138. številka.
ibra
(▼ Trsio, ▼ soboto zjutraj dne 16 novembra 1895.)
\
Tedaj XX.
„KDIBV4 uhaja po trikrat na teden v ieatili tadanjih ob torkih, i*|Ptklh in MboIShi Zjutranje iidanje it-haja ob uri zjutraj, večerno pa ob 7, uri večer. — Obojno izdftnj* Man«*; ta Je<lennun . f. — .w>, irven Avitiij* f. 1.40 o tri meaec. , . 2.Ho , . . 4,— ■a pol lata . . . i,— ... ■a tm leto . , , 10.— ... 16,— Na iinik« krit prlliim naračntne ■«
m JaalJ« Mir. Potamične itevilk« h dobivajo t pro-dajalnlcab tobak« v Irntu po a uri,, iiven Tnta po S nvč. Sobotno vefterno iidaaja v Iratu « ni., ima Trsta S ni.
EDINOST
Glasilo alcvenakatfa političnega društva za Pplmo
Oblati ne račune po tarifu t peticu; la n«»lo»H t debelimi črkami plačuje prontor. ki>'ikor obnovi navadnih »rutic. 1'o-lmia o-nnrtniee in javne/.ah t »le, domači o^U-i itd. »e računajo po pogodbi.
Vm dopi«i iiiij *c pošiljajo uredniitvu : ulion Ca*i>: in;i »t. 1 M. V*ako pi -mo roor.1 biti frank ovitim. ker nafrankoviin* ne ne aprej imajo. Rokopisi »e ne vrača,o.
Naročnino, rokltmacije in oglase »prejema ttpraviiiitvo ulica Molino pic-colo hit. 3, H. nadat. Odprte reklamacije ■o prtite pofttnme.
r edino«« Je moj".
V pouk.
IV.
Nemški nacijonalec Steinvender: Ako je ministerski predsednik rekel, da vlada ni odgovorna, da bi navajala vzroke z& koji eksekutiven čin, potem nasprotuje tako razumevanje pravici do kontrole, koja pravica brezdvomno pripada zbornici, in tudi dosedanji navadi; nasprotuje temu, kar je danes storil gospod ministerski predsednik sam in kakor bode delal tudi v bodočnosti in bode moral delati, da bode najbrže mogel odgovor dirjati za vsak čuden čin eksekutive. Ministerski predsednik je rekel bistveno : Kdor stoji na čelu toli velike občine, mora jamčiti za to, da bode postopal strogo objektivno, jednakomerno, pravično na vse strani, stvarno in da bode pošteval zahteve avtoritete. Na to stran ne ponuja nikakega pomirjenja mi-nolost izvoljenega. Načelnik vsake velike občine zavzivmlje pa tudi zajedno kAko poli-tisko stališče (Posl. Polzliofer: Kakor svojedobno dr. Pr;x!) (Župan Prix je bil nemški liberalec. Op. ured.) in je naravno, daje kot strankar moral postopati agitatoriško in napadalno. To pa je vsakako manje stvar vlade, ampak onih, ki so izvolili moža svojega zaupanja, da si v naprej store sodbo o upravi izvoljenca. Ti-le ga morajo bolje poznati. O ministerskeiu predsedniku pa je soditi, da ne pozna tukajšnjih razmer. Že to, kar je navel dr. Pattai, da je bilo konsegnirauo vojaštvo po vojašnicah, priča o popolnem ne-poznanju značaja prebivalcev tega mesta. Istotako se vara vlada gledć na mišljenje v bodočnosti. Bistveno torej nismo čuli ničesar, kar bi nas zadovoljilo in moramo pričakovati nadaljnjih pojasnil po vsprejemu nujnega predloga Pattaievega, zbok česar boderno glasovali za ta predlog.
Poslanec H a u c k : Izjava ministerskega predsednika je bila popolnoma nezadostna in prčk in prek neveljavna, Med prebivalstvom vlada nenavadno razburjenje, ker so se vse volitve vršile na to, da postane dr. Lueger župan. 67 odstotkov vseh glasov pripadlo je pravo za pravo dru. Luegru. Toje pravo zaničevanje volje ljudstva, da se je pozneje, v zadnji uri, odreklo potrjenje. Govornik ne pripada k oni stranki, koji je Lueger voditelj, ali tudi oni, ki so bili voljeni na drug program, glasovali so za dra. Luegra. Ni ga m o ž a v občinskem svčtu dunajskem, ki bi mogel tako popolniti to mesto. Posledica temu bode, da bode dr. Lueger voljen zopet in zopet in priti bi mo-ralo razpuščenje občinskega svćta, ki bi bilo zopet spojeno velikim razburjenjem in velikimi zgubami na času in denarju. Ministerski predsednik je menda hotel tu odpraviti kamen izpodtikanja. Komu na ljubo? Javna tajnost je, četudi noče pripoznati tega
PODLISTEK. . Snubač na biciklju.
Spisal Janez Vrabec.
