Leto VIL, št. 58 („Jutro"xiv.,st.zi8a) ? Ljubljana, ponedeljek 18. septembra 1933
Cena 2 Mn
CpravRiStvo: Ljutoljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska Izdaja
Ponedeljska izdaja »Jutra« tzn&j & vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po polti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. t*^ Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon Si 2440.
Celje: Strossmajrerjeva uL 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
¥ spomin — živim v opomin
Liubliana se ie dostop© oddolžila septembrskim žrtvam in obnovila prisego, da hoče verno čuvati s krvjo pri-j J	- - jn viSOko dvigati Jugoslovenski prapor, da vsem Jugoslovenom posije solnce svobode
«
Ljubljana, 17. septembra.
Ljubljana je danes proslavila 25-let-nico mučeniške smrti Adamiča, Lundra in Vindišarja ter zajedno s tem pomen septembrskih dogodkov 1. 1908, ki predstavljajo prvi poskus organiziranega fizičnega odpora proti tlačiteljski sili tujega gospodarja v trenutku, ko so se v knlu Usode že pripravljale velike odločitve nove zgodovine narodov.
Cd vsepovsod so prihiteli včeraj in danes zjutraj v Ljubljano zastopniki kulturnih, političnih in gospodarskih organizacij, prišli zastopniki najvišjih državnih in cerkvenih oblasti, je prihitelo ljudstvo, da manifestira sebe in da izraza svoji nacionalni zavesti in svoji življenjski sili.
Med prvimi, ki so prišli v belo Ljubljano, so bili Ptujčani, zastopniki iz naše severne Štajerske, sinovi, očetje, matere in sestre tistih in tisti, ki so se pred četrt stcletja uprli zatiranju slovenskega življa na slovenski meji. Prišli so tudi iz drugih krajev odposlanci narodnih organizacij, Ljubljana pa se je udeležila proslave vsa, z dušo in srebrn.
Ljubljana se je že v teku včerajšnjega dne odela praznično, kamorkoli je človek prišel, povsod je imel priliko opaziti, da se mesto zopet pripravlja za nekaj velikega. Pogačarjev trg je že dopoldne vzbujal veliko pozornost pri prehodu med Škofijo in stolnico. Tam so bile postavljene velike palme na obeh straneh osrednjega stebra, trobojnice na njem in na drevju vzdolž Škofije.
Zlasti živahno je pa postak) mesto proti večeru. Zlasti mnogo ljudi se je zbiralo okrog izložbe »Opreme«, kjer je prof. Vavpotič razstavil veliko sliko, ustvarjeno v spomin na septembrske žrtve. Še v poznih urah so stale tam gruče ljudi in strmele v veliko podobo, ki kaže del stolnice in del škofijske palače, kjer je avstrijska soldateska streljala na množico. Ta trenutek je podan tako dovršeno, da človeka mora pretresti. Septembrska noč je. Vanjo padajo streli, svinčenke rušijo na tla Slovence, ki demonstrirajo proti nasilju cesarskega Dunaja in spednještajerskih Nemcev.
Ljudje obujajo pred to sliko svoje spomine iz leta 1908 ali Vavpotičeva i slika je sama po sebi dovolj zgovorna.
svečanosti
Velike svečanosti v proslavo 25-letnice zgodovinskih septembrskih dogodkov so se z čele v soboto zvečer, šest topovskih strelov z gradu je naznanilo pričetek. Kot uvod v svečanosti je priredila godba želez-n;earskega društva »Sloge« koncert na Kongresnem trgu. Tu se je zbrala velika množica, ki je ob koncu koncerta priredila velike manifestacije za Jugoslavijo ter narodno edinstvo, vzklikajoč obenem septembrskim žrtvam.

na gradu
Na prav poseben način pa so proslavili septembrske dogodke prebivalci ljubljanskega gradu, ki je v tisti dobi služil še avstrijskim oblastem za ječo in kjer je ko--	po zlati svobodi marsikak jugoslo-
venski nacionalist. Dasi ravno je grad sedaj zatočišče baš najrevnejših slojev, so hoteli grajčani na prav posebno viden način :zraziti ne samo svoje spoštovanje do p: dlih borcev za naše osvobojenje, marveč tudi svoje neomajno jugoslovensko prepričanje. Pod vodstvom grajskega resi, avraterja g. Grila so sami zbrali potrebna sredstva, da so priredili takoimpo-zantno svečanost, kakršne ljubljanski grad v vsej svoji pestri zgodovini še ni doživel. Cele tedne so zbirali in se pripravljali od najmanjšega do največjega na ta večer.
Ko so zadoneli otvoritveni topovski streli, se je ves grad zasvetil
v svitu žarometov in tisočerih lučk, ki so jih prižgali na ozkih oknih nekdanjih tcmnic. Grajčani, ki jih okrog 600, pa so se uvrstili v dolgo povorko, ki je krenila okrog gradu. Vsak posameznik je nosil ali plamenico domačega izdelka ali pa lampi-jcnčsk v narodnih barvah. Ta pestra in nad vse slikovita povorka se je videla ne samo po vsei Ljubljani, marveč daleč tja po ljubljanskem polju. Ko je povorka obšla grad, je krenila po drevoredu na planoto na takozv. šancah. kjer je bil prirejen ogromen transparent z napisom:
Slava Adamiču in Lundru 1908—1933. Tu so prižgali na visokih drogovih 27 ogromnih plamenic, ki so jih naredili sami, pa še po tleh so namestili nešteto manjših, tako da je vsa planjava odsevala v nekako čarobno tajinstveni luči. Tudi nad glavnim vhodom v grajsko poslopje je bil velik transparent s pomembnim napisom: Grad govori. Poleg grajčanov pa se je zbrala na grajski planoti tudi večtisoč-giava množica ostalih Ljubljančanov, ki iih je slikovita baklada in tajinstvena razsvetljava grajske planote privabila od vseh strani. Od gradu pa do šanc so bile na žicah obešene neštevilne lučke, ki so
slikovitost grajske iluminacije še povečale. K razpoloženju je mnogo pripomogla tudi godba Sokola I, grajskim manifestantom pa so se pridružili tudi člani šentjakobske krajevne organizacije
JNS s predsednikom g. Rebekom na čelu. Daleč so odmevale viharne ovacije in gromki vzkliki: živela Jugoslavija! Slava Adamiču in Lundru!
Lepa manifestacija
Ko se je povorka razvrstila po planoti, je stopil na govorniški oder g. Rebek ter s kratkim govorom počastil spomin Lundra in Adamiča poudarjajoč, važen pomen septembrskih dogodkov za nacionalno preporod Slovencev. Nato je povzel besedo g. Kozinc. V toplih besedah se je spominjal obeh žrtev, orisal težke borbe z Nemci, boj za kulturno svobodo pod Avstrijo, kjer so bili Slovenci brez vsakih pravic in celo na sodiščih niso smeli uradniki med seboj občevati slovensko; podčrtal je mlačnost našega naroda, ki se ni zaveda! svojih pravic. dokler niso padle žrtve. Takrat je iz pohlevne ovce nastal lev, vzbudila se je tlačena nacionalna zavest in Slovenci so se uprlj nemškemu jarmu. V tistih usodnih septembrskih dneh je nastala prva slovenska revolucija. Obširno je nato orisal vso borbo za našo svobodo od septembrskih dogodkov pa do svetovne vojne, in prevratnih dni. Zaključil je z apelom na mladino, kj je bila vzgojena v svobodni državi, da čuva s krvjo priborjeno svobodo!
Vsa množica je zapela himno »Hej Slovani«. Ko so izzveneli zadnji akordi, je stopil na govorniški oder g. dr. Cepuder, ki je spregovoril kot zastopnik Narodne odbrane. Spominja! se je obeh žrtev, v zanosnem in plamtečem govoru je pa opozarjal, da se moramo danes ob proslavi 251etnice septembrskih dogodkov, spominjati tudi bratov onkraj meja. Prenehati pa morajo tudi vsi prepiri med nami.
Godba je zaigrala državno himno, na kar je sledila vrsta prigodnih recitacij in dekla-macij mladine, vmes pa je sviral grajski tamburaški zbor, končno je še spregovoril v imenu grajskih prebivalcev g. Jože Grom, ki je poveličeval spomin Lundra in Adamiča. Sokolska godba je zaigrala še nekaj komadov, nato so se pa ljudje polagoma razšli. Sodelujoči otroci so bili nato v Gri-lovi restavraciji lepo pogoščeni in jim bo ta večer gotovo ostal, prav tako kakor vsem drugim, v neizbrisnem spominu.
Na sestanku JNS
V soboto se je v prepolni dvorani Kazine vršila konferenca funkcijonarjev ljubljanskih organizacij JNS, na kateri je poročal poslanec minister dr. Kramer. Uvodoma se je g. minister v toplih besedah spominjal narodnih žrtev, ter je očrtal pomen 20. septembra 1908. V globoko ginjenosti so prisotni počastili spomin Adamiča, Lundra in Vindi-šerja s trikratnim »Slava!«
ritje spomenika na grobu mučenikov
Turobse svečanosti se je udeležila mnogo tisočglava množica z nafodSičnejšimi predstavniki
V nič manišem številu, kakor pred 25 leti, ko so spremljali žrtve brutalne avstrijske soldateske na poslednji poti, so danes pohiteli Ljubljančani in okoličani na pokopališče pri Sv. Križu, da se poklonijo m a no m padlih borcev ter da se jim oddol-že z odkritjem skromnega spomenika. Le redkokdaj se zbere na ljubljanskem poko-pališču taka množica, kakor se je danes.
Prišli pa so tudi najodličnejši predstavniki vsega našega javnega življenja, tako da se je današnja turobna spominska svečanost pretvorila v veliko vsenarodno svečanost v dokaz, da se zopet odpirajo srca in duše Slovencev klicu padlih žrtev po narodni slogi jugoslovenskega naroia. Z avtobusi, zasebnimi avtomobili, avtotaksi-ji in peš so prihajale vedno večje množice
Tudi nebo je naklonilo krasen jesenski dan, tako da nič ni motilo razpoloženja. Zbral se je tako rekoč cvet našega naroda, le onih ni bilo, ki se ob vsaki priliki trkajo na svoja samoslovenska prsa.
Množice se zbirajo
V strnjenih vrstah so prikorakale močne deputacije ljubljanskih in okoliških sokol-skih društev s prapori in godbo Sokola 1 na čelu. Dolga je bila kolona mrkih četni-kov Narodne odbrane in jugoslovenske na-cijonalne omladine, v velikem številu pa so prišli tudi jugoslovenski dobrovoljci, rezervni oficirji, invalidi in akademska omladina. Pridružili so se jim zastopniki gotovo vseh nacionalnih in kulturnih organizacij iz Ljubljane in okolice, v prav posebno velikem številu pa so se zbrali Ci-rilmetodarji, ki so si še posebno prizadevali, da bo današnja svečanost čim lepša in čim bolj manifestantna. Zbrali pa so se tudi vsi še živeči soborci septembrskih žrtev, oni, ki so jih vlačili po ječah zaradi njihovega odločno narodnega prepričanja. Prišli so zastopniki vseh slojev, od najvišjega uradnika do najnižjega delavca.
Odličniki in zastopniki
Pred kapelico so se že kmalu po 8. začeli zbirati oficielni predstavniki. Prvi je bil na mestu predsednik prireditvenega odbora in generalni tajnik CMD g. inž. Mačkovšek s svojimi ožjimi sotrudni-ki in mnogoštevilnimi reditelji, ki so vzorno izvedli vso organizacijo. Med drugimi odličniki so prišli minister in ljubljanski narodni poslanec g. dr. Albert Kramer, poveljnik divizije general g. Cukavac s soprogo, ljubljanski župan g. dr. Puc s soprogo, dvorna dama gospa Tavčarje-v a, senator dr. Rožič, narodni poslanci gg. Rasto P u s t o s 1 e m š e k, dr. R a -pe, podpredsednik sreske organizacije JNS dr. Cepuder, podpredsednik Zveze kulturnih društev g. M a r n s tajnikom inž. Zajcem, predsednik odvetniške zbornice dr. ž i r o v n i k, podpredsednik Zbornice za TOI g. Rebek, podpredsednik Zveze jugoslovenskih gasilcev g. Josip T u r k, nadzornik g. š k u 1 j za prosvetno upravo, gg. Dimnik, Engelmanova, K o .b a 1 in K u m e 1 j za JUU, g. G r e -gore za Trgovsko združenje, g. Mleku š za ljubljansko učiteljsko društvo, g. dr. Stare za Jč ligo, g., dr. Fellacher za Koroški klub, posebna deputacija jugoslovenskih obrtnikov, zastopniki »Soče«, gospe Majaronova, Gašperlinova in Z b a š n i k o v a za Kolo jugoslovenskih sester in >Ateno«, g. Pogačnik za krajevno in g. S t u p i c a za oblastno organizacijo Jadranske straže, gg. Sterlekar in O r e h e k za Strelsko družino, številni zastopniki posameznih moških in ženskih podružnic CMD iz Ljubljane, okolice in oddaljenejših .krajev, zastopniki poklicnih in prostovoljnih gasilcev ter cela vrsta zastopnikov še mnogih drugih društev in ustanov.
Ptujska delegacija
Ptuj, kjer so imeli septembrski dogodki prav za prav svoj začetek, je poslal na današnjo svečanost posebno deputacijo pod vodstvom staroste Sokola in predsednika Narodne odbrane g. dr. Šalamuna. V deputaciji so bili zastopniki vseh nacionalnih in kulturnih organizacij, med njimi gospa županja Jeršetova in agil-ni Cirilmetodar g. S k a z a.
Zadušnica
Svečanost na pokopališču se je ?:tče!a ob 8.30 z zadušnioo v kapelici, ki so jo napolnili omenjeni predstavniki in ostalo občinstvo. Hubadova pevska župa je pod vodstvom g. Prelovca pela med mašo in pri poznejših svečanostih.
Ob spomeniku
Po končani maši so se odličniki podali h grobu, v katerem počivajo Adamič, Lun. der in Windischer. Grob je bil lepo urejen in okrašen z zelenjem, štiri metre visok snomenik je zakrivala črna zavesa. Poleg groba je bil postavljen govorniški oder. Na obeh straneh groba 90 se razvrstili številni prapori sokolskih in drugih društev. Odličniki so se razvrstili pred grobom, množica pa je skoro napolnila prostrano pokopališče. Z aerodroma sem je pribrnelo letalo ljubljanskega Aerokluba »Lojze«, ki ga je pilotiral g. Ar. R a p e. Nizko je krožilo nad pokopališčem in na ta način izkazovalo čast septembrskim žrtvam.
Odkritje
Grobna tišina je zavladala, ko je stopil na govorniški oder glavni tajnik CMD g. inž. Mačkovšek, ki je v svojem govoru podčrtal pomen septembrskih dogodkov in odkril spomenik. V svojem govoru je med drugim dejal:
četrtstoletja poteka letos od onih usodnih septembrskih dogodkov, ki so v vse naše življenje in mišljenje zarezali globoko brazdo. Naša zgodovina bo morala pisati o teh dogodkih, saj so bili v svojih posledicah nekaj izrednega in za poznejši razvoj našega narodnega življenja neprecenljivega pomena. Malodušnosti, ki jo je bilo baš v nacionalnem pogledu mnogo, je od-zvonilo, zaspanost in mlačnost je iz naših množic izginjala in porajale so se nove pozitivne sile, narasla je borbenost in od-
pornost našega človeka in njegov ponos. To pa so bile pridobitve v čuvstvovanju slovenskega naroda, ki so morale nujno povzročiti nadaljnji preokret našega javnega življenja. Naše narodno čuvstvovanje se je okrenilo odločno v nacionalno smer in na slovanski jug. Padale pa so zato tudi žrtve, da je prerojevanje našega naroda zadobilo svoj razmah. In na njih grobu se zbiramo danes, da jim v hvaležnosti odkrivamo tudi viden spomenik, kakor je že od njihove smrti zapisan neizbrisen spomin na njihovo žrtev v naših srcih. Lunder, ko si padel in je Tvoja kri pordečila ljubljanska tla, in Ti Adamič, ki si komaj petnajstleten daroval svoje mlado življenje, in Ti Vindišar Arnošt. ki si omahnil smrti v objem na posledicah ječe, vi vsi, žrtve 20. septembra, niste svojega križa donosili zaman. Ko se Vam oddolžujemo tudi na viden način, čutimo vsi globoko resničnost pesnikovih besed, ki krase Vaš grob:
V svobodi nam je zdaj skrivnost očitna: Naroda zarje se rode le v noči, njegova rast in moč so žrtvujoči, bolj od življenja smrt je rodovitna...
Lundru, Adamiču in Vindišar ju: Slava!
Pri teh besedah je padla zavesa in v jesenskem solncu se je zablestel spomenik, ki naj še pozne rodove spominja na žrtve, ki kot prvi jih je dal slovenski del našega naroda za osvobojenje in uedinjenje, množica pa je počastila spomin Adamiča, Lundra in Windischerja s trikratnim: Slava!
Poklonitev Sokolstva
V	imenu ljubljanskega Sokola je nato spregovoril njegov starosta br. K a j z e 1 j, ki se je zlasti spominjal Sokola Windi-scherja, kateremu so omahnila krila v avstrijski ječi. Med drugim je izvajal:
Dragi brat! Dragi prijatelj Arnošt! Vsako leto te obiščemo tu na njivi gospodovi, na prostoru, ki Ti je bil določen, da nemoteno spiš nevzdramno spanje. Danes ob 25-letnici septembrskih dogodkov pa smo prišli k tebi v svečanem kroju in z novim praporom, ki ga je podaril Njeg. Vel. kralj Aleksander tvojemu Ljubljanskemu Sokolu, s katerim si bil nerazdružljiv, dokler ti je utripalo zvesto sokoisko srce. Bilo je 8. septembra )b frančiškanskem mostu — rezko povelje — salva — krogle avstrijske vojaščine so zadele svoj cilj. Mnogo jih je bilo ranjenih, Adamič in Lunder pa sta se zgrudila smrtno zadeta, čudno je bilo, da nisi padel tudi ti, saj si stal ^ borbi na čelo v prvih vrstah; pač pa te je avstrijska justica pahnila v ječo, Kjer te je zalotila zavratna bolezen, ki si ji kljub veliki odporni sili moči in orjaškemu organizmu končno podlegel. — Poslednje pismo si mi pisal iz zapora 18. maja 1909 v mesecu, ko se probuja narava in je vse v bujnem cvetju. Potožil si mi ter mi tudi zaupal početek neozdravljive bolezni ter me istočasno prosil, da naj te tajnosti ne izdam tvoji dobri in ljubljeni mamici. Napisal si nadalje tudi, da ti je v teh težkih urah edina uteha zavest, zakaj si zaprt. 8. september je bil overtura. Temu dnevu so sledili veliki dogodki in končno osvobodilna vojna slovanskih narodov, žal, da ti ni bilo usojeno doživeti dneva, ko je tudi nam Slovencem zasijalo solnce svobode. Kako bi bil srečen. Hvala ti prijatelj Arnošt — brez žrtev ni svobode — in ti si bil med prvimi žrtvami. Večna slava tebi, večna slava tvojim pobratimom Adamiču in Lundru! Zdravo!
Sokolske zastave so se sklonile v pozdrav, množica pa je molče počastila spomin Sokola-mučenika.
Septembrske žrtve pozivajo
V	imenu sotrpinov septembrskih žrtev je spregovoril magistratni uradnik g. K o-
zinc, ki je dejal:	.
Ko smo pred petindvajsetimi leti doživeli Ptuj, se je stiskalo naše srce ob bolesti in tesno nam je bilo v duši vsled ponižanja, ki ga je doživljal naš narod dan za dnem. Skrivljena je bila naša hrbtenica od bremen, ki nam jih je nalagal oholi tujec in suženjski okovi so nam ranili zapestja do
krvi.	. .
Kdo bo, ki bo nam dal samozavest in vrnil ponos.' Kdo bo, ki nam bo vlil poguma za odločilni boj.
Pa je prišel 20. september. Padle so žrtve. V naših dušah se je vzbudil gnev, srca pa nam sta napolnila odločnost in pogum, začutili smo moč v pesteh in hrbtenica se nam je nenadoma vzravnala.
O bratje, takrat je počelo vstajenje našega naroda. Kri nas je prepojila in duše so nam zaklicale: Hočemo pravice, hočemo svobode! In nič več nismo klonili glav. Ponosno in samozavestno smo korakali skozi borbe in boje, soncu svobode nasproti.
Danes pa, ko so zaceljena naša ranjena zapestja, ko nam dušo polni ponos in zavest svobodnega naroda, smo zopet zbrani ob vaši gomili. To pot ne, da jokamo nad vami, marveč da 8» rv.tr zahvalimo. Kajti v knjigi naših naroAMh računov so krvavo pisana imena Lun-V: Adamič in Windi-scher pozitivna
Hvala vam, tovariši, ki ste darovali sami sebe za naše vstajenje. Mirno počivajte v osvobojeni grudi in večna vam Slava!
Svoboda nad vse
Nato je stopil na govorniški oder pod-predsednik sreske organizacije JNS v Ljubljani g. dr. Josip Cepuder. V kle-
nem govoru je podčrtal nacionalni pomen septembrskih žrtev in med drugim nagU-sil:
Žrtve ne padejo zaman, prelita kri in trohneča trupla mučenikov ustvarjajo najbolj plodna tla za razvoj idej. In lahko rečem blagor narodu, čegar prošlost je prepojena s krvjo najboljših sinov, čegar razvoj je prepleten s trnjem iz mučeniških kron, ki so jih nosile glave njegovih herojev, dokler niso klonile pod tujo silo. In ni bolj zdravega temelja za narode in nacionalne države kot so kosti mučenikov.
Težko je stati ob grobovih svojih najdražjih, ko nam stiska bol naša srca. Toda dvignimo srca in bodimo ponosni, da smo tudi mi Slovenci dozoreli toliko, da so se tudi med nami našli fantje in možje, sposobni žrtvovati vse — tudi življenje, ko gre za najvišje ideale in življenjske interese lastnega naroda.
Lunder, Adamič, hvala vama! Vrgla sta seme, ki je klilo preko preporodarske omladine in žrtev v juliju 1914 ter svetovne vojne, do našega osvobojenja, vrgla sta ono seme, ki je klilo, hvala Bogu, tudi še po osvobojenju ter rodilo nove žrtve.
