St. 422. V Ljubljani, nedelja dne 1. maja 1911. Leto II. Posamezna štev. t fcjubtjani in Trstu 4 vin. »JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in paznikih — ob 3. zjutraj, ob poned*ljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1—. z dostavljanjem na dam K 1*20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9'—, četrtletno'K 4'50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo- celoletne K 28'—. t Telefon Številka 803. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredniitvo in upravni štvo Je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znamko. : Telefon Številka 303. : Klerikalne grožnje. Svoje mnenje glede žensk volilk, glede nun in demonstracij smo povedali že v nedeljo in smo stvar popolnoma pojasnili. Ker pa je sobotni .Slovenec" prinesel .Zadoščenje razžaljenemu ljubljanskemu ženstvu* naj pridenemo še par opazk. Neka ženska, ki je prišla navsktiž s svojo sosedo in doslej še ni imela dovolj izurjenosti v zmerjanju, je nam sporočila, — da je zato čitala Šušteršičev govor, da se je naučila, kako je treba zmerjati, in si je baje samo iz tega članka nabrala toliko psovakna ženske in na moške, da je za vselej preskrbljena in dobro oborožena proti vsaki nasprotnici. Drugi ljudje so nam rekli, da so porabili oni dolgi govor za razne trebušne slabosti. Res, zadoščenje ki ga je dajal dr. Šušteršič ljubljanskemu ženstvu v hotelu .Union", je čez vse imenitno in se je marsikdo ob njem zabaval. Značilno je to, da so klerikalci v svoji obupnosti in onemoglosti posegli po ženah, ker se dajo najlažje z bobnanjem in lažmi fanatizirati in ni čuda, da so rekle ženske, ko so šle iz Uniona: Ko bi bile me volilke, me bi že pokazale libealcem. Dr. Šušteršič je šel tudi do skrajnosti, kajti poročilo govori o .smrtnobledih ljudeh”, ki so hoteli iz dvorane in pravi se tudi, da bodo gotovi ljudje na .večne čase pomnili", če pridejo klerikalcem v roke. To se pravi, da je klerikalno krščanstvo doseglo že tak vrhunec popolnosti, da bodo v svojem svetem navdušenju začeli naprednjake pobijati. Dr. Šušteršič je vpil, da kazen božja mora priti na .sramotilce", sploh je klical s svojo žensko armado vse peklo nad nas, no pa se ni nič hudega zgodilo, kar nam je vendar še v tolažbo. .Slovenčevo" poročilo o ženskem shodu je zelo popolno, čudno pa je, da ne pove, kake besede so klicale pobožne in čiste klerikalne žene pri imenu gospe Tavčarjeve. Teh besedi niso zakrivile razburjene in nahujskane ženske, ampak oni dr. Šušteršič, ki je ženske hujskal. Z onimi besedami se je dalo veliko zadoščenje ljubljanskemu ženstvu. Kar pa se tiče glede „smrtnobledih“, prinašamo tu poročilo ene onih „smrtnobledih“. Zglasila se je pri nas gospa, ki je povedala: Šla sem v Union na shod, ker hodim v cerkev in sem kristjanka, kakor vsi. Ko se je imenovalo ime gospe Tavčarjeve, so se čule besede (mi jih ne ponavljamo g. Šušteršič!!!) in sem rekla: Saj smo vendar vsi enega krsta in verujemo v enega Boga — tedaj pa so se okoli mene zazibali valovi, in ne vem, kako sem se rešila ; neki moški je zaklenil vrata, ker bi sicer danes ne bila več živa ... To se je zgodilo v Unionu, kjer se je reševala ženska čast in to zato, ker je žena v imenu vere protestirala proti najgnus-nejšimi psovkami. Da bi ženske bolj razburil, je Šušteršič kazal dve karikaturi iz „Slov. Naroda" in je naročil pri neki nuni neko pismo, ki ga je prečital in nastalo je .nepopisno ogorčenje", ko piše so se čitale besede, da .ako bi nas Bog ne varoval, lahko bi nas stalo življenje . . .“ Marsikdo se je nasmehnil, ko je čital to laž, kajti Bog vendar ni stal zraven kočije in če se niti okno ni .zlomilo", ko je baje nekdo s palico udaril po njem — o čemer pa dvomimo, kaj potem. Kjer je mnogo gromenja, je malo dežja, tako je tudi z dr. Šušteršičevim govorom in s klerikalnimi grožnjami. Srbski profesorji v Ljubljani. Po lepem in odkritosrčnem sprejemu so se srbski profesorji podali skozi mesto in na Grad. Zvečer pa je bil v .Nar. domu" prijateljski sestanek. Po pozdravnih nagovorih je podal profesor Živanovič krasen referat o razvoju srednjih šol v kraljevini Srbiji, ki je vzbudil veliko zanimanje. Danes ni nobeno količkaj večje mesto brez gimnazije. Belgrad ima danes 3 moške in 1 žensko gimnazijo. Celih gimnazij je 7. Razun tega ima 7 gimnazij po VI razredov in 4 po IV. razrede. Nobene gimnazije pa ne moremo imenovati čisto klasične ali humanistične, vse imenujemo lahko realne gimnazije. Poleg teh je v Srbiji tudi še 22 privatnih gimnazij, v celem tedaj 43 gimnazij, in sicer 28 moških in 15 ženskih, na katerih poučuje 452 moških in 150 ženskih učnih moči. Vseh učencev je na sredujih šolah 14.490 i“ od teh 12.380 na državnih šolah. V šolskem načrtu je odmerjenih največ ur matematiki, in sicer 32. Skozi vse razrede se uči srbščina, matematika in nemščina. Grški jezik popolnoma propada v zadnjih letih, ker se noben učenec ni proglasil *za grščino. Ko je govornik končal svof referat, je sledilo burno odobravanje njegovim besedam. Potem je govoril z naše strani prof. dr. Ilešič, ampak ne o šolskih razmerah, ki so v primeri s srbskimi preveč mizerne, ker ne moremo doseči niti, da bi se vršil vsaj pouk v materinskem jeziku, nego je govoril o našem narodnem razvoju od Trubarja. Vodnika, Prešerna do danes. V soboto so srbski profesorji, razdeljeni v več oddelkov hospitirali na I. in II. državni gimnaziji, na učiteljišču in mestnem dekliškem liceju. Na vseh zavodih so jih pozdravili ravnatelji. Po tem so gostje ogledali dež. muzej, ki jim je splošno zelo ugajal. Ob 1. popoldne je bil na čast srbskim gostom banket v hotelu „Tivoli" ob sodelovanju .Slovenske Filharmonije". Banketa so se udeležili tudi ravnatelji: dr. L. Po-žar, dr. J. Bezjak in J. Mach er. Kolo napitnic je otvoril predsednik dr. F. Ilešič, ki je v iskrenem pozdravu proslavljal srbsko-hrvaško slovensko kulturno vzajemnost. Podpredsednik .Društva srbskih profesorjev" dr. Stefanovijč je navdušeno napil slovenskim tovarišem. Dr. VI. Ravnihar je nazdravil srbskim pro- fesorjem kot kulturnim pionirjem, povdarjajoč važnost vzajemnega kulturnega dela. Govorila sta nadalje ravnatelj I. belgrajske gimnazije Sava A n ton o v ič, ki je proslavljal Slovence kot marljive delavce na kulturnem polju in nazdravil slovenskemu narodu, in urednik R. Pusto-s 1 e m š e k, ki je povdarjal, da je zbližanje Jugoslovanov najbolj mogoče na kulturem polju. Prof. J. W e s t e r je analiziral kulturne stike med Slovenci in Srbi in nazdravil srbsko-slovenskemu bratstvu. Tvorničar Drag. Hribar je govoril, naj bi profesorji pri vzgoji mladine skrbeli tudi za gospodarsko izobrazbo.Prof. Milivoj Popovič je naglašal, da ponesejo srbski profesorji najlepše spomine na Ljubljano in brate Slovence v Srbijo ter v imenu svojih tovarišev povabil slovenske profesorje, da posetijo Belgrad, ter se na licu mesta poučijo o srbskih razmerah. V tem smislu je govoril tudi dr. Kostič, zahvaljujoč se na brat-skom sprejemu in gostoljubnosti s strani slovenskih profesorjev. Po banketu je bil sprehod na Rožnik. Ob 8. zvečer je bil pri hotelu »Tivoli".zadnji prijateljski sestanek, pri katerem je igrala godba .Slov. Filharmonije.