Pošvto«ov'iniana Leto VIII, št. 807 Ljubljana, sobota 3. septembra 1927 Cena 3 Din c l*naja ob 4. ijlitrij. sa Stane mesečno Oin >5'—; za ino-icmstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Liubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. 2072 ln 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Uprmrništvo: LJubljana, PrOeraora ulica it. 54. — Telefon It. 2036. insantal oddelek; LJubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 149« A v * Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova-cesta — ^ Račnn pri poStaem ček. zavoda: L)ab-j iana 5t 11.84« - Praha aak>?&$te,; Wten.Hr. »SJM^^^ Dnevni k za gospo d arstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 2. septembra Z objavo radikalnega volilnega oklica je politična situacija popolnoma pojasnjena. Vsa službena radikalna stranka, t. j. njen Glavni odbor z vsem strankinim aparatom je sedaj končno udaril Vukičeviča in tovariše. Istočasno je g. Davidovič naperil še ostrejše puščice proti g. Vukičeviču, za 6. t. m. pa obeta da mu s prstom zaukaže pred vsem svetom: Marš dol s politične pozornice. G. Spaho označuje svoje radikalne kolege v vladi kot blazne uasilnike. Medtem pa je g. Marinkovič zapustii Beograd in g. Vukičeviča in se do dne volitev ne vrne. Njegovi dvoumni govori so imeli očividno le namen, da do volitev držijo vladno situacijo, da krah ne pride predčasno. Tudi v Sloveniji je položaj popolnoma pročiščen. Klerikalizem je krenil pod zaščito vlade, ki na vso moč f>rsira SLS. A ta trud demoralizirati napredne vrste, zavesti napredno inteli&eaco v pasivnost ali v abstinenco, pritiskati ra volilce potom raznih komisarjev, med kojimi prvo mesto zavzema nekdanji naprednjak g. Mencinger v Ljubljani, je že izjalovljen. Za SLS pojde edinole bivši naprednjak dr. Ravtiihar s peščico odvisnikov. Medtem pa je kljub naporom SLS, da stvar drugače slika, napredni tabor, tudi v koliko ni edinstveno organiziran, vedno bolj kompakten. Klerikalna vlada je ne !e s 11-nančnim zakonom, ampak tudi z »blejskim paktom«, s partizanstvom v oblast nili odborih, s komisarijatom v Zbornici za TOI, s komisarijati v hranilnicah in z nečuvenim gospodarstvom na ljubljanskem magistratu, marsikoga opozorila, da protiklerikalna ideja v Sloveniji ni vznikla kakor slučajna volja po-edincev, ampak da je danes, kakor je oila svojčas pod dr. Tavčarjem, elementaren odpor proti nazadajaštvu in zatiranju vsega napredka, ki označuje SLS od njenega početka do danes. Borba s klerikalizmom ni trenutno razpoloženje, ampak je bridka pot/ena v narodu, ki ga je zadela nesreča ultramor-tanstva. Napredna misel je živa, goreča i:i obstojala bo, dokler bodo Slovenci. Zato tudi danes, ko klerikalizem hoče zasesti vse pozicije in zatreti napredno io svobodoumno Slovenijo, ta Ideja vžiga in druži. Intrige zapeljanih poedincev r.s zaležejo. Nihče nam ne more utajiti priznanja, da smo edino mi neprestano in brez kompromisov v boju z dednim sovražnikom svobodnega mišljenja med Slovenci. Zato moremo s sigurnostjo pričakovati, da se bo 11. septembra proti kle-iikalstvu združilo pod našo zastavo vse narodno in napredno voliistvo. Radikalna in Demokratska stranka nimata sovjih list v Sloveniji. Liste dr. Ravnika v Mariboru pa ni mogoče šteti med napredne, kajti ona je samo za to tu, da se pod njeno firmo strelja v hrbet napiednjakom. Tudi sicer ni resna. Volilci omenjenih strank bodo torej imeli lahko izbiro, ko pojdejo 11. t. m. vršiti najvišjo državljansko pravico. Še nas loči devet dni od volitev. Že danes vemo, da bo napredni uspeh velik. Ako pa se vsi naprednjaki odločijo do krepke aktivnosti, bo SLS 11. t. m. prejela zasluženo kazen za svoje zločine in bo tepena, kakor še nikdar. Belgijski ministrski predsednik o napredku Jugo- slavije Beograd, 2. septembra, p. Nocoj se je vršil na belgijskem poslaništvu svečan sprejem na čast bivšemu belgijskemu ministrskemu pred sedniku g. Theunisu. Sprejema se je udeležil celokupni diplomatski zbor, veliko število naših politikov, finančnikov in zastopnikov gospodarskih krogov ter beograjske družbe. Vašemu dopisniku je gosp. Theunis v razgovoru izrazil svoje presenečenje nad nenavadno velikim napredkom naše države v povojni dobi. Kot dober paznivalec političnih in gospodarskih razmer v povojni Evropi je naglasil, da je ta napredek in razvoj tem pomembnejši, ker je vzrastel iz lastne moči. Naglasil je, da je borba za konsolidacijo in napredek naravnost občudovanja vreden. Izrazil je svoje prepričanje, da bo zapadni kapital v bodoče v mnogo večji meri podprl to razveseljivo stremljenje po napredku in konsolidaciji gospodrrstva in da lahko Jugoslavija trdno računa s tem, da bodo vse zapadne države skušale v kar največji meri plasirati svoj razpoložljiv kapital v Jugoslaviji. Potovanje gosp. Thunisa je informativno in poslovno. Iz Beograda potuje v Sofijo in Carigrad. Končno je naglasil, da odnaša iz Jugoslavije najlepše vtise in da ne bo opustil nobene prilike, da opozori svoje rojake na naravne krasote naše zemlje in na naravno bogastvo naše države. Bodrero v Rimu Rim, 2. septembra, o. Italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero je prispel v Rim, kjer ostane le nekaj dni. Po posve« tcvanju s svojimi predstojniki v zunanjem ministrstvu se bo povrnil na svoje staro dosedanje mesto v Beograd. Velik požar v Istri Trsi, 2. septembra. Pri Rovinju je včeraj izbruhnil velik požar. Škoda znaša nad 50 tisoč lir. Obtožba radikalske stranke proti Vukičeviču Včeraj je bil izdan proglas NRS na volilce, ki ostro obtožuje in obsoja Vukičevicev sistem. — Proglas odklanja vsako obvezo radikalske stranke iz blejskega pakta. — Razveljavljenje ministrskih list Beograd, 2. septembra, p. Danes dopoldne se je sestal radikalni ožji glavni odbor ponovno k seji, da definitivno sprejme in odobri volilni proglas radikalne stranke, ki ga je pregledal, odobril in podpisal včeraj Aca Stanojevič. Seja glavnega odbora je trajala od 10. do 13. in je bila po zatrdilu udeležencev zelo burna. Burjo je povzročil zlasti bivši zunanji minister dr. Ninčlč, ki se je kot Vukičevidev kandidat zavzemal za to, da bi se proglas, v kolikor se tiče g. Vukičeviča in njegove vlade, kar najbolj omilil. Večina odbora pa je to njegovo zahtevo odbila in vztrajala na tem, da se izda proglas, kakor ga je odobril Aca Stanojevič. Proglas ie bil danes popoldne objavljen. Podpisal; so ga oba podpredsednika radikalne stranke Aca Stanojevič in Marko TTifkovič ter generalni tajnik dr. Momčilo Ivkovič. Proglas se uvodoma bavi z razpustom Narodne skupščine ,-n povdarja važnost sedanjih volitev. Važno je, kar govori proglas o razmerju radikalne stranke do vlade in povdarja, da si je glavni odbor dolgo prizadeval, da zakrije nasprotstva, kj vladajo med radikalno stranko in vlado. Volilci so ponovno zahtevali, da nastopi glavni odbor odločno in razčisti razmerje. Toda mi smo molčali, ker nam je biia enotnost stranke nadvse. Za ljubav strankinega edinstva in da se naše vrste ne razcepijo, kar bi koristilo le nasprotnikom, smo molčali, četudi nam ni bilo všeč niti prijetno, da se ie g. Vukičevič vezal z dr. Korošcem. Dr. Korošec je naglašal, da je vezal svojo usodo na radikalno stranko, glavni odbor o vsem tem ni bil niti vprašan. Bilo nam je težko, ko smo videl), da imajo glavno besedo v vladi ministri, ki izkoriščajo državno politiko za svoje namene. Govorilo se je o novi, politični orijentaciji, toda glav ni odbor n; bil niti informiran, v kakem pravcu naj se izvede ta preorijentacija. Vlada je šla dalje. Pri postavljanju kandidatur ie vlada grobo kršila statute stranke in se posluževala metod ln sredstev, ki niso v duhu ln v skladu z osnovnimi principi naše stranke. Nttl statut niti program NRS ne poznata vsiljevanja kandidatov od zgoraj, niti vmešavanja policijskih oblasti in organov pri določevanju kandidatur. Radikalna stranka in njen glavni odbor se v nobenem slučaju ne moreta strinjati s temi in takim načinom, ki ga je izvajala vlada. Kandidature, ki so postavljene s pomočjo beležnlkov srezklh poglavarjev ln pisarjev, s pomočjo velikih županov In celo s sodelovanjem ministrstva notranjih del to to mimo statuta in mimo radikalne organizacije, ne odgovarjajo niti duhu »Iti načelom radikalne stranke. Za kandidate so postavljeni oni, ki so v milosti pri vladi. Tako je neki minister postavil za kandidata dva svoja brata, pred. sednik vlade sam pa shta m brate, da niti ne govorimo o načinu, kako so se nekateri ministri sami kandidirali v poedinih okrožjih, ker je to itak znano vsem iz listov a mnogi izmed vas so tudi na lastni koži čutili lep in svoboden način kandidatur gospodov članov vlade. Vse to smo mi videli že prej in opazovali, vendar pa smo molčali uverjeni, da se bo vlada v zadnjem tre-notku streznila in krenila, s te poti. Žaffl>og pa smo se varali. Vendar pa nas teror policije napram kandidatom, predstavnikom Ust to čuvarjem skrinjic, plašeoje in prl-sHjevanje Hudi, da se odrečejo te ali one stranke In dolžnosti, grožnje in preganja-njanja, vse to nas sili, da končno stopimo Iz rezerve in v interesu strankine morale ln avtoritete dvignemo svoi glas v zaščito ogrožene politične svobode, ne glede na to, kateri politični skupini ali stranki pripadajo volHci, da dvignemo svoj glas in odkrito povemo vsemu našemu narodu brez razlike političnega prepričanja to strankarske opre deljenostl, da radikalna stranka in njen glav ni odbor ne samo da nimajo nikake zveze s tem in takim delom vlade, marveč da ga odločno obsojajo. Proglas končuje s pozivom na volilce, naj 11. septembra store svojo dolžnost Istočasno je glavni odbor radikalne stranke objavil vse odobrene liste: Marko Trtf-kovič Banjaluka, Boža Maksimovič Beograd, Aleksa Žujevič in Stevo Savkovič beograjsko okrožje. Jovan Cirkovič Bltodj, Vasa Jovanovič Bihač, Gorgje JeJenič BJe_ tovar.Križevci, Laza Puzderlijevič Bre. gataica Steva Jamkovič Valjevo, dr. Nto-flč in dr. Slavko Miletid Vel. Kikinda-Vel. Bečkerek, Gjuro Jamkovič Virovitica, MI_ los Dragovič Vranje, dr. Vladimir Turko-vič Zagreb mesto. dr. Dušan Pele-š zagrebško okroižje, Živko Sušič zvečamsko raško okrožje, Miljutin Dragovič Kosovo, Ljuba Jovanovič ta sporazumna lista radikalov Dubrovnifc-Spiit, dr. Draigutin Kojič Kra-gujevac, dr. Velizar Jankovič in dir. Milan Stojkovič krajinsko okrožje, dr. Dobra Ger-Popovič in Milan Simonov i č Pamče-vo. Jovan AJeksič io Miloš Bobič Kuma_ novo, Čeda Kosič Lika,, dr. RudoH Ravnik Maribor-Celje, Ne^.eljko Simon o vi č Meto-hija, dr. Milovan- Grba modruško-reška, Velja Popovič in Nastas Petrovič morav-sko okrožje, dr. Laza Markovič in Pera Ivatiiševič Mostar, Nibola Uzunovič NiS, dr. Slavko Mfletič Novi Sad, Ranko TrL funovič Ohrid, dr. Slavko Mfletič Pančevo. Bela-Crkva, Svetozar Misirlič Pirot, dir. Ninko Perič in Marko Trifunovič Podrinje, Lj. Stojadrnovič-Segedtaac Fožarevacč, dr. Ninko Perič Fožega. Andra Kujundžič Pri-zreo, Rrsta Mileiič Prijepolje. Sretan Sre_ tanovič Rudnik, dr. Milan Srškič Sarajervo, Vella Vukičevič in Nastas Petrovič Skop-Ije, dr. Zivam Lukič in Dimitrije Jocič Sme-derevo, Mark-o Trifkovič Sombor, Boža Maksimovič, dr. Vojislav Janjič m dr. Lju_ ba Popovič Srem, dr. Jovan Radonjič Su-botica, Ugrin Jokslmovič Tetovo, dr. Bogdan Markovič in dr. Mile Ivanič Tikveš, Bogdan Kudundžič Travnik. dr. Vladimir Andrič Tuzla, Miša Trifunovič Užice, Andra Radojevič Čačak, dr. Nikola Subotič Šibenik-Zadar, dr. Milan Stojadinovič Črna gora. Glavni odbor je razveljavil kandidatne liste gosp. Vukičeviča v Banjaluki in Pirotn, vse kandidature ministra pravde Snbotila, vse kandidature ministra ver Obradovila in kandidature vseh ostalih vnkiSevileveev. število razveljavljenih kandidatur je dvakrat večje, kakor pa število onih, ki jih je glavni odbor odobril. Angleška finančna javnost proti Rothermereovim pustolovščinam Onemogočen dotok angleškega madžarski socijalni demokrati džarskih London, 2. septembra, d. Akcija lorda Ro-thermerea, zlasti pa njegov zadnji napad na Češkoslovaško, v katerem poziva angleške in ameriške finančne kroge m bojkot Češkoslovaške, je vzbudil v finančnih krogih veliko nezadovoljstvo in ogorčenje. Vsled dosledne politike češkoslovaškega finančnega ministra dr. Engliša, si je angleški kapital doslej zaman prizadeval, da bi 6i pridobil koncesije tudi na Češkoslovaškem. Baš sedaj pa 90 bila v teku pogajanja za osnovanje večjih delniških družb, pri katerih bi bil soudeležen tudi angleški kapital. Radi Rothermere-ove akcije pa obstoja sedaj v angleških finančnih krogih bojazen, da bo Češkoslovaška odslej še vztrajneje odklanjala dotok angleškega kapitala. Praga, 2. septembra, d. Slovaški 9ocijalno-demokratski poslanec dr. Derer je izjavil o akciji lorda Rothermerea: Madžaraka 6e pripravlja na vojno. Doslej se je izogibala vseh obveznosti, ki jih je imela napram mednarodni kontrolni komisiji, ki pa itak ni imela posebne važnosti. Madžarska je le formalno razorožena, v resnici pa skriva velikanske zaloge orožja. Potom Rothermereove akcije hočejo ustvariti razpoloženje v mednarodnem okvirju zlasti za slučaj, da bi se spuščali v kake vojne pustolovščine. Prepričani so, da bi tudi v slučaju, da bi se jim ta akcija ponesrečila s svojimi vztrajnimi zahtevami dosegli, da bi prišlo vprašanje regulacije mej znova pred mednarodni forum. 0 Češkoslovaški si Madžari domišljajo, da je vojaško slaba in po svoji notranji politiki razkrojena. Motijo pa 6e, če računajo, da bodo našli v Češkoslovaški slabega nasprotnika. kapitala v ČSR. — Slovaški in proti lordovi akciji v korist ma-magnatov Bratislava, 2. septembra, d. Član vodstva madžarske sekcije češkoslovaške socijalno-demokratske stranke Ignac Schnlcz je glede Rothermereove akcije izjavil: Madžarsko delavstvo vidi v tej akciji povsem jasno stare želje madžarske oligarhije, fevdalcev in mag-natov in obžaluje angleškega lorda, ki je tako nekritično postal orodje za izvedbo načrtov madžarskih aristokratov in veleposestnikov. O lordu je znano, da je angleški ve-lekapitalist. Njegov poset na Madžarskem ni bil namenjen madžarskemu narodu, marveč madžarskim magnitom. Delovno ljudstvo o tem obisku sploh ničesar ne vg. Lordu in madžarskim magnatom ni za to, da živimo mi v republiki, kajti prebivalstvo, ki vidi parcelacijo zemlje, ki uživa splošno voliloo pravico in ki se lahko svobodno zbira v svoje organizacije, tako prebivalstvo magnati radi žrtvujejo narodom, ki so se že navzeli zapadne demokracije. Volilno silo njihove akcije tvorijo obsežna veleposestva. Madžarsko delavstvo je na pravi poti, ko ne pripisuje Rothermereovi akciji nikake važnosti. Bratislava. 2. septembra, d. Z ozirom na Rothermereovo akcijo je gledališko udruže-nje sklenilo, da se ne bodo več uprizarjale madžarske igre. Novi gledališki upravniki Novi Sad, 2. septembra, n. Prosvetni mi« nister je imenoval za upravnika tukajšnje, ga Narodnega gledališča dosedanjega rav. natelja v Sk ,olju Sretana KaradŽča. V Skoplie pa pride dosedanji upravnik v No» vem Sadu Vane Vojnovič. Zatiranje našega naroda v Italiji Goriški in tržaški prefekt sistematično delujeta v smislu spomenice fašističnih tajnikov Mussoliniju Gorica, 2. septembra 1. Prefekt je razpustil še naslednja slovenska društva: Prosvetno društvo v Ušniku pri Tolminu, Prosvetno društvo v Višnje-viku, Prosvetno društvo v Števerjanu, Prosvetno društvo v Cerovem, Bralno in pevsko društvo Svoboda v Nilicah, Kmečko prosvetno društvo v Volčaiu Prefekt je posvaril odgovornega urednika »Goriške Straže«. Trst. 2. septembra 1. »Mali list« sporoča v svoji zadnji številki, da je prefekt posvaril njegovega odgovornega uredhika. Mednarodno priznanje novinstvu Svet Društva narodov o pomenu mednarodne konference tiska. Za predsednika zasedanja bo izvoljen Avstrijec! — Mednarodna prometna konferenca Ženeva, 2. septembra s. Svet Društva narodov je danes vzel na znanje več poročil, med njimi poročilo o delu odseka za intelektualno sodelovanje. Glavna točka dnevnega reda javne seje je bila razprava o uspehu mednarodne konference tiska. Kakor običajno, je bil predsednik te konference lord Burnhan povabljen na sejo. Belgijski senator de Brouckere, ki je namesto odsotnega Vandervelda, ki je nenadoma odpotoval v Bruselj, fungiral kot poročevalec, je povdarjal važnost no-vinstva in čestital Društvu narodov k njegovi iniaijativi. Zahvalil se je za njemu izkazano čast ter je naglašal, da je bila mednarodna konferenca tiska prvo javno priznanje novinstva. Nemški zunanji minister dr. Strese-mann je izjavil, da pomeni svetovno novinstvo izpopolnitev delovanja državnikov. V rokah novinstva je, ali po svet miren ali razburjen. Končno je bilo poročilo soglasno sprejeto. Kakor se zatrjuje, bo izvoljen za predsednika zasedanja avstrijski delegat grof Mensdorff. Anglija se je prvo zavzemala za kandidaturo urugvajske-ga poslanika v Parizu, čemur pa so se uprli ameriški latinci. S francoske strani se je nato podvzela akcija, da se prepusti predsedniško mesto enemu iz- med evropskih delegatov. Ker Francija z vsemi sredstvi podpira kandidaturo Mensdorffa, je njegova izvolitev več ali manj sigurna. Ker je dosedanji predsednik finančnega odbora Društva narodov Italijan Bianchinj odklonil ponovno izvolitev, je bil izvoljen za predsednika J. Mayer. Ženeva, 2. septembra s. Mednarodna prometna in tranzitna konferenca je po daljšem posvetovanju sprejela resolucijo, ki vsebuje celo vrsto priporočil vladam, naj se ustvari potni list za osebe, ki nimajo državljanstva. Pri tem gre za osebni izkaz, ki bo moral imeti vizum kot potni list, vendar pa se bo izstavljal od one države, kjer je dotičnj bival že dalj časa. Beograd, 2. septembra p. Nocoj je odpotovala pod vodstvom načelnika kabineta zunanjega ministra dr. Peli-vanovica naša delegacija na zasedanje Društva narodov v Ženevo. V Ljubljani se priključi delegaciji tudi zunanji minister, ki se je mudil danes tamkaj. De Jouvenelov naslednik Pariz, 2. septembra, s. Ministrski svet je danes imenoval predsednika senatne komi. sije za zunanje zadeve Luciena Huberta namesto odstopivšega de Jouvenela za čla« na francoske delegacije pri Društvu naro. dov. Zopet umor na sovjetskem poslaništvu v Varšavi Sluga poslaništva ustrelil ruskega emigranta Varšava, 2. septembra, (pa«) Danes do« poldne je prišel