Št. 44. V Gorici, dne 2. junija 1899. Tečaj XXIX. Izhaja dvakrat na teden t Štirih issdanjlli, in sicer: vsak torek in petek, zjutvauje izdanje opoldne, večerno lzdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po posti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. «•— " pol letov«:.*..-....... » 3-— , " četrt leta...... . » 1-50 " ....... Posamične Številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v «Gori5ki Tiskarni« A- Gabrfiček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9: do 12. ure. Na naročilu brc/, doposlnno iitii-očiiine se.iie oziramo. „!»RIM0UKC**erzbaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. I*d0. «Soča» in »Primorce« se prodajata v Gorici v to-bakarni Seli w ar z v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči 6 na trgu della Caserma in Pipan v nlici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). Uredništvo in odpravnlStvo se nahaja v Gosposki ulici St 9 v Gorici v H. nadslr. zadej. — Urednik sptejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo l^ureflulfitvu. Naročnina, reklamacije in drugo .reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj %m pošiljajo. ;le itpravulgtvu. Neplačanih pisem ne sprej6mlje ne uredništvo ne upravništvo. --------- Oglasi in poslanica se l-ačunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat • 7 kr., 3-krat 8 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.. . .; Nnročnino lu oglase je plačati Ivco Gorica. .»CJorifikn TIskarna" A. Gabi-Sfck tiska in zalaga razen «Soče» in «Primorca» Se »Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih o do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov, knjižnici* se računijo po 20 kr, petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog: in narod! «Gor. Tiskarna? A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Občni zbor političnega društva „Sloga", (članek iz peresa izven uredništva). Občni zbor političnega društva »Sloga8 dne 25. maja je bil tako mnogoštevilen, kakor dosedaj nijeden, tudi v najbolj razburjenih časih našega političnega življenja. K občnemu zboru so vabili pred vsem gg. učitelji, ki so nameravali nastopiti na občnem zboru samostojno* in povsem se zdi, da je ravno tako živahno delala ožja stranka dr. Gregorčiča. Lastnik »Bbče* in dr. Turna, proti katerima je. bil napovedan boj, proti prvemu od strani učiteljev in od strani stranke dr. Gregorčiča, proti drugemu od strani slednje, sla oba izjavila vpričo zboro-valeev, da nista nikogar vabila k zboru izven par zaupnikov1). Sklepati smemo torej z vso gotovostjo, da se je največ delalo in pripravljalo za občni zbor od stranke, ki stoji izključno za osebo dr. Gregorčiča. Pri volitvi je bilo oddanih okoli 250 glasov'j. Ti so se združili v osebah, ki niso dosedaj pokazab še nobene.prave politične barve. Najbolj so se cepili glasovi nad osebo lastnika „Soče\ proti kateremu, zdi se, je glasovala kompaktno vsa stranka duhovnikov8) in dr. Gregorčiča ter vsa učiteljska stranka tako, da so zanj stali le glasovi posestnikov in Gori-čaitov. Na osebi dr. Turne so se združili, zdi se, isti glasovi; odločili pa so za njegovo izvolitev učitelji. Ta izid volitve kaže najbolj na razmerje, recimo, med strankami na Goriškem. Učitelji so nastopili kot svoja stranka. Kolikor se tiče zboljšanja njih gmotnega stanja, je bil njih nastop do cela upravičen, in je bil skrajni čas, da so se učitelji tesno združili v jedno skupino, katera je pripravljena vse sile naperiti v dosego zaželjenega cilja. Učiteljstvo pa se je moralo pri občnem zboru prepričati, da mora v dosego stavljenega si cilja vse drugače taktično nastopiti; da je samo prešibko, da bi kaj doseglo, in da se mora vsekakor nasloniti, ali na stran *) BivSi tajnik G. sploh ni vabil nikogar na zbor. Ur. *) Oddanih je bilo 253 glasov, med temi nad 100 s pooblastili. Ur. 3) Temu ni tako. Tudi ni mogoče govoriti o „stranki duhovnikov". Ur. _ 32 - MARCO YlSC.ON.TI- Zgodovinski roman italijanski napisal ZTommaso Grossi. (Dalje) Ermelinda, kateri je grof naznanil ta poset že kot določeno red, m i ^o-varjala. Deklica se je mogla smatrati zaročenka Ottorinova, kateri je bil pravilno poprosil za njeno roko. Bilo je torej pač naravno, da jo je on želel predstaviti svojemu gospodu, da bi ta odobril svatbo in privolil, da bi se odstranila tista kakoršnasibodi poprejšnja zaveza, pri kateri je tudi on sodeloval. Prltvsem tem, ko si je grofinja mislila svojo hčer pred Markovim obličjem, jo je pretresal neki skrivnostni strah. Spomini in slutnje so se ji vsiljevale ter jo vznemirjale. Ko je dovoljevala odhod Biči, katera se je tudi kanala vznemirjeno vsled tega, kar je slišala praviti o tistem možu, ji je bilo tako težko pri srcu, kakor da bi izrekala obsodbo, ki bi imela določevati njeno osodo. Ko jo je videla odhajati, so ji solze orosile oči. svobodnih posestnikov ali na duhovniško stran4). Povdarjala se je stcer na občnem zboru vseobča zahteva po slogi in skupnem delovanju. Negotov, skoro žalosten političen položaj tudi z vso resnostjo zahteva skupno in složno delovanje. Naglašana sloga se na občnem zboru pač ni do-^gla, ker ste dve stranki zavzemali precej izključno stališče, t. j. duhovniška in dr. Gregorčiča stranka ter stranka učiteljev, Vsklik po složnem in energičnem delovanju je prišel iz srca le volilcem skupine posestnikov, obrtnikov in Goričanov; iz vrste ostalih dveh strank pa, zdi se, je bil ta vsklik le želja, da se polasti ena ali druga celega položaja. Da je temu tako, kažejo posamezna znamenja, ki na sebi niso vredna uvaževanja, kažejo pa na prave namere posameznih strank. Iz interpelacije kaplana g. Dermastje na eni strani in učitelja g. Medveščeka na drugi strani, se je pokazala okoliščina, da se je že več tednov pazilo na obnašanje dr. Turne, in da se je prav ovaduški prenašalo posamezne, iztrgane stavke iz njegovega občevanja, tako da je vedel eden za one izraze, ki bi bili naperjeni proti učiteljstvu, drugi pa za one, ki bi bili proti duhovnikom. Ako se take stvari spravlja na dan ob tako važni priliki, kakor je občni zbor, da se sklepati dvoje, ali, da take osebnosti pri nas vplivajo na javno življenje, ali pa, da se je nalašč prežalo na osebo, katere seje hotelo odstraniti. Eno in drugo je obžalovanja vredno: oboje pa kaže, da k občnemu zboru nekateri gospodje niso prišli delat za slogo, marveč so iskali razdora6). Vsako politično življenje zahteva zdrave, svobodne in resne kritike. Neiznosen položaj, v katerem smo Slovenci na Goriškem zadnja 3 ieta, je pač na sebi privel s seboj, da so posamezniki jeli premišljati, v čem tiči vzrok, da pri političnem delu ne napredujemo, in še več, da izgubljamo pozicijo za pozicijo. Nasprotna ita- ') V tem pogledu ne vidimo take razlike med svobodnimi posestniki in duhovniki! Ur. B) Kaj hočete: vsak s svojega stališča so iskali pojasnil, in to toliko bolj, ker se je na skrivnem mnogo agitovalo in obrekovalo. Izjave ob tako slovesni priliki pa imajo več veljave nego besede in ea-mera carilatis. Ur. Marko Visconti je bil v neki dvorani svojega dvorca v družbi z najznamenitejšimi milanskimi mladeniči; čakali so obeda. Marko, ki je sicer že vedno sijajno pogoščeval prijatelje in gospodo, je bil tisti čas kar razsipen, da bi si pridobil privržencev in se skazal pred ljudstvom, ki se d& rado preslepiti od vsega, kar se blesti. Tadanji