta IVANA ŠTIGLICA iz Grosupljega Jurčičeva 11/4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. (S. Makarovič) ZAHVALA Ne najdemo pravih besed, s katerimi bi se zahvalili vsem, ki ste bili povezani s trenutki življenja, bolezni In smrti naše drage žene, mame, babice In prababice ANTONIJE PLANINŠEK rojene MATOZ (1919-2004). k m Iskrena hvala dr. Fani Grabljevec - Miklavćić za nudeno zdravniško pomoč v času njene bolezni, medicinskima sestrama Klavdiji in Janji za ustrezno pomoč in nego. Hvala gospodu župniku Antonu Pahuljetu za lepo opravljen cerkveni obred, poliškim pevcem, dobrim sosedom, predvsem Francki Skubic in Jožici Mlakar, ki sta ji dolga leta nudili pomoč, in sorodnikom ter znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči vsi njeni Nikar ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob Izgubi našega dragega ADOLFA MEKUČA (1926-2004) iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane sveče, cvetje in darove za cerkev. Hvala podjetju Motvoz In platno, Društvu upokojencev Grosuplje, Društvu invalidov Grosuplje, Oldtimer klubu Škofljica, moškemu pevskemu zboru iz Ribnice. Zahvala dr. Cirilu Golobu, med. s. Zorici Mejač, patronažnim sestram ZD Grosuplje in ge. Fani Kralj. Za darovano sveto mašo in lepo opravljen pogrebni obred se zahvaljujemo kaplanu g. Mraku. Njegovi: žena Marija, hči Darja i družino In sin Igor z družino ZAHVALA ob izgubi našega dragega moža, očeta, ata In pradeda IVANA ŠERJAKA (1926-2004) iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Zvezi društev šoferjev in avtome-hanikov Grosuplje ter Zvezi borcev za lepe besede slovesa in spoštljivo počastitev ob pogrebu, g. Antonu Hostniku za lepo opravljen pogrebni obred ter osebju Zdravstvenega doma Grosuplje za skrb ob njegovi bolezni. Zahvaljujemo se tudi Šentjurskemu oktetu za lepo petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi i! I ŽIVIMO ZDRAVO - VTISI SKLEPI IZ ZAPISNIKA 9. SEJE LAS LETOVANJE OTROK V LETU 2004 2. APRIL 2004 Vse zimske mesece smo občani poslušali obvestila preko Zelenega vala ali prebirali obvestila v Zdravstvenem domu ali na oglasnih mestih o akciji Živimo zdravo in tisti, ki smo bili dovolj radovedni in pripravljeni kaj storiti za svoje zdravje, smo pridno obiskovali predavanja in delavnice, ki jih je organiziral Zdravstveni dom v sodelovanju z Občino Grosuplje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Ljubljana. Veliko novega smo izvedeli o zdravi prehrani, o boleznih današnjega časa in dejavnikih, ki povzročajo le-te. Moji vtisi ob (skoraj) vsakem predavanju ali delavnici so bili zelo pozitivni, saj so gospe in gostje vsakič na domač, razumen način podajale snov. Vesela sem bila vsakega na novo odkritega znanja ali vedenja. Opazila pa sem kmalu, da prihajajo redno isti občani in smo se ob tem kar spoznali. Vendar pa je moj pogled po dvorani ob predavanjih o zdravi prehrani, o rizičnih dejavnikih nastanka bolezni srca in ožilja vsakič zaznal le malo mlajših ali tistih, ki bi s pravočasnim pristopom k zdravemu življenju še lahko preprečili nastanek teh bolezni. Pri kuhanju v kuhinji Osnovne šole Brinje smo bili zelo številni, čeprav je bil pustni torek in tudi na novo zapadel sneg nas ni ustavil in prav dobro smo se imeli, saj so nam mojstri skuhali veliko zdravih in zanimivih jedi. Sneg nas je spremljal tudi na pohodu, kar pa številnih udeležencev sploh ni motilo, kar se vidi iz priloženih fotografij, saj nas je spremljalo lepo vreme in ob spremstvu vodiča g. Andreja Culjkarja smo prispeli k Županovi jami, kjer smo imeli zdrav prigrizek. Taki prigrizki in čaji so nas čakali tudi na koncu vsakega predavanja za kar gre pohvala sponzorjem. Ob vicih in vtisih smo ugotavljali, da so nas te akcije - predvsem starejše občane nekako izbezale iz naših domov in da smo teh druženj še kako potrebni. Zabavno je bilo tudi na testu hoje. kjer nas je kljub napovedi ob devetih zjutraj pričakalo sonce. Vsak po svoje je s pomočjo osebja iz Zdravstvenega doma ugotavljal svojo fizično sposobnost in seveda sklenil, da bo na naslednjem testu drugače. Zadnji torek v marcu pa smo imeli lep zaključek vseh delavnic, izvedeli smo skoraj vse o Endovitalu, o pripravljanju jedi iz kalčkov in koristnih vitaminih v njih in zelo kratek povzetek, kaj se je dogajalo na vseh delavnicah. Vsem, ki so kakorkoli pomagali, da so delavnice stekle, pa so podelili pisne pohvale. Pohvale petim prijaznim gospem Zdravstvenega doma Grosuplje, ki so bile še kako prisotne na vseh delavnicah, je izrekel direktor Zdravstvenega doma. Iskreno upam, da so, kakor jaz, tudi ostali udeleženci odhajali polni prijetnih vtisov domov. Seveda so nam spet pripravili pokušine Endovitalovih izdelkov, solat iz kalčkov, čajev, kruha in dobrot Društva podeželskih žena Sončnica. Upam, da te akcije niso bile samo tokrat. Na enak način bi si lahko sami organizirali pohode, srečanja občanov z enakimi zdravstvenimi težavami ali organizirali tečaj zdrave kuhinje, a to je že druga zgodba. Slavka Lisec Zavod /.