v tukajšnje sovjetsko po« slaništvo ruski emigrant Tr&jkovič, ki je prosil za povratni vizum v Rusijo. Ker mu na poslaništvu niso hoteli izstaviti vizuma, je pričel protestirati in tako prišel v na. sprotstvo z uradnikom Schlaferjem, ki vo. di oddelek za vitfiranje potnih listov. Med prepirom je Tr&jkovič z nožem ranil sov. jetskega uradnika ter hotel pobegniti, kar je opazil sluga poslaništva, ki ga je hotel zaustaviti. Ker je Trajkovič pretil tudi nje« mu z nožem je sluga potegnil revolver in ga ustrelil. Ustreljeni emigrant je rojen Ie« ta 1907. Oblasti so uvedle natančno pre. iskavo in odredile zastraženje sovjetskega poslaništva, pred katerim se zbira velika množica. „Saint Raphael" izgubljen ... Vsa poizvedovanja brezuspešna. — Veliki viharji na Oceanu Povratek «Modre ptice» letali ccSir John Carling® in orRovaj London, 2. septembra, (lo.) O letalu «Saint Raphael* še vedno ni nikaJab vesti. Poročila iz Kanade so ee izkazala za ne« resnična. Za usodo letalcev vlada velika vznemirjenost, ker bo goriva zmanjkalo okrog ene do dveh danes zjutraj. Rešitev letalcev je v tem slučaju odvisna od sre« Sanja s kako ladjo na odprtem Oceanu, lahko je tudi mogoče, da je letalo pristalo na kakem oddaljenem otoku. Vsem brez« žičnim postajam v Kanadi je bdi izdan na« log, da poizvedujejo po letalu. V zadnjih 24 urah se je vreme na Oceanu znatno po« slabšalo. Zložljiv čoln letala bi se le z ve« Iikimi napori vzdržal na površju. Vse lad« je na Oceanu so prejele brezžičen poziv, da pogrešanim letalcem prožijo potrebno pomoč. London, 2. septembra, (be.) Ker so vsa poizvedovanja za izginulim letalom «Saint Raphael® ostala brezuspešna, se smatra le« talo končnoveljavno za izgubljeno. Kanad> sfci letalci, ki so nameravali prdeteti Ocean z letah car John Uarling® m Wiendsor» so opustili svoj namen. Oba le« tala sta se danes vrnila, ker sta oba pilota v megli in viharju izgubila orijentacijo. Pri pristanku se je letalo «Royal Wiendsor» užgalo in je močno poškodovano. Pariz, 2. septembra, s. Ob 6.32 je letalo Givona in Corbuja «Modra ptica® startalo k prekooceanskemu poletu. Najprej je le« tel proti Brestu, od .oder je bil namera, van polet proti Novi Fundlandiji. Letalo pa je prišlo še na francoskih tleh v gosto meglo ter se je moralo vrniti. Ob 9.48 je pristalo na letališču v Le Bourgetu. Newyork, 2. septembra, s. Letalo Kalin« gsa je opolnoči po angleškem času pristalo v Carrbou v državi Maine. Letalo RoyaI, ki je startalo včeraj k poletu v Anglijo, je moralo pristati v St. Johnu v Quebecku. Angora, 2. septembra, (be.) Vlada je Bro. cku in Schleeu prepovedala polet preko turškega ozemlja, ker nista imela tozadev« nega dovoljenja. Poljski ultimatom Litvi Berlin, 2. septembra, (be.) Na litovski meji se je pojavil prefekt viteškega okraja v spremstvu šestih štabnih častnikov in je izročil litovskim predstražam ultimatum, v katerem se zahteva, da izpusti Litva te« kom 48 ur tri ujete poljske častnike. V na« sprotnem slučaju preti ultimatom, da bo Poljska izvajala posledice. Cena beg zopet v Beogradu Beograd, 2. septembra, p. Nocoj je do. spel v Beograd z avtomobilom iz Dubrov* nika preko Sarajeva albanski poslanik Ce« na beg. Nemško orožje za Bolgare Sofija, 2. septembra, p. Vojni minister je odpotoval v Nemčijo, da sklene pogodbo glede nabave orožja za bolgarsko armado. Že zopet incident ob francosko-italijanski meji Pariz, 2. septembra, d. Na francosko«ita» lijanski meji se je pripetil nov incident Neki zdravnik i-z Fontaba je v družbi z ne« khn višjim železniškim uradnikom pomo« toma zašel na italijansko ozemlje. Italijan« ska obmejna straža je oba kljub temu, da sta imela pravilno vidirane potne liste, are. tirala in zaprla. V zaporu so oba pretepali ter jih silili, da vzklikata Italiji. Zunanje ministrstvo je naročilo svojemu poslaniku v Rimu, naj intervenira pri italijanski vla« di in zahteva, da napravi na meji končno red. Tudi odmev bostonske justifikacije Newrork, 2. septembra, d. Bostonski sodnik Thoyer, ki je v več instancah potrdil smrtno obsodbo proti Saccu in Vanzettiju, je težko živčno obolel. Njegovo stanje je zelo resno. Francija in ameriško posojilo Pariz, 2. septembra, (be.) Vlada deman« tira vest, da išče Francija v Ameriki po. sojilo. Železniška nesreča Pariz, 2. septembra, (pa.) V bližini mesta Tour se je okrog polnoči ponesrečil eks« presni vlak Pariz«Bordeaux. Pod ruševinami vlaka je našlo smrt mnogo potnikov. Kadar šofirajo ministri Ženeva, 2. septembra, (be.) Bivši franco« ski minister Loucheur je s svojim avto. mobilom smrtno povozil nekega kolesarja. Kitajski morski roparji Hongkong, 2. septembra, (be.) Morski ro= perji so zvečer v zalivu Sikiang napadli kitajski pamik Koooou, ki je plovil pod an* gleško zastavo. Dvanajst roparjev je z re. vol ver j i napadlo parnik in ga odpeljalo v Taipingsu, kjer so ga roparji popolnoma izropali in ujeli 100 kitajskih potnikov in mornarjev. Šanghaf, 2. septembra, (be.) An^teSca mornarica je odpfula na kazenski pobod proti morskim roparjem. Krasen napredni shod pri Košaku Skupščinski kandidat SDS dr. Kramer in nosilec občinske liste Naprednega bloka dr. Poč predvolilci. — Značilna izjava zastopnika marksističnih delavcev in iskren odgovor dr, Kramerja. — Borbenost napredne Ljubljane Sinoči se je vršil v dvorani gostilne Pri Košaku shod Naprednega bloka za poljanski okraj. Dvorana je bila nabito polna volilcev, ki so staU tudi za mizami, nič manj pa jih je poslušalo izvajanja govornikov zunaj pri odprtih oknih na vrtu. Shod se je vršil v najlepšem redu ter sta oba glavna govornika, kandidat za skupščinske volitve dr. Kramer ter nosilec kandidatne liste za ljubljanske občinske volitve doktor Dinko Puc žela za svoja izvajanja po-novnp odobravanje. Zborovanje je vodil predsednik Naprednega političnega in gospodarskega društva za poljanski okraj dr. Klepec, ki je opravičil zadržanega namestnika g. Vargazona. Nato je kandidat doktor Kramer obširno govoril o splošnem političnem položaju in pomenu naprednega zastopstva Ljubljane v Narodni skupščini. Izvajanja dr. Kramerja so zborovalci ponovno prekinjali z burnim pritrjevanjem ter so govorniku na koncu prirejali iskrene ovacije. Burno pozdravljen je nato govoril dr. Dinko Puc, katerega deloma drastična kritika kleroradikalov je izzvala gromko pritrjevanje. Zborovalci so na koncu manifestantno pokazali dr. Pucu svoje simpatije. Za tem se je oglasil k besedi delavec Habe, pristaš Neodvisne delavske stranke. ki se je pridružil izvajanjem obeh govornikov o klerikalizmu. Klerikalna stranka je sovražnik vsega, kar je napredno in govornik iskreno obžaluje, da so se delavci kdaj dali od nje zapeljati. To se ne bo več zgodilo, najnaivnejši delavec je že spoznal, kako je bil pro-letarijat od klerikalcev prevaran in ogoljufan. Proletarijat in demokracija imata v boju zoper klerikalizem skupno fronto. Govornik poziva kandidata, riaj obrazloži svoje stališče napram zakonu o zaščiti države. Odgovoril je dr. Kramer, povdarjajoč, da zaslužijo iskrene besede iskren odgovor. Res je, da je SDS sodelovala pri zakonu o zaščiti države, zgodilo pa se je to v dobi atentatov, v dobi splošnega strahu, da nam boljševizem uniči s tolikimi žrtvami ustvarjeno našo naci-jonalno državo. Takrat je padel eden najsposobnejših državnikov Draškovič in izvršen je bil atentat na nosiielja državne suverenosti. Takrat smo imeli mi pogum prevzeti odgovornost za zakon o zaščiti države, klerikalci tega poguma niso imeli. Danes pa odkrito rečemo: za našo državo ni nobene opas-nosti, strasti so že zdavnaj se umirile, danes nimamo poguma braniti ta zakon in smo zato, da se ga odpravi in da se pusti vsakemu legalnemu političnemu udejstvovanju svobodno pot. Zato pa imajo sedaj klerikalci pogum zahtevati, naj se zakon o zaščiti delavcev porablja in še poostri in dejansko se v dobi Vukičevič-Koroščevega pakta hoče udu-šiti vsako levičarsko delavsko gibanje. Ta pogum je žalosten. Govornik končno povdarja, da jugoslovenska demokracija nikdar ni in ne bo sovražnik delavstva in želi, da bi se socijalisti združili k pozitivnemu delu. Pozdravlja spoznanje, da se delavstvo nikdar več ne bo dalo varati od klerikalizma in povdarja, da kljub vsemu, kar loči marksistično delavstvo od SDS, obstoja skupna vez med vsemi onimi, ki se bore proti klerikalizmu, čigar hinavščino je predgovornik tako pravilno označil. Zborovalci so bučno odobravali tudi ta izvajanja govornika in ker se nihče ni več oglasil k besedi, je predsednik zaključil krasno uspeli shod, ki je pokazal odločno borbenost napredne Ljubljane, odločene, da si 11. septembra zopet izvojuje ugrabljeni ji mandat. Uničujoča sodba glasila državnih nameščencev o delu SLS v vladi ♦Bili smo grdo: prevarani in hudo razočarani, z žalostjo in ogorčenjem smo zaznali, da so baš'naši slovenski rojaki s svojimi glasovi pripomogli do tega, da se je tako grdo in nekulturno zopet popačila naša službena pragmatika» ... Zadnja številka* »Našega glasa», službenega glasila strokovnih organizacij državnih nameščencev v Sloveniji, prinaša v svoji zadkiji številki hudo obtožbo proti slovenskim klerikalcem in njihovemu udejstvovanju na vladi Članek priporočamo v razmišljanje vsem javnim nameščencem, ki se morajo sedaj ob volitvah odločiti, komu hočejo poveriti svoje glasove. Članek se glasi: »Tudi ne smemo pozabiti, kdo je letos zakrivil novi nekulturni udarec z budžetnim ukazom, da se imajo od 1. aprila t. 1. nastavljati v državno službo le dnevničarji in služitelji in da naj se izmed teh vržejo nazaj med dnevničarje vsi, ki nimajo še treh let državne službe. Slovenski državni nameščenci, posebno nižji uslužbenci, smo bili vselej veseli in prešinjeni najboljših nad, kadar so prišli naši poslanci na vlado. Takole se je navadno govorilo med nami o njih: Zdaj imamo tudi Slovenci svoje ministre. Ti pozna, jo naše težnje in potrebe, so naklonjeni našemu stanu, nas bodo gotovo dobrohotno podpirali v vladi in nam tam izposlovali marsikaj dobrega in pravičnega... Take nade in mnenje smo imeli tudi ob vstopu naših poslancev v bivšo vlado. Toda to pot smo bili grdo prevarani in hudo razočarani, ko smo z žalostjo in ogorčenjem zaznali, da so ravno naši slovenski rojaki s svojimi glasovi pripomogli do tega, da se je tako grdo in nekulturno zopet popačila naša službena pragmatika, ki bi morala biti sveta in nedotakliva vsaki vladi. Pragmatika bi se morala v primernem času le v celoti predelati in popraviti in le na boljše ter z odobre-njem parlamentarne skupščine! Ta neumestna najnovejša pretvorba službene pragmatike je jako krivična in nekulturna ter škodljiva državni upravi. Najbrž ji ni primere v drugih državah in zato nai bi se odpravila z razve-Ijavljenjem dotične naredbene točke vsaj v prihodnem finančnem zakonu. Sedaj so začeli prevajati v dnevničarje tudi najmlajše in ti si iščejo dfruge službe. 2e v svojem zadnjem članku sem omenil, kakšne slabe po. sledice bi to utegnilo imeti. Naš opomin je seveda naletel na gluha ušesa, toda pride morda še čas, ko ga bo le treba upoštevati.* Komentar je pač nepotreben. Ali se bodo res našli še javni nameščenci, ki bodo še vedno nasedali klerikalnim vabam in se jim zopet dali speljati na led? Državni uradnik, zvaničtiik ali služitelj, ki spusti svojo kroglico 11. septembra v klerikalno Skrinjico, bo s tem pljunil v lastno -skledo. Dr. Božič in Rebek postavila »Slovenca" na laž Klerikalna laž o razkolu in razkrajanju SDS razkrinkana in ubita. da se s politiko SDS slej ko prej strv V strahu pred ljudsko sodbo 11. sep« tembra, ki bo za stranko črnogorskih princev katastrofalna, »Slovenec* iz ob. upa samo laže, laže in laže. Tisti blago, slovljeni gospod, ki piše v «Slovenca» Himalajo laži, daruje vsako jutro sv. mašo Jezusu, in to po smrtnem grehu in pred novim smrtnim grehom brez strahu za božjo kazen, za večno po* gubljenje in pekel. Ves teden že kle» veta ta vzorni duhovnik SDS in si zlasti izmišljuje razkol in trdovratno laže o razpadu SDS. Danes je bil «Slo« venec« in ž njim božji namestnik od dr. Božiča in Rebeka iz Celja postav, ljen na sramotni oder ordinarne laži in klevete. V sramoto svojo in vesolj« ne SLS je lažnjivi volilni manever SLS razkrinkan, njena laž o razkolu v SDS za vsakega pametnega in poštenega človeka ubita. Popravek, ki ga je pri. občil današnji »Slovenec*, se glasi ta. kole: Z ozirom na nai Članek v Številki 195 od srede, dne 31. VIII. 1927 pod gornjim naslovom, smo prejeli sledeči popravek: Ni res, da stranko SDS v Celju zapuščajo najodličnejši pristaši, kakor dr. Božič in znani vodja obrtnu kov Rebek. Ni re«, da sva midva odložila mandate v občinskem svetu z mo* tivadjo, da se n« strinjava več s polu tlko SDS. Nasprotno Je res, da sva midva odložila le svoje občinske mam date iz povsem zasebnih tn osebnih razlogov v polnem sporazumu z orgen nizacijo SDS ln njenim pristankom ter njava v vsakem oziru. Ravnotako je nasprotno res, da sva oba ostala člana SDS ter sva obdržala vse svoje funkcU je v SDS in v drugih korporacijah, kjer imava odborniška mesta kot člana SDS ter sva ostala oba tudi člana odbora SDS, in jaz Ivan Rebek, celo podpred* sednik organizacije SDS v Celju, jaz, dr. Božič, pa predsednik njenega go* spodarskega odseka. Celje, dne 31. avgusta 1927. Ivan Rebek. Dr. Božič. K temu popravku dr. Božiča in Iva« na Rebeka je treba dodati samo še to, da je «Slovenec» ta popravek skušal skriti na ta način, da je takoj za njim isto kleveto o razpadanju SDS v drugi obliki in z drugimi besedami ponovil. Za popolno amoralo in pokvarjenost politikujoče duhovščine je to pač naj« dragocenejši dokaz. Stranka črnogor« skih princev bo pač poginila v gnoju lastne izprijenosti Italijani o tujskem prometu v Dalmaciji Sušak, 2. septembra, n. Italijanski listi poročajo, da je bil poset tujcev v letoinji sezoni v Dalmaciji in v jugosloveoskera Pritnorju za 300 odst. večji od Iraškega le» ta, ter da je to posledica velikopotezne ju. goslovenske propagande v inozemstvu, zla« sti v Nemčiji in Avstriji. Listi pozivajo italijansko vlado, naj prihodnje leto s pri. memo protiakcijo Daralelizira jugosloveo« •ko propaganda Čudotvornost blejskega pakta Sedaj za SLS in «Sfovenca» ni več preobremenjenosti Slovenije, davčnih bremen, korupcije, reakcije, penzijonistovega pomanjkanja, delavske bede... Blejski sporazum je imel to čudo tvorno moč, da je iz revoludjooame, vseskozi ne« zadovoljne, odporne SLS napravil pohlev« no strančico, ki ne vidi več dejanskega stanja okolu sebe. Odkar je bila SLS na vladi in odkar si obeta ponoven vstop v bodočo vladno ko. alicijo, SLS kar molči o pomanjkanju in bedi podeželskega ljudstva. Kdor čita «Slo» venca®, bo gotovo menil, da je pri nas vse« ga v izobilju. O kakem zatiranju delavstva na podlagi od klerikalcev letos pomladi lepo po nepo. trebnem podaljšanega zakona za zaščito države ni v »Slovencu« ne duha ne sluha. Cestni odbori niso bili ogoljufani in okradeni s kravjo kupčijo kleroracfikalske* ga člena 82. finančnega zakona za leto 1927/28. Ročni davek se letos ne pobira po zaslu« gi SLS. Zvaničniki niso bili prevedeni na dnev« ničarje po klerikalni krivdi. Suše letos ni bilo. Povsod je obrodilo tako, kakor svoj čas v Kani Galilejski. Oblastni odbori so prejeli ogromne mili« jone in državne posle od države. Upokojencem plačujejo njihove preve« dene pokojnine že od 1. aprila naprej. O kaki bedi ni govora, v »Slovencu* ne naj« demo niti besedice več. Dočim so se prošle volitve izvršile pod najhujšim terorjem, letos ni pobojev, poli« cijskega nasilja, korupcije. Na «Slovenčevih» straneh, uradniki, de« lavci, obrtniki, kmetje, ne najdete od ja. nuarja naprej niti besedice o visokih dav« kih, o neznosnih bremenih, o pomanjkanju, o mizernih upokojencih, o povodnjih, o vremenskih nezgodah, o korupciji, o cen. tralizmu, o nesposobnosti v Beogradu ... Tu lahko vidi vsa javnost, kakšna laž« nivost je bila v vsem dosedanjem delu SLS. V »Slovencu« se oglašajo nes ni bU obiaivlJen. ko so klerikalci še pri vsakih voiitveh iskali senzacij. Že to dokazuje »pristnost« te liste. Vendar je dopisnik še toliko pošten, da ne trdi. da Je to »hotela« zakriviti SDS. Najbrže se je v zadnjem hipu spomnil, kako Je bil »Slovenec« sodno prisiljen, da je vse očitke napram SDS glede 1. julija v Trbovljah preklical. Veliko bo!j pošteno bi bilo, ako bi »Slovenec« objavi! seznam onih delavcev, ki so in šo trpe radi stavke 1923, v katero so delavstvo potegnili klerikalni voditelji. Ne govoriti o tem, kaj je kdo »hotel«, povedte raje, kaj ste z rudarjem dejansko naredili. Od vašega dela vse glava boli! Ne razburjajte Jih zato s svojimi vabami. V boj proti korupciji Pišejo nam: G. Korošec zdaj pred volitvami vedno znova pridiguje, da ie treba napovedati boj »nečistim poslom«. Ko pa je v anketnem odboru šlo za obtožbo korupcljonlstov, so glasovali klerikalci skupaj z onimi radikali, ki so imeli interese, da se vse potlači. Klerikalci pa so branitelji korupcije tudi doma. V cestnem odboru ljubljanske okolice se je v zadnjih letih zzodilo toliko naj-grših slučajev korupcije, da kriče do neba. Stotisoči dinarjev so izginili, izdajale in podpisovale so se pobotnice na potvorjene zneske. Velik del teh potvorb je nedvomno ugotovljen, klerikalci pa si sedaj prizadevajo. da potlačijo sodnijske posledice tega gospodarstva. Slučaj je izredno značilen za moralo SLS in bo pri obravnavi v Narodni skupščini razkril grozno stanje klerikalnega cestnega gospodarstva. Pred par dnevi ste poročali o primanjkljaju 500.000 Din pri cestnem odboru v Litiji, kjer so neomejeno gospodarili klerikalci. Na vse te strahovite obdolžitve se nihče ne gane, da bi opral svojo čast ali da bi brani! klerikalno gospodarstvo pri tem odboru. Pač pa besediči g. Korošec o korupciji. Bruna v lastnem očesu SLS ne vidi. Kmalu bo tudi na vrsti novo gerenstvo cestnega odbora v Radovljici, da se o nJem javno spregovori. Kdo je kupil od države poklonlenl les? Po kakih cenah? Zakaj se ni za to razpisala dražba? Treba se bo spomniti tudi šumarskega nadsvetnika B., ld le glavni steber SLS. G. Korošec naj kar pregleda akte tožbe Arnejc-Dolenc-Pogač-nik pri deželni sodniji v Ljubljani. Klerikalna hlnavščina trpi korupcijo v lastnih vrstah in jo brani. Taki ljudje nimajo pravice drage poučevati: klevete, ki jih siplje