Tu blizu leže nacionalisti iz Trbovelj, katerih trupla so zaustavila val komunizma v naši ožji domovini — tam preko leže trupla Gortana, Miloša, Bidovca, Valenčiča, Kukca in drugih tihih junakov, ki so padli kot mrtva straža, postavljena od živega naroda na najbolj opasno točko!
Slava žrtvam!
Njih kri je seme naše boljše bodočnosti, njih trpljenje naj nas bodri, da vztrajamo in izpijemo do dna kupo trpljenja, kajti šele na dnu te grenke kupe bomo našli biser, po katerem so hrepeneli naši najboljši m po katerem hrepenimo danes — ta biser je velika Jugoslavija. Njega so iskale tudi naše žrtve, pri iskanju tega bisera so daie svoje življenje in te žrtve nam kličejo soglasno in složno iz svojih grobov:
Nismo dali svojih mladih življenj za to, bratje, da se prepirate in prerivate, nismo umirali za malo Srbijo, megleno kraljestvo Hrvatsko in samostojno kneževino Slovenijo, umirali smo za osvoboditev jugoslovenskega naroda potom ustvaritve močne jugoslovenske Jugoslavije! Pojdite za nami, bratje!
Po vašem zgledu bomo šli
V lepih besedah se je nato v imenu srednješolske omladine oddolžil septembrskim žrtvam Boris Bor d on, dijak VII. razreda II. državne gimnazije, na kateri je študiral pokojni Adamič. V svojem, s poudarkom prednašanem govoru, ;e izvajal:
Prišli smo, Rudolf Lunder in Ivan Adamič, prišli smo, da se poklonimo vama, ki sta se, sluteč naglo prihajajoče odrešenje v pravičnem srdu uprla tujemu nasilju. Prišli smo, da se poklonimo vajini veliki veri, veliki ideji, za katero sta darovala svojo nadepolno mladost. Sredi svojega poleta v razmahu svojih mladih sil, v pričakovanju izpolnitve svojih nad, so vama pod udarcem nemškega valpta omahnile razpete peroti. Kri, ki je posvetila našo zemljo, da opere grehe vsih onih, ki so se prodali vajinim krvnikom. Odrešenje je moralo priti preko vajinih žrtev, da ostane na nas in na vseh bodočih naših pokole-njih večno, neizbrisno znamenje vajinega mučeništva.
Kajti iz veličine te žrtve, iz neizmerne žalosti in ogorčenja se je porodila velika ideja osvobojenja, iz katere je preko borb in trpljenja vzklila naša svoboda.
Ko se vam ob 25-letnici vajine mučeniške smrti dviga nad grob spomenik, znak ljubezni večnega spomina, izreka vam, posebno tebi Ivan Adamič, ki si izšel iz vrst našega dijaštva, vsa slovenska mladina svojo globoko zahvalnost, zahvalnost vama, ki sta s svojo žrtvijo doprinesla delež za našo svobodo. Obenem pa vama prisegam, da so in bodo Ptuj, Maribor, Celje in Ljubljana na severnem in zapadnem braniku naše domovine trden jez, preko katerega ne bo pljusknil val romanskega in germanskega imperializma, ki še vedno hlepi po naši zemlji in si hode preko nje utreti pot na Balkan. Vdani vajini veri in vajinim nadam, bomo mi svobodna, složna jugoslovenska mladina, zvesti čuvaji svoje zemlje, ki je posvečena s to sveto krvjo vajine žrtve.
Spita mirno Rudolf Lunder in Ivan Adamič! Vajin svobodni duh pa živi med nami, da ga nekoč prenesemo na bregove sinje Adraje in v polje Gospe Svete!
Dokler ne bodo svobodni vsi bratje
Za akademsko omladino je spregovoril akademik g. U r š i č. V zanosnem govoru je orisal zgled predvojne omladine, ki je pod vodstvom velikega narodnega borca, pokojnega dr. Gregorja Žerjava, ki spi nezdramno spanje v bližini groba septembrskih žrtev, utirala pota narodnemu osvobojenju in uedinjenju. Med drugim Je izvajal:
Tu spe v soseščini naši najboljši, kakor Gregor Žerjav, Ivan Cankar, Adamič, Lunder in VVindischer. Naše bolečine in naše žrtve. To so one vrednote, iz katerih črpajo narodi svojo moč. Toda nič sentimentalnosti ni v teh naših narodnih junakih in mučeni-kih. Oni so simbo! naše težke preteklosti, simbol naše borbe za osnovne pravice. Pot v svobodo je bila dolga in težka. Toda bor-
ba, za katero ste padli, še nI končana. Še čakajo mnogi naši bratje osvobojenja. Ali je bilo prelite še premalo krvi, ali še premalo kosti trohni, da b; poslednjemu naše-mu človeku posijalo sonce svobode? Mladina bo hodila tu sem k vam na te vaše grobove, da tu črpa nove moči in ta izvrši ono sveto poslanstvo in dožene našo pravdo. Vam pa mučeniki, večna slava.
Poziv mladini
Predsednik profesorskega društva g. dr. Grafenauer je naslovil svoje besede predvsem mladini, pozivajoč jo, naj spremlja svetal zgled Adamiča, Lundra in Win-discherja. Dejal je:
Doletela me je velika čast, da položim sedaj v imenu jugoslovenskega procesorskega društva, sekcija Ljubljana, ta lovorov venec na grobove septembrskh žrtev v znak večne hvaležnosti Ln spoštovanja.
Ob tej priliki nekaj besed tebi, draga mladina. Še pred 25. leti so bili Nemci prepričani, da jim je po ponemčenem ozemlju odprta pot do Trsta in našega Jadrana. Tedaj je v zavedni mladini vzkipelo. Dosti je bilo zaničevanja. To je naša zemlja in to naj ostane. Padle so naše žrtve. Idealna mladina se ni ustrašila. Navdušenje se je stopnjevalo, žrtve so padale dalje. No, iz njih je zrastlo veliko mlado drevo, naša Jugoslavija. Draga mladina, dolžnost tvoja je, da lepo drevo Jugoslavijo neguješ z vso vnemo, da bo rastlo, se razvijalo, da se bo pod njenimi košatimi vejami senčil naš narod, tja do Gospe Svete.
Vam septembrskim žrtvam pa kličem slava in hvala vam!
Ljubljana mora biti žarišče nacionalne zavesti
Zadnji je govoril zastopnik Ptuja ln ptujskih nacionalnih organizacij, starosta ptujskega Sokola g. dr. Šalamun, eden izmed onih, ki je bil deležen vseh >do-brot« avstrijskega režima in ki je sodeloval v težkih narodnih bojih na štajerskem. V svojem pomembnem govoru je med drugim izvajal:
Po batinah in kamenjanju pred 25 leti ▼ Ptuju se je v dno slovenske duše užaljeni narod najprvo zdramil v naši beli prestolnici, ki je bila tedaj edina nosite-
Ijica in varovalka naših pravic. Ljubljana je glasno in odločno zahtevala priznanje in vpoštevanje zajamčenih pravic slovenskega rodu. Slovenska prestolnica ni mogla in ni smela prezreti in mirno trpeti na skupščini CM.D v Ptuju slovenskemu redu prizadejanega ponižanja in sramote. Dobro se zavedajoč tega svojega poslanstva je zahtevala bela Ljubljana, da se našemu slovenskemu rodu priznajo vse njegove pravice. V prvih vrstah teh klicarjev je bila tedanja narodno-radikalna Omladina. Te pravične in upravičene klice pa so hoteli naši sovragi zadušiti z ognjem in mečem za vsako ceno. Namesto zaščite so padle žrtve in s svojo srčno krvjo so oškro-pile ulice bele Ljubljane. Iz te krvi pa je zraslo spoznanje, da ni pravice za nas pod dvoglavim črnim orlom in ta kri je končno obrnila naše poglede in naša stremljenja na jug, na naš Piemont in iz te mu-čeniške krvi je vzcvetela naša svoboda in naše uedinjenje. V imenu ptujskega mesta in v imenu vseh ptujskih nacionalnih organizacij se klanjamo manom tu počiva-jočih mučenikov naše svobode in venčamo njihov grob z zasluženim lovorjevim vencem ter kličemo večna jim slava!
Polaganje vencev
>Večna slava!«, »Večna slava!« je zaori-lo po mrtvaški njivi in daleč preko ljubljanskega polja. Pevci so zapeli >Vigred se povrne«, zastopniki društev in korpo-racij pa so začeli polagati vence. Posebno krasni so venci mestne občine, ptujskega Sokola in podružnice CMD, akcijskega odbora CMD, venec soborcev, gasilske zveze, profesorskega društva, akademske podružnice CMD in Zveze kulturnih društev.
Na grobu dr. žerjava
S tem je bila svečanost na grobu septembrskih žrtev končana. Zbrani odličnikl in večina občinstva so se nato podali še s bližinjemu grobu pokojnega dr. Gregorja žerjava, .ki je bil gotovo pač eden najod-ličnejših soborcev septembrskih žrtev. V imenu Zveze kulturnih društev je položil podpredsednik g. Marn na grob krasen šopek, ostali pa so z večminutnim molkom počastili spomin nepozabnega jugoslovenskega borca, še dolgo so ostale množice ob obeh grobovih, obujajoč spomine na pretekle dni narodnih borb in obsojajoč one, ki danes znova rušijo narodno slogo.
Slavnostna povorka
Krasno solnčno dopoldne. V zlatu se koplje Ljubljana. Mesto je nenavadno razgibano. Pred Narodnim domom se gnetejo množice. Ob 11. je zbirališče za slavnostno povorko, od vseh stran" prihajajo gruče ljudi, društva, deputacije z zastavami, organizacije s prapori. Barve se prelivajo. Poleg rdečih sokolskih srajc se odražajo modre košulie Narodne odbrane, temnejši kroji gasilcev, pa narodne noše, strelci in drugi.
Okrog 11. se čuieio zvoki godbe. S Tabora prihaja godba Sokola I. ter zavije na vrt za Narodnim domom, kjer je zbirališče Sokolstva. Pred Narodnim domom se ie postavila godba Sloge, ves ostali prostor je zasedla srednješolska mladina. Aranžerji švigajo sem ter tja, dajejo poslednja navodila.
Ob 11.10 krene z dvorišča Narodnega doma godba Sokola I., ki za njo stopa župno starešinstvo s prvim podstarešino SKJ br. Ganglom, župnšm podstarostama br. Mil-kom Krapežem in dr. Kuharjem na čelu, za njimi se pa pod vodstvom župnega načelnika br. Vrhovca vsipljeio sokolske čete. Trinajst krasnih praporov nosijo mišičaste roke. S prapori so zastopana društva Sokol Ljubljana matica, Sokol I, II, Iti 'ln IV, Ljubljana-Šiška, Ptuj, Štepanja vas. Moste, Št. Vid nad Ljubljano, Kamnik in Vič ter konjenica Ljubljanskega Sokola.
V sokolskem sprevodu stopa tudi depu-tacija ptujskega Sokola s starosto dr. Šalamunom na čelu, med sokolskimi borci je pa tudj starosta Ruskega Sokola v Ljubljani br. dr. Željeznov.
Za Sokoli stopajo žrtve septembrskih dogodkov, on-i ki so bili ranieni ali pa pozneje zapleteni v procese in vrženi v ječe. Med njimi opažamo načelnika gosp. Adolfa Ribnikarja, direktorja gradbenega oddelka na magistratu g. inž. Prelovška, še vedno čilega g. Rohrmana, očeta Krapeža in še mnogo drugih.
Krepka četa Narodne odbrane r svojih slikovitih uniformah vzbuia splošno pozornost. Trdo stopajo fantje pod vodstvom svojega četovodje Lipnika. Za njimi se je razvrstilo članstvo Narodne odbrane v civilu, pa Društvo dobrovolicev in rezervnih čast-
nikov. Skupino je zaključilo članstvo Strelske družine.
Sledijo strumne vrste našega gasilstva. Župni podnačelnik Vrbinc vodi dve četi, prva je ljubljanska s praporom, druga je župna.
Za vrlo železničarsko godbo »Sloge«, ki neprestano ubira vesele koračnice, nosijo dva prapora Narodno strokovne zveze: starega, že v mnogih bojih preizkušenega in novega, ki ga je bil poklonil Nj. Vel. kralj. Praporu sledi velika skupina narodnega delavstva vseh strok, zlasti tudj železničarjev.
Sledi četa jugoslovenskih nacionalistov s črnim praporom. Taborjani so prišli s praporom, rrav tako tudi Klub Primork. V velikem številu se je udeležilo naše narodno ženstvo te velepomembne spominske slavnosti; zastopano je Kolo jugoslovenskih sester, Ciril Metodova družba s svojim pr-vomestnikom inž. Mačkovškom na čelu, Udruženje vojnih invalidov, Soča s praporom se je pa zbrala polnoštevilno.
V slavnostni povork; stopajo tudi člani JNAD Jadrana, ki se j.im takoj priključi ženska realna gimnazija pod vodstvom svojega direktorja g. Juga in zavodovih profesorjev. Za licejkami so se razvrstili dijaki I., II. in II. realne gimnazije ter klasične gimnazije, sprevod so pa zaključili učite-ljiščnlki ter učiteljiščnice.
Izpred Narodnega doma je povorka krenila med gostim špalirjem občinstva po Bleiweisovi in Rimski cesti v Vegovo ulico ter čez Kongresni trg mimo Zvezde po Še-lenburgovl, in Prešernovi ulici čez tro-mostovje k stolnici. Del sprevoda je korakal po Šolskem drevoredu na Pogačarjev trg, drugi del in dijaštvo pa skozi Seme-niško ulico na teraso pTed stolnico, kamor so prispeli zadnji udeleženci okrog 12. Povsod, koder se je pomikal slavnostni sprevod, je tvorila množica gost špalir, vzklikala je obema mučenikoma naše svobode Lundru in Adamiču ter Jugoslaviji in kralju. Pred pošto in na Marijinem trgu je vladala takšna gnječa, da je policija komaj zmogla naval.
Tam, kjer je tekla srčna kri,
so včeraj odkrili spominsko ploščo, ki naj bo večen klicar in pomnik dolžnosti do naroda in države
Na Pogačarjevem trgu je vladalo že od ranega jutra praznično razpoloženje. Pred stebrom, ki nosi prehod med škofijsko palačo in stolnico, so se zbrale goste gruče ljudi, ki so radovedno ogledovale severno stran stebra. Od vrha do tal sta to stran zakrivali dve državni trobojnici, Krili spominsko ploščo septembrskih žrtev: Adamiča in Lundra. Ravnatelj mestnih nasadov g. Lap je okolico okrasil z izrednim okusom, dal trgu, zlasti terasi uprav svečano podobo, da se je človek moral ustaviti za nekaj trenutkov. Na vsaki strani stebra sta stali dve veliki, košati palmi, dalje do stolnice, škofijske palače in zdolž no pa stala okrasna drevesca. Ves ta del trza je bil okrašen tako lepo, da je sveča-nostni poudareK zgodovinskega kraja prišel do polnega izraza. Na levi strani stebra ob škofijski palači je stal s smrečjem
okrašen govorniški oder.
•
Vrrmi narašča od trenutka do trenutka. It cerkve se vsipajo goste trume ljudi, '•»tajajo pred cerkvijo, čakajo odkritja «™mln«ke plošče. V stolpu je odbila enaj-sfa ara.
•
Prvi častni zastopniki prihajajo. Za govorniškim odrom se kuplčijo lovorjevi venci. Načelnik rediteljskega zbora gosp.
Kravos daje zadnja navodila. Povsod vlada vzcren red.
Ob pol dvanajstih so bili na trgu zbrani že vsi sorodniki obeh septembrsKih žrtev: Adamiča in Lundra. Prostor pred škofijsko palačo, določen za odličnike, se počasi polni.
Slovesni trenutek se bliža. Izpred mestne hiše in frančiškanskega mostu že vpadajo proti stolnici zvoki godb. Minute potekajo. Na Pogačarjev trg koraka čelo sprevoda, sokolska godba. Ozračje trepeče od vesele koračnice. Vsepovsod vlada zmagoslavno razpoloženje _ na- svobodnih, s
krvjo oškropljenih slovenskih tleh. Pogačarjev trg je ves rdeč. čudovit je pogled na strumno Korakajoče sokolske čete s prapori, čujejo se povelja. Skozi Semeni-ško ulico koraka na teraso dijaštvo in narodno ženstvo. Godibe igrajo. Ves trg je kmalu nabito poln. Vse hoče biti priča velikega dogodka, proslave slovenskih žrtev za svobodo naroda, bojevnikov za jugoslo-vensko državo. Pogačarjev trg je premajhen. Množice segajo daleč na Vodnikov trg, proti Kresiji in v šolski drevored.
Pred stolnico in Škofijsko palačo so zbrani civilni in vojaški dostojanstveniki. Na sedežih pred palačo sede minister dr. Albert K r a m e r, ban dravske banovine in član častnega predsedstva dr. Drago Marušič, soproga podbana dr. Pira-
majerja, zastopnik ljubljanskega škofa kanonik g. Vole, vršilec dolžnosti divizi-jonarja, general g. Cukavac s soprogo, dvorna dama ga. dr. Tavčarjeva, članica častnega predsedstva, dalje soproga župana g. dr. Dinka P u c a, senator g. dr. Rožič in senator g. dr. Gre gor in.
Okoli govorniškega odra in ob stolnici so pa bili zbrani zastopniki raznih kulturnih, političnih in gospodarskih korporacij, državnih in občinskih oblastev, med njimi: za mestno občino ljubljansko župan in član častnega predsedstva g. dr. Dinko Puc, podžupan prof. Evgen J a r c z občinskimi svetovalci, narodni poslanec in član častnega predsedstva Rasto Pusto-s 1 e m š e k, prvi podstarosta Jugoslovenskega Sokolskega Saveza Engelbert G a n g 1, upravnik policije g. Kerševan, inž. Mačkovšek, predsednik akcijskega odbora, gen. tajnik trboveljske družbe g. Pogačnik kot zastopnik Jadranske straže, predsednik odvetniške zbornice g. dr. žiro vn i k, ki je zastopal tudi Glasbeno Matico, predsednik Narodne galerije g. dr. W i n d i s c h e r, podstarosta Jugoslovanske gasilske zveze g. Josip T u r k, podpredsednik višjega apelacijskega sodišča g. dr. Alojzij Gradnik, predsednik zdravniške zbornice g. dr. Mavricij Rus in dolga vrsta veljakov iz našega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. številno so bili zastopani invalidi, Zveza bojevnikov in članstvo »Sočec. Zbrani so bili skoro vsi stari pionirji na polju narodno obrambnega dela, naše narodne dame, Kolo jugoslovenskih sester, Zveza kulturnih društev, Narodna odbrana s predsednikom dr. Cepudrom, Jugo-slovensKo učiteljsko udruženje, akademska in druga društva. Navzoč je bil cvet nacionalnih borcev v preteklosti in sedanjosti.
Pričenja se slovesnost.
•
Po vsem trgu vlada grobna tišina. Očem se nudi veličasten pogled. Rdeče čepice Sokolov, sinje šajkače članov Narodne odbrane, pestre narodne noše, črne čepice četnikov, gasilci in ogromna množica ustvarjajo tako pisano morje, v tišini, trenutek pred pričetkom slavnosti, tako disciplinirano, da je človeku od radosti povsem nenadoma tesno okoli srca. Na terasi ob stolnici je zbrano narodno ženstvo in mladina, naša bodočnost, na prednjem delu terase in na stopnicah so pa razvrščena dekleta in gospe v narodnih nošah. Posebno pozornost je vzbujala skupina pre-ganjencev iz leta 1908.
Od terasnih stopnic do stebra so se razvrstili prapori: pevskega društva >Nabre-žine«, društva »Soče«, dva prapora Narodne strokovne zveze, črni prapor z belo mrtvaško glavo naših junaških četnikov, nato 12 soKolskih praporov, tik ob stebru kraljevi prapor Sokola Ljubljana in veliki prapor Jugoslovanske gasilske zveze. Sredi med sokolskimi prapori pa Je bila sinja zastava Narodne odbrane.
Odkritje spominske plošče
Ure bijejo poldne. Z vedrega jesenskega neba lije na tiho množico zlato solnce. Vse molči. Iznenada se pa začuje pesem. Hubadova župa je zapela pod vodstvom Zorka Pre lov ca: Domovina mili kraj.
Ko je zamrl zadnji glas pevcev, Je stopil na govorniški oder podstarosta Jugoslovenskega sokolskega saveza Engelbert Gangl. Preko trga je vzvalovila njegova močna, zanosna beseda:
Bratje! Sestre!
Dvajset in pet let je od tistega dne, ko je nemško-avstrijska soldateska izprožila smrtonosne strele v našo množico, ki se je nabrala na ljubljanskih trgih in ulicah. Na naših tleh in v našem belem mestu so se zgrnile naše množice, da glasno, odločno in možato protestujejo proti divjaštvu re-negatov, ki je nekoliko dni prej strastno in besno naskočilo skupščinarje Družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju ter jim dalo okusiti ves svoj gnev in vse svoje nekulturno nasilje na najsirovejši in najbrutalnejši način.
Slovenci, člani te družbe, so dospeli v Ptuj po svoji dolžnosti na poziv njenega vodstva, da se tamkaj v tem starodavnem našem mestu na slovenskih tleh posvetujejo o prosvetnih, posebno šolskih potrebah našega rodu. Skupščina je imela torej po svojem namenu in smotru kulturni značaj prvega reda, ki je bila toliko veselejši pojav v našem kulturnem in narodnostnem prizadevanju, ker se je njenih plemenitih stremljenj oprijela z vso borbeno navdušenostjo in z vsem deloljubnim idealizmom naša akademska omladina. Stari nacionalni borci so se z ognjem mladostne vneme mladih narodnih vojščakov združili in zlili v eno in enotno moč aktivne tvornosti, ki je hotela narod ohraniti v življenju in mu z lastnimi žrtvami dati in nadomestiti to, česar mu država mačeha ni hotela dati.