zgodovinarji vejo povedati, da je v lesku veselic in obedov, v gizdi dvorjaničev op**od, strežajev in konj nemalo preko« seval istega Azzona, svojega netjaka ki je bil imenovan gospodar milanski. Jedna med najznameiiitnejšimi osebami tiste družbe, je bil, Lodrisio Visconti, brat usiljenega opata Svet-Am-brožkega. Ta je bil Marku najmilejši svetovalec, ki ga je spodbadal v vseh onih skrivnih naklepih", katere je bil zasnoval. Bil je mož lepega obraza, močne postave, kakih štirideset let star; toda nemiren človek, ki ježe tačas dal mnogo o sebi gc7oriti, a gaje čakala še dokaj zloglasna slava. On je že davno sovražil Ottorina. Zavidal mu je, da ga je tako* čislal Marko, na katerega je hotel le on sam uplivati. Vrh tega se je on v prejšnjih letih pravdal z Ottori-nom zavoljo dedščine grajsčine Castel-letto na reki Ticino, katera je nazadnje lijanska stranka med tem kaže na celi črti vidne vspehe. Naša državna poslanca sta na Dunaju člana večine, v deželnem zboru je naših zastopnikov 10 proti 10°), in vendar ni zabeležiti v političnem delovanju zadnjih 3 let najmanjšega napredka, najmanjše pridobitve. Vsak rodoljub je moral začeti premišljati, zakaj to, in kako ukreniti drugače. Kdor je pazljivo razloge razmotrival, pa je prišel do nepričakovanega zaključka, da je nevspeh posledica nesloge med vodečimi krogi in za njimi stoječimi strankami na Goriškem. Dokler se nasprotja med našimi deželnimi poslanci niso kazala javno, dokler ni nastopal agitatorično jeden proti drugemu, je bilo težko verjeti, da je tako. Občni zbor posojilnice, kjer so nastopili 4 deželni poslanci proti dr. Turni, da ga pred vsem odstotne od vodstva prvega denarnega zavoda, ni'dopuščal ntka-kega dvoma več. Moralo se je s tem dejstvom računiti, in vodeči krogi, ki so svojim postopanjem vse to dopustili, in zdi se, odobravali, so morali svoje postopanje tudi opravičiti. In zgodilo se je to s tem, da so je, kar moči, opočitalo") osebi, ki je napoti, da se je proti njej vzbudilo nezaupanje, in da se jo je skušalo na občnem zboru »Sloge* odstraniti s površja. Stranka, ki je stala za dr. Gregorčičem, se je trudila pridobiti uči-teljstvo za boj proti neljubim osebam. Uči-teljstvo, ki bi moralo na občnem zboru kot samosvoja stranka zastopali le svoje interese, vostalem pa trezno premisliti, za koga gre v boj, se je dalo skoraj popolnoma premotiti, in do zadnjega trenotka je duhovna stranka (? i Ur.) in dr. Gregorčiča računala na to, da pri volitvi uporabi vse glasove učiteljev proti A. Gabrščeku in dr. Turni. Osebna navskrižja, ki so se gojila po časopisju med posameznimi zastopniki učiteljstva in A. Ga-brščekom so bila taka, da smo vedeli naprej, kako se učiteljstvo izreče. Nikakor pa ni imelo učiteljstvo povoda, da je nastopilo tudi proti osebi drugega. Pridobivala bi bila torej učiteljstvo s tem proti drugemu, da so se a) Zdaj 10 proti 11. Ur: '} V tem ožim imamo več poročil, ki jasno go-vore, kako so skušali nekateri gospodje spodkopati ugled dr. Turni ¦— in sicer z govoricami, ki so naravnost zlobne ter sposobne, da bi lahko silno škodile denarnemu zavodu. O tem utegnemo še govoriti. Ur. pripadla Ottorinu. Marko si je prizadeval, da bi ju pomiril, in kazalo se je že nekoliko časa, kakor da bi se bila bližala. Toda Lodrisio je v sreu kuhal staro sovraštvo in čakal le ugodne prilike, da bi ugonobil svojega tekmeca. Dvorjanič je naznanil, da je prišel grof Del Balzo. Oči vseh navzočih so se obrnile proti vratom in grof je vstopil s hčerko, ki se je oprijemala njegove roke. Marko jima je stekel nasproti ves presenečen. Kajti, ko je zagledal Biče, ki je prihajala naprej s po vezenimi očmi, z obrazom zarudelim od sramežljivosti, mu jp bilo pri sreu, kakor da bi videl njeno mater, da bi stala pred njim sama Ermelinda, in mahoma mu je vsa kri zavrela. Vendar se je znal vladati. Sprejel je očeta s prijazno dostojnostjo, s pogledom, ki boža a zajedno sili k spoštovanju. Hčer je pa počastil, kakor se spodobi plemeniti deklici, razgovarjaje se veselo ž njo, dokler niso prišli dvor-janiči, kateri so naznanili, da je obed pripravljen. Šli so tedaj vsi " drugo dvorano. Marko je velel Biči, naj se vsede na njegovo desno stran, grofa Del Balzo je posadil na levo in vsa ostala družba se je namestila okolo miz. Ne bomo se mudili pri opisovanju reda in podrobnostij tistega obeda, ka- donafiale govorice ter spravljala A, Gabršček in dr. Turna v enak položaj, Učiteljstvo je zadnji trenutek venderle uvidelo, kam jadra, in krenilo je vsaj deloma na stran. Vse drugače se je obnašala ožja stranka dr, Gregorčiča. Prišla je k volitvam popolnoma gotova svojo zmage, take zmage, kakor jo je dosegla nad A. Gabrščekom. Kazala je po eni strani pomirljivo, nedolžno lice, čeS, kakor bi bila ona v nevarnoBti, po drugi strani pa je bila trdno prepričana, da spravi iz političnega sveta oni osebi, kateri ste ji neljubi. Ne bi naglašali danes, po občnem zboru, vsa ta nasprotja in vse to neljube prikazni; ali naSa vroča želja po resnem, skupnem delovanju nas primora, da imenujemo stvar tako, kakor se zove. brez ozirov na priznavanje enega ali drugega. Ako hočemo skupno delati, ne smemo priti v zbor z mislijo, enega ali drugega izpodriniti. Se predno se je pokazalo razmerje glasov, moramo imeti prod seboj skupen cilj, a tudi moramo označiti sredstvo, po katerem se te m skupnem« cilju približamo. Tako pa se je na občnem »boru povdarjala prazna beseda: »sloga«, dejanski pa se je delalo na razrušitev, na razdor, na samovladje ene stranke. Bolj ko je bil ta namen skrit in tih, bolj je bil nevaren. Kažemo torej danes s prstom nanj, zanašaje se, da se oni stan, za katerega blagor in napredek se v prvi vrsti gre, t. j. posestniki, zdramijo in se tudi začnejo zanimati za politično delovanje. Oni bi morali odločati pri volitvah v odbor političnega društva, saj se pred vsem gre za njih kožo. Ako oni prepuste odločanje političnih in gospodarskih vprašanj zgolj duhovstvu in učiteljstvu, potem ne smejo pričakovati drugega nego le to, da si rečena stanova med seboj delita politične vloge in po svojem naziranju delujeta za blagor posestnikov. Stan pa, ki bi se moral iz priboroma občnem zboru največ učiti, je ravno učiteljski stari. Učiteljstvo je moralo uvideti, da bode ostajalo samo, ako bode imelo pred seboj koristi zgolj svojega stanu. Ako bode kričalo na vse grlo, kakor nje prvi zastopnik P. Medvešček, da je njih pravi ideal polni trebuh, da ne poznajo drugih ozirov, kakor edino le sebe in svojo družino, potem so gotovi, da postane učiteljstvo odijozen faktor teri res ni bil tako* potraten kakor po navadi tadanji obedi o slavnih prilikah turnirjev (viteških bojnih iger); vendar je bil tak, da bi še dandanašnji delal čast vsakemu tudi najbogatejšemu in najimenitnejšemu evropskemu dvoru. Bili so tu najlepši prtiči in prti ukusho vezeni, z veliko kačo (Viscon-tijevim grbom) na sredi; dragocene skle-dice, lesketajoči krožniki iz srebra in zlata; vsakovrstna jedila olepšana z raz-nobojnimi dišavami; ribe nadete z zlatom ; pavi tak6 skrbno zopet pokriti s svojim perjem in tak<5 postavljeni, da so bili videti kakor živi, katere so pa strežaji v hipu oskubli in podajali okolo še kadeče se od ognjene gorkote;. ptiči in divjačina; medvedek s posrebrneno dlako, z zlatimi nohti in zobmi ter z ognjem v ustih. Za vsako jedjo so podajali gostom dišečo