„ /Hrav-tv.T,., varstvi, IJeMjana m Zdravstveni notn Ootiuplj" ZAHVALJUJETA časopisu Grosupeljski odmevi i".nmiwv,-k. ki ip umoKuCil. tla sm,i projcram »Živimo wlmv,i« v (iro„iipliu uniM-Ann l-prljali DwtW ZZV LHiBlian* Marko Vudraa, dr. « Igajpr-- Oraaupit« 10 03.2004 Sprejem strategije dela LAS za obdobje 2004-2008 LAS je soglasno sprejela strategijo dela za obdobje 2004-2008 z upoštevanjem sprejetih amandmajev. Priprava akcijskega načrta dela LAS za obdobje 2004-2005 Vodstvo LAS pripravi dvodnevni posvet 8. in 9. maja 2004 (sobota in nedelja) in o tem pravočasno obvesti vse člane/članice LAS ter jih povabi k udeležbi na posvetu. Kot osnovo za pripravo akcijskega načrta LAS sprejme predlagan obrazec. Rok za predloge s strani članov/članic je 24. april 2004. Priprava 3. seminarja LAS (termin, okvirni program, predavatelji itd.) LAS zadolži vodstvo, da pripravi vse potrebno za izvedbo seminarja in k pripravi po potrebi povabi tudi druge člane/članice LAS, ki želijo sodelovati, ter druge prostovoljce. Naslov seminarja je: "Primarna preventiva - ključna naloga LAS". Seminar se izvede na način in v terminu, kot predlaga vodstvo LAS (gradivo za sejo). Za predavatelje na seminarju se uradno povabi naslednje strokovnjake: Andreja Barle Lakota (varianta: mag. Andreja Hočevar), Bogdan Žorž (varianta: dr. Bogdan Polajner), Silva Zelič (varianta: Mile Hodnik). Informacija o pobudi glede ustanovitve medobčinskega centra za mlade kot javnega zavoda (predlog profesionalizacije LAS na medobčinski ravni) LAS pozove župana g. Janeza Lesjaka, da čimprej (najkasneje pa do 15. maja 2004) skliče sestanek z župani sosednjih občin in LAS Grosuplje glede pobude o ustanovitvi medobčinskega javnega zavoda. Vodstvo LAS naj se predhodno o izvedbi sestanka in morebitnih skupnih predlogih posvetuje z županom občine Grosuplje, g. Janezom Lesjakom. Informacija o aktivnostih v zvezi s peticijo LAS Grosuplje proti umestitvi Urada Vlade RS za droge na Ministrstvo za zdravje In prihodnost povezovanja LAS na nacionalni ravni (pobuda za ustanovitev Zveze LAS Slovenije) Vodstvo LAS Grosuplje še naprej temeljito spremlja stanje glede novega položaja Urada za droge in koordinacije LAS ter o rezultatih peticije (vključno z dokumenti Vlade RS in Državnega zbora RS) obvesti člane/članice LAS, podpisnike peticije in širšo strokovno in laično javnost. Vodstvo LAS aktivno pristopi k ustanovitvi Zveze LAS Slovenije. O nadaljnjih aktivnostih glede te točke dnevnega reda redno (sproti) obvešča člane/članice LAS. LAS podpira predlog vodstva o ustanovitvi zveze dan po seminarju, tj. 25. maja 2004, ter podpira predlog o sedežu zveze v Grosupljem. G. Hrovatin in ga. Likovič naj se čimprej ses-taneta z g. Krekom, direktorjem Urada za droge glede uresničevanja obljub Vlade RS in ustanovitve Zveze LAS Slovenije (zlasti financiranja zveze s strani države). Razno Pod to točko je g. Košir predstavil rezultate ankete med člani/članice LAS, informacijo o ažuriranju podatkov o članstvu ter aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo Rotarv kluba Grosuplje in pripravo socialnega programa (možnost sofinanciranja aktivnosti LAS). Povedal je tudi, da je v pripravi druga letna publikacija LAS, pri čemer so prisotni člani/članice soglašali z njim, da se publikacija pripravi čimprej, ter da se ne čaka več obljubljenih prispevkov (Žorž, Polajner). G. Koširje tudi poročal o rezultatih razpisov (Urad RS za mladino - 2.000.000 SIT, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - okrog 230.000 SIT, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - še čakamo odgovor!). Občina Grosuplje naj bi v teh dneh nakazala že drugi obrok v višini 500.000 SIT za delovanje LAS (od obljubljenih 2.000.000 SIT). LAS na pobudo založbe Partner Graf d.o.o. pomaga pri prodaji knjižne zbirke Marinke Fritz-Kunc, ob tem pa LAS za potrebe financiranja svojih aktivnosti zasluži 1.500 SIT od vsakega prodanega kompleta (cena kompleta je 4.000 SIT). Prisotni člani/članice LAS so bili povabljeni na predavanje dr. Polajnerja, ki je bil v sredo 7. aprila 2004 v OŠ Louis Adamič Grosuplje (vsi člani/članice LAS bodo o predavanjih pravočasno obveščeni tudi po elektronski in navadni pošti). Znan je tudi že datum izvedbe akcije Veter v laseh - s športom proti drogi (29. maj 2004). Za izvedbo je zadolženo Društvo Explorik Grosuplje. Na koncu seje je bil podan tudi predlog za organizacijo dobrodelnega koncerta ob mednarodnem dnevu boja proti drogam (26. junij). Predlog je bil sprejet, imenuje pa se tudi organizacijski odbor v sestavi (Jani Košir, Matej Košir in Uroš Perme), ki o pripravi koncerta sproti poroča vodstvu LAS ter