* Tega sestanka se je udeležil tudi g. deželni poslanec in deželni odbornik dr. Ivan Tavčar z gospo soprogo. Na sestanku je pel kvartet pod vodstvom g. prof. dr. Kozine. V imenu srbskih profesorjev je govoril g. J e r e-m i j a Ž i v a n o v i č, ki je posebno nazdravil slovenski in srbski mladini. V imenu Ljubljane se poslovil od srbskih bratov dr. Ilešič s klici: na skorajšnje svidenje. V nedeljo zjutraj ob 6 so se odpeljali srbski gostje z brzovlakom v Postojno. Na kolodvoru so se poslovili od njih dr. Žmavc, dr. Ilešič in več ostalih slov. profesorjev. Iz Postojne se vrnejo srbski bratje čez Reko naravnost v svojo domovino. Naši bratje so z navdušenostjo govorili, da ponesejo najlepše spomine na ure, prežite v Ljubljani. Dasi ni bilo vse, kako bi naša duša hotela, smo prepričani, da nam bratje ne bodo zamerili, ker poznajo naše skromne razmere. Iz slovenskih krajev. Iz Škofje Loke. V zadnji nedeljski številki čislanega Vašega dnevnika vprašuje neki Vaš g. dopisnik iz Škofje Loke gospodo (t. j. odbor) v naši Čitalnici, kaj poreče k temu, ker je baje tukajšnji g. župnik Šinkovec nasproti svojim kimovcem izjavil, da bo za novoustanovljeno godbo gasilnega društva še kaj dal, a samo pod tem pogojem, vda godba sploh ne bo nikdar igrala Čitalnici in r.e Sokolu? — Takoj si je g. dopisnik že sam po svoje odgovoril, ko nadalje piše: .Odgovor je lahek: nič! In kdo je temu kriv? Vaša večna prizanesljivost in in malodušnost 1 Gospoda vzdramite se vendar enkrat, pokažite, da ste možje. Stopite že enkrat odločno na dan z Vašim prepričanjem in povejte, da si ne daste od takega naduteža kot je naš župnik, tiščati pesti pod nos . . ." Podpisani moram resnici na ljubo konštatirati, da čitalniški odbor ni niti s tukajšnjim gasilnim društvom in tudi ne z letega godbo imel in nima nikakega dogovora, da bo godba sploh kedaj igrala v Čitalnici. Zato se pač odbor sploh tudi še najmanj brigati ne more za grožnje, ki jih kdo izreče zastran te godbe in najsi je dotični grozitelj celo g. škofjeloški župnik oinkovec sam, ki, kakor znano, niti čitalniški ud ni 1 Ako bode čitalniški odbor hotel za svoje prireditve rabiti kako godbo, si bode že znal v tem oziru pomagati kakor vselej doslej in zato mu gotovo ne bo treba nikamor moledovati za kako posebno dovoljenje, ker bo o tem, če bi bilo le treba, dajalo odgovor na edinem kompetentnem mestu, na občnem zboru. Čital-niškemu odboru se zatorej ne more šteti v zlo, ako se mu še vredno ne zdi kakorkoli reagirati na grozilne besede, ki jih je baje izustil g. župnik Šinkovec, v kolikor se v tiče sodelovanja gasilne godbe v Čitalnici, ki bi navsezadnje sodelovala le proti plači, ako bi se to kedaj tudi zgodilo vzlic napominjani grožnji. To vprašanje naj, če hočeta, rešita gasilno društvo in g. župnik svama med seboj kakor vesta in znata, Čitalnica se v to ne more in ne mara vtikati! Ker nam je pa g. dopisnik v svojem pregorečem navdušenju očital prizanesljivost in malodušnost ter nas pozval naj se vzdramimo in odločno nastopimo proti nadutežu itd., si dovoljujemo mu izjaviti, naj bo povsem prepričan, da bo sedanji čitalniški odbor vedel in znal nastopiti s primerno resnostjo proti vsakomur, ki bi na kakoršenkoli način skušal omadeževati čast in ugled takemu zaslužnemu društvu, kot je naša Čitalnica, ki že skozi 50 let nevstrašeno in v očigled raznim škodoželjnim nasprotovanjem in tihotapskim rovarjenjem deluje vsekdar s čistim in jasnim namenom za resnično kulturno povzdi-go našega naroda in bo v tem smislu delovala tudi v bodoče, četudi se ne bavi s politiko in ne prireja v svojih prostorih kake politične shode s hujskajočimi govori proti nesomišljeni-kom, kakor to delajo razna druga nam posebno naklonjena .izobraževalna" društva. Toliko v blagohotno vednost častitemu g. dopisniku in v pojasnilo slovenski javnosti, da bi se uvodom omenjeni dopis morda ne tolmačil tako, kakor da škofjeloška Narodna čitalnica v svoji ponižnosti klečeplazi pred kakimi njej nasprotujočimi župniki. Avg. Nadilo, čitalniški predsednik. Iz Kranja. Nikjer se ne čuje tako pogosto beseda .demokratizem", ko pri nas v Kranju, tako, da je znana sedaj lahko že vsakemu otroku, res pa je nazadnje tudi, da nikjer ne pogrešamo demokratizma bolj, ko ravno v Kranju. .Jutro" je že parkrat opravičeno udarilo po teh nezdravih naših razmerah, vendar pa zadnjikrat, ko se je govorilo o čitalniškem pevskem zboru, kritika, dasi zelo opravičena, ni bila namerjena na pravo adreso in je tudi sicer ono poročilo baš vsled tega LISTEK. M1CHEL ZfcVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benctek. — Katero resnico? — Vse, kar veste o Rolandu. Meni so rekli, da je bil po-miloščen, in je zbežal iz Benetek, in nato umrl. Vse to je laž. Resnico hočem I Govori! . . . — Pa če nočem govoriti? — Potem umreš! Imperijo je stresel strašen smeh. Leonora je počasi potegnila iz svojih nedrih bodalce in dejala: — Pri svoji ljubezni se ti zaklinjam, da te zakoljem, ako mi ne poveš rcsnice. Imperija je pogledala okrog sebe. Ta soba ni imela nobenega okna. Imperija je bila močna. Bila je velike in krepke postave ter dobro razvitih prs. Leonora je bila drobna, vitka in prožna kakor trstika. Bili sta kakor živo nasprotje rimske in benečanske lepote, prva vsa robustna moč, druga vsa prožnost in elegantnost. Z naglo gesto je kurtizana otresla plašč, ki je odeval njene rame; prikazala se je njena smela rast in njeni mogočni boki. Obenem je odpela, ali bolje, raztrgala modrec, ki je pokrival njene trde prsi, kakor izklesane iz granita, ter je izdrla izza njega močno bodalo. . Nato je skomizgnila z ramami ter dejala: — Smilite se mi, milostljiva, ker si domišljate, da je prišla Imperija neoborožena v Altierovo hišo! . . . S poti torej, sicer ste mrtva I ... ... Namesto odgovora je Leonora iztegnila svojo roko nazaj ter zapahnila