Razne stvari. Iz domačih krajev. (Duhovniške spremembe.) Prestavljeeni so 66. gg. kapelani: Franc Lovrenko iz Mute k Sv. Rupertu nad Laškim, Ivan Markošek iz Sv\ Martina v Rožni dolini v v Vitanje, Melhijor Zorko iz Št. Ruperta nad Laškim v Prihovo. (Slovensko posestvo ob meji) na prodaj! V prijetnem kraju Spodnje Štajarske je na prodaj večje posestvo z novim mlinom in dobro obiskovano gostiino. V kraju je pošta. Posestvo bi ob najmanjšem trudu dajalo lepe dohodke. Da ne pride posestvo tujcem v roke, izposluje «Naša straža» izredno nizko ceno. Prijave vsprejema «Naša straža* v Ljubljani, ki daje tudi potrebna pujasnila. Načelstvo «Naše straže>. (bentiljski Slovenci in sosedje,) pridite gotovo vsi na shod pnhodnjo nedeljo! Združujmo se in delujmo vsi za napredek slovenskega ljudstva ob meji! (Iz Celja.) Fran Korun Koželjski snuje klub slovenskih citrašev. Pri njem se je treba javiti za pristop. — Godbeni klub in pevsko društvo bosta priredila dne 12. t. m. občni Martinov večer. — Osnovalni občni zbor delavskega stavbenega društva se vrši dne 19. t. m. ob 3. popoldne v gostilni «Narodnega doma». (Slovenska trgovina v Celju.) Kakor nam poročajo, se je v Ceiju ustanovila zadruga za vzdržavanje železne trgovine. Za trgovino in skladišče se je nakupila dr. Srebretova hiša na Graški cesti. Že sedaj opozarjamo slovenske trgovce na to trgovino. Kateri trgovec ne bo prodajal železa iz te trgovine, bo neizprosno bojkotiran. Slovenskim trgovcem bo se pravočasno naznanila otvoritev trgovine. (Izvenredna nemška robatost.) Kadar celjski prusaki napadajo naše Slovence, je to seveda ostudno in odločne obsodbe vredno, toda človek si vendar zraven misli, fakinaža je pač fakinaža, je že tako vzgojena. Zadnji čas pa se množiio dejstva, koja so nas prepričala, da je tudi preranogo drugih štajarskih Nemcev tako robato vzgojenih, kakor celjska fakinaža. Tako se je dne 6. novembra celo poslanec Valc v Bruku izrazil, da bo v prihodnjem zasedanju štajarskega deželnega zbora nastopal tako robato, da še svet kaj tacega videl ni. Grozil se je, da bo napadel našega dr. Serneca radi zadnjih celjskih dogodkov na najbrezobzirnejši način in da uprizori tak škandal, kakoršnega še ni bilo vt nobenem parlamentu. Naše slovensko ljudstvo iz tega razvidi, kako radi nas imajo v Gradcu. Zaupnikom slovenskega ljudstva pretijo s pestjo in silo. Slovenska posestva so izsesali z davki in dokladami, sedaj bodo začeli celo pobijati mirne Slovence. Slovensko ljudstvo, zahtevaj samostalnost Spodnjega Štajarja. Proč od Gradca!! (jlalonedeljski socijaldemokratje.) Piše se nam: Pri nas se je začelo z vso silo delovati za socialno demokracijo. Glavni hujskači so ljudje, ki se bojijo dela in so svoje premoženje že po gostilnah zapravili ali ga kmalu bodo. Nerazumljivo nam je, kako morejo tudi nekateri pošteni kmetje in ljudje hoditi za to stranko, ki je brezverska, ki hoče razrušiti sedanji družabni red in na njegovih razvalinah sezidati novega, v katerem ne bo Boga, ne postav, v katerem bo človek živel in umiral kakor živina. Obetajo Vam prihodnost brez dela, brez truda, brez napora, a polno uživanja, polno veselja, polno razkošnosti. Vsak pameten človek mora uvideti, da so take obljube sleparske in da jim mora le tisti verjeti, ki