A do dna pokvarjeni narodni odpadniki in njihovi zaščitniki in pospeševalci od blizu in daleč so hoteli preprečiti to in tako manifestacijo naše volje in naše pravice do življenja, ki je vredno in dostojno človeka. Ob visoko dvignjeno kulturno hotenje je treščila sirova sila nekulture, ki je globoko užalila in še globlje ranila našo narodno čast, ki je torej izzivala in izzvala protest in odpor, kakršna sta morala priti, ker nismo Slovenci mogli, smeli in hoteli priznati, da smo samo sužnji in hlapci v svoji hiši in na svoji zemlji!
Narodna čast — edino, česar nam država mačeha in njeni krvniki niso mogli vzeti in zadušiti — je spontano zahtevala za žalitev in oskrunjenje zadoščenja in osvete! Renegatstvo Ptuja in njegovih zaveznikov in pcdpihovalcev ni užalilo le skupščinarjev, torej poedincev, nego je udarilo v lice vsemu narodu, ki je do dna duše občutil to strahovito svoje onečaščenje in ponižanje.
Ta dejstva moramo naglasiti tudi danes, da pokažemo na utemljenost našega postopka v bližnjih dneh po ptujskih dogodkih in na logično upravičenost tega, kar so naši bratje storili v obrambo užaljene in ranjene nacionalne časti.
Pozivu Ljubljane v obrambo te naše časti so se množice naroda odzvale z ogromno udeležbo in z navdušenjem, ki je šlo preko meja kakšne običajne nacionalne manifestacije. Besede našega nepozabnega brata dr. Ivana Oražna, dr. Trillerja, dr. Koka-lja in sestre Franje Tavčarjeve, ki je še edina od teh živa med nami, so našo množico razvnele do mogočnih izrazov nacionalne zavesti, ki je vsako našo roko sklenila v pest — pripravljeno na vse, karkoli pride! Duše so se vzvalovile, srca so se odprla.
In tedaj so počili streli — edini pravi in j neprikriti dokaz, kako nas sovražijo! Na ; slepo so padli streli v množico — narodu v hrbet, kakor vedno streljajo vsi oni, ki so kukavice in krvoloki. In ravno na tem kraju, kjer stojimo sedaj, so smrtne krogle zadele naša brata Adamiča in Lundra, ki sta vsa mlada, lepa, vesela in zdrava, omahnila smrti v objem. Krvniki so mislili, da smrtonosni streli prineso narodu strah ; in trepet iz pekla, a prinesli so mu blagoslov iz neba! Ubijali so, da so blagoslavljali.
A dobili smo, imeli smo dve žrtvi; v temelje narodove bodočnosti je padlo dvoje življenj, v vzvalovljene duše in v odprta srca sta padli imeni dveh mučencev!
Ljubljanski morilni streli pred dvajset m petimi leti pa so se razkropili kakor svinčena toča po vsej naši zemlji, kjer so ranili vsako našo dušo in kjer so prebodli vsako naše sreg! Adamič in Lunder sta nemo kričala, da država mačeha pozna samo sovraštvo, da je naše poglede treba od nje usmeriti drugam, kjer utripljejo bratska srca in kjer nas čakajo bratske dtiše.
Svinčena toča je neusmiljeno klestila po naših dušah in po naših srcih in je tamkaj potolkla do zadnjih korenin vero v pravico in pravičnost države mačehe, ki je s streli, namenjenimi Adamiču in Lundru, prebila obenem sama sebi glavno žilo svojega k zatonu bližajočega se življenja.
Svinčena toča je kakor nebeška rosa padla na obupujoče, malodušne in omahujoče, da se je v vsakem našem dobrem, poštenem in zvestem srcu pognala v mlado in osveženo rast nacionalna zavest, ki je že obračunala z državo mačeho, prisegajoč, da se ne premaknemo s svojih tal nobenemu tujcu in odpadniku na ljubo, ampak da hočemo tudi za ceno poedinih življenj zlomiti verige bedne, robujoče odvisnosti in se spojiti z brati in sestrami iste krvi v skupni, povečani, za vse veke združeni jugoslo-venski dom. Namera našega uničenja na oni strani je pognala voljo naroda na naši strani v viharno borbo odrešenja in združitve. — V tem velikem ponosu narodovih množic, ki se je visoko spela v smelem poletu nacionalne zavednosti, je v radostnem navdušenju za našo skupno stvar prejel dokončno svoje plačilo tudi naš brat Ar-nošt Vindišar, ki so mu avstrijske ječe iz-mozgale njegovo življenjsko moč, da se je
—	Sokol nasilno zlomljenih kril — zgrudil v črno zemljo in dobil z Adamičem m Lundrom poslednji svoj dom v skupnem grobu na ljubljanskem polju!
Druge fcrtve onih burnih dni so prebolele muke in rane in se danes s ponosom spominjajo časov, ko so same doprinesle svoj delež na preporodu naše nacionalne miselnosti, ki se je z elementarno močjo odločno okrenila v jugoslovensko smer.
S hvaležnimi srci smo se vsem tem oddolžili tako, da smo njih imena sprejeli vase kot klicarje k naši trajni budnosti in k našemu požrtvovalnemu delu, smerečemu k ustvaritvi velikih idealov nacionalne in državne svobode. Po dvajset in petih letih, ko se je število grobov padlih junakov pomnožilo do neštetosti, ko so temnice, verige, vislice in zahrbtni streli končali svoje strahotno krvniško delo, dajemo septembrskim žrtvam danes \idno zahvalno priznanje. Tamkaj je na treh grobovih, v en grob uokvirjenih, postavljen spomenik, tukaj odkrivamo spominsko ploščo bratoma Adamiču in Lundru, ki sta se zrušila tod. Na plošči sta dva profila mladeniških lic v okviru bratske ljubezni laših jugoslovenskih src: kakor na pokopališču, tako je tudi tukaj v neposredni bližini katedrale živega Boga troje v enem: vera — upanje
—	ljubezen!
Vera v zmago pravice In resnice, upanje v odrešenje vseh trpečih in ponižanih, ljubezen do krasne in velike naše jugosiovenske domovine, ki ni za njeno čast, za njeno samostojnost, za njeno moč in rast nobena žrtev prevelika.
In septembrski dogodki v Ptuju in Ljubljani od dvajset in pet let nazaj, presojani tako in gledani z vidika našega sedanjega občega stanja v kraljevini Jugoslaviji, imajo poleg materialne vrednosti svojo posebno, višjo, moralno-etično ceno.
S to ugotovitvijo, bratje in sestre, odkrivam spominsko ploščo Adamiču in Lundru, pozivajoč vas, da imenu in spominu obeh zakličete trikrat: Slava!
Tebe pa, brat župan, naprošam, da pre-vzameš to ploščo v varstvo mestne občine.
Besede odličnega nacionalnega delavca so se globoko dojmile vse množice in gromko so odmevali po Pogačerjevem trgu in vseh okoliških ulicah, ki jih napolnila nepregledna množica, vzkliki »Slava«. Godba je zasvirala državno himno, med tem pa je stopil na govorniški oder ljubljanski župan g. dr. Puc.
Govor ljubljanskega župana dr. Puca
V	zanosnem govoru je župan g. dr. Puc orisal razvoj naše nacionalne zgodovine v zadnjih desetletjih in med drugim izvajal:
Septembrski dogodki so logična posledica razvoja nacionalnega mišljenja Slovencev.
V	dobi ilirskega pokreta se je v Srbih, Hrvatih in Slovencih in tudi v Bolgarih rodil občutek, da smo vsi Iliri — Jugoslo-veni. Leto 1848 pa je v najboljših sinovih rodilo zavest, da so Slovenci, Hrvati in Srbi iste krvi in vezani z isto usodo. Prvič je tedaj v svetovni zgodovini nastopila ju-goslovenska fronta, šibka še sicer in neenotna in z nejasnimi cilji, toda bila je ju-goslovenska. Srbski pesnik Branko Radi-čevič je pozival takrat na skupen boj proti 3kupnim sovražnikom; patriarh v Kar-lovcih Rajačič je pisal banu Jelačiču, da bosta Srb in Hrvat živela kot brat in brat; pri nas pa sta propagirala Andrej Einspi-ler in Matija Majar jugoslovensko skupnost. Poziv slovenskega pesnika »Naprej slovenski jug!« je našel polno odmeva, a na slovanskem kongresu v Pragi junija 1848 so nastopili prvikrat zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev kot enotna 42 mož broječa skupina, pod imenom jugosloven-ska skupina. Tako se je začel gibati plaz, ki je imel pozneje porušiti vse, kar so na-gromadili v teku stoletij tujci, da bi nas ovrli na poti nacionalnega razvoja in napredka.
Napram silnemu sovražniku pa smo stali tako rekoč brez orožja. Samo pičel milijon broječi Slovenci so se morali boriti na tri fronte: proti Nemcem, Italijanom in Madžarom, ki so nas nadkriljevaii neštetokrat ne samo po svojem številu, marveč tudi po moči svojega kapitala in po tem, da se niso strašili izrabljati v boju brutalno vsa sredstva, ki Jim jih je dajala na roke državna obl^"* Odkar ie bila Avstrija urejena dualistično, je bila podeljena državna moč med Nemce in Madžare. Nastala
je teorija o vodilnih in manjvrednih narodih. Med temi smo bili seveda predvsem Jugosloveni, milost je našel na Dunaju samo še Italijan. Bili smo zaničevan in obla-ten narod, ki so mu očitali barbarstvo in neizobraženost, dasi smo že takrat imeli samo 14% analfabetov ter tako bili med prvimi narodi Evrope. Nismo imeli ne trgovine, ne industrije, nismo imeli plemstva, da, imeli nismo niti zgodovine, kakor so jo imeli drugi. Saj je vsa zgodovina Slovencev samo povest trpljenja in žalosti širokih množic, iz katerih se dvigata samo krvavi glavi kmečkih puntarjev Gregoriča in Gubca.
Opirati smo se mogli samo na naravno pravo, na nacionalna načela. To Je bfla naša pravna podlaga. Naše orožje pa je moglo biti samo enodušnost in skladnost vseh Slovencev, ki se Je najlepSe manifestirala na velikih taborih. Takrat je prvič ves narod z nevzdržno naravno silo zahteval svoje pravice.
Seveda je bil odpor nemštva silen in član njihovega plemstva grof Auersperg je izjavil, »da leži vsa etnografska skupina Slovencev na nemškem kulturnem ozemlju, to se pravi, da more napredovati le pod vplivom nemškega duha in nemškega vodstva.« Boreč se na ta način na eni strani proti sovražni mentaliteti treh velikih narodov, na drugi strani pa proti državni oblasti, smo mogli le nočasi napredovati. Saj je komaj 50 let, kar smo si osvojili ljubljanski magistrat, a ob času septembrskih dogodkov pred 25 leti je imelo 5% Nemcev v kranjskem deželnem zboru 11 mandatov, 95% Slovencev pa samo 38 mandatov; dve tre-tjinska slovenska večina na Goriškem je imela v deželnem zboru 14 mandatov, italijanska manjšina pa 15 mandatov; nasprotno pa je imela slovenska tretjina na štajerskem deželnem zboru le 13 mandatov napram 74 nemškim, na Koroškem so imeli Slovenci izmed 43 mandatov le 2, dasi jih je bilo po številu nad eno petino; in tudi v Istri je gospodarila italijanska manjšina z 26 mandati nad ogromno slovensko-hrva-ško večino, ki je imela le 18 mandatov.
Državni uradi so uradovali nemško, uradni sodni jezik je bil nemški, na vsem Kranjskem in štajerskem nismo imeli niti ene državne slovenske srednje šole; ulični napisi v Ljubljani so bili dvojezični, pa tudi zasebni samoslovenski napisi so bili redkost. Ako si se vozil po železnici, je bil za tujca slovenski teritorij samo kratki pas od Postojne do Save, ker so bile vse ostale postaje že tako rekoč nemška posest.
Šovinizem naših narodnih nasprotnikov je postajal vsak dan večji. Gospodstvaželj-nost njihova je postajala neznosna, zahteva po nemškem državnem jeziku je bila vedno silnejša, ekonomski pritisk vedno jačji. Nemški most do Adrije se je imel zgraditi preko naših teles.
Prišlo je do Ptuja. Naši protivniki so mislili, da je ugoden čas, ponižati nas popolnoma, pritisniti nas ob tla, pokazati nam da Slovenec nima več besede niti v tem mestu, ki leži popolnoma v sredini slovenskih kmetskih naselbin, dokazati nam, da je slovenski rod izgubil svojo odpornost, da nima ne samo nobene ekspanzivnosti več, marveč da se tudi na svoji rodni grudi ne more več ohraniti, številčno nazadovanje Slovencev v onih letih jim je dalo opravičenost takega mišljenja.
Prišlo je pa drugače. Kal pr je moral svetopisemski prerok blagoslov Iti, ko je prišel preklinjat, tako je Ptuj .prebudil ves narod. Kakor smo bili edini za dobe taborov, tako smo postali edini 1. 1908. Ničesar nismo imeli v rokah, nikogar, ki bi nas ščitil, vsa silna državna moč je bila proti nam, vsa oborožena sila velike države je bila proti nam, toda milijon slovenskih src je zagorelo in zaplamtelo v vroči ljubezni do domovine, do rodne grude, do materinskega jezika. Kri mladih nacionalistov je oškropila ljubljanska tla, z gnevom proti zatiralcem je napolnila vse duše, do neskončnosti podžgala nacionalno zavest. Prej razcepljeni, oslabljeni, zaničevani slovenski rod je postal naenkrat silen, nepremagljiv v svojem zanosu, ki je z eno kretnjo raztrgal vse, kar niu je doslej zastiralo pogled: z mnogo večjo odločnostjo kakor njegovi predniki 1. 1848. in 1866. je pogledal proti jugoslovenskemu jugu, odkoder sta ga imela priti odrešit 10 let kasneje kraljevič Marko in kralj Matjaž!
Da pa je prišlo do tega, se je moralo preliti še potoke krvi in je moralo pasti na stotisoče in stotisoče žrtev, žal, da je tako: pot do svobode mora biti pobarvana s krvjo in tlakovana z mrliči. Ta dva, ki sta padla na tem mestu ,sta bila predstra-ža onih, ki so nas osvobodili. Zato nam je sveta ta zemlja in svet spomin na mladeniča, ki sta dala svoje miado življenje v borbi za narodove ideale!
Omladina naprej!
Toplo pozdravljen je stopil nato na govorniški oder načelnik g. Ribnikar, eden izmed onih radikalno-narodnih omladin-cev, ki je aktivno sodeloval v jugoslovenskem pokretu od vsega njegovega početka med Slovenci in ki je bil tudi med žrtvami septembrskih dogodkov. V kremenitem govoru je podčrtal velike naloge omladine, ki mora biti tudi danes, kakor je bila v takratni dobi, nositeljica nacionalne ideje. V svojem govoru, ki je zapustil pri zbrani množici globok vtis, je g. Ribnikar med drugim dejal:
Čast mi je in dana mi je naloga, da iz-pregovorim v imenu še živečih demonstrantov iz 1. 1908., ki so bili zaradi septembrskih dogodkov v Ljubljani ali ranjeni ali pa sodno preganjani.
Naše besede smo namerili pred vsem tebi, draga mladina; kajti današnji praznik je vendarle v prvi vrsti praznik mladine. Ne le zato, ker sta bila brata Lunder in Adamič, ko sta bila od avstrijske soldate-ske zahrbtno umorjena, še mladeniča, prvi star 24, drugi 15 let, marveč tudi zato, ker je po septembrskih dogodkih v Ptuju in Ljubljani vstal celokupni slovenski narod uprav pod vodstvom omladine.
Danes lahko odkrito povemo, da je septembrske dogodke po dobro premišljenem 1 načrtu sistematično organizirala takratna narodno-radikalna omladina. Tista omladina, ki je nekaj let pred tem prvič pozdravljala na dunajskem kolodvoru svojega bodočega narodnega kralja ter se v Beogradu udeležila kronanja kralja Petra Osvoboditelja.
Skupščina CMD na vročih nemčurskih tleh v Ptuju je bila po programu prva naša nacionalna ofenziva proti nemštvu. Ogorčenje, ki so ga rodila ptujska razbojništva nemčurjev, je kakor divji plamen zajelo vse plasti naroda, zato je bilo omladinl v Ljubljani tem lažje pripraviti revanžo. Ljubljana kot srce Slovenije ni smela ptujskih dogodkov prezreti, ne. morala je krepko reagirati, da so Ljubljano čuli vsi Slovenci,
> JUTRO« pone3eljska Izdaja
da so jo slišali na cesarskem Dunaju, a da je Cul tudi ves slovanski in ostali svet, da živi na svetu slovenski narod, ki noče več prenašati robstva.
A ko je miadeniška in nedolžna kri Lundra in Adamiča oškropila ljubljanske ulice, so bili vsi Slovenci mahoma ene misli, enega srca. Vsi enotni in združeni kakor nikdar preje in na žalost nikdar pozneje, šele streli avstrijske soldateske so Slovence vzdramili ter jim na ves glas zaklicali, da so hlapci in tlačani, ki se med seboj koljejo, da uživajo tretji. In tako se je s septembrskimi dogodki rodilo seme za narodno in državno samostojnost in neodvisnost Slovencev m tako se je, brata Lunder in Adamič, v vajinih mučeniških ranah za Slovence spočela tudi Jugoslavija.	, , .
Eno nas boli danes in to bol bi globoko čutila tudi vidva, Lunder in Adamič. Takrat, ko sta vidva ležala na mrtvaškem odru, so plakali in krčili pesti naši bratje v Trstu, Gorici in povsod v Primorju. Danes plakamo mi za njimi, ker še večje je njihovo današnje gorje. Ne plakamo! In zlasti ti, omladina, ne smeš plakati.
Mogočen postaja Jugoslovan in mogočno
že vstaja Slovan!	„„„,„_
Kakor je bila idealna, borbena ln samozavestna omladina septembrskih dogodkov t j.k o in še mnogo bolj borbena bodi danes in v bodoče slovenska ln jugoslovenska omladina, ti! Ne pozabi na brezpmnerna junaštva srbske vojske, brez katerih ne bi bilo velike, svobodne in neodvisne Jugoslavije, a ne pozabi tudi na ta spomenik Lundra in Ad-miča, ki naj ti bo stalen opomin ra žrtve, ki so jih morali pretrpeti drugi borci za Jugoslavijo. Na tebe, omlad.n^ se 7V,ašamo, na tvojo borbenost, na tvoj idealizem zidamo.
Bdkler ne bomo združeni vsi • • •
Kakor v odgovor na te besede se je povzpel nato na govorniški oder načelnik g. Iskra in v zanosnem govoru naglasil, da se jugoslovenska akademska omladina _ dobro zaveda, da je bila svoboda pnborjena s težkimi žrtvami. Zato bo tudi zastavila vse svoje sile, da to svobodo očuva, a ne samo očuva, marveč, da reši izpod tujega jarma tudi vse one jugoslovenske brate, ki ve niso združeni v svobodni Jugoslaviji. Ob spominu na Adamiča in Lundra prisega, da ne bo mirovala prej, dokler ne bo sleherni jugoslovenski brat osvobojen. Za jngoslovensko omladino velja geslo: Svo-bc-Sa ali smrt za ves naš rod.
Danes proslavljamo svojo najdragocenejšo daritev, daritev srčne krvi ki je bila pretočena v hotenju po svobodi. Lunder, \damič in \Vindischer, vi ste simbol stiri-tisočglave množice, ki je pred 25 leti v imenu štiritisočglave množice pregovorila v borbi proti tiranom, v borbi za narodno svobodo. Toda od tega spomenika nam lajajo misli prot" oboku, č <r ■ višine se ne poznamo, ker še ni dokon.-ao delo naše svobode. Samo smrt in bolečina so na-da življenja in vstajenja. Ko ovene roza, pade seme, in znova zrase trdna vera, kajti trdna vera se porodi iz bede in bolesti, ali ia: trpljenja rase pogum. Tudi mi smo dalj žrtve, za Adamičem in Lundrom so sledili legije dobrovoljcev, a še ni bilo dovolj. Prišsl je Gortan, prišla je Bazovica. Se bo treba novih žrtev za svobodo. Še bo treba žrtev, da zašije solnce svobode vsem in da padejo sramotni mejniki tam na Koroškem in tam ob morju. Omladina prisega pri teh prvih naših žrtvah, da bo izvršila svo-ie sveto poslanstvo, ravnajoč se po stari devizi: Svoboda ali smrt za ves naš rod.
Zveza kulturnih društev
V imenu Zveze kulturnih društev je nato spregovoril njen predsednik g. direktor Jug, ki je med drugim izvajal:
Tudi ZKD se spominja današnje svečanosti. V svetem spominu na te žrtve moramo znova priseči, da hočemo zvesto braniti našo zemljo, naš jezik, našo kulturo, ki jo z vsemi sredstvi širi tudi naša ZKD. Ta kultura našega srca in duha nas bo učila v prvi vrsti ljubiti narod in državo tako, da bo domovina velika, močna in mogočna, da bo sigurna in varna, kajti le taka domovina nam prinese srečo, blagostanje in zadovoljstvo.
Toda trdna in neomajna mora biti vera v srečno našo bodočnost. Kdo izmed nas bi bil takrat verjel, da bo šel naš cvet tako bitro v klasje, da dobimo tako kmalu zlato svobodo, svobodno jugoslovansko državo, svojega narodnega jugoslovenskega kralja. In danes ko že davno imamo vse to, se premalo zavedamo te svoje sreče. Pokažimo vendar več narodnega ponosa in zavedajmo se, da je ljubezen in zvestoba do lastne domovine in države večen vir se večje življenjske moči. Ko se tako spominjam te naše najvišje svetinje, ko pojem slavospev lepi domovini, hočem reči, da ima zadevno naša ZKD potrebni program in da hoče tudi ona doprinesti svoje žrtve za gradnjo velike naše države.
Pri teh in sličnih mislih kliče ZKD vsem septembrskim žrtvam: Večna Vam slava! Vam pa, vsem živim veljaj: V to ime na delo in zdravo!