vrata s krepkim zapahom. Zenski sta si stali zdaj nasproti, jeklo proti jeklu, oko proti očesu, in sta se merili kakor dva dvobojevalca. Nehote sta zavzeli vsaka zase nekak bojni nastop. Vsaka izmed njiju je dobro vedela, da pride iz te sobe le kot mrtva ali kot morilka. Stopili sta vsaka za korak proti drugi — obedve tako bledi in tako krčevito napetih udov, da bi jih bil skrit gledalec lahko imel za dvoje kipov, ki jih je nekdo v njiju divji pozi odel z oblačili. Kurtizana je nenadoma bliskovito zamahnila. Njena roka se je dvignila, bodalo je zažvižgalo in udarilo. Ženska je besno zarjula. Kajti njena roka se je le tisti hip začutila kakor ujeta v primažu. Leonora je bila videla prihajajoči udarec; ni ga marala odbiti, nego je popadla Imperijino zapestje. Kateri paroksizem sovraštva in obupa ji je dal neverjetno moč, ki jo je pokazala v tem trenotku? . . . Obdržala je na-sprotničino zapestje v svojih drobnih, nežnih rokah, ter ga stiskala, gnetla in zavijala . . . dokler ni Imperija zakričala od bolečine : orožje ji je padlo iz roke, in opotekaje se, mrtvaškobleda, je jela iti nazaj; Leonora pa ji je nastavila bodalce na grlo. A vse to se je zgodilo zbliskovito naglico. Kurtizana se je umikala, Leonora pa je šla venomer proti njej. Naenkrat je Imperija omahnila in se zgrudila na kolena. Še tisti hip je bila Imperija nad njo. Ost njenega bodala se vgreznila v meso . . . Mramorno grlo kurtizane je pobarvala izpod kože kri liki tekoč rubin, in se pocedila pu vratu. Hropeča, razorožena, blazna od groze, je ležala Imperija pod svojo naspotnico. Leonora je klečala na njenih prsih ter jo držala z eno roko — z eno tistih svojih nežnih rok, ki so bile zdaj ojeklenele 1 — a z drugo je pritiskala bodalo . . . — Milosti je zarjula kurtizana. — Ali boš govorila? je vprašala Leonora z glasom, ki ga ne bi bil nihče spoznal, da je njen. — Da! je zahropela Imperija. — Bodalce se je ustavilo. Sledila jo kruta minuta, v kateri je Leonora mislila, da jo bo nenadoma zapustila vsa njena moč. Napela je vse svoje sile; strašna v tem nadčloveškem naporu, je gledala nasprotnico z očmi, ki so liki dva oglja žarele na njenem smrtnobledem obrazu. — Govori torej! ... Kje je Roland? napravilo splošno precej mučen vtis. Kot krivega nezdravih razmer dolžilo se je pevovodjo g. Rusa, ki pa vendar ne more nič za to, če pevke tako-zvanih .višjih" krogov, ki smatrajo pevski zbor za nekako svojo domeno, s svojim neprimernim obnašanjem in besedičenjem odganjajo dekleta .nižjih" slojev. G. Rus je v Kranju gotovo ena najsimpatičnejših oseb in je priljubljen pri vseh slojih prebivalstva in ni ga, ki bi mu mogel očitati, da ni demokrat Da se je povzdignila pesem in glasba sploh v Kranju tako visoko in pa, da imajo koncerti .Čitalnice v Kranju" toliko privlačno silo, je njegova zasluga. Še vemo, kal o je bilo pred dobrim letom, ko je hotel g. Rus vsled nehvaležnosti gotovih kranjskih meščanov, ki so znali pač zabavljati, ne pa ceniti požrtvovalnosti in dela g. Rusa, opustiti sploh še nadaljnje vodstvo pevskega zbora in je potem skladatelj g. Emil Adamič, ki gotovo pozna izredne zmožnosti g. Rusa, v .Gorenjcu* sam pozival in rotil kranjske meščane, naj bodo hvaležni g. Rusu in naj cenijo njegove zasluge. Zato je na vsak način krivično, da se ga sedaj na tak način napada in pričakujemo, da vsled tega ne bo izvajal kakih konsekvenc, pač pa še nadalje ostal na svojem mestu kot pevovodja. Pri nas se veliko premišlja in študira, kako bi se meščani bolj podemokratili in kako bi se prepad, ki zija med tako-zvano inteligenco in ljudstvom, premostil. Išče se po vzrokih, dolži se razne osebe, društva, seveda dostikrat popolnoma neopravičeno, Ker pa se s tem, da pove vsakdo svoje mnenje, več doseže, kot pa s samim zabavljanjem, povem naj še jaz svoje. Da so pri nas take razmere, nosi veliko, mogoče največjo krivdo veliko premajhna či-talniška dvorana. Ker ista nikakor ne zadošča, da bi dobili v njej recimo pri kakšni predstavi vsi prostora, Ueba je predstavo ponoviti, obiskovalci se raz-dele, no in odbor sam jim pride na pomoč; razdeli predstave prvi večer, za .inteligenco", drugi dan pa za .ljudstvo*. Razdor je tu in dokler bo razdelitev taka, bo tako ostalo. Upoštevati moramo še, da se ponavlja to že leta vin leta in če pomislimo, da tvori .Čitalnica* nekak centrum družabnega življenja, ne smemo se čuditi, če se ta razdor prenaša iz čitalnične dvorane v vse naše javno in zasebno življenje in vstvarja razmere, kakršne vladajo žalibog danes pri nas. Odpomoči bi se dalo temu morebiti na ta način, da se priredita kot do-sedaj dve ali več predstav, cene naj bi pa bile vedno enake, nekoliko nižje, ko pri predstavah za inteligenco in nekoliko višje, ko pri predstavah za ljudstvo. Prva polovica sedežev naj bi bila razmeroma dosti dražja, ko druga; pridevek .ljudska predstava* naj bi odpadel. Dalje naj bi se koncerti pri pogrnjenih mizah v čitalniških prostorih v bodoče opustili, ker so zadnji premajni in ker prihajajo k njim navadno nabolj .nobl* ljudje, katerim se ne zdi noben poklon dovolj globok in znajo tudi sicer predvsem neznane ljudi izborno prezirati, tako, da ostane pod imenom . . . Ivan di Lorenzo. — V Benetkah , — Odklej? — Nedvomno, odkar je ušel . . . — Ušel ? . . . Odkod ? . . . Govorila je kakor v fastastnih, grdih sanjah. In tudi odgovore je poslušala kakor v snu. Ni se ustavljala, da bi razmišljala, čudila se in ugibala ... — Iz beneških temnic! je odgovorila Imperija. — Ali je bil v temnicah ? — Da! — Kako dolgo? — Od tiste noči, ko so ga prijeli. — Kdaj je ušel? — Pred dobrimi šestimi meseci. — Po kaj si ti prišla semkaj? — Obvestit Altierija . . . — Koga si še obvestila? — Dandola. — Mojega očeta . . . Dobro! Kaj sta sklenila? — Prijeti ga. — Kdaj to? — Čim prej. — To je vse, kar veš? —- Da! . . . Vse! . . . Imperija je to poslednjo besedo bolj dahnila, kakor je zahropela. Bila je na koncu svojih sil. Gnev, sramota in groza so bile izčrpale to silno naturo: omedlela je. Leonora je vstala in pogledala okrog sebe. Avtomatsko, z mašinalnimi gestami, z mirnostjo in točnostjo, razodevajočo napetost duha, ki jo je bila sposobna bliskoma ubiti na mestu, je šla Leonora k nekemu zastoru ob steni, ki je bil pripet s svilenimi vrvicami; s svojim bodalcem je odrezala te vrvice ; nato se je vrnila k Imperiji, zvezala ji roke in noge ter ji z njeno šerpo zamašila usta. To storivša, jo je prijela za rame, zavlekla jo v sosednji kabinet, zaklenila kabinetova vrata z dvakratnim