Čedna vasica je bil naš Razbor. Velik ni bil, a živelo se je tam prijetuo in veselo. Dolgočasni dnevi so menjali kakor drugod z veselimi; keilar se je pa priredil kak „domaČ ples" — seveda z deficitom — ali gledališka predstava domačih diletantov, tedaj ne bi bil menjal gospod .Geschiiftsfiiher" tamošnjega trgovca niti s stolnim mestom.Tako je vsaj trdil, kedar so mu čestitali gostje pri omenjenih veselicah na izborno vspelem pri-rejenju, katerega pa ni imel kar nič na vesti. Prikazal se je namreč vselej Še le tedaj, ko so bile vse priprave končane, oral s svojimi dolgimi prsti med gostimi lasmi, kakor da bi si hotel obilne skrbi izruvati iz glave in delal, kakor da bi bi) vse vprizoril sam.
Gospod »Geschiiftsfiihrer* — tako so ga
ministerski predsednik, da na ljubo O-grom ali pravo za pravo o g e r s k i m Židom, pred vsem seveda tudi Židom te državne polovice. Nemški nacijonalci so temu navajeni, da ne dobe potrjenja, ali pri njih navaja navadno nezadostnost d i n a-stiško zvestobe; ali pri tem možu vendar ni te dvombeinje zato ne* razumljivo tembolj, da se mu je odreklo potrjenje.
Posl. dr. Lueger: Ako bi bil Košu-tovec, bil bi že davno potrjen!
Posl. Hauck je spominjal nadalje, da so po smrti Herbsta predlagali oficijozni listi, naj se dr. Prix (prejšnji župan) kandiduje za državnozborski mandat, ker je potrebno, da dunajski župan sedi v poslanski zbornici. (Čujte! Čujte 1 Tako je 1 Seveda, delajo tako, kakor ravno potrebiyejo.) Vedno jasneje je, tia v izvestnih krogih, posebno v krogih grofa Badenija, ne mislijo več na nadaljnji obstanek te države v sedanji sestavi. Drugače si ne moremo tolmačiti, da ae ono jedino, ki nas more držati skupaj: pravičnost, združeno se svobodo, tepta z nogami tako, kakor se dozdeva, da hoče delati ministerstvo Badenijevo.
Socijalni demokrat K r o n a w e 11 e r : O vprašanju tolike važnosti, o katerem se govori tu, bi morale govoriti vse stranke. Izrek o neodgovornosti ministerskega predsednika nasproti zbornici glede na nasvete, ki jih isti dqa kroni, nasprotuje državnim temeljnim zakonom. Krona sama je neodgovorna; ali nasvetov, ki jih daja istej minister, jih ne daja kot zasebnik, ampak kot odgovorni minister. Saj ga zbornica sama lahko postavi v obtožno stanje za vse njegove čine v zbornici in izven zbornice. Strankam večine bi bila dolžnost, da v varstvo konstitucijonalizma zavrnejo vsako tako izjavo ministerskega predsednika, in ako b« tudi postopal v zmislu tega svojega izreka, odreči mu je tudi proračun Vsa zadeva ni dovolj pojašnjena, zato bode glasoval govornik za nujnost.
Nemški nacijonalec Pernerstorfer je izjavil, da se stališča strankarske koristi ne bi se hotel vtikati v to zadevo. Ali to nikakor ni odločilno v politiškem življenju Pred leti mu je rekel neki liberalni poslanec : „Vi niste prikrojeni za politika, ker imate preveč pravnega č u t a". Govornika torej niti ne zanima, koji stranki pripada m o ž, ampak: kako stoji stvar. Jaz nisem politiški prijatelj posl. dra. Luegra. Pod koalicijo sva bila dobra prijatelja, sva morala biti, da se je strmoglavila nesrečna vlada. Danos gre za to, da-Ii naj parlament dopusti, da se postopa žtgim kakor s kakim slugo, ali pa da hoče vstrajati pri svojih pravicah. Današnji dan je bil jako zani-
nazivali domači, a mi hočemo rabiti njegovo pravo ime Tone Suhač — je životaril že nekaj let v Razbor j i, pred kratkim je slavil na sijajen način celd že svojo petletnico!
Ko je vstopil v službo, strinjalo se je njegovo ime popolnoma z njegovo osebico ; bil je namreč tenak iti suhljat, kakor sedem slabili letin. Sčasoma pa je dovel svoje ime ad absurdum, zakaj precejšen trebušček, ki je pričal o „dobri volji" gospoda Suhača, začel je delati njegovemu imenu očitnosramoto.