tudi vsem članom/članicam LAS. Iz zapisnika, ki ga ]e napisal Mate] Košir, sekretar LAS Statistika iz "črne kronike" za marec 2004 na območju občine Grosuplje KRŠITVE ZOPER JAVNI RED IN MIR: Število: 16. Kraj: 9 v zasebnih prostorih, 7 na javnem kraju. Razlogi: so zelo različni. Kdaj: javni red je pogosteje kršen ob vikendih in praznikih. KAZNIVA DEJANJA: Število: 39. Načini: tatvine, vlomi, poškodovanje tuje stvari. Kaj: hrana, tehnični aparati in predvsem mobilni telefoni, najpogosteje pa nakit in denar. Kraji: počitniške in zapuščene hiše, trgovine, delovni stroji. Čas: nočni in zgodnji jutranji čas. PROMETNE NESREČE: Število: 34. Posledice: materialna škoda, telesne poškodbe. Vzroki: neprilagojena hitrost, stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, neustrezna varnostna razdalja, nepravilen premik vozila. Čas: prihod na delo in vračanje z dela, ob slabih vremenskih razmerah. Kraj: na avtomobilski cesti A/2 / Šmarje-Sap - Višnja Gora in glavni cesti R 646 ter v naselju Grosuplje in bližnji okolici. Rdeči križ Grosuplje bo letos organiziral desetdnevno zdravstveno letovanje otrok za področje občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje v Mladinskem zdravilišču Debeli Rtič. Letovanje bo v času od 21. Julija do 31. julija 2004. Starši, ki želijo poslati svojega otroka na letovanje, morajo lastnoročno izpolniti prijavnico, ki jo bo otrok lahko dobil v času od 17. 5. do 21. 5. 2004 v tajništvu šole ali pri svetovalni službi. V celoti Izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v tajništvo oz. svetovalno službo najpozneje do 21. 5. 2004. Število otrok, ki bodo lahko letovali, je omejeno. Prednost pri letovanju bodo imeli otroci, ki pogosteje obolevajo ali izhajajo iz socialno ogroženih družin. Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih v ta namen dobimo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo krili starši. Ker so priprave na letovanje še v teku, bo znesek prispevka staršev napisan na prijavnici za letovanje. Otroci, ki jim bo odobreno letovanje, bodo od 21. 6. do 25. 6. na dom prejeli položnico o doplačilu. RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA LETOVANJU 2004 OZ RK Grosuplje organizira desetdnevno letovanje na Debelem rtiču v času od 21. julija do 31. julija 2004 za šolske otroke. Za voditelje otrok in pedagoškega vodjo vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete, višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naslov: RKS Območno združenje RK Grosuplje, Taborska 6. Prijave sprejemamo do 10. junija 2004. Izbrani kandidati bodo vabljeni na razgovor do 24. junija. Tisti, ki ne bodo izbrani, na razgovor ne bodo vabljeni. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPUE TI SI MOJ VALENTIN V petek, 13. 2. 2004, smo se na CSD Grosuplje ponovno zbrali otroci in prostovoljci in skupaj pripravili delavnico na temo Valentin. Iz rdečega papirja smo izrezovali srčke in drage okraske, ki smo jih nato nalepili na plakat in ste si jih lahko ogledali na centru. Izdelovali smo tudi modele srčkov iz slanega testa, ki smo ga obarvali kar z rdečimi tempera barvami, da smo dobili barvo, ki predstavlja prijateljstvo in ljubezen. Skupina otrok pa je na pobudo naših mentoric, Mateje in Nuše, izdelovala pustne okraske, pisane verige in zmaje, s katerimi smo polepšali stene in hodnik. Vzdušje je bilo veselo in vsi smo se zabavali. Imeli smo tudi čajanko, vsak je dobil skodelico čaja po svojem izboru, posladkali pa smo se s piškoti in bomboni. Zaključili smo s srčkovim plesom v parih in nato nasmejani odšli domov. Branka Pere POČITNICE SO TU Počitnice otroci in mladostniki namenijo počitku in nabiranju moči za nove podvige v šoli. Nekateri pa se radi preizkusijo na raznih ustvarjalnih delavnicah, ki se odvijajo med počitnicami. Na Centru za socialno delo Grosuplje smo mentorici, Nuša in Mateja in prostovoljci, v torek, 17. 2. in četrtek, 19. 2. 2004, pripravili delavnico izdelovanja pustnih mask. Udeleženci so na napihnjene balone polagali trakove iz papirja, ki so jih namakali v maso iz moke in vode. Delavnica je bila kar zanimiva, saj smo pacali z rokami in na koncu smo bili vsi beli od moke. Ko so bili baloni oblepljeni z debelim slojem papirja, smo jih dali sušit. Ker je ostalo še nekaj časa, so nekateri otroci gledali risanke, drugi udeleženci pa smo odigrali tombolo. V četrtek, ko so se maske posušile, pa smo jim morali narediti luknje za oči, jih pobarvati in čimbolj pisano okrasiti, da so izgledale kot prave pustne maske. Na koncu smo še skupaj zapeli in zaplesali in tako vsaj malo prestrašili zimo. Branka Pere Prispevka sta bila za objavo oddana na uredništvo sredi marca 2004. Dr. Janez Mervlč Je prijetno pokramljal v velikonočnem nedeljskem popoldnevu na TV Slovenija 1 v družbi z voditeljema In prijateljico Elzo