vodo za roke, ter : jim nalivali najukusnejša vina v .prelepe čase s podobami izdelane izdragih kovin, In v krasne steklene kozarce slikane s cvetlicami, živalimi in verižicami. Ko se je gostom zadnjikrat nalivalo vino, je vstopilo v dvorano dvanajst dvorjaničev s suknjicami 4ri hlačami belo in rudeče pisanimi, ter so prinesli darove tistega dneva. Ta je pri vedel na verižici čredico lovskih psov' z ve- vsem drugim stanovom. Ueiteljstvo mora pač I po občnem zbora pbmišljati, da samo ne J opravi ničesar; marveč mora iskati opore J ravnot v ljudstvu, katero naj vzgaja, in da j mora samo biti politično toliko Izobraženo, J da tudi posestnika in kmetovalca vzgaja za J samostojno politično stremljenje. Le ako si J učiteljstvo ono prebivalstvo, med katerim J biva, pridobiva za svoje nazore, sme upati na vspehe. Ako se učiteljstvo taktno in j moško vede med prebivalstvom, med katerim j biva, le tedaj sme računiti na njih spoštovanje. Kakor i. veseljem pozdravljamo, da se učiteljstvo druži in organizuje, tako moramo po občnem;, zboru povedati, da s tem ni sto- j rilo1 drugega, kakor še le prvi pripravljavni | korak, in da mora biti drugi smoter -učitelj-stva ta, da se ljudstvu približa, da njega za J svoje nazore pridobi; ti nazori pa morajo biti logični, morajo odgovarjati dejanskim potrebam učiteljskega stanu in prebivalstva, med katerim žive. Naši učitelji se ne smejo jed-načiti z onimi bogatejših kronovin, kjer prebivalstvo učiteljstvo lahko plača tako, kakor j si ono želi: po 800, 900 in 1000 gld. na leto. Pri nas je učiteljstvo zahtevalo dovolj, aH je stavilo kot pogoj plačilne vrste 500, 600 in 700 gld., ali k večjemu (»00, 750 in 800 gld. Pri tem se pa ne sme pozabiti, da i ima učiteljevo še neko bolj živo potrebo, t. j j. po boljšem izobraževanju. Kakor' glasno kriči po zboljšanju plač, tako in še bolj pa mora vzdigniti svoj glas, da se odpravi učiteljišče v Kopru, kjer se mladi učitelji ne morejo izobraziti, ne morejo pripraviti za svoj težavni položaj. Pri teh namerah jih bode mora1 podpirati pač vsak rodoljub goriški s celim srcem in z vso silo. Učiteljstvo gotovo dobi obilo prijateljev, ali poleg svoje organizacije mora se združiti z mogočnejšo organizacijo ostalega prebivalstva. Ako smo omenili nastopanje duhovnega stanu pri občnem zboru, imeli smo pred očmi pred vsem ožjo stranko dr. Gregorčiča. Vemo, da je rned duhovniki danes močna struja krščanskega socijalizma, in da je ta taka, da z vodstvom dr. Gregorčiča ne more in ne sme biti povsem zadovoljna. Zastopniki te struje niso bili popolnoma na jasnem, kako nastopiti, in nastopili so mnogi od njih nepristransko ter oddali svoj glas tudi za A. Gabrščeka. Stranka pa, ki se je skrivala in je zlorabljala ime dr. Gregorčiča, si je bila ; v svesti, zakaj je prišla," in na njen rovaš je zapisati, da je bil občni zbor »Sloge" tako mnogoštevilen; njej je treba opočitati, da se je hotela polastiti edino le ona vodstva političnega društva. Ker se ji to ni posrečilo, moramo smatrati izid volitev za očiten poraz njihovega stremljenja, in ob tem ne moremo naglašati drugega, kakor da je nujna potreba skupnega delovanja; pred vsern pa da se je treba otresti vseh potajnih nakan, s katerimi je prišla k občnemu zboru. V odbor je stopila zdaj še z odločno večino; tam pokaže lahko, koliko ji je resnično na tem, da se skupno deluje, in ali sploh more združiti vse nadarjene in delavne življe okoli sebe za osveženje nršega političnega življenja. Položaj Slovence. na Goriškem je danes vendarle tak, da moramo zmagati, a moremo ženim baržunastim ovratnikom ; uni je prinesel golobarje, kragulje, konje in sokoliče vajene raznim lovom s srebrnimi zvončki, s srebrno ploščo na prsih, na kateri je bila vrezana kača; nekdo je imel meč s pozlačenim ročem ; drugi pa jekleni oklep za glavo; zopet drugi pla&čke in vrhne suknje iz baržuna, s svilenimi verižicami, z gumbiei iz biserov in zlatimi čopi*). Ko so prišli dvorjaniči z darovi, je Marko opazil, da niso imeli nič primernega s plemenito deklico. Pozval je torej nekega oprodo, kateri je stekel iz dvorane in se za hip zopet prikazal z vencem *) Kdor želi videti, kaj je sijaj in razsipnost, naj bere v naših zgodovinarjih popisovanje obeda, ki gat pripravil Galeazzo na trgu Aringo o priliki, ko se je poročila njegova hči Violante s iaiezom Lionellonj, angleškim kraljevičem. Pri prvi mizi, kjer je s knezi in najime-' ttitnej širni baroni sedel tudi Petrarca, je bilo podanih 18 jedijj in za vsako jedjo so se delili drugi (frrovi. Podarjene so bile dragocene obleke in kožuhi, konjske oprave, popolne bojne oprave, srebrne in zlate vaze in krožniki, dvajset kosov tkanin delanih iz svile in zlata, nebroj cvetlic sestavljenih z bitferi, rubini in dijamanti, dvanajst pitanih volov, šestinšestdeset konj, šest velikih konj. za vojsko in drugih šest velikih za viteške bojne igre in naposled dva slovita konja za dirke, imenovana Leone in A bate, katera sta bila poklonjena ženinu. zmagati le tedaj, ako imierno na čelu odkritosrčnega, veščega vodja hi požrtvovalne neodvisne delavce. tate in rane novice., Osebne vesti. —Jurij L a ne ve, predsednik okrožnega sodišča v Spljetu, je imenovan dvornim svetnikom pri najvišjem sodišču. Poštni svetnik Art. pl. M are o ceh i a je premeščen iz Zadra v Trst. • Deželno-vladni kančelist Anton Dro-fenik v Postojini je imenovan okrajnim tajnikom istotam. Premeščenje. — Preč. gosp. Fran Klanjšček, kaplan v Skriljah, je premeščen v Š t i j a k. Cerkev sv. Ignacija v Gorici je zgubila vrlega duhovnika g. Koršiča, ki je odšel v sredo za kapelana c. in kr. mornarice v Pulj. Naše ljudstvo te župnije ga je jako čislalo, ker je bil neutruden v svojem poklicu, ljudomil v obnašanju in zvest sin svojega naroda. — Bilo srečno i v novi službi. Procesija sv. Rešnjega Telesa včeraj se je vršila ob najlepšem vremenu. Sla je skozi magistralno in gledališko ulico po vrtni, tržni, semeniški, knezonadškofijski čez Travnik po Raštelu nazaj v Stolno cerkev. Najsvetejše je nosil kardinal sam, spremljevan od mnogobrojnega duhov nistv>». Procesije so ae udeležili uradniki raznih oblastij, zavodi, srednje in ljudske šole — tudi iz »Šolskega doma" — ter obilo občinstva. Pred in za Najsvetejšim so korakali v dveh oduelkih tukajšnji domobranci, ob strani pa j topničarji; svirali sta mestna in vojaška j godba. Pri evangelijih so pokali topiči na l gradu. — Na Travniku j« stal oddelek tu-i kajšnjega 47. pešpolka ter častniki garnizije, [ ki so bili tačas službe prosti. | Ob hišah so stali običajni mlaji, okna i po ulicah, koder se je premikala procesija, so bila nakičena s prtiči in zelenjem, med katerim so gorele sveče. Gonjfi proti kardinalu. — Ker ni bilo kardinala v deželni 3Kor, so tčeli gonjo proti njemu. Prvi se je oglasil »Piccolo*, ki je rekel, da pošljejo kardinalu že drago i,bando% in ne več mestne godbe, svirat pred palačo, v Gorici pa so govorili »niente phimusica". Slednjič seje oglasila še »Karjola", ki v posebnem članku od torka pripoveduje, da deželni glavar se je trudil priti do spo-razumljenja s Slovenci, ali ni šlo, in slednjič se je obrnil do kardinala, češ, da bi bilo mogoče z njegovim glasom spraviti deželni zbor do sklepčnosti. Tako med vrstami pa se da citati, da deželni glavar dr. Pajer se ni prav nič pobrigal za Slovence, temveč je iskal le virilni glas, kako bi