bi ga užalila, če bi mu ponudila kar na ravnost kot kakemu beraču, ker tega nje gov ponos ne bi prenesel in ponujenega ne bi sprejel. Zato se je posluževala raz nih zvijač, da ponudbe ni odklonil, npr.: »Danes se mi je ta in ta jed izredno posre čila. Ali bi jo hoteli pokusiti? Ali se bo tudi vam zdela tako dobra?« — Za pijačo je vedno naročal kuminovec, ne brinovec kakor omenja Kajzer v knjigi Macesen na strani 251. Gostilničarkina hči Deli, vdo va Janežič, se še spominja, da ji je Grohar nekoč, ko se je vrnil z obiska v Ribnici, prinesel lesene žličke in lončene posodice za igračo. F. Planina MUZEJSKI IZLETI Ob najlepšem sončnem vremenu 23. ma ja 1979, ko je termometer dosegel 27° C, smo bili na prvem letošnjem, sicer 51. izletu. Udeležencev je bilo 40. Ubrali smo pot poprek po Dolenjskem, prešli doline Save, Mirne, Temenice in Krke in spozna li Zasavsko hribovje in Dolenjski kras. Ze v Ljubljani nam je vodnik razložil Be žigrad in površinsko obliko ježo (Jezica, Ježa), nato je omenjal bazen tople vode poleg tovarne Belinke pri Sv. Jakobu, re aktorski center nuklearno fizikalnega in štituta pri Podgorici, nekdanji dolski grad in rodbini Rasp ter Erberg in njihove zna menite kulturne zbirke, Žerjavov grad v Kamnici, cerkev sv. Agate s pokopališčem utopljencev, colnarstvo na Savi, Birollovo apnenico v Kresnicah, arheološko najdi šče na Vačah in grad Pogonik. Dolenjsko pot smo začeli v Litiji po smeri Levsti kovega potopisa Iz Litije do Čateža. Sli šali smo o gospodarskem razvoju Litije pod vplivi železnice in o nazadovanju Smartna, ki je ostal stran od prometa. Naslednji postanek je bil v Gabrovki pod Moravsko goro s številnimi vinogradi, ki slovi po svojem podjetju Presadu. V Mirni smo si ogledali cerkev, ki ima enega naj večjih poslikanih »kranjskih« prezbiteri- jev, in kraj sam s tovarno Dana in Mirna. V Sentrupertu je znamenita mogočna got ska cerkev z dvoransko ladjo, podprto s stebri, slogovno podobna loški in kranj ski, zgrajena na pobudo celjskih grofov. V Mokronogu 260 Pn sporr.cniku NOB nad Žužemberkom V Mokronogu smo se povzpeli na razgled no ploščad razvaljenega gradu. Po dolini Laknice in skozi Smarjeto, ki je bila v fevdalni dobi freisinška posest, smo do speli v Šmarješke Toplice, kjer smo imeli naročeno kosilo in so nekateri izrabili pri ložnost za kopanje v bazenu s toplo vodo, drugi so pa počivali v zdraviliškem parku. Ustavili smo se še v gradu Otočec in v Novem mestu, da smo obiskali del Ljub- Izletniki v Planici 261 ljanskih vrat, kapiteljsko cerkev in Mest ni trg, kjer nam je profesor Jamarjeva ob spomenikih Janeza Trdine in Dragoti- na Ketteja govorila o življenju in delu teh dveh dolenjskih literatov. Skozi Mirno Peč in Dobrnič na kraški planoti smo se peljali do veličastnega spomenika NOB nad Žužemberkom in se nato zadnjič us tavili v Žužemberku. Vrnili smo se skozi Krko, Luče, Grosuplje in Šmarje Sap. Na drugem izletu 26. junija 1979 smo šli po Gorenjskem. Prvikrat smo se ustavili v Radovljici, da smo obiskali Sivčevo hišo, ki jo je spomeniško-varstvena služba re šila raznih dozidav in predelav ter ji vr nila prvotno obliko in so iz zidov in izpod ometa pogledali nadstropni oboki proče lja, stebri in svod pritličja, lesene obloge sedanje poročne sobe in drugi elementi arhitekture, nekateri še gotski. Tako