Gospod Suhač se je čutil kmalu domačega, zahajal rad v družbo in se sploh udeleževal Razborškega socijalnega življenja. Pristopil je k pevskemu društvu, kjer je kot star pevoc, kar je vedno povdarjal, pridno pomagal pri vseli štirih [glasovih, prehajaje v isti pesmi od drugega basa do prvega tenorja et retour. Da je bil pevovodja vesel takega pevca, je umevno In kedar je bil z veselo druščino v gostilni, bil je vedno ži-
miv, dan neprestanih odkritij. Zlasti princ Lichtenstein je razvijal v svojem govoru veliko časnikarsko okretnost in je vse uprizoril uprav velikanski. Od drnge strani, zlasti od dra. Luegra smo čuli zatrdil, ki so bila obr-nena proti ministerskemu predsedniku. Ministerski predsednik je bil zatožen, da govori neresnico. Jaz nisem ministerski predsednik in tudi grof ne, ali jaz si ne pustim reči kaj takega v nobeni družbi, ampak ustanem in povem, kdka je stvar. Grof Badeni molči. (Veselost.)
In kje je ta liberalna stranka ? (Živahna veselost.) Ona ne ve ničesar reči ; njej je le demonstrovati za ministerskega predsednika, ki je povedal brez oviukov in jasno, veliko jasneje kakor v njega mnogo-umnem programu, kaj je njega program : osebno gospodstvo. Istemu možu, ki tu izjavlja, da tej zbornici ni odgovoren, ampak le kroni, izreče liberalna stranka svoje zaupanje. Ta stranka je v mnogih letih že tolikokrati izdala ljudstvo, da jej ni malo ni do tega, daje izda zopet. Danes doživimo zopet, da le mala peščica hoče spoštovati pravice parlamenta, dočim druge sklenjene stranke, kakor za časa koalicije — zagovarjajo reakcijo, ne da bi mislili na sramovanje. Sramujemo se le mi, toda ne radi nas, ampak radi njih. (.Pohvala in ploskanje.)
Moravski Čeh V e b e r: Prvo delo najnovejše vladne tragedije je dovršeno ; ljudstvo je ogorčeno na tem delu. Krščanski socijalisti so pričeli z Bogom, prirejali so pobožnosti, da jim Gospod Bog pride v pomoč ; in pomagal jim je. Ali najnovejša avstrijska previdnost v popolnoma novi ministerski uniformi je posegla v vladno delovanje našega starega Boga. (Živahna veselost.) D u-naj ne sme biti k rš č a n s k i, ampak mora biti židovski, (Ponovna veselost.) Kakov obrat po volji ministerskega predsednika! O tempom, o moreš! Bili so časi, ko je plemenit Poljak hitel na Dunaj na pomoč kristijanom, ki so bili v stiski. Na koncu toli stavljenega naprednega stoletja prišel je zopet na Dunaj plemenit, importiran — rekel bi avstrijski C r ispi (Veselost in smeh.) a ne v to, da bi pomagal stiskanim krščanom, ampak povzdigovunim, prevzetnim Židom. Zvonik sv. Štefana pa vendar ni še sinagoga. Vlada naj stori kar hoče; naj le poseže po Židih, mi posežemo po Bogu in našem ljubljenem cesarju. (Dobro ! Dobro!)
Politiške vesti.
V Trstu, lino 15. novembra 1895.
Držsvni zbor. V proračunskem odseku je izjavil včeraj finančni minister B i 1 i n s k i, da mu je ležeče na tem, da odsek skoro
dane volje, intoniral po večkrat na večer »Liepa naša domovina", moril družbo z go-govorancami, katere je spuščal na vso družbo skupaj in prav temeljito še na vsakega posebej, naročal rad „lojtro" za „lojtro", katere so pa morali sami plačevati: in tako je po svoji skromni moči povspeševal zabavo.
.Kot „inteligenten* in „izobražen* mož zanimal se je Suhač za vse novosti in raaun drugih stvari, ljubil je na vso moč sport. Kako so torej zijali Razborčani, ko so prvikrat videli g. Suhača na biciklju ! Tedaj še tenak in lehak bil je kmalu izboren vozač in vsako nedeljo je delal na svojem novem biciklju večje ali manjše ekskurze.
Najraje pa mu je teklo kolo v bližnji trg Komrice. Kakor hitro je dal zapreti ob nedeljah popoludne prodajalnico, navihal si je svoje mogočne brke, pogladil obleko in zajezdil svoj bicikelj na pot v Komrice.
Taiu je ostajal navadno v krčmi, ki je
dožene svoja posvetovanja o zemljiško-davčnem katastru. V načelu soglaša vlada z znižanjem glavne svote zemljiškega davka. Po dovršeni pre-osnovi davkov pripade delelam velik del dohodkov, istotako v slučaju, da se poviša davek na žganje.
(Neki deputaciji, sestavljeni i/, vseh parlamentarnih strank, pa je rekel včeraj finančni minister, da znižanje zemljiškega davka ne bode mogoče pred letom 1897. Uredil.)
Ministerski predsednik je naznanil, da namer nje staviti predlogo za združenje oblasti državne uprave ■/, avtonomnimi. Glede jezikovnega vprašanja na Češkem je rekel ministerski predsednik, da uradniki morajo znati jezik prebivalcev dotične dežele. (To velja menda tudi za Primorsko. Op. ur.)
