KATALOG ZNANJ POKLICNO IN STROKOVNO 12 IZOBRAŽEVANJE :90 UMETNOST // Izobraževalni programi srednjega /5 poklicnega izobraževanja2 PREDMET02. Izobraževalni programi srednjega 7.1 poklicnega izobraževanja s 1 slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Prilagojeni izobraževalni programi z enakovrednim izobrazbenim standardom 1 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | umetnost KATALOG ZNANJ IME PREDMETA: umetnost 33 ur PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Jasmina Žagar, Gimnazija Novo mesto; Anka Dornik Valič, Šolski center Nova Gorica; Lota Kahne, CIRIUS Kamnik; dr. Špela Udovič, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana; dr. Bea Tomšič Amon, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; Karmen Volavšek, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje; Jasna Potočnik, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana; mag. Petra Pižmoht, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje; Lea Škerlič, Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran Portorož; Primož Krašna, Zavod RS za šolstvo; Nina Ostan, Zavod RS za šolstvo JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/katalogi_znanja/2026/kz- umetnost-spi.pdf CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 242269187 ISBN 978-961-03-0951-2 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je na svoji 211. seji, dne 18. 4. 2025 določil Katalog znanj Umetnost za izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 Namen predmeta .................................... 9 Temeljna vodila predmeta ...................... 9 Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11 UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO: VSTOPIMO V SVET UMETNOSTI .............. 12 LIKOVNO SNOVANJE ................................ 15 Likovno snovanje ................................... 15 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 17 Opredelitev predmeta ............................ 17 Uvod v umetnostno zgodovino: vstopimo v svet umetnosti .................................... 18 Likovno snovanje ................................... 18 PRILOGE ............................................... 19 1 2 : 9 0 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 1 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Umetnost v programih srednjega poklicnega izobraževanja omogoča dijakom razvijanje likovnih znanj, sposobnosti in spretnosti, ki so potrebne za njihov poklic ter hkrati prispevajo k njihovi kulturni razgledanosti in estetski občutljivosti. Poudarek je na povezovanju likovnoteoretičnih in umetnostnozgodovinskih znanj z likovnopraktičnim delom. Temeljno vlogo ima dijakova lastna praktična ustvarjalna izkušnja, ki jo podpira znanje umetnostne zgodovine in teorije likovnega izražanja, kar prispeva k inovativnim rešitvam v njegovem poklicu. V okviru predmeta se dijaki uvodoma seznanijo z različnimi zvrstmi umetnosti (glasba, ples, film, video, književnost itd.), kar prispeva k njihovi širši kulturni razgledanosti. Razumejo vlogo likovne umetnosti v svoji poklicni panogi, jo nanjo navežejo in razvijejo kreativne rešitve od ideje do izvedbe ter predstavitve izdelkov ali storitev. Tako prepoznavajo priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih okoliščinah. Predmet ponuja dijaku priložnost nadgradnje znanj, pridobljenih pri likovni umetnosti v osnovni šoli, hkrati pa ga skozi likovnoustvarjalni proces usmerja k razumevanju in doživljanju sveta, ki ga obdaja. Pri uresničevanju ciljev kataloga znanj dijaki spoznavajo dela z različnih likovnih področij in se ob njih likovno izražajo. Likovno umetnost povezujejo z izbranim izobraževalnim programom. Ob tem osmišljajo in negujejo odnos do likovne umetnosti, kulturne dediščine in lastnega poklicnega področja ter spoznavajo samega sebe. Ob avtentično zasnovanih likovnih problemih in izzivih dijaki razvijajo občutek za estetiko ter lastno odgovornost in vpetost v skupnost, v kateri živijo. TEMELJNA VODILA PREDMETA Predmet umetnost dijakom omogoča razumevanje likovne umetnosti kot pomembnega civilizacijskega dosežka ter spodbuja njihovo ustvarjalnost pri likovnem izražanju in razumevanju umetniških del. Umetnostnozgodovinske vsebine z izbranimi primeri uvajajo dijake v dojemanje likovne umetnosti in njenega pomena v človeški zgodovini. Osmišljevanje umetnosti v srednjem 9 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | umetnost 1 2 : 9 0 / / poklicnem izobraževanju omogoča dijakom, da povežejo umetnost s svojim poklicem. 