Poročilo štajerskega dež. odbora o njegovem delovanji od 1. septb. 1872 do konca septb. 1873. Iz poročila, ki ga je dež. odbor deželnemu zboru predložil, naj povzamemo važniše stvari, posebno one, ki slovensko stran dežele zadevajo. Cesarsko potrjenje se je dalo vsem 24, lani sklenjenim deželnim postavam. — Š o 1 e. Po sklepu dež. zbora dnč 27. nov. 1872 se je za leta 1873, 1874 in 1875 po 1000 gld. dovolilo, da se za učence dež. mestjanskih šol štipendije ustanovč, ubožni učenci pa z učnimi pripomočki podpirajo. Za preteklo leto se niso več štipendije napravile, marveč se je mestjanskim solam v Judenburgu, Celji, FUrstenfeldu, Hartbergu in Radgoni — vsakej po 200 gld. podpore za ubožne učence poslalo. Za tekoče šolsko leto so pa ustanovljene sledeče štipendije: 3 za Judenburg po 80 gld., 3 za Celje po 50 gld., 4 za Flirstenfeld po 50 gld., 3 za Radgono po 50 gld., 3 za Hartberg po 50 gld. Ostanek se razdeli kot podpora. Prošnja PtujSanov, da se spodnja realna gimnazija razširi v gornjo gimnazijo, ter se že letos začne s 5. razredom, se za zdaj ni uslisala, ker je ni mogel dež. šolski svet vladi v potrjenje priporočati, čes, da menjka učiteljev, posebno jezikoslovnih, ker je popolna mariborska gimna- zija cel6 blizo, število gimnazijskih učencev na Štajerskem se pa od leta do leta zmanjšuje. Na podkovalniciin živinozdravniški šoli je bilo 1871/72, 20 rednih učencev, t. j. izuSenih kovačev: 8 Stajercev, 7 Avstrijancev, 2 iz Ogerskega, po 1 iz Koroškega, Českega in Moravskega. Po dovršenih 2 semestrih dostali so",vsi preskušnje. Razun teb se je iz tebnike in medicine 53 posluaalcev udeležilo poduka v tej šoli. Učenci živinozdravniške aole imeli so priliko, opazovati 1613 bolnih živali raznih vrst — Kljubu dvakratni prošnji deželnega odbora na ministerstvo poljedelstva se ni dovolilo, da bi se trije razr e d i napravili na živinozdravniški šoli, kar bi na leto kakih 3000 gld. stalo. Sadjo- in vinorejska š o 1 a pri Mariboru. Prvo leto — do 28. febr. 1873 — bilo je 15 rednih učencev; trije, ki so že prvo leto poduka se udeležili, sprejeti so letos med redne učence. Podučevalo se je 16 ur v tjednu v vseh tvarinah, le — slovenščina nima mesta in tudi verski poduk ne. Zemljiače spoznavati so se ucili pri drenažah, ki so se napravile, in pri kopanju prodnatega štepiha, ki je pa za nič. Bilo je treba več poprav pri stanovanjih, pozidala se je tudi nova hiša za vincarja v grajšinskem logu. Nakupila se je percela 100 Qsežnjev za 125 gld. Prvi učitelj H. Kalman se je odpovedal službe, za 2. učitelja je začasno postavljen J. Koprivnik. Ravnatelj Herman Gotbe, ki je bil 7. nov. 1871 začasno in scer na 3 leta v službo vzet, je zarad svoje spretnosti v šoli in gospodarstvu že 1. febr. 1873 stalno službo dobil. — Stroškov za pribodnje leto je 20.794 gld., za 400 gld. več od letos. Letoa se je šoli pridružila bčelarska družba, ki oskrbuje zavodov uljnak. Proti temu, da ima družba uljnak v porabo in tudi kosec vrta s shrambami vred, mora učence v umni bčeloreji zastonj podučevati, kakor tudi vse stroške sama trpeti. Narodne šole. Razun ljutomerskega so vsi drugi okr. zastopi šolnino na svoj racun prevzeli. Od leta 1872 preostalo je in to zavolj pomanjkanja učiteljev pri blagajnicah okr. sol. sv&tov 48.901 gld. 88 kr. deželne doklade, kar se je za 1. 