Budav, dobitnico Viktorja za življenjsko delo. NAVODILA IN OPOZORILA: Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine, posebno pozornost pa namenja kontroli hitrosti z lastnim radarjem, predvsem na odsekih cest, kjer se dogaja največ nesreč oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najpogostejše. Zato naj vozniki spoštujejo prometno signalizacijo in vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini počitniških hišic ali parkiranih vozil ali je na kak drug način sumljiva, naj si zapomnijo čim več podatkov o osebi oziroma o prevoznem sredstvu ter to nemudoma sporočijo na PP. Vse kršitve javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč prijavite na tel. 113. Iz poročil PP Grosuplje m r mm Glasilo prebivalcev _občine Grosuplje_ VGA (Velikoupeljska Gostilniška Agencija) vas (DEZ)informira VELIKOUPEUSKI OSVOBODILNI FORUM Po predhodnem sklepu izvršilnega odbora Vellkoupeljske Gostilniške Agencije se bo 27. aprila (na Huselnov rojstni dan) agencija preimenovala v VELIKOUPEUSKI OSVOBODILNI FORUM. Članstvo v njem bo zagotovljeno vsem velikoupeljskih klošarjem ter tistim delavcem in penzionistom, ki so se Jim novoprejeti mesečni dohodki dvignili za borih PET TISOČ TOLARJEV, saj so prav vsi tako zelo navdušeni, ker so jih OSVOBODILI že vsega premoženja, da bodo odslej ta dan praznovali z novim geslom: "Ne denar, delo naj osvobaja in nam bo vladar!" DULE NIMA JAJC TISTEGA LEPEGA NEDELJSKEGA POPOLDNEVA so nekatere gospodinje z zanimanjem pričakovale, kako bo DULE VALPETOV TIČ na televiziji barval Jajca, pa so se močno uštele. Nesramno Je prodajal muda za bubrege In če bi bilo urednika programa kaj KRANJCA, bi ga poslal vsaj na BALKAN aH pa še par tisoč kilometrov nižje. EVROPSKI SINDROM: VELE IN MEČKATOR - KONEC DOBER, VSE DOBRO Včasih so se v komunskem zboru "užgall" LEVI In DESNI, zdaj so se pa spoprijeli med seboj LIBERALI in SOCIALI, kar je po evropskih merilih normalno. Oba predstavnika zainteresiranih mercatorijev pa sta trdila: "Važno je le to, da bodo Velikoupeljčanl dobili dobro cesto, pločnik in dovolj parkirnih mest, pa še kakšno šolo In vrtec zraven." TIK PRED BRODOLOMOM... jj&fežek Zagraški Je ujel pored-nlka EHO CAJTNGA v fotografski objektiv tik pred brodolomom, ko Je želel opraviti težak manever pri svojem veslanju v svetlo prihodnost. Nekateri zlobni Jeziki pa že natolcujejo, da Je švercal EVRE pred nepridipravi čez Radensko polje. Jih je pa vsaj pošteno opral. v iežek Zagraški ŠPORTNA DRUŠTVA NEZADOVOLJNA S FINANCIRANJEM l I Delovno predsedstvo na Izvršni seji športnih društev. - foto B.P. Grosupeljska športna društva so se sestala na 4. seji skupščine Zveze športnih organizacij Grosuplje (ZŠOG) z namenom, rešiti nejasnosti v zvezi s financiranjem in določanjem prioritet športnih organizacij. Predsednik ZŠOG Dare Gabrijel je najprej dal poročilo o delovanju zveze v preteklem letu. "Lani je bilo v ZŠOG prijavljenih 31 društev in preko 2300 članov. Društva pa so delovala v 18 različnih panogah. Tudi na seji področnih predstavnikov olimpijskega komiteja je bilo ugotovljeno, da je delovanje ZŠOG vzorno." Poleg vseh obveznosti zveze pa je moral krovni športni organ določiti tudi prioriteto športov na področju financiranja določenih kategorij. "Prej smo imeli v prioriteto vključenih vseh 18 panog, a smo jih morali Špela Dizdarevlč je zastopala Interese AK Špela, ki je izpadel iz programa financiranja za letošnje leto, čeprav pravi, da otroke usmerja v vrhunski šport. - foto B.P. reducirati. Ta trenutek je v prioriteto nemogoče postaviti športe, ki nimajo zagotovljenih vseh pogojev za izvajanje dejavnosti. Pogoji pa so: kvalitetno in strokovno delo, usmerjenost v vrhunski šport, piramidalna oblika članstva in primerni objekti." To je najbolj zmotilo AK Špela, ki je letos izpadla iz prioritete financiranja. "Atletiko so črtali s tekmovalnega športa, čeprav ima dobre tekače, društva pa o spremembi prioritet nismo bila obveščena. Zakaj je delovanje ZŠOG skrito? Če so merila, naj bodo za vse enaka." Kot je pojasnil Gabrijel, so AK Špela črtali iz prioritete, ker nima primernega objekta za vadbo. Iz prioritet so bili črtani tudi nekateri drugi tekmovalni športi, ki skozi uspehe promovirajo našo občino. Med njimi tudi plesni klub in karate klub, medtem ko seje na prioritetni listi znašel nogometni klub, za katerega je odbor obšel določena pravila, saj naj bi nogomet v Grosupljem predstavljal določeno tradicijo, pa tudi veliko otrok obvaroval pred pastmi ulice. Janez Lesjak: "Občina pokriva šport med 30 in 50 odstotkov, vsa ostala sredstva morate klubi pridobiti sami. Občina je prvenstveno odgovorna za kvaliteten množičen šport, v katerega je vključenih čimveč otrok, mladih in starejših rekreativcev. Tu ste zaradi mladih, upam torej, da niste individualisti in zagledani samo v svoj