52/ Spoznavanje umetniških del krepi kulturno razgledanost, spodbuja estetsko občutljivost ter 0 2 . razvija sposobnosti opazovanja, doživljanja in razumevanja umetnosti. Proučevanje kulturne 7 . 1 dediščine dijakom pomaga graditi identiteto, jih uči odgovornosti pri ohranjanju vrednot in 1 spodbuja kreativne rešitve znotraj njihovega poklicnega področja. Znotraj teme likovno snovanje se prepletajo trije ključni vidiki: likovni jezik, likovne tehnike ter likovne vsebine v prostoru in času. Smiselno povezan izbor ciljev in standardov znanj treh ključnih vidikov ustvari podlago za učinkovito načrtovanje učnega procesa. Praktično likovno izražanje je temeljna dejavnost, ob kateri dijaki razvijajo in nadgrajujejo likovni jezik, razvijajo veščine likovnih tehnik in spoznavajo različne oblikovalske pristope. V učnem procesu likovnega snovanja kritično reflektirajo umetnine in lastne likovne izdelke ter soustvarjajo vidni prostor. Ustvarjalni likovni pristop je treba pri poučevanju načrtovati s ustrezno zastavljenimi likovnimi nalogami, ki dijaku omogočajo svobodo pri samostojnem izražanju in priložnost za raziskovanje ter spodbujajo raznolike rešitve. Učitelj povezuje znanja obeh področij (likovno snovanje in umetnostna zgodovina) in pripravlja ustvarjalne naloge, ki vključujejo motive, vsebine in tehnike, vezane na poklicno področje. OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE Poleg teoretičnega in praktičnega pouka bo v okviru triletnega programa organiziran vsaj en ogled kulturnih spomenikov ali kulturno-umetnostne ustanove v okviru strokovne ekskurzije in/ali projektnih dni. Tako bodo dijaki prišli v stik z umetnostjo in dediščino, vezano na njihovo poklicno področje (primer: lokalni muzej ali galerija, tehnična in industrijska dediščina, nesnovna gastronomska dediščina, domače in umetne obrti …). Zaradi posebnosti didaktičnih, materialnih in prostorskih pristopov poučevanja likovnosnovalnih vsebin naj učitelj delo v učilnici prepleta z delom izven učilnice (kot npr. likovne delavnice ali tabori v eksterierju, strokovne ekskurzije ipd.). 10 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | umetnost TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 1 2 : 9 0 / / / UVOD V UMETNOSTNO 5202.7.11 ZGODOVINO: VSTOPIMO V SVET UMETNOSTI OBVEZNO OPIS TEME Tema seznani dijake z vlogo umetnosti v človekovem življenju in njeno družbeno funkcijo. Predstavi različne zvrsti umetnosti in različna likovna področja ter njihov pomen v zasebnem, poklicnem in družbenem življenju. Dijake spodbuja k razmišljanju o povezanosti lastne poklicne poti z umetnostnimi pojavi in področji likovne umetnosti. Učitelj usmerja dijaka k opazovanju in doživljanju umetnine ter posledično prepoznavanju lastnih občutij. Dijaki se ob analizi likovnega dela seznanijo s sporočilno močjo podob v preteklosti in danes – ob tem usvajajo osnovno umetnostnozgodovinsko terminologijo. Tema vključuje dve podtemi, ki ju prepletamo z likovnim snovanjem. » Spoznavanje umetnosti in njenega sporočila » Kulturna dediščina in identiteta DODATNA POJASNILA ZA TEMO Spoznavanje umetnosti in njenega sporočila Učitelj dijake ob analizi del seznani z osnovnimi pristopi k likovnemu delu in pri tem poudari njihovo sporočilno vrednost. Dijaki spoznajo osnovno umetnostnozgodovinsko terminologijo. Pomembno je, da se naučijo gledati umetnino z različnih perspektiv in prepoznati njeno simbolno in estetsko vrednost. Pridobljeno znanje povežejo s svojim poklicnim področjem. Ob izbranih primerih učitelj predstavi osnovna likovna področja, tehnike in motive. Dijaki ob izbranih umetninah urijo svoje veščine opazovanja, gledanja in razbiranja sporočil. V tem procesu spoznavajo umetnino in se učijo ubesediti svojo izkušnjo na preprost in razumljiv način. Aktualizacija umetniških sporočil je poudarjena v simboliki in motivih, ki so blizu dijakovemu poklicnemu področju. Ob analizi umetniškega dela dijaki razvijajo celosten pristop k doživljanju in razumevanju umetnosti. 