Posl. K a i z I je izzval živahen razgovor o r a z p u š č e n j n občinskega zastopa dunajskega. Govornik je obžaloval, da je vlada med vzroki v dekretu za razpusčenje navela, da se je občinski zastop z izvolitvijo dra. Luegra županom dunajskim postavil v nasprotje z Najviso voljo. Tako domnevanje — je rekel govortik povsem pravilno — nasprotje temeljnim načelom konstitucijonal-nega zistemain temeljnim državnim zakonom o eksekutivni oblasti. Potrjenje ali nepotr-jenje je vsakako čin vlade, za koji mora biti odgovorna, ne da bi se skrivala za krono. In ravno v utemeljenju dekreta bi bila morala vlada navesti vzroke razpuščenju, ne da bi se sklicevala na krono v trenutku, ko bi bila morala saina stopiti v boj in pokazati svojo moč.
Na izvajanja mjadočeSkega poslanca se je takoj oglasil ministerski predsednik grof Badeni: Vlada ni parlamentarna, pač pa konstitucijonelna. Zagovarjal bode nepotrje-nje dra. Luegra. Za vzroke je odgovoren cesarju. Za nepotrjenje samo je ministerski predsednik odgovoren zbornici, ali ni dolžen povedati vzroke. Vendar je vlada povedala vzroke.
(To razumevanje se nam nekako čudno zdi. Iz odgovornosti ministerskega predsednika za ta ali oni čin nasproti zbornici izhaja vendar pravica za to poslednjo, da potrdi ta čin ali ne potrdi. Ako pa hoče soditi o činu, mora vendar poznati vzroke, na koje je oprt isti. Tako vsaj sodimo mi se svojim priprostim razumom. Op. ured.)
Kur se dostaje vzrokov razpuščenju občinskega zastopa, je stvar dokaj jednostavna. Vladi je vsakako pravica, da sme razpustiti občinski zastop, ako se je prepričala, da občinski svet ne more izvrševati svoje naloge. Vladi pa ni bila samo pravica, ampak tudi dolžnost, da je razpustila občinski svčt.
(Tudi tega ne moremo prav unieti. Novi občinski zastop niti ni pričel upravljati občine, zbok česar tudi ni možno soditi o spo-
stala koj v začetku trga; reklo se je pri »Slonu*. Kadar je ve« upehan in poten pri-pihal v Komrice, srkal je hlastno Gambrinov sok trt gasil grozno žejo. Užitek mu je sladila domača hčerka Rozamunda, ki mu je z nedosožno in nepopisno gracijoznostjo postavljala ukusno napolnjene kupe predenj; če mu je včasih celi vrček zvrnila in izlila na hlače, ni se kar nič razjaril, temveč tolažil je prestrašeno Rozamundo, češ, da se še preje ohladi. Saj pa tudi njej ni mogel zameriti! Mila je namreč divna plavolaska, male čokate postave in polnih prs, in kedar ga je s svojimi modrimi očmi prav milo in globoko pogledala, preletaval ga je mraz, in kurja polt se mu je delala po koži. On pa jo je občudoval, srkal pivo in njene poglede in delal naklepe -- —. Ko se je pozno v noči pri-vozaril domov, sedel je haje valno dolgo pri odprtem oknu, gledal na modro nebo in štel zvezdicce....	(l)alje prih.)
sobnosti istega. Vendar je prepričana vlaila že sedaj, da novi občinski zastop ne more vršiti svuje naloge. Gosp. ministerski predsednik je plemenitaŠ in mi moramo spoštovati njegovo nverjenje o nesposobnosti razpušče-nega občinskega zastopa; vendar pa bi menili da bi bilo veliko pravilneje in ugodneje zh vlado samo, ako bi bila dopustila, da občinski zastnp praktično in pred vsem svetom d o k a ž e s v o j o n espo-s o b n o s t. Op. ureil.)
Glede poznane naredbe do uradnikov je if kel ministerski predsednik, da bode vsikdar zahteval od uradnikov strogo iavrševanje njih dolžnosti, čuval bode pa tudi njih pravice, Kar se dostaje pravice do zborovanja meni grof Badeni, da ni neobhodno potrebno, da je pri Tsakena zborovanji navzoč vladni zastopniki. Bolje je, da uradnik ne gre k zborovanju, nego da bi moral poslušati stvari, kakorSnih uradnik ne sme mirno poslnšati. Uverjen je, da avstrijski uradniki vsikdar vrše svoje dolžnosti objektivno, pošteno in vestno. Ako se govori preostri, potem se ni čuditi, da tudi vladni zastopnik nekoliko ostreje tolmači zakon. Minister se je izjavil proti najemanju velikih posojil za vravnava-nja rek. Povedni je tudi, da prihodnje leto zasnuje novih okrajnih glavarstev. Glede te poslednje obljube imamo tudi mi nekaj na srcu, o čemer hočemo spregovoriti o priliki.