šport. Zavedajte se, da rešujete podmladek pred cesto. Raje vidim, da je sto otrok vključenih v šport in za to žrtvujem tudi enega vrhunskega športnika!" Barbara Pance RAZPIS ODPRTEGA PRVENSTVA OBČINE GR0SUPUE V KEGLJANJU ZA LETO 2004 ZŠO Grosuplje v sodelovanju s ŠD Št.JurIJ razpisuje odprto rekreativno prvenstvo Občine Grosuplje v kegljanju za leto 2004. - Tekmuje se ekipno v borbenih Igrah. Ekipa odigra v vsakem delu tri borbene Igre po 6 setov. V vsakem setu ima igralec 3 lučaje. Tekmuje se po športnem pravilniku KZ Slovenije. - Ekipo sestavljajo trije Igralci ali Igralke (lahko tudi mešano). Ekipa lahko za tekmovanje prijavi 4 igralce. Za ekipo lahko nastopata dva igralca, ki sta registrirana pri KZ Slovenije. - Tekmovanje se bo odvijalo na kegljišču Maksa Perca, Kotnikova 8, LJubljana 5. in 12. maja ob 18. uri. - Izpolnjen prijavni obrazec s potrdilom o vplačani prijavnim mora prispeti na naslov Športno društvo Št. Jurij, Ponova vas 22b, 1290 Grosuplje do 3. 5. 2004. - Prljavnlno, ki znaša 4.500 SIT nakažete na transakcijski račun Zveze športnih organizacij Grosuplje, Ljubljanska cesta 40A, 1290 Grosuplje, številka 02022-0010689069 sklic 00 7000-07 (odprt pri NLB d.d., ekspozitura Grosuplje) s pripisom "Članarina za kegljanje za leto 2004". Prljavnlna mora biti nakazana pred začetkom tekmovanja. Vplačila bo preveril komisar lige preko bančnih Izpiskov. - Priznanja prejmejo tri prvo-uvrščene ekipe. - Dodatne Informacije o tekmovanju lahko dobite pri Vinku Škrjancu GSM 041 673-855; 070 673-855. Športni pozdrav! - Vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje Andrej Cevc OGLASNO TRŽENJE: CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95. sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK okvirne površina korekcijski točke dimenziie v om2 faktor (točka je oglasa vem 0.511292 EURA) 5.0x100 M 1549 77 ' 60x100 60 1468 M 80« 100 m - 106 104 100» 100 100 115? 115 150» 100 150 1066 160 10.0x20.0 200 1017 203 15 0x200 300 961 288 20 0 x 20 0 400 no 372 250x 200 500 919 tm POL STRANI m 912 505 30 0 x 20 0 600 907 544 40 0 x 20 0 «00 979 702 CELA ust •94 HI Točka znaša protivrednost 0,511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA okvirne dimenzije oglasa vem tacaj EURA 17.1 2004 neto vrednost oglasa končni znesek z DOV 5 0x10.0 237 03 9397 11264 60x 100 237 03 10975 12810 8 0x100 237.03 12992 15195 100x100 237.03 13962 16754 150x10.0 237 03 19379 23255 100 x 20.0 237 03 24651 29561 15 0x200 237 03 34941 41929 20 0 x 20 0 237 03 46085 54102 20 0 x 27 7 61234 30 0 x 20 0 237 03 65955 79145 40 0 x 20 0 237 03 85128 102153 40.0 x 27 7 237 03 116022 139226 Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2.00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati se 20 % DDV. 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografija, ceniki In podobno) Je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja) ali TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi). Digitalno Izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov lozemaslol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov Izvajalca končne grafične postavitve amsetiaslol.net (Matej Macodonl, Grosuplje, Pod gozdom 111/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Mlkllč, Zagradec 53,1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki Je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE (PIAROVSKE) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. mm PLANINSKO DRUŠTVO GROSUPUE VABI NA IZLETE Vodniki društva vabijo na planinske izlete po programu društva. Na izlet se lahko prijavite po telefonu ali pa pridite v društveno pisarno na Adamičevi 51 v Grosupljem, kjer se vsak ponedeljek ob 20. uri zbirajo ljubitelji gora in pohodov. O dejavnostih društva lahko več informacij dobite tudi na spletni strani društva: www.Ddrustvogrosuplie-Dsascendo.si Letošnje snežne padavine so v gore nasule veliko snega, zato bodo na svoj račun lahko prišli tudi ljubitelji turnega smučanja. Za te ture se lahko dogovorite na sestankih ob ponedeljkih ali pa pokličete na tel 041 696 940. Poleg tur po programu bodo organizirane tudi lažje ture za starejše in družine, zato pridite na članske sestanke in povejte svoje želje. Vse, ki še niso poravnali članske obveznosti za leto 2004, prosimo, da to storite čimprej in tako izkoristite tudi ugodnosti, ki jih nudimo. 