12 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | umetnost 1 2 : 9 0 / / Kulturna dediščina in identiteta 52/ 0 Dijaki spoznavajo pomen kulturne dediščine in identitete, pri čemer izhajamo iz spomenikov .2 7 lokalnega okolja. V okviru obravnavane teme proučujemo temeljne spomenike državnega 1. 1 pomena, kot so dela Jožeta Plečnika, ter druge spomenike snovne in nesnovne kulturne dediščine, naravne dediščine in tiste, ki so uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine. Ob teh primerih dijaki razvijajo občutek za dediščino in kulturno ter poklicno identiteto. Tako se približajo vrednotam lokalnega kulturnega okolja. CILJI Dijak: O: raziskuje in spoznava umetnost v zgodovinskem in kulturnem kontekstu ter vzpostavlja odnos do umetnosti, umetnostnih področij in njihovih izraznih sredstev, (1.3.2.1) O: v umetniških izkušnjah prepoznava lastna doživetja in se vživlja v izkušnje drugih, pri čemer razume vlogo in pomen likovne umetnosti za posameznika, poklic in družbo ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta umetnost, (1.1.2.2 | 2.4.3.1 | 3.1.1.1) O: išče podatke, informacije in vsebine o (lokalni) kulturni dediščini v digitalnih okoljih, drugih virih in v živo v lokalnem okolju ter na podlagi pridobljenih informacij ugotavlja stanje dediščine in stopnjo skrbi družbe za njeno ohranjanje, (4.1.1.1 | 2.2.1.2) O: raziskuje in spoznava lokalno kulturo dediščino, razvija pozitiven odnos do dediščinskih vrednot v domačem okolju, zlasti tistih, ki so vezane na poklicno področje, ter razmišlja o procesih za njeno varovanje in ohranjanje. (2.3.1.2 | 5.2.2.1 | 1.3.5.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » navede umetnostna področja, ki se navezujejo na poklicno usmeritev, na primeru razloži in utemelji, kako so povezane z njim, » izbrano umetnino opiše, izpostavi njeno sporočilno vlogo in jo poveže z lastno izkušnjo oz. osebnim doživljanjem, » izbrano umetnino poveže s svojim poklicnim področjem in povezavo utemelji, » našteje in prepozna ikonografske motive, povezane z njegovim poklicnim področjem, 13 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | umetnost 1 2 : 9 0 / / » na spletu, v drugih virih ali neposrednem okolju poišče podatke o izbrani kulturni dediščini, / 5 2 opiše njen pomen za lokalno okolje in družbo ter jo poveže s svojim poklicnim področjem, 0 2 . 7 » pripravi kratko poročilo ali izdelek o izbranem primeru kulturne dediščine (prednostno 1. 1 obravnava primere, vezane na poklicno področje), ga predstavi in predlaga morebitne rešitve, » prepozna pomen kulture in umetnosti kot vrednote ter aktivno sodeluje pri organizaciji in izvedbi kulturnih dogodkov v šoli, s čimer prispeva k razvoju šole kot kulturnega središča in njenemu povezovanju z lokalnim okoljem. TERMINI ◦ umetnost ◦ likovna umetnost ◦ umetnostna zgodovina ◦ likovna področja (risba, grafika, slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, urbanizem, oblikovanje, umetna obrt, fotografija) ◦ portret ◦ tihožitje ◦ krajina ◦ žanr ◦ akt ◦ kulturna dediščina ◦ spomenik ◦ Unescova kulturna dediščina ◦ snovna in nesnovna dediščina 14 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | umetnost 1 2 : 9 0 / / LIKOVNO SNOVANJE / 5 2 0 2 . 7 . 