Ponižno vprašanje. ,11 Mattino* se je posebno širokoustil ter napravil celo tra-sparent, s kojim je javil Tržačanom, da zo-petna izvolitev dra. Luegra županom dunajskim znači upor p r oti Najviši volji. Mi smo že povedali svoje menenje o tem popolnoma nedopustnem tiianjn najvišega in za vsakogar posvečenega činitelja v javne razgovore. Danes pa hočemo oživeti neko re-miniscenco iz polpreteklih dasov, da malo ohladimo toplo kri ,11 Mattinovo",
Dogodilo se je bilo namreč svojedobno, da cesar ni potrdil izvolitve pokojnega Baz-zonija županom tržaškim. In dasi so bile ugled in prorogative krone tudi tedaj iste, kakor so danes, izvolil je občinski svčt tržaški Bazzonija vnoviC1!I Dragi ,Mattino", sedaj nnm pa odgovori na ponižno vprašanje: Ali so se tedanji mestni očetje tržaški puntali p roti Najviši volji?!! Kaj V !
V posnemanje! V francozki zbornici je predložil minister pravosodja zakonski načrt, po kojem bode zabranjeno po.dancem, vspre-jemati zajedno mesta upravnih svćtnikov pri takih družbah, ki sklepajo pogodbe z državo. V 8 dneh bodo morali položiti ali mandat ali pa odkloniti dotično mesto. Ako se sploh ne izjavijo v tej dobi, zgube mandat. Utemeljevanje tenni načrtu pravi, da s tem bode najb »Ije čuvana r ast poslancev ; mi pa pravimo, da to bode v obrambo še nečemu drugemu — koristim dižave, oziroma državljanov. Stvar je jasna. Poslanec, ki je zajedno pri vodstvu take družbe, ki sklepa pogodbe z državo, je vezan na dve strani. Komu naj služi: ali državi, ali družbi, oziroma tebi! In navadno se zgodi, da ljubi bolj sebe, nego državo! O tem imamo dovolj dokazov v panamskem iu v rimskih škandalih.
Različne vesti.
Doneski za moško podružnico sv. Cirila
in Metoda v Trstu. Ker so bili obdarovani knjižicoj „Cuvajmo svoje prastari ne", so darovali gg. Jakob Švegelj, Anton Logar iu Grgo Babič po 40 stot., in g. Plaper 20 stot. — G. Ivan Macarol je nabral v veseli družbi pri kovaču 40 stot.
Poziv. Ker smo izvedeli, da so se nabrali v zadnjeiu času, osobite v dveh tržaških slovenskih gostiluicah, doneski za našo družbo, katere do sedaj nismo še prejeli, poživlja blagajništvo dotičue nabiralce, naj takoj izroče nabrane svote podružničnemu blagajniku, ker drugače bi bilo isto prisiljeno priobčiti imena dotičnikov.
Razpisan štipendij. Za tekoče šolsko leto odda se iz ustanove pokojnega škofa Dr. Jurija D o b r i l e štipendij v znesku 112 gld. na le'.o. Pravico do užitka imajo ubožni dijaki slovenske narodnosti, kmečki sinovi iz Istre. Prednost imajo sorodniki usta-novuika. Prošnje do 15. decembra t. I. c. kr. uamestništvu v Trstu
Za zdravnike. Občina Oprtalj (Istra) razpisuje službo občinskega ndravnika. Plača iznaša 1200 gld., pogodba je na tri leta. Prošnje do konua tekočega meseca.
Naredba - ali akaz pile? Rektorat
zagrebškega vseučilišča nabil je v vseučilišču to-le .naredbo*.- »Zabranjujem ustop v vseučilišče vsem onim, ki v vseučilišču nimajo ničesar opraviti. Kdor pa pride po svojih opravkih semkaj, mora takoj ostaviti poslopje, ko je izvršil svoj posel. Prepovedujem razgrajanje in postopanje po hodnikih ; prepovedujem žvižganje, kričanje in teptanje z nogami, Prepovedujem kadenje, nadalje nihče sme ne poškodovati pohištva, onesnažiti stopnic in psovati.' Vsakdo si lahko misli, kakšen utis je napravil ta .ukaz* na vseučiliščno mladež.
Poverjenišlvo .Hrvatske Matice" za sežanski okraj je prevzel g. Anton Berginec, nadučitelj v Povirju, kateremu naj se blagovoli doposlati naročnina za 1895. leto, čim prej, tem bolje.
Ob£s delavsko izobraževalna, pravfl-varstveno In podporno društvo v Trstu imelo je dnč 10. t. m. izredni občni zbor. Kar je dosedanji predsednik položil svojo čast, zahvalivši se na doslej izkazauem zaupanju, volil se je novi odbor, ki se je konstituiral tako le : Predsednik L j n b o m i r N e h r o n y, podpredsednik : Simon Ribarič ; denarničar: Miha Poljšak, njegov namestnik Ivan Steiner. Odborniki: Vekoslav Panek, Iv. Besednjak, Ivan Braz, Jernej Drenik, Fran Valetič, Fran Klančnik, Andrej Cegler, Mat. Kreševič, Fran Kravos, Ivan Lanter. Namestniki : Andrej Kanonier, Fran Kaman, M. Jurčič, Fr. Mramor, Boštjan Čencttr. Pregle-dovalcl računov : Drag. Pečlin, Ante Kaman in Dragotin Krebs. — Novoizvoljeni predsednik je obljubil zboru, da bode nastojat storiti vse, karkoli more služiti razvoju društva, negledć na razne slojeve in na narodnosti. Po končanem zborovanja vpisalo se je v to društvo nad 20 novih članov. Predsedništvo nadeja se, da ideje, za katere se to društvo bori načelno, prodni v kratkem v najširše slojeve delavskih krogov vsega Primorja in Goriške.