Na budno stražo
Zadnji govornik je bil načelnik g. Var-irazon, ki je izpregovoril v imenu Narodne odbrane. V svojem obširnem govoru je med drugim izvajal:
Lunder, Adamič, Vindišer, Endlieher in veliko drugih, ta svetla imena iz naše temne prošlosti, nas spominjajo danes na ono zasužnjeno, mračno dobo, ko je domače ja-ničarstvo na satansko pobudo tisočletnega tlačitelja že dobilo tak razmah, da je moral v gnevu vzvaloviti ves po ptujskih dogodkih globoko užaljeni in ogroženi slovenski narod, prisiljen k samoobrambi. Genij hotenja za narodov obstanek je poklical na ulice vso nacijonalno zavedno Ljubljano, odjeknili so streli iz pušk avstrijske soldateske, na oltar domovine sta položili svoje življenje žrtvi, Lunder in Adamič. Kri drugih mučem-kov je oškropila ogroženo slovensko zemljo in napolnile so se ječe z neštetimi preganjane!, ki so od takratne svoje mačehovske države odločno terjali samo svoje najbor-nejše pravice. Ti dogodki ln pa sledeča aneksija Bosne in Hercegovnie so preporo-Jili naša srca: od Dunaja smo uravnali našo smer proti jugu — k našim bratom. Oni ;o nas razumeli. Zagrmeli so srbski topovi, 11 osvobodijo najprej svoje brate izpod tur-kega jarma Ln maščujejo Kosovo. Komaj •j bilo izvršeno to herojsko delo, odjeknejo e vol verski streli v Sarajevu, ki vnamejo >vetovni požar, najstrašnejše dogodke v
zgodovini človeštva. Ti, mladina, ves up in nada vsakega naroda, poglobi se pri vsaki priliki v to našo z zlatimi črkami napisano narodno zgodovino! Uči se neutrudljivo iz teh analov, a posebno pozornost obračaj poglavju o najstrašnejši Golgoti bratskega srbskega naroda: umiku junaške srbske vojske skozi Albanijo. Sveto naj ti bo ime Kajmakčalan. kjer je dvajset tisoč junakov v enem samem jurišu položilo na oltar domovine svoja življenja. Iz teh nadčloveških junaštev in mučeništva se boš naučila kakšna je neomajljiva zvestoba do svojega kralja, kai se pravi ljubiti svoi rod in sveto služiti sveti svoji domovini! To so bili nosilci tudi našega osvobojenja in zedinjenja, ko so nam po tolikem trpljenju vrnili zaže-ljeni mir.
Toda hotenje tujih zavistnežev in zlobno nehanie domačih izkoriščevalcev težkih povojnih prilik sta po nekaj letih vzbudila našega pravljičnega kraljeviča Marka, spečega pod zasužnjeno Učko goro. On je odločno pozval Jugoslovanskega Sokola, da naj razvije svoia krila v sleherni vasi naše države, določil Cirtf-Metodovo družbo, da ona v nastalih težkih razmerah podvoji svoje narodnoobrambno delo, svoji Jadranski Straži je ukazal, da čuva naše morje, pomnožil je Streljačko družino, oživil je naš Branibor ter resno pozval vsa druga nacionalna, kulturna ln viteška društva, da po-stoterijo napore za svojimi cilji med članstvom. Videč, da jugoslovenski narod že klone pod pezo nepoštenja, samogoltnosti in socialnih krivic ter da je z gospodarsko krizo nujno treba !eka proti krizi moraie, ie kralievič Marko spet razvil naš z lavo-rikami ovenčani, a po prevratu zaviti prapor Narodne odbrane. Na poziv je vstalo sto in sto tisoči organiziranih nacionalnih borcev in pod svojim praporom z geslom: »Vse za kralja in državo!« prisegajo danes po zastopnikih - vitezih Narodne odbrane pred posvečenim mestom mučemške smrti svojih vzornikov Lundra in Adamiča: da Narodna odbrana in ves nacionalni pokret s volih praporov ne bo zavil prej, dokler ne doseže svojih idealno vzvišenih c.ljev za preporod jugoslovanske nacije.
Trniev venec z državno trobojko, prepleten z lovorikami, ki ga poklanja Narodna odbrana manom Lundra in Adam.ca, naj bo vsakemu obiskovalcu tega našega narodnega svetišča zgovoren tolmač, da so pota narodove borbe za svobodo dolga in trnje-va, da pa so težko priborjeni uspehi v svobodni, za večno zedinjeni Jugoslaviji najdragocenejša nagrada. V nemi prisegi da hoče tuje spoštovati, svoje imeti in pnbor-jeno zvesto čuvati in braniti, kliče Narodna odbrana in ves jugoslovanski nacionalni pokret najsvetlejšemu spominu Lundra in Adamiča:
Po 6 govoru ^zastopnika Narodne odbrane s- Vargazona je Hubadova župa zapela flz bratskog zagrljaja«, nato pa vsa mno-žica »Hej Slovani«. Prapori so se sklonili, septembrskim žrtvam, bojevnikom za svobodo slovenskega naroda je bila izkazana zadnja čast na tej svečanosti.
Polaganje vencev
Sledilo je polaganje vencev: Krasen venec, spleten iz nageljev in vrtnic, so položili padlim tovarišem septembrski demonstrante, lovorjev venec s pozlačenim šopkom lovorjevih vejic, društvo Kolo ju-goslovenskih sester, prav tak venec Zveza kulturnih društev z napisom »žrtvam leta 1908«. Mestna občina ljubljanska je položila krasen lovorjev venec z napisom »Septembrskim žrtvam«. Prvo prostovoljno gasilno in reševalno društvo — mesto Ljubljana — venec iz velikih krizantem in nageljev. Z največjo pieteto do narodnih mučenikov iz leta 1908 se je oddolžila Narodna odbrana,.ki je na mesto prelite krvi položila velik trnjev venec, prepleten z lo-vorjem. Pozornost je vzbujal tudi krasen pozlačen lovorjev venec z napisom »Nacionalnim žrtvam Jugoslovensko učiteljsko udruženje« ter venec invalidov z napisom- Narodnim žrtvam — vojni invalidi. »Našim mučenikom« je položila venec Akademska podružnica CMD, akcijski odbor za postavitev spomenika in odkritje spominske plošče pa venec z letnicama
1908_'1933.
Množica se razhaja, ozračje pretresajo zvoki godb. Pred stebrom s spominsko ploščo vlada gneča. Plošča ima obliko razvitega pergamenta, je iz podpeškega marmorja, 2.80 m visoka in 70 cm široka. Osnutek je napravil arhitekt Ivo Spinčič, kamnoseško delo pa je izvršila tvrdka Toman. Pod njo je Peruzzijev medaljon z glavama Adamiča in Lundra.
Spominska plošča
V sončni dan sijejo s temnosive plošče zlate črke, besedilo našega pesnika Alojzija Gradnika:
Na tem svetem mestu je dne 20. septembra, leta 1908. Ljubljana, Izzvana in užaljena, očitajoč voljo vsega slovenskega naroda, v složnem uporu proti nasilju tuj-stva ln orožju avstrijske vojaščine, sluteč bližino nove usod«, s krvjo svojih sinov Lundra in Adamiča, plačala delež sedanji svobodi.
Na gornji konzoli je vklesan datum:
17. septembra 1933. Spodnja konzola pa služi za obešanje vencev.
*
Ob vznožju stebra so nagrmadeni venci z državnimi trobojnicami, z zlatimi napisi: Mučenikom, žrtvam, september 1908. in tako dalje. Spomini polni trpkosti.
Množica defilira mimo tega stebra, ki je odslej eden najsilnejših spomenikov, ki govori domačinu in tujcu o trpljenju slovenskega naroda pod gospodstvom nekdanje avstrijske samopašne, narode ubijajoče velesile. Strta je ta velesila. Zmagala je volja slovenskega ljudstva, vsega jugoslovenskega naroda.
Ljudstvo se kar ne more in ne more raziti.
Tako je potekel dan, ko je naš narod ponovno pokazal svojo voljo do življenja, svojo voljo, da zgradi skupno z brati Hrvati in Srbi državo, ki bo kos vsem notranjim in zunanjim neprilikam.
Slava septembrskim žrtvam.	A ti
mladina, ki si danes tako s srcem manifestirala, pojdi na delo in dokaži, da si vredna svojih očetov.
Nemški umik pred Avstrijo
Neurathova izjava, da se Nemčija noče vmešavati v avstrijske notranje zadeve, je zbudila na Dunaju
nevero
Dunaj, 16. septembra AA. V izjavi, ki jo je podal nemški zunanji minister Neu-rath včeraj pred odhodom v ženevo zastopnikom listov in v kateri se je dotaknil razorožitvenaga vprašanja ter naglasil nemško voljo do miru, je posebno poudaril, da se nemška vlada ne misli vtikati v avstrijske notranje zadeve. Dodal je še, da bi se tudi druge države morale desintere-sirati pri sporu, ki razdvaja Nemčijo in Avstrijo.
Ta izjava je napravila na Dunaju velik vtis. Tako objavlja današnja »Relchspost« z debelimi črkami tista mesta v Neuratho-vi izjavi, kjer govori o odločnosti nemške vlade, da se ne bo vtikala v avstrijske notranje zadeve, pristavlja pa, da se ta izjava ne more smatrati kot resna, ker jo pobijajo dejstva. Nato pravi, da bi z zadoščenjem sprejeli take besede, če jih ne bi oslabile izjave pred njo in za njo, tako da od njih skoraj nič ne ostane. List našteva nato vsa dejanja, ki jih je Nemčija izvršila z namenom, da prevrne obstoječi red v Avstriji; pred vsem monakovske radijske govore, uzakonitev gospodarskih ukrepov proti Avstriji, časopisno propagando proti Avstriji, ki se vrši pod okriljem nemške vlade, zbiranje avstrijskih beguncev v posebnih taboriščih itd. Vsi ti ukrepi predstavljajo nedovoljeno vmešavanje v notranje zadeve Avstrije.
Obenem ugotavlja »Reichspost«, da se je to pot prvič zgodilo, da je uradna nemška osebnost v uradni izjavi načela avstro -nemško razmerje. List se vprašuje, kaj je vzrok tega preokreta in izraža domnevo, da utegne biti v želji, da bi se začeli uradni razgovori med zastopniki obeh držav, ali pa je nemara Nemčiji tik pred zasedanjem Društva narodov nerodno iti v razprtiji z Avstrijo v ženevo.
Pred odločitvijo
Dunaj, 16. septembra g. Za jutri in pojutrišnjem se pričakujejo važne odločitve v avstrijski zunanji politiki. Jutrišnja ma-
Gospodom za jesen
nudi izvrstna oblačila, zlasti površnike, trenchcoate, raglane ter veliko izbero blaga za obleke, kakor tudi že izgotovljene obleke in po meri najceneje
DRAGO S C H W A B
Aleksandrova cesta
Mariborski nedeljski dogodki
Maribor, 17. septembra. Na policiji so prejeli prijavo, da je včeraj med 9. in 15. uro
neznan storilec vlomil v stanovanje zasebnice Marije Soršakove na Kralja Petra trgu. Odprl je vrata s ponarejenim ključem, nato prav tako s ponarejenim ključem odprl vrata omare ter odnesel 700 Din gotovine, 18 belih ženskih srajc z monogramom M. L., 8 rjuh in 2 zlata prstana. Vse skupaj je zbasal v kovčeg, spet zaklenil stanovanje ter odšel. Ko je kmalu nato odšla Soršakova v Studence, je našla pri nekem starinarju več ukradenih predmetov, ki jih je baje prodal neki moški, ki se je izdajal za Franca Lebarja. Tega išče zdaj policija.
Davi je bilo pri policiji prijavljeno, da je 11. t. m.
izginil z doma 17 letni Oton Abel, stanujoč v Praprot-nikovi ulici, dijak 6. razreda klasične gimnazije. Za njim manjka vsaka sled. Komur je o njem kaj znano, naj to sporoči predstojništvu mestne policije v Mariboru.
V	bolnišnico je bil danes popoldne pripeljan dveinpolletni Jožko Pečenik iz Maribora, ki ga je po nesreči povozil neki avtomobilist. Voznik ga je sam naložil na avtomobil in ga prepeljal v bolnico, fran-tek je poškodovan na glavi in po rokah.
V	Verstovškovi ulici je nastal v nekem
stanovanju okrog 14.
požar.
Vnela se je posteljnina, ki se je zračila na oknu. Ogenj se je razširil tudi na okenski okvir, da so popokale šipe, m tleti so začela tudi parketna tla. K sreči je bil doma sin, ki sta ga opozorila na nesrečo prasketanje ognja in žvenket šip. Planil je v sobo, zmetal gorečo posteljnino skozi okno na cesto, ostalo tleče lesovje pa pogasil z vodo. Poklicani so bili tudi gasilci, ki pa niso stopili v akcijo, ker je bila ze vsaka nevarnost odstranjena.
V	Rošpohu se je davi v družbi neke prijateljice igrala z majhno pištolo 36 letna delavka Alojzija Novakova. Pištola se je nenadno sprožila in _
svinčenka jo je zadela v desno nogo. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico.
Pri nagnjenju k maščobi, protinu,
sladkosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca m črevesja in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specenjskih trgovinah.
MBijMBHBHMMMMMH
Mariborski gasilci in reševalci so danes v svojih prostorih na Koroški cesti pro-
slavili
10 letnico poveljnikovanja g. Vollerja. Pri proslavi je bilo navzočnih tudi mnogo gostov iz Maribora in drugih krajev.
Popoldne so vlaki in avtobusi odpeljali mnogo Mariborčanov v Šent Ilj, kjer je
šentiljski Sokol priredil javni nastop, ki je vsestransko uspel. Udeležba je bila izredno velika iz vseh krajev, zlasti iz Maribora, odkoder so ob tej priliki pohiteli v to naše zavedno obmejno postojanko tudi kolesarji in motociklisti kluba »Peruna« iz Maribora.
Na trgu Svobode je bila danes popoldne ob veliki udeležbi občinstva iz mesta in okolice
nifestaclja nacionalne fronte podkancelar-ja Winkler}a v Gradcu, ki jo bo prenašala tudi brezžična postaja, se pričakuje z veli ko napetostjo. Ta manifestacija naj prinese jasnost o tem, kako si Winklerjeva nacionalna stanovska fronta predstavlja bodoči politični razvoj Avstrije in ali se bo ta fronta, kakor trdijo na Dunaju, pridružila domoljubni fronti zveznega kancelar-ja dr .Dollfussa. Vse dosedanje izjave politikov nacionalno-stanovske fronte, predvsem pa Winklerja, so bile v prvi vrsti ostro naperjene proti Heimwehrom, ki so fašistično ociemtiranl. Poleg tega hoče Winkler, čigar nacionalna fronta je prevzela mnogo narodno-socialističnih elementov doseči sporazum z Nemčijo. Zaradi te politike vlada v heimwehrovskih krogih veliko razburjenje. Heimwehrovci hočejo, ako bi 'bilo potrebno, zrušiti Winklerja. Jutri se bo v Inomostu vršila konferenci heimwehrovskih voditeljev, ki se bodo ba-vili z ukrepi proti Winklerju. Vse kaže, da so prišli sedaj odločilni dnevi za Avstrijo. Gre za fašizem, za poldemokratično stanovsko državo z avtoritativnim režimom ali pa za zbližanje z Nemčijo, ki bi končno prineslo narodno socialistično državo.
Napad na nemško poslaništvo na Dunaju
Dunaj, 16. septembra AA. Opoldne; Je skupina 15 do 20 mladeničev demonstrirala pred nemškim poslaništvom ln metala kamenje v okna, na katerih so razbili več 6ip.
»Allgemeine Zeitung« pravi, da so demonstranti vpili »Smrt morilskemu rjavemu fašizmu! Na vislice Hitlerja in Gorin-ga!« Ker je bil pred poslaništvom samo en stražnik, je le z veliko težavo in z revolverjem v roki zadržal demonstrante, dokler ni dobil pomoči.
Policija je aretirala Štiri demonstrante. Straža okoli poslopja poslaništva je bila ojačena.
tombola Slovenskega ženskega druStva v Mariboru
v korist Počitniškega doma kraljice Marije v Šmartnem na Pohorju. Sreča se je nasmehnila naslednjim: Prvo tombolo, 3000 Din gotovine, je dobil Janez Vidovič, dijak meščanske šole s Pobrežja; drugo, krasno samsko sobo, odnosno opremo, Pavla Ajtova, tovarniška delavka s Koroške ceste; tretjo, moško kolo, opekarniška delavka Terezija Kolabonijeva iz Košakov; četrto, 600 Din gotovine, gostilničarjeva dekla Neža Lubejeva iz Maribora; peto, kompletno smučarsko opremo, viničar Anten Šmigoc iz Meljskega hriba, šesto, namizno garnituro, kuharica Marija Planin-čeva iz Maribora; sedmo, kuhinjsko posodo, tapetnik Hubert Kočij až iz Stolne ulice; osmo, dve posteljni odeji, trgovec Ivan Štiberc iz Cvetlične ulice; deveto, zavese »Store« predilka Marija Krašnerjeva iz Maribora; deseto, gramofon, Marija Borštnarjeva s Koroške ceste; enajsto, otroški voziček, gostilničarjeva hčerka Marjeta Kosova z meljskega hriba; dvanajsto, trinajsto in štirinajsto, po en namizni prt, so pa dobili mizar Karel Herb s Pobrežja, občinski delavec Ivan Peric iz Maribora in dijak V. gimnazije Jože Pla-ninčič iz Maribora.
®
Na zahtevo policije v Skoplju je bil aretiran
v Mariboru znani odvetnik v Skoplju g. dr. A. D., proti kateremu so bile vložene razne kazenske ovadbe. Dr. A. D. so prepeljali v Skoplje, kjer se vrši proti njemu kazenska preiskava.
Deseta javna tombola poštnih uslužbencev
Ljubljana, 17. septembra. Da lahko nudi svojim članom v primerih bolezni ali kaki izredni gmotni stiski potrebno pomofi, prireja Združenje poštnih, telegrafskih in telefonskih zvaničnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana, vsako leto na Kongresnem trgu veliko javno tombolo. Organizacija je vedno, kolikor so ji dopuščala sredstva, podpirala bolne člane, vdove in sirote. Da bo pa lahko tej nalogi tudi v bodoče kos, je odbor tudi letos priredil večjo tombolo, ki se je vršila danes. Na Kongresnem trgu se je zbralo okrog 17. ure 7000 do 8000 ljudi.
I
žalne plašče
in obleke za dame v največji izberi in po najnižjih cenah pri
F. LUKIČ, Stritarjeva
Na željo številnih interesentov je redni vpis v
DOPISNO TRGOVSKO BOLO
v Ljubljani
podaljšan do tt t. m.
Tudi za ta čas nudimo izjemne
ugodnosti.	10236
S
Fortuna se je nasmehnila naslednjim: Prvi dobitek, krasno sobno opravo, je dobila Marica špilerjeva, učenka iz Vodmatske ulice 6. Res pravi se je sreča nasmehnila, saj bo znala Marica uporabiti sobno opremo. Drugi glavni dobitek, moško kolo, je dobil kleparski mojster Alojzij Derganc iz Gerbičeve ulice 12. železničar Jože Zdražba iz Valentin Vodnikove ulice 9 v Zeleni jami je pa odpeljal domov otroško kolo. Četrti dobitek je bila krasna oprema za nevesto, ki se bo z njo postavila ga. Neža Krištofo-va, vdova po uradniku, stanujoča v Podjun-ski ulici 11. Zadovoljen Je bil tudi železničar Feliks štancar iz Maribora, ki Je zadel kuhinjsko opremo, določeno kot peti dobitek. Na tombolo je prišel tudi mestni delavec Janez Potrebuješ z Grajske planote 1, ki je dobil jedilni servis kot šesti dobitek. Sedmi dobitek je bila lepa stenska ura: odnesel jo je Jože Jerše, zvaničnik v pokoju, stanujoč na Zaloški cesti 19. Z jedili dobro naložen voziček je pa odpeljala domov služkinja Josioina Grudnova, medtem ko je zaboj sladkorja kot deveti dobitek vlekel domov Ivan Brenčič z Viča. Na dom kuharice Franje Koširjeve iz Uniona so zapeljali voz bukovih drv, zidarski pomočnik Janez Horvat si je pa zadel na ra-me vrečo moke in jo ponesel domov v Vod-
matsko ulico 14.
Ker je bilo mnogo poklicanih, a malo izvoljenih, so morali dodati še tolažilno darilo ki ga je prejel železničar France Kanč iz Prešernove ulice v Mcstah kot dvanajsti dobitek.
Velik požar
Korenjak, 17. septembra.
Pred dnevi je začelo goreti pri posestniku žuranu Francu v Korenjaku. Zgoreli sta do tal stanovanjsko in gospodarsko poslopje, ki sta bili zidani in s slamo kriti. Razen tega je zgorelo tudi vse pohištvo s posteljnino, dalje žito in vinska posoda. Na pomoč so prihiteli vaščani, ki pa niso mogli dosti pomagati, ker je bilo občutno pomanjkanje vode in je obstajala nevarnost tudi za sosedna poslopja. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen.
Razstava v Jakopičevem paviljonu podaljšana
Ljubljana, 17. septembra.
Zanimivo vrvenje je bilo ves dan v Jakopičevem paviljonu. Ze s pričetkom velesejma se je tu odprla razstava slik in kipov slovenskih umetnikov, in kakor je bilo prvotno namenjeno, bi se imela razstava danes zaključiti. Z razstavo je združena tudi svojevrstna, zanimiva »loterija«, pri kateri bodo izžrebani dobitki — umetniška dela naših najboljših slikarjev in kiparjev. Ker pa zanimanje med občinstvom stalno raste, se je vodstvo odločilo, da se razstava podaljša do konca t. m. in da se dotlej tudi žrebanje odgodi. Razstavili so okrog 170 del slikarji Gaspari, Globočnik, Jakac, Jakopič, Justin, Kle-menčič, Košir, Maleš, Mihelčič, Pavlovec, Pirnat, Sedej, Slapernik, Smrekar, Tratnik, Vavpotič Ivan in Bruno. Vesel in Anica Zupanec-Sodnik ter kiparji Dolinar, Kos in Pirnat. Poleg starejših, v našem umetniškem svetu že zdavnaj znanih in uveljavljenih tvorcev vzbuiajo na razstavi posebno pozornost dela dveh mladih slikarjev, Franceta Mihelčiča in Maksima Sedeja. ki prinašata v našo oblikujočo umetnost motivno, oblikovno in idejno razveseljivo mnogo novega.