1 OBVEZNO 1 OPIS TEME Dijaki ob temi likovno snovanje razvijajo in poglabljajo cilje ob praktičnem likovnem izražanju na različnih področjih likovne umetnosti: risba, slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, grafika, grafično oblikovanje (tipografija, ilustracija, fotografija, tiskarstvo), komunikacijsko oblikovanje (video, animacija idr.), likovno oblikovanje – dizajn (ročno in industrijsko oblikovanje) in drugih umetniških področjih, povezanih z izbranim poklicnim izobraževalnim področjem dijaka. Dijaki ob neposrednem likovnem procesu raziskujejo in spoznavajo likovni jezik in izrazne možnosti različnih likovnih tehnik, materialov in orodij ter nadgrajujejo znanja in osmišljajo izvedbene pristope v odnosu do vsebine, ideje ali koncepta likovnega dela. V likovno izražanje vključujejo preproste in kompleksne, tradicionalne in sodobne likovne tehnike ter inovativne pristope rabe likovnih tehnik in likovnih postopkov. V ciljih teme dijaki opazujejo, spoznavajo, doživljajo ter vrednotijo prostor, umetnine in ostala vizualna dela z vidika estetike, funkcionalnosti, materialnosti, simbolike oziroma širšega kulturnega konteksta. Tema poglablja dijakovo razumevanje kulturne dediščine skozi lastno, lokalno ali nacionalno identiteto. Dijaki na primerih tradicionalnih in sodobnih umetniških praks raziskujejo, vrednotijo in se odzivajo na povezave med likovno umetnostjo in drugimi področji človekovega delovanja ter likovno umetnost prepletajo z lastnim poklicnim področjem, za katerega se izobražujejo. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Na ravni teme se skozi cilje in standarde umeščajo naslednji cilji področij jezik, državljanstvo kultura in umetnost (1.1.1.1), (1.1.5.1), (1.3.2.1), (1.3.4.2) in (1.3.5.1), podjetnost (5.1.2.1) in trajnostni razvoj (2.2.2.1). Cilj podjetnosti izhaja iz področja ustvarjalnosti. Pogoje za razvoj ustvarjalnosti pri mišljenju in reševanju izzivov učitelj vzpostavlja skozi načine in pristope dela v razredu, predvsem pa z lastnim zgledom. LIKOVNO SNOVANJE CILJI Dijak: 15 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | umetnost 1 2 : 9 0 / / O: / prepoznava ravni likovnega jezika v lastnih likovnih izdelkih in delih svojih vrstnikov, 5 povezanih s področji njihovega poklicnega izobraževanja, 2 0 2 (1.1.2.1 | 5.2.2.1) . 7 . 1 O: 1 razvija občutljivost za likovno kvalitetne in izvirne likovne rešitve v lastnih izdelkih, povezanih z lastnim poklicnim področjem, (3.1.1.1) O: poglablja znanje o likovnih prvinah, likovnih spremenljivkah in načelih likovnega reda, (5.3.5.1) O: povezuje znanja različnih likovnih področij v lastnem likovnem delu, O: spoznava, raziskuje in nadgrajuje lastnosti tako klasičnih kot digitalnih likovnih tehnik, jih smiselno in ustvarjalno kombinira ter povezuje z motivom, (1.1.2.2 | 4.2.2.1) O: nadgradi znanje v kompleksnejših likovnih tehnikah in jih kombinira, (3.1.3.2) O: opazuje, spoznava, doživlja in vrednoti prostor, umetnine in druga vizualna dela neposrednega ali širšega okolja ter spoznava pomen avtorstva v umetninah ter drugih vizualnih delih, (1.3.1.1 | 3.3.4.1 | 4.3.3.1) O: se v lastnem likovnem izdelku poglobljeno odziva na povezave med likovno umetnostjo in lastnim poklicnim področjem. (5.2.2.2 | 5.3.5.2 | 2.3.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » v svojih likovnih izdelkih likovno izrazi likovne prvine, likovne spremenljivke in načela likovnega reda, » na likovnih izdelkih opredeli likovne prvine, likovne spremenljivke ter kompozicijske principe, » uspešno izvede likovno tehniko, » dosledno razvije veščine in občutljivost izbranih likovnih tehnik ter » izvirno zasnuje likovno nalogo na osnovi povezave z lastnim poklicnim področjem. TERMINI ◦ likovne prvine ◦ likovne spremenljivke ◦ načela likovnega reda ◦ tradicionalne in sodobne likovne tehnike različnih likovnih področij ◦ estetika ◦ oblike prezenetacij likovnih del 16 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | umetnost 1 2 : 9 0 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 VIRI IN LITERATURA PO 1 POGLAVJIH OPREDELITEV PREDMETA UMETNOSTNA ZGODOVINA Arnold, D. (2018). Umetnostna zgodovina: zelo kratek uvod. Založba Krtina. Germ, T. (2007). Podoba in pomen v likovni umetnosti. Založba Pivec. Kocjan, M., Kotnik, B., Opačak, Ž., in Rau, P. (2015) . Likovna umetnost: učbenik za likovno umetnost v gimnazijskem