08. maj 04 MOKERC 1059 m lahka 6 ur Iški vintgar, Mokerc. Krvava peć liki vintgar Vodi: Iztok Sinjur 041 574 990 22 maj 04 MOJSTROVKA zahtevna 6 ur Vrsić, Vrabca, Mojstrovka, Vršć Vodi : Franc ŠUbemik tel. 041 696 940 05. jun. 04 DOVŠKA BABA - KEPA 2143 m zahtevna 7 ur Dovje. Dovska baba. Kepa. Dovje Vodi: Omahen Janez 041 633 920 19. jun. 04 VELIKI VRH 2110 m Lahka 6 ur Pl. Podvežak, Vel. vrh. Korošca, Deska. Pl Podvežak Vodi: Omahen Janez 041 633 920 03 jul 04 HAFNER 3078 m zelo zahtevna 10 ur 04 jul. 04 HOCHALM SPITZE 3360 m 9 ur Maltatal. KattovvitzerH.GiessenerH. Vodi: Franc Štibemik tel. 041 696 940 17. jul. 04 KRIŽ, KOROŠKA RINKA 2433 m zelo zahtevna 10 ur in ČeSka koca, Križ, Rinke, Turski žleb 18 jul. 04 Okreselj. Babe. Jenkova pl.. 8 ur Ravenska Koćna Vodi: Franc Štibernik tel. 041 696 940 KOLESARJI, NA PLAN! Toplo pomladansko sonce nas je prebudilo iz dolgega zimskega kolesarskega spanja in nas priklicalo na plan. Pravzaprav je iz spanja prebudilo le naše dvokolesne prijatelje, saj smo grosupeljski kolesarji to zimo odkrili šport, ki nam je nadomestil pritiskanje pedalov. Odkrili smo smučarski tek, ki nas je zvabil v naravo in nam odkril novo perspektivo rekreacije. Drsenje tankih smuči skozi nedolžno smučino, obsijano z zimskim soncem, nas je prevzelo v epidemijskih razmerah. To dejstvo potrjuje podatek, da seje na startu tradicionalnih bloških tekov 2004 v Novi vasi pojavilo 25 članov našega društva. Kljub temu sta nas pomladansko sonce in prijazne temperature spomnile na naše poslanstvo in letošnja kolesarska sezona seje začela. V društvu smo pripravili pester program prireditev skozi celo sezono in sedaj vas vabim, da izkoristite priložnosti, ki vam jih ponujamo. Večmesečne akcije so postale stalnica v naši ponudbi. Že četrto leto zapored se bomo vzpenjali na Pance. Kontrolne kartončke bomo žigosali od 18. aprila do 5. septembra. Prav tako nas bo od 9. aprila naprej več mesecev gostil prijazni M'rtine na Lučah. Zopet bomo gostili start etape največje etapne dirke po Sloveniji in sicer zadnje etape od Grosupljega do Novega mesta, se podali na več maratonov v okviru akcije Slovenija kolesari, izvedli tradicionalni izlet v Dobrepolje, organizirali zanimive tematske kolesarske izlete odkrivanja nepoznanega, se družili na torkovih skupinskih vožnjah in še mnogo, mnogo drugega. Najpomembnejši dogodek v letošnjem letu bo zopet kolesarski praznik v Grosupljem "Maraton treh občin". Prireditev je v lanskem letu s strani organizatorja vseslovenske akcije Slovenija kolesari, Olimpijskega komiteja in Turistične zveze Slovenije, prejela priznanje za najboljšo kolesarsko-turistično prireditev v Sloveniji. Tudi letos se bomo potrudili pripraviti prireditev, ki bo primerljiva z najboljšimi tovrstnimi v Evropi. Seveda je za dosego takega cilja potrebna pomoč širše skupnosti. Zato pozivam vse, ki imate željo izkoristiti potencial prireditve, okoli 800 udeležencev in še pol toliko spremljevalcev, da se vključite v organizacijo in skupaj pripravimo kolesarsko turistično prireditev, ki bo predstavljala naše kraje, proizvode, turistično ponudbo v najlepši možni luči in udeležence pripeljala k nam tudi takrat, ko ne bodo kolesarili. Razmislite. Že četrtič bomo organizirali humanitarno prireditev, v okviru katere bomo zbirali finančna sredstva za tiste, ki so pomoči najbolj potrebni. Z veseljem ugotavljamo, da se vas vsako leto več odloči pomagati ljudem v stiski. To nam daje dodatno voljo in motiv za izvedbo tovrstnih akcij. Skratka pri kolesarjih "se bo dogajalo". Pridružite se nam. Obiščete nas Kolesarji na Notranjskem lahko vsak petek, od 19.00 do 21.00, v klubskih prostorih Ob Grosu-peljščici za starim gasilnim domom ali nas pokličite na klubski telefon 031 206 745. Vabimo vas tudi, da obiščete naše spletne strani www.kolesarsko-drustvo-erosuplie.si. na katerih vas bomo sproti obveščali o dogodkih v društvu. KD Grosuplje, Andrej Jerman Del ekipe na Blokah. 7. ETAPA 9. MAJA S STARTOM V GROSUPUEM POZDRAV EVROPI, MAJ 2004 -11. KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI TOUR DE SLOVENIE PO StOVENIJI V sredo, 7. aprila, je bila predstavitev 11. kolesarske dirke Po Sloveniji s plesno glasbenim šovom z Vilijem Resnikom v preddverju nakupovalnega središča Mercator v Šiški. Organizatorji predvidevajo, da se bo dirke udeležilo 20 ekip. V tem trenutku so znane ekipe iz naslednjih držav: Slovenija (6), Italija (3), Avstrija (2), Nemčija (1), Japonska (1), Švica (2), Slovaška (1), Nizozemska (2). Zadnja etapa se bo začela 9. maja v Grosupljem, končala pa v Novem mestu. Vseh tekmujočih in sodelujočih v karavani bo okoli 300. Letos bo 11. kolesarska dirka Po Sloveniji precej evropsko usmerjena, saj bo kar nekaj etap potekalo tudi prek slovenskih meja: VIII Resnlk v »zakulisnem razgovoru« z našim očancem kolesarstva - Francem Skrijem. - Prva in druga etapa se bosta začeli 4. maja v Izoli. Nato bosta prečkali državno mejo pri Bazovici, šli prek Trsta in nato nazaj čez mejni prehod v Rožni dolini ter se po skupnih 148 km zaključita v Novi Gorici. - Tretja etapa, dolga 190 km, se bo začela naslednji dan v Ljubljani in končala v Zagrebu. - Start četrte etape bo v Ormožu. Krog bodo raztegnili prek Beltincev v Prekmurju, ga obrnili na Lenart ter ga zaključili na Ptuju. - Peta