KAKO DELAJO PORAVNALNI SVETI
Pomembna vloga - malo dela
Letno poročilo o delu In uspehlh poravnalnega sveta krajevne skupnostl Tabor pove, da /e poravnalnl svet v navedenem letu posredoval med sprtiml atrankaml v komaf deset/h prlmerlh.
To majhno število sporov opravi-čuje po eni strani zaključek, da so krajani te krajevne skupnosti urejeni in zreli, da je sožitje v krajevni skup-nosti miroljubno oziroma da krajani morebitne medsebojne spore sami rešijo in poravnajo brež posredova-nja za to zadolženih državnih oziro-ma družbenih organov. Po drugi strani pa to majhno število dovoli do-mnevo, da krajani niso dovolj pouče-ni o delovanju poravnalnega sveta, da krajanom omogočijo samouprav-no reševanje sporov, ki izvirajo iz odnosov, ki jih samoupravno urejajo ali iz pravic, s katerimi prosto razpo-lagajo. Morda krajani ne vedo, da jim ustava in zakoni omogočajo - v neka-terih civilnih in kazenskih zadevah pa jih celo zavezujejo - da spore sa-moupravno pred poravnalnim sve-tom rešujejo, preden zahtevajo od pristojnih drzavnih organov - rednih sodišč, da zaščitijo njihove pravice.
Tako neposredno samoupravno re-ševanje sporov s posredovanjem po-ravnalnega sveta ustvarja tudi pogo-je za krepitev samoupravnega polo-žaja krajanov v krajevni skupnosti,
kot pravi Peter Bekež v uvodu k Pri-ročniku za poravnalne svete, ki ga je izdala Skupnost slovenskih občin.
Skoraj vsi spori, v katerih je posre-doval poravnalni svet krajevne skup-nosti, so izvirali iz sporov pri uživa-nju in uporabi stanovanjskih prosto-rov, zlasti pri souporabi skupnih pro-storov in sanitarij. Prav pri takih konfliktih se sprti največkrat le težko sestanejo k mirnemu pogovoru zara-di morebitne poravnave. Lažje to sto-re, če pri tem kdo posreduje. Prav to je naloga poravnalnega sveta, ki si mora prizadevati, da se sprti sestane-jo, se o konfliktu pogovore in ga s poravnavo rešijo.
Čeprav je naloga poravnalnega sveta tako pomembna, pa ta nikdar ne posreduje med sprtimi na lastno pobudo ali, kakor tudi pravimo, po uradni dolžnosti. Svojo nalogo opravlja le na predlog sprtih strank ali ene od njih, če se druga s tem strinja. Obravnavanje spora je možno le s prostovoljnim sodelovanjem strank brez vsake prisile. Rešitev spora je vslej sporazumna, s prosto-voljno poravnavo. Če posredovanje
poravnalnega sveta ne vodi do porav-nave, poravnalni svet svoje naloge ni uspešno opravil, čeprav je s tem po-sredovanje končano. Le na izrecno zahtevo sprtih poravnalni svet spor tudi sam reši tako kot za rešitev dolo-čenega spora dogovorjeno razsodišče (arbitraža ad hoc).
Nekateri menijo, da poravnava pred poravnalnim svetom ni dokonč-na rešitev spora, ker je zanjo rešen le konkreten spor iz določenega kon-flikta, ne pa tudi konflikt, ki obstaja že dlje in je lahko osnova novih spo-rov. Zato je naloga poravnalnega sve-ta, da se potrudi pobotati stranki ne le v konkretnem sporu, ampak tudi v konfliktni situaciji, ki povzroča spo-re. Poravnava, sklenjena pred porav-nalnim svetom, je po določbah zako-na o samoupravnih sodiščih izvršlji-va, se pravi obveznosti, ki so jih stranke s poravnavo prevzele, se ostvarijo lahko s silo, če jih stranki ne izpolnita sami.
To ni napisano zato, da bi se kraja-ni v večjem številu posluževali posre-dovanja poravnalnega sveta, ker bo po vsej verjetnosti držala domneva o zrelosti in urejenosti krajanov oziro-ma o pripravljenosti morebitne spore samoupravno rešiti brez posredova-nja pristojnega državnega oziroma
družbenega organa, ampak zato, da bi krajani pravilno razumeli funkcijo poravnalnega sveta v dobi reorgani-zacije gospodarjenja stanovalcev s hišo-in širšimi družbenimi zadevami, ki so s tem v zvezi. Funkcija porav-nalnega sveta se s to reorganizacijo še bolj potrjuje.
Lepo pravi Silva Jereb v uvodu brošure Samoupravljanje stanoval-cev, ki jo je izdala Skupnost sloven-skih občin kot prilogo h glasilu Ob-čan, da povezanost ljudi v hiši zaradi gospodarjenja s hišo in s tem poveza-nimi družbenimrzadevami utrjuje si-stem socialističnega samoupravlja-nja in vodi k temu, da bo iz posamez-nih stanovalcev, ki se večkrat tudi po več letih komaj poznajo, nastala skupnost v pravem pomenu besede, kakršno lahko izoblikujejo le skupno delo, skupne naloge, skupna odgo-vornost, sosedska pomoč in druge drobne vzajemne pozornosti. Vse to so prave in pristne vezi, ki združujejo stanovalce in jih usposabljajo za skupno samoupravno reševanje živ-ljenjskih vprašanj in morebitnih konfliktnih situacij in iz njih nastalih sporov. Če jim slednje ne bo uspelo, bo lahko koristno pomagal poravnal-ni svet s svojim posredovanjem.
Dr. Leo Pompe