Razstava bo v tej drugi polovici meseca gotovo deležna še večjega obiska kakor doslej.
Uspela premiera Krleževe drame »V agoniji«
Ljubljana, 17. septembra.
V dramskem gledališču je bil snoči prav lep in živahen večer. Dajali so Krleževo »V agoniji« v režiji dr. Branka Gavelle. Ime avtorja in ime režiserja, ki sta si v teku par sezon pridobila med ljubljanskim "gledališkim občinstvom prav velik krog navdušenih občudovalcev, sta privabili v dramo — v primeri z obiskom otvoritvene predstave — lepo število gledalcev, ki so z živahnim odobravanjem sprejeli delo in uprizoritev. Premijeri je prisostvoval tudi avtor Miroslav Krleža in njemu je v prvi vrsti veljal spontani aplavz, s katerim je zlasti številno zastopana mladina aklamirala idejo drame, ki je iz znanega cikla o stari agramerski, pa-tricijski družbi in v drastični luci prikazuje brezupne, na smrt obsojene borbe zahajajočega sveta. V enaki men pa so bili deležni pohvale tudi režiser in igralci, izmed katerih so gdč. Danilova (baronica Lenbach), g. Sancin (baron Lenbach) in g. Gregorin (dr. von Križovec) odlično podali osrednjo igro drame. G. Gregorin je prejel lep šopek nageljnov.
Cene kruhu v Celju se znižajo
Celje, 17. septembra.
Pekovski mojstri celjskega Združenja pekov so sklenili znižati krušne cene z -O. t. m. za 50 par pri 1 kg, tako, da bo stal l kg belega kruha samo 4 Din, p ^belega ali rženega 3.50 Din in črnega 3 Dm. Kruh se bo izdeloval v obliki štruc po 2 Dm ,n 4 Din. Tudi pri preprodajalcih se bo prodajal kruh po isti ceni in isti teži, kar naj blagovoli občinstvo vzeti na znanje.
Brzi turnir Ljubljanskega šahovskega kluba
Ljubljana, 16. septembra
Na brzoturnirju, ki se je vršil v petek 15 t m, si je prvenstvo meseca septem-dosegel 11 in pol točke. Dobil je tudi_ prvo nagrado, \Vesterjevega »Till Llen-spiegla«. V spoštljivi razdalji 1 m pol točke mu slede Preinfalk. Šorli in Milan Vidmar mlajši z 9 točkami. Ker je Milan Vidmar mlajši odstopil svoj delež nagrade svojima partnerjema, sta ta dva dobila vsak po eno knjigo, in sicer Preinfalk Tavčarjevih »Zbranih spisov« III. del, Sorlipa Voltairejevega »Kandida«. Za temi pridejo na vrsto še nenagrajenci, ki jih pa ne navajamo, ker noben izmed njih ni nič dobil. So med njimi tudi znana ime-
na.
Tiskovni zadrugi, ki je vse knjige podarila, se klub najlepše zahvaljuje, saj « takimi darili se najlepše podpira šahovsko življenje.
Hmelj
Zatec, 16. septembra, h. Zmerna rezervi-ranost pri nakupih na žateškem trgu je trajala tudi v pre^klem tednu. V kolikor ec kjpovali, ie šlo v glavnem za prvovrstno blago in za večje partije, za katere so plačevali 2500 do 2600 Kč. Kupci so kormeio-narji in zastopniki inozemskih P'™™™ Okvir cen ee je razširil na 2100 do 2600 Kč-Za mani vredno blaao se ponujajo tudi nuje cene. Hmeljarji čakajo mirno ter prodajajo le po navedenih cenah^ Doslej i«■ b.ln prodanih 2140 stotov iz 1 193 - Po cenitvah od 13. septembra, ie letošnja letina za 28'« manjša od lanske. Od letošnje letine je bilo doslej prodanih 25.5 odstotkov.
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Dozdevni požigalcf nemškega parlamenta
Inozemski novinarji v Nemčiji
Te dni so se r Berlinu sestali inozemski novinarji, da bi po odhodu dosedanjega
Eredsednika Edgarja Mowrerja (Chicago >aily News) izvolili novega voditelja svoji organizaciji. V zadnjem i asu je poleg predsednika Mowrerja zapustilo Nemčijo ie več drugih odbornikov društva inozemskih novinarjev.
Za novega predsednika je bil izvoljen dopisnik londonskih »Times« Ebutt, za katerega je bilo oddanih 38 glasov. Tri glasove je dobil Italijan Bojano. Pa tudi ostala odbornika mesta so zasedli novinarji, ki jim j« v prvi vrsti do absolutne neodvisnosti poročanja.
Na občnem zboru je bilo prečitano pismo bivšega predsednika Mowrerja, ki sporoča vzroke svojega nenadnega odhoda iz Nemčije. Mowrer je sporočil tovarišem inozemskim dopisnikom, da je moralo doslej zapustiti Nemčijo devet inozemskih časnikarjev, ker niso več mogli vršiti svoje službe zaradi režimskega terorja. Nekemu desetemu članu organizacije so Nemci 8 telesno kaznijo dokazali, da je bolje, če se poslovi od njih dežele, kakor da ostane tam. Dva nadaljnja korespondenta so oblasti po krajšem ali daljšem zaporu izgnale. Vsega skupaj beleži društvo inozemskih novinarjev v Berlinu izgubo 18 članov. Oblasti so v vsakem primeru izjavile, da bi resnica, ki so jo korespondenti sporočali svojim listom, lahko škodovala koristim Nemčije v inozemstvu. Občni zbor je nato poslal bivšemu predsedniku Mow-rerju zahvalno brzojavko.
V procesu proti požigalcem berlinskega parlamenta, ki se bo pričel 21. t. m. pred državnim sodiščem v Lipskem, se bodo morali zagovarjati obtoženci (od levo zgoraj): Dimitrov, Torgler, Tanev, van der Lubbe in Popov
Dnh nove Amerike
Tekma nosačev
Nevidni žarki postajajo vidni
NewyorSM profesor' Vladimir Cvirkin Je predvajal v ameriškem društvu za pospeševanje vede aparat, ki ga je sam konstruiral ter ga imenuje »Iconoscoe«. Naprava sestoji iz električne kamere, ki je približno tako občutljiva kakor filmski aparat ter ima tudi podobne leče. Pri fotografiranju podpirajo kamero cevi za Rčtatgenove žarke. S tem je Ovirkin dosegel, da lahko fotografira fenomene, ki so sicer nezaznavni, n. pr. ultraviolične žarke, ki so bili doslej skriti človeškemu očesu.
Največji plavajoči bager na svetu
Vsako leto se vrši v Londonu originalna tekma tržnih nosačev
Beg branitelja berlinskega podzemlja
Te dni je pobegnil iz Berlina advokat berlinskega podzemlja dr. Georg Meyer. V zadnjem času se je njegovo ime često imenovalo v zvezi z avtomobilskim tihotapstvom Kiwitta in Not, ki sta bila od sodišča obsojena v ječo. Meyer je skušal imenovana dva bandita spraviti iz ječe na prosto, kar pa se mu ni posrečilo.
Prejšnje čase je deloval z velikim vplivom za blagor razbojnikov ter jim je često izposloval neverjetne ugodnosti. Zaradi tega in pa ker je bilo dokazano, da je bil dr. Meyer v zvezi s tihotapci, so oblasti že pred časom dr. Meyerju vzele pravico izvrševanja odvetniške prakse. Zdaj, ko so se dokazi zgostili tudi proti njegovi osebi, pa jo je brez vizuma popihal v inozemstvo.
Demonstracije stavkajočih v Ameriki
Policija v St. Looisu je ra«gnala demonstracijski obhod 6.000 stavkajočih delavcev, ki so zahtevali povišanje mezd in priznanje svojih strokovnih organizacij
Gdč. Ardoth Schneider, Id je zastopala na ženskem kongresu v Long Beachu (Kalifornija) »novo Ameriko«
Knjigarna Tiskov, zadruge
v MARIBORU, Aleksandrova cesta 13
ima v zalogi
šolske knjige
za vse šole
In veliko izbiro šolskih potrebščin.
Dijaki kupujte v naši knjigarni!
Nebesna katastrofa pred 10.000 leti
V Cambridgeu (Massachussetts) &o astronomi šele zdaj odkrili nebesno katastrofo, ki se je bila primerila že pred 10.000 leti. Učenjaki, ki so opazovali nočno nebo, so videli, kako je bruhnila iz zvezde »Nova Ophiuchus 3« jarka svetloba, ki je popolnoma spremenila obliko zvezde
Svetloba zvezde je torej rabila celih 10.000 let, preden je prišla do zemlje, ki je na ta način zvedela za katastrofo v tej davnini. Astronomi domnevajo, da so zvezdi prekrižala pot tuja telesa, ki so zaradi trčenj« zgorela. Takšne astralne katastrofe so imeli astronomi že ponovno priložnost opazovati. Ista zvezda je pred 35 leti kazala slične pojave.
Ogromni bager a 25 m delovno globino, določen za pristanišče v Boni ogne«,
zapušča dok v Dnnkerquen.
Če študent na rajžo gre...
Bili smo vsi trije nekako čemerni, ko smo se tisto jutro znašli na zbirališču. Megla je ležala nad Ljubljano, gosta ko žganci. Lezla nam je v pljuča. 2e itak smo težko sopli, kajti nahrbtniki so nas tiščali k tlom: bili so nabasano polni na znotraj, na zunaj pa je bila nanizana nanje cela razstava loncev, lončkov, kotlov, vrvic, svetilk, plaht in vseh drugih potrebnih nepotrebnosti. Vsak je skrival svoj obraz, razkrojen v tisoče kislih gub in gubic, kakor kupček nesreče pod klobukom, da ne bi žalil obče »veselosti«. Tako smo prišli do kolodvora, stopili na »kamničana« in se odpeljali, veselim dnem naproti. Megla se je v naše popolno zadovoljstvo počasi izgubljala in v Kamniku je že sijalo solnce. Naši nahrbtniki pa niso bili prav nič lažji. Odpravili smo se po cesti ob tistem znanem, dolgem zidu ob Bistrici. Po eni uri
hoje'_nekaj časa smo šli peš, nekaj časa
k nogam _ smo prišli do Stahovice. Pač
svojevrsten rekord!
Od tu se je prav lepo videl Sv. Primož. Zdel se nam je izredno blizu. »Kaj pa je to!« je razlagal tovariš Edi. » V eni ur pridemo brez težave do njega. In če pomislimo, da je sveti Primož skoraj na pol poti do Veiike planine, se to pravi, da potrebujemo do našega cilja dve uri, kvečjemu dve uri in pol«. Kako kruto pa nas je razočarala usoda, ko smo prišli do Sv. Primoža ob 2. uri (reci: drugi uri čez poldne). Sledila je sedaj še dokaj strma pot
na Pasje peči in preko teh na Malo planino, zakaj sklenili smo, da se utaborimo na Gojški planini, to pa zaradi lesa, ki ga drugod ni v izobilju. Tako smo zavili proti Mali planini. Sonce se je že nagibalo k zatonu. žarki so padali poševno preko ostrih robov in razdrapanih slemen. V koritastih dolinah globoko spodaj se je kopičil mrak. Vročina je bila popolnoma ponahala, pihljala je hladna sapica. Jarki, ki režejo rebri in slemena, so bali še tu in tam pokriti s snegom.
Stopili smo hitreje in odprl se nam je razgled na drugo stran. Majhne pastirske koče, zgrajene na poseben način, so se razprostirale pred nami. Imele so obliko elipsoida s streho, podaljšano do tal. Bilo jih je kakih pet in dvajset. Po vsej dolini, daleč naokoli, se je paslo govedo. Do nas so prihajali enakomerni glasovi kravjih zvoncev. Spustili smo se navzdol po valoviti dolini proti kočam.
»Je še daleč Gojška planina?«
»Horška planina' Ne. Tistele koče so.«
Z roko je pokazal proti skupini koč na drugem hribu. Veseli smo pospešili korake .Res, tu bo dovolj kuriva! Gozdovi se razprostirajo povsod naokoli. Zdaj pa pripraven prostor za šotor! Kmalu smo ga našli.
Ko razgrinjamo plahte ln zabijamo količke, se pokažejo domačini. Radovedni so, kaj bomo naredili.
»Kočo si bomo postavili, prav tako, kakor jih imate vi!« Ne verujejo ln odkima-vajo z glavami. Ko pa je šotor napet in
DRAŽBA
razpisana na 18. t. m. ob 14. uri, Gledališka ulica la, IH. nadstr., se ne bo vršila
vse pripravljeno, ga ogledujejo od znotraj in nravi jo, da je premajhen; pa vendar jim ugaja. Posedijo še nekaj časa, da jim raz-kažemo še razne malenkosti; ko se zmrači, odhajajo. Vse smo že pospravili v šotor m se uredili v njem. Tudi svetilko smo prižgali Nenadoma nekaj močnih sunkov ob platno. Obrnemo se. Platno se pri vratih nekoliko privzdigne in pokaže se kufltrava, brkata glava.
»Ja, ja, sej sem djau, de bo kekSen čvouk notr. No ja, mejčken nerodne je te, pa se že potrpi. Sej douh tk6 ne mente ost&t? Jes pa gvedam, pa gvedam od deuč, kogfi bi to bv6, pa sem djau, da Je kešen živinče crknlu, pa so kož6 raspev. (Šotor je namreč rdeč). Sem pa djau, no, grem pa pogvedat; pridem pa bliže, pa je bvo tol6 ong&. Ampak hvadnd vam bo čez noč, pre-kvete hvadnč, sej, jes vem, še mene zebe preke jutre, pa mam pravo koč6, pa ne s papirja, ke Je tol<5. Sej bi vam jes dau na slame u vop, pa to Je, ke je živina tam. Ja, ja, tem je pr men ena koča frej, bom pa Jes gospodarje djau, nej vam da kluč. Pa boš, majn Iiber, fletne zaukuru notre, pa fletne skuhou, ja, pa če bo deš, boš fletne na varnem. Bom jes že naredu. Ncoj pa ovhkš. še tlelč spite, sej Je Jasne. Pa fletne se u dekč zavijte! No ja, en mau vas bo že tresle. Vohkd noč!«
Glava Je izginila in ostali smo sami. Prerokovanje starega moža se Je izpolnilo. Proti jutru nas je res nekoliko zeblo, toda hujšega nI bilo. Vstali smo že ob pol petih. Ko pa smo pričeli postavljati ognjišče, Je
Iz akvaristove torbe
O Izleta na dolenjsko stran in o rastlinah
Kdor utegne napraviti majhen izlet preko Grosuplja in Turjaka na dolenjsko stran, kjer se vrste gozdnati hribčki, prijetne dolinice, čedne vasice in obdelana polja, dobi kot ljubitelj prirode in turist najlepše vtise naše krasne, od Boga obilno obdarovane Dolenjske; kot akvarist pa pride tudi na svoj račun, ker utegne ujeti poleg ostalih ribic tudi rdečeperke, blistavce in postrvi ter nabrati lepe vodne rastline. Nedavno sem pogledal na specialko, izmeril kilometre, sedel na kolo in kolesaril po Dolenjski cesti proti Škofljici, kjer se začne kratek klanec, preko katerega nas povede dobra cesta, in kmalu smo zgoraj. Za vasico Sa-pom premostimo potok Mali Breg, v Gro-suplju pa Veliki Breg in odtod krenemo na jug proti Ponovi vasi. Na tej poti križamo najprej progo v Višnjo goro, hitro zatem pa progo v Velike Lašče. Na tem križišču vidimo pred seboj nekaj bajerčkov, ki jih hrani Mali Breg in ki so polni lokvanjev. Koj nato premosti pot potok in če pogledamo z mosta, ne vidimo dna, ker ga zakrivajo listi pljučnika, v vodi pa mrgoli majhnih in velikih rdečeperk.
Dalje drži pot čez Ponovo vas-št. Jurij-Lipljene k Turjaku. V zadnji tretjini te poti se odvaja steza k županovi jami, ki je ob delavnikih žal nedostopna. Od Turjaka se spustimo po neštetih vijugah v slikovito dolino želimeljšce, kjer se moramo napotiti
v	vodo, če ne moremo odoleti želji po majhnih postrvih. Lov je enostaven. Približamo se večji skali ali kamnu z dolnje strani, z desno roko prislonimo mrežo na desni dolnji rob skale, z levo roko pa posežemo v duplino pod kamnom. Pri tem poslu nam smukne često kaka majhna postrv v mrežico, če pa sega duplina daleč pod kamen, nam pride tudi večja postrv pod dlan. V mlinskem jarku, ki se odvaja od želimelj-Sce, pa stoje med pisanci in kleni tudi lepi blistavci, ki jih spoznamo v vodi po temni progi ob bokih.
Odtod krenemo ob vznožju hribov proti
prišel naš sinočnji znanec in nam sporočil, da je že govoril z gospodarjem in da se lahko kar vselimo. Zadovoljni smo se odpravili h kočam. Gospodar nas je že čakal.
»Koliko pa boste računali?«
»Kaj pa čem, saj ni taka stvar. En pa-keljc tobaka mi daste, če hočete, če pa
ne, tudi prav.«
Zadovoljni smo si ogledali kočo. Je prav takšna kot druge. Okoli in okoli je čedna pregraja. Streha je skodljasta kakor drugod. Notri je iz brun »tesana izba s streho, podalj&ano do tal, tako da Je okoli in oko-Uizbe še lopa. Ta služi živini za zavetišče ob grdem vremenu. Ce pa Je lepo, je v ogradi. Izba Je precej prostorna. Na lev! so police, na desni pograd v dve nadstropji in oenjišče, okoli tega pa klopi. Hitro smo se začeli seliti v kočo. Kmalu Je plapolal na oenjišču plamen, skuhali smo zajtrk.
Sedaj se je pričelo enakomernejše življenje Kadar nismo imeli opravka pri ognjišču smo hodili naokoli: na Veliko planino, strmega Konja, kamenite Njivice, Križ in drugam. Obiskovali pa smo tudi pastirje ▼ njihovih kočah in se z njimi pomenkovali. Ti so nam vračali obiske in čas je hitro mineval.
Nekaj dni nato — bilo Je že proti mraku _smo ležali pred kočo. Solnce je zahajalo. Poslednji žarki so se ustavljali na lesenih stenah] kakor bi se ne mogli ločiti od njih. Od severozahoda je zapihal precej hladen vetrič in prinesel s seboj glasno uka-nje in prepevanje. Prisluhnili smo. Glavo-
vi	so prihajali vse bliže.
Studencu, med potjo si pa l&hko ogledamo ribnike, ki so v dolinah na vznožju Mokriča in kjer je poleg krapov tudi mnogo drugih ribic. Majhni koreslji teh bajerjev in njih odvodnih jarkov in pritokov imajo lepe rdeče plavuti. Poleg koresljev ujamemo tudi dražestne majhne rake, ki se hranijo v akvariju z odpadki nastrganega mesa. Akvarij, kjer imamo med ribami majhne rake, naj ne bo prenapolnjen, ker zahtevajo raki vodo, polno kisika. Nadaljujoč pot preko Barja k Ljubljani imamo v večernih urah krasen razgled na vrhove Karavank, Julijskih Alp in Polhovgrajskih Dolomitov.
Zdaj preidem v kraljestvo barskih rastlin. Znano je, da so mešinka, popnjak in žabji šejek že redko zastopane na osušu-jočem se Barju; zlasti žabji šejek (Hydro-charis morsus ranae). Pred 12 leti sem ga zadnjič našel v jarku ob štradonu Haupt-mance, potem pa nič več. Vprašal sem oskrbnika botaničnega vrta g. Juvana, ki pozna kakor redko kdo najdišča raznih rastlin, po žabjem šejku. Opisal mi je mesto pri Bevkah, kjer sem našel poleg šejka tudi mešinko. Akvarirajoč v jarkih, ki so jih napravili šotorezci, sem v društvu me-šink našel lepe blazine ricije ali plavajočega vodnega maha. V množini sestavljajo silno lepo svetlo zeleno preprogo na gladini.
Zanimivo je, da se barske rastline zelo bohotno razvijajo v prosti črni barski zemlji in v šotnem mulju, kjer utegnejo koreninice iskati hrane na vse strani. Oni akvaristi, ki žele gojiti vodne rastline v lončkih, ki se postavijo na dno akvarija, naj si preskrbe večje štirioglate ilovnate posode, kjer je dovolj prostora za koreninice. Zemlja v akvariju je glavni pogoj za rast vsakršnih rastlin. Rastline, kakor vodna leča, račja zel, ricija, mešinka, sicer ne potrebujejo zemlje, vendar se v vodi, kjer je dosti šotnega mulja in črne zemlje na dnu, mnogo bolje razvijejo kakor v akvariju z navadno zemljo. Značilno je, da so mnoge barske rastline stalne prebivalke onih močvirnih jarkov, ki so nastali po rezanju šote, in onih, ki držijo preko šotnega ozemlja.	O- S.
»Pastirji so — z Male planine!«
Kmalu zaslišimo žvižganje — znana popevka z ljubljanskih ulic.
»Oho! To so pa Ljubljančani!«
Skočimo pokoncu in stopimo k ograji. Tone maha s klobukom. V odgovor zaslišimo žvižg. Dobro nam je znan. Z njim smo klicali drug drugega, ko smo se zbirali h kopanju.
»Slišiš? Naš žvižg! Kaj pa, če so na-šinci? Seveda, brez dvoma, naši so, naši!«
Zadnje besede so že polne veselega zmagoslavja. Poskačemo preko plotu in jim hitimo naproti.
»Dva izletnika sta, hitita semkaj navzgor.«
»čakaj! O, to Je — Karlo, Karlo Je! Tn Marjan t njim.«
Letimo navzdol in ju sprejmemo s ploho pozdravov in vprašanj. Nato jima vzamemo nahrbtnike in Ju vodimo h koči. Čudita se, kako smo dobili kočo. In kako sta nas vesela!
»Danes ne gremo zgodaj spat! To mora biti še smeha!« upije Karlo. Zaigra na orglice. Pojemo in pospravljamo iz nahrbtnikov. Vse j t. v redu, le ajdova moka se je stresla!