obratom ključa, vrnila se v sobo in se zgrudila ua naslonjač. Se isti hip pa je vstala, pritisnila si roke na čelo in za-jecljala vsa zmedena: (Daljf.) vsakdo doma, kot pa da bi k njim prisedel. Opozarjamo na zadnji letošnji tak koncert, kako počasi se je polnila dvorana, in šele, ko je vino storilo nekaj svoje dolžnosti, poživila se je nekoliko družba. Sploh naj bi se delalo na to, da se nabere čim največ ljudi, treba najeti zadosti velike prostore, da se potem »višji slojidrage obleke itd. v množici porazgube. Slovanski jug. Srbska kabinetna kriza. Zgodilo se je natančno vse tako, kakor smo mi pisali. Naše izvirne informacije so namreč poročale, da do obiska kralja Petra vkljub temu, da je bilo že vse določeno, sploh ne pride. In res se je zgodilo tako. Potem smo trdili, da kabinet Nikole Pašiča radi afere povodom odpovedi obiska kraljevega ne bo demisijoniral. Dočim so vsi drugi listi poročali iz Belgrada, da je kabinet Pašič - Milovanovičev nevzdržljiv za to, ker so v vprašanju obiska kralja Petra njihovi načrti padli pred voljo naroda in javnim mnenjem, smo mi trdili nasprotno. Vedeli smo, da je srbska vlada že s tem dobila igro pri avstrijski vladi, ker je dunajska vlada načrt o obisku kralja Petra pri avstrijskem cesarju z vso gotovostjo sprejela in je pozneje cesar sam izrazil svoje odkritosrčno obžalovanje, da ne pride do obiska in nado, da ga bo srbski kralj vendar v jeseni obiskal. S tem je bilo jasno, da srbska vlada pravzaprav niti trenotek ni bila v na-sprotstvu z mnenjem svojega uaroda. To svojo solidarnost z narodom je konečno manifestirala pred celo Evropo in pred tem dejstvom so poklonili glavo tudi dunajski vodilni krogi. Zato je bilo jasno, da Pašičev kabinet ne demisijonira, ampak se še bolje učvrsti. V tem smislu sta te dni ministrski predsednik Pašič in zunanji minister Milovanovič dementirala v dunajskih, budimpeštanskih in belgraj-skih listih vse vesti, ki so govorile o demisiji srbskega kabineta. V kabinetu, posebno med zunanjim ministrom Milovanovičem in ministrskim predsednikom Pašičem, vlada popolno soglasje. Zgodilo se je vse po naših informacijah. DNEVNE VESTI. Ljubljanske občinske volitve ne morejo biti razveljane in ako bi tudi bile, nima narodno-napredna stranka nobenega povoda bati se novih volitev, kakor niti klerikalci ne morejo upati, da bi imeli od novih volitev kakih koristi. Zakaj so se torej pritožili in zakaj zahtevajo razveljavljenje volitev? Odgovor na to vprašanje je zelo lahak: Klerikalci, ki vedno govorijo o svojem velikem prijateljsvu do Ljubljane, ne želijo, da bi zavladale v Ljubljani redne razmere, ker se pod La-schanom prav dobro počutijo in bi se najbrže ravnotako dobro počutili tudi pod kakim dr. Egerjem ali drugim katerim članom nemškega „Volksrata\ Na pravičnost se prav rad sklicuje »Slovenec* kadar brani volilni red za ljubljanski občinski svet, po katerem pride v ljubljanski občinski svet sedem Nemcev in pravi, da bi bilo za Slovence velikanske važnosti, ako bi imeli proporčni volilni red tudi v Trstu, Gorici, Celju, Mariboru itd. To je res in v tem slučaju bi tudi mi bili za proporčni sistem v Ljubljani, ali v glavo nam ne gre, zakaj bi bili najbolj pravični samo Slovenci, ki smo najbolj zatiran narod v Avstriji in pravični v Ljubljani napram Nemcem, ki nam ne privoščijo tam, kjer smo v manjšini, niti najprimitiv-nejših pravic. Sicer pa pustimo na Koncert „Glasbene M a tice“. Na koncertu »Glasbene Matice", dne 10. maja se poleg drugih točk izvaja najnovejše orkestralno delo skladatelja V. Parme »Povodni mož", ki je je skladatelj posvetil pevskemu zboru »Glasbene Matice". Vsebina te lepe Prešernove balade je sledeča: Ljubljanke so po svoji izredni lepoti slovele že od nekdaj; ali najlepša med njimi je bila Urška, ki se je svetila liki danica na obzorju ljubljanskega ženstva. Vse jo je gledalo rado marsikaki devici je solzilo oko ob izgubi ljubega, kajti lepa Urška je z ne-odoljivo silo vlekla k sebi ves moški svet. Pa bila je Urška nevgnana. Vedno premalo ji je bilo ljubih; nastavljala je svoje mreže vsepovsodi in skušala je vjeti vanje vse moške, ki so sloveli po lepoti, Ej, to vam je bila priljudna, ta Uršika! Pa zvijačna tudi! Vnemati je znala staro in mlado, a znala je pravočasno tudi odrekati. Marslkak možak —• speljan na led se je prijemal za glavo. Pa slednjič ga je staknila, ki ji je bil kos. Nedelja popoldne je bila. Pod ze-reno košato lipo na ljubljanskem trgu se je vse trlo lepotic. Na ples so bile stran proporčni sistem in vprašajmo klerikalce: s čem opravičujejo plurali-teto in pogoj, da morajo bivati oni, ki ne plačujejo davkov, tri leta v Ljubljani, ako hoečjo imeti volilno pravico? Je to tudi moderno in pravično ? To je pa vendar preveč, da se .Slovenec" sklicuje na ,Grazer Tagblatt* ko hoče dokazati, da .Jutro" škoduje Ljubljani. .Grazer Tagblatt" se nekaj ujeda radi naših člankov povodom odpovedi potovanja kralja Petra v Budimpešto. Na organ ljubljanskih kazinotov se mi niti ozirali ne bi, »Slovencu" pa moramo povedati, da mi ne moremo in nočemo pisati tako, da bi bili s pisavo »Jutra" zadovoljni — nemškonacijonalni listi, ki bodo s Slovenci sploh zadovoljni samo, ako se ponemčijo. Bi morda »Slovenec" tudi to hotel ? Ostudne klerikalne laži. V petek po onem Šušteršičevem shodu v Unionu čul se je po Ljubljani in posebno še po tobačni tovarni med Sušterši-čevimi amaconkami vse vprek glas, da so gdč. Manico Komanovo iz Uniona »vun vrgli", Mi smo gdč. Komanovo vprašali kaj je na tem resnice, na kar nam je ona smehljaje pojasnila, da v četrtek zvečer, ob času, ko se je vršil Šušteršičev shod, ona niti |v Ljubljani ni bila, ampak se je mudila pri svoji bolni materi v Št. Vidu. — No, klerikalna svojat mora biti že prebito na psu, da skuša s tako ostudnimi lažmi smešiti napredne ljudi. Šu-šteršičeve amaconkenaj se pa s svojim »dičnim" vojskovodjo vred kar pod nosom obrišejo, da bi koga ,vun metali", kajti naše napredno misleče ženske si smatrajo preveč pod svojo častjo, da bi se količkaj bližale laž-njivim klerikalnim ostankom ! Pojasnilo. G. V. F. Jelenc nam izjavlja z ozirom na feljton »Naša letošnja sezona" sledeče: 1. Nisem v nikaki zvezi s tem feljtonom in ga tudi nisem napisal. 