etapa se bo začela v Lenartu, šla čez Dravograd na mejni prehod, se nadaljevala po Avstrijskem, nato nazaj na Slovensko čez Apače, pa spet čez mejo v Borovlje in Šentjakob ter se zaključila v Beljaku. - Start šeste in verjetno najtežje etape bo 8. maja v Beljaku na nadmorski višini 570 m. Nato bo dirka potekala čez Bače, se povzpela na Ljubelj (nadmorska višina 1062 m), se spustila čez Tržič (700 m), nadaljevala čez Jesenice (514 m), Kranjsko Goro (809 m), "kraljevski cilj" pa bo na Vršiču (1611 m). - Za Grosupeljcane najbolj zanimiva etapa pa se bo začela 9. maja In končala po 150 km v Novem mestu. Po zagotovilih soorganizatorjev dirke Kolesarskega društva Grosuplje se bo etapa začela na Istem mestu kot lansko leto (med Pekarno Grosuplje in veleblagovnico Vele), kolesarji pa bodo, prodno bodo zapustili mejo z občino Grosuplje, naredili še vzpon na Polico In nato na Peščenik. Jože Mlkllč KONČANA KOŠARKARSKA SEZONA Potem ko so člani, mladinci in kadeti s tekmovalnim delom sezone že zaključili, bodo pionirji novo sezono začeli prihodnji mesec. Najmlajša selekcija košarkarskega kluba Grosuplje bo v prvenstvenem tekmovanju nastopala z dvema ekipama. Pionirji A bodo tekmovali v 2. SKL, pionirji B pa v B SKL. Pod vodstvom trenerja Tea Hojča so s pripravami na začetek tekmovanja že začeli. Končna ocena rezultatov in dela članske, mladinske in kadetske ekipe še ni bila narejena, vendar je že jasno, da so vse ekipe izpolnile pred sezono zastavljene cilje. Člani so izboljšali lanskoletno uvrstitev. Vse do konca so bili tudi v igri za play off (razigravanje za uvrstitev v 1. B SKL), nazadnje pa so sezono končali na tretjem mestu skupine Zahod - 2. SKL in si zagotovili mesto v tej ligi tudi v prihodnje. Trezen razmislek, ki je sledil določenemu razočaranju ob spodleteli uvrstitvi v nadaljnje tekmovanje, je pokazal, da je rezultat članske vrste dober. Še posebej ob dejstvu, da je ekipo sredi sezone zapustil trener Tomi Poplatnik in je vodenje ekipe prevzel igralec Igor Thaler. Igorje opravljal dvojno funkcijo - igralsko in trenersko, kar je vse prej kot lahko delo. Tudi statistika ni slaba. Od osmih tekem, kolikor so jih člani odigrali pod njegovim vodstvom, so morali le trikrat priznati premoč nasprotniku, končno razmerje zmag in porazov pa je 11: 7. Skozi sezono se je ekipa otepala tudi s številnimi poškodbami in precejšnjo nedisciplino igralcev, zato bo v prihodnje nujen razmislek o razlogih za neredno obiskovanje treningov, verjetno pa bodo potrebne tudi kadrovske okrepitve v igralski vrsti. Zastavljeni cilj - obstanek v 1. ligi in uvrstitev med najboljših deset, je izpolnila tudi mladinska ekipa. Še več, kljub odhodu gonilne sile mladinskega pogona Borisa Jeršina v Union Olimpijo, seje povsem enakovredno kosala z najboljšimi ekipami in na koncu zasedla odlično osmo mesto v državnem prvenstvu. Za seboj je pustila tudi moštva, kot so Lastovka Domžale, Hopsi Polzela, Ilirija in Janče. V skladu s pričakovanji so sezono končali tudi kadeti. Osvojili so sedemnajsto mesto v 1. SKL. Za zdaj pa še ni znano ali bodo morali igrati dodatne kvalifikacije za obstanek v prvi ligi. Kot rečeno, so pionirji s pripravami na začetek tekmovanja že začeli. Starejši dečki so se v začetku marca udeležili kvalifikacij za 1. SKL, vendar jim uvrstitev v višjo ligo ni uspela. Ker pa so grosupeljski pionirji večinoma mlajši od igralcev drugih pionirskih ekip v prvi ligi, razočaranje ni preveliko. Tekmovalne izkušnje in znanje bodo tako letos nabirali v 2. SKL. Alja Gabrijel IM AH: loioinmiik NUDIMp: prodaja foto m (filmi, baterije, fotoaparati, okvii fotografiranje in izdelava fotografij za dokumente TAKOJ v digitalni tehniki, izdelava klasičnih, in digitalnih fotč (CD, disket, ZIP, smart media...) v 30 minutah - cena 88 SIT. ^fotokopiranje (barvno in črnobelo,j *lvezava, plastificiranje...) Okvirjanje slik, gobelinov... [fotografiranje in snemanje svečanih dogodkov (poroke, krst, birma...) v digitalni tehniki. I.ICOM IMJI . \l>\>ll< l \ (I MIK Tol.:0l/7«f»:t-:t58 ■! višrvi/v umi\ i IVI.: 01/7884-116 [g>VO - \o\<> - \opJ v >ii;si;< i \rim i oiipim nov i ok \i l\ \\< M f.OKICI - (IVIIK /OIMK .mm i mo se vaškc.a oiiiska : MIN««! Odpiralni čas: pohedeuek • petek 8,oo -19,00, sobota 8,00 • 12,00, nedelja in praznih zaprto. semena in opravila na vrtu V trgovini Boštanj smo za vas poskrbeli, da dobite vse za urejanje okrasne trate - od košnje do gnojenja. Na zalogi imamo tudi semensko travo (za košnjo ali pašo) pakirano od 1 kg do 20 kg Po ugodnih cenah dobite umetna gnojila in semensko koruzo (PIONER, ANJOU, BC311 Za gospodinje pa imamo gospodinjski plin (kuhinjske jeklenke butan-propan). Obiščite trgovino Boštanj, mi pa vas bomo prepričali s pestro ponudbo in z zelo ugodnimi cenami. Samopomoč Zagradec z,b.o, VeuioWiačevo59 1290 Grosuplje TEL (d) 