Shod voznikov. V nedeljo dne 17. t. m. ob II. uri dop. priredijo vozniki grušča (gramoza) javen shod v gostilni „Alla Posta* pri sv. Ivanu. Na tem shodu hočejo vozniki sklepati o tem, da bi v letu 1896. dobivati večo mezdo za dobavo (dovažanje) grušča.
Izpred porotnega sodišča. Tu podajemo nekoliko podatkov iz prve razprave sedanjega zasedanja porotnega sodišča. Obtožen bil je ubojstva 30letni kmet Ivan Pekjarič iz Fer-nej pri Miljah. Obtožba oslanjala se je na tale dejstva: Na zemljišču obtoženčevega očeta kradli so nepoznani tatovi pogostoma melone, provzročivši lastniku zemljišča občutno škodo. Pekjarič je sumil, da je tat kmet Anton Bolčič. Hotel ga je zasačiti. Dne 10. avgusta t. 1. okolo 9. ure zvečer skril se je Pekjnrič za Živo mejo omenjenega posestva, ter čakal r. nabito puško na tatfi. Bes je došel Bolčič in ž njim njegova tovariša Anton Hrovatin in Josip Stepančič. Bolčič je pozval svoja tovariša, da preskočita žnjim mejo ter da mu pomagata nabirati zrele melone. Toda ta dva nista hotela slišati o tem, zato je hotel Bolčič sam izvršiti svojo nakano. Toda v istem treuotkn, ko je Bolčič stopil na polje, počil je strel in zrnje zadelo je BolCiČa v prsi. Ona druga dva sta pobegnila, ranjeni Bolčič pa je taval še par korakov, potem se je zgrudil in umrl je po nekaterih trenotkih, ker je bil zgubil sila krvi. Ko je Pekjarič naslednjega dne doznal, da je ubil Bolčiča, šel je v Milje ter se stavil orožnikom.
Sodišče stavilo je porotnikom 5 vprašanj: 1.) radi ubojstva, 2.) da-li se je moral Pekjarič braniti pred napadom, 3) glede opravičene samoobrane ; 4.) da-li je obtoženec prekoračil dovoljeno mejo samoobrane ; 5.) glede prestopka proti varnosti življenja. Po dolgem posvetovanju potrdili so porotniki prvo vprašanje s o g I a sii o, toda dodavši: ,ne da bi bil imel hudoben namen". Državni pravdnik je predložil na to, da naj se grejo porotniki z nova posvetovat, ker je iz njih odgovora bilo razvideti nekako dvombo. Tej zahtevi pritrdilo je sodišče, dasi se je isti upiral obtožencev branitelj dr. Rabi. V drugem svojem verdiktu potrdili so porotniki sicer zopet soglasno prvo vprašanje, toda istotako soglasno prtrdili s<> tudi prva dva vprašanja glede sanioobraue. Sodišče je vsled tega
osvodilo obtoženca.
I	*
* *
Včeraj bila je razprava proti sodarju Benediktu Coastantiniju, kateri je dne 11. septembra t. 1. ua dvorišču Dreherjeve pivo-
varne s sekiro ubil svojega tovariša Antona Vogleina. O tej razpravi sporočimo v današnjem večernem izdanju.
Poskuien samomor. 22letni težak Josip Conciato, stanujoči v hiši št. 2 ulice dei Vi-telli, prerezal si je minolo noč žilo na členu leve rof<e Domačini pozvali so Trevesa v pomoč, ki je dal mladeniča prinesti v bolnišnico, kajti Conciato je bil zgubil toliko krvi, da se ni več zavedal. Vzrok temu po-sknšenemu samomoru so baje prepirji v obitelji.
Pozor z orožjem. Iz Pomjana nam pišejo dne 11. novembra: Včeraj popoludne napotilo se je nekoliko matižanskih mtadeničev na ples v Šmarje; med potjo so si pa ogledovali, kateri iz med njih ima najlepši revolver. — Kajti vedite, gosp. urednik, da na Manžanu nosi že vsak fantalin revolver, pa naj že gre v cerkev ali na ples, v Pom-jan ali v Koper, vedno ima orožje pri sebi; včeraj se je vsled tega dogodil prav žalosten slučaj; ko je namreč 201etni Josip Gunjač (Gngnaz) ogledoval svoj revolver, sprožil se mu je isti v rokah ter strel zadel pred njim stopajočega 231etnega Jakoba Furlanič-a (Pa-sijana) v hrbet tako nesrečno, da mu je krogla prodrla globoko v život. Smrtno ranjenega prenesli so domov na Manžan in ga na priporočilo pozvanega zdravnika hitro odpeljali v tržaško bolnišnico.