ga pridobil, »Karjola" pripoveduje, da kardinal se je že bavll z dnevnim redom seje, določene za soboto, kar je prišel preobrat, uda!, se je — po njegovem mnenju — Slovencem, sovražnikom mesta, zbog česar ni prišel v deželni zbor. »Karjola* pravi, da kardinal je stal »z a sovraštvo proti ljubezni", L j. »so- j vrašto" smo mi Slovenci, Italijani pa so »ljubezen!" Kaka ironija! Tisti ljudje, ki J nas du!;ijo in zatirajo, ki nam ne privoščijo j niti trohice pravice, tisti govore — o ljubezni, { da oni so ljubezen !! Ali se nahajajo še večji j zavijači resnice kje na božjem svetu?! I In v imenu takih ljudij naj bi kardinal j dajal—„Iekcije" slovenskim posian- j cem brez srca in urez druge svrhe J razven nasprotstva", kakor pravi »Karjola*, za take ljudi naj bi hodil kardinal v deželni zbor proti Slovencem! Na dnu srca bi jih veselilo, ako bi mi Slovenci ne prodrli nikdar s svojimi zahtevami, čeprav so te tako iz biserov na zlatem krožniku. Tedaj je gospodar vstal, prijel z obema rokama venec, pokleknil z jednim kolenom pred Biče, in potem, vzravnaj e se zopet, ga J položil nežno na njeno glavo rekoč : «Bog živi kraljico naše družbe», na kar so vsi povabljenci odgovorili z odobru-jočim vsklikom. Na to je prosil deklico, naj bi blagovolila — povemo z njegovimi besedami — storiti prijetne tiste uboge njegove darove s tem, da bi jih ona s svojo roko podala vitezom in baronom, ki so ga počastili. — Biči je vstala in vsi povabljenci za njo. Marko sam, strežeč jej kot oproda, jo je vodil okolo miz, ter je prejemal iz rok dvorjaničev in izročeval njej vsako reč; ona je to, kar je dobila, vljudno podajala tistemu, kateri je bil pred njo; a obdarovanec je prijemal dar kleče z jednim kolenom in j poljubovaje krasni darovalki rob njene obleke. Ottorinu je bil namenjen šlem. j Nekateri ao opazili, da so se zali kra- I ljici nenavr-iio tresle roke, ko mu ga je podajala; a to so si razlagali s tem, da je taka oprava preteška za nežne dekličine roke. (Dalje pride). skromne! Saj zahtevamo le to, kar nam tiče, česar pa nimamo baš radi zlovolje na italijanski strani. Članek v »Karjoli* diha skrajno sovraštvo proti nam, pa v isti sapi se drzne govoriti vendar, da Slovenci delajo v znamenju sovraštva! I Ljudje mislijo, da isti članek je ali pisal ali pa je v sorodstvu ž njim — sam dr. Pajert Kako BaJ postopa virilni glas. — .Corriere", ki je v številki od torka izlil ves svoj žolč na kardinala, pravi med drugim, da kardinalu ni bilo glede na nameravano sejo deželnega zbora v soboto baš potreba glasovati z Italijani; on da bi bil lahko glasoval tudi proti ali pa se zdržal glasovanja. Po mnenju Italijanov tiče torej virilnemu glasu mesto statista; samo v deželni zbor naj gre, tam naj sedi lepo mirno, tudi glasovati ni potreba, že opravjo vse Italijani, da je le navzoč, pa je vse prav! Da bi odslej kardinal, tako visok cerkveni dostojanstvenik, igral v deželnem zboru Italijanom na ljubo tako poniževalno vlogo, tega si pač ne moremo več misliti. Kakošno bodi .Slogino' glasilo?! — Na občnem zboru „SIoge" sta govorila gg. Franc Bajt, nadučiielj v Ajdovščini, in Gašpar Likar v Gorici, kakošno bodi .Slogino" glasilo. - Na tem mestu naj se dotaknemo le nekaterih »zahtev" imenovanih gospodov, kajti glavno razmerje »Soče" ali sPrim. »Liota" do »Sloge" bo predmet posebnemu članku. To vprašanje je zares važno in je zategade! prav, da spregovorimo 0 njem resno besedo. Gosp. Bajt je dejal v svojem utemeljevanju med drugim, da »Sloga" mora imeti glasilo, v Katerem se bo zrca/da njena politika. O tem drugič. To glasilo pa ne sme biti pristopno klerikalizmu (— »Soča." je bila namreč preveč pod njegovim vplivom, pravijo nekateri gospodje —), niti ne sme biti preveč odvisna od enega samega stanu (hotel je reči: duhovnlšiva!). »Slogino" glasilo bi se moralo resneje (namreč resneje nego „SočaB) baviti z visoko politiko in prinašati članke o vseh svetovnih dogodkih, — ne pa mašiti predale z domačim drobižem, s katerim se deia le zdražba med Slovenci in Italijani, kije nam le v škodo.— Gospod Bajt nam je podal tudi praktičen vzgled iz »Soče", kakd je »krivično" hujskala proti Italijanom, dražila jih, delala torej razpor — in s takim: čenčami polnila predale, a zanemarjala »visoko politiko" in važnejša vprašanja. Ko je bil namreč »Šolski dom" dozidan, modroval je ta zagovornik goriškega lahonstva, so se preselile »Slogine" šole v novo poslopje brez dovoljenja, dasi mora vsakdo vedeti, da bi se moralo to oblastvu prej naznaniti, ki bi poslopje preiskalo in dalo dovoljenje. AH ker se to ni zgodilo, je bila »Sloga" kaznovana na denarno globo, — in »Soča" je po nepotrebnem udrihala po županu Venutiju in „šjoru Braidoltu". S tako pisavo se le osmešimo, nasprotje med Lahi in Slovenci se poostruje, a mi potrebujemo mir v deželi in ne raz-porovi In tako išče »Soča" vse možne in nemožne prilike, da seje razpor med Slovenci in Italijani. Vsaka številka je polna takih hujskanj!! — To so glavne misli g. Bajta, najnovejšega apostola miru in ljubezni med Slovenci in Lahi v deželi. — Kar se tiče njegovega v zgled a, je pogorel že takoj na zboru. Predsednik je namreč povedal, da odbor »Sloge" je naznanil goriškemu magistratu, da je poslopje »Šolski dom" povsem v redu in za navadno bivanje tudi odobreno od merodajue komisije, in prosil, naj pošlje komisijo, ki ga pregleda in odobri tudi po šolskih predpisih za šolsko r.ibo. Toda te komisije ni hotelo biti. Ker je šolsko leto že pričelo, je »Sloga" morala pričeti s poukom v novih prostorih. Magistrat je porabil to priliko in »Slogo" kaznoval. — Kakor znano, je »Soča" takrat po zaslu-ženju okrcala magistrat in radi nekih do* godkov šiora Braidolta. Kdo bi bil mislil, da dobe ti laški gospodje zagovornika proti »Soči" na občnem zboru »Sloge", z zahtevo, naj si »Sloga" omisli glasilo, ki ne bo kakor »Soča" hujskala tako po nepotrebnem proti Lahonom?! Kdo bi pričakoval, da se dobi inteligenten Slovenec, ki bo obsojal v tako škandaloznih časih, kakoršne smo baš mi Slovenci doživeli zadnja leta, pisavo »Soče", ki je bila v mjhujših časih edina zagovornica našega zatiranega ljudstva, kateremu je dajala poguma prav s svojim odločnim nastopom proti vsemožnim mogotcem j v deželi ? I — Po volitvah I. 1897. in lani | po utr..ru cesarice so se polnile ječe z našimi ljudmi, in vsakdo ve, po čegavi volji in komu v največjo veselje. In tu je imela »Soča" teden za tednom predale kipeče polnega najodločnejšega odpora proti zatiralcem. Kdo se je še zganil?! In »Soča* je doživela celo vrsto preganjanj, vednih zaplemb niti ne omenjamo, toda ni se dala oplašiti, marveč držala je še dalje marsikaterega kruteža v Sahit! — In kedarkoli se je oglasilo, nikdar ni napadla brez povoda, marveč vsdejje le reagovala na skrajno drzna žaljenja in krivice nasprotnikov. — Na občnem zboru »Sloge" pa se oglasi slovenski učitelj, kateremu v prsih tolče miroljubno in spravljivo srce do takega, lahonstva, in zahteva, naj se tudi vsled fako ne- 1 čuvenih razlogov ustanovi glasilo, ki bo dru- gače postopalo 1 — O, da, o splošni politiki, o svetovnih dogodkih, ki ne segajo tak6 živo v domače naše vrvenje, je veliko lože pisati, list bi imel mnogo komodniše stališče, nijedne zaplembe, še manj pa bi se mu bilo bati kakega sodnega ali policijskega preganjanja! Skoro da smo skazali besedovanju g. Bajta preveč časti