7» 36 67 Pivnica in Pivovarna [ ,U7 956 3 / /r & ć a o e* d.0.0., CESTA NA KRKD 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE l Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; l meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; i vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; i naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA 1 Naša nova ponudba je urejena specializirana diacontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstala-terjem, vzdrževalcem, samograditeljem, gospodinjstvom; 1 v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; 1 izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; 1 na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. Predstavljamo vam novosti med izdelki trgovske blagovne znamke VELE Vele Trgovska družba d.d. Ljubljanska c. 64, 1230 Domžale Mehčalecza perilo, 11, 3 vonji 218,- Papirnate brisače, 2-slojne, 4/1 158,- Papirnati robčki, 10/1 318,- Toaletni papir, 2-slojni, 10/1 M fRTŠACE 4 zvitki tiru 2-plaAtnih 5BĆKI *OBČ tC ClIHnl PA io zvitkov papirja 2-plastnega POTEPUH Vi tamo uživajte Mi vaše počitnice jemlj PRVOMAJSKA POTEPANJA Lepote Rena 24.4.49.900 Sit; Sicilija letalo 24.4.; 135.900 Sit Švica-Liechtenstein 24.4.44.700 Sit; Gradovi južne Češke 24.4,21.900 Sit | Dunaj - Bratislava 24.4. in 1.5.21.500 Sit; Benetke in Beneške Lagune 1.5.9.500 Sit; Rim -Pompeji-Sorento-Capri 23.4.59.900 Sit; Lugano-Boromejski otoki-Milano 47.900 Sit; Sarajevo-Mostar-Medugorje 29.4.33.500: Si; Benetke-razstava S. Dali 18.9.9.200 Sit PRVOMAJSKE POČITNJCE-2,3,5-dni na morju, gorah, zdraviliščih;Slovenija. Hrvaška V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2004: Slovenija. Hrvaška. BIH. Grčija, Španija. Egipt. Turčija. Tunizija; Mehika. Dominikanska rep., Kuba, Maldivi - KATALOGE VAM POŠLJEMO TUDI NA DOM e-(n»l: potepuh@siol.net, tnwv.mb-dolinar.si pućilona6cio9 0brokov Žalec, Slandrov trg 25, tel: 03/7132300,03/713 2301; fax: 03/7132308 KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER - SPA Izvajamo najsodobnejše programe nege obraza in telesa po visokih mMropskih standardih. ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHLIN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje « 01/787 14 51, GSM: 031/640 100 NAVTIKA prodaja in izposoja napihljivi čolni _ TOHATSU outboards Organiziramo tudi izpite za voditelje čolnov! zobrazevanje, ■ ilo Andrej Gros i: «iM : H!mm o zCatar-£jraver Taborska 4, Grosuplje Tel.: 01/787 34 25 Poslovalnici: Trebnje, Gubčeva cesta 25 Tel.: 07/304 57 66 Šentjernej, Trubarjeva 3 Tel.: 07/308 19 07 G»OTI»Ma) V vseh naših lokalih, v Grosupljem pa v ADAMIČEVEM CENTRU, smo za vas pripravili veliko izbiro nakita iz zlata in srebra in vrsto kvalitetnih ročnih ur. HRANILNICA LON d.d., Kranj Prostovoljno gasilsko društvo Zagradec pri Grosupljem vas vabi na SLOVESNOST OB PREVZEMU GASILSKEGA VOZILA, ki bo v soboto, 1. maja 2004 na GRAJSKEM VRTU BOŠTANJ. PROGRAM: 13.30 - Povorka izpred gasilskega doma v Zagradcu. 14.00 - Maša v cerkvi sv. Martina pod Bosta njem za pokojne gasilke in gasilce ter blagoslov obnovljenega kipa sv. Florjana. 15.00 - Slovesnost ob prevzemu vozila na Grajskem vrtu. Po programu Vas zagraški gasilci vabimo, da se povesellte z nami na "PRVI EVROPSKI GASILSKI VESELICI V OBČINI z ansamblom AS band VtVAJA/vlo VELITE STRESNA OKNA ^onta!0 V mesecu aprilu ugodni nakupi izdelkov VELUX! Pri nakupu z vgradnjo še prihranek pri DDV: namesto 20% plačate le 8,5% DDV! Brezplačno svetovanje na domu! Gril d.o.o. BLAGOVNI CENTER G - R TP 01 786-33-66,786 33 63 ■» ' * » *_ C«TIS i Ponova vas 6 b 1290 Grosuplje Tel.: 01 786 49 92 Tudi letos smo v naši vrtnariji za Vas pripravili veliko izbiro: ® BALKONSKEGA CVETJA Pelargonije, bršlanke, surfunije, fuksije, begonije, vodenke, vrbene, lotus, skevole, cuphee ter pestro B> izbiro ostalih strukturnih rastlin. P W' ®f|A VRTOVE, PARKE IN GROBOVE 1« Cvetoče enoletnice, trajnice, vrtnice, cvetoče grmovnice. «r SADIKE ZELENJAVE * h Paradižniki, paprike, zelje, cvetača, brokoli,... DIŠAVNICE IN ZELIŠČNA ' *M>* rjib/aš Bazilika, majaron, vodna kresa, janež, timijan, f (J! currv,... NA VAŠO ŽELJO VAM UGODNO ZASADIMO TUDI KORITA! Toplo se priporočamo, ^ '" a Vaš Gotis d.o.o. OSEBNI RAČUN (LIMITI, BA/MAESTRO, POS, BANKOMAT, EUMC) POTROŠNIŠKI KREDITI PO 72 MESECEV ODLIČNA VARČEVALNA PONUDBA RENTNO VARČEVANJE ZLATI LON VARČEVANJE PLUS ZLATA REZERVA TRANSAKCIJSKI RAČUNI ZA VSA PODJETJA E LON - ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO PLAČILA V TUJINO OBRTNIŠKI IN PODJETNIŠKI KREDITI pLONk - ŠTUDENSKI IN DIJAŠKI RAČUN UGODNI MENJALNIŠKI TEČAJI IN PLAČILNI PROMET ZA VSE INFORMACIJE SE OGLASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 78-62-925 Vosi.ovna, ^KNOTA V ^Grosuplje Kolodvorska 3 /Telefon: ^/01/78 62,925-*% % Faks: 01/78-6V719. r%m^r h.