2. Da se ni uprizorila v letošnji sezoni moja drama »Na vasi" ne zadene ravnateljstva nobena krivda, pač pa so nastale druge ovire, ki so onemogo čile uprizoritev. Ljudski shod v Mostah. V nedeljo dne 30. aprila se je vršil zelo mnogoštevilno obiskan shod v gostilni pri Miškotu. Shoda so se udeležili pristaši narodno-napredne in socijalistične stranke v res velikem številu. Kot prvi govornik je nastopil g. urednik Pustoslemšek, ki je v jedrnatem govoru ožigosal vse lumparije klerikalcev pri zadnjih občinskih volitvah v Mostah. Zavzemal se je za skupni nastop naprednjakov in socijalnih demokratov. K besedi se je priglasil nato g. prof. Reisner, ki je opozarjal na eno najnevarnejših strani klerikalizma, namreč na dejstvo, da klerikalci namenoma drže ljudstvo v neumnosti, da lažje nad njim vladajo. Zato so pa zakleti sovražniki šole in vsake prave vzgoje. Kot socijalističen govornik je nastopil g. Petrič, ki je pogreval stare in prastare grehe narodnonapredne stranke. Njemu je odgovarjal odvetniški kandidat g. L. Lotrič, ki je posebno po-vdarjal, da je nujno potrebno, da pri prihodnjih občinskih volitvah korakajo naprednjaki in socijalisti sporazumno v boj proti skupnemu sovražniku, klerikalcem in to potom odkritosrčnega kompromisa; klerikalci hočejo ubiti vsakega, ki ne gre z njimi. Tlačijo naprednjake in socijaliste. Zato pa se bo pri prihodnjih volitvah šlo predvsem v boj proti njim, ki odrekajo svojim političnim nasprotnikom sploh vsako politično svobodo. Zato pa je v interesu obeh tlačenih strank, da se potom poštenega kompromisa borite skupno proti skupnemu sovragu. Volilcern kclizejskega okraja je volilni imenik za državnozborske vo- prišle. Neutrudno je igrala godba in vrteli so se lahkonogi pari. Lepoticam pa je kraljevala Urška, ki pa danes iz nagajivosti ni hotela plesati. Košarice je delila na desno, na levo! v robstvo je kovala srca starih in mladih. Vse popoldne so se trudili plesalci zaman; spraviti je niso mogli na ples. Večerilo se je že, ko se je Urška odločila plesati. Oko ji je iskalo plesalca.. Obstalo ji je na junaku, sedečem ob rumeni mizi. Zavrelo je v nji, zakaj take moške lepote še ni gledalo njeno izbirčno oko. Zarudi se, zapeljivo, poželjivo ga pogleda. Mladenič to opazi in se ji približa: »Cul sem o tvoji lepoti in gnalo me je k tebi, lepo, najlepše ljubljansko dekle," jo nagovori. »Smem li prositi za ples?" To izgovorivši, se globoko prikloni, a ona mu poda roko sladko in smehljajoč, češ, da še danes ni plesala niti koraka in je resnično čakala le nanj. »Ali ne mudiva se sedaj 1" vzklikne vesela, »zakaj pozno je že in solnce že zahaja." Zavrtela sta se po podu kot dvoje zračnih teles. »Plesala sta, ko bi ju nosil vihar." Vse je ostrmelo; godba je onemela, saj so prenehali godci vsi osup-ljeni, vSi začudeni. Zažarelo je jezno oko mladeniča in zaceptal je z nogama rekši: litve na vpogled v gostilnah: danes pri Novem Svetu, v sredo pri Figovcu, v četrtek pri Fortuni, vsakokrat od 8. do 9. ure zvečer. Cvet ljubljanskih klerikalnih „uradnlkov“: Fortič, Volta, Kristan, Antončič in podobni šribarji vohunijo okrog po gostilnah in kavarnah ter kujejo ovadbe proti naprednjakom zaradi zadnjih demonstracij. Policija jim bo šla pa pod Lavterjem seveda na roke! Naprednjaki, pazite se teh ljudi! So že tu! Kdo? No, židovski kljunači, t. j. agenti dunajskih konfekcij. Uradniki, pozor pod to sleparsko čifutsko sodrgo. 1. majnik je proslavilo socialno-demokratično delavstvo včeraj s shodom, ki se je vršil ob 10. uri dopoldne v areni »Nar. doma". Govorila sta A. Bartel in Petrič o pomenu praznovanja prvega majnika in zahtevah delavstva. Pevski zbor »Vzajemnosti" je zapel tri zbore. Shod je bil prav dobro obiskan. — Popoldne je bila veselica v restavraciji »Internacional" na Resljevi cesti. Jurjevanje na ljubljanskem Gradu je vkljub zelo nestanovitnemu vremenu privabilo prav mnogo Ljubljančanov. V raznih grajskih prostorih so se naselile gostilnice, na grajskem dvorišču pa so razpostavile svoje šotore Ciril-Metodove podružnice (Št. Peterska in Št. Jakobsko-Trnovska), kjer so bili na prodaj .odpustki", jestvine itd. Povsod je vladalo prav veselo in živahno življenje do poznega večera, Češki ženski list »Pravo Ženy" se v dveh člankih v zadnji števiki (z dne 29. aprila) peča z ljubljanskimi občinskimi volitvami, posebno vko-likor so na njih bile udeležene žene. List pravi, da se je napredno ljubljansko napredno ženstvo »hrabro držalo" in končuje tako-le: »Nas pri stvari veseli zavest, da je uspeh glasovalne pravice žen v Ljubljani zadovoljiv, da so žene pokazale pri nje vršitvi narodno in politično zavednost in da se oglašajo v vrstah naprednjakov glasovi, da bi se tudi pasivna volilna pravica, t.j. pravica biti izvoljena, obnesla. Slovenskim pogumnim sestiam kličemo Na zdar!" »Slovanski jug". Pod tem naslovom je izdala veleugledna češka revija „Rozhledy" brošuro, v kateri je par lepih in preglednih informativnih člankov o južnih Slovanih. Uvodni članek »Ven — v slovanske dežele" je napisal V. Klofdč, članek o Slovencih L. Brunčko, o Hrvatih in Srbih dr. J. B. Novak in članek »Dubrovniška paroplovba" J. Jasy. — Cena brošuri, ki jo prav toplo priporočamo, je samo 60 vin. Slovenski zemljevid, ki ga izda Matica Slovenska, je po izjavi vojaško-geografskega zavoda z generalne karte že pretiskan. Ravnokar se prevaja nomenklatura. Prve korekture prejme Matica v šestih tednih. Akademlčno društvo slovenskih tehnikov na Dunaju. H. redni občni zbor društva se vrši v soboto, 6. maja t. 1. ob osmih zvečer v restavraciji »J. Stanek", IV., Schleifmiihlgasse 6. Prijatelji društva dobrodošli! Nov moderni hotel v Postojni. Ker se razvija v zadnjih letih tujski promet v Postojni nepričakovano hitro in uspešno, vsled tega je sklenila na svojem zadnjem občnem zboru prva češka delniška družba za gradbo hotelov na obalih Jadranskega morja, da sezida v Postojni velik, vseskozi moderno opremljen v hotel. Obenem pa hoče razviti na Češkem, Moravskem, Poljskem, Ruskem, kakor tudi v južnoslovanskih deželah uspešno reklamo za obisk Postonjske jame. Na ta način bodo našli tudi naši bratje Slovani .Ne maram za gosli za bas, strun drugih, ko plešem, zapoje naj glas!‘gg Na mah je završal vihar. Obnebje so zagrnili preteči, črni oblaki, zarjul je grom, zašumela voda, zatulil vihar. Lasje so stali pričujočim po koncu. Urška, kaj je to? Kaj bo? Gorje? »Ne boj se," ji šepeče divji plesalec uho. »Kaj grom, kaj orkan, kaj šumenje vode! Sladko se je vrteti ob taki godbi v tako divjem plesu, Le urno, le hitreje, zakaj pozno je že!" Urška je upehana do smrti. »Le malo postojva," prosi, »da se oddahnem, da se spočije trudna noga." Ali varljivo doni v uho: ,N1 blizu, ni blizu do bele Turčije, kjer v Donavo Sava se bistra izlije ; valovi šumeči te Urška žele le urno, le urno obrni pete!