s tem odgovorom, no storili smo to, ker so gospodje raznašali take glasove tudi po drugih listih in ker tudi zasebno' prodajajo tako modrost za suho zlatd, ako jim kdo sede na. iimanice, da jih posluša. Vemo namreč tudi od drugih stranij, kak6 prav g. Bajt gori za mir z Lahi, in sicer tak6, da naj mi nastavimo še drugo lice, ako nam je na prvo zadnji lahonček prisolil zaušnico. — Tako brezbrižnost in tako naziranje o od noša jih med Slovenci in Lahi opažamo res pri nekaterih ljudeh, o katerih gre že nekaj časa sem po deželi sloves, da so srečno pripluli v objetje s o -cijalne demokracije. Mi v uredništvu »Soče" pa, hvala Bogu, še nismo tak6 otrpnili nasproti vsem lopovščinam, ki se uprizarjajo dan na dan nad našim narodom, marveč vroča krv nam vskipi ob vsaki priliki, ko krivica in terorizem slavita svoje orgije nad našimi glavami! — Zategade), to naj si g. Bajt in njegovi somišljeniki le zapišejo za uho, bomo tudi v prihodnje z vso odločnostjo odbijali lahonske naskoke, imenovaje vsako '.l:|stvo s pravim imenom ! (Pride še I) Počasi je šlo. -- Ko so zaprli »dr." Godermaza, je šel takoj iz Gorice v Trst na namestništvo uradni predlog, naj se razpusti društvo »Lega della gioventil friulana". Razpuščeno pa je bilo šele sedaj po preteku 17, meseca. Ko bi bilo potreba razpustiti kako slovensko društvo, bi bili tak predlog sigurno takoj rešili, za Italijane pa v takem in slič-nem slučaju gre tak6 počasi, počasi.... »Bnoii dlrltto". — Gonja proti slovenski mestni šoli v Gorici je našim Italijanom »buon diritto", za kateri se poteza goriški magistrat. Torej lopovstvo proti pravični slovenski stvari je »buon diritto!" Dokler bodo imeli Italijani o najših naj-vit&inejših potrebah take nazore, dotle ni misliti na kako sporazumljenje ali na mir v deželi. Signor commendatore! pri svojcih potrkajte, da dobe drugačne pojme o pravici in resnici; tam je potreba zatreti kali prepira in nemira, ne pa iskati jih pri nas, kjer jih ni! Gapito? Vipavska železnica. Izvedeli smo, da načelnik komisije za politiški obhod Vipavske železnice, ki je bil zadnje' dni, je agitoval v Št. And rezu proti slovenskim poslancem ter nagovarjal prizadete, naj jih prisilijo za vstop v deželni zbor. Podžupan v Št.An-drežu mil je povedal, kar mu je tikalo, češ, da naši poslanci že vedo., kaj delajo, ter da ljudstvo se zanaša na-rtje. Taka agitacija je bila baje tudi v Št. Petru. Reklo se je tudi, da Vipavske železnice ne bo še 3 leta, ako ne pojdejo naši poslanci v deželni zbor Ko izvemo natančneje o stvari, sprega vorimo še. Razpis daril za svilorejee. — V iz-podbuje svilorejcev, kateri vzgajajo s potrebnostjo svilodno seme "najboljših domačih pasem, razpisuje c. kr. kmetijsko društvo v Gorici 25 daril po 25 gold, ki se podele v letošnji svil^rejski dobi v korminskem okraju. Prosivci za darila morajo biti poljedelj-ski mali posestniki ali gosposki kmetje ter podati svoje prošnje do 10 junija t. 1. ust-meno ali p|i pismeno po svojih županstvih c. kr. kmetijskemu društvu; povedati morajo, koliko semena rede in od kod prihaja, to je, od koga in kje so seme dobili. Posebna komisija bo tekom svilorejske dobe pregledala rejalisča ter priznala darila tistem svilorejcem, kateri bodo na najrazum-niši način izrejali 1 do 2 onč (po 25 gramov) domačega, po celičnem sistemu napravljenega semena najboljših pasem, katero je dalo tudi razmeroma najobilniši pridelek. Vsak prosivec bo moral pokazati pre-sojevalni komisiji, če bo tako zuhtevula, odprto seme v izvirnih zavojih ali škatljah, ter poslati c. kr. kmetijskemu društvu uzore-c pridelanih mešičkov in pa dotični izkazek o teži celega pridelka. Razglas. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v D r e ž n i c i proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 250 gld. za vzdržavo jednokratne pesne zveze med Drežnico in Kobaridom. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. »Planinski Vestnik" prinaša v svoji zadnji številki nadaljevanje spisa »Na Krn' iz peresa g. prof Orožna. Popisuje Boleč ter pričenja s popisovanjem izleta na Krn 11. avgusta lanskega leta. Pripoveduje o D a n t e j e v i. j a m i pri Tolminu, slika nam Sleme, 1056 rn visoko planino, gostoljubnost zatolminskih pastirjev ter dohod na Krn. Spisu so pridjane 3 slike: Pluženski slap, Tolminka pri Dantejevi jami in Mangart nad Logom. „81ot. List" o goriških razmerah. Ta list piše med drugim tudi to-le: »Po imper-tinenino žaljivem napadu, kateri je G. spustil v 41. štev »Soče" na najbolj zaslužne voditelje, ni bilo drugega pričakovati. »Slov. List* je vedno prav sodil, ko%je trdil (hml), da so -sedanji voditelji dobri in da jih nikomur ni treba odstavljati. Obširneje pore'-' čilo prinesemo, ako bode g. G. poskušal delati razdor. Pričakujemo pa, da bode spoznal svojo napako ..." Dali je bil moj wnapad" i m p er t i -nenten, o tem nuj sodijo citatelji. Vsakdo se brani, ko mu preti kakoršnakoli nezgoda, torej ludi jaz, ki sej .lahko branim z gradivom 10-letnega delovanja. Alfo je-pa tftko-gradivo impertinentno, nisem jaz temu kriv 1 To naj si zapomni „S. L." Moj Članek ni prav nič vplival na izid volitve, paC pa nejevolja uCiteljstva, ker se je »Soča" preveč potezala za naše •voditelje. Ako bi te-nejevolje. — ki je pa do cela neopravičena, kar učiteljstvo kmalu samo spozna — ne bilo, bi dobil tudi jaz dobj-i dve tretjini vseh glasov vkljub dobro organizovani agitaciji od znane strani. To razmerje je za me jako ugodno. A da v teh homatijah nisem dan odbora, me le veseli, ker vem, da bi v odboru še nadalje nosil najtežjo butaro in bi tudi vsi grehi padali zopet le na moje pleCi. Naj pa drugi imilce poskusijo! Da sedanjih voditeljev ni treba odstavljati, to pravita tudi jaz! Saj tega ni nikdo nameraval! Da pa tudi voditelje malce pograjamo, — kdo naj nam to brani?! — Kar sem jaz grajal, so bili edino le odno-Saji, ki so resno m lina — razdor. Jaz torej nisem deL razdora. marveC seru ga skušal zadušiti že v kalu. Ako se mi to ni posrečilo, marveč da se je razdor očitno pokazal, proti kateremu sem jaz zopet javno nastopil, zahtevaje veCjo jasnost in odkritosrčnost — ali sem temu jaz kriv ? Saj nismo otroci, da se bomo dali kar s ši-bico slrahovuti — to naj si zapomni ludi „Slov. List«. ¦ - - ¦ A. G. Listnica uredništva. — Gosp. A. Š. v Z. ? Hvala na poslanem pismu. Le delajte v tem smislu tudi med svojimi, pa bo prav. DruStveno vesti. Kolesarska člrtim* Kn);-areko društvo „Gqrica" priredi to* iuiija 1899. izlet v Vipavo, s katerim bctiu združena društvena dirka, na cesti Sturje-Vipava, in sicer: 1. dirka juniorov, — H. dirka društvenih kolesarje, — III. dirka seniorov, ako se teli prijavi vsaj 5. — Odlikovanj bo 6. Vložek je 2 kroni za dirkača, P. T. gg. člani, kateri se hoCejo dirke udeležiti, so naprošeni, naj se vsaj 14 dnij poprej prijavijo pri društvenem tajniku g. Rudolfu Konjedicu, ali pa v »Goriški Tipkami" A. GabršCek. Odbor kolesarskega društva »Gorica*. Vabilo k veselici, katero priredi „Slov. Čitalnica" v dol. Vrtojbi dne 4. junija t. 1. na dvorišču »gostilne v Gradu". Vspored: 1. Pozdrav predsednika. % BNaprej% koračnica, svira godba, ;L „Slovenski svet, ti si krasan". H. Volarič, poje možki zbor. 4. »Glas slovensko straže", godba. 5. „Naša zvezda", Ant. Nedvčd, mešan zbor. 6. BVen-Cek slovanskih pesnij", godba. 7. wNa straži", Ant. NedvCd, možki zbor z bariton-solo. 8. »Slovenski PotpoHri*i godba. 