ni nikdar prav trezen. Slabe so res sedanje razmere, a zaradi tega ni treba cele človeške družbe ugonobiti, ampak jo spremeniti, prenoviti. Kmetje, ne dajte se voditi po ljudeh, ki nimajo ničesar več zgubiti, ampak trezni možje stopite skupaj ter se posvetujte, kako bi pametnim načinom odpravili slabe gospodarske razmere! (Pri Malinedelji) se kažejo sadovi socialdemokraeije. Na dan Vseh svetnikov, ko obhaia verno ljudstvo še tudi popoldne spomin vseh vernih duš in hodi na pokopališče, da pomoli za rajne, si je neki malonedeljski posestnik najel delavca, da mu je pridno kril streho. Pošteni malonedeljski fantje pa tega niso dolgo mirnim očesom gledali, ampak so zahtevali, da se delo preneha. In zgodiln se [e po volji pridnih fantov. Slava! (Št. Ilj nad Jttariborom) je sedaj tako srečen, da ima v svoji skrbi dve javni šoli, svojo dvojezično in šulferajnsko nemško. Seveda kmetje bodo občutili to srečo najbolj, ker bodo morali plačevati odslej ne za eno, ampak za dve šoli. Naj se zahvalijo za to naklonjenost g. Pistorju! Gospod von Pistor se rad hvali, da ima odprto srce za kmeta, evo, sedaj vidite to srce! Zanimivo je tudi, kako so spravili šentiljsko šulferajnsko šolo deželi in občini pod varstvo. Deželni šolski svet je zahteval, da se niora šola izkazati, da je imela pet let zaporedoma povprečno 40 otrok. To je dokazala in šola se je vsprejela v javno oskrbo. Slovenci ob meji, posnemajmo! Obrnimo se do posl. g. Robiča, da nam še poizve natančneie zahteve deželnega šolskega sveta, potem pa naj rastejo slovenske šole ob meji kot gobe. Pet let jih bomo že vzdržali. Slovenci, obrnite se do omenienega g. poslanca in potem pa veselo na delo! (Mariborski okrajni glavar) gospod Kankovski ima mimo Pistorja največ zaslug, da so dobili šentiljski kmetje še tudi ondotno Sulferanjsko Solo na svoje plačilo. Gsp. Kankovski je preiskaval, ali je v Št. llju vsaj 40 takih otrok, ki bi obiskovali Solo-ponemčevalnico. G. Kankovski jih je našel! Sentiljski Slovenci pa imamo dokaze, da so se za Sulferajnsko šolo naznanili tudi otroci, ki sploh ne živijo in pa tudi taki otroci, ki že obiskujejo in Se bodo nadalje obiskovali ondotno dvojezično Solo. Mi pričakujemo, da bosta poslanca za mariborski okraj v deželnem zboru osvetlila to ravnanje! (Zreče.) Nekateri gospodje v Gradcu imajo pač »svoje muhe«. Ko Je naša občina svoječasno prosila za ustanovitev pošte, priložila je tudi pristavek glede dvojezičnosti na poštnera pečatu. Toda v >merodajnem« Gradcu so določili samo »nemško« besedilo, pa še takšno, na kar v Zrečah živ krst mis- liti ni mogel, da bi bil namero pravočasno spodbil. Ime občini je >Zreče,« ker skoz dolino dere reka Dravinja. Nemški uradnik je nekdaj menda katerega prebivalca tukajšnjega povpraSal, kje da je doma, in ta je odgovoril, da domuje v »Rečah,« kakor so to bili prvotno izgovarjali, in odgovor je zadostoval pri krstu za »nemško« ime kraju. Dob tistega časa naše »nemške« pisarne pišejo »Retschach« vse, le pošta nas je hotela prekrstiti, ker ie poštni pečat dobil napis »OberRotschach b. Gonobitz..