zdaj obnavljajo večino hiš nasproti gradu. V spodnjih prostorih je bila razstava akva relov nedavno umrlega Franceta Boltarja, likovnega pedagoga radovljiške šole, ki prikazujejo Radovljico in gorenjske kra je. Nato smo si ogledali čebelarski muzej, ki je edini te stroke v Jugoslaviji. Za uvod nam je kustodinja razložila razvoj in po men čebelarstva. Med potjo s parkirišča smo videli nekdanji grajski vrt in hišo prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta. Skozi Lesce, Bled in Gorje smo dospeli do Vintgarja. Pred vhodom v tesni nam je vodnik razložil nastanek te znamenite na ravne tvorbe iz ledene dobe. Nekaj ude ležencev, ki jim ne prija več dolga hoja, se je preko Poljane odpeljalo na Blejsko Dobravo, kjer so se jim pešci spet pri družili. Od tam smo nadaljevali pot v Mojstrano, kjer nas je v gostišču Kepa ča kalo naročeno kosilo. Imeli smo namen, da se peljemo do Aljaževega doma v Vratih, a smo vožnjo skrajšali le do Peričnika, ker bi dolgi 45- sedežni avtobus verjetno ne zmogel ostrih ovinkov v klancih. Za nadomestek smo obiskali še Kranjsko Goro in dolino Piš- nico do jezerca Jasne in Planico do ska kalnic. Na povratku smo zavili skczi Vrbo v Doslovče in obiskali Finžgarjevo rojstno hišo. Po vožnji skozi Smokuč, Rodine in Poljče smo se ustavili v Begunjah v Jo- žovčevi (Avsenikovi) gostilni. Nato smo se peljali po lepi, razgledni cesti pod Dobrčo v Tržič, Golnik in Kranj ter nazaj v Skof- jo Loko. Izletnikov je bilo to pot 41. Tretji letošnji izlet, ki je bil pripravljen na dan 14. septembra na avstrijsko Ko roško, je bil zaradi nenadne obolelosti vo dnika odpovedan. Dne 27. oktobra 1979 je društveni od bor priredil za člane odbora muzejski izl;t v Vrata z namencm. da naveže stike z muzejskim odborom Planinskega društva Dovje - Mojstrana. Izlet sta pripravila ra vnatelj muzeja Andrej Pavlove: in č'an loškega odbora Ivan Jenko, ki je hkrati član muzejskega odbora v Mojstrani. Us tavili smo se najprej v Radovljici, kjer nam je dr. Cene Avguštin razkazal mesto in nam razložil razvoj župnijske cerkve, gradu, mestnega trga in obzidja. Nato nas je njegova žena, ki je ravnateljica muze jev v Radovljici, Kropi in Begunjah, pe ljala v Sivčevo hišo in v čebelarski mu zej. Po teh ogledih se je v muzejski pisar ni razvil ob medici in kavi strokovni raz govor. Končna postaja iz'eta je bila pri Aljaževem domu v Vratih. Tam nas je pred spomenikom padlih planincev priča kala skupina šolarjev s svojimi vzgojitelji in zapela nekaj pesmi ter predvajala ne kaj recitacij. Po kosilu v Aljaževem domu smo začeli razgovor s člani mojstranskega odbora pod vodstvom njegovega predsed nika Avgusta Delavca. Ločani smo pove dali o svojih izkušnjah pri ustanavljanju in razvijanju našega muzeja, Mojstranča- ni pa so pojasnili svoj namen, da pod okriljem svojega Planinskega društva pri redijo muzejsko zbirko v Mojstrani. Po resni debati, v katero so posegli vsi člani obeh strani, smo prišli do sklepa, da je najbolje, če urede Triglavsko muzejsko zbirko, ki naj obseže vse, kar je zanimi vega na nekdanjem freisinškem ozemlju v Dolini s Triglavom vred, predvsem pla ninstvo, pa tudi planšarstvo in narodopis ne ter druge zanimivosti tega ozemlja. Na povratku smo obiskali grobove Aljaža, Juga, Polde in Copelandove na pokopa lišču na Dovjem. F. Planina 262