9. »Bog vas sprimi t— Kedaj pojdete domu", igra. 10. „Banovci*, koračnica, godba. 11. Ples. Petje bode vodil gosp. D- Fajgelj. Vstopnina k veselici 20 kr., sedeži 10 kr. Vstopnina k plesu 1 gld. ZaCetek ob 5. uri popoludne. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Vabilo na prvo veselico, katero priredi »Kmetsko bralno društvo v Biljah" v nedeljo dne 11. junja 1899. na dvorišCu g. Ivana Pogana. Med veselico in plesom bo sviral oddelek vojaške godbe pešp. bar. Beck št. 47. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. .Laharna«': »Pozdrav*, poje mešan zbor. 3. »Stražniki", deklamacija. 4. A. Nedvčd: »Avstrija moja", poje možki zbor. 5. »Slovenska deklica", poje mešan zbor. 6. Iv, pl. Zaje: »DjaCka pjesma", poje možki zbor. 7. *** »Florjan Poznej«« — » — šaljiv prizor. 8. Ples. PoCetek ob 5. uri popoludne. Vstopnina k veselici 20 kr., sedež 10 kr., k plesu 1 gld. Udje so vstopnine k veselici prosti, k plesu plačajo 50 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Novi člani »Soške podružnice" slov. planlskcgnuruštva so gg. Ferdo GabršCek in Kari Gruntar. učitelja v Bolcu ter Jos. SorC, učitelj na Žagi. Razgled po s^etu. K položaju. — Nagodbena kriza še vedno ni rešena. 30. pr. m. dopoldne je bil grof Goluchowski najprej pri cesarju ¦potejn pa se je posvetoval z ogrskimi ministri. Popoludne so se zbrali cislitvanski in ogrski ministri pri cesarju. Minister zunanjih del grof G o 1 u c h o w-sk i pravi v nekem ogerskem listu, da za konflikt mej cislitvansko in mej ogrsko vlado se zanima le toliko, kolikor je carinsko-trgo-vinska nagodba mej Cislitvansko in mej Ogrsko v zvezi s trgovinskimi pogodbami z inozemstvom. To opiranje je popolnoma nepotrebno. Zaradi zanimanja za cislitvsnsko-ogrski konflikt se GoIuchowskemu niCesar ne oCita. PaC pa se mu s polno opravičenostjo .oCita, da kot posredovalec ni ne krone ne Šzčlla po- učil, da je nagodba; dvovezna pogodba, pri kateri je treba privoljenja tudi drugega deležnika. Te svoje dolžnosti grof Goluchowski ni izpolnil in bržCas je dobro ;vedel, zakaj ne. Pa tudi drugi poznajo ta vzrok. „Vater« land" pravi; da iz ministrstva zunanjih del izhajajo vse proti vladi in desnici naperjene mahinacije. Dunaj 30. m. Nasprotje mej Thun-om in Goluchowškhn je vedno veCje in se po-^rav*M»4eA.Awttwda eden odstopi in sicer v tem slučaju Thrin. E h e n h o.c h piše v »Linzer Volksblattu«' glede zahteve, naj se za rešitev nagodbenega konflikta sklice državni zbor, da Szell paC ne sme pričakovati, da mu državni zbor izreče zahvalo, paC pa verojetno, da nastane vihar, ki odnese Szella in nagodbo. Dunaj 31. maja. Kriza zaradi nagodbe še ni končana. Minister predsednik grof Thun je bil danes popoldne pri cesarju v avdijenci, popoldne pa ogrski predsednik Szell. Govori se, da sta bila tudi hkrati skupaj pri cesarju. D e in i sij i š e n i s t a oddal a. Ogrski ministri gredo jutri v Budimpešto nazaj. Po-jutrajšnjim se otvori ogrski državni zbor. Cesar je obema predsednikoma naročil, še enkrat delati na to, da se doseže spo razum-ljenje. Uspeh je dvomljiv. Szell ne kaže niC prijenljivosti. Ni izključeno, da Szell odstopi. Thun v bistvenih točkah ne odjenja. Budimpešta 31. meja. VCeraj so bili ogrskli krogi že zelo optimistični glede krize, danes je javno mnenje pes i m is ti C no. — Listi slikajo položaj ogrske vlade in državne polovice koi jako kritičen. Pozornost vzbuja, da ogrski oficiozni listi govore o mogočem odstopu Szellovem. »Pest Lloyd" piše, da je nemogoče sedanja nasprotstva premostiti. »Budapesti Naplo" piše, da se blišajo Ogrom hudi časi, v katerih bo moralo ogrsko ljudstvo pokazali svoje državljanske kreposti. Szellova misija je končana, preostaja mu ravno še d emisija. Kdo pa ve, kako se stvar skonca. Budimpešta 31. maja. Dočim so tukajšnji politični krogi še včeraj sodili položaj jako optimistično, je zavladal danes velik pesimizem. Celo oticijozni listi poročajo, la bo moral Szell odstopiti, prvi oficijozus „Pester Lloyd" pa pravi, da je Thun naznanil Szellu koj, ko je ta vlado prevzel, da se z njegovo formulo ne strinja ter je mnenja, da bo moral Szell odstopiti. Budimpešta 31. maja. Nekateri časopisi so danes priredili posebne izdaje, v katerih so naznanjali, da je Szell demisijoniral, zajedno pa dobil nalog sestaviti novo mini-sterstvo. Nemiri v Madridu. ¦—. Povodom pogreba pokojnega Ga s te l ar a so bile v Madridu velike demonstracije, naprjene proti vladi in proti jezuvitom. Pred finančnim mi-nisterstvom je kričala množica: »Živela republika* ter je hotela udreti v palačo. Orož-ništvo je moralo postopati z vso strogostjo. Avstrijski prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand, se zaroči — kakor *rde monakovska poročila — z netja-kinjo princa-regenta, princesijo Matildo. Na dunajski dvorni operi sta sedaj najslavnejša pevca 2 Slovana, Naval - P o-gačni k, ki je Slovenec, in pa Čeh Heš. Posebno slovi Po gaCn i k. Dunajski časopisi priznavajo soglasno, da PogaCnik je ttajiz-bornejši lirski tenorist, kar jih premorejo nemški operni odri. Ni^Scavstrijiskt deželni zbor je vsprejel 30. pr. m. soglasno nujni prediog posl. Schle-singerja, naj izreče deželni zbor najodloCneji protest proti pritisku, ki prihaja od ogrske strani v nagodbenem vprašanju. Dodatni predlog posl. Noskeja, naj se poživlja vlada, da skliče takoj državni zbor, je bil odklonjen z 32 proti 31 glasovom. Nemškoilberalnt deželni poslanci Iz Češke so imeli 30. pr. m. v Pragi shod, na katerem so sklenili, da na noben način ne od lože mandatov, naj nacijonalci pritiskajo, kolikor hočejo, pač pa da bodo •---ptotestovali proti sklepom, deželnega zbora češkega glede minoritetnih šol in glede ura-dovanja avtonomnih oblastev. Nemčija. — Iž severne Afrike nabirajo v Nemčijo delavce in sicer Arabce. Prejšnje Čase so si služili kruh tatn Češki in poljski delavci. Kam pa pojdejo ti, ker v Avstrijo amr\ vstop vsaki italijanski delavec iz kraljestva?! DomaČi nimajo dela, ker ga jim tujci jemlj6 izpred ust z dovoljenjem avstrijske vlade. Na tak način se paC slabo rešuje socijalno vprašanje!! Mirovna konferenca. — Na mirovni konferenci v Haagu igra največjo vlogo predlog Rusije glede razsodišč. V tem ozira stavi ruski zastopnik tri predloge, namreč glede posredovanja, razsodišča in preiskave. Naj-preje se morajo vse velesile zavezati, da bodo v vsakem slučaju pri vsakovrstnih spornih vprašanjihj prosiie posredovanja kake tretje velesile. V spornih zadevah, ki se ne tičejo vitalnih vprašanj, naj se pozove obligatorno razsodišCe. Vsaka stranka naj izvoli po dva razsodnika, ki naj .'skupno imenujejo petega sodnika. KoneCno naj se izvoli stalna komisija, ki naj presoja in preiskava vsa sporna vprašanja. Angleži zahtevajo poleg tega še stalno razsodišče. Ameriški delegati so prinesli seboj že izdelan načrt o mejna-rodnem razsodišču, ki obsega 26 Členov. O vseh teh načrtih se bo posvetovala mirovna konferenca. Kuga. _ 31. pr. ni. je došel iz Alek-sandrije v Trst parnik »Semiramis«, na ka- terem je 214'potnikov. Parnik ne sme izkrcati ljudij, dokler tega ne dovoli zdravstvena oblast. Egiptovska vlada je storila vse potrebne korake, 4a. bi se, kuga ne širila. Naseljevanje v Sibiriji. Velika sibirska Železnica, katera se gradi, otvarja novo pot trgovini ter nova tržišča. Sedaj se mnogo blaga in raznih izdelkov pošilja v Sibi-zijo, kar prej ni biio mogoče za marsikatere reči. Poleg tega pa se selijo v Sibirijo ljudje -v velikem "števflu.7 3* 1.