« To pokveko je občina želela odpraviti s ponovljeno prošnjo za dvojezični pečat, ki bi naj nosil ime občine: »Zreče« in »Retschach«, bodi že s pristavkom >pri Konjicah« ali pa brez tega. Dne 6. okt. letos je začel pečatiti nov pečat, na katerem je ostal prejšnji nebodigatreba ,Ober-R6tschach b. Gonobitz', a slovensko besedico so krstili za »Zgornje Zreče pri Konjicah.« Vse osmero besedij spravili so v jeden krog, črke so preveč tesne, pri tiskanju se berilo razmaže, da ga bereš težko, in poštni uradnik ima s takim pečatom svoj križ. Ko bi se bilo postreglo želji občine, dobil bi poštui pečat lepše črke. Ali muhe so muhe. Razloček med >Zgornjimi« in >Spodnjimi« Zrečami delajo v sili samo domačini, inostranci poznajo jedino le >Zreče.« (Slovenske potrpežljivosti) ali prav za prav narodne zaspanosti v Laškem je konec. Z velikimi koraki širila se je v našem trgu nemškutarija. Ustanovila se je ponemčevalna šola, podružnicazloglasne «Sudmarke> in naši narodni nasprotniki postaiali so vedno derznejši. Saj tudi lahko. Naš trg je središče laškega okraja in celo popolnoma slovenski okraj pital je prav bogato nemškutarske trgovce, krčmarje in obrtnike. Slovenski kmet je potrpežliiv in miroljuben. A da bi ga tako zaničevali ljudje, ki se od njega žive in bogate, tega ni mogel dalje prenašati. Zato smo si ustanovili »slovensko posojilnico>, ki že več meseeev posluje, v soboto 11 novembra pa se odpre «kmetijsko in konsumno društvo* in «narodna gostilna* tik železniške postaje v hotelu Flosser. Slovenci, ki prihajate v Laški trg, ne da bi se zmotili in še za naprej zahajali k našim narodnim sovražnikom; sedaj veste, da vam je iti v «narodni hotel>. (Pri Sv. Juriju ob Taboru) se je pretekli torek slovesno blagoslovilo novo poslopje mlekarske zadruge. Poslopje je zelo prikladno urejeno in se ponaša z najmodernejšimi stroji, ki se tičejo mlekarstva in sirarstva. Bog daj zadružnikom jedinost in blagoslov! (Velikonemški Oplotnitz) je postal na c. kr. pošti pred nedavnom tudi pristno slovenska Oplotnica. Oplotničani so pa ostali strastno zagrizeni posilinemci — kakor so bili! To najbolj spričuje ponižna ter nujna prošnja, katero so odposlali vis. deželnemu šolskemu svčtu, naj bi se smeli pohorski otroci že na paši z «abcami» (ovce) nemški vaditi; v Soli naj bi pa gg. učitelji koj s prvim Ietom začeli nemško podučevati! Ta prošnja je res silno nujna, kaiti «modri> Oplotničani so na svojo veliko žalost in tudi sramoto zvedeli, da na trdem Nemškem bojda že celo otroci nemško znajo, oplotniški že odrasli modrijani pa še komaj nemško lomijo — in še to presneto slabo! (V Oplotnici) v gostilni g. štef. Založnika bo imelo kat. narod. pol. kmet. društvo «Sloga» v nedeljo po večernicah, t. j. 12. t. m. shod, pri katerem bo govoril nekdajSnii državni in deželni poslanec ter vnet zagovornik slovenskih pravic g. dr. Josip Vošnjak, o ljudskem šolstvu. Druga točka bodo slučajni nasvčti druStvenikov. Pri tretji točki bomo pa židano - narodne dobre volje! Sosedje od blizu in daleč! Pridite, obiSčite nas, da se navduSimo za dom in rod slovenski! (Raifieisenska posojilnica) pri Sv. Trojici v Slov. gor. je prisla popolnoma v nemSko vodstvo. Ustanovila se je pred tremi leti le s pomočjo č. g. župnika Zmazeka in Šegula. V zahvalo za to pa so hvaležni Trojičani letos izbacnili gospoda župnika iz na- čelstva nadzorovalnega odbora. Župnik je izstopil, niemu so sledili tudi drugi zavedni narodnjaki. V odboru sedijo sedaj trije Golobi!! Proč od Trojice! Slovenski (?!) nadučitelj od Sv. Antona v SIov. gor. je stal o priliki zadnje volitve za posojilnico pri Sv. Trojici v Slov. gor. v prvih vrstah ter glasoval (čujte!) za kandidirane nasprotne posilinemške odbornike. To je narodna pregreha, katere mu slovenska javnost ne bo pozabila! Slovenski (?!) gospod nadučitelj, še se vidimo! (Cerkvene zadeve.) Sv. misijon bo v Trbonjah v dneh od 11.