programu. Zavod RS za šolstvo. https://eucbeniki.sio.si/lum/index.html Anderson, L., Krathwohl, D., Airasian, P., Cruikshank, K., Mayer, R., Pintrich, P., Raths, J., Wittrock, M. (2016). Taksonomija za učenje, poučevanje in vrednotenje znanja: revidirana Bloomova taksonomija izobraževalnih ciljev (prev. Sentočnik, S.). Zavod RS za šolstvo. Dolšina Delač, M. (2023). Učbenik za didaktiko umetnostne zgodovine. Založba Univerze v Ljubljani. Holcar Brunauer, A., Bizjak, C., Borstner, M., Cotič Pajntar, J., Eržen, V., Kerin, M., Komljanc, N., Kregar, S., Margan, U., Novak, L., Rutar Ilc, Z., Zajc, S., Zore, N. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju: priročnik za učitelje in strokovne delavce [zbirka priročnikov]. Zavod RS za šolstvo. 7 zvezkov. Golob, N. (2010). Umetnostna zgodovina (učbenik za 1. letnik). DZS. Golob, N. (2023). Umetnostna zgodovina (priročnik za pouk umetnostne zgodovine). Mladinska knjiga. Höfler, J. (1994). Osnove likovne umetnosti. DZS. DEDI, Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. http://www.dedi.si/ Teden umetnosti v šoli in vrtcu 2023, Srečanje umetnika in znanstvenika. Zbornik prispevkov šol. (2024). (P. Krašna, ur.). Zavod RS za šolstvo. www.zrss.si/pdf/teden-umetnosti-v-soli-in-vrtcu-2023.pdf Teden umetnosti v šoli in vrtcu 2022, Umetnost, okolje in človek. Zbornik prispevkov šol. (2022). (P. Krašna, ur.). Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/33rg0a1 17 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | umetnost 1 2 : 9 0 / / Teden umetnosti v šoli in vrtcu 2022, Moja dežela danes in jutri. Zbornik prispevkov šol. (2021). 52/ (P. Krašna, ur.). Zavod RS za šolstvo. www.zrss.si/wp-content/uploads/2021/11/Teden- 0 2 . umetnosti-v-soli-in-vrtcu-2021_opt.pdf 7 . 1 1 Teden umetnosti v šoli in vrtcu 2020. Zbornik prispevkov šol. (2020). (P. Krašna, ur.). Zavod RS za šolstvo. www.zrss.si/pdf/teden-umetnosti-v-soli-2020.pdf Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). https://www.zvkds.si/ UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO: VSTOPIMO V SVET UMETNOSTI Arnold, D. (2018). Umetnostna zgodovina: zelo kratek uvod. Založba Krtina. Anderson, L., Krathwohl, D., Airasian, P., Cruikshank, K., Mayer, R., Pintrich, P., Raths, J., Wittrock, M. (2016). Taksonomija za učenje, poučevanje in vrednotenje znanja: revidirana Bloomova taksonomija izobraževalnih ciljev (prev. Sentočnik, S.). Zavod RS za šolstvo. Berger, J. (2016). Načini gledanja. Buča. Germ, T. (2007). Podoba in pomen v likovni umetnosti. Založba Pivec. Golob, N. (2022). Umetnostna zgodovina, učbenik za gimnazije in srednje strokovne šole. DZS. Höfler, J. (1994). Umetnostna vzgoja. Osnove likovne umetnosti. DZS. Holcar Brunauer, A., Bizjak, C., Borstner, M., Cotič Pajntar, J., Eržen, V., Kerin, M., Komljanc, N., Kregar, S., Margan, U., Novak, L., Rutar Ilc, Z., Zajc, S., Zore, N. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju: priročnik za učitelje in strokovne delavce [zbirka priročnikov]. Zavod RS za šolstvo. 7 zvezkov. Berghausen, N. (2018). Kulturna dediščina – kako nastaja in kaj pomeni. Goethe-Institut e. V., Internet-Redaktion. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6e72gk0 Kocjan, M., Kotnik, B., Opačak, Ž. in Rau, P. (2015). Likovna umetnost – e-učbenik. https://eucbeniki.sio.si/lum/index.html Kulturna dediščina in izobraževanje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/r1xocb0/cultural-heritage-in-eu-policies/cultural-heritage-and-education (3. 9. 2024). LIKOVNO SNOVANJE Butina, M. (1995). Slikarsko mišljenje: od vizualnega k likovnemu (2. predelana izd.). Cankarjeva založba. Muhovič, J. (2015). Leksikon likovne teorije: slovar likovnoteoretskih izrazov z ustreznicami iz angleške, nemške in francoske terminologije. Celjska Mohorjeva družba; Društvo Mohorjeva družba. 18 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | umetnost 1 2 : 9 0 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 PRILOGE 1 19 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | umetnost