BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni v gradbeni dejavnosti vodje splošne službe v TOZD gradbenih sektorjih, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, na posameznih gradbiščih pa so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo zagotoviti, da prejmejo BILTEN delavci in vajenci. V Delovni skupnosti skupnih služb je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti je BILTEN takoj dostavljen tudi v TOZD Lesni obrat, TOZD Strojno prometni obrat in TOZD Mehansko-kovinski obrat, vodje splošne službe v teh TOZD pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem. BILTEN mora biti razdeljen delavcem istega dne kot je dostavljen. MAJ, JUNIJ 1978 12. JUNIJA 1978 LETO XII, ŠT. ^(94) 6. maja letos, ko smo v Novem mestu na Glavnem trgu sprejemali Titovo štafeto $ tisoči pozdravov, čestitk in dobrih želja ljubljenemu Maršalu, ki so se s stoterih poti, cesta in stezic ter mest iz vse Jugoslavije zlivale v mogočno reko, se je tej reki pridružila tudi štafeta SGP Pionir, ki jo je na Glavni trg prinesla ekipa mladih J r ■ y I ■. "V*. £ \\ 1 J ‘i' jpih .....*w Rudi Robič, inženir in pesnik jo zrela leta, se jim začneš nasmihati s toplino. Prve pesmi, ki jih sam smatram za prave, sem napisal v partizanih. V težkih časih boja je bilo lastno srce velikokrat edini kotiček, v katerega si se lahko zatekel ob grozotah, ki sm o jim bili priča. Takrat sem objavljal pesmi na stenčasih, recitiral sem jih na mitingih in borcem so bile všeč. Po vojni sem nadaljeval. Bolj samemu sebi v zadovoljstvo, kot z namero, da bi kaj objavil. Pa je prišel tudi dan, ko sem svojo pesem ugledal natiskano. Nato sem objavljal v raznih časopisih in tudi v našem Biltenu. Zdaj se je rodila knjiga, moj prvenec: Prgišče pesmi. Vesel sem in hkrati hveležen PIONIRJU za izkazano razumevanje. Pisal bom še naprej, saj se s pesmijo odzivam času in svetu v katerem živimo. Še posebej pa bom vesel, če bo moja prva pesniška zbirka našla pot do članov našega kolektiva in če bodo moja pesem in moji verzi, ko jih bodo prebirali, zazveneli rudi v njihovih srcih! Vzrok za ta razgovor in ta portre je neobičajen: izid Robičevega Prgišča pesmi pri Cankarjevi založbi. Več o tem poročamo posebej, naš sogovornik pa je tokrat pesnik Rudi Robič. Slovenska poezija ima zelo malo imen iz tehniških poklicev in tudi s tem je Rudi Robič neobičajen. Kot inženir v našem projektivnem biroju riše načrte, s pesniško dušo, srcem in ušesom pa prisluškuje zvenu gradbišč in betona, ter se temu zvenu odziva v stihih. Ti so včasih rahlo otožni, tu in tam šega vi in zbadljivi, večinoma pa resni in vedno izpovedni. Pojejo o gradnjah, ki spreminjajo svet in življenje, o stiskah in odtujenosti v sodobni stanovanjski soseski in o partizanskih doživetjih. V bežnem pomenku o sebi, je Rudi Robič povedal: — Če me vprašaš, od kdaj pesnim, moram reči, da že zelo dolgo. Skoroda odkar pomnim. Prvi verzi so bili seveda bolj neuglajeni, tudi petošolska ljubezen je bila vpletena vanje... To se verzi, ki v rosni mladosti spolzijo iz srca. Čez deset let se jih človek sramuje, ko pa pride- 4 4 4 / 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 v> 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 t ------------- v ZA SMEH IX HOHRO voljo.... RIŠE: IVAN MARKOVIČ V____________________J ni napaka, to je nova JOŽO za najem teške mehanizacije in privatnih koop erantov ■ ... rekli ste po prerezu A-A na listu 2? ! Dobri življenjski pogoji - w ■■ večji delovni uspeh! V razpravi je samoupravni sporazum o minimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov, pro-vizorijev, delavskih naselij, prehrane in kulturnih razm er za gradbene delavce. Ta sporazum sprejemamo z namenom, da bi gradbenim