—19. novembra. Vodili ga bodo čč. gg. Janez Macur, Anton Kovalik in Franjo Kitak od Sv. Jožefa pri Celju. — Od Sv. Kunigunde na Pohorju se nam poroča, da je bila zadnji ponedeljek blagoslovljena lepa kapelica, katero je postavil vrli posestnik Janez Vidmar ob potu v Resnik. (Okrajni zastop sevniški) Cesar je potrdil izvolitev g. Mihaela Starkla načelnikom okrajnega zastopa sevniškega. (V Konjicah) je povodom otvoritve «Citalnice» nemec Artič ranil starčeka Jožefa Kovača po dom. Pintar, posestnika v Zrečah. Za spomin na svojo «nemško» omiko in junaštvo je Artič pred sodnikom zvedel, da je zaslužil 10 gld. plateža in pa pet dnij zapora. Zavoljo napadov na mirne Slovence je tudi ,nemški' črevljar Šajtegel našel gladko pot v luknjo, kjer bo v svoji ,oraiki' Iahko premišljeval celi teden. (Šnlferajnska šola v Št. Ilju) nad Mariborom se je prevzela v javno oskrbovanje proti volji velike večine ondotnega prebivalstva. Ni dovolj, da ima ondotno ljudstvo v sedaniih slabih časih že itak jako yeliko plačil, koje težko zmaguje, naložili so mu sedaj ti nemški gospodje v Gradcu tudi še oskrbovanie in plačevanje šulferajnske šole. Ta šola je popolnoma nepotrebna, kajti v Št. IIju imajo že itak uzorno dvojezično šolo, ki popolnoma ugaja dejanskim potrebam in željam ljudstva. Ta šola se je vstanovila samo zaradi tega, ker g. Pistor tako žeii. V Gradcu ne poslušajo vrlega šentiljskega ljudstva. ki mora plačevati, ampak samo nemškega Pistorja. Glejte Slovenci, tako vas v Gradcu prezirap! Ne slušaio vašega glasii, pač pa vam odpirajo vaše denarnice! Kdor se oklepa Nemcev in nemčurjev, ta sam sebi škoduje! Proč od Gradca, proč od Nemcev! (Smrtna kosa.) V Ljubljani je umrl dne 7. novembra t. 1. po dolgi mučni bolezni nmirovljeni c. kr. prolesor dr. Janko Pajk. Rajnki je bil svoje dni tudi v Mariboru prof. in lastnik tiskarne, v kateri je izhajala po niem urejevana »Zora«- Plemenitemu možu, navdušenemu rodoljubu blag spomin! (Slovenska zmaga v Celju.) Poročajo nam: Volitev veleposestva za okrajni zastop celjski se je izvršila za Slovence nad vse častno. Zmagali smo s iO glasovi nasproti 19 glasovom nasprotnikov. Izvolieni so iz veleposestva naSi kandidatie: Hugo v. Berks, Franc Ogradi, dr. J. Sernec, Peter Majdič, Jak. Janič, dr. Juro HraSovec, Fr. Friedrich, dr. Ivan Dečko, dr. Filipič in Josip Sirca. Za nas Slovence je bilo skrajao zabavno gledati, kako so Nemci prihaiali na volišče in z volišča. Boječe so bile niihove stopinje, pogum jim je upadal. Dr. Jabornegg in dr. Mravlak sta prosila, rotila, navduSevala, vse zaman, pogum je preč, pogum je preč, ne bo ga nikdar več. In ko so sijajno propali, tedaj so izginili kakor kafra. Ni jih bilo videti več! Noben kmet-veleposestnik ni volil v Nemci, čeprav so jih postavili celo za svoje kandidate. Dnevi nemške