na SDS g. Korošec, so že tolikrat obrabljene in ovržene, da bi si jih lahko prihranil. Pometa naj pred svojim pragom! Za cerkveni velekapital so klerikalci prodali slovenske in soc. koristi Ko so klerikalci vstopili brez najmanjše potrebe v Uzunovičevo vlado baš v tre-notku proračunske debate, si tega nihče ni mogel razlagati. Vsakdo se je čudil, da so ravno klerikalci oni, ki so prišli reševat potapljajoče se barko radikalne vlade, ko so nekaj dni prej z vso brezobzirnostjo svoje politične strasti rohneli proti njej in se zaklinjali, da ji napovedujejo boj na nož. Že bolj nerazumljivo je bilo. da so v to vlado šli in pomagali sprejeti najbolj ne. socijalni proračun brez vsakih protizahtev i,n da so slepo glasovali za vse od a do z ce4o za črnogorske prince ter pri tej »marljivosti« pozabili na naše najbolj nujne potrebe gospodarskega in socijalnega značaja. Ta uganka se sedaj razrešava. Motivi za ta usodepolni korak klerikalne politike vodijo v Rim in slovenska klerikalna politika je podlegla diplomatičnemu pritisku vatikanskega zunanjega ministra. Naša dr. žava ima z Vatikanom skleniti konkordat. V njem se ima rešiti vprašanje uporabe našega jezika v cerkvah in pa zlasti tudi vprašanje cerkvenega veleposestva, ki je veleposestvo, kakor vsako drugo in spada v last kmeta. To so za Vatikan občutljive stvari in da reši svoja veleposestva škofom in samostanom in da v naše cerkve ne pripusti slovenščine, je Vatikan uporabil vse svoje politične zmožnosti. Da s svojimi željami uspe, se je poslužil pomoči klerikalne stranke, ker kaki drugi stranki svojih namenov ne bi upal zaupati. Klerikalci naj za vsako ceno rešijo državni proračun in s tem radikalno vlado, naj ne delajo nobenih sitnosti z zahtevami gospo, darskega in socijalnega značaja ter z revizijo ustave. Tudi za bodoče naj klerikalci ponudijo radikalom neomejeno pomoč in zvestobo. Na ta način bodo radikali moralno in taktično prisiljeni, da uvažujejo klerikalno-vatikanske želje glede konkor-data. Zato je tudi razumljivo, da nihče ne dela sitnosti radi preganjanja Slovence^ v Italiji. Treba je voditi tako politiko, da imajo radikali (vlada) edino oporo v klerikalcih — potem se za usodo konkoTdata ni bati. Tako je razumljivo, da klerikalci nočejo ne Pribičeviča. ne Radiča, ker vedo, da bi tu ne šlo gladko, z radikali hočejo biti zvezani na življenje in smrt. Da so bili klerikalcem slovenski gospo, darski in socijalni interesi vedno le krinka za dosego drugih namenov, je bilo znano. To potrjuje tudi njih najnovejša »napoleonska« državniška gesta. Zato se kmetje, delaivci. trgovci in obrtniki ne čudite, ako klerikalci pri proračunu na vaše koristi niso mogli in smeli misliti. Toda to so računi brez. krčmarja. Volilci bodo 11. septembra pokazali, da mora ta neslovenska, protisocijalna stranka biti te_ pena, ker slovenski volilec ne bo ščitil interesov bogatih veleposestnikov. Kaj je z denarjem Rogaške Slatine? Maribor. 2. septembra Že aprila Je mariborski oblastni odbor prevzel Rogaško Slatino in njeno blagaj. no. Doslej je bilo z državo tako uravnano, da se Je dobiček zdravilišča uporabljal za spopotaitev in nove naprave, kar je bilo seveda koristno za povzdigo tujskega prometa. Zdaj pa je denar kar izginil v blagajno mariborskega oblastnega odbora. Koliko ga je bilo, o tem Javnost ne sme nič Izvedeti. Napredno kontrolo iz oblastnega odbora so poprej skrbno izločili, pa tudi pred lastnimi pristaši skrivajo resnico. Zdaj Htamo naenkrat o nakupih dragih zgTadb v Mariboru. Ali je imel oblastni odbor za to pooblastilo oblastne skupščine? Vsaka kupčija bi se morala izvršiti pred vso javnostjo, da se vidi, ali so ce. ne primerne. V zvezj s tem se v Mariboru marsikaj čuje. Dejstvo je. da ima SLS denar. Tu bi bilo delokroga za anketo, ki pa naj bi se izročila nezavisnim davkopla£e vafcem. V smislu govora dr. Korošca. k; i? uri. digova! o čistih računih, poziva t lav. nost merodajno gospodo, da odgovori: Kje so ogromne vsote iz blagajne Roga. ške Slatine? Koliko je tega denarja? Kaj se je s tem denarjem zgodilo? Na dan z resnico glede vseh kupčfcj oblastnega odbora! Naši kraji in ljudje Danes otvoritev težile 27-28 HARRT in velika premijera za Jugoslavijo v najnovejšem velefilmu sezije 1927/28 prvo in edino prika« zivanje v Ljubljani U Pustolovina najlepših draguljev Pariza v 7 velikih dejanjih. Kako so zginili dragulji dvorca Anderson. Harry Piel reši svojega brata smrti. Na lovu za dragulji. Banda roparjev v Nizzi. Beg avtomobilov na avto cesti CannesaPariz. Smrtni skok z avtomobilom. Končno v rokah pravice, s REŽIJA: HARRY PIEL. V glavni vlogi vedno elegantni in lepi ljub« ljenec celega sveta Harry Piel. Danes slavnostne predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Pri vseh predstavah umetniški orkester. TELEFON 2730 KINO «DVOR». Senzacijonalna vest o podpolkovniku Živoradu Petroviču 0 katastrofi naših letalcev podpolkovnika 2ivorada Petroviča in poročnika Drazoljuba Pajeviča se v Beogradu od prvega doznanja o nesreči sproti širijo alarmantne vesti, ki se druga za drugo pobijajo, odnosno izkažejo za netočne. Uradna agencija «A vala® je izdala službeno obvestilo, da je bil podpolkovnik Petrovič na ledeniku 3 km pod vrhom najden zmrznjen, mrtev. Pilot poročnik Pajevič pa se je nahajal v razbitem avijonu ži/, z zmrznjenimi rokami in nogami in je v takem stanju čakal na pomoč dva dni in dve noči. Ekspedicija ga je prenesla na železniško postajo Klosterle pri Langenu, odkoder je bil prepeljan v bolnico v Feldkirchu v sredo popoldne. Truplo pokojnega Zivorada Petroviča pa je ekspedicija pod vodstvom okrajnega gavarja prenesa v Bludenz. Tako uradna agencija; a sinoči smo iz Beograda prejeli naslednje sporočilo: Beograd, 2. septembra, p. Nocoj so je razširila v Beogradu senzacijonalna vest, da je soproga ponesrečenega podpolkovnika Petroviča prejela Iz Inomo-sta brzojavno poročilo, da so ugotovil! zdravniki pri Petroviču še znake življenja ter da upajo, da ga obudijo k življenju. Vest doslej še ni potrjena in ie ni bilo mogoče kontrolirati. Pač pa se potrjuje vest, da bodo morali poročniku Pajeviču amputirati obe nogi. Novo letalo Aerokluba prileti v Ljubljano Kakor doznavamo, se je pred par dnevi vrnil iz Nemčije delegat ljubljanskega Aero-khiba g. Gabrijel Vodišek, ki je bil poslan v tvornico in je treniral z novim letalom, ki je nabavljeno za Ljubljano. Poroča. da smatra izbiro za zelo posrečeno; letalo, ki ga je klub naročil, je prvovrstno in prekaša vse pričakovanje. Konstrukcija je skrajno enostavna, pri tem pa tako sigurna in precizno izdelana, da je vsakršno presenečenje, v kolikor ta zavisi od vestnega dela, izključeno. Aparat meri preko krila 13 m. dolg pa le 7.30 m. Pogon tvori mali. 2ciltoderski motor tipa Mercedes z 20 konjskimi silami, ki je poznan kot najsolidnejši motor te ve_ likosti Za avijone. Leseno ogrodje je prevlečeno s platnom, le prvi dve tretjini krila sta radi večje nosilne zmožnosti obiti z lepljenim furnirjem, kar usposablja aparat za uporabo ob vsakem vremenu in na vsakem terenu. Posebna prednost letela je-v tem, da ima ogrodje za kolesje brez oso-vine, kar prihaja v poštev predvsem na slabem terenu za start odnosno za pristanek. Tvornica. ki izdeluje te lahke aparate, se bavi s problemom, ustvariti za šport in potovanje po zraku slična sredstva, kakor jih imamo na zemllji s tako zvanimi lahkimi motocikli ali malimi avtomobili, že od leta 1919. Posrečilo se ji je pogoditi primerno konstrukcijo, kar gotovo potrjuje dejstvo, da je število interesentov za letala te vrste naravnost velikansko. V Nemčiji sami imajo skoro vse privatne in državne pilotske šole tajka letala za začetni pouk v pilotaži; naročila pa je za svoje RADIO-detektiv Velika senzacionalna atrakcija v 20 dejanjih Oha dela v enem sporedu. Milijonska dedščina in zahrbtni boj ra-dio-sindikata «Standard». — Radio-vila v plamenu. — Smrtnonevarna vožnja na motociklu. — Nove nevarnosti. — V ljubavi zedinjeni. — Napeto. — Veleza-nimivo. — Pustolovno. — Izvrstne scene. — Lepi igralci. Premijera danes ob: 4. 71/* in 97v ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. pilotske šole te avijone predvsem Švica in še več evropskih držav. V Jugoslaviji bomo imeli kmalu poleg našega aparata, ki pride v Ljubljano okrog 20. t. m., še sličen aeroplan tudi pri Aero-klubu v Beogradu, ki je že naročen ta bo gotov nekako v drugi polovici oktobra. Naše občine so se v uvidevanju velike važnosti in pomena civilnega letalstva začele priglašati za članice ustanovnice, med njimi kot pnvi: 'Dol pri Hrastniku in Gorenji Logatec. Upamo, da bodo sledile tudi druge občine in dokazale z enkratnim prispevkom 500 Din, da pravilno pojmujejo prizadevanje ljubljanskega Aero-kluba. Po vragovi sledi na Bavho Kranjska gora, koncem avgusta Borovcfi so pobožen, bogaboječ narod. Nad njihovo dolinico plava neprestano blažena Devica in razprostira roke nad njo, kakor je lepo in res umetniško naslikana na stropu desnega oltarja v borovški čedni cerkvi. A kljub temu so imeli čuden strah pred vragom, ki v sto slučajih nastopa kot kurijozen junak v njihovih bajkah in pripovedkah. Še danes se razločno vidi sled za zadnjim vragom, ki je v Gospodovem letu 1752 obiskal Borovško ves in je za vrat pograbil siromašnega krivoprisežnika in ga vlekel preko polja do Save in še dalje do divjega pečevja pod Robotu Zasmrdelo ie tedaj in vrag je izginil z nesrečnim Borovcem v ognjeni prepad, odkoder je bruhalo goreče žveplo, ki je še leto dni pokrivalo vso okolico, da ni zrastla tam nobena rastlina več, niti najbornejša kur-jioa, in se je živina plašila, če je na paši zašla pod te pečine. Po vragovi sledi drži dandanes pot preko polja in Save do mesta, kjer se je vrag pogreznil v peklo, Ln se imenuje Miklav-njek. Visoke, gladke in navpične pečine strme tod v višino do temnega gozdiča, ki se za nitmi skrivajo prostorne in sila zanimive semožeti, imenovane Robi. Po sredini teh pečin divja potoček, bi se tik nad MiMavnjekom zaganja v precej visokem slapu v dolino. A pot krene po peščevju na levo in se vzpenja strmo po kamnita gori navzgor. Onkraj tesne planotice, nad Go-leršami zavije v senco smrek, koder je vse živo zaradi zagorskih sinic ki se jih sto in sto preganja po varnih gozdovih, pa čebljajo in čebljajo. da je človeku prijetno v srcu. Zoreča praprot dehti, dehte še vedno živo rdeč; ciklami in nepoznane višnjeve rože sanjajo mirno po samotnih tratah. Med vejami šelesti vetrc in nad visokimi gozdovi hiti solnce. hiti mirno in trudno jeseni naproti. Strmina se vzpne še huje in gozd je gostejši in čudovito tih. Samo enkrat vzfrfo-ta sredi goščave velika, preplašena ptica, pa se skrije kdo ve kam. Mrak se raz-prede po gozdu in praprot dehti tod še ostreje; vsa ie preprežena z debelimi, kri-žastimi pajčevina\ni, bleščečimi se od nemirne, mokre rose. Še dvakrat Šine pot navzgor, drevje se razmika, blagodejna svetloba se preliva med smrekami in bukvami in že se zasmeje izza drevja strma seno-žet, spenjajoča se nekam v nedogledne vi-sočino in je vsa posuta z rmenimi, pokojnimi solnonimi žarki. Nikjer ni steze in človek gre po nji kar na slepo srečo. Mrtva tišina je razprostrta vsepovsod in po nedavno pokošeni senožeti je prazno in pusto. Le tu pa tam sameva sredi nizke, nizke trave siromašna, čudna rožica in se ti smeje otroško, od veselja, da jo je izgre-šila neusmiljena kosa. Veter veje mo&no nad semožetjo. a ne žvižga, ker noče. da bi s svojim rezkim glasom motil sveti planinski mir. Počasi, počasi je strmine konec in človek se ustav' na višini, da si otrne znoj s čela. Odtod se lepo vidi na vse razsežne senožeti, ki se v velikem kompleksu razprostirajo krog in krog po široko raztegnjeni gori in izgledajo iz Borovške vesl tako vabljive in prijetne, a se jih zaradi nevšečne strmine in solnčne lege ne upa ogledati ndhči Tu in tam sameva prostoren. lesen hlev, do stropa napolnjen z dišečim senom, kjer se prijetno počiva in spi v molčečih nočeh. Kmet je daleko v dolini in ne vidi nič. pa tudi nič ne reče, če si pošten in pustiš v redu vse, kar je v hlevu. Tu gori v Brlogih si lahko puščavnik, živiš po svojem prinoipu in lahko nemoteno sovražiš ves svet, dokler se ne tzpreooi-neš, pa se povrneš nazaj, odkoder si bil prišel, in se spet pobotaš s svetom. Onkraj Brlogov se pot pogrezne v divji, gosto zaraste! jarek; kraj njega vodi steza više in više, žalostna vodica curlja po jarku in tu pa tam zazveni melanholično, če šine čez nizko in Srno skalo. Smreke in hoje so preperele in gosto pokrite z belimi in sivimi lišaji, visečimi globoko s krivenča-stih vej. A strmina tod ni huda, polagoma, položno se dviga navzgor in vrh jarka izgine kar hipoma; z njo pa izgine tudi goščava in čudoma vidiš, da stojiš na grebenu, stojiš na vrhu zapuščene Bavke. kamor si se namenil v poznem jutru. Pred teboj je razprostrt ves širni Korotan; pod nepreglednimi, črnimi gozdova, pokrivajo-oirni široko pobočje Karavank, se smejejo zelene doline, iskri se sto pisanih jezer, svetlika se široki pas Drave in vesel; sijaj poskočne Žile. V solnčniih žarkih gori beli Beljak, kraj njega strmi uporni Dobrač, Zilske planine gledajo jasno in bodro preko meje, za njimi pa se sveti čisto srebro turških snefžmikov. Od Podkloštra pa doli do Vrbe sanjajo v solncu nizke vasice, kakor da so zamaknjene v otožno melodijo izara ki jo šuimi zagorski veter nad dolinami in molčečimi planinami. Na naši strani pa spe snežniki v prozornem solnčnem prahu, ki zakriva vse gore od Mangarta pa doli do godrnjave sa-motarke, do Kukove gore, kot čudna, od gorskih vil spletene tančica, M je ne more raztrgati niti siloviti planinski veter. Vasice v dolini dremljejo kot nebogljene starke, le prešerna Borovška ves se šopiri doli med zelenjem in bliska s svojo belino v višave. Mir, mir . . . Samo veter šumi med grbavim rušjem in med rmenimi, oveneHml listi stoletne bukve, rastoče nizko pod Bav-hinim vrhom. Tiha melanholija se je raz-predla po vsem gorskem svetu in se je razpredla tudi po duši samotnega turista, ležečega na mehkem Bavhinem vrhu in str-mečega v sveti planinski svet, ki ga že ovija jesen z mrzlimi, drhtečimi rokami. Še toliko dni. kot je prstov na rokah, in bo zakril sneg te smej oče se gore, pokopal bo glasne vriske in smeh bodrih turistov to turistinj; ogromen grob bo zasul vse to pisano življenje in ostali bodo saimo spomini in človeku bo hudo v tesni ljubljanski celic} in bo jokal za vso to krasoto, kakor jočem jaz na grobu svoje edine, veSne planinske ljubezni . . . Josip Vandot Zanimivo pismo našega rojaka iz Mehike Strahotno početje pobesnele duhovščine. — Slovenski katoličan postavlja na laž naše klerikalne hujskače. Prejeli smo naslednje zanimivo in obenem poučno pismo očividca dogodkov v Mehiki, ki pač najbolje- dokazuje bedasto hujskarijo naših klerikalcev. Cenj eno uredni štvo »Jutra«! Kakor po ostalem svetu, tako so tudi v Jugoslaviji zagnali klerikalni listi strašen krik in hrup proti Mehiki, ker baje mehikanska vlada duhovnike zapira in preganja. Da osvetlim dejansko staraj e. hočem na kratko v glavnih obrisih omeniti težave, ki jih ima katoliška cerkev z vlado, ter na kakšen način so zabredli nestrpni voditelji katoliške cerkve v stiske, iz kaiteršh ne vedo sedaj, kako bi se na najbolj pripraven način izmotali. Kakor povsod, tako so hoteli tudi v Mehiki imetd duhovniki glavno besedo »a vladi, čeprav je to ustava države strogo za-branila. Postave, ki urejajo razmerje med državo in cerkvijo, so oni prezirali, čeprav so jih predniki, prejšnji voditelji cerkve, sprejeli in odobrili. Vlada je duhovnike večkrat resno opomnila, naj ne prekoračijo svojega delokroga, toda oni so se norčevali iz teh opominov, misleč si, da so dovolj mogočni in da jim vlada ne more do živega, ker je narod na njih strani. Nestrpnost katoliških duhovnikov in patrov v Mehiki je tako silno narastla, da ie morala vlada energično nastopiti in verske prenapeteže opozoriti, da tisti, ki vlada v Mehiki, ni rimsko katoliška cerkev, temveč mehikanski narod. Zdaj je bih ogenj v strehi. Zaignali so vrišč. da jih vlada preganja. V trdni veri, da' imajo narod za seboj, so zaprli cerkve in dekretirali, da se prekinejo vsi cerkveni obredi v cerkvah. Mislili so si, da se bo narod kakor en mož dvignil proti vladi in da se bo ta v treh dneh ponižno uklonila ršmsko-katoliškemu žezlu. ' Kljub svoji »nezmotljivosti« so se temeljito urezali. Ko ni bilo maš, niti porok, niti zvooenja, so ljudje par dni zvedavo gledali. kakor je to navada pri vsakem novem pojavu. Nekaj cerkovnikov in starih volih devic je hotelo delati hrup; videč pa, da se nihče ne briga zanje, so se z dolgimi nosovi porazgubile vse prevroče glavice po svojih hišah . . . Ko se je njih ptmfcarski namen ponesrečil, so pričeli s tako zvanim bojkotom. Duhovniki so hodili okoli žen lastnikov tovarn io drugih delodajalcev ip so zahtevali pod pretnjo večnega pogubljenja, naj takoj prenehajo z vsem delom in nai od-slove vse delavce. Na ta način so hoteli povzročiti med ubogim delovnim ljudstvom nezadovoljstvo, in po brezdelju in lakoti, ki bi nastopila, pognati narod v revolucijo proti vladi. Svoj namen so le deloma dosegli. Slovenske matere, ki imajo svoje sinove v Mehiki, naj vedo, da je eden glavnih vzrokov, če njih sinovi nimajo tukaj dela. bojkot, ki so ga dekretirali rimskokatoliški duhovni. Vendar razen nekaj več pomanjkanja ki lakote med ubožnim narodom (bogatini niso občutili bojkota) niso dosegli svoiega namena, in besna nad svojimi neuspehi so prešli k nasrlju. Med številnimi anatfabeti so pričeli najprej hujskati še napol divje Indijance k vstaji. Res so izbruhnili upori, ki pa jih je vlada hitro udušila. Ker je ylada dobro vedela, da so krivci ustave duhovniki in ne preprosto ljudstvo, se ie odločila za energično postopanje. Par glavnih hujskačev, ki jih je ujek z orožjem v roki, Je dala po- streliti, ostaile pa izgnati iz dežele. Sedaj šele so zagnali vesoljni klerikalci vpitje o nedolžnem preganjanju duhovnikov rimsko katoliške cerkve! Dejanski položaj so sku_ šali prikriti z lažnivimi vestmi ter skušali tendeočno opisati dogodke, pri katerih so razne čete zarotnike postrelile. Najbolj pa ie seveda značilno, da klerikalno časopisje ne opisuje, kako so vstaške čete pod poveljstvom župnikov