Skuhamo večerjo. Zleknjeni na ležiščih prepevamo, kar nam prihaja v spomin. Moralo je biti že pozno proti polnoči, ko smo se dvignili in odšli na prosto. Bila je krasna, zvezdnata noč. Rimska cesta se je bo-čila nad nami čez vse nebo. Skoraj vsako minuto se je utrgal kak utrinek. Nekaj ča-
Kako obvarujem svofo Kožo
pred
prahom
nesnago.
Kadar lem pometala, prašila in čistila po bili j« bila moja koža raskava in otrpla z razširjenimi znojnicami in nadležnimi zaje-dalci. Delo pa je bilo neodložljivo in bila sem obupana. Naposled pa sem ie našla lahek m jednostaven način, da ohranim kožo svežo, čisto, belo in baržunasto, pa naj bi delala karkoli.
če delate med prahom in nesnago doma. v trgovini ali r uradu, bo za Vas zelo zanimiv poizkus e mojim enostavnim receptom Vsako jutro otrite lice ia vrat s primerno količino kreme Tokalon bele barve (brez maščobe). Preparirana sveža smetana in oljčno olje, ki tvori to kremo, zajamčijo po-
polno snago znojnic. Ko je delo končano, donite na lice najprej gorko, potem pa hladno brisačo, potem namažite lice spet s kremo Tokalon. Ta krema da izvrstno podlago za puder. Tako postane polt sveža in prekrasna skozi ves dan. Moj mož me obožuje ter »e čudi lepoti moje baržunaste kože, ki je brez sijaja, čudi se tembolj, ker dobro ve, koliko moram delati pod vplivi nesnage, blata m prahu. Pristavljam lahko še to, da vedno uporabljam puder Tokalon.
Primorja
c(Ai>AMcifpmii ltcaSu ni uspelo, da si z zmago nad sarajevsko Slavijo zagotovi obstanek Slovenskem«i ligašu m uspe^ ^	zagrebških klubov HaSka in Concordie - Bask
y nacionalni ligi - Visoka poraza ^^^ 0siJešl|0 slaviio
BSK : Concordia 6:0 (3:0)
VCerajšnje ligaško kolo je bilo sila važno. Na sporedu so bile štiri tekme, od katerih so bile tri v gotovih ozirih skoroda odločilnega pomena. V Zagrebu je šlo za to, ali ie BSK res v tako blesteči formi da bi si z zmago nad državnim prvakom Concordijo učvrstil položaj v vrhu in s tem ohranil lep naskok, ki ga ima pred svojim najnevarnejšim konkurentom Hajdukom. To se mu je v odlični men posrečilo nad vsako pričakovanje izdatno. Con-codija je na lastnih tleh doživela kata-
strofo, ki jo je definitivno izključila iz nadaljnje konkurence za prvo mesto
V Splitu je uprizoril Hajduk s Haškom drugi skoro bazenski rezultat. HašK se
°	. _ i_ J ~ f nlr^
14	10	2	2	50:15	22
13	9	1	3	30:11	19
17	8	2	7	36:34	18
12	8	0	4	23:22	16
13	7	1	5	28:20	15
16	7	1	8	24:28	15
13	6	1	6	27:23	13
14	5	3	6	32:32	13
15	5	2	8	29:38	12
15	2	a 10		18:45	7
14	2	2	10	15:44	6
!5E domov z 1:7in je tako kompleten
Zagreb potisnjen v nacionalni ligi na dru gomestoT Hajduk je sicer svoje storil, ker fe pa bil tudi BSK uspešen, je os ala raz-dalja med njima neizpremenjena in se bo v poslednji četrtini borb v nacionalni ligi razvila nad vse interesantna borba za vrh
^BASK je imel danes opravka z ^azitlm euts^rii. « osiješko'Slavijo. Rezultat SS zelo tesno, toda dovolj ga je za dve f ki v prid Basku, ki se je tako , prenl celo L tretje mesto. Slavija z obdravskega mesta pa ostaja že nadalje na poslednjem
m?nUmorje je priredilo svojim pristašem na lastnem igrišču malo pričakovano raz-očaranje. Pred tekmo pač ne bi-M wMe •prerokoval našemu moštvu, da bo izšlo poraženo la te borbe, ki se je smatrala vnaprej za dobljeno. Tako so šli povoj veliki upi, da bo z današnjim dnem odločen še enoletni obstanek Primorja v ligi. Slavija si je s pridobitvijo dveh nad vse dragocenih točk odprla možnost, da v zadnjih potezah vendar še prehiti našega ligaša. Danes je bila sicer tekma med Slavijo in Primorjem končana, ni pa se definitivno končana borba med njima na stranskih frontah. Gre sedaj za to, kdo bo imel v finishu jačje živce.
Z vsemi štirimi tekmami se pa sicer ta-bl«ca na zunaj ni bistveno izprememla, edino Bask je zamenjal mesto z Jugoslavijo.
BSK Hajduk BASK Jugoslavija Concordia Gradjanski Hašk Primorje Slavija S. Vojvodina Slavija O.
V	tablici ni všteta prekinjena tekma Slavija : Hajduk.
Po šesttedenfkem premoru je to bila prva ligaška tekma v Ljubljani, poleg tega pa je nepričakovano visoka zmaga nad Vojvodino povzročila, da so se dajale nagim fantom skoro vse šanse. Ta okolnost vleče K vsemu je bilo naravnost krasno vreme, tako da je prišlo na igrišče preko 1500 ljudi, ki so temperamentno, in proti koncu strastno podpirali domače moštvo.
Kako silno so bili ljudje usmerjeni v domačo zmago, se je pokazalo koncem igre, ko si je velika volja in želja, da bi •videli svoje moštvo zmagovito, dala duška v gotovem delu publike. Sicer ni prišlo do nikake nesreče, vendar je bil tudi incident, ki se je očital samo v tem, da so si nekateri prenapeteži malo skočili v lase, silno neprijeten zaključek športne prireditve.
Slavija (S.) : Primorje
3:2 (2:2)
Slavija: Cel ebičlč—Zagorac, Konstanti-
novič—Kranjec, Bulat, Kondič—Pavlo vič, Krnjajič, Pavlič, Marič, Fiiipovič.
Primorje: Starec—Hassl, Bertoncelj I— Zemljak, Slamič, Boncelj—šlamberger, Erman, Bertoncelj II. Jež, Zemljič.
Slavija se je revanžirala za poraz v Sarajevu. Pričakovanje, da bo borba ostra, se je uresničilo v polni meri, bila je to res tekma za točke. Slavija je bih? boljše sreče, je pa zmago do gotove mere tudi zaslužila, ker je postavila v borbo homoge-nejše, borbenejše in žilavejše moštvo.
V	moštvu Sarajevčanov je pred vsem dominirala srednja vrsta, v njej se je posebno izkazal Kranjec, zelo dober pa je bil tudi Bulat. Levi krilec sicdr ni dosegal svojih tovarišev, pa je vendar svojo nalogo v toliko rešil ugodno, da je bila kompletna srednja linija gostov močnejša od domače.
Dobra je bila tudi obramba Sarajevčanov. Najboljši je bil vratar, ki je bil jako zaposlen in lovil vse, kar je prišlo v njegovo bližino. Vendar je on v glavnem pre-
sa smo tako molče opazovali. Prvi se vzdra-
mi Marjan:
»Veste kaj? Naredimo kak manjši izlet
zdajle ponoči!«
»Da, pojdimo na Malo planino, jaz vem za kočo, v kateri so sama dekleta, jih bomo zbudili.«
Takoj. Vsak vzame svoj klobuk, Tone še svetilko, in gremo. Hodimo kakih deset minut do Male planine. Pred pravo kočo se prestavimo, kolikor mogoče bolj svečano: »Sinoči je pela...«
Pesem se razliva v noč med kače in odmeva gori v rebreh. Vsaka dolinica, vsak grič je je poln. Niže spodaj vidimo, kako s* prižigajo luči in se pomikajo k nam. Zato pa hitro še zapojemo veselo; »Pa tista bo moja, k' na en čevelj Svedri ...« Tudi v ko« se že čujejo glasovi, zato jo tiho pobrišemo proti domu. Toda ni nam bilo usojeno, da bi tisto noč že tako kmalu
spaH.
»HaJo Drago, kam nas pa pelješ!« — »Je *e prav'« — »Ne, bolj na levo pojdimo, tu prid«no v dolino!« - Obrnemo se na levo. Po« no&e biti konec. - »Po mojem bi mo--'li »t! »e bolj na levo!« — »Ne. poglej...« .'I »o., da, Se bolj na levo kam si nas za-r«p«c!« — »Ce bi šli za menoj, bi ,111 4. doma zdajle!« — »Po mojem gremo <aj prav!« - »Ne, poglej, tu je gozd, ko no Sli na Malo planino, smo šli po pla-.ntu — »Kam greš v gozd?« — »Prav _ >Ni! Bolj na desno!« — »Sploh pa m o šli prvič prav!«
prečil, da se številka na pasivni strani rezultata ni povzpela aad 2. Od branilcev je bil b«IJši taktično in t startu Zagorac, toda oba skupaj nista predstavljala nepremagljive ovire. Skoro ves čas so jim morali pomagati halfi. Slavijin napad nikakor ni homogen. Gibalna moč je .bil v tej formaciji Krnjaič v desni spojki. Svoj gol je zabil na mestu leve spojke, v drugem polčasu pa je pri defenzivni igri svojega moštva igral četrtega halfa. Ostala dvojica v napadalnem triu se ni toliko odražala, pač pa sta bili toliko boljši obe krili. Filipovičev prodor je prinesel zma-gonosni gol, ki se ga bomo morda še spominjali z mešanimi občutki!
Primorje je v tej tekmi povsem zatajilo. Glavn' delež na neuspehu gre na Siamičev račun. Proti Vojvodini se je baje obnesel. Je brez starta, brez smisla za plasiranje, tako da se je nahajala na sredini vedno praznina preko katere se je nasprotnik po mili volji sprehajal. V prvi polovici sta s-cer z izborno igro marsikaj reševala stranska krilca in ie zlasti Boncelj ugajal s preudarno igro v defenzivi. V drugem polčasu pa sta tud-j onadva popustila in sta zlasti grešila v pokrivanju kril. Obramba je bila prilično slaba. Starec je imel razmeroma malo posla, mnogo manj kot njegov vis-a-vis In je nekatere pozicije mojstrsko reši. Toda imel je tudi šibke momente, prvi go., ki ga je prejel, je izpustil pač v začetniškem stilu. Bertoncelj je ofenziven branilec, zato je bilo zelo netaktično od Hassla, da je tudi on silil naprej, tretji gol gr& na ta račun. V obrambnem delu sta se sicer izpopolnjevala, toda kolaboracija z ospredjem m bila vedno v pravem stilu. Le v skrajnih obrambnih akcijah pred golom sta se obnesla. Napadalna vrsta je kolikor toliko zadovoljila do polčasa, in kar je tembolj značilno, v dobi, ko je bila v glavnem navezana sama nase. Eo začetni napadalnih ak-ciiah gostov se je domač napad lepo znašel in v brezhi'bni povezanosti obvladal situacijo. Enako v finishu koncem polčasa. Tedaj sta padla tudi oba gola, ki sta skoro premalo izrazila vehemenco preudarno izvedenih napadov. V drugem polčasu pa so se pokazale velike pomanjkljivosti na desni strani napada. Erman gotovo ni borec in se tudi ni naprezal, da bi se pokazal s te strani, popustil pa je tudi v kombinacijah, K temu je še povsem odpadel Šlamberger na krilu. Od srede proti levi pa so se borili požrtvovalno m vztrajno, toda tudi nasprotnik je koncentriral svojo pozornost in obrambo na ta konec in preprečil vsak uspeh s te
strani	. ...
Začetkoma napada S., si ustvari par lepih situacij in Starec že v drugi minuti ubrani skoro brezupno stvar. Potem preide iniciativa na primorjanski napad in v 13. mm. je Erman na čistem strelu - edinkratvvsej tekmi — pa mu sodnik (pomotoma?) piska ofside. Metanje žoge ob tla gotovo ne povrne situacije! V 19. min. doseže Bertoncelj z neubranljivo bombo vodstvo. V 28. min. nesporazum med Starcem in Bertoncljem, žoga se je že kotalila v prazen gol, toda Hassl jo še utegne potisniti s črte; ne daleč, ker se takoj vrne Krnjaiču, ki jo nalahno porine proti golu in Starec jo v padu dvigne preko sebe v mrežo, 1:1. V 32. min. potisne Zagorac prost strel pred nasprotni gol. Hassl nerodno starta in ovira Starca, Krnjaič se vrine med oba in potisne v prazno mrežo, 2:1 za S.! V ogorčenem finishu se bije v 40. min Jež sam proti vsej obrambi, njegovo bombo nesrečno prestriže Kon-stantinovič in jo porine pod prečko, izravnani e 2:2.
V drugem polčasu je zavzela Slavija taktiko zavlačevanja in bolj definzivne igre. Taka igra je vedno nevarna za neoprezno nasprotno obrambo, kar se je pokazalo v 10. min., ko je Fiiipovič pobegni! Zemljiču in Hasslu ter predriblal še Bertonclja, nakar je pripeljal do 2 metra pred Starca in neovirano poslal v kot; bitka je bila s 3:2 odločena za Slavijo! V nadaljnjem poteka igra v znamenju premoči P., ki pa ostane
brez uspeha.
Od g. inž. Popoviča (Beograd) smo pričakovali malo več. Pokvaril je domačim ze omenjeno šanso, ki se ni nikdar več vrnila, v drugem polčasu pa je popustil v presoji foulov gostov.' Gotovo je precej demorali-zirajoče vplival na razpoloženje domačega moštva in ni napravil vtisa nezainteresirane nepristranosti. Škoda, tembolj, ker smo ga že videli v Liub'jani brezhibno soditi!
Blodimo po gozdu, nekaj časa na levo, nekaj na desno, potem se vračamo nazaj, zopet preko goljav v drugo hosto.
»Najbolje je, da nekoliko počakamo in se orientiramo.« Sedamo na kup dračja in se pomenkujemo. Tako sedimo kake pol ure. Zvezde začno bledeti, na vzhodu se pokaže sivina. Kmalu nato zaslišimo kravji zvonec. Grenil za glasom in pridemo iz gozda. Spodaj pod nami je jasa in na njej
koče.
»Koče, koče!«
Hitimo navzdol in spoznamo, da smo spet na Mali planini. Še enkrat se razgledamo. Je že dovolj svetlo, da lahko določimo smer. šele zjutraj ob kakih štirih pridemo do-
mpotem smo spet živeli po starem, dokler ni prišel čas, ko je bilo treba v dolino po nekaj potrebnih stvari. Odšli so trije, dv? pa sva ostala doma. Ležala sva v travi /a kočo in se solnčiln. Mimo so prihajali pastirji. Tudi sosed, ki nam je prekrbel kočo.
96 je ustavil*
»Ja, ja, viš, to sta pa prav naredila. Le fletne takole u traii ležita, pa na sonce! Ta ke maste čas, zakaj pa bi ne ? Pa. majn 1)-ber, ko si rjau. Kok6 pa to nardiš?«
»Kopljemo se mnogo!«
»Ja, pa koko, 8 je u Iblan voda taka?«
»O, ne. ampak to je od sonca, sonce je tako močno'«
»No ja, sej sem tud jes rjau. am-nk jes sem belj umazan. Ti, ti pa si taksen ke en ta mau zlodi! Ja. ja, veš, m itn Uber, sei maš prnv. de si na sonce, sei druh turisti so tud! Un dan sem jeh vidu, pa so
Zagreb, 17. septembra.
5000 gledalcev je prišlo danea na igrišče Concordie, da vidi borbo državnega prvaka z bodočim državnim prvakom. Concordia je predvedla na današnji tekmi zelo slabo igTO. Napadalna vrsta je bila zelo mlačna. Krilska vrsta je popolnoma zatajila, najslabša pa je bila obramba. Moštvo BSK je bilo homogeno. Glavne njegove odlike so rutina, elan, hitrost in dober start.
O poteku igre bi bilo omeniti naslednje: V 11. min. strelja Gližovič Iz gneče zelo ostro v kot ter doseže vodstvo. V 30. min. prosti strel s polovice igrišča, ki ga eksekvira Arsenijevic. Nenevarno žogo pro-pušča obramba Concordie in Glišovič zabije v zaletu drugi gol za Beograjčane. V 28. min. odda Ralič žogo na nogo Tirna-niču, ki ostro strelja na gol. Demič sicer odbije, toda Marjanovič je na mestu ter zabije z glavo v mrežo. 3:0 za BSK. Ta rezultat ostane do konca polčasa. V drugem polčasu odda v 3 min. Vujadinovič Surdo-nj, ki postavi na 4:0 ConcordiTa prihaja sicer večkrat pred vrata BSK, toda njeni napadi ostanejo brez uspeha. V 13. min. prevzame žogo Šurdonja ter postavi na 5:0. Ta strel bi bil lahko držal tudi začet-niški vratar. V 37. min. centrira Glišovič pred gol in Šurdonja postavi z glavo končni rezultat 6:0.
Hajduk : Hašk 7:1 (3:0)
Split, 17. septembra.
Domači so dosegli vodstvo že v 5 min. po Kragiču, ki se je prebil skozi obrambo ter z ostrim visokim strelom postavil rezultat 1:0. V 10. min. zabije Hajduk drugi gol. Lemešič odda Benčiču, ta Bakoti-ču, žoga gre h Kragiču, ki strelja silni s4rel skozi gosto vrsto protivnikov. V 27. min. postavi zopet Kragič, ki je bil najboljši mož na polju, na 3:0.
Začetkom drugega polčasa je tempo nekoliko popustil. V 17. min. odda Benčič Kragiču, ki se prebije skozi več Haškovih igračev ter z daljave par metrov doseže četrti gol za domače. V 19. min. postavi Lemešič iz gnječe rezultat na 5.0. V 24. min. kazenski strel proti Hajduku, ki ga strelja Gayer v aut. Sodnik da ponoviti kazenski strel, ker igrači Hajduka niso bili dovolj oddaljeni od žoge. To pot uspe Gayerju, da stisne žogo v mrežo ter postavi rezultat na 5:1. Deset minut kasneje zabije Lin šesti gol za Hajduka. V 43 min. pade zadnji gol po Bakotiču.
Sodnik Focht iz Sarajeva je sodil nepristransko, napravil pa je ne«caj manjših napak.
BASK: Slavija (0.)
1:0 (1:0)
Beograd, 17. septembra.
Današnjo prvenstveno tekmo je gledalo komaj 500 gledalcev. Baskovo moštvo je bilo precej nerazpoloženo ter je proti slabemu nasprotniku iz Osijeka doseglo le pičlo zmago.
Atletiki : ISSK Maribor 6:2 (1:1)
Celje, 17. septembra.
Danes dopoldne je podsavezni prvak ISSK Maribor v prijateljski tekmi s celjskimi Atletiki v Celju doživel nepričakovan, toda zaslužen poraz. Mariborčani so razočarali ter so igrali mnogo slabše kot 8. t. m. proti celjski Jugoslaviji, dočim so Atletiki igrali neprimeno bolje, nego zadnjo nedeljo proti Iliriji. G istjs so bih očividno utrujeni. manjkata jim je odločnost pred golom, dočim so bile njihove kombinacije zadovoljive. Pj odmoru so popolnoma popustili Atletiki so igrali od-iočno, toda preostro. Igra e bila zelo živahna.
Goli za Atletike so patih v 11. mm. prvega ter v 8., 21.. 31 , 37 .n 43. min dragega polčasa, goli za Maribor pa v 22. prvega ter v 30. min. drugega polčasa.
Sodil je g. Oberlu-dtner iz Laškega t prvem polčasu točno, v drugem pa precej površno.
Jugoslavija : Šoštanj 3:0 (1:0)
S to prvenstveno tekmo, ki se je vršila popoldne, se je otvorila prvenstvena sezona celjskega okrožja. Jugoslavija je zasluženo zmagala. V 6. min. drugega polčasa je sodnik izključil po enega igralca obeh moštev. Goli za Jugoslavijo so padli v 13. min. prvega ter v 13. in 45. min. drugega polčasa. Sodil je objektivno g. Oberlindt-
ner.	. ,
V predtekmi je rezerva Atletikov porazila rezervo Olimpa s 3:2 (2:1).
bvi kar nagi, sam mošnjč so imev prve-zano z eno fliko. Pa babč so bve tud umes. — Ja, viš, majn liber, zakaj pa ti nimaš nč baf sabo, de bi ti kuhave pa prave?«
»Kje pa bi prišle gori, stric, saj bi že popred opešale, pa še tu bi ne bile za nobeno rabo.«
»Tkiste ja! Tist maš pa prau! Ampak jes bi pa šou usčen u Iblano pa bi govoru mau, ko je tlelč fletne, pa bi radč pršvč.«
»Kje bi pa spale, ko smo že zdaj tako
natlačeni?«
»No ja, ke vn u vopo be Jeh zapru, sej za u izbo tko niso.«
Smeje se je odšel v kočo. Kmalu nato so se vrnili naši trije iz doline. S seboj so prinesli tudi dva zavitka tobaka za gospodarja in zavitek cigaret za našega strica.
Po večerji smo se odpravili k njemu in mu izročili cigarete. Bil je zelo vesel in takoj nam je prinesel skute, da jo po-kusimo.
»Ja, ja, veš, majn liber, to sem pa res veseui Vsak dan bom nažgau po dve. pet jeh morem pa na stran det za u nedelo, ko bo 11 n«š vas opraviu, bo sveta Ana.«
»žegr.anje t>o? i
»Ne žegnajne. opraviu bo, to pride usa gespoda u našo vas!«
Potem nam ie še govoril o vaSk»»m uči-telju in So'«Wb otrokih v nlegovih časih da še ni bilo šele, je pravil 'n da zgradi tega on ne razume »buhštabov«. Nato je
Elan : Celje 5:5 (3:3)
Novo mesto, 17. septembra.
Danes se je vršila kvalifikacijska tekma med Elanom in Celjem, katero je posetilo mnogo publike. Tekma je v prvem polčasu potekla v rahli premoči Celjanov na polju, vendar pa je Elan prednjačil s svojo odločnostjo pred golom, tako da se mu Je posrečilo zabiti tri zaporedne gole, preden so se Celjani znašli. Vsi trije goli so padli po kombinaciji desnega krila in desne zveze. Nato so Celjani vedno bolj dobili igro v svoje roke, izsilili nekaj kornerjev ter v 1»., 32. ln 42. minuti zabili tri efektne gole. Ta rezultat se do konca prvega polčasa ni menjal.