delavcem, ki večji del svojega aktivnega življenja preživijo na gradbiščih in začasnih stanovanjih v delavskih naseljih, zagotovili dostojen stanovanjski standard, zadovoljivo prehrano in kulturne razmere, kar je osnovni pogoj zdravja in produktivnosti dela in zagotovitve enakopravnosti delavcev v združenem delu. Upoštevajoč dejstvo, da večina gradbenih delavcev, največji del svojega prostega časa preživi v provizornih stanovanjskih prostorih v delavskih naseljih in se hrani v provizornih delavskih restavracijah, sprejemajo odgovornost, da bodo pri organizaciji delavskih naselij, provizorijev, stanovanjskih domov, delavskin restavracij in prehrane vedno upoštevali standarde iz tega sporazuma. TOZD se obvezuje, da bodo posebno pozornost posvečale nastanitvi in prehrani gradbenih delavcev, ki jih razporejajo na delovna mesta na gradbiščih v tujini, tako da bodo upoštevale zakonske in druge veljavne predpise, ki se nanašajo na ta vprašanja v državah, kjer prevzemajo gradbena in druga dela, najmanj pa minimalne standarde, ki so predvideni po tem sporazumu. Ko delovne organizacije v gradbeništvu in Industriji gradbenega materiala sprejemajo ta sporazum, računajo s tem, da bo družbena skupnost s svojimi delegatskimi organi ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij, posebno sindikata gradbenih delavcev, vsestransko pomagala pri njegovem uresničevanju. Delavski stanovanjski domovi (samski domovi) so domovi z višjo stopnjo stanovanjske kulture, grajeni v kulturnih središčih. S tem je omogočeno, da se tudi tisti delavci, ki stalno stanujejo v teh domovih, vključujejo v družbeno življenje njihove okolice. Trajnejši stanovanjski provizoriji so tisti stanovanjski objekti, ki jih delovne organizacije gradijo na večjih ali manjših gradbiščih, kjer gradnja traja daljši čas. Gradnja stanovanjskih provizorijev je opravičljiva samo takrat, kadar iz ekonomskih in drugih razlogov ni mogoče prevažati delavcev na gradbišče iz stalnih delavskih naselij oziroma stanovanjskih domov. V industriji gradbenega materiala gradnja takšnih stanovanjskih provizorijev ni opravičljiva. V naselju, ki je grajeno za več let, mora biti organizirana prehrana restavracijah ali dovaža na gradbišče, mora biti brezpogojno ustrezna vsem biti v naselju restavracija s kuhinjo in vsemi pritiklinami. Razen tega so v naselju še klubski prostori, športni objekti, kopalnica, ambulanta in druge naprave, ki služijo kulturnemu življenju, rekreaciji in zdravju zaposlenih delavcev. V splošnem velja načelo, da stanovanjski standard v provizornih stanovanjih ne sme bistveno odstopati od standarda v stalnih stanovanjskih domovih. Vsaka delovna organizacija, ki naseljuje delavce v delavskih domovih ali provizorijih na gradbiščih, je dolžna organizirati celodnevno prehrano za vse delavce, ki se ne hra- nijo pri svojih družinah oziroma ne skrbijo sami za svojo prehrano. Hrana, ki se pripravlja in streže v delavskih restavracijah ali dovaža na gradbišče, mota biti brezpogojno ustrezna vsem higienskim in sanitarnim zahtevam, ki veljajo za javne obrate družbene prehrane. Organizatorji prehrane morajo v vsakem primeru skrbeti, da bo dnevna kalorična vrednost hrane gradbenih delavcev najmanj 4.000 kalorij. Podpisnice sporazuma soglašajo, da ne bodo zaposlovale novih delavcev, dokler ne bodo izpolnile vseh določil tega sporazuma. Poleg tega sporazuma je prav sedaj v razpravi tudi predlog medrepubliškega družbenega dogovora o minimalnih standardih življenjskih in delovnih pogojev gradbenih delavcev. V posameznih določilih se sicer bistveno z našim sporazumom ne razhaja, vendar je dogovor širši, zato je prav, da omenimo nekaj določil tudi iz tega dogovora. Poleg že omenjenih določil v zvezi z nastanitvijo