in kaplanov, da, celo škofa, napadale železniške vlake, minirale mostove, oropale cele vasi in ma-sakrirale vladne čete do zadnjega moža! Celo več tujcev, med njima nekaj Američanov, so postrelili, samo da bi zapletli Mehiko v konflikt z Združenimi državami. O vsem tem ne ve prav nič poročati slovensko klerikalno časopisje. Prepričan sem, da me bodo v domovini razglasili kot lažnivca in hoteli prikriti stvari, ki so se odigrale tukaj pred našima očmi. Oni seveda znajo sami drugače fantazirati, kakor pa faz. ki gledam razmere z lastnimi očmi. O zasebnem življenju in delovanju tukajšnjih rimsko-katoliških duhovnov sploh ne govorim, ker je pod vsako kritiko. Naj zadostuje dejstvo, da sem prišel v Mehiko, če ne ravno kot plamteč katolik, pa vsaj kot povprečno dober, pa sem po kratkem opazovanju življenja tukajšnjih katoliških duhovnikov postal hladen, ko sem videl, na kako ogaben, nesramen način so tukajšnji katoliški duhovniki Izrabljali nevednost ljudstva v svoj osebni prid. Ko bom imel več časa, vam bom opisal ne par, temveč stotine primerov, ki so se v resnici pripetili, in jih ne bo obsojal samo kak »brezverec«, temveč tudi vsak pošten katoličan, kateremu je res vera in resnica pri srcu. S pozdravom na rojake v stari domovini končujem z željo, da bi Jugoslavija lepo napredovala v vsakem pogledu. Viljem Žeba. Misevac, D. F. Heda, Mexico. Pevska turneja po Triglavskem pogorju Prav lep užitek so imeli obiskovalci Triglavskega pogorja, sredi avgusta t. 1. V tem času je bil tam na oddihu kvartet pevcev »Glasbene Matice« v Ljubljani (gg. Pelan, Pečenko, Završan in Skalar), ki je v vseh planinskih postojankah lepo prepeval umetne in narodne pesmi. Prvi pevski večer je bil v Aljaževem domu v Vratih, kjer je navzoče pevsko društvo iz Go_ rij tekmovalo z našim vrlim kvartetom, drugi pa na Kredarici, kjer so številni srbski in ljubljanski turisti zahtevali vedno več prelepih pesmi. V Aleksandrovem domu je balo sicer manj gostov, zato pa je kvartet s tem večjo vnemo zapel zali oskrbnici Frančiški večno lepo »Planinsko rožo«. Nepozabna ostaneta vsem obiskovalcem oba veSera v koči pri Triglavskih jezerih, kjer je kvartet pri luninem svitu prepeval naše, vedno lepe pesmi »Luna sije«, »Triglav moj dom« in druge, ter z ubranim petjem krajšal čas osobito onim turistom, ki so radi pomanjkanja prostora morali prenočevati na prostem ... Pri teh jezerih le skromen spomenik dvema ruskima ujetnikoma, ki jih je kruta avstrijska sol-dateska prisiBla, da si izkopljeta sama grob, nakar so ju ustrelilL Spomin teh mu-čenikov so počastili pevci z »Vagred se povrne« in »OJ. Doberdob« ter so bili vsi prisotni nad tem činom pijetete giojeni do solz. Enak čir pijetete Je izvršil kvartet v Bohinju na skupnem vojaškem pokopališču za »Zlatorogom« ter pri grobu dveh ruskih ujetnikov pod Komarčo, ki ju je doletela ista usoda, kakor ona dva pri Triglavskih jezenh. Številni Ietoviščarji pri »Zlatoro-gu« so se zbrali na obeh krajih, kjer j_e zapel kvartet poleg zgornjih žalostink še »Blagor mu«. Na skupnem pokopališču Je eden izmed ljubljanskih novinarjev spregovoril par besed v spomin pacHim žrtvam svetovne vodne ,na grobišču obeh Rusov pa je imei ministrski svetnik dr. Jan Posplšil iz Prage v imenu vseh Slovanov krasen nagovor, kateremu se je v imenu Slovencev pridružil g. Pečenko. Solza ln ihtenja ie bik) toliko, da so naši pevci komaj zapeli navedene žalostinke. Na predvečer teh žalnih svečanosti je imel kvartet svoj pevski večer pri »Zlato-rogu«, ki se je v vsakem oziru prav dobro obnesel. zadnji nastop pa je bil pri Sv. Janezu, kjer je številno zbrano mednarodno občinstvo pevce odlikovalo z vztrajnim ploskanjem in Številnimi ptfzpaq)ev*Ug|| »Bravo«. Ni treba povdarjati, da so predvsem pri Sv. Janezu, po šaljivo prepri-če Cehe pa je še posebej navdušila: »Teče voda. teče«, ki io ie — kakor da bi bil pristen Čeh — zapel g. Pelan. Bili so v resnici lepi večeri, na katerih se je za Aljaževo kapelico v Vratih, predvsem pri SSv. Janezu, po šaljivo prepričevalnem govoru prof. Mlakanja nabralo preko 1.300 Din. Žrtvi zastrupljenja z gobami Ana Hvala, 72Ietna mati učiteljico Ane šušteršičeve, ki je s svojo hčerko podlegla zastrupljenju z gobami. Pogreb tragično preminulih se bo vršil danes popoldne ob pol 15. iz državne bolnice. Ana šušteršič, učiteljica ročnih del iz Rožne doline pri Ljubljani. Nesreča malega Tončka Družina pridnega delavca g. Mausarja na Glincah je prizadeta z novim udarcem usode. Devet otrok je bilo še pred dobrim tednom pri hiši, sami brihtni i-n živahni fantki in punčke. Desetletni Karlček, mali admiral s 30 papirnatimi barkami, je bil med srečnimi »Jutrovčki« in so ga v koloniji na Omišlju vsi imeli prav radi. Ko pa se Je vrnil v Ljubljano, je doživel prvo žalostno presenečenje: na mrtvaškem odru je ležal njegov mali bratec Jakec. Včeraj pa je Karlček moral doživeti nesrečo z drugim brartcem Tončkom. Karlček je s petletnim Tončkom stopal v bližini policijske stražnice preko Tržaške ceste. Takrat je po cesti s kolesom privo-zil mesarski pomočnik Ivan Merslavič, stanujoč na Viču. Nesreča je hotela, da sc je Merslavič s kolesom zaletel v petletnega Tončka in ga .podrl na tla, kjer je nesrečni fantek obležal v nezavesti. Pri karam-bolu je tudi Merslavič odlertel s kolesa in se nekoliko poškodoval. Pobral je nato ponesrečenega dečka in ga zanesel na policijsko stražnico kjer so nezavestnemu fantku nudili prvo pomoč. Ker je deček pričel hruhati in se ni zavedel, so telefonirali po rešilni voz. ki je fantka prepeljal v javno bolnico. Sprva se je smatralo, da ima pretresene možgane, a kakor nam sporočajo zvečer, se stanje malega ponesrečenca obrača na bolje. Po vsej Sloveniji gre glas, le ,J)0ii»09uia" je sa mi Kulturni pregled Slikar Ferdo Kova^evle umrl. V Zagrebu je preminul slikar Ferdo Kovačevič, najboljši pejsažist hrvatskega modernega slikarstva. Rodom iz Zagreba, se je najprej izšolal na domači obrtni šoli, potem pa na šoli za umetno obrt na Dunaju. Po povratku v domovino se je pridružil Društvu hrvatskih umetnikov ter je začel slikati krajine. Postal je mojster v svoji stroki, na katero 6e je tako navezal, da je ostal do konca življenja zvest Savi in njenim motivom. Najrajši je slikal vrbe (njegov visi v Stroes-mayerjevi galeriji), drevesa in Savo v somraku, zimsko krajino in solnce. Kakor Avgust Šenoa v književnosti, tako je bil Ferdo Kovačevič v slikarstvu pesnik zagrebške okolice. Harmonija barv na njegovih slikah je nedosegljiva, kolorit intimen. Pokojnik je zadnja leta poučeval na zagrebški slikarski akademiji. Koncertna seiona v Zagrebu. Zagrebški listi objavljajo naslednji spored za koncertno sezono 1927./28. v Zagrebu? Klavir: Borovški, Jarre (Pariz), Rosenthal (Dunaj), Gieseking (Berlin), Herman (Praga), Ssat-mary (Berlin), Dohmany (Budimpešta); violina: Tribaud (Pariz), Busoh (Berlin), Pozor (Sofija), Huberman (Varšava), Spalding (Amerika), Lorand (Pariz), Kubelik (Praga); čelo: Cassado (Barcelona), Sala (Madrid); petje: Valiu (Pariz), Nemethova (Dunaj), Andajeva (Dunaj), P. Marion (Dunaj-Berlin), Helge Lindberg (Finska), Slezak (Dunaj), Hayes (črnec, Amerika). Na komornih prireditvah bodo sodelovali: Stari češki kvartet, Draždanski godalni kvartet in Poz-niaik Trio. Koncerti trii umetnikov se bodo vršili v abonmaju. Dragutin Golil, prvak beograjske drame in bivši predsednik Udruženja gledaliških igralcev SHS, bo slavil meseca oktobra t. L odersko petindvajsetletni«). Za jubilejno ulogo si je izbral vodilno partijo v «JUTRO* St. 207 4 SoCot« 3. IX. 1927 Domače vesti * Robtal dan prestolonaslednika Petra dne 6. septembra se proslavi v vsej državi na svečan način. V ta namen se bo vršila omenjenega dne ob 10. v ljubljanski stolnici slovesna pontifikalna maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve za ves kraljevski dom. V tukajšnji pravoslavni kapeli bo isti dan slovesno blagodarenje ob 9. uri- Ker se vrše v evangeljski cerkvi večja popravila in radi odsotnosti župnika v tej cerkvi ne bo cerkvene slovesnosti. * Minister Marinkovič na Bledu. Z Bleda nam poročajo: Povodom svojega borav-ka se je minister Marinkovič sestal z bivšim ministrom drjem Županičem, s katerim je Imel daljšo konferenco o raznih političnih vprašanjih. ienovanje v ministrstvu prosvete. V oddelku za Slovenijo ministrstva prosvete sta imenovana profesor dr. Bajec v Kočevju za referenta za srednje šolstvo, učitelj na I- deški meščanski šoli v LJubljani Rudolf Wagner pa za referenta za ljudsko šolstvo. * Generalni direktor carin g. Konrad Srnid se je s svojega inšpekcijskega potovanja po Sloveniji v sredo vrnil v Beograd ter je zopet nastopil svojo službo. * JabfleJno slavje ministra Jurija Blanki-nlja. Minister Jurij Biankini je prejel k svoji 80 letnici nešteto brzojavnih čestitk od vseh strani. Brzojavno so mu čestitali aktivni ministri z ministrskim predsednikom Vukičevičem na čelu, bivši ministri, med njimi dr. Žerjav in.dr. Kramer, škofje vse sekcije JNU, redakcije skoraj vseh listov v dTŽavi, med njimi »Jutro« in Slovenski Na-Tod«, nebroi sokolskih društev, Narodna odbrana, Orjuna, razne občine in njegovo rojstno mesto Stari grad. Brzojavne čestitke so dospele tudi iz inozemstva, tako v prvi vrsti od prezidenta Masaryka in raz nih češkoslovaških ministrov. Brzojavka prezidenta Masaryka se glasi: »Kolega Biankini! Želim Vam še mnogo let zdravja za Vaše plodonosno delo za narod. Srčni pozdrav! T. G. Masaryk«. * Osješka trgovska akademija brez stre-: he. Osješki trgovski akademiji, ki je nastanjena v prostorih bivše madžarske šole, je od prometnega ministrstva odpovedano stanovanje, ker hoče ministrstvo to poslopje uporabiti za nastanitev železniških nameščencev. Uprava šole je že prejela obvestilo, da bo šola 1. novembra de-ložlrana. Ker mestna občina za šolo nima na razpolago primernih prostorov, ie nadaljni obstoj akademije resno ogrožen. * Razpis poštarskih služb. Razpisane so službe pogodbenih poštarjev pri pošti Sv. Barbara pri Mariboru (IV-1), Teharje (V-2) in Zdole (V-2). Prošnjam moraio kandidati priložiti potrdilo županstva, da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto kakor določa to pravilnik o pogodbenih državnih poštah. I * Za žensko volilno pravico. »Ženski pokret« v Sarajevu je sklical za 9. oktobra pred sestankom narodne skupščine, veliko žensko manlfestacijsko skupščino za žensko volilno pravico. Prijavilo se je tudi večje število moških govornikov, ki simpatizirajo z ženskim pokretom. * Vozne olajšave za naše rudarje v Nemčiji. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vozno ceno na naših železnicah vsem našim rudarjem, ki prihajajo iz Nemčije domov na oddih. * Zimski vozni red. Dne 1. oktobra stopi na naših železnicah v veljavo nov, tako imenovani zimski vozni red. Radi ureditve priključkov z inozemskimi železnicami se vrši v teh dneh v Budimpešti konferenca delegatov železniških direkcij vseh srednje evropskih držav. Na konferenci se razpravlja o prometnih težkočah, zlasti v voznem redu, ki so se doslej pojavljale, ter se bodo zaradi tega izvršile nekatere izpremembe. * Inozemski listi: Alpenlandische Monats-hefte, Grenzland, Der junge Genosse, Das proletarische Kind, Vojno pitanje proletar-ske revolucije, Az Est, Pesti Naplo, Magiar orszag, Budapesti Hlriap, Magjarsag, Bor-sem Janko in Njugat so zopet dovoljeni v naši kraljevini * Vse cenjene naročnike »Zborov«, ki še niso poravnali naročnine za celo leto 1927 (40 Din) ali ja pol leta (20 Din) prosi uprava »Zborov«, da zadoste svoj j dolžnosti, drugače jim prihodnjega zvezka (Slov. narodne pesmi) ne bo več poslala. V svrho plačila zaostale naročnine so bile zadnji številki priložene poštne položnice. * Razpis nagrad za scenične osnutke. Uprava ljubljanskega velesejma je razpisala 4 nagrade za scenične osnutke, in sicer: enega za 1000 Din, enega za 800 Din, dva po 600 Din za Župančičevo »Veroniko De-seniško«, Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorljanski« in poljudno slovensko ljudsko ali pravljično igro. Konkurentom je dano na prosto, da med imenovanimi deli volijo eno ali drugo, konkurira Pa lahko vsak posameznik za vsa dela. Osnutki morajo biti izdelani v barvah v velikosti 30 X 51 s pasportujem vred. Konkurence se smejo udeležiti vsi slovenski oblikujoči umetniki. Materij^) mora biti vposlan do 12. ure dne 14. septembra t. 1. v zaprtih kuvertah In z geslom na upravo Ljubljanskega velesejma. Žirija obstoja iz sledečih gospodov: upravnik Narodnega gledališča arh. Kregar, aka-demfc in slikar Vavpotič, arhitekt dr. Vur-nlk, ravnatelj velesejma Dular in profesor Sest * ArtDJeristi bivšega 7. ljublj. topničar-skega polka, poznejši 22, 122, 28, ln 128. topnlčarski polki se vabijo na celodnevni družabni sestanek, k: se b<> vrši! o o vsakem vremenu v nedeljo dne 2. oktobra 1927 pri tov. Seljaku v Domžalah. Pri prireditvi bo sodelovala domžalska godba. Prijave je poslati najpozneje do IS. septembra t 1. na poštni predal 122 v Ljubljani. Za skupno kotilo in kritje stroškov se je določil za vsakega udeleženca znesek Din 30 ter se bodo prliavljencem vposlale poštne položnice. Tovariše, ki se prireditve ne morejo udeležiti, pa prosimo za gmotno podporo, da se bo eventuelni preostanek razdelil med onemogle tovariše gori imenovanih polkov. — Za pripravljalni odbor: Seljak. 1322 * Velike avljatične tekme. Prihodnji torek, dne 6. septembra, rojstnega dne prestolonaslednika Petra se bodo vršile velike avijatlčne tekme, pri katerih ie razen bogatih drugih nagrad zmagovalcu namenjen tudi zlat prehodni pehar kralja Aleksandra. Te avljatične tekme, ki se vrše letos v drugič, se bodo vršile odslej vsako leto. Pri lanski tekmi je dobil prvo nagrado poročnik Bajdak, ki je — kakor znano — pozneje poletel v Indijo. Za letošnje tekme vlada v krogih naših avijatikov veliko zanimanje. Prijavilo se je nad 80 avijatikov. Avijatiki polete v tOTek zjutraj iz Novega Sada preko Mostarja in Skoplja v Zagreb, kamor prispejo okoli poldneva. V Zagrebu se tekmovalcem priredi slavnosten sprejem. Takoj nato se nadaljuje polet nazaj v Novi Sad, kjer se bo vršila klasifikacija in razdelitev nagrad. Zmagovalec sam pa prejme nagrado Aero-kluba. * Tujski promet na Bledu. V zadnjih dneh je že mnogo gostov zapustilo Bled, vendar jih je še približno 1500 ostalo v divnem gorenjskem kraju. Medtem pa so začeli prihajati na Bled gosti, ki so prebili poletie na Jadranu in ostanejo še nekoliko časa v goreniskih letoviščih. Navodila za izvrševanje poštne službe. Pod tem naslovom izide poštna knjiga, ki jo sestavlja A. Wolf, poštni tajnik v pokoju. Delo bo popravljena izdaja vseh poštnih pravilnikov, ker so pravilniki izdani 1. 1922, že precej zastarel! in so z raznimi ministrskimi naredbami in razlagami izpremenje-ni. Knjiga bo dobro služila poštnim uradnikom pa tudi trgovcem in obrtnikom, kateri imajo s pošto veliko stikov. Delo bo na približno 500 straneh obsegalo v okviru do sedaj izdanih naredb vso poštno službo (tuzemski in inozemski promet), blagajniško (čekovno) službo, carinsko poslovanje, ekonomsko in administrativno službo, po-štninsko prostost itd. Preden pa da izdajatelj knjigo v tisk, bi rad vedel približno število izvodov, ki jih lahko natisne. Zato želi, da se naročniki takoj pismeno zglase. Kniiga bo stala okoli 100 Din; ako bi bila naklada večja, seveda sorazmerno manj. Plačala se bo lahko v štirih obrokih Prijave zbira Iv. Zupanec, poštni uradnik v Ljub Ijani, Sv. Jakoba trg. KUŠAKOVTČA KALODONT najboljša pasta za zobe. + Ameriški Izletniki v Jugoslaviji. V pondeljek dne 29. avgusta Je dospelo v Ljubljano 25 ameriških Slovencev, ki nam pošiljajo v objavo nastopne vrstice: »Prispeli smo po dolgih letih na obisk v drage domače kraje. Našo izletno skupino sta v splošno zadovoljstvo organizirala gospoda John L. Mihelich Co. iz Clevelanda in Frank Sakser iz Newyorka; napotila sta nas na veličastni novi francoski brzoparnik »Ile de France«, ki ie dne 20. avgusta odplul iz Amerike, ter je v 5 dnevih in 18 urah privozil iz New Yorka v Havre. Odtod smo nadaljevali izlet po brzovlaku preko Pariza, Švice in Av strije v Jugoslavijo. V prijetnih spominih na krasno morsko vožnjo se ob prihodu v domovino zahvaljujemo gospodoma Miheli-chu in Sakserju za ureditev udobnega potovanja kakor tudi francoski paroplovni družbi «Cie. Gle Transatlantique« za izbor-no oskrbo na morskem vt^kanu. Pozdravljamo sorodnike prijatelje in znance! — Petrič, Semenič, Povh, Simon, Mihelčič, Slobodnik, Zelene, Šmavc z družino, Hri-bernik, Lavrič itd. — ameriški rojaki. 1323 * Epidemije v Šibeniku. Kakor poroča splitsko »Novo doba«, vlada v Šibeniku in okolici prava pandemija tropične malarije. Vsi zdravniki imaio polne roke posla. Šibe-nik Je imel v zadnjem času tri epidemije: influenco, grižo in sedaj malarijo. Zaradi tropične malarije je treba intenzivnega dela na izboljšanju higijenskih razmer v šibeni-ški okolici. * Odvrnjena velika nesreča. Med Srbskimi in Brodskimi Moravicami na progj Kar-Iovac-Sušak se je predvčerajšnjim odpelo šest vagonov od osebnega vlaka, ki so drveli proti Sušaku. Vagoni so ostali na progi, a osobje ni opazilo ta incident, ki bi se lahko tragično končal. Osobje je opazilo nezgodo šele tedaj, ko je vlak prispel v SkTad. Oblast je odredila strogo preiskavo, da se ugotovi vzrok nezgode tčmbolj, ker bi M iz Sušaka prihajajoči vlak lahko naletel na izgubljene vagone. Ko se je vest p nezgod] razširila, je med občinstvom nastalo veliko vznemirjenje. * V blaznosti zaklal lastnega otroka. Šestinštiridesetletnl seljak Iliia Makslmovič v Jabukovcu Je prošlo sredo v nastopu blaznosti zaklal svojega lastnega devet let starega otroka. Z veliko težavo so ga sosedi obvladali in izročili orožnikom. Oblast je blaznega moža oddala v blaznico. * Roparski napad Pri Ptuju. Svinjskega trgovca Josipa Skrbinška Iz Hajdine pri Ptuju sta te dni v gozdu pri Spodnjem Maclju napadla dva neznana razbojnika. Napadalca sta radi močnih udarcev po glavi onesveščenemu trgovcu vzela 9000 dinariev. Orožnlštvo Izsleduje roparja. * Visoka starost. Predvčerajšnjim je v Novem Sadu umrl 104 leta star Sava Sav-kov. Do zadnjih dni življenja ie bil mož vedno zdrav. Pred nekaterimi dnevi pa je obolel na vnetju pljuč ter je v torek podlegel bolezni. Rojen je bil leta 1823. in je bil od mladosti do smrti ovčji pastir. Sav-kov pa ni bil najstarejši prebivalec v Novem Sadu. Najvišjo starost je dosegla gospa Josiplna Bart, ki je stara 108 let in Je še vedno zdrava. * Ljudje, ki trpe na zaprtju in iih poleg tega muči obolenje debelega črevesa kakor t ud: preobilica krvi v spodnjem delu telesa valovanje proti možganom, glavobol in utri panje srca, naj jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko čaše naravne »Franz-Josef« gren čice. Vodilni zdravniki kirurgičniih zavodov izjavljajo, da z najboljšim uspehom uporabljajo »Franz-Josef« vodo pred in po ope raciji v trebuhu. Dobiva se v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Jutri pa vsi k »Jurju« na Peščenjek nad Štruklje, kamor pride tudi višnjegor-ska godba s svojim izvrstnim kapelnikom g. Koporcem. Za postrežbo je dobro preskrbljeno. 