grozovitosti dne 9. in 10. avg. se vračuiejo Nemcem na občutljiv, a dostoien način. Slava našim volilcem! (Celjski gasilci in njih brizgalnica.) Iz Celja nam pise prijatelj: Dne 24. nov. t. 1. so imeli štajarski nemSki gasilci, kakor ste že poročali, skupno zborovanje v Celju. Celjski gasilci so se hoteli takrat pokazati s svojo novo parno brizgalnico. S hrastovimi listi vrh glave so stali radovedni nemški gasilci okoli brizgalnice. Priprave so bile dovršene in bližal se je trenotek, da švigne prvi curek iz nove brizgalnice po nemSkem ozračju. Tedaj je zatrepetalo hrastovo listje vrh glav, ustavila se je gasilcem sapa in odpirali so usta, da pozdravijo prvi curek z mogočnim krikom. In čuj, brizgalnica zaropota in hop! — ne, curka ni! Hrastovo listje vrh modrih glav se je zopet umirilo, gasilci so dihali dalje in zapirali usta! Gasilci veščaki pa so rekli, da je brizgalnica za nič. Tvrdka, pri kateri se je kupila brizgalna, jo je dala uradno preiskati in dokazalo se je, da niso takrat znali z brizgalnico ravnati. Bog daj, da bi kmalu kedo iznašel brizgalnico, s katero bi se lahko nemškim gasilcem pamet kar curkoma brizgala v glavo! (Samomor.) Na Vseh svetnikov dan se je ustrelil v infanterijski vojašnici pri Dravi vojak Ernest Budna, doma od Negove. Vzrok je neznan. (V Braslovčah) se je ustanovila kmetijska zadruga. Pristopilo je prvi dan nad 100 udov. (Za učiteljsko nsposobljenost) delajo te dni na učiteljišču v Mariboru pismene in ustmene skušnje sledeči gospodje, oziroma gospe in gospice: Auernik Franc, Cmerešek Franc, Čepe Franc, Čuček Jožef, Hohnjec Anton, Klemenčič Jos., Kos Štefan, Kocmut Franc, Loparnik Fr., Marinič Fric, Napast Ivan, Pilih Ivan, Schamp Alojz, Žolnir Ant.; Freunsfeld Alojzija, Godec Marija, Kocmut Marija, Lilek Ljudmila, Lukner Marija, Šket Amalija, Trampuš Marija, Wanian Marija. (Poziv!) Podpisano šolsko vodstvo prosi prav lepo vse prijatelje mladine in šole, naj blagovolijo za ondotno šolsko knjižnico kaj darovati, bodisi primerne knjige ali denar. Ljudstvo je revno in vsled nove šolske stavbe v slabih gmotnih razmerah, a šolska knjižnica brez knjige. Šolsko vodstvo v Dobju (pošta Planina), dne 2. novembra 1899. Društvene zadeve. (Za dijaško kuhinjo) so darovali preč. g. kanonik J. Bosina v Kozjem 20 K in g. Franciska Strajnšak 5 K, katere je nabrala povodom trgatve. Bog plati! (V Marnberguj ima v nedeljo dne 19. nov. ob 3. uri »Zavžitno druStvo* občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Sprememba pravil. 2. Razni nasveti. (Vabilo) k občnemu zboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda «Pivka» v Št. Petru na Krasu v nedeljo dne 19. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne v prostorih g. Ivana Korošeca v Št. Petru. K obilni udeležbi vabi odbor. (V Ojstrici pri St. Juriji ob Taboru) je v torek zvečer pogorela hiša in gospodarsko poslopje Jurija Hribovšek. Tem žalostnejše je še, ker so zgoreli tudi vsi poljski pridelki. Živino so odgnali. Mož je bil zavarovan za malo svoto. Kako je ogenj nastal, se še ne vč. Dobro se je izkazala ob tej priliki št. jurska požarna bramba. (Posojilno in hranilno drnštvo) pri Sv. Emi bo imelo svoj občni zbor v četrtek, t. j. 16. novembra 1899 ob 8. uri zjutraj v čitalniških prostorih s