Utopljenec — v mlaki. V sredo popoludne našli se v mlaki, katero provzroča potok della Tesa pod Katinaro, utopljenega moža. Ta mlaka je globoka nekoliko nad pol metra široka pa nekoliko nad 2 metra. Dotični mož, kakih 55 let star, jako siromašno opravljen človek, je bržkone po naključju zdrsnil v mlako, kjer se je zadušil. Na lice mesta pri-Sedša komisija izjavila je menenje, da je bil utopljenec še kakih 16 ur v vodi, preduo so ga našli. Utopljenca ni spoznal nihče od pri-hitevših ljudij. Truplo so odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu.
Morski volk v jadranskem morju. „Agrn-mer Tagblattu' poročajo iz Komiža v Dalmaciji, da sta dnć 1. t. m. ujela ribiča brata Mijo iu Andrija Mardesjič v tamošnjem pri* stanišču velikega morskega volka. Ta zver, samica, tehtala je 300 kgr. ter je merila 3 metre 80 ctrn. Ribiča sta spravila zver velikim trudom v malem svojem čolniču na kopno. Seveda jima ni izostala izdatna nagrada.
Žalolgra v obitelji. V mestecu Moravska Tfebova hotel je tovarniški delavec Langer z ogljenčevim soparom zadušiti sebe, ženo in petero otrok. Vso obitelj našli so v nezavestnem stanju. PrihitevŠeinu zdravniku se je posrečilo obuditi s'romake k življenju. Žena še popoludne ui prišla k besedi. Zločinca so izročili kazenskemu sodišču.
Drzni ropariji Poljski listi poročajo iz Varšave, da je po noči na 8 t. m. ulomilo devet dobro obroženih roparjev v občinski urad v Pinčicah (gubernija Petrokov). Roparji zvezali so občinskega pisarja in občinske stražarje, stanujoče v istem poslopju ter jih zaprli v občinski /.apor. Potem so mirno razbili blagajno, pobrali denar in sploh vse predmete, ki so imeli količkaj vrednosti.
Tedenska statistika tržaška. V tednu od 3. do 9. t. m. rodilo se ju v tržaški občini 110 otrdk (67 moških in 53 ženskih). Razveu teh bilo jih je 5 mrtvorojenih. — V isti d&bi umrlo je 71 oseb (41 možkili in 30 ženskih). — Zdravnikiški izkaz navaja med vzroki smrti: 10 si. jetike, 6 si. bolezni sopnih organov, 4 si. davice, 2 si. škrlatice, 2 samomora itd.
Sodnijsko. 35-letoi težak Ivan Ptacek, stanujoči pri sv. Ivanu, ulica S. Ciliuo It. 24, je bil predvčerajšnjem obsojen na 4 mesicev ječe radi javnega nasilstva in žaljenja stražarjev. Kakor smo sporočili svoječasno, grozil se je Ptacek 17. oktobra t. 1. zvečer z dolgim nožem svoji ženi, se upiral stražarjem, ki so ga komaj ukrotili ter ga spravili v zapor ter jih med potjo pošteno opsova!. Stražarji so priznali, da je bil Ptacek dotičui večer popolnoma pijan. — 36-letna po-strežnica Marija Krčič iz Reške okolice je dobila zaradi tatvine 3 tedne ječe. Krčič je dnć 17. oktobra t. 1. hotela ukrasti svojemu gospodarju Nikolu Pasku, ulica dei Bacchi hšt, 7. listnico, v kateri je bilo 15 gld. Ker pa je Pasko opazil tatvino, skrila je Krčič ukradeno novčarko za skrinjo. — 33 lelni kmet Mika Legiša iz Komna dobil je 18 mesecev ječe zaradi teSkega telesnega poškodovanja, zaradi tatvine in zlobnega poškodovanja tujega imetja. Miha Legiša se je pred kakimi d verni meseci vrnil nekega večera ! pijan domov, napadel svoje stariše, razbijal in
razgrajal. Dokazano je bilo tudi, da je LegiSa kradel svojemu očetu kokoSi, jajca itd.
Policijsks. Predvčerajšnjem ukradla je kmetica Ana Zupan od sv. Jožefa svoji družici Ivani Sancin vrečo ježic, vrednih 3 gld. Zupanovo so odpeljali na policijo, kjer so jo zaslišali na zapisnik ter jo pustili ua svobodo, dokler jo sodišče ne pozove na odgovor. Vratarju hiše št. 19. na Acquedottu odnesel je nepoznan tat žepno uro, vredno 17 gld — 40-letnega težaka Frana Smrdil-ta so zaprli, ker se je vrnil v Trst, dasi je Že bil izgnan od tu. — 14 letnega Evgena P., stanujočega v ulici Molino a vento hšt. 47., zasačili so stražaiji, ko je v družbi x nekim drugim malim lopovom, ki je pobegnil, ukradel v ulici Fontana iz neke košarice omot moke, jajc i. t. d. — Oglarja Josipa Legišo iz Kormina deli so pod k^juč, ker je ukradel svojemu tovarišu Karlu Dolencu novčarko, v kateri je bilo 4 gld. 34 nč. — 86-letnega birača Antona Milavca iz Postojine so zaprli, ker je prosjačil po ulici Giulia.