1327 Iz Ljubljane u— Minister saobračaja v LJubljani. Včeraj ob 8.8 je dospel v Ljubljano z monakov-skim brzovlakom minister saobračaja general Milosavljevič. Na postaji so ga pozdravili pomočnik železniške direkcije inž. SchnelJer, inž. Zelenka, inž. Welnberger ter šef stanice g. Ludvik. Tekom dneva si je g. minister ogledal železniško direkcijo, kurilnico in druge železniške objekte in naprave. Ob 20. se je odpeljal z brzovlakom v Beograd. u— Napredni blok bo imel nocoj ob 20. Javno politično zborovanje volilcev kolizej-skega okraja v salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetskj cesti št. 16. Na zborovanju bodo poročali gg. kandidat dr. Albert Kramer, namerstnlk E. Vargazon in drugi. u— Koroščeva polomijada na Barju. Snoči so priredili klerikalci volilni shod pri Mokarju na Barju. Kot govornik je bil napovedan g. Korošec. Navzlic temu je bila udeležba pičla in bi bila še bolj, da niso prišli poslušat tudi naprednjaki, ki so g. Korošcu povedali, da bi bil moral že radi slovesa gostilne (pri Mokarju!) vezati nekaj manj otrobov. Shod Je sicer potekel za klerikalce prav klaverno in se Je upamo g. Korošec prepričal, da mu je povsod v Ljubljani odklenkalo. u— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje dosedanjih in novih pevk in pevcev bo v pondeljek, torek in sredo (5, 6, in 7. t m.) od 18. do 19. ure v sobi št. 6. Glasbene Matice, Vegova ulica. Vabimo zlasti muzikalično naobražene, resne, nove pevce z dobrim glasovnim materialom k vstopu v naš zbor. Prvi sestanek vsega zbora bo v sredo, 7. t. m. ob 20. v pevski dvoran! Glasb. Matice. — Odbor. u_ Recltacijskl večer bivšega člana beograjske drame. Nocoj, v soboto ob 21. priredi abs. phll. Vukašin Bivolarevič, bivši član Nar. gledališča v Beogradu ln vojni invalid kapetan, recltadjski večer v Ljubljanskem dvoru. Na programu ima predavanje o dramatskl umetnosti ln o moderni igri. Sledile bodo veleinteresantne točke: Filipov monolog o violini iz Coppejevega »Kremonskega godca«, govor Marica Antonija nad Cezarjevim truplom (Shakespeare) Cyranov monolog o nosu Iz »Cyrana de Bergeraca«, slavni Hamletov monolog »Biti al! ne biti«, dalje Johanaanov samo-govor Iz WUdeove »Salome«, monolog Shylocka iz »Beneškega trgovca« ter sa-mogovor Oswalda Ahvinga iz Ibsnovih »Strahov«. Program je izbran, vstopnine ni sprejemali se bodo le prostovoljni prispevki. Po prireditvi salonski koncert do 1. zj. u— Udruženje vojnib invalidov, krajevni odbor v Mariboru sklicuje za 8. septembra ob 9. dopoldne v prostorih Gambrinove dvo rane javen invalidski shod. Vojni invalidi in vojne vdove se pozivajo, da se mnogoštevilno in sigurno tega shoda udeleže. Dostop imajo samo vojni invalidi in vojne vdove. ■v— Skavti! V pondeljek 5. t. m. ob 17. obvezen stegov sestanek na dvorišču realke. V slučaju slabega vremena bo sestanek v avli. — Stegovodja. 1330 u— Velika sejmarska veselica se bo priredila v nedeljo dne 4. septembra v prostorih velikega novega salona v gostilni »Pri Jerneju« na Sv. Petra cesti. Mnogovrstna zabava. Zelezničarska godba in ples. Izbor-na pijača in izvrstna kuhinja. Solidne cene. K obilni udeležbi vabi odbor. 1331 u— Sokol D. ima jutri svoj iavni nastop na letnem telovadišču na Prulah (poleg gostilne Kavčič). Nastopili bodo vsi oddelki s sestavami društvenih prednjakov in pred-njačic. Ob pol 3. zbirališče na realki, ob 3. odhod v povodci na telovadišče z godbo Sokola I. Pridite polnoštevilno! Vsi, ki imajo kroj, naj se v kroju udeleže prireditve. 1325 u— »Beneška noč« Jutri na Strelišču bo ena izmed aajlepšlh prireditev. Popoldne od 16. dalje godba, ples itd. Zvečer kTasna razsvetljava z raznobarvnimi lučmi !n umetnim ognjem. Kdor želi vsaj enkrat si ogledati Benetke brez morja, moTa priti na Strelišče Pod Rožnikom. Vstopnina Din 4. Godba na pihala, u— »Trije bratje alarmirali vso ulico«. K tej notici v včerajšnjem »Jutru« nam prizadeti brat Ivan pojasnjuje, da je šel po svoj voz k bratu Francetu, ki pa ga je ostro zavrnil in je prišlo med tremi brati do prerekanja. Ni pa bilo »revolucije«, tudi z nožem se niso obdelovali ln žena Ivanova ni bila z možem. Toliko resnic! na ljubo. u— Policijske vesti. Beračenje po hišah se je zadnje čase zelo razpaslo. Včeraj je policija aretirala radi beračenja 2 berača in 1 beračico. Nadalje Je bila Izvršena 1 aretacija radi tatvine. Prijavljena je 1 tatvina, 1 pretep, 1 neprevidna vožnja s kolesom, 1 kaljenje nočnega miru. 1 sum splava telesnega ploda, 1 nedostojno vedenje, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 trpinčenje živali, 1 ogenj radi iskre od lokomotive, 1 pobeg od doma In 5 prestopkov cestno-policljskega reda. u— Napad na Grajski planotL Krojač Josip z Grajske planote je ob belem dnevu napadel Uršulo Humarjevo, ženo zidarja, v vežj Pred njenim stanovanjem ter io tako močno udaril z roko po glavi, da se Je zgru dila. Po tem svojem junaškem činu je odšel v svoje stanovanje in se zopet vrnil k Humarjevim. Ko ga je uboga žena zagledala. je zbežala prot bufetu na prosto, razjarjen! krojaček pa za njo. Dogodek je vzbudil mnogo zgražanja pri ljudeh, ki so se sprehajali na Gradu. Nasilni krojač je priiavljen policiji. Naša skrinjica v Ljubljani je u— Tatvine koles ne prenehajo. Delavec Andrej Škerl, stanujoč v Stožlcah, je prijavil policiji, da mu je bilo okoli 18. ukradeno iz dvorišča Akademskega doma na Miklošičevi cesti kolo, znamke »Durkop« vredno 700 Din. aZ tatom ni sledu. u— Trpinčenje živali. Delavec v državni žrebčarnj na Selu Nikolaj Teraso Je na Dunajski cesti okoli 15. tako nečloveško začel z bičem pretepati konja, ker nista hotela voziti naprej, da se je mahoma nabrala okoli njega velika gruča ljudi. Kljub njihovim protestom Je še bolj udrihal po konjih, za kar bo dajal odgovor na policiji. Konji So last državne vojne žrebčarne na Selu. u— Lokomotiva zažgala mrvo. V četrtek okoli 14. je pričela goreti v bližini dolenjskega kolodvora mrva, ki se je sušila na tamošnjem travniku. K sreči je zapazila ogenj posestnica Marjeta Kolnikova, prihitela s svojimi ljudmi na travnik in ogenj pogasila. Sklepajo, da je zanetila mrvo iskra od tovornega vlaka, ki Je takrat pa-siral progo. u— O ostanki oblačilnega blaga radi opustitve podružnice, po polovični ceni. A. Potokar, Vodnikov trg. 1329 Din 159- naspi*oti Mestnemu domu. u— Ob pričetku šolskega leta opozarjamo cenj. učiteljstvo glasbenih javnih in zasebnih šo! na našo veliko izbiro vseh šolskih not, etud, šol itd. za vse instrumente in petje. Posebno smo založeni s klasičnimi ln zadnjimi modernimi skladbami. — Matična knjigarna, Kongresni trg. 1252 u— Stenlcol najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A. Kane, Židovska ulica. 1006 u— Navodila za fotografiranje, s katerimi se na enostaven način hitro in zanesljivo priučiš fotografiranja ter »FotomeT« za pravilno osvetljevanje nlošč dobiš v dro-geriji Kane, Židovska ulica. 1124 u— Abonente sprejme na dobro meščansko hrano »Restavracija pod Skalco«, Mest ni trg št. 11. Kuhinja je pod vodstvom gospe Fanike Košakove, svoj čas gostllnfčarke »pod Gabrom«. Vabijo se tudi ostali gostje, ki želijo dobro jesti in piti. 1324 u— Brivnica H. Dolenc Poljanska cesta št. 51, odprta tudi ob nedeljah dop. 1310 u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo in soboto ob 8. do 19. ob nedeljah od 8. do 12. Vhod nasproti vojašnice. 198 Iz Maribora a— Kapucinski naraSčaJ. Za novo palačo kapucinskega naraščaja pri samostanu v Studencih so prejel! včeraj 8 mladih dijakov, ki bodo od tam obiskovali gimnazijo Vsakomur, ki ie videl to skromno procesijo, ko je peljal kapucin drobne fantke skozi mesto v Studence, se je moralo milo storiti ob misli, da odhaja to nedoraslo in duševno popolnoma nerazvito popje, Že sedaj za samostansko zidovje. Kje more ta deca presoditi dalekosežnost svojih korakov v askezo, predno se je začelo sploh razvijati? Nepremišljeni stariši Izročajo na ta način negotovi bodočnosti in življenski sreči svoj zarod zamo zato. da se rešijo nadaljne skTbl vzdrževanja. Kako pa bo o tem enkrat sodil otrok, ko doraste in se razvije v samostojno misleče bitje, tega se spomnijo šele tedaj, ko že ni mogoče več preprečiti življenske katastrofe. Bila bi naloga države in občin, da skrbi povsod za dijaške domove, kjer se lahko mladi duhovi prosto razvijajo in si potem tudi svobodno izbirajo življenski poklic. a— Iz nemškega gibanja. Dr. Miihleisen je izdal za volitve agitačno brošuro in sicer tudi v slovenščini, ki io razpošiljajo Nemci slovenskim kmetom. Nemška kandidatura baje precej prodira zopet med slovenskimi nezavedneži ob meji in na Ptujskem polju, bivši centrali Štajercijanstva, češ, saj je SLS tudi vsepovsod v zvezi z Nemci, v Mariboru, Celju, Ptuju in drugih bivših nemških trdnjavah in v oblastni skupščini. Nadalje se ti nezavedneži izgovarjajo, da je tudi »Straža« za časa oblastnih volitev hvalila naše Nemce kot lojalne in trdila, da so upravičeni do zastopstva, ker plačujejo davke. Dr. Milhlejsnn, ki sicer pravi, da Nemci nočejo slovenskih glasov, so torej edino klerikalci sami zopet ugla-dili pot med naše ljudstvo in bo samo SLS zasluga, če bodo Nemci zopet prišli do man data, in to samo s pomočjo slovenskih glasov. Posledice narodnega Izdajstva mariborskih klerikalcev so nedogledne. a— Lov za mesarskim tihotapcem. Včeraj zjutraj so policijski organi vprizorili na mariborskem glavnem kolodvoru pravcati lov za nekim mesarjem iz Rač, o katerem so izvedeli, da je baje utlhotapil veliko količino saharina. Mesarja so po daljšem iska nju izsledili v gostilni Wilson. Tihotapec pa Je zasledovalcem ušel čez Aleksandrovo cesto na postajo. Stražniki so leteli za njim in ga ujeli pri lopi portirja. Močni mesar Pa se je aretaciji zoperstavil, kričal in brcal okrog sebe in skušal pobegniti. Trije stražniki so ga končno jedva obvladali. Zvezali so ga in položili na tla v čakalnici, dokler ni dospelo policijsko ojačenje. nakar so ga odvedli v zapor. Aretirani je baje utlhotapil okrog 50 kg saharina, kar predstavlja že lepo premoženje. a— Vrček v glavo. V neki gostilni na Po-brežju Je neki Ivan Šlamberger ozmerjal dva gosta z »windische Hunde«. Eden izmed gostov je reagiral na to izzivanje s tem da je zagnal Šlambergerju pivski vrček v glavo in ga precej nevarno ranil. a— Karte in verouaL V maribor. bolnici je umrl včeraj trgovski potnik Jože Pu-rendorfer. Izpil ie steklenico veronala v samomorilnem namenu, ker je izgubil pri kartanju večjo vsoto denarja. a— Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru vabi vse vojne oškodovance (preča-ne) na sestanek, ki se bo vršil dne 7. sept. ob 20. v Narodnem domu v Mariboru. Dnevni red: 1.) Odborovo poročilo dosedanjega dela, 2.) volitev odbornikov in 3) slučajnosti. Iz Celja e— Volilni shod. V torek, dne 6. t. m. zvečer bo v mali dvorani Celjskega doma volilni shod združene slovenske gospodarske liste. Na shodu bosta govorila nosilec liste za mariborsko okrožje g. dr. Pivko in srezki kandidat g. Urek. Dolžnost vseh pristašev in somišljenikov je, da se shoda polnoštevilno udeleže. e— Sestanek članov krajevne organizacije SDS mesto bo v pondeljek, 5. sept. ob pol 21. v kavarniški sobi Celjskega doma. Za vse odbornike, obč. odbornike in zaupnike je sestanek obvezen. e— Slovenčeve izmišljotine in race. Ugibali smo, odkod izviraio tako bedaste izmišljotine in grdobije v Slovencu o celjskih demokratih. No, končno smo izvedeli z zanesljive strani, da je zadevo skuhal »spokornik« Peter Crnič o priliki zadnjega intimnega nočnega sprehoda. Se vidi, da vplivajo ti nočni intimni sprehodi spokorni-ku že na možgane. G. Peter se razumemo, ne? e— Osebna vest. Doslej' v celjski javni bolnici delujoči zdravnik g. dr. Ljudevit Cernej, sin znanega narodnjaka in pedagoga g. nadzornika Lud. Cerneja se je naselil v Slovenski Bistrici ter prične prihodnji teden z rednim ordiniranjem. e_ Olepševalno društvo v Celju priredi Jutri v nedelio, ob 15. v celjskem mestnem parku veliko ljudsko slavje. Dnevni red ie zelo pester ter bo trajal pozno v noč. Ob tej priliki bo mestni park svečano razsvetljen, za umetni ogenj pa bo poskrbela celjska tovarna Pyrota. Cisti dobiček je namenjen za olepšavo celjskega mesta. e— Celjsko mestno gledališče je angažiralo tekočo sezono kot ravnatelja in glavnega režiserja g. Vala Bratina, ki je dne 1. t m, že prevzel umetniško vodstvo gledališča. Prihodnje dni se objavi repertoar in razpiše abonma. Kakor čujemo, se bo otvorila redna sezona s Cankarjevimi Hlapci prve dni meseca oktobra. e— Sokolska prireditev. Starešinstvo sokolske župe v Celju opozarja sosedna društva na sokolsko prireditev, ki se bo vršila jutri ob 15. popoldne v Rimskih Toplicah. Priredi Jo tamkajšnji sokolski odsek, ki se je ustanovil še le pred par meseci. Članstvo se vabi, da se te prireditve udeleži v večiem številu. e— Službe za mizarje. Kakor v vseh strokah, tako je danes pomanjkanje dela tudi v mizarski obrti. Zato se naj mizarji prav posebno zanimajo za službe, k! jih razpisuje tovarna vagonov v Kruševcu v Srbiji. Vsi tisti mizarii, ki nameravajo to službo sprejeti, naj se zanesljivo javijo dne 7. septembra ob 10. uri dopoldne v pisarni Borze dela v Celju v Kolenčev! ulici (poslopje Prve hrvatske štedlonice.). Grob dame bodo krasili drugi, sebe pa krasi lahko že sedaj z naielegantnejšim uzorčastim Kasha p'ašfem. ža katerega dobi nai-lepši uzorec iz velike i itva. Spored velike slavnosti trškega ga« silnega društva je naslednji: Ob 9.30 zbi« rališče celokupnega gasilstva pred rudni« širim gasilskim domom, nato pohod z de* lavsko godbo na čelu. Ko prispe povorka na glavni trg, pozdravi občinstvo župan g. Stter in zastopnik gasilcev. Ob 1030 je v farni cerkvi maša za umrle člane. Depu« tacija gasilcev položi nato venec na grob J. Kramerja, nekdanjega 301etnega načel« nika in ustanovitelja društva. Ob 11. je slavnostni govor častnega načelnika, rav« natelja g. Voduška, zatem venčanje doma« čega gasilskega prapora. Ob 11.30 do 12JO promenadni koncert delavske godbe pod vodstvom kapelnfka g. Hudarina. Ob 14.30 simbolična gasilska vaja na glavnem trgu; pri kateri sodeluje tudi gasilski odsek Klek. Ob 15. pričetek ljudske zabave, veliki sr©« čolov, zvečer umetni ogenj. Kdor se pro« slave udeleži, ima na železnici polovično vožnjo. Na vstopni postaji naj zahteva na karto mokri žig, na veseličnem prosto« ru (tajniška pisarna) pa potrdilo društva. Krajevne prometne zveze so zelo ugodne, cene do vesetičnega prostora znižane. itašionstran tranic p— V Trstu so spravili fašisti po dol« gem trudu v 12 u druženj 4600 rokodelcev. Fašistično vodstvo jim obljublja sijajno bodočnost potom udniženj. p— Zaključek goj za uveljavljeuje dodatne pogodbe k avstrijsko-madžarski trgovinski pogodbi, ki predvideva povišanje carine na moko od 1.75 na 7 zlatih kron, kar bi znatno podražilo prehrano širokih plasti naroda v Avstriji. Tudi v avstrijskih industrijskih krogih prodira spoznanje, da protekcijonistična carinska politika ne sme iti tako daleč, da se občutno podraži življenski standard prebivalstva in s tem slabi konkurenčna zmožnost celokupne avstrijske industrije. Ogroženi dunajski ve-letrgovci z moko pripravljajo proti nameravani avstrijsko - madžarski kartelni pogodbi protestno akcijo; v gremiju dunajskih trgovcev se vršijo že tozadevna pogajanja. Tudi na dunajski produktui borzi so vesti o nameravani konvenciji vzbudile precejšno vzne mirjenje. Konvencija, odnosno kartelna pogodba, do danes zaradi nerazpoloženja v avstrijski javnosti še ni podpisana. Prvotno so avstrijski velemlini ponudili madžarski konkurenci, če pristane na povišanje avstrijske carine na moko, delno povračilo carine, počenši od gotovega limitiranega kontingenta. Ker bi povišanje carine na moko prineslo avstrijskim mlinom velike koristi, bi avstrijski mlini z lahkoto prevzeli to breme, ki bi ga končno nosil avstrijski konsument. Madžarski mlini, ki so prvotno zahtevali popolno povračilo razlike v carini, so sicer že pristali na avstrijske predloge, vendar pa so zastopniki avstrijskih mlinov. morali zaradi odpora avstrijske javnosti revidirati svoj prvotni predlog, proti kateremu so se uprli celo manjši avstrijski mlini. Ti so mnenja, da bi bilo mogoče doseči zmerno povišanje carine na moko brez kompenzacij madžarskim mlinom. Da bi prikrili nepopularni iiaMn povračila razlike v carini, so zastopniki avstrijskih mlinov spremenili svoj predlog v toliko, ia avstrijski mlini garantirajo madžarskim mlinom uvoz določenega minimalnega kontingenta. Če ta uvozni kontingent ne bi bil dosežen, bi plačali avstrijski mlini madžarskim gotovo odškodnino. Ta no .'a formulacija kar-telne pogodbe se ni izvršila samo glexie na opozicijo malih mlinov, temveč tudi iz trgovinsko - političnih razlogov. Jugoslovenska mlinska industrija, ki se že dolgo vrsto let bori z velikimi težkočami, se je namreč takoj, ko so prišle v javnost podrobnosti o nameravani konvenciji, postavila v bran in zahtevala zase iste ugodnosti, ker bi bil drugače onemogočen izvoz jugoslovenske moke v Avstrijo. Zahtev jugosiovenskih mlinov Avstrija nikakor ne more prezreti, kajti avstrijska carina na moko je v pogodbi l. Jugoslavijo vezana na 3 zlate krone. Avstrija torej ne more dvigniti carine na moko na 7 zlatih kron brez pristanka Jugoslavije, odnosno brez odpovedi avstrijsko . jugoslovenske trgovinske pogodbe. Situacija je torej precej težka in zamotana, kajti če Avstriji ne uspe