-1882. do ietos, torej skozi 17 let se je preselilo iz Rusije v Sibirijo 1.350.95 ljudij. Vsako leto se jih naseli okoli 200.000._________ Razgled po slovanskem svetu. Prizor v tržaškem dež. zboru. — Vladni zastopnik je v seji, o kateri smo že govorili, opravičeval iztiranje nekaterih iz Italije pritepenih razgrajačev. Posl. Piccoiž je pri tem vskliknil: »Kdaj je bilo prepovedano klicati »evviva" svoji lastni narodnosti in »evviva" oni deželi, h kateri jpriprad amo po jeziku, Čustvih in kulturi? Na to sta zbornica in galerija zaorili: »Viva rit al i a*. Vlada pa je bila gluha za to. »Viva Trleste Irrodenta"!.— Tako stoji izrezano v Ihsu v nekem vozu železnice, ki prihaja iz Italije. Ali se je izrezalo to v Avstriji ali v Italiji, kdo to ve! Izrezano je, in ker je ravno dobro izrezano, se je moralo to zgoditi na kakem kolodvoru. Da je to storila kaka privatna oseba, je težko misliti, — ali pa je morala med osobjem na železnici tudi takih živijev, katerim* je pri srcu »irredenta" ?1 Istrski deželni zbor. — 29. pr. m Deželni glavar se je spominjal smrti Caste-larja. Prošnja dežeinega sodišča v Trstu za dovoljenje, da se sodno postopa proti posl. M a n d i C u radi tiskovnega pregreška, se je izročila politično-ekonomičnemu odseku. Prečkali sta se interpelaciji posl, Rizzija radi varstva zlatarski industriji in posl. Scam-picchio radi namestitve hrvatske šole v Ne-rezinah. Predlog poslanca dra. Coslantinija radi zveze med državno in istrsko železnico Trst-PoreC po stranski železnici Matavun-Pazin se jo izročil finančnemu odseku. Zakonska načrta o razdelitvi krajnih občin fcuzet in Pazin v tri oziroma štiri samostojne krajne občine sta se v prvem citanju izročila politiCvio-ekonoiničnemu odseku. Novi zakon za Istro se je vsprejel v tretjem či-tinju. Istrska posojilnica v PuIJu. Iz poročila, ki nam ga je poslala ta vrla zadruga, posnemamo z veseljem, da je njen promet minolega leta prvokrat prekoračil en milijon gold.; dosegel je namreč vsoto 1,029. 855*37 gold. Kolika sreča je ta posojilnica za Istro, to zamorejo oceniti le oni, ki poznajo razmere v tej nesrečni pokrajini, kajti posojilnici ni do druzega, nego da v njih veliki nevolji pomaga istrskim Hrvatom in Slovencem, da jim posojuje denar za male obresti ter jih tako rešuje jarma narodnih nasprotnikov. Zadruga je imela podružnice v Pazinu, katera je isto tako storila mno^o dobrega. Cisti dobiček posojilnice je znašal proškga leta 1813 gld. 22 nvC; od tega zneska se je darovalo 100 gld. družbi sv. Cirila in Metoda, ostanek pa se je uložil v rezervni zaklad, ki ima služiti v pokritje slučajnih zgub. Na Čelu društva stoje naši znani istrski Sokoli. Bog blagoslovi tudi zanaprej njihov trud! Vseslovenska delavska slavnost v Ljubljani v nedeljo se je izvršila, kakor posnemamo iz »Slovenca", dobro. Na predvečer v soboto je bila bakljada pred knezo-škofijsko palačo ter pred hišo kumice društvene zastave gospe Polakove. Temu je sledil komers v „Katol. domu". V nedeljo je bila cerkvena slovesnost v nunski cerkvi, kjer je govoril knez in škof ter blagoslovil delavsko zastavo »Zveze". Po cerkveni slavnosti je bilo slavnostno zborovanje, pri katerem je bil navzoč tudi deželni glavar. Udanostui izjavi r cesarja in papeža se glasita: Kabinetna pisarna na Dunaju. Praznovat Nj. Veličanstva jubilej na vabilo krščansko-socijalne zveze v Ljubljano na tisoCe prihiteli zastopniki slovenskega delavskega ljudstva polagajo pred prestol Nj. Veličanstva zagotovilo nevzlomne udanosti in prisrčne ljubezni. Svetemu očetu Leonu XIII. V smislu okrožnice »Rerum novarum* se je zbralo v Ljubljani sto katoliških društev slovenskega delavskega ljudstva v proslavo petdesetletnica presvetlega cesarja, ki srčno hvalijo Boga za Čudovito ozdravljenje Vaše Svetosti ter Vam pod praporom Kristusovim in zaščitjem nebeškega vojskovodje Mihaela prisegajo neomejeno otroško udanost in moško zvestobo, proseč Boga, da podaljša Vaše življenje do dne zmagoslavja nad velikim zmajem, a Vas, da blagoslovite za boj z apostolskim očetovskim blagoslovom verno udane Vam sinove. Na to so se vrstili raznoteri govori. Oglasil se je tudi preč. g. dr. Gregorčič. »Slovenec" piše: Državni poslanec dr. Gregorčič je pozdravil zbrane kot sosklicatelj shoda, kot zastopnik goriških Slovencev, ki so mu ope-lovano izkazali zaupanje, in tudi kot zastopnik pete kurije. Dejal je, da je pričakoval obilne udeležbe, a tako ogromne se ni nadejal. Veseli $se, da je ideja krščanskega soci-jalizma tako prešinila slovensko ljudstvo, m le želi, da bi bila v prospeh slovenskemu narodu in njega blaginji. Govorilo se je dalje mnogo o krščansko- socijalni ideji. " '¦• i • ' Izmed teh govorov omenjamo govor icanonika Kal aIti r"kT"mF^d^"^overicu« glasi tak6-Ie: Vez, ki veže Hrvate s Slovenci, je vedno tesnejša; zgodovina nam kaže, da so Brvatje in Slovenci v^najbolj kritičnibv tre-notkih za našo državo, bili branik "proti Turkom in so si vzlasti Hrvatje pridobili častno ime antemurale christianitatis. Tudi v sedanjih za državo kritičnih časih se kaže tesnejša zveza mej Hrvati in Slovenci, ki naj bo vedno močneja, da bo tudi sedaj obrambni zid proti sovragom države in hrvatsko-slovenskega naroda.Naravna smer kaže Slovencem proti jugu, naše velike reke Soča, Sava in Drava drve proti jugu. Kakar je našim vodam nemogoč« tek obrniti, tako je nemogoče zavreti razširjalne ideje vzajemnosti hrvatsko-slovenske. — Tem iskreje pa je nam pozdraviti danes navzoče hrvatske goste, ker se niso uuaii soc. demokraciji, ne čisto- mažaronskim splet« kam Frankovim, marveč se z nami vred oklepajo krščansko-socijalne zastave. Burne so bile ovaoije, ki so se prirejale na koncu tega govora navzočim Hrvatom. Zabava je morala biti prav živahna. Vrstilo «e je petje, godba in govori. Slovo je vzel končno od zborovalcev(. državni poslanec dr. Krek. Oglasil seje tudi solkanski kapelan preč. g. Dermas-tija. »Slovenec" piše: Imenom Goričanov je govoril slovo g, Dermastija. Zatrjeval je, da narodno in socijalno delo goriški rodoljubje ne opuste, če jih tudi glasilo slov. »inteligence" pozdrav-Ija v slovenskem središču kot nepovabljene goste. Udeležnikov je bilo pa sploh jako obilo; s Kranjskega,Štajerskega,jako mnogo s Hrvatskega, dalje s Češkega in tudi nekaj z Goriškega. Slavnost so pozdravili med mnogimi drugimi brzojavno tudi škof dr Mahnič, katoliško delavsko društvo v Gorici ter slovenski in hrvitski bogoslovci v osrednjem semenišču v Gorici, dalje društvo za podporo rokodelcev v Ajdovščini, pevsko društvo v Šluriji, rokodelsko društvo v Lokavcu, hranilnica in posojilnica v št. Petru pri Gorici, krojaška zadruga v Gorici, hranilnica in opekarna v Biljah. Dalmacija. — Poljedelski minister bar. K ust se je vrnil te dni iz južne Dalmacije na Dunaj, kamor je bil pozvnn brzojavno. Bil je v Šibeniku, Spljetu, Trogiru, Dubrov* niku, Erceg-novem. Kotoru; videl je torij dosti in se je mogel tudi podučili vsaj pri bližno, česa Dalmacija potrebuje v poljedelskem oziru. Baron Kast je 5. izmed ministrov, ki so poselili pred kratkim kršno Dalmacijo. Foulard - Seide 65 Kr. tria fl.3-35 p. M.japanesische, chinesiGche etc. in den heu- esten Dessins und Farben, so\vie schwarze, weisse uud farbige H«nn«b«rg-S«ida von 45 kr. bis fl. 14*65 per Meter — in deu modern3len Gevveben, Farben und Dessins. Au Privato porto- und stonerfrei ins Haas. Muster amgelieiid. Sdden-Fnbriken G. Hennebergr(b. u. k. Hofl.). ZCRICH. [2] Zahvala. V preteklem mesecu smo bili dlje časa v Ptuju. Zahajali smo v tamkajšnjo slovensko .