*------ In hitreje jo je zavrtel v ples, Dalje, dalje! Zmanjkalo je poda--------------- le dalje I — Na bregu Ljubljanice sta se divje vrtila. Bregu ni več. Zašumeli so valovi . . . Vzbuknila je voda na kvišku, zaječala je. Zazijal je črn vrtinec — v njem sta izginila plesalca. Zaman so gledali čolnarji po lepi Uršiki. A. Rape. primerno zavetje v naši notranjski metropoli. Hotel bode sezidan do spomladi leta 1913. Šolsko poslopje v Prulah In državno obrtno šolo na Mlrjl so začeli ometavati. Oba zavoda bosta to poletje dovršena in opremljena. Plavajoči bager bo podjetnik Czeczowiczka dal ravnokar izgotoviti. Barka je v Prulah že stesana. Rabila ga bo tvrdka pri poglobenju obeh kanalov. »Na smrt obsojeni ?" V soboto uprizore v areni »Narodnega doma" ljubljanski diletantje narodni igrokaz v 3. dejanjih .Na smrt obsojeni". Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 30 v. — Na sporedu je tudi komičen prizor »Oškantni ženin", prosta zabava in ples. Udeležite se polnoštevilno te pjireditve! Clril-Metodova podružnica v Stepanji vasi, ki je lansko leto dosegla jako lep uspeh, se zaveda tudi letos svoje naloge in jo hoče kolikor mogoče častno rešiti. Radi tega priredi takoj v prvih dneh spomladi, 7. maja, zelo zanimivo veselico na novo oze-lenem vrtu g. Antona Novaka v Stepanji vasi. Štepanjski narodni delavci so se tudi to pot potrudili, da bo nudila prireditev kar največ zabave in razvedrila. Kakor kažejo priprave bo ta veselica prekašala vse prejšnje. Toda, kaj bi vam naprej pravili! Najbolje naredi vsakdo, če se pride sam prepričat. In mi tudi upamo, da bodo pohiteli imenovani dan Ljubljančani mnogoštevilno med nas, da se navži-jejo pomladanskega veselja v krasni naravi in se navdušijo z nami za narodno delo. Pridite torej vsi, da se razvedrite v naši sredini! V zahvali \Vindlscher so bila po pomoti izpuščena imena zdravnikov iz Leonišča gg. dr. Jenkota in dr. Šlajmerja ter zdravnika g. dr. Oražma, ki so se trudili na vso moč in so zastavili vse sile, da bi ohranili blagega Arnošta še pri življenju, če bi sploh to bilo mogoče. Ljubljanska kreditna banka. V mesecu aprilu vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 2,343.742 K 12 vin., dvignilo pa 2,356.965 K 11 vin. Skupno stanje koncem aprila 13,609.157 K 42 vin. Slovenska Filharmonija koncertira danes v hotelu »Južni kolodvor" (Avgust in Leopoldina Stelzer, poprej A. Seidl), Kolodvorska ulica št. 43. Začetek koncerta ob pol 8. uri zvečer. Pri ugodnem vremenu se vrši koncert na vrtu, ob slabem vremenu pa v notranjih prostorih hotela. Vstopnina prosta. Kinematograf „Ideal“ nam nudi te dni dve velikanski senzacijski sliki in sicer je na popoldanskem vspo/edu jako zanimiva predstava »Elekrični smrtni ples", zvečer ob 7. 8. in 9. uri pa samo za odrasle senzacijska drama »Bela sužnja", ki je po vseh mestih vzbudila splošno zanimanje. Tej predstavi se doda tudi električni smrtni ples. Grand Elektro-Bloskop kinematograf I. Bachtnayer v Lattermannovem drevoredu pričenja danes z novo serijo predstav, izmed katerih bodete vzbujali posebno zanimanje točki: Slikovita Japonska (naravni posnetek) ter velika senzačna drama v 3 delih: Bela sužnja. Poleg naravnega posnetka : Kavalerijska šola v Saumnru, vsebuje ta serija predstav tudi več velekorničnih burk itd. Prva predstava ob pol 7. uri druga ob 8. uri zvečer. V petek se prične nova serija: Pariški večeri, toda le za odraslo občinstvo. Slovenska sokolska telovadna vrsta za mednarodno tekmo v Turinu nastopi, kakor smo že objavili, Naša letošnja sezona. (Dalje.) V gdč. Šetrilovi je dobilo naše slovensko gledališče izborno moč, ki se je prav odlično kvalificirala že pri prvem nastopu v Medvedovem »K a -ci ja nar ju", dasi ji je tedaj naravno slovenski jezik delal še dovolj težav. Ves njen izredni talent je prišel do prave veljave šele v »Tajfun u", ko nam je podala z zrelo umetnostjo svojo Heleno, tip frivolne, lascivne demimondkinje. Njeni Mici v »Ljubimkanju" bi za par nijans več tiste izrazito dunajske vesele razposajenosti ne bilo v kvar. Felicie v »N e-znanki" in gospa Podolska v »Punčki" sta bili vsaka zase kabinetna figura; epizodni ulogi sami na sebi, kateri je pa znala gdč. Setrilova dvigniti iz malopomembnosti na visoko stopnjo. Za nastop v pomilovanja-vredni bajazzadi »Zakonskih metod" smo gospodični menda že takoj po predstavi izrazili svoje sožalje; Sonja v »Arsčne L u p i n u" je bila vseskozi posrečena kreacija, Betty v .Stebrih družbe" bi mogla komaj najti boljšo interpretinjo. Kat-juša v .Vstajenju" je bila poleg Helene drugi shef d’vence njene v četrtek zvečer ob pol 9. uri v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Naj nikdo izmed Sokolstva prijaznega občinstva ne zamudi te prilike, da se prepriča sam, koliko se je že doseglo na polju telovadbe. Vaje določene od mednarodnega tehniškega odseka za Turin so vrhunške [n slovensko Sokolstvo jih zmore. Če doseže ta slovenska vrsta še kak drugi uspeh kot je ta, da se sploh udeleži te mednarodne tekme v Turinu, bo to temvečja čast za Sokolstvo in za Slovence v obče. Prispevke v podporo za pokritje stroškov sprejema Slovenska Sokolska Zveza. Ubogi vatikanski jetnik. »Sin človekov pa nima, kamor bi glavo položil" — tako beremo v evangeliju . In dalje je govoril Kristus, kakor beremo v evangeliju: »Moje kraljestvo ni od tega sveta." In govoril je tudi: »Ne zbirajte zakladov, ki jih mol uniči, in rja sežre." In tudi je govoril: »Če hočeš v življenje iti, prodaj kar imaš in daj revežem; in potem pridi in hodi za menoj!" — Sami lepi nauki, ki še jih pa najmanj drži oni, ki se imenuje Kristovega namestnika na zemlji — rimski papež ali (kakor ga nekateri imenujejo) Sveti Oče. Vsa papeška zgodovina nam glasno ^izpričuje, kako malo so se ravno ^papeži držali Kristovih naukov. Od prvih časov, pa do današnjega dne. Ko je postalo krščanstvo v stari rimski državi edina državna vera in ko je naposled rimska država prenehala, so papeži vkljub Kristovim naukom nastopili posvetno gospodstvo. Ustvarili so si svojo papeško državo in v nji gospodovali, kakor niso gospodovali najhujši tirani ne prej, ne pozneje. Ni ga niti enega greha, za katerega bi ne bilo najti na stotine zgledov v zgodovini papeštva. Ropi, umori, uboji, tatvine, krvosramstvo, kra-marjenje z najsvetejšimi in najgnus-nejšimi stvarmi — vse, vse so počeli rimski papeži v svoji državi. Ni jih bilo groza ne bodal, ne strupa, ne meča, ne grmad, če so mogli to uporabiti proti svojim nasprotnikom. Pa odbila je tudi tej državi zadnja ura. Dne 20. septembra 1. 