1873 prepisalo. — Za leto 1873 se je skoro vsem blagajnicam okrajnih šolskih svfetov 334.760 gld. deželne priklade dalo; od te svote utegne sopet nekaj preostati za 1. 1874. — Učiteljem se je po sklepu dež. zbora plača za 60 gld. povišala, tako da imajo po 660, 560 in 460 gld. Kljubu temu še pa vendar menjka 140 učiteljev, 63 šol pa praznuje zavolj tega, ker ni primernih šolskih prostorij alj pa menjka učiteljev. — Dež. odbor hoče pomanjkanju uciteljev v okom priti še zvečoplačo, ter je v ta namen dež. zboru predložil postavo zastran vravnanja učiteljskib plača. Morebiti da gospodje dosežejo svoj namen; velika škoda je pa to za — Kranjsko, odkodarjepo sporočilu dež. odbora že zdaj zarad večje plače mnogo učiteljev prialo. Če kranjski dež. zbor ne more vsako leto povišati plače učiteljem, štajerski jih pa povisuje, utegne nastopiti pravo preseljevanje učiteljev iz Kvanjskega na Štajeisko, kar ni prav, ker jib bodo na Kvanjskem toliko bolj pogrešali. Število šol je v tem letu poskočilo za 78, vseb je zdaj 723, za ktere je treba 1272 učiteljev, plače pa najmanj 571.924 gld., vrh tega pa 19.560 gld. opravilskih prikladkov, 12.000 gld. starostnib priklad in za 833 učiteljev in učiteljic a 60 gld. draginjske priklade, kar znaša 49.980 gld. Z vsem je torej za 1272 učiteljev treba 653.464 gld. Odbor se hvali, da so šole dobro bile obiskovane. — V podporo učiteljem, ki so šli dunajske razstave gledat, je d. o. izdal 3000gld., po 40, 50 in 60 gld. vsakemu. — Odbor je siluo vesel, da ima zdaj dež. šolski svet že pravico, 636 učiteljev imenovati. Zares napredujemo strašansko v — centralizmu! — Slednjič še nas slavni odbor razveseljuje s poročilom, da se bodo bremena ljudem, ki davke plačujejo, precej p o m n o ž i 1 a, le da se šolske postave biž in v duhu državnih postav zvršijo. nAllg. osterr. Scbulzeitung" pise (štev. 31) med drugim tako-le: ,,Avstrija je sprejela moderno narodno šolo in jo po želji demokvatov takraj in onkraj Litave za brezversko proglasila, ne brigaje se za nasledke, ki morajo iz tega priti. Starši, učitelji in odgojitelji se pritožujejo, da se pri mladeži kaže razbrzdanost in popačenost, kakoršna se poprej ni poznala in ne trpela; kajti doma in v šoli bil je pravicen strah, ki je edini in dobro skušeni pomoček, med družino in delalci neobhodno potrebni red obraniti. Ko se je konec šolskega leta v neki dunajski soli šolski sklep obhajal, je rekel neki mladi, novošegni pedagog svojim učencem: ,,No, zdaj pa idite! Svojim starsem pa povejte, da so hujši od psor, ker se ti vsaj brigajo za svoje mlade, vaši starši pa ne!" Ta mladi izobraževalec mladine je svoje otroke pač kaj dobro podučil o četrti božji zapovedi." V Mariboru se je gospod kateket mestne fantovske yole pritožil pri škofijstvu, da ni skoro več mogoče v kršanskem nauku otrok podučevati, ker je šolska mladež prevec razbrzdana. Pritožba je šla do mestnega šolskega svfeta, odtod pa — učiteljem v roke, in učitelji, dasi sami paglavcev brez šibe vec krotiti ne morejo, so skovali spomenico do mestnega šolskega svčta, v kteri se babajo z najlepšim aolskim redom, kateketu pa očitajo, da ni svoji službi kos, in da si je sam kriv, če strahu v solah ni!! — Po logiki teh učiteljev bi bili tudi pošteni ljudje kiivi, da je toliko tatov in hudodelnikov po deželi ! (Dalje prih.)