dvigniti carino na 7 zlatih kron, pade tudi avstrijsko - madžarska pogodba. Avstrijska Zveza mlinov skuša na vsak način odstraniti zapreke, ki bi mogle onemogočiti sklenitev avstrijsko - madžarske kar-telne pogodbe. Kakor poročajo iz Dunaja, je računati s tem, da bo kartelna pogodba podpisana še tekom septembra. Zdi se, da skuša avstrijska mlinska industrija perfektuiraii to pogodbo še pred pričetkom trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo, ki bodo. kakor znano, pričela v septembru. Kakor vse kaže. bodo trgovinska pogajanja z Avstrijo, kolikor se nanašajo na vprašanje povišanja carine na moko (kakor tudi carine na klavno živino) prav težavna V krogu jugoslovenske mlinske industrije je opažati v zadnjem času večjo aktivnost. Kakor smo že poročali, je Savez mlitiov v Sibiji sklenil, ob priliki konference zastopnikov mlinske industrije o vprašanju mletja enotne moke, ki se vrši danes v Beogradu, povabiti prisotne zastopnike mlinske industrije i.a splošno konferenco mlinske iudu atrijo, na kateri se ima zlasti razpravljati o konvenciji med avstrijsko in madžarsko mlin sko industrijo in o možnosti n»t:tpovitve enotne tveze mlinov za vso drži?", ki bi bila potrebna, fe bi 6e Jugoslavija hotela priključiti avstrijsko - madžarski kartelni konvenciji Novojadska Trgovska zbornica, ki že dolgv> časa proučuje težkoče v naši mlinski industriji, pa bo s svoje struni predložila kongresu gospodarskih zbornic it, kifpora-cij (3. in 4. t. m.) obširne predloge za povzdi-go mlinske industrije (znižanje železniških tarifov za moko, premije za izvoz bele moke ukinjenje davka na poslovni promet na žito in moko itd.). = Vprašanje delnic Trboveljske premogo-kopne družbe, ki sc nahajajo pri Lander-banki. Kakor znano, obstoja med konkurzno maso Slavenske banke in Landerbanko na Dunaju spor zaradi delnic Trboveljske pre-mogokopne družbe, katere si je Landerban-ka dala staviti v depot v času, ko ji je bil znan položaj Slavenske banke. Med temi deponiranimi delnicami se nahaja nekaj tisoč komadov, ki niso bili last Slavenske banke. Landerbanka se brani izročiti tudi te delnice, čeprav je morala vedeti, da so to komi-tentski elekti. Po infocmacijah cJugosloven. skega Lloyda> je sedaj odvetnik dr. Hugo Werk zahteval od Landerbanke. da izroči te delnice, ker bo v nasprotnem primeru predal dunajskemu državnemu pravdništvu kazensko prijavo proti funkcijonarjem Landerbanke. = Tendenca na hmeljskih tržiščih. Kakor brzojavno poročajo iz Z a t c a (Češkoslovaška), je tendenca za nakup hmelja čvrsta. Cene: 2200 do 2500 KS za 50 kg, izbrani hmelj pa 2600 Kč za' 50 kg (74 do 84 Din za kg). — Situacija v Žalcu (SHS) je mirna. Hmelj se plačuje do 65 Din za kg: zadnja vest dopisnika »Slovenca. o ceni 80 Din za kg, je neoenovana. Prihodnji teden »e pričakuje večja živahnost in čvrstejše cene. — Iz Niirnberga poročajo, da je znašal v prvih treh dneh tekočega tedna dovoz 550 bal novega hmelja; prodanih je bilo 300 bal. Cene: hallertaužki hmelj 210 — 285 mark, izbrani gorski hmelj pa 265 mark za 50 kg. = Izgledi hmeljske letine t Nemčiji. Po ugotovitvah komisije Zveze pivovarnarjev v Nemčiji ui povoda za vznemirjenje glede letošnje hmeljske letine v Nemčiji. Pridelek žlahtnega hmelja bo brez dvoma večji kakoi lani in bo tudi pri naraščajoči produkciji piva zadostoval za kritje potrebe. Kakovost letošnjega hmelja je prvovrstna. = Z lesnega trga. Po stagnaciji, ki se ve«l. no pojavlja v poletnih mesecih, je lesni trg zadnje dni nekoliko oživel. Tendenca za drva postaja živahnejša. Povpraševanje je tudi za komisijone (trami, bukovina, rezana paralelna ieiovina). Letos sc ie kaj hitro pojavilo pomanjkanje zdravih testonov; pokupili ro jih po večini domači grossisti in le deloma inozemski kupci. Iz Sušaka prihaja povpraševanje za borove brzojavne droge v večjih količinah. Kljub pozni stavbni seziji je povpraševanje za trame in tramiče zelo veliko, toda le za blago po kupčevi noti, zaradi^ česar so naši mali producenti tramov izločeni od kupčije, ker ne morejo glede dimenzij zadostiti kupčevi noti. Borze 2. septembra. Na deviznem tržišču je daaes deviza na Italijo nekoliko popustila. Na ljubljanski devizni borzi je bila zaključena po 308.5 (včeraj (309.5). proti koncu borznega sestanka pa se je nudila še pod to ceno. Narodna banka je intervenirala v devizah na Curih in London. Na ljubljanski efektni borzi so delniee Merkantilne banke znatno popustile, in sicer od 90 blago na 60 blago. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila danes Vojna škoda zelo čvrsta. Promptna se je trgovala po 358 do 360 (včeraj 356), proti koncu borznega sestanka pa se je nudil denar po 361; va september se je trgovala po 363.5 — 364. Tudi ostali državui papirji so bili čvrsti; agrarne obveznice so bile zaključene po 51. Tržišče bančnih vrednot je bilo zanemarjeno; med industrijskimi papirji je bil zaključen Gutmanu po 255, Slavonija pa se je trgovala po 15. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.5125-13.5425 (13.5275) Curih 1094 - 1097 (1095.5), Dunaj 7.99 do 8 02 (8005), London 275.85-276.65 (276.25). Newyork 56 72 — 0, Praga 168.07 — 168.87 (168.47), Trst 307.5 — 309.5 (308.5). Zagreb. Amsterdam 22.75 — 22.81, Dunaj 7 089 — 8 019, Berlin 13.515 — 13.545, Milan 307 75 — 309.75, London 275.85 — 276.65, Newyork 56 65 - 56.85, Pariz 221.62-223.62, Praga 168.025 — 168.825, Curih 1094-1097. Beograd. Pariz 221.9 — 223.9, Ne\vyork 56.64 — 56.84. Milan 307.5 — 309.5, Praga 168.05 - 168.85, Dunaj 7.9925 — 8.0225, Budimpešta 9.645 _ 9.975, Berlin 18.51—13.54, Bruselj 7.906 — 7.935. Bukarešta 34.75 do 35.25, Atene 75.25 — 75.75. Trst. (Početni tečaji.) Beograd 32.25 do 32 75, London 89.6 — 90.1, Nevvvork 18.45 do 18.50, Dunaj 259 — 262, Curih 355 — 358. Dunaj. Beograd 12.47—12.51, Berlin 168.44 do 168.97, Budimpešta 123.95 — 124.25, Bukarešta 4 3775 — 4.3975, London 34.4225 do 34 5225, Milan 38.4350 — 38.5350, Newyork 708 05 — 710.55, Pariz 27.7525 — 27.8525. Praga 20 98 — 21.05. Curih 136.50 — 137. Curih Beograd 9.13, Berlin 123.40. London 25.2125,* Newyork 518.75, Pariz 20.33. Milan 28.125, Praga 15.37, Budimpešta 90.775, Bukarešta 3.20, Dunaj 73.125. Elekti. Ljubljana. Celjska 197 _ 199, Ljubljanska Kreditna 140 — 0, Merkantilna 0 — 60, Pru-štediona 850 — 0, Kreditni zavod 100 — 0, Vevče 135 — 0, Ruše 260 — 270, Kraij-ska industrijska 345 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 0 — 87, Vojna škoda promptna 361 — 302, kasa 360 — 362, za september 363 — 863.75, za oktober 365 — 367. agrarne 51 — 51.25; bančne vrednote: Eskomptna 91 — 92, Pol jo 16 — 17.5. Kreditna Zagreb 91 — 93, Hipo 55 — 56. Jugo 91 — 92. Ljubljanska kreditna 140 — 0, Narodna 4900 — 4950. Obrtna 40 — 42, Praštediona 850 — 855; industrijske vrednote: Nasice Unioa 1700 — 0, Ni-hag 0 — 15, Gutmann 250 — 255, Slaveks 100 — 120. Slavonija 14.5 — 15. Drava 5P5 do 570, Šečerana 505 — 510, Mlinska 15 do 16. Vagon 30 - 40, Union mlin 290 - 295, Dubrovačka 378 — 380. Trbovlje 465 — 470. Danica 160 — 170. Blagovna Ljubljanska blagovoa borza (2. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in to 1 vagon desk. smreka, jelka, 38 mm, 16 — 40 cm, parjenih, očo-Ijenih, III„ IV., fco vagon naklad, postaja po 400, 1 vagon bukovih plohov, neobroblie-nih, od 2 m naprej, 70, 90, 100 mm, fco vagon meja po 530, 2 vagona brzojavnih drogov (smreka, jelka, bor), od 8—12 m, fco vagon meja po 290 in 1 vagon smrekovih desk, paralelnih, ostrorobih, monte, 18 do 24 mm, media, 23 in 24 cm, fco vagon nakladalna postaja po 475. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena, zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 344.5 — 352, za september po 347 — 349.5, sremska, promptna po 337 do 339, slavonska, promptna 334 — 339; turščica, promptna, slov, postaja, plač. 30 dni, navadna tarifa po 250 — 255, mlevska tarifa po 245 — 250; moka <0», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 500. Novosadska blagovna borza (2. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 297.5 do 300; baška, 80/81 kg. 2 % 300: sremska, 78 kg, 2 % 295 — 297.5. Turščica: baška, banatska in sremska 197.5 — 200. Moka: baška <0» 80 _ 440; baška <2> 415 — 425; baška <0, 430-440: baška <2 , 415 — 423; baška <7> 275 — 285; baška «8» 200 _ 220. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 180 — 185. F i ž ol: baški, 2 % 350 do 355. Svinjski sejem t Mariboru (2, t. m.) Do-gon 414 9vinj in dve kozi. Povprečne cene so bile naslednje: mladi praači 8—4 tedne stari 90 — 125 Diif, 7—9 tednov 150 do 180 Din, 3—4 mesece 820 — 400 Dlfl, 5 — 7 mesecev 420 — 460 Din, 8—10 tMMcev 510 do 620 Din, eno leto stari 1000 — 1100 Din. Prodanih je bilo 196 komadov. Dunajska boru za kmetijska produkt« (1. t. m.) Situacija na dunajskem tržišču je nesigurna. Iz Amerike javljajo ponovno nazadovanje cen; navzlic temu je tr Budimpešti popustila le plenica, dočim je rž Oelo £vr-stejša. Na dunajski borzi je turščica popustila za 25 grošev in tudi rž je deloma popustila. Uradno notirajo vključno blagovnopro-metni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40.5, madžarska Tisa (81/63 kg) 44.5 — 45; rž: marchfeldska 39.25 — 39 75. madžarska 39 — 30.25: tUršČiea: 28.26 do 38.65: oves: domači 2G.5 — 30, češkoslovaški 29.5 — 2». Iz življenja in sveta Negotova usoda treh angleških letalcev Aeroplan «Saint RaphaeU izginil? — Težke borbe z viharji brž v začetku poleta. — Velike priprave za sprejem v Kanadi. — Splošno razočaranje. Danes pred tremi dnevi se je v Upa-vonu, na zapadu Londona, dvignilo v zrak letalo «Saint RaphaeU z dvema častnikoma in eno damo. O pripravah za ia polet je pisalo evropsko časopisje že tedne in tedne. Podjetje je financirala pasažirka, ki ni nihče drugi nego princesa Lowenstein-Wertheim, rojena lady Anne Savile. Dami je že 63 let, a je še v tej dobi navdušena privrženka letalskega športa. Očividno ji je dolgčas in ker je težka aristokratska riba, si je lahko privoščila razvedrilo v obliki letalske senzacije. Princesa Lowenstein je že 1. 1914. letela z angleškim pilotom Roxlandom Winkom iz Londona v Francijo. Med vojno se je zaplela v mučno afero, ki bi se bila končala skoro s škandalom. Odpeljala se je iz Londona v Manchester pod zlaganim imenom. Ogledala si je tamošnje tvornice za aeroplane ter je za vsako ceno hotela kupiti letalo, da bi ž njim letela v Nemčijo. Angleški vohuni so prisil njeni nakani na sled in so jo obtožili, da je skušala pobegniti z nemškimi vojnimi ujetniki Škandal je bil že na pomolu in bi bil kmalu izbruhnil; k sreči pa je imela princesa dobre družabne zveze. Te so jo izrezale potem ko je zanjo posredoval njen brat, princ Karel of Mexborough. Njena spremljevalca sta preizkušena letalca in prvovrstna gentlemana. Stotnika Leslica Hamilto-na, pilota «Saint Raphaela*, smatrajo za enega najsposobnejših letalcev v angleški zračni mornarici. Med svetovno vojno se je javil prostovoljno k letalstvu ter je bil ponovno odlikovan. Po vojni je dal slovo častniški uniformi ter je sprejel službo pri neki zasebni zrakoplovni družbi. Pred časom se je bavil z idejo ustanovitve podjetja, ki bi vzdrževalo in oskrbovalo polet na črti med Londonom in francosko Rivijero, načrt pa se je izjalovil in Hamilton je ostal na starem mestu. «Saint Raphael» je enokrovnik Fokkerjevega tipa. Čakal je na start več tednov. V sredo zjutraj sta se pilota nenadoma pojavila na letališču v Upavonu. Ob 7. uri 30 minut se je letalo končno dvignilo v zračne višave. Pred startom se je vršila skromna cerkvena ceremonija, med katero je škof iz Cardiffa blagoslovil potnike in aeroplan. Princesa Lowenstein - Wertheim je prišla v polni opremi za zračno vožnjo. Oblečena je bila v jopič iz usnja, s seboj je nosila samo mal kovčeg in škatljo za klobuk. «Saint Raphael» je naložil 800 galon bencina, ki zadošča za skoro 45 urno vožnjo. Vendar ekspedicija predvidoma ne bo trajala nad 36 do 40 ur. V Ottawi delajo za sprejem angleških letalcev velikanske priprave. Pravijo celo, da bosta v slučaju srečnega pristanka pri sprejemu navzoča dva člana angleškega kraljevskega doma, prestolonaslednik in princ Jurij. Levina je odhod «Saint Raphaela» tako konstemi-ral. da je odložil svoj polet v Ameriko, dokler se ne izkaže, kaj je z letalsko srečo angleške trojice. Brez vesti! Do ure, ko pišemo to poročilo, ni o angleških kanadskih letalcih ne duha ne sluha. Radiopostaja Rugby je radi tega že obvestila vse ladje na odprtem morju ter jih prosila pomoči za letalo «Saint Raphael». Na Atlantskem oceanu se je vreme v zadnjih dveh dneh katastrofalno poslabšalo: angleške in ameriške opazovalnice izdajajo vznemirjajoče bulletine. Nad Oceanom divjajo viharji in nalivi, morje pokriva gosta in debela megla. Na Angleškem vlada velika ner-voznost. Javnost se boji slabega konca. Gališka poplavna katastrofa O povodnji v Galiciji nudijo zadnja poročila približno točno in pregledno sliko. Položaj je sledeči: V vojvodini Stanislavov je 13 občin pod vodo. Povodenj je poškodovala nastopna mesta: Stryj, Turko, Stanislavov, Sniatyn, Nadworno in Skolo. Veliko opustošenje je voda povzročila v okraju Kosovu, kjer je voda razmajala temelje kakim 600 hišam. V tem okraju je povodenj zahtevala okrog sto človeških žrtev. V Mikuličinu je voda odnesla za 800 tisoč poljskih zlotov lesa. Tu so velika lesna skladišča in žage. V Stryju je kakih 150 stavb pod vodo. Človeških žrtev je bilo tudi tu mnogo. V mestecu Dolini je voda vdrla v stanovanja. Pri tem je utonilo več ljudi. Izgubo človeških življenje v okraju Stanislavov cenijo na 200. Letina je uničena, mate-rijalna škoda znaša več milijonov Ubogi Lindbergh! Tisoč deklet ga hoče za moža, milijon dolarjev mu ponujajo za filmski posnetek njegove poroke. V «Popular Science» priobčuje Lind-berghov tajnik nekatere pismene ponudbe in oferte, ki so bile prispele na naslov slovitega letalca. Med slednjimi izvira ena od neke filmske' družbe, ki ponuja Lindberghu 1 milijpn dolarjev, ako dovoli filmsko posnetje njegovih poročnih svečanosti. Kar se tiče izbere neveste, se čita v tisti oferti, Lindberghu ne more biti težko; saj ie izmed 3 in pol milijona pisem in 100 tisoč brzojavk več tisoč ženitnih ponudb! Toda, če bi se Lindbergh ne hotel odločiti za zakonski stan, si lahko izbira med tremi ponudbami, ki ga vabijo na potovanje ... na luno, in sicer v raketi! Sodijo, da toliko pošte, kakor jo je dobil Lindbergh, dosedaj še ni bilo odposlane na nobeno osebo na svetu. Med drugim mu je bilo poslanih 5000 pesmi, v znamkah, namenjenih za odgovor, pa K železniški nesreči na progi Chamonix-Montenvers Poročali smo že o strahoviti železniški nesreči, ki se je v četrtek, 25. avgusta, pri» merila v Franciji, tik švicarske meje, na vzpenjači med Chamonixom in Monten« versom. Vlak, ki je bil mnogo preveč ob« ožen s potniki, je na strmini ušel stroje« vodji iz. rok in drvel s hitrostjo 90 km na uro v pogubo. Zaman je bil ves napor stro* jevodje, ki je z obupnim naporom skušal zavreti lokomotivo: na ovinku jo je vrglo s tira in je padla v globino 50 metrov in ž njo tudi prvi vagon. Katastrofa je zahte* vala 22 smrtnih žrtev. Da tudi drugi vagon ni zdrvel v prepad, je zasluga kontrolorja Josepha Riberija, ki je s čudovito prisot* nostjo duha tvegajoč življenje odpel va« gon od vlaka in ga zavrl, da je obstal. Na gornji sliki: S snegom pokrite razbiti« ne vlaka. — V sredi: Pogled na prevmje« no lokomotivo. — Spodaj: Del železniške mod Cham'^nixom ;n Monten versom. se je Lindberghu nabralo čedno premoženje 10.000 dolarjev (nad pol milijona Din). Med korespondenti je kakopak največ žen in deklet. Cenen led Ogljikova kislina v trdnem agregat-skem stanju se da praktično uporabljati namestu ledu. ki ga po svojem učinku znatno prekaša. Njena temperatura znaša namreč 110 stopinj Celzija pod ničlo. Zanimivo je, da strjena ogljikova kislina ne ostavlja. ko se »topi«, nikakih sledov, ne trdnih ne tekočina-stih. Prevoz strjene ogljikove kisline je spričo njene majhne teže zelo cenen. Hladilne naprave, ki bi potrebovale 8000 kg naravnega ledu. iunkcijonari-jo prav dobro s 600 kg »suhega« ledu. Iz navedenega je razvidno, da se da strjena ogljikova kislina uspešno rabiti na parnikih, v jedilnicah na železniških vlakih in drugod, kjer igra teža materijala poglavitno vlogo. V Evropi še niso začeli uporabljati ogljikove kisline namestu ledu. pač pa v Ameriki. V Newyorku ie bila namreč pred kratkim osnovana posebna družba, ki bo eksploatirala novo hladilno sredstvo. O razkolu v manjšinski organizaciji Spor, ki je nastal v organizaciji evropskih narodnih manjšin in ki se je na III. kongresu v Ženevi pojavil v javnosti v tako ostri obliki, da je do-vedel do odstopa poljskih ter čeških delegacij in Dancev natančnejšega poznavalca razmer ni presenetil popolnoma. Znano je bilo, da obstojajo v krogih manjšinskih organizacij že dalje časa različne struje, ki premotrivajo manjšinsko vprašanje z različnih vidikov, predvsem pa z različnimi interesi. V nekaterih listih, osobito v čeških se je tudi že pisalo o tem in povsem pravilno so nekateri opozarjali na opas-nosti, ki pretijo spričo tega mednarodni solidarnosti v manjšinskem pokretu. Spričo delikatnosti manjšinskega problema v sodobni evropski situaciji je razumljivo, da se v javnosti te stvari niso premotrivale tako obširno, kakor so se v ožjih krogih. Komentarji s katerimi je časopisje v nekaterih državah glosiralo zadnji ženevski kongres, pa so pričali, da vlada v pojmovanju vloge manjšinskih organizacij tolika razlika, da more že manjši povod .sprožiti javen razdor. Iz navedenih vzrokov je razumljivo, da se tudi sedaj, to je nekaj dri po incidentu na III. kongresu, v javnosti še vedno razmeroma zelo malo razpravlja o vzrokih in podrobnostih spora. Zato si še ni mogoče napraviti točne slike o dogodkih. Ali vendar se da že sedaj pregledati obseg spora in izvor nastalega nesoglasja. Predvsem je naglasiti fakt, da je iskati izvor spora v razmerah v Nemčiji, oziroma v različnem pojmovanju manjšinskega problema pri Nemcih in pa pri njihovih sosedih. Zelo se je opažalo v zadnji dobi, da Nemci z veliko intenzivnostjo organizirajo svoje manjšine v srednjeevropskih državah in da imajo delegacije teh manjšin Taktično vodilno vlogo v sodobnem manjšinskem gibanju v Evropi. Nemci