sporedom: 1. volitev načelnika, 2. prosti predlogi. (Kmetijsko društvo) pri Sv. Emi bo imelo svoj občni zbor v četrtek, t. j. 16. novembra t. 1. ob 9. uri zjutraj v čitalniskih prostorih s sporedom: 1. volitev načelnika, 2. prosti predlogi. (Griže.) V nedeljo dne 12. t. m. popoludne ob 3 uri se vrši v korist bralnega kmetijskega društva velika tombola z mnogobrojnimi dobitki, kamor se občinstvo prijazno vabi. (Novo bralno drustvo) se ustanovi pri Sv. Benediktu v Slov. gor. dne 19. novembra. Govorili bodo dr. PipuS, Kač in predsednik osnovalnega odbora. Sodelovali bodo vrli gornjeradgonski tamburaSi in pevci. Zanimanje za društvo je vsestransko. Društvena soba je krasno urejena, novo slikana od domačega slikarja Rola. Natančneji vspored priobčimo prihodnjič. Osnovalni odbor. (Redni občni zbor) «Zveze slovenskih posojilnic,» se vrši v četrtek, 16. nov. ob 10. uri predpoldne v »Narod. domu> v Celju.— Po § 11. druStvenih pravil se smeio udeleževati občnih zborov pooblaščenci v ,Zvezi' stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih^posojilnic. (Osnovalni odbor čitalnice v Slovenski Bistrici) sklicuje na drugo nedeljo dne 19. novembra t. 1. popoldne ob 3. uri v posojilničnem poslopju pri g. Petru Novaku v Slov. Bistrici in sicer v svojih društvenih prostorih osnovalni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje pravil. 2. Sprejemanje udov. 3. Volitev odbora. Po zborovanju domača zabava. K obilni udeležbi in pristopu se uljudno vabi. (Odbor akad. tehn. društva ,Triglav' v Gradcu) za zimski tečaj 1899/1900 voljen na občnem zboru dDe 28. pr. m. se je sesta vil nastopno: Predsednik: iur. Rasto Pustoslemšek. Podpredsednik: med. Albin Jesih. Tajnik: med. Branko Žižek. Blagajnik: iur. Vladimir Sernec. Knjižničar: phil. Zvonimir Majžer. Gospodar: iur. Rudolf Sark. Odbornika nam.: iur. Otmar Golob. Revisorja: iur. Dragotin Podgornik, iur. Fran Ratej. Častni sod: iur. Pantz plemeniti Anton, iur. Ljudevit Brence, iur. Miloš Vehovar, med. Vinko Hudelist, phil. Davorin Majcen. Iz drugih krajev. (Na grobu svojih otrok umrl.) Na Vseh svetnikov dan popoldne je obiskal 50Ietni mizar B. Fiala s svojimi štirimi otroci grob utnrlih svojcev na praškem pokopališču. Umrlo rau je že šest otrok. Oče in najstareja 151etna hči sta klečala ob grobu, trije mlajši otroci so pa prižigali sveče. V tem hipu zadene očeta kap in se zgrudi na mestu mrtev. Prenesli so ga v mrtvašnico, otroci so pa žalostni odšli domov k materi-vdovi, katero je mučna bolezen že pred več tedni priklenila na postelj. Družina je izgubila zadnjo OporO. ^:-j (Šiba v šoli.) Napredni šolski odsek v Brnu je sklenil zahtevati od šolskega sveta, da se uvede zopet v Solo — šiba. (Okameneli človek.) V reki Missouri so našli nedavno temu okamenelega človeka. Roke tega «kipa» so zvezane z jermenom, kar kaže, da je bil pred več stoletji človek pahnjen v reko. Celo telo je okamenelo in je ostalo tako, kakor bi je bil izklesal umetnik iz kamena. Okamenino je našel ubog delavec, kateremu je bila sreča mila, kajti ponujajo mu za najdeni <kip» veliko vsoto denarja. (Grof Alfred Coronini), zastopnik goriških Slovencev v državnem in deželnem zboru je odložil oba mandata. Vzrok je slabo njegovo zdravje in razpor med goriškimi Slovenci.