Čitalnico", ker so nam gospoda dovolili gostoljubno vstop, da smo se gibali tam kot domačini. Zato izreka slavni ptujski „Čitalnici" zahvalo več primorskih Slovencev. Razglednice krasno dovršeno od 20—25 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerklč, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah. G. kr. priti!, kroji »i Mar žili fittpiU v trtico m Iiria- llKGfl lik ilrojBv, J« m niittri*, te ki ti prtjttjj iwsls ii%. Martin Foireraj, trgovec, elvlUni Jn vojaški krojač v Sorici na Travniku št. 22.1. nadBtr. Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseh »padajočih priprav za obleke vsakega stanu. - Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn se vdobiva v moji zalogi. Vdobiva se blago tudi nižje vrste od 68 kr. meter naprej, to j. 3 m 25 cm za celo obleko stane S II. 21 kr. Dobivajo se patentirani hlačni ki, kateri na pasih od hlač ni treba gumbov, služijo tudi, da se hlače besijo, da se ne zvijajo. Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek tudi za dame ficeje vrste po vsakateri zahtevajoči modi. Kdorkoli vkupi pri meni blago, mu je prosta volja si delati kjer hoče, ker pri meni je blago prav po ceni. Delo je nekaj dražje, ker se Siva večinoma z rokami. Izdelane obleke so tako po ceni, da ceneje ni .mogoče zahtevati« :wm Hiša na prodaj t mesta t bližini st. Antona norega Natančneje se izve pri nagem npravnižtvu. Za birmanee in botre. Najlepši in nepozabljivi spomin pripravi boter aH botra svojemu birmaačku na dan sv. birme, ako da sebe in njega skupaj fotografirati, ker ravno ista slika bode otroka spominjala v njegovi sivi starosti na svojega botra ter na svojo nežno mladost, posebno pa na dan, ko je bil pri sv. birmi. Zato vas opominjani, botri in botre, da ne zamudite te lepe priložnosti, ter ravno ta spomin bode otrok v poznejših časih več cenil, ko pride k pameti, kakor vsa druga najdražja darila. Pa tudi vas opozarjam, da ne bodete te lepe in koristne priložnosti porabljali pri naših nasprotnikih. — Zato naj vsak in vsikdar, kakor tudi dotični dan, popraša po našem slovenskem rojaku — fotografu Sanimir iožef ieis-u, kateri bo po vseh tukajšnjih birmah na Goriškem pričujoč ter pripravljen z aparati najnovejšega sistema, ljudem postreči z najboljšim izdelkom, ter kolikor mogoče po zmerni ceni. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica it. 23. Priporoča svojo zaloge jestvin in kolonij al i j po jako nizkih cenah. ,- Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najtineje vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubuje točno in hitro postrežbo. Domača slovenska gostilna 3rtatv MateUl v Trst« « ulici Solltario it. 12 toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko in okolU-ansko vino. Daj« se tudi vino na d vGorci, Rabatiščešt3 Priporoča se za vsakovrstna v ta stroka spadajoča deta, katera Izvršufe po naročilu hitro in po nizkih cenah. I Anton Stojs, pekovski mojster v Gorici Gosposka ulica štv. 19. izdeluje dober in zdrav kruli iz navadne in fine pšenične moke, v različnih oblikah, kakor: hlebe, štruce, zemlje itd. Izdeluje tudi različno pecivo. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja točno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah. S« & MLEKA V Gorici - Nunska ulica 14-16 — V Gorici Prodajal niča in edina mehanična popravljalniea šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puike in samokrese. l^arol prašču\, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birma nce, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah/ I Garancija S I e t. M. ŠULIGOJ, urar v Kanalu. Velika zaloga Šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschiffchen in Riindschift-chen „Afrana" s tihim tokom. Slednja je gled6 praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuti), šiva naprej in n a z aj. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. - Stroji za šivilje od 30 gld., za krojače od 38 frld. naprej s stojalom vred. Ob enem še priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni. Garancija 6 let. Velika hiša v Matavunu zraven slovečih škoeijanskih jam, 3 ure od Trsta in % ure hoda od železnici)e postaje Divača, ob živahni prometni cesti Reka-*Trst, z dvema kuhinjama, z dvemi obširnimi podzemeljskimi klelimi, s 14 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenim za mnogobrojne letovščinike, ki vsako leto prihajajo v ta divnoromantični kraj, z obširnim, na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, 2 velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejanim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj HlaF- na prodaj "^ffi Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za gostilničarsko in Stacunr*sko obit. Vsled njene lege na tako živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razun navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanbkih jam. Vs» pohlilvo z vrtom iit parkom vred, dalo bi so tudi v na|«m po dogovoru. Natanjfneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Maltorčlču vMavatunn, postu Bivata. Originalni Singerjevi Šivalni stroji za vsako stroko izdelovanja kakor tudi za vsako domače šivalno delo. Šivalni stroji družbe »Singer* so svetovno znani radi izvrstne kakovosti ter sfcorilne zmožnosti, kar odlikuje že od nekdaj vse njene izdelke. Vedno večja prodaja, posebna odlikovanja na vseh razstavah in nadšliridesetletni obstoj tovarne so najsigurnejše in popolno jamčenje za to, da so naši stroji dobri. Brezplačni pouk v modernem umetnem vezenju. Singerjeva naprava za gonilno silo novejše sestave. Singerjevi elektriški motori. za gonilno silo s šivalnimi stroji, v vseh velikostih. družba, Trst. — Zastopstvo v Gorici v Rastelu 9. Poprejšnja tvrdka: G. Seidlinger. BžaEaEaSm/aEffi? Kava druž1be sv. Cirila tu Metoda! KE5ffp3SLg^g3 Cenjena gospoaiiya! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „tCava" in »Sladna kava družbo sv. Cirila In Matoda". Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani. cJfciBSKfc »L3 Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda;! flRFS^ffil^ ¦¦¦ Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cenej! Trijeri (i-islilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice prOtl peronoepori, poboljšani sestav * Verniorelov. Mlafilnice, mlini za ilto, stiskalnice (pveše) za vino in sadje različnih sestav. (Te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor hidravlične vodovodne preše). Slamoreznle* i«ko lahko za goniti in po *••«» zmernih cenab. Stiskalnic«, za sano In slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne « poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi j Ig. Heller na Dunaju II/t Pratersti^se 49. Pred ponarejanjem se )e posebno treba varovali! — Zastopniki se iščejo. pREINER- Kneippova sladna kava Že leta sem izpričajo izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri živčnih, srčnih, želodecnih bolezi.»n, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubijenejša kavina pijača v vLmw*za&mivi*&i& stotisešero radovinah. *&*&