so v prvi vrsti izdelovali osnutke za program, kako naj se organizira manjšinska zaščita in gotovo je značilno, da je postala kulturna avtonomija nemške manjšine v Estonski, ki šteje samo okroglo 20 tisoč ljudi, vzorec za kulturne težnje manjšin v navedenih organizacijah. Toda prizadevanja za manjšinsko zaščito so pokazala, da je ogromna razlika med kulturnim, gospodarskim ter političnim stanjem pri posameznih manjšinah in da nastajajo spričo tega težave za enotno formulacijo njihovih zahtev, še bolj pa za enotno borbeno taktiko. Dobro razvite, močne manjšine so pričele smatrati slabo organizirane manjšine za oviro pri organizaciji borbe za čim večje manjšinsko pravo. Tako se je n. pr. med Nemci iz Rumu-nije pojavil predJog, da naj gredo močne manjšine zanaprej svojo posebno pot in naj prepustijo slabejše manjšine usodi in lastni pomoči. Nasprotno pa se je pojavilo tudi naziranje, da je ravno naloga manjšinskega gibanja, brigati se za vse manjšine in še prav posebno za slabotne in neorganizirane ter jim solidarno pripomoči do mednarodne zaščite. Ta različna naziranja so se posebno očitno pokazala ob vprašanju, katere manjšine naj se na novo sprejemajo v mednarodno manjšinsko organizacijo. Doslej je veljalo pravilo, da se sprejemajo Ie zakonita zastopstva, organizirana ne v inozemstvu, marveč zakonito, na lastnem ozemlju, v državi, ki ji pripada manjšina; zato se r pr. ma-kedonstvujušči niso priznali. Zadnji kongres pa je uvidel kompliciranost baš tega problema, zato je sklenil, da se izdelajo temeljito določbe, ki naj bodo merodajne za pristop, oziroma sprejem še ne organiziranih manjšin. Spor pa je izbruhnil že tu, spričo prizadevanja manjšin v Nemčiji, da se prizna Frizom, ali točneje severenim Fri-zom, bivajočrm v zapadnem Schleswi-gu v Nemčiji, sprejem. Temu so se delegacije nemških manjšin odločno uprle in pokazale s tem svojo solidarnost s stališčem Nemcev v rajhu, ki Frizom sploh ne priznavajo manjšinskega prava, marveč jih hočejo šteti za Nemce. Gre prav za prav za majhno narodnostno enoto, ker vseh Frizov na Nemškem ni niti 100.000 in med njimi velik del odklanja konstituiranje posebne narodnosti, zavrača zahtevo po uvedbi frizijskega jezika v šole ter hoče kratkomalo eksistirati le kot nemško narečje. Kljub temu pa je treba priznati, da imajo Frizi že prvo osnovo svoje posebne manjšinske organizacije. Nad frizijskim problemom, ki more postati v kratkem precedenčni slučaj za slične probleme v jugoslovenskem področju, se je razbila dosedanja enotnost manjšinskega gibanja; nadaljni razvoj tega vprašanja se bo tikal tudi nas po svoji notrani logiki ter ga bo morala naša javnost motriti z večjim zanimanjem, nego da bi šlo samo za interno nemško zadevo. Toda incident s Frizi je bil le povod za spor; glavni vzrok pa je nezaupanje do Nemcev, ki jim nenemške manjšine očitajo, da ne dovolijo v Nemčiji drugim narodnostim pravic, dasi zahtevajo in po večini imajo take pravice drugod, kjer so sami v manjšini. To nezaupnost povečujejo članki v nacijonalističnem časopisju v Nemčiji, kjer se odkrito naglaša, da je manjšinsko pravo Nemcev v inozemstvu le orožje, s katerim naj se vzdržijo do takrat, da jih bo mogla Nemčija osvoboditi. In kar so Nemci ponovno pokazali, da njihova manjšinska politika nikdar ne nasprotuje interesom Berlina — soglasno' se trdi, da dobiva od tam svoje instrukciie — se je medsebojno nezaupanje večalo vedno bolj in dovedlo naposled do konflikta. Kljub pomirjevalnim zagotovilom je spor zelo opasen za nadaljno enotnost manjšinskega gibanja, baš ker ima za ozadje velike razlike in nasprotstva med posameznimi manjšinami, njihovimi interesi in cilji. Henry Bordeaux: (član Francoske akademije) * Strah pred nezgodo Od onega dne, ko se je peljal gospod Pernerot z dopusta nazaj v Pariz mimo razbitega vlaka, ki je bil prejšnji dan trčil v drugega, ni imel več mirne ure. Mahoma je bil spoznal, da je za človeka, ki se je srečno rodil, v življenju glavna stvar, da se umika smrti, ki preži za vsakim oglom v obliki raznih nezgod. Tako je postal strah pred nezgodo običajni predmet njegovih misli. In naposled se mu je zasmilila večina ljudi, ki so se posluževali raznih prometnih sredstev, ne misleč na to, da utegnejo biti vsak trenutek zdrobljeni, sežgani, u dušeni, utopljeni, umorjeni... ne vštevši strupov, ki se skrivajo v pokvarjeni hrani. Gospod Pernerot je najprej skrčil uporabo železnice na neizogibni minimum. Ce je pa že bil prisiljen, da se je peljal s hlaponom, si je premišljeno izbral mesto po obče znanih pravilih: Ne vozi se v I. razredu, kjer si v nevarnosti da te umorijo! Ne vozi se v III. razredu kjer ti trdi les v slučaju trčenja polomi vse ude! Ne stopaj v vagone v začetku ali na koncu vlaka, zakaj edino ti se pri trčenju razbijejo, ampak poišči si voz II. razreda sredi vlaka in sedi v sredo tega voza! Ce se je vozil s parnikom, si je po- j prej oblekel poseben rešilni telovnik iz j gume. ki se je dal napihniti v eni minu- j ti. Iz previdnosti pa se je razen tega tu- j di pri najlepšem vremenu vedno potikal i v neposredni bližini skrinje z rešilnimi pasovi ali rešilnih čolnov: nevihta lahko pride, kadar si najmanj pripravljen nanjo! S prenevarnimi avtomobili se ni nikoli vozil, s kolesom pa še manj, ker se pri trčenju takoj razbije. Pač pa se ni bal tramvaja, kojega solidna in težka masa pri trčenju s cestnimi vozili ne more utrpeti dosti škode. Vozi redno po tiru, hrope in ropoče že oddaleč. tako da se lahko za časa umakne, in se premika z uprav miroljubno počasnostjo. Zato je smatral tramvaj za udobno pribežališče, vredno resnega moža. Nekega dne, ko se mu je silno mudilo, se je celo zaupal enemu onih velikanskih avtobusov, ki grmijo z uprav nevarno naglico po pariških ulicah ter plašijo pešce in redke konje. Ko je bil v avtobusu, je spoznal, da niso za svoje potnike prav nič nevarni, da ograža-jo le pešce na cesti. Zato se je od tistih dob posluževal tudi njih. Toda Bog ne daj, da bi bil kdaj prestopil prag podzemske železnice! Mislil je, da oni, ki gre pod zemljo, ni vreden, da bi se vrnil na beli dan. V gledališča in kinematografe je hodil le redko ir to iz previdnosti. Kolikokrat nastane, navadno zaradi ognja, panika, pri kater} pogine večina gledalcev! Zato je vzel vedno le sedež tik vrat, da bi bil, če bi se zgodila nesreča, lahko z enim skokom zunaj. Ker pa je neprestano z največjo pozornostjo gledal na to, ali je vse v dvorani v redu, mu je ušla polovica predstave in nikoli ni dobro vedel, kaj se je prav za prav godilo na odru ali na platnu. Če je bil povabljen na ples ali pojedino. ie še! zeio nerad, vedoč, da se tla v sobanah, v katerih je zbranih mnogo ljudi, rada vdirajo. Zato se je v takih primerih vedno držal sten in se ni upal v sredino dvorane: pri stenah so namreč trami krepkeje zvezani med seboj in se ne zrušijo tako izlahka. Niti naj-mikavneiša plesalka ga ni mogla zvabit' v sredo plesišča. Na svoje zdravje je skrbno pazi!. Vsako jutro ie z velikanskim zadovoljstvom ugotovil, da še živi in da so vsi njegovi udje celi. Nato je pogledal na toplomer in na tlakomer in se je oblekel tako, kakor sta mu svetovala: spodnje hlače iz platna ali iz flanele, če treba, tudi pomožni volneni jopič itd. Jedi so mu kuhali v aluminijastih posodah. Vedel je. da človek od okruškov pološčenih posod lahko dobi vnetje slepiča in da se z bakrenimi lonci lahko zastrupi. Vsako jutro je šlo vse lepo mirno, do trenutka, ko je dobil časopise. Tedaj se je razburil. Pa ne morda zaradi politike, športa ali gledaliških poročil. Zanimale so ga samo nesreče in umori. — Spet so se trije ubili z avtomobilom! Spet je skočil vlak iz tira! Spet so umorili bogatega starca! Ko je prečital taka poročila, je v nervoznem zadovoljstvu kar mencal z rokami, češ: »Samo da ni mene med njimi!« Kriminalistične statisiike niso imele zanj nikakih skrivnosti. Za vsak mesec je vedel število mrtvih in ranjenih pri železniških nesgodah. Na koncu koncev je spoznal, da je življenje v velemestu, kakršno je Pariz, le prenevarno. Kupil si ie posestvo zunaj na kmetih, daleč od glavnih cest, kjer prašijo in smrdijo avtomobili in motorji. Okoli hiše si je dal zgraditi visok zid z neprekoračljivo žično pregrado na vrhu. Vrata so imela dvojno , patentno ključavnico. Dva velika, divja i psa sta čuvala vhod. i Trije ugaševalci ognja so bili pritrjeni na stenah ražnih sob, a vzlic temu je gospod Pernerot po trikrat na dan pregledal hišo od kleti do podstrešja, češ. da ne bi nastal kak požar. Tako lepo si je uredil življenje, da je bil res zadovoljen. Posebno je ljubil izprehode po ravnem. — Hoja peš, je dejal, je kraljica športov! Slednjič se je tako popravil, da ga je bilo kar veselje pogledati. Dobival je še časopise, a njegovo zanimanje za dogodke v širnem svetu se je manjšalo od dne do dne. Tudi poročil o nezgodah ni več čital. Nazadnje je odpovedal vse časopise in je pozabil, da so železnice, avtomobili in parobrodi vobče na svetu... Postal je uprav junaški, pogumno ie stopal po svojem vrtu in svojih njivah navdušeno je vsrkaval zrak. varno g!c daje okoli sebe na desno in na levo. naprej in nazaj. Kje je bila nevarnost? Ni je bilo! Čutil je. da postaja nesmrten. Nekega dne ga je ubilo letalo. Opa zoval ga je bil že nekaj trenutkov z neznanim strahom. In tedajci se je nerod-j no spustilo na zemljo in mu je padlo na j glavo... šolskega leta Oblastno priznana pevska šola prof. dr. Par«l Kozina. Začetek pouka v solopetju 1 septembra Novi učenci se sprejemajo vsak dan od 1 do 3. popoldne v Beethovnovi ulici 9/1. Preizkušnja glasu in ukovina po dogovoru. 1332 Matura na državni realki. V jesenskem roku je delalo maturo 16 kandidatov, med temi to tudi nekateri samo iz enega predmeta ali iz dveh predmetov ponavljali eden ali dva predmeta. Od teh sta bila dva odklonjena za celo leto, eden po za pol leta- Celokupni uspeh je torei izvanredno dober: od 44 kandidatov sta padla samo dva. Svoječa-sno tozadevno poročilo v tSlovencu* je bilo napačno. . Državna dvorazredna trgoTska šola t Ljubljani. Šolsko leto 1927./28. se prične dne 12 septembra s sv. mašo ob 9. v križevni-Ski cerkvi. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih. Ponavljalni izpiti se prično v petek, 9. t. m. točno ob 8. Natančen razpored je razviden iz razpisa na razglasili deski. Kdor bi 12. septembra ae prišel, se smatra, da je izstopil in se na njegovo mesto sprejme drug. — Ravnateljstvo. Sokol Sokol I. vabi svoje članstvo, da ie v čim večjem številu udeleži javnega na-»topa bratskega društva Sokol II. v nedeljo dne 4. t. m. na Prulah. Vabimo tudi vse brate, ki imajo kroj, da se udeleže nastopa in povorke v kroju. Zbirališče za po-vorko je na dvorišču realke, odkoder je odhod ob 15. uri z našo godbo na čelu. Bratje, sestre, pridite, da povečamo z obilno udeležbo slovesnost bratskega društva, ki je enako nam potrebno vsestranske moralne in gmotne pomoči! Zdravo! Odbor! Sokolsko društTO v Ormožu priredi dne 4. septembra t. 1. popoldne v proslavo svoje I51etnice javni nastop z ljudsko veselico, plesom in srečolovom. Veselični prostor leži idilično za mestom v tako zvani mestni grabi. Za člane društev Ljutomer, Čakovec, Varaž-din in Središče je dovolila generalna direkcija železnic 50 % popusta. Iz Cakovea vozi ta dan izreden mešanec z odhodom Čakovec ob 12.10, Središče 13.03, dohod v Ormož 13.25, na kar opozarjamo vse prijatelje So-kolstva. 1320 Sokolski odsek Rimske toplice vabi na prireditev v nedeljo 4. septembra popoldne. 1319 cLjubljanski Sokob. Prednjaški zbor naznanja, da prične prihodnji pondeljek, t. j. dne o. septembra 1927 z redno telovadbo moške dece; v torek, dne 6. septembra pa z redno telovadbo ženske dece Vpisovanje se vrši dnevno med uradnimi urami od 18. do pol 20. v sejni dvorani v Narodnem domu. P. t. starše, odnosno varuhe prostato, da pripeljejo svojo deco osebno k vpisovanju. Telovadne ure za dečke bodo v pondeljkih in petkih, za deiklice pa v torkih in sobotah od 17. do 18.15. Telovadne ure za moški in ženski naraščaj ostanejo nespremenjene, na kar se naraščajnike in naraščajnice opozarja. Telovadba starejših članov se bo Tršila vsako sredo od 18.30 do 19.30 zvečer. Zdravo! ._ Prednjaški zbor. Dopisi VIČ. (Zlata doba brez nasilja.) Viška učiteljica O. K. ki je skoro edina gojila vzgojo otrok tudi izven šole s tem. da ie vadila sokolsko žensko deco, .ie dobila svoje plačilo od človekoljubnega kjero-ra. dikalskega režima sprave in pravice. Nagradili so io za njeno dvojno vzgojno delo s tem, da so ji naklonili mesto v zelenem Štajerju, in sicer v vasi. ki od železniške postaje ni oddaljena nič inan.i, nego 30 km. Človekoljubnih gospodov ni ganilo zdravniško izpričevalo o njeni bolezni. Dovolj je bilo morda zanje vzrokov ki so tehtnejši od bolezni preganjanke. Ona ie morala iti, ostale pa so njene tovarišice, mlajše po letih in mlajše v službi. — V zadnji številki rfasila javmih nameščencev »Naš 01 as«, ki je brezdvomno nadstrankarsko, je izstavljena sijajna diploma tem gospodom ravno z ozirom na odgon naših učiteljev na Štajersko. Gospodje, pripnite si na junaška prsa po en izvod te številke gla-sjla javnih nameščencev, da Vas bomo poznali 11. t m .IEŽICA. Nocoj ob 20. se bo vršil v gostilni -»pri Štirnu« na Jezici volilni sestanek »Napredne gospodarske liste«. Govoril bo sreski kandidat z. Ku&ar. Vabljeni vsi naši volilci in somišljeniki. SKOPJA LOKA. Odbor kr. o. SDS vabi vse somišljenike iz mesta in okolice na volilni sestanek ki se bo vršil v nedeljo, dne 4 septembra ob 10. v mali dvorani Sokolskega doma. Poročata naš kandidat za srez Kranj Lončar in odposlanec iz Ljubljane dr Dinko Pik;. Somišljeniki in pri jaHii. tKleležite se sestanka polnoštevilno! ZAGORJE OB SAVI. Danes in jutri ima kandidat g. Rudolf Juvan v litijskem srezu več shodov, in sicer po naslednjem redu: Danes ob 6. zvečer pri Robavsu na Lokah, jutri v nedeljo pa ob 7. zjutraj na Izlakah, ob pol 9. v Kofcredežu, ob po! 10. v Sokolskem domu v Zagori« in popoldne ob 3. v Kandršah VIDEM OB SAVI. V nedeljo, dne 4. sep. tembra priredi tukajšnje gasilno društvo vetfto veselico na vrtu načelnika z. Pod-ieda. Svira priznana krška gasilna godba na pihala. Začetek rajanja ob 15. Da ne bo želodec gladoval m se grlo sušilo v vročini bodo preskrbele in uredile naše požrtvovalne dame in veselični odbor. 1333 fiaf bolfifc, najtrpcžiiejšg,, lato iK*icene|& Naročila, m, vsa. dopisa., licoit,se> malih, oglasov, jt,poslati, M,OgLnsniodL-dalak -Jutra,' LuMjaJia,, PrtJtriLoua,*. TaL st. 2492. Mali oglasi Ust. prislojbisut, jvvposlas li eoa/tAsn. z aaročilon^se,-ctr- st, oglasi, m. prtobcucr. ttkounj, račun, poJU+lra,-nilnic* fjttbljasut,sl. 11S41. JLaLi,oglasi, hi,sLuiifo- o posredovala* in, socual Zatuluc, doptsovaitja, t*, vglafu b-gourktg^aU rut, fLCuiuuvt. občUdua,; vsaka, btssda, <50pcu~.-/Jcy nJdansu^a, isigcaj& i wa^btstdas Vin. f-. - Najmanjši TMsok Visi, 5-. Vrislojbiaa, za, šifro dm,manjn ZJUfii. Vuu tO'-. Vruslojbuia, za. sifrv VtA, Profesor sprejme na hrano in stanovanje ž dijakinji. Klavir aa razpolago. Naslov pove oglasni oddelek cjntra*. 25178 Cisto sobico oddam za 130 Din mašeča« Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. Snežne čevlje sprejema v popravilo radi bUžajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Trebar, Sv. Petra cesta 6 in Preeirnova ul. 30 24523 Brivski salon za gospode in dame v Vo3-njakovi ulici 4 (cesta na gorenjsko železnico) je ob nedeljah dopoldne odprt. 25206 Avtomobile dvosedežni Citroen za Din 13.000, \Vanderer za 26.000 Din in več šestsedeinih voz od 26.000-58.000 Din prodam. Vsi v porabnem stanju pri A. Lampret, LJubljana, Dunajska cesta 23. 25188 Avtomobil* nem stanju kupi A. Lampret, Ljubljana, Dunajska cesta 32. 25180 Motorno kolo znamke »Indian* ali »Har-ley Davidson--, težjega modela, minimal 500 ccm kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene poslati na naslov: Vflibald Toman, trgovec, Trbovlje. Pek. pomočnika poštenega, ki bo raznašal tudi pecivo, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddeleik •Jutra« pod iifro »Pek*. 25103 Praktikanta za knjigovodstvo, strojepisje in stenografijo sprejme takoj tovarna lesnih izdelkov Jurklošter. 25194 Učenca s primerno šolsko naobraz-bo sprejme konfekcijska trgovina v Ljubljani. Ponudbe na poštni predal št. 94. 24903 Prešivalko dobro izurjeno, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25145 Samostojno šiviljo sprejmem. Ponudbe s 6liko, katero vrnem, na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prvovrstna«. 25131 Potnika pridnega, z dobrim nasto-pom, sprejmemo za Ljubljano in okolico za alkoholne in brezalkoholne izdelke proti visoki proviziji. Ozira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Sposoben 101». 25101 Šolske knjige za trgovski tečaj, dobro ohranjene proda Milka Gratzer, Prisojna ul. 1/1X1. 25230 Knjigovodjo )erfektnega, agilnega izter-evalca sprejmem v trgovino z železnino. Lastnoročno pisane ponudbe z referencami pod »Samostojen 29» na oglasni oddelek »Jutra*. 25129 Prijetno senzacijo za vsako damo nudi najnovejša št. »Ženskega Lista*. Kako naše dame upoštevajo svojo, revijo, najbolje dokazuje število čitateljic, ki se je dvignilo nad 25.000 Našim ženam se tu nudi zopet bogat modni del z in-teresantnimi novitetami pod naslovom »Crno-Bijelo*. — Zabavni del je osvojil naše žene kakor samo film. A stalne rubrike tega lista v resnici spominjajo na neki tiskani film, ki je bogato ilustriran. Vsaka žena najde svoje Učne interesantnosti pod naslovom »Grafolog*, »Kraljica mode», »Mali Ženo* (kozeri.ia\ »Kozmetika* in elično. Ni čudo, da se dnevno javljajo nove pred-plačnice, ker Ust stane četrtletno samo 40 Din pri upravi r Zagrebu, Samostanska 2/1. 24891 2 klavca perutnine spretna in izvežbana rabim za službo v Srbiji. Samo \u vežbani naj se javijo pismeno ali osebno pri P. J. Klefisch, eksport jajc v Ptuju. 25082 Šofer perfekten vozač in mehanik, z izvrstnimi dolgoletnimi spričevali, dobro opi-gan, za razne vozove, dobi takoj dobro stalno službo. Dopise z navedbo currieu luni vitae na Predilnico t Tržiču. 24992 Šiviljo sprejmem v konfekcijsko trgovino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod značko »Konfekcija«. 