V drugem polčasu Je Elan zopet začel z močnimi napadi in desna zveza kmalu zabije četrti gol za domačine. Komaj da se Je navdušenje občinstva poleglo, je Celje zaradi neprevidnosti domačega branilca izenačilo. Toda Elan ni odnehal In levemu krilu uspe zabiti četrti in zadnji gol za Elan. Pet minut pred koncem Celjani Izenačijo, tako da je tekma ostala neodločena.
Celjani so bili boljSt v skupni Igri, Elan pa je prednjačil po svoji odločnosti pred golom.
Sodil Je dobro g. Ctmperman.
Avstrija: Češkoslovaška
3:3 (2:1)
Praga, 17. septembra.
Današnja tekma med avstrijsko in češkoslovaško reprezentanco je privabila na Igrišče 30.000 gledalcev.
Goli so padli v 5. minuti po Pucu, v 7. minuti po MGllerju, v 18. min. po Sindelar-
jn, v drugem polčasu pa v 13. min. po Silnemu, ▼ 18. min. po Slndelarju in v 24. min. zopet po Pucu.
Rezultat odgovarja poteku igre in je popolnoma upravičen. Avstrijci so bili od začetka do 25. min. zelo dobri, vendar pa njihovi napadalci niso mogli doseči uspeha Proti koncu prvega polčasa Je moral češkoslovaški igralec Kullg zapustiti Igrišče. Njegovo mesto v zvezi Je prevzel Silnv. Ruhle pa je zavzel mesto krila. Po polčasu so napadi Avstrijcev popustili ter so Ceno-slovaki imeli Igro v svojih rokah. Proti koncu tekme Je prišlo do raznih Incidentov, ki pa niso zavzeli resnejšega značaja.
Sodnik Lengenus dober.
Ostale nogometne tefcme
Rakek: Korotan : Jarornlk 8:2 («:<»• Na tej prvenstveni tekmi Je bil Korotan skoro vedno v premoči.
Novi Sad: reprezentanca Novega Sada: reprezentanca Subotice 4:8 (1:0).
BudimpeSta: Madžarska : Švica *:• (1:0).
Dunaj: Dunaj : Praga 4:0 (2:0).
Milan: Ambrosiana : Pro Vercelll 0:0, Alessandrla : Juventua 2:1.
Sefledin: Szeged : Somogy 3:1.
Fiirth: Spielverelnigung Fflrth : A8T Niirnberg 4:1.
Nurnberg: IP"C Ntirnberg : FC Bejrreutta 4:1.
Berlin: Spa*d«uer SV : Hertha S:t. ★
Nov plavalni »vetovnl rekord. Na plarat
nem mitingu v Tokij« je Mayehata postavila nov svetovni rekord r plaraajn dam na 200 m prsno r časa 3:02.
ŽSK Hermes. (Uprava igrišča.) Dwl ob 20. seja pri Beliču.
Lahkoatletsko državno prvenstvo posameznikov
Ilirijan Bručan je postavil v teku na 10.000 m nov }ugosk>v. rekord
Zagreb, 17. »eptembra.
Danes se Je nadaljevalo in končalo lahkoatletsko državno prvenstvo za posameznike, na katerem so, kakor znano, startali iz dravske banovine lahKoatletS Ilirije, železničarja in mariborskega Maratona. Prl-morjaškl atleti so startali le izbirno za Atene. Današnje tekmovanje je dalo naslednje rezultate:
110 m zapreke finaie: 1. dr. Buratorič (Concordia) 16.1, 2. Banščak (Pančevo) 17.3, 3. Levln Kallay (Maraton) 17.8, 4. Jug (Hašk).
Met kopja: 1. Kovačevič (Concordia) 52 68 2. Levia Kallay (Maraton) 50.48, 3. Messner (BSK) 47.88, 4. Ferič (Hašk) 47.29, 5. Petrušič (Sarajevo) 47.13, 6. 61-bel (Hašk) 37.72. V izbirnem tekmovanju je Primorjaš Putlnja vrgel 42.18.
Tek 400 m semifinate: 1. skupina: 1. Dremil (Concordia) 1:06.9, 2. Jug (Hašk) 1:12.8, 2. skupina: Strmac (Concordia) 1:08.4, 2. Braun (Concordia) 1:14.
Skok ob palici: 1. Feigl (Maraton) 3.40, 2. Banščan (Pančevo) 3.40, 3. Zupančič (Ilirija) 3.30, 4. dr. Buratovič (Concordia) 3.30, 5. Ferkovič (Hašk) 3.30, 6. in 7. L. Kallay (Maraton) In Gregorka (Ilirija) 3.20. V izbirnem tekmovanju je Gašper-šič (Primorje) skočil 3.20.
Tek 200 m finale: 1. Stefamorič (Jugoslavija) 23.4, 2. Pfaff (Concordia) 24.4, 3. Krauth (Makabi) 24.5, 4. Tauber (Makabl).
MODNI ATELJE
„GENTLEMAN"
se je preselil z Miklošičeve ceste 18
v Tavčarjevo ulico št. 2-1
10112	Se priporoča T. HLEDK.
Vremenski pregled
Za lepim, vročim ln suhim poletjem nam je tudi zgodnja jesen ostala suha in solnč-na. Takšna je vsaj prva polovica septembra, ki se prav nič ne moremo pritožiti nad njo.
Naše vreme je še vedno pod vplivom visokega zročnega tlaka; anticiklon obvladuje v glavnem vremenski položaj nad Evropo ali vsaj nad znatnimi njenimi predeli Njegovo jedro se drži v poglavitni meri nad srednjo Evropo ter nad srednjim pasom zapadne Evrope: prestavlja se sicer nekoliko, v kolikor butajo obenj razdirajoči vplivi dopresij iz sosedstva, ali vendar vztraja trdovratno nad označenim področjem, naklanjajoč mu lepe solnčne dneve, pa suho in pretežno mirno ozračje.
Dvakrat se Je v tem tednu zamajalo gospostvo lepega anticiklonskega vremena. Najprej ga je preteklo soboto in še nekoliko v nedeljo zagrabila depresija, ki se Je bila storila nad Biskajskmi in Lionskim zalivom ter posegla s svojim deževnim sektorjem tudi še do nas. Toda ta motnjava je bila le kratkotrajna, anticiklon je zmagovito odbil zahrbtni naskok depresijskega sistema, ki je mogel samo malo pomočiti
pripovedoval, da po kvatrnem tednu ne bo nobenega pastirja več na planmi, da dobi po tem tednu zlodej svojo moč nad živino, če je prej ne odženč. Potem nam je govoril o različnih vražah in kaj so pripovedovali stari pastirji.
Tako so minevali večeri ln dnevi. Jelo nam je že zmanjkovati hrane in pripravljali smo se na odhod. Stricu smo dejali, naj nas drugI dan zbudi že ob pol štirih, da pojdemo domov.
»Ja, ja, sevede,« Je modroval, »sej se čvoveke stož po domu. Pa u Iblan je gotov več zabave, ke pa tlelč u pvaninah. En cajt je Se čvouk hor, potem pa se tud naveliča.«
»O. saj ml »e ne bi Sli. pa nam je zmanjkalo hrane. Saj nemara pridemo še nazaj, ko je tu tako lepo ln prijazni ljudje ste.«
Drugo jutro nas je zbudil kakor smo bili dejali. Ko smo bili že vsi pred kočo ln čakali še Toneta, nas je prišel pogledat. Ko smo mu povedali, da kuhar fie gasi ognilšče, je zmajal z glavo:
»Ja, ja, veš, majn liber ,kuh Je pa res ta zadnja; če bi Jez biu baba. bi raj...«
In s povešeno glavo je utihnil. Poslovili smo se še zadnjič od nJega: stric!* — »Adijo!«
Gledal te še dolgo za nami, vse dokler nismo Izginili za griči. Ko smo se vračali no skalnati poti ln še enkrat zrli na težke granitne mase. obsijane od vzhajajo-sonca, smo vsi pri sebi v srcih sklenili: še pridemo nazaj, v planinski raj!
Alei Krdlč.
Met kladiva: Gojič (Hašk) 4«.83, 2- Zh-pan (Ilirija) 40.7«, 3. Stepišnik ('Ilirija) 38.24, 4. dr. Fritsch (železničar) 36.30.
Tek 400 m zapreke finale: 1. Dremil (Concordia) 69.8. 2. Strmac (Concordia)
I.01.3,	3. Ju« (Hašk) aa prsa, 4. Bratin (Concordia).
Tek 10.000 m: 1. Bručan (Ilirija) 34:11.8 (novi jugosloren«ki rekord), 2. 8tannan (Ilirija) 35:19.4, 3. Strucelj (Maraton), 4. Leščan (Concordia). V izbirnem teicmova-nju je Sponi (Ilirija) tekel v času 36:27.4.
Tek 800 m: 1. Nikhazi (Pančevo) 2:03.2, 2. Predanič (Concordia) 2:05.3, 3. Sindler 2.08. V izbirnem tekmovanju so se dosegli naslednji rezultati: Gaberšek (Primorje) 2:01.8, F. Zorga (Primorje) 2:03.2, Zlnger-lin (Maraton) 2:08.2, Butea (Pančevo) 2:12, Tau-ber (Makabi) 2:15.
Troekok: 1. Mikič (Bačka) 13.29. 2. Te-lesko (Pančevo) 12.37, 3. Petrušič (Sarajevo) 11.74, 4. Lev to Kallay (Maraton)
II.58.	V izbirnem tekmovanju je Perpar (Primorje) dosegel rezultat 12.73.
Štafeta 4X10° m finale: Concordia 45.9, Hašk 46.5, Maraton 47.5.
Tek 100 m Izbirno *a Atene: Kovačič
11.7,	Cerer 11.9 (oba Primorje), Krauth (Makabi) 11.9, Malčlč (Maraton), Tauber (Makabi).
Tek 200 m tabir«© *a Atene: Kovačič
25.8,	2. Cerer 24 (oba Primorje) Pfaff (Concordia).
in shladiti ozračje z burjo, ki jo je sprožil na naši jadranski obali. Vendar depresija ni odnehala; posrečilo se ji je, da je prodrla zapadno. od Alp proti severu, zajela vso Francijo, kjer je povzročila veliko deževje, nato pa se prestavila na Baltiško morje, kjer se je silno ojačila, da je sredi tedna vendarle odrinila anticiklon ter spravila vso srednjo Evropo pod svoj vpliv. Dobili smo silno soparico od juga, potem pa dež, ki se je v nekaterih delih naše države stopnjeval v hude nalive, ponekod celo s hudimi nevihtami. Toda v petek zjutraj je bilo jedro depresije že nad Rusijo, njen vetrovni vrtinec pa je gnal čez srednjo Evropo zelo hladen zrak od severa. Shla-dilo se je precej, vendar ne preveč, komaj prvi sledovi snega so se zasvetili na Snez-nikih, tako pičli, da so izginili še isti dan. Anticiklon je zopet segel čez naše kraje iz Velike Britanije, kamor se je bil umaknil za časa depresijskega medvladja; znova smo dobili lepe solnčne dneve, in samo v prav jesensko mrzlih nočeh ter jutrih še vemo, da nas je bil pravkar oplazil prvi hladni pozdrav s severnih krajev. Toda nad Atlantskim oceanom se že pripravlja nova depresija za pohod čez evropsko celino. Da bi jo le anticiklon čim dalje odrival od nas.
Roparski in tatinski cigani
Strelci, 17. septembra.
Te dni se je vračala skozi gozd pri Strelcih posestnica Liza Golobova iz Mo-škanjcev proti domu. Ko je bila sredi gozda, se je nenadno pojavila pred njo ciganka, kmalu nato pa sta skočila iz gozda še dva mlada cigana ter zgrabila kmetico in zahtevala od nje, da jima mora dati vse, kar nosi s seboj. Kmetica je imela k sreči pri sebi S2mo 20 Din gotovine m kos usnja, ki ga je kupila. Vse to je izročila ciganom, ki so takoj, ko sta se pojavih na cesti še dve drugi ženski, izginili v gozdu.
Zadeva je bila prijavljena orožnikom, ki so se nemudno napotili na zasledovanje, a so cigani pred orožniško patruljo se pravočasno pobegnili. Orožniki so našli naslednjega dne v gozdu Sodencih razne obleke in druge predmete, kar so cigani v
naglici pozabili.	.
Tudi na Dravskem polju so se pojavili cigani in so orožniki aretirali ciganki Horvatovo Ano in Marijo v Stanošincih, ker sta se potepali in bili osumljeni raznih tatvin. Obe sta bili privedeni v ptujske sodne zapore. Ana je bila obsojena na 7 dni zapor«, medtem ko proti Mariji še teče postopanje.
Repertoarji
Drama Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 18.: Komedija zmešnjav. A. Torek. 19.: zaprto. Sreda. 20.: V agoniji. Red Sreda. Četrtek, 21.: Sonata strahov. Premiera
Četrtek. Petek, 22.: zaprto.
Opera
Začetek ob 20. uri	i
Sobota. 23.: Pikova dama. Premiera. Iz v
>jWtO* ponedeljka Izdaja
_i.
6
es Ponedeljek, 18. septembra 1933
TEDEN DNI FILMA
Sievering avstrijski Hollywood
Marija Jetritza v filmskem ateljeja — Stroški za njen film so preračunani na 10 milijonov dinarjev
V Sieveringu, v mali ozki ulici, kjer stoje Saschovi ateljeji, je vsako jutro vse živo. Marija Jeritza in drugi veliki filmski zvezdniki, tehnični štab in drugi umetniki se zbirajo dnevno v teh ateljejih pri delu filma »Velika kneginja Aleksandra«. Na Dunaju se o tem filmu mnogo govori: Ljudje po večini ne vedo pravilnega naslova filma in ga zato kratkomalo imenujejo »Jeritza-film«.
Marija Jeritza in Paul Hartmann
v filmu »Velika kneginja Aleksandra«
V	filmu »Velika kneginja Aleksandra« ima mesto Dunaj veliko vlogo; ni čudno torej, da so Dunajčani z njim že zdaj tako postavljajo. Zunanji posnetki bodo izdelani na krasnem posestvu Jeritze same. Znamenita pevka se je dolgo upirala raznim laskavim ponudbam, naposled je pa vendar pristala in se odločila za zvočni, odnosno govoreči film. Hans Sassmann ji je napisal lep scenarij, po katerem predstavlja umetnica rusko emigrantko, ki pribeži na Dunaj, kjer se po hudih preizkušnjah povrne k svoji prvi ljubezni.
Ko je bil izbran scenerij in ga je Jeritza odobrila, je bilo treba najti dobrega komponista. Odločili so se za Leharja, skladatelja najslajših tonov in arij. Seveda je bil Lehar takoj pripravljen pisati glasbo za ta film.
V	ateljeju se baš snema ena scena. V zakajenem kozaškem zabavišču v sredi med bradatimi možmi poje s srebrnočistim, očarljivo zvonkim glasom lepa kabaretna pevka divno pesem »Lepa je kozaška ljubezen«. Jeritza poje in zbor balalajk bi jo moral spremljati. Cim pa se čujejo prvi glasovi Marije Jeritze, pozabijo balalajkaši svojo nalogo in vlogo. Vse strmi, posluša in uživa divno petje.
Partner Marije Jeritze v »Veliki kneginji Aleksandri« je Paul Hartmann, eden najboljših karakternih igralcev. Poznamo ga zlasti iz Ufinega velefilma »F. P. 1 ne odgovarja«. V komičnih vlogah filma pa bomo videli Szoke Szakalla in tovariša Marije Jeritze iz državne opere Lea Slezaka.
»Velika kneginja Aleksandra« bo tedaj velik in lep film, na katerega premiero ne čaka z nestrpnostjo samo Dunaj, temveč tudi mi.
Režija filma: „V znamenju križa"
Kmalu bodo pri nas predvajali monumentalni fflm »v znamenju križa«, ki ga je insceniral Cecil B. de Mille. In ta slavni režiser pravi sam o filmu:
IMknda ni bolj dramatičnega sujeta, ki bi ou učinkovitejši in manj vezan na čas, kakor kakšna svetopisemska ali pa versko zgodovinska zgodba. Morda me utegne kdorkoli imeti za fanatika, češ, da se niti za ped ne odmaknem od poti, ki sem si jo začrtal z »Desetimi zapovedmi« in s »Kraljem vseh kraljev«, ker sem zdaj zrežiral spet film s tako vsebino; »v znamenju križa«. Prav tako je tudi ta poslednji, tokrat zvočni film, poleg onih dveh nemih premišljeno Izbran; velik je in mogočen, drama vere, izraz velike nravstvene ideje, podoba dveh nasprotnih svetovnih nazorov.
Obiskovalci kinematografov si večji del žele zabave in razvedrila, zato je treba tu-cH v takem primeru, ko gre za tragično temo, za idejo lepote in pravice, skušati najti pot, da se ustreže radovednosti in želji po senzacijah hrepenečega občinstva.
Versko zgodovinski film mi je dal možnost, da pokažem slehernemu obiskovalcu nekal, kar ga prav gotovo zelo zanima. Varoki da sem vzel snov za svoj film iz časa Nerona in preganjanja kristjanov v večnem Rimu, so pač jasni: v tej dobi sta izražena dva popolnoma ekstremna svetovna nazora, dve povsem različni kulturni plasti, zategadel je v prizorih mogoč največji kontrast ter je za uho ln za oko vsega dovolj.
Na rivijeri so pričeli snemanje velikega filma »Pesem o sreči«, v katerem bo nastopil sloviti pevec Herbert Ernst Groh. Tehnični štab je že pretekli teden odpotoval v Juan les Pins.
Seveda sem imel za vprizoritev takega versko zgodovinskega dela na izbero neverjetno mnogo bogatih in bleščečih oblik, v katero sem lahko izlil ono, za kar mi je šlo — duševno vsebino.
Spočetka mora bleščeča oblika zbuditi zanimanje gledalcev, onih gledalcev namreč, ki bodo prišli v kinematograf zato, da ustrežejo svoji želji po senzaciji, hkra-tu pa, da odvrnejo svoje misli od vsakdanjih skrbi. Miselne in duševne vrednote dejanja, torej vsebina bleščeče oblike, se nehote vsilijo v gledalčevo notranjost in ga osvoje.
Moja želja in upanje sta, da bi vsaj oni del filma, v katerega sem položil vso svojo duševnost, ne zgrešil poti v srca nadpovprečnih gledalcev. Najbolj napetih in najbolj dramatskih momentov pa v prizorih, ko Rim gori, ni. In jih tudi ni v scenah, ko piruje razbrzdani Rim v nizkotnih orgijah omame, da ne bi videl lastnega propada; tudi ne v krvavih cirkuških predstavah, in ne v opojnih ljubavnih prizorih kristjanke Marcie in rimskega pre-fekta.
Višek je zame prizor, ko se plazijo kri-
stjani iz temačnih podzemeljskih Ječ po kamenitih stopnicah v areno, kjer najdejo nečloveško plačilo za svojo trdno in neomajno vero v žrelih nenasitnih in krvo-ločin zveri. Počasi stopa krdelo mučeni-kov po visokih stopnicah. S pesmijo po-božnosti stopajo, njihova srca so močna in poštena, smrt jim je zapisana na bledih obrazih, oči so jim uprte v nebo. V njihovih pogledih je vera v idejo, za katero so izbrani umreti, z željo, da bodo njihove žrtve tlak široki poti ljubezni, resnice in duha.
Filmski drobiž
V	Pragi delajo film »Hišica v Grinzingu«.
Sodelujejo Svetislav Petrovič, Greti Thei-mer, Marion Thal, Fritz Spira.
V	režiji Mac Fritscha so pričela v praških ateljejih filmanje Gogolovega »Revizorja«. Sodeloval bo znameniti češki humorist Vlasta Burian.
Machatyjev nemi film »Erotikon«, v katerem je kakor znano, igrala glavno vlogo naša Ita Rina, so te dni opremili naknadno z dialogom.
Max Ada!bert umrl. Smrt kosi tudi med našimi prijatelji s filmskega platna. Ni še
dolgo, ko je umrl Albert Paulig, a zdaj smo četali vest, da je v Monakovem preminil te dni Max Adalbert, eden najbolj znanih berlinskih igralcev. Našemu občinstvu je najbolj ugajal v filmu »Moj Leopold«, kjer je igral očeta čevljarja Weigla.
Dolly Haas igra glavno vlogo v filmu »Majhno dekle — velika sreča«. Njen partner v filmu je Willy Eichberger. Sodelujejo še Theo Lingen in Adele Sandrock.
Berlinski komorni pevec Marceli Wittrich bo po daljšem odmoru pel v filmu, »Glas ljubezni«.
V Budimpešti delajo filmsko šalotgro »Ukradena sreda«. V tem filmu bo Szoke Szakall zasledoval tatove, ki so mu ukradli en dan v tednu.
Ronald Colman in Vilma Banky sta spet partnerja. Za ameriško produkcijsko družbo delata film »Črni angel«, ki je že pred leti imel v tedanjih nemih kinematografih ogromen uspeh.
Ita Rina je odpotovala v Prago zaradi govoreče izdaje njenega filma »Erotik6n«.
Ramon Novarro in Jeanette Mac Donald sta partnerja v filmu »The Cat and the Fiddle«. Snemanje filma so že začeli.
v sodobnem svetu
Kam z dekleti
Kakor znano so z letošnjim šolskim letom zabranili dekletom vstop v prve letnike učiteljskih šol po vaej državi. Namen tega koraka je omejitev brezposelnosti med učiteljskim naraščajem na eni strani, na drugi strani pa ustvaritev številčnega ravnovesja glede na spol učnin moči. Danes štejemo namreč eno tretjino učiteljev in dve tretjini učiteljic. To razmerje se nam mora videti umevno in pcvsem naravno, če pomislimo, da je prav učiteljski poklic tisto torišče dela, kjer se ženska v vsem svojem bistvu lahko uveljavi in razvije svoje prirodne darove. Poizkus ustvaritve tega ravnovesja bi gotovovo izostal, če bi ne bilo toliko brezposelnosti tudi med moškim učiteljskim naraščajem. Kakor vidimo, se z veliko naglico bližamo časom, ko se bo morala ženska v borbi za delo in plačilo umakniti na celi črti moškim. Enakopravnost žen v poklicnem udejstvovanju bo kmalu samo še iluzorna ženska pridobitev brez dejanske vrednosti.
Mnogo jih je, ki pozdravljajo tako ureditev, češ, žena naj se posveti domu in materinstvu. Toda ti menda ne pomislijo, da je za »dom in materinstvo« treba predvsem materialne podlage in da je danes prav malo mladih mošKih, ki bi si lahko dovolili tak luksuz brez ženine dote ali njene službe. Toda na doto danes ni mogoče računati; mnogo onih, ki so vse življenje hranili doto za svoje hčerke, je danes po vseh pravilih razlaščenih. A tudi službe ni mogoče dobiti — in tako vise hčere doma brez upanja na kakršnokoli življenjsko preskrbo. Ali je čudno, da zro starši s strahom v bodočnost: kam z našimi dekleti?
Ali bo ukrep v zapiranju šol dosegel svoj namen glede na omejitev brezposelnosti? če bi imela dekleta, ki so hotela na učiteljišče, možnost obiskovanja kake druge poklicne šole, potem bi bil tak odlok vsaj delno umesten. Res je, da so dekletom odprte še trgovske šole, obrtna šola in nekatera druga učilišča, dasi je tudi tukaj število sprejetih omejeno: na dvorazredno trgovsko šolo je bila sprejeta od 117 deklet le dobra tretjina; v prvi letnik trgovske akademije ni bila sprejeta niti tretjina vseh priglašenih. Toda pri tem se je treba ozirati na poglavitno reč: možnost zaposlitve, ki jo nudi ena ali druga šola dekletom po dovršenih študijih. Dejansko stanje na delovnem trgu priča, da brezposelnost med trgovskim naraščajem ni prav nič manjša kakor med učiteljskim naraščajem. Zato je mnogo bolj umestno, mladini pustiti vsaj možnost izobraževanja, namesto jo prepustiti samo sebi na cesti. Vsekako je tudi za žensko mladino manj nevarno, če postane brezposelna z 20 leti kakor s 15. Kam naj gredo dekleta pri teh letih? Njihova iz-
obrazba nujno potrebuje izpopolnitve, naj-sibo že za katerikoli poklic.
Toda če bodo morala nekaj let čakati na možnost nadaljnjega šolanja, ne da bi mogla to dobo koristno izrabiti — ali ne bodo utrpela ta dekleta največjo škodo, ali se ne bo izgubil marsikak talent, ali ne bo marsikatera tudi moralno propadla, ko bo izgubila svoj smoter izpred oči? Vsekako je mnogo bolj umestno in normalno, če mlado dekle svoj študij nepretrgano nadaljuje in dovrši, kajti čim starejša je, tem manj nevarnosti je, da propade materialno in moralno. Mnogo pametnejše je, če po dovršenih študijih izpopolnjuje svojo izobrazbo še v drugih panogah, kar ji bo utiralo pot pri iskanj - zaslužka, če pa mora prekiniti sredi svojih študij, je težje znova začeti potem, ko je človeka že okužilo brezdelje.
V nekaterih državah, na pr. v Švici, je med učiteljskim naraščajem prej nastopila brezposelnost kakor pri nas. Toda dekleta so še nadalje obiskovala učiteljske in druge poklicne šole, a jim po dovršenem študiju država omogoča vstop v razne tečaje, ki imajo namen, njihovo izobrazbo izpopolniti povsem v praktično smer. To so predvsem gospodinjski tečaji, ki izpopolnijo gospodinjsko izobrazbo učiteljic ter jih usposobijo zlasti za delo na deželi. Prav tako naj higijenski in samaritanski tečaji izpopolnijo znanje učiteljice kot bodočih prosvetnih delavk med podeželskim ljudstvom. Vobče gredo ti tečaji za tem, da postane učiteljica prava socialna delavka na deželi. Toda to izpopolnitev je možno podati šele po zaključeni temeljni poklicni izobrazbi, kajti taki tečaji sami na sebi gotovo ne morejo nuditi dovolj podlage za izvrševanje enega ali drugega poklica.
Taki tečaji zu brezposeln učiteljske abi-turientke bi sc tudi pri nas lahko osnovali. Med drugim bi bil tudi tečaj za izpopolnitev v tujih jezikih, saj je prav učitelj pri-moran, da se vse življenje izpopolnjuje, a za svojo nadaljnjo izobrazbo smo zlasti mi primorani črpati tudi iz virov drugih narodnosti.
Za to, da se prav v učiteljske Sole dovoli dekletom čimbolj neomejen dostop, govori tudi dejstvo, da je ta šola po svojem ustroju, po snovi, ki jo podaja učenkam, od vseh naših učilišč najboljša priprava za že-no-mater. Tu dobi ženska kolikor toliko zaokroženo splošno izobrazbo, ki jo tudi poročena ženska zlasti kot mati v resnici potrebuje pri vzgoji svojih otrok, a mnogo ji koristi zlasti znanje iz pedagogike, ki ga ji ta šola nudi več kakor katerakoli druga. Posebnega pomena je zlasti peti letnik, ki vso snov usmerja na praktično plat. Zato je najmanj umestno, da se prav v ta zavod onemogoča dostop dekletom. Mnogo bolj primerno bi bilo, da bi se ta šola še
izpopolnila in reformirala, zlasti pa, da bi se spet omogočil vstop tudi absolventkam meščanskih šol, kajti ne damo, da je absolventkam meščanskih šol zdaj zaprta pot do najprimernejšega ženskega poklica, je tudi izkušnja pokazala, da kažejo absolventke teh šol v splošnem več smisla za pripravo v poklicno smer, kar moramo vsekakor pripisovati praktičnejšemu ustroju meščanske nasproti srednji šoli.
Ženska zveza in Aljansa ženskih pokre-tov v Beogradu sta že storili potrebno, da se dovoli dekletom vstop v prvi letnik učiteljskih šol. Tudi nekatera naša ženska društva (med njimi ženski pokret) so poslala g. ministru prosvete resolucijo z naslednjo utemeljitvijo:
1.	Ustava zagotavlja obema spoloma enakopravnost in je zaradi tega omenjena enostranska odredba kršitev ustave.
2.	Učiteljski poklic spada med ene poklice, za katere je ženska že po naravi posebno usposobljena. Zato prevladujejo po vseh državah med osnovnošolskim učitelj-stvom ženske moči. Omejitev nameščenja žensk v tem poklicu bi bila občutna škoda za narodno vzgojo.
3.	Brezposelnosti taka odredba ne bo omilila, temveč jo bo samo povečala odnosno njene posledice poslabšala. Ker so tudi vsi drugi poklici in tudi šole prenapolnjene, nima mladina možnosti, da bi se drugje primerno zaposlila, in je na ta način brezposelna že pri petnajstih letih. Medtem ko v drugih državah streme za tem, da s podaljšanjem šolske obveznosti zmanjšujejo brezposelnost mladine, se pri nas šole zapirajo. S tem se mladini odvzema možnost višje izobrazbe, se oškodujeta kulturni nivo naroda in ugled države.
4.	Učiteljska šola je po svojem ustroju najboljša priprava za ženo-mater, zato je najmanj umestno, da se prav v ta zavod onemogoča dostop dekletom. Primernejše bi bilo, da se učiteljska šola reformira in izpopolni.	'•>
5.	Prvi pogoj za to reformo bi bil, da se spet omogoči vstop na učiteljsko šolo absolventom meščanskih šol, kajti izkušnja priča, da kažejo absolventi meščanskih šol več smisla za delo in poklic. Vobče naj odloča kvaliteta učenca, ne pa spol ali zavod, ki ga je absolviral.
6.	Ker se je letos v prvi letnik ljubljanske učiteljske šole javilo samo 9 kandidatov, je bila otvoritev 1. letnika onemogočena, zato predlagajo podpisana društva, da se naknadno odpre prvi letnik za absolvente srednjih in meščanskih šol, da se doseže polno število.
Na počitnicah
L i 1 i a n Harvey na strehi svoje vile v Los Angelesu
Poštam m ostani član Vodnikove dražbe!
MALI O C«LAMI
Vsaka beaeda 50 por; za dajanje naslova afc za iifro pa 3 Din. (m
Prodajalka
mešane stroke z dovršeno mešč. šolo ln e predp:sano izobrazbo, poštena in delavna. želi premeoiti metlo. Nast«>p takoj aH kasneje. najraje s 1. okto b"im. Ponudbe na ogiaa. o-1 )»>!( [.ia« pod Sif'0 »Mlajša mod 22«. 35773-2
Revno dekls
»»aro 16 let, z 3 razredi meščanske Sole in dveletno pisarniško nrakso, se leU izučiti v trgovini v 2-le'ni učni dobi z vso oskrbo v hiši. N. Pirih. Ribni e» na Dolenjskem. 35712-2
Prodajalka
* dežele, dobra rsčunarica, tiara 19 let. mešane stroke. z dobrimi spričevali, vajena vseh bitem del, ki zna tudi kuhati, išče službo za takoj ali pozneje. N** o-v v oglasnem oddelku »Jutra«.	35830-2
Absolventinji
trg n tfsk e šole iščeta zaposlitve v pisarni, trgovini ali kot b'againičarki, vi goiiteljici otrok ali kaj slifnega. Naslov v ogas. oddelki) »Jutra«. 35829 2
Trgov, pomočnica
mešane stroke, začetnica. I dobrimi spričevali, išče •hižbo kjerkoli, takoj ali pozneje. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 358:8-2
Natakarica
»možna večje kavcije. Išče boljšo službo sa takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odde ei »Jutra« pod »Polten« 2*«.	35848 2
Pisarniška moč
knjigovodja. 14 let prak •e. vzletna spričevala slovenski, nemški in srbo hrvatski korespondeot. išče »Inžbo. Naslov pove »g oddelek »Jntr»«. 35611 °
19!etna mladenka
išče kakršnokoli službo prt .boljši drsita!. Aoa Svarc. Unbljan« — Zg. Šiška 135 85782 2
Pekovski pomočnik
z o-brteo pravico in dolgoletno prakso pri večjih pod jetjih S&e zaposienja najraje kot mešalec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Letna praksa«.
Vsaka	50
za dsja.n*je do*1ot« aH za Si tn pa 8 Din. (1)
Pletilje aii pletilce
sprejmem takoj. Pismene ponudbe na Tvorni -co pletene robe d. d. Karlovac.	35840-1
Vrtnaria
samostojnega, oženjeae-ga, brez otrok, z večletnimi spričevali sa Slovenijo Iščem. Pismene ponudbe s priporočili na G. Pongratz, Zagreb, Opatlčka 6. 35839-1
Intelig. družabnico
lobro izobraženo v resta vraeijeki stroki s kadita -.om 100.000 Din sprejmem takoj za mojo dobro idočo restavracijo v večjem "mestu Slovenije. Poznejša ženitev ni izključen«. — Cenj. dopise na podružnico »Jutra« Maribor pod »Resta vr« ter«. 35801-1
Natakarico
»prejme dobra gostilna v mestu ob Savn. Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra« 35714-1
Gospodinjo
srednje starosti	* dežele sprejmem. Sem	osamljen starejši vdovec,	mali posestnik v lepem	trgu; želim dobro pridno	in pošteno gospodinjo, ki zna tudi dobro kuhati. —	Plača po dogovoru. Naslov	v oglas. •wW»lkii ..Iti<rn«	35720-1
Natakarja
lahko začetnika, veščega igranj« na klavir, iščem, ftinadbe s sliko na ka,var no Pari«, Jesenice, G oren j-sko.	35827-1
K poedinemu
gospodu
aa deželo ee sprejme dobro hrvatsko in nemško (Vitajoča. popolnoma ta-neetjtv« resna oseba, ki jn« todi šivati in gospo-dinjat v o nadzirati. Ponudbe s sliko poslati oa po-druž. »Jutra« Maribor pod »Opora«.	35798-1
11*1*
OsrUsi tog. zo&čaja po 1 Din beseda; u da janje naslov« ali sa šifro 5 Din. — Oglaai »ooiataeea smtčaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali w šifro pa 3 Dio. (6)
Otroški vozički
najmodernejši in najcenejši v tovarni otroških vozičkov Stanko Kucler, Celo vik a cesta 48, Ljubljana VII.	Ž52-6
Gumijaste nogavice in pasovi
t.opet loepeli. TVrdka Adela Bfsednik. Ljnbljana. Se-Ien-burgov* ulica šte-v. 6.
35012 6
Otroški vozički
igralni vozički, tricikli, lepi modeli, nizke cene. — M. Tomšič, Sv. Petra cesta »t. 59.	33086-6
Železne sode
dobro ohranjene, po 900 ta 700 litrov, od rafiniranega špirita, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
35091-6
Železen štedilnik
ep, in otroški
športni voziček
itrodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35910-6
Pridelki
Vsaka beseda 1 Di.u; za dajanje naslova alo ta iifro t» 5 Din. (83)
Mleto papriko
utombira.no t dri plombo, iobite najceneje i-zključ tio le pri proizvajalen šn predelovalcu Belanov Pi ^p, v Martot»ošn Zaht-e vajte ponudb« t vtoreem.
25761 33
Seno
sladko, gorsko, zdravo, oddam vagon postaja Ko-strivnica-PodipIat. Uprava kostrivniških vrelcev. Ktv-strivnica pri Rogaški Sla tini, posta Podplat, 35836-33
Zakuha vajte
sadje in »očivje v prizna nih VVeckovih aparatih in kozarcih, katere naročit« pri Jo«. Jagod ič. Celje, fHavni trg.	35610-33
Kapital
Vsaka beseda 1 Dm ta laja a je naslova al;
za iifro pa 5 Dta. (16)
Hranilne knjižice
kupuj« m ttfodaja
M. Jankole
omand Irožba. Ljubljana
Aleksandrova c 4'II
'palača »Viktorija«), rele )<m 3052.	26931-16
Hranilne knjižice
kupit«. prodast«. lom bar lirtte posojila najkiiiant neje on: Poslovni tavofl 1 4. Zagreto. Praška ul It 8/n Za Odgovor pri loliti znamko ta 8 Dta 232
25.000 Din posojila
iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod zračko »1905«. 35749 16
Vsaka beseda 1 Din; za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15)
Bukova drva
(oepanice), zdrava, suha, kupujem franko vagon Za greb. Ponudbe na Josip Volov i č, Zagreb, Sv. Duh br. 55a.	35832-15
Mizarji pozor!
Najcenejše vezane plošče: je! Je-ve
bukove, okume ta panei, v velikosti 220/122 200/122, po najnižjih oenah. Tv-oreršlto skladišče v Liublja.m. Du uejska Besta 31. 246-15
4a besedo. Oglasi so-cijalnega tnača ia po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali za šifro S Din. oziroma 5 Din.	fll)
Moško kolo
e-koraj novo, prodam. Na-*!„v p-»v«> og asni oddelek •Jutra«.	35731 11
2 rabljeni kolesi
trpeikelj ta škarje ta pločevino do 6 mm. poceni proda Peter Škafar. Ljub 'ja.na. Borštnikov trg.
355S1-11
Vsaka besedo 1 Din j ia dajanje oaalova ali ta šifro pa 5 Din. (10)
Harley-Davidson
350 ccm. dobro ohranjen, •.roda Kopač, mehanik, Bleiweisova cesta. 35906-10
Pod polovično ceno
naprodaj skoro nov osebni pe'sedežni avto »Fiat« 521 Sestcilinderski. zaprla karoserija, v brezhibnem stanju Naslov pove ogl. -vddelek .Jutra«. 25082 10
Majhen avto
znamke BMV, dvose-dežnl, skoraj nov prodam. — Poizvedbe pri Gavoza Lojze, LJubljana-	35918-10
Dijaike sobe
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova a« za iifro 3 Din. (22)
Dijaka
Jsrednjeiolca) sprejme uči teljska družina v dobro n-krbo in str-ogo nadzor stvo. Naslov pove oglase', oddelek »Jutra«. 35701 22
Dijaka (injo)
(nHješoloa) v fino oskrbo « nornim nadzorstvom sprej me v komfortno stanovanje s klavirjem skrbna rodbiua uoleg dramskega gledališča Pomoč pri študiju. Naslov P9*e ogl. oddelek »Jutra« 35664-22
Stanovanja
Stanovanje
2 sob, kuhinj«, velika rodovitna njiva ter vrt ta veliko klet išč^m v najem v ali v bližini Ljubljane. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za dalje 6asa«. 35797-21«
V centru ali bližini
i$če starejša uradnica pri inerno stanovanje za december a-I t pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno solnčno«.	35867-21a
Enosob. stanovanje
solnčno — s pritiklinami, blizu tramvajske postaje išče i novembrom ali po zneje miren vpokojenec brez otrok. Ponudbe pod šifro »Točen plačnik« na oglasni oddelek »Jutra«.
35873-21«
Stanovanje
sobe. kuhinje ia pritfklta iščem v bližini Tabora. -N«s!"»v pove oglas- oddelek »Jutra«.	35654 21 ža
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov« ali za šifro S Din. (23)
Za pisarno
ali zdravnika
oddam d<ve ali tri sobe s predsobo; vhod iz stopnji-Vca. Resljeva 5/1. 35844 23
2 sobici
primerni tudi za mimo obrt, oddam. Celovška 85 35855-23
Lepo sobo
parket, elektrika, poseben vhod, oddam s 1. oktobrom solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 35859-23
Sostanovalca
mlajšega, sprejme boljša rodbina v telo dobro popolno oskrbo. Naslov pove iglasni oddelek »Jutra«.
35925-23
W4mm
Prazen kabinet
strogo separlran, ižče gospa. Ponudbe na ogi. odd. »Jutra« pod »Kabinet 10«. 36005-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v bližini nebotičnika iščem i »ktobrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ♦Stalen 88«. 36050-23/a
V Škofji Loki
iiče abiturijent stanovanje ta hrano. Podpira starše pri vzgoji ta študiju otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood: »Arbitu-fijent«. ' 3©lil2-23a
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; ia dajanj« naslov« ak z« Sitno p« 3 Din. {38)
■
)
! Vsaka beseda 1 Din: j t« 'i?janj« naslova aH I ta šifro pa 5 Din. (27) j
Leghorn peteline
lepe, proda Leopold Gor-šič. Ljubljana, Veliki štra d on št, U.	35400-27
Kupim psa
dobrega čuvaja. Pismene ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Hud pes«.
35458-27
Sobe išče
Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za iifro 8 Din. (23-a)
2 mali prazni sobi
4li sobo s predsobo, »olnč no v bližini Napoleonove sa trga iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« vri šifro »Prazni«.
85752 23/a
Sobo s klavirjem
•>vent. tudi e hrano, iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj soba« 35778 23/a
Dežnik
damskl, se je našel. Dobi se v trgovini Kramar, Kolesij«.	35877-28
Denarnico
s precejšnjo vsoto denarja ln več važnih dokumentov sem izgubil od Stuplce do gl. kolodvora. Pošten najditelj se naprofia. naj Jo odda proti nagradi v oglasnem odd. »Jutra«.
36040-28
Sesalko
z« vodo 2—2 Vi" kapim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Voda«.
35009-28
Pekovski mojstri!
Stroj za razdelitev teeta na 25 delov, sfco»»j popolnoma nov, se proda po prav ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	35104.29
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naalov« ai" za šifro pa 6 Din. (37)
Telefon 2059
Jt% PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5
Obrt
Vsaka beseda 1 Dta; ca dajanje naslova aH
t, šifro p« 5 Dta. (301
Britje 2—3 Din striženje 4—5 Din
Najcenejše v »Ra.pidu« na Sv. Petrs cesti štev. (zraven Tratnika). 35775-30
Vsaka beseda l Din; za dajanje naslov« ali
v> šifro tmi 5 Din. (29)
Šivalni stroj
pogreznjen, prvovrstne znamke, poceni naprodaj. Dvorakov« ulica 8/1 levo.	35824-29
Železne peči
emajtirane, prezidavam — vseh modelov >Lutz« po-atorijam, oblaigam itedsil-nfke »Zarja, peči v zalogi. Tone K o v č ©, Ljubljana, TvTŠem cesta itev. 47.
35732-3
Belo perilo
šivam, entlam ln ažu-rlram. Izdelujem, tudi fllet poceni. Naslov v og!. odd. »Jutra«.
38001-3
Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din
plietranje, mootaia bridge-efcor, pranje in Iskanje vezenin, roftoo veze®je, aio-nogremi, strojno vetenje ie predtiek najmodernejših vzorcev. Dunajska e. Ia/IV 155 3
Pozor, trgovci!
Pletenine, trikotaže in zimsko blago se vzame v komisijo za LJubljano. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35981-3
Zaslužek
Kdor išče usluCka, plač« m vsak« besedo 50 par; t« naslov ali iifro 8 Dta. — Kdor D a d i zaslužek, p« xa vsako besedo 1 Din, za dajanje naslov« ali ta iifro p« S Dta. (8)
Stalen zaslužek
mesečni, 5000 Din, ima oseba, ki prevzame za Ljubljano monopolske vrste edinstven konce-slonlran posel; potrebno 15.000 Din gotovine. Nujno: prldejatl znamko za odgovor. E. V. P. Zagreb. Željeznička cesta 16.	35841-3
Beseda 1 Din; ia dajanje naslova ali sa šifro 6 Din. Dijaki, ki iš&ejo kistrukcije, pJa-ftajo vsako besedo 60 pa,rj za šifro ali za dajanj« rvasiova 3 Din. (4)
Klavirski pouk
po nizki ceni. Sv. Petra nasip 41.	38604-4
Nemška
konverzacija
za 3—Sletne otroke. Elfi Segula, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 7/1.
35762-4
S klavirskim
poukom
prične R. Gallati«, Po-jansfca cesta 18/1 dne 1. oktobra. Prijave doeivno od 2—5.	35897 4
Nemščino
in francoščino
poučuje učiteljica — tudi v večernih urab. Novi trg št, 6. I- nadstropje, stop-njice ia dvorišča. 85788-4
Urejuje Uavuru
J'
izdaja ia
konzorcij >Jutra« Adoit Kibmkar. Za Narocmo tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi S Ljubljani.