Koledar. Danes (16.): Edmnnd, škof; Otmar, opat. — Jutri (17.): XXIV. pobink. nedelja. Gregorij, škof. — V ponedeljek (18.): Odon, opat; Evgen. spoznovalec. — Mlaj. — Solnce izide ob 7. uri & min., zatoni ob 4. uri 24 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 15 stop., ob 2 pop. 19 stop. C.
Najnovejše vesti.
Ljubljana 15. Ob 4. uri zjutraj je bilo občutiti zmeren, tri sekunde trajajoči aemski sunek z vibracijami in bobnenjem. Ljudstvo se je vznemirilo le za hip.
Zagreb 15. Radi demonstracije pred srbsko cerkvijo so bile obsojene tri osebe na tri tedne ozir. 1 mesec zapora.
Carigrad 14. Iz Male Azije prihajajo vesti o novih bojih. Bati se je lakote. Sultan je odredil, da je na državne stroške preskrbeti vse one, ki so izgubili svoje ^imetje vsled nemirov v Mali Aziji. Sklicanih je 128 batalijonov redifov.
Beyru1h 15. V Damasku je grozna panika. Mohamedanci so sila razburjeni proti kristijanom. Lokalne oblasti so brez vsake moči. Pričakuje se prihod francoskega bro-dovja.
T*|(ovlnik« brsojavk«.
BtttlaptlU. PAnnicii m jenan —._ —._
Pieiiiu« za •pomlad 1S9« 6.93 do 6.93. <>▼«§ a« jeaen —— — R* s« spomlad 0 07 6.09 Ko'uu
■a oktober —.--maj.juni 1896 4.5S-4.&6
Pftnnin* »ova od 78 kil. f. 6 70 —S 85 od 79 Ml. f. -6 80 -6.85.. od 80 kil. f. 6.85-7 — od 81. kil. f. 8.90-7 06, od »2 kil. for 7.05-7.10.-.Ie£mnn 5*60—8 .'6; pro»n 610—615 ritma —6.20 Ponudbe imerne. Mlini »servirani bras kupčije. Rž cenej a sa 5 nvfi.
Frana. Nerntinirnni aUilkor t. 18.15 s« december 13 20. brez carine mlaino.
Prugu. Centrifuga! nori, pojtavljon. v Tral in curino »red odpoSiljatev proooj f, 80 75. Con crt»Htf 35.— 38'26 Četvorni »3— 83.50. V glavati fiodih) 12.50—-33.
Bavre. Khva Hmifo« jjood uvorug« november 89.76 t.m inarc 86.50.
flarabnrf. Santo* aood »veruje 7.h december 78.60 ■a tnarc 71.— maj 69.75 inlaftno.
1T kržml
„Narodnega doma"
pri Sv. Ivanu je razpisana služba voditelja. Pogoji so na ogled na licu mesta. Pismene ponudbe naj se po&ljejo najkasnejfie do BO. t. m. predsedniku J. M. VatOVCU.
Pri sv. Ivanu dne 12. nov. 1895.
Dobro znana žganjar^a
v ulici Areata št. 2 javlja slavnemu občinstvu, da toči tudi Izvrstna vin«
(maršala, cipro, vermuth itd) po nizkih cenah.
Prodaja se tudi časopis „Edinost".
Kranjske klobase
se prodajajo v /.sanjariji na vogalu ulice Torrente in ulice š. Francesco.
Krčmarjem in drugim prodajalcem daje se navadni gkonto.
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
via Caserma it. 16 uhod piazza detla Caserau.
(ttupriili veliki vlJuIhM),
l>ro<inju po riKverojetnih nizkih cenah vsako-vr*tim aiinli'šku
kolesa (bioykle)
/.a-ttopHtv» kolon „Rulalgh" iz tnvaine „lluloi^h Cjrete C" L.til, Nottiii(fham Angleško« in koles .Adlev" iz lovarne H. Kteyer
Frankfurt.
Kolonu „Kalot^h" in Adlo<- *o i-vetovno znana, poHlt'iInjii rabijo so v nomAki vojaki.
KiiIiimi poiilju. so na deželo in ua v*« krnju broz vi>eh t-troAkov.
8 p r e i e ra li » e p o |) r » v a vnnkovrntnih nnviii in starih kolo h in Aivulnih strojev.
V zalogi nahajajo so vnukovrutna orodju in pripravo za kolosu. Zahtevajo naj ae cenilci!
Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni ureduik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.