25020 Knjigoveza pomočnika, veščega v vezanju protokolov in drugih knjigoveških poelov ter po-zlačevanja, takoj sprejmem Pojasnila pri Študentsko knjižari, Kragnjevac. 25058 Samostojno šiviljo zmožno 1000 Din kavcije, sprejmem. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Šivilja 222». 25223 Učenko pridno in pošteno sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl oddelek »Jntra* pod šifro »Učenka 26». 24896 Učenca za fotografsko obrt sprejme takoj foto-atelje W e i s s, Polzela, Savinjska dolina. 24836 Kuharico vajeno gostilne, sprejmem 15. septembrom. Oziram se le na večletna - spričevala. Ponudbe na gostilno Amalija Poula. Novo mesto. 24778 Čreva Sprejmem zastopstvo in komisijo za Češkoslovaško kjer je sUnovališče. Dam potrebno garancijo. Prosim pismene ponudbe s pogoji pod šifro »Agilen in vpe-ijan* na oglasni oddelek »Jutra*. 25204 Stavbni tehnik želi službe v Sloveniji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25135 Učiteljica poučuje klavir in teoretične glasbene predmete po najboljši metodi. Pouk vesten, cena zmerna. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. b 25017 Diplom, učiteljica poučuje nemščino, francoščino in angleščino. Šelenburgova 4/1. 25048 Tvornica perila Alešovec, sprejema zopet v pouk gospodične ki hočejo šivati perUo za se, ter izdeluje vsakovrstno perilo po meri iu najnižji ceni. Cankarjevo nabrežje št. 1/1. 24980 Nemščino poučuje temeljito učiteljica. Doma e od 1.—4. ure. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 8 24502 Nekaj pohištva dobro ohranjenega prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 24905 2 smirna preprogi veliki, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25216 Poceni prodam: več nemških in slovenskih leposlovnih knjig, note za klavir, gojzerce št. 38, srebrno dozo, kožuhovino (Zo-belmurmel) itd. Kolodvorska ulica 5. 25108 Kopalna banja pločevinasta, poceni naprodaj v Streliški ulici št. 8, pritličje. 25132 Razne predmete že rabljene, kakor: moške obleke, površnik, otroško posteljo, otroški voziček, ampelj in različno drugo ugodno prodam. Na ogled v opoldanski uri na Rimski cesti 9/H, vrata 16. 25083 Kovaško orodje dobro ohranjeno in nekaj starega železa proda F. Lah, Senovo, Rajhenburg. 24995 Ga. Roza Gallatia Poljanska cesta IS, prične pouk v klavirju 15. sept. 25221 Entlam^ in izdelujem damsko perilo po najnižjih cenah. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 25219 Učiteljica izprašana, poučuje francoščino, nemščino in klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25227 Potnike zastopnike, agente, zanesljive in poštene sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudbe pod »Zanesljiv 28» na oglasni oddelek »Jutra*. 25183 Gospodična vešča slov. in italijanskega jezika ter strojepisja, želi primerne službe v pisarni, trgovini ali kot blagajni-čarka. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiva 46*. 24687 Posredovalnica rak, Sv. Petra cesta 8 preskrbuje najboljše natakarice iu služkinje. 25191 Deček poštenih staršev, absolvent 2 razr. meščanske šole, bi se rad izučil železostrugar-stva. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25175 Absolvent radbene srednje šole želi primerne namestitve. Dopise pod šifro »Absolvent 55» na oglasni oddelek »Jutra* 25155 Deček z dvemi razredi meščanske šole, bi se rad izučil v špecerijski ali meš. trgovini, najraje v Ptuju, Celju ali Mariboru. 25174 Natakar želi službe. Naslov oddelku »Jutra*. j ogl. 25169 Sluga star 25 let, želi kjerkoli primerne službe. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Sluga« 25134 Natakarica želi službe, najraje na deželi. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Zanesljiva«. » 24987 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe nai lažje > 1 n i b o ▼ Beograd ako se zglase v beron tiio-nomija. Beograd, Višina 11 23506 Pletiljo Teščo vseh del, z vgo oskrbo v hili sprejmem takoj. Ona, ki dela na Autobund-musteraparat, ima prednost. Tončka Kuhar, Poljanska cesta 5. 25181 Učenko sprejmem v konfekcijsko iu modno trgovino za gospode. Ponudbe pod šino »Poštani 198» na oglasni oddtbk »Jutra*. 86196 Prodajalka špeoerij. stroke, zeli spremeniti službo. — Gre kot praktikantinja v manufak. turno ali mešano trgovino. Ponudbe pod »Vestna* na podružnico »Jutra* v Celju 24986 Vpokojen preglednik finačne kontrole, srednjih let, trezen, delaven in vesten, želi službo pisarja skladiščnika, vratarja ali karkoli primernega. Ponudbe pod »Gladujoč patrijoti na oglasni oddelek »Jutra*. 25116 Plačilni natakar kavcije zmožen, želi službe. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »plačilni natakar«. 85168 Prodajalka želi službe za takoj ali pozneje v Ljubljani ali izven. Dopise pod šifro »Dobra moč 1782« na oglasni oddelek »Jutra« 25172 Učenec -in poštenih staršev, z dve-•ni razredi meščanske šole. -e želi učiti za brivca. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 86176 Radio amaterji in trgovci! Naprodaj 12 radio prejem-nih aparatov (dva osemcer-na, štiricevni, trocevni in enocevni), nizkofrequeini ojačevalci, filtri, zvočniki, anodni in kurilni akumulatorji, antenski materijal, vrtljivikondenzatorji, upori, NF - transformatorji, detektorji, ojačevalci itd. itd., vse skupaj za izredno nizko ceno 30.000 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Jek». 25126 Klavir in italijanščino >oučuje ' Jankovičj Erjav-Seva cesta 31, pritličje — desno. 25314 Šoferska šola daje pouk in izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne šoferje. Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan. Prospekti gratis. Natančne informacije ▼ avto-školi, Zagreb, Kaptol 15 — Telefon št. 11-95. 25193 Učiteljica poučuje nemščino za osnovne in meščanske šole. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Konverzacija* 25195 Klavir ln teorijo o u č u j e priznan jlasbenik na Viču, " P,ožni dolini in Glincah. — Cena zmerna. Naslov v trgovini g. Završnlka. 25115 Italijanščino poučuje perfektna in potrpežljiva učiteljica. Naslov v oglasnem' oddelku »Jutra*. 25114 Lecons Conversation. Naslov v ogl. oddelku »Jutra». 25207 Nemški pouk konverzacijo nudim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25209 Trg. akademike v Mariboru uspešno instru-ira proti stanovanju z zajtrkom, ozir. proti honorarju Ponudbe a oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Reven trg. akademik*. 25163 ilLM.I.I ■o m < r m i?5 SI ta o a. »►"ta © o ST Premog, drva in sploh kurivo aaj pri tvrdki Velepič. d neja cesta 35. iv. Jer- 204 Sobno opremo kompletno posteljo, omaro in nočno omarico poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35061 Posteljo nočno omarico in več drugega blaga prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25146 Kozarci za vlaganj« točivja, večje število (po 10 lit.) poceni naprodaj. Globoko pod ceno naprodaj tudi stiskalnica za sadje Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stiskalnica*. 23100 Šivalni stroj »Singer«, moški rinkšif. proda za 1750 Din Anton M i k u š, opekarna stavbne družbe, d. d., Vič št. 114. 85187 Dame malimi nožicami dobijo čevlje po izredno nizkih cenah pri Volka, Krekov trg. 25185 Pisalni stroj modern in dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Underwood». 25178 Peč za oblate dobro ohranjeno, kupim. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »St. 333» 25149 Zakonca brez otrok iščeta stanovanje z eno sobo (event. dvema) in kuhinjo, v mestu ali na periferiji za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra* pod »Stan takoj*. 25051 Lepo stanovanje solnčno, 2 sobi, kohinjo iritiklinaaii, v novi hiši akoj oddam. Naslov v ogl. oddlku »Jutra*. 25156 Namizno sadje jabolka in hruške razpošilja po najnižji ceni Peter Seti-na, Radeč e-Zidani most. 194 Breskve namizne in za ukuhavanje nodaj na Poljanski cesti gt."l2. 25123 Stanovanje 2—3 sob s pritiklinami želim v Mariboru, okoUei ali ob železn. progi Maribor— Pragersko—St. Uj—Bistrica. Vzamem tudi v najem enodružinsko hišico. Ponudbo na oglasni oddelek »Jntra* pod »Železniški uradnik v pokoju*. 25130 Otrešenih jabolk kislih, za sadjevec, kupim več vagonov proti takojšnjemu piačilu. Ponudbe na podružnico «Jutra> v Celju pod »Jabolka.. 25102 ,epo sobo s kuhinjo a v najem pol ure od Grosuplja Anton Pavčič, Sp. Duplice, p. Grosuplje. Parcelo v velikosti od 450—700 m> kupim. Ponudbe z navedbo kraja in cen6 na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Parcela K 11«. 25006 Novo hišo prodam za 80.000 Din Zgornji Šiški št. 152. 25011 Enonadstr. hiša e staroznano gostilno, gosp. poslopjem, ledenico, kovač-nico, velikim sadnim in ze-lenjadnim vrtom, ob državni cesti na prometni točki ugodno naprodaj. Pojasnila daje Majzelj, St. Jernej — Dolenjsko. 24878 Za sabljaški šport: 4 sabljaške krinke, 2 flo-ret krinki, 3 sabljaške rokavice, 1 plastron, 2 Flo-ret, 10 sabelj, 2 otroški sablji in 4 rezila, vse skupaj prodam za 700 Din. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 25187 špiMiter Remelter c nk) iŽJod dnevne cene dobavlja vsako količino CALIN' k. d., Zagreb M»i dai'čini l. Prešanega sena travniškega kupi množino Kregar & Ljubljana Vil. vsako Co., 25052 Brzojavne droge hrastove, zdrave in lepe, olupliene, po možnosti suhe kupim: 4500 kosov 8.50 m dolgih, 3000 kosov 9 m dolgih, 1000 kosov 9.50 m dol. gib. 4000 kosov 10 m dolgih, 1000 kosov 11 m dolgih 1000 kosov 18 m dolgih, 150 kosov 13 m dolgih in 150 kosov 14 m dolgih. Za oddati tekom 4 mesecev in pričeti takoj proti takoj, šnjemu plačilu. Ponudbe na lesno veletrgovino Franz Mumelter in Bozen (Bolza-no) ItaUen. 188 Polhove bože lo vit droga od divjačina kupuje ln zanesljivo dobro plača D. Zdravič, Ljubljana, Florijanska ulica št. 9. 47 Šivalni stroj moški, krojaški, znamke »Pfaff 34« kupim proti ta-kojlnjemu plačilu. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek Vinograd bližini Brežic, z letošnji-pridelki, vso opravo, sodovi, kadmi, stiskalnico, hišo in vin, hramom naprodaj. Pojasnila v oglasnem oddelku »Jutra«. 24782 Hišo s 4 sobami in pritiklinami. z večjim vrtom kupim v ceni od 60—80.000 Din. Vodovod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Enonadstropna v Ljubljani«. 25202. Hišo z gostilno ter vsem gospodarskim poslopjem, nekaj njiv in travnikov. pripravno zlasti za mesarje, ker je devet vasi brez mesarja, odda Ana Kržišnik v Žirovnici št. 6. 2512" Hišo z gostilno v zelo prometni ulici in stanovanjsko hišo, pripravno za vsako obrt, prodam v Mariboru. Vprašati v odvetniški pisarni dr. Tam šiča, Maribor, Aleksandrova cesta 19. 25085 Lokal oddam s 1. novembrom Hrenovi ulici št. 16. Pojasnila istotam v 11. nadstr. 25001 Lekarna na Štajerskem, na glavni progi naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lekarna*. 24780 »Jutra« pod ■Pfaff 84*. 35010 plačuje rdeč fižol Din 4•— prepeličar Din 4 mandalon Din 3-i0 suhe gobe do Din /0 — vinski kamen Din T— Večje množine po dogovoru. Lokal ulični ali dvoriščni, tudi lahko v prvem nadstri v sredini Ljubljane, za obrt, iščem (a takoj ali po dogovoru. — Pogodbe na: Ivan Kokalj, Bled, Riben-ška cesta 76. 24704 V na oglasni oddelek .Jutra«. ' 25196 Večji kapital rabim za kratko dobo svrho izpeljave zelo regta-bilne kupčije. — Nujne ponudbe z navedbo vlitne kapitala pod »Dobre obre«ti: ua oglasni oddelek »Jutra*. 25090 Družabnik« namestnika za posredovanje zemljišč v Ljubljani, s 5000 Uin pristopnine sprejme takoj proti osebni predstavitvi Zagorski. Maribor, Tat. tenbachova ulica štev. 18. am Družabnika z 80-100.000 Din kapitala, za vagonske pošiljatve deželnih priddkov v iasetm. stvo in za komisijsko zalogo vipa sprejmem. Ponudbe na ogluni odd«Uk »Jutra* pod šifro »Deželni pridelki*. 25196 glasiti; čaka iier. Iskreno 25150 Dve rožici ki samevate med gorami, želite »enega znanja z inteligentnimi gospodi. Prednost imajo juristi. Dopisa n« oglasni oddelek »Jutra* pod »Planika in Marjetica*. 25118 241etni uradnik želi znanja radi takojšnje ženitve s poštenim dekletom Dopise po motnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra, pod »Tvoja«. 25095 Cda^ha, Gramofonisti! Vsa popravila vseh vrst gramofonov in drugih različnih godbenih aparatov izvršim strokovnjaško solidno, ceno in pod jamstvom v svoji špeeljalni delavnici za fino mehaniko A. Rasberger Ljubljana, Tavčarjeva ul. 5 Iz dežele prinešena popravila izvršim, če je le mogoče še isti dan. Peresa, zobna kolesa in različni posamezni deli vedno v zalogi. 196 Najceneje in najbolje kupite VIJOLINE in druge glasbene potrebščine za učiteljišča in glasbene zavode pri MINKI MODIC Kopitarjeva ulica I (nasproti Jugoslov. tiskarne). 25173 Klavir znamke Luner, Wien, naprodaj. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra., 25220 črn pianino v dobrem stanju, z metalno konstrukcijo, kupim. — Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*. 25151 Gramofon s ploščami prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25141 Harfo dobro ohranjeno, kupim. — Pismeno na oglas, oddelek »Jutra, pod značko »Dobro ohranjena«. 25167 Klavir dobro ohranjen prodam radi preselitve. Naslov v oglas, oddelku .mem t t a k o v r s t-a« predmet« papirne, galanterijske, perilo, pletenine in druge »troke, v popolnoma novi lokal na Viču. Ponudb« prosim b» oglasni oddelek »Jutra, ped šifro »Dobro blago*. 25158 Sto nagrad p« 1000 DU. Kdor pošlje SO Din, dobi franko 1 fini parlem, »obno pasto i« žr«bao ŠUv. R. CotiS, kozmetični laboratorij, Vrhnika 1D« Corwood: 51 preganjana žena Roman. Tam, kjer so udarjali krampi in kladiva, je delala gruča ljudi kakor obsedena: Blackton, z rokavi zavihanimi do ramen; Gregg, ki je ves potan izpodbujal ljudi, naj se podvizajo; in med njimi, z razpeto košuljo, okrvavljenimi rokami in brado in lasmi vihrajočimi v vetru — stari Donald Mac Donald, ki je razbijal in razmetaval kamenje kakor obseden. Za njimi je stala Peggy Blacktonova z rokami prižetimi na prsi ter klicala zdaj temu, zdaj onemu, naj kopljejo hitreje. Vsaka dvojica rok je delala s popeterjeno silo. Ogromne skale so se valile v stran. Možje so si z golimi prsti krčili pot skozi prst in skril. Kladiva so zadajala udarce, ki bi bili zdrobili jedro granitnega bolvana. Pol ure — tri četrti — in Blackton se je vrnil tja, kjer je stala Peggy Blacktonova; njegova obraz je bil zamazan in resen, roke razpraskane od kamenja, oči svetle od veselja. »Kmalu bomo tam, Peggy,« je zasopel. »Še pet minut pa —« Krik ga je prekinil. Oblak prahu se je bil zavalil iz ustja predora in v ta oblak je planilo pol tucata mož s starim Donaldom na čelu. Vrnili so se, še preden se je prah usedel. Pegy Blacktonova se je s presunljivim vzkrikom vrgla naprej in je krčevito objela z zlatom odeto postavo Jane, ki se je opotekala in se smejala in plakala v solnčnem sijaju. Stari Donald pa je ovijal svoje dolge roke okoli Aldousa in pretrgano vzklikal: »Bože moj, Johnny, Johnny — nekaj me je gnalo, da bi šel za varni — in res je bil skTajni čas — toliko da sem vaju še videl, kako sta stopila v ooyota!« »Bog vam povrni, Mac,« je rekel Aldous. Pavel Blackton mu je stiskal roko — in za njim so mu jo stresali vsi ostali. Peggy Blacktonova je ihtela kakor dete, ne da bi izpustila Jano iz naročja. »Mac Donald je prišel baš še za časa,« je povedal Blackton, trudeč se, da bi govoril mirno, in sileč se, da bi se smehljal. »Pet minut pozneje — in--« Prebledel je. »Ne hvalim Boga, da se je tako končalo,« je rekel Aldous tako, da ga ni slišal nihče razen inženjerja. »Hvalim ga za to, da je prišlo do tega. Mislila sva, da gledava smrti v oči, in zato sem se ji izpovedal ... Tu notri sva se na kolenih zaobljubila drug drugemu. Prosim vas za svečenika — kakor hitro ga morete dobiti, Blackton. Ne recite Jani ničesar, samo brž ga pripeljite na dom.« »Niti pol ure vam ne bo treba čakati,< je odvrnil Blackton. »Evo Toma z vozom. Takoj vaju odpeljem domov in skočim po svečenika.« Ko so prišli do voza, se je Aldous ozrl po Mac Donaldu. Starec je bil izginil. Naprosil je Gregga, naj ga poišče in pošlje v bunga-low; nato je zlezel na zadnji prostor ter sedel med Jano in Peggy. Njena mala roka mu je počivala v desnici. Njeni prsti so stiskali njegove. Lasje so ji zakrivali obraz. Peggy Blacktonova, ki je sedela na drugi strani, se je smejala, pripovedovala in vzklikala, vse v eni sapi. Ko so stopili v hišo, je Aldous šepnil Jani: »Ali bi šli takoj v svojo sobo, dragica? Rad bi vam nekaj povedal — čisto na samem.« Ko se je vzpenjala po stopnicah, je Peggy prestregla znamenje svojega moža. Aldous se je pomudil z njima. V dveh minutah je razložil zmedeni in vzradoščeni Peggy, kaj se je zgodilo; ko ]e Blackton odhitel po pridigarja, je krenil za Jano. Njena vrata so bila zaprta. Potrkal je. Obotavljaje se jih je odprla. »John —« »Povedal sem jima, ljubica,« je šepetal ves srečen. »Razumela sta. In, Jana, čez deset minut pride Pavel Blackton s svečenikom. Ali vam je prav tako?« Odprla je vrata na stežaj in John je spet razprostrl roke proti njej. Nekaj trenutkov je stala kakor kip; rahel trepet, ki je šel po njej, je bil edino znamenje, da je živa. Nato je rdečica na njenih licih potemnela in pogled njenih oči je vroče zasijal. »Počesati se moram,« je odgovorila, kakor da se ne more spomniti ničesar drugega. »Moram — moram se — napraviti.« Radostno se smejoč je pristopil k njej ter zajel nežno bogastvo njenih las v roke in jih v prelestnem neredu nakopičil okoli njene glave in obraza. »Moji ste, Jana!« je zamrmral, smehljaje se ji v oči »Sem, Aldous — ako ni bilo vse to sen!« »Na veke vekov!« »Da, na veke — na vse veke.« »In zato naj ves svet zve, da naju poroči svečenik...« Pomolčala je. »In kot žena,« je nadaljeval z glasom drhtečim od sreče, »kot moja žena me morate poslušati!« »Mislim, da vas bom poslušala, John.« 2930 Sestila od enostavne do najboljše vrste ponuja ob pričetku šolskega leta po najnižjih cenah FranlG Bureš, optik Maribor, Vetrinjska ulica štev. 26 Popravila strokovno in točno po najnižjih cenah Umivalnike dobro ohranjene, iz trdega lesa, s posodo vred, z ogledalom in marmornato ploščo se radi instalacije gorke in mrzle vode ugodno prodajo. Ravnotam so na prodaj tudi stare kavarniške klopi, katere so še v precej dobrem stanju. Interesentje nai se obrneio na upravo hotela „Union" v Ljubljani. Podgane in miši uničite najs