1870 je bil zavzet Rim, in papeževe države je bilo konec. In papež se je iz same gole trme zaprl v Vatikan, in razširjati se je začela prismojena bajka o »ubogem vatikanskem jetniku". In zarukane tercijalke kar cvilijo same groze in pomilovanja, kadar jim debelušni fajmošter dopoveduje, kako strahovito slabo se godi »ubogemu vatikanskemu jetniku". En sam par pantofljev ima, pa še ti so tako raztrgani, da mu palec gleda skozi nje. Novih si pa na noben način ne more kupiti. Zjutraj zajtrkuje prežgano župo, če jo sploh ima, opoldne se mora zadovoljiti s kislim zeJjem in fižolom, s kislo repo, z ričetom (v katerem pa ni nič svinjine), s koruznimi žganci itd. Meso si more privoščiti le ob nedeljah in praznikih, o Božiču in o Veliki noči dobi tudi po eno osminko cvička. Spat hodi brez večerje — toliko mu ne nese, da bi si kupoval še večerjo! Torej skoz in skoz žalostno življenje. In nazadnje mila prošnja: Dajte za Svetega Očeta, da si bodo vsaj mogli kupiti nove pantoflje, da si bodo mogli opoldne privoščiti tudi košček mesa in večerja. In v nenasitno bisago lete krajcarji in goldinarji do solz ginjenih tercijallc. — O, ti ubogo, zaslepljeno l judstvo! Zdaj pa še mi poglejmo, kako in kaj je z onim »ubogim vatikanskim jetnikom". Papeževe države je hvala-bogu konec, res je. Toda papežu jc umetnosti; od te uloge je pretekel cel mesec, da je dobila zopet priliko nastopiti v »Tujcu" in pokazati v trojni metamorfozi značaja tekom enega in istega večera svojo veliko igralsko nadarjenost. Njena »Marija Stuart" je tretji veliki briljant v bisernem vencu od nje ustvarjenih figur; gospo Szentirmay v Hercego-vem »Dolovskem gradu" je avtor očrtal začuda neverjetno in je sprememba njenega značaja od prvega akta dalje povsem nemotivirana in po psiholoških zakonih tudi nemožna; če se je nekonsekvenca karakterja na odru zdela manjša kakor v knjigi, je to velika zasluga gdč. Šetrilove, ki zna na primernih mestih še primernejše retuširati. Njena Elizabeta v Vrchlic-kega »Noči na Karlštejnu" je bila ljubezniva, prisrčna figura, ki je stala v drugem dejanju na višku; vojvodinjo Wando v »Psychi“ je opremila z izvrstno mimiko, osobito v dialogu z Braniewskim in pogodila alirp in manire visoke plemkinje z isto preciznostjo, kakor v »Samosvojem* značilne posameznosti, ki so lastne takšnemu značaju kakor je Rometova Ivanka. (Dalje) že vedno ostal Vatikan, ki je vendar čisto čeden in za eno osebo čisto dovolj velik kvartir. Saj ima par tisoč sob, par sto dvoran in kapel in velikanske vrtove. In papeževi dohodki! Marsikdo bi bil z njimi zadovoljen. Seštejemo jih: Dohodki iz posestev . Akcije, oblikacije in rente................... Darila..................... Petrov novčič . . . Skupaj . Nasproti temu so Plače kardinalom . . Plače gardi in služabnikom .................... Za knjižnico, muzej itd. Za cerkev sv. Petra . 875.000 lir 6.000 000 lir 2.500.000 lir 12,000.000 lir 21,375.000 lir sledeči stroški: 875.000 lir 3,970 000 lir 1.250.000 lir 780.000 lir Poslano’) Skupaj . 6,875 000 lir »Ubogemu vatikanskemu jetniku* ostane torej za vsakdanje potrebe na leto »samo* 15 (beri petnajst) milijonov lir. Iz tega je pa tudi razvidno, kakšna urnebesna nesramnost je govoriti o »ubogem vatikanskem jetniku* in metati denar, težko prisluženi denar v nikdar sito in nikdar polno bisago. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Temni oblaki na Daljnem Vzhodu. Petrograd, 1. majnika. V provinci Sečuan na tibetanski planoti hodi okoli 10.000 lačnih mož in žena po vaseh in ropajo vse, kar dobe pod roke. Podrli so tudi že več jetnišnic in jetnike oprostili. Kitajske čete, ki so bile odposlane proti upornikom, so dosedaj vse odpovedale pokorščino in pristopile k upornikom. London, 1. majnika. »Times* poroča, da se je v raznih kitajskih provincah uprlo nad 20.000 Kitajcev, ki hodijo požigaje in ropajoč po deželi. Vsa uporna masa je na potu proti Cantonu. Koln, 1. majnika. »Kolnische Zei-tung* poroča iz Petrogada: Ruski ge-ral Bastjanov je izjavil, da je vojna med Rusijo in Kitajsko neizogibna, in sicer nastopi že v najkrajšem času. Upati je, da bo Rusija zmagala, ker je Kitajska popolnoma nepripravljena. Petrograd, 1. majnika. Po poročilih ruskih časopisov iz Mukdena je na Kitajskem izbruhnila revolucija. Proti Cantonu se drve kar cele mase upornikov, kjer se hočejo združiti s tamkajšnjimi revolucionarnimi bandami. Mase čakajo samo na migljaj, da zavzamejo mesto, če ne zlepa pa zgrda. Namen revolucionarjev je vreči sedanjo kitajsko dinastijo raz prestol. Politična kramarija slovenskih klerikalcev. Krakov, 1. maja. Kranjski klerikalci so pričeli svojo novo politično kramarijo in sicer to pot med Poljaki. Na poljsko-jugoslovanskih konferencah, ki se vrše te dni v Krakovu, zastopajo slovenski narod največji ri-movci in internacijonalci: kranjski deželni glavar pl. Šuklje, bivši poslanec Pogačnik in kranjski finančni minister dr. Lampe. Kot zastopnik slovenskih trgovcev in obrtnikov fungira podpredsednik ljub. trgovsko-obrtne zbornice Ivan Kregar, kot zastopnik slovenskih Sokolov pa neki ,,0 ber-č u k* iz Ljubljane. Hrvate zastopa največji hrvaški politični šarlatan Stipa Radič. Dr. Šušteršič je opravičil svojo odsotnost. Glavar Šuklje je na včerajšnji konferenci med Poljaki in Slovenci naglašal borno slovensko zgodovino, dalje »velikanske* zasluge (!) slovenskih klerikalcev za slovenski narod in je povdarjal potrebo zbližanja med Jugoslovani in Poljaki. Krakovski župan dr. Leo je izjavil, da Poljaki sicer niso nikaki panslavisti, vendar pa čutijo potrebo zbližanja slovanskih narodov na vseh kulturnih poljih. V Imenu slovenskih Sokolov je govoril ljubljanski »Oberčuk*, ki je zatajil slovensko čukarijo in povdarjal veliki pomen Sokolstva za slovanske narode. Na večernem banketu se je samo žrlo in pilo. VVionczek zopet kandidira. Krakov, 1. maja. Vsepoljaki so sklenili, da bivšega državnozborskega poslanca Wionczeka, ki je znan radi afere glede oddaj gostilniških koncesij, spet kandidiraja. 1. maj na Dunaju. Dunaj, 1. maja. Praznovanje 1. majnika na Dunaju se je vršilo popolnoma mirno. Lastnik in glavni urednik Htlan Plut. Odgovorni urednik dr. Iran L«h. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Kupujte Izvod samo 4 vinarje. Gospod medlclnec Mirko Černič še vedno ne da miru. V zadnji (april-majevi) številki »Naših Zapiskov* se je na koncu svojega »Dijaškega pregleda* pobavil tudi z mano. Pravi, da sem takrat, ko sem govoril o nadstran-karstvu na narodno-radikalnih shodih, prišel vkljub svojemu pripadništvu k socialno demokratični stranki v uredništvo »Slovenskega Naroda* in sicer kot zastopnik mladinov, kar je njihova znana trobenta na vseh narodno-radikalnih sestankih razglašala kot velik uspeh napram starinom. — Z ozirom na to najnovejšo imenitnost gospoda medicinca Mirka Černiča naj konšta-tiram sledeč: Gospod Mirko Černič še do danes ne zna (ne vem, ali je tako omejen, ali tako jezuitsko-zloben) razlikovati med strankarskim udejstvovanjem posameznikov in stališče na-rodno-radikalne struje nasproti političnim strankam. Narodno-radikalna struja je izključno kulturna dijaška struja in ne mara kot taka delati nobene strankarske politike. Pušča pa posameznim svojim pripadnikom, da se politično udejstvujejo v katerisibodi politični stranki, ki ne nasprotuje njenemu kulturnemu ^programu. Če možganom gospoda Černiča ni to dovolj jasno, mu moram pač le izrekati svoje globoko sožalje. — Kar se pa tiče drugega, meni naslovljenega očitka, ki sem ga sicer že tudi od drugih strani slišal, moram enkrat za vselej konštatirati, da se jaz v uredništvu »Slov. Naroda* nikdar nisem smatral za zastopnika mladinov, že zato ne, ker nikdar k mladinom nisem pripadal. Kaj pa je ta ali oni o tej stvari razglašal na narodno-radikalnih sestankih, za to jaz čisto nič ne morem. Toliko v vednost gospodu Mirku Černiču in vsem tistim, ki so bili tega [napačnega mnenja, da sem jaz v uredništvu »Slovenskega Naroda* imel kot nekakšen zastopnik mladinov uveljavljati mladinske težnje. V. M. Zalar. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon. i oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 0. uri zvečer. Omara za led se radi preselitve iz proste roke proda. Bohoričeva ulica 3. 86/1—3 Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in drugimi pritiklinami se odda s 1. majnikom. Stranke brez otrok imajo prednost. Poizve se hotel Vega Spodnja Šiška. 5ll»d kljnčavdčar se sprejme kot kurjač k parnemu kotlu. Naslov pove .Prva anončna pisarna*. 245/3—1 Motorno kolo .Neckarsulm* se po ceni proda. Kje pove Prva anončna pisarna, Frančiškanska ulica 8. 246/3—1 V slovenski modni trgovini O. Jezeišek nu Mestnem trpu kupiš najceneje, zato jo vsakdo pri nakupovanju upoštevaj. 70/10—1 Pristen brlnovcc iz lastne kuharne po 2 K liter se dobi pri J. Jurci na Vrhniki. 62/3—1 Elegantno meblovttna mesečim so Im s posebnim vhodom se takoj odda. Slomškova ulica št. 6. pritličje. 249/1—1 Mirno strun k n, dve osebi išče stanovanje z 1 sobo in kuhinjo za avgust. Ponudbe sprejema .Prva anončna pisarna*. 250/3—1 Lepo stHiiovnnje s tremi sobami in pritiklinami, solnčnato se odda za avgust termin mirni stranki, Vrhovčeva ulica 9. 240/3-1 Lepo stanovanje z dvema sobama in pritiklinami se takoj odda. Poizve se pri M. Sokliču Trnovo Ljubljana. 251/1 — 1 Hiša s tremi stanovanji, lepim vrtom je naprodaj v ljubljanskem predmestju. Naslov pove upravništvo ,,Jutra". 88/4—1 Šivi 'ji* za vsako delo išče posla pri strankah. Ponudbe sprejema upravništvo „Jutra“. 89/1-1 Hiša s trifovlno na Zaloški cesti sc zelo ugodno proda. Informacije daje Marija Peklaj Novi Vodmat. 252/1 — 1 Mula trgovina Žabjaku štev. 3. (špecerija) je naprodaj na 92/1—1 (Stanovanje z eno sobo, kuhinjo, kletjo in drvarnico se takoj odda, ali s 1. junijem. Novi Vodmat 142. Pripravno za penzijoniste. 90/2—1 Brinovce domač, najfinejši se ceno proda. Pojasnila iz prijaznosti pri Peter Primožiču Medvode. 91/1—1 Kdor išče ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najložje, ako inserira v Malih oglasih „Jutra“. Za besedo se plača samo 5 vinarjev. Zahvala. Povodom prebridke izgube našega preljubega očeta oziroma starega očeta, gospoda Ivana Brufacha oflcijanta c. kr. deželne vlade izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za vse izraze sožalja in iskrenega sočutja kakor tudi slavni c. kr. dež. vladi in cenj. kolegom za darovane vence. Osobito se zahvaljujemo gospodu grofu K. K ti n i g 1 u , c. kr. okr. glavarju, gosp. J o s. H a u f f e n u , c. kr, dež. sod. nadsvetn. g. F e r d. L e s k e j u, c. kr. deželne vlade pis. rav-ravnatelju ter sploh vsem gg. ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, 1. maja 1911. Žalujoči ostali. Koncert restavracija »Črni orel*, Gosposka ulica št. 3. Vsak dan damski tercet. Pri navadnih cenah. Preklic. Izjavljam, da nisem nikak plačnik za dolgove moje žene Helene Levičar roj. Podpac. Krmelj, 28. aprila 1911. Ivan Levičar, trgovec in posestnik. Prostovoljna dražba Dne 4. t. m. od 9. ure zjutraj naprej se bode prav ceno prodajala hišna oprava, okna, vrata i. dr. Ulica na Grad štev. 6. O. Bračko Ljubljana, Dunajska cesta št. 14 priporoča p. n. občinstvu svojo specijano trgovino z rokavicami, parfumi itd. Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo. Prevzamem na račun, ali v najem v okolici Ljubljane, blizu kakega kolodvora, ali tovarne. Ponudbe na uprav. »Jutra*. Ljubljanske Benetke zopet odprte. Klavirje, pianine in harmonije le prvih svetovnih tvrdk na obroke po K 18*—. Ravnokar največja zaloga malo časa izposojenih pianinov po jako nizki ceni. ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13, učitelj »Glasbene Matice*, Išče se zastopnik ki se sprejme event. tudi kot kompanjon za dobro vpeljano anončno podjetje v Ljubljani. Kapitala se ne zahteva, le trgovsko znanje in dobre reference.^ Pismene ponudbe na Prvo anončno pisarno v Ljubljani, Frančiškanska ul. 8. lodni salon Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31 priporoča vseh vrst slamnikov. Sprejema sva popravila. Išče se 1 v • • v kocijaz na grajščino blizu Ljubljane, ki mora biti pošten, trezen, marljiv in zanesljiv, vajen konj in snaženja konjske oprave, vozov itd., kakor tudi vešč poljedelskega dela, samski in ne pod 30 let star. — Plača po dogovoru prav dobra. Naslov pove upravništvo »Jutra*. P. N. Usojam si slavnemu občinstvu najuljudneje naznaniti, da sem otvoril v ponedeljek dne 1. maja trgovino s špecerijo in jestvinami na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Europa“. Priporočam se slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk in beležim za-gotovljaje najboljše in najsolidnejše postrežbe z odličnim spoštovanjem Janko Stupica. Tovarniška znamka „IKO' C3 U C3 U > 03 Cf) 03 ET 2 3 03 >CD 03 J o. — ca K J 2 o 0.0 3.1* O. ^ tu c/) o s Ef 3-2 * C/5 O MG10 ■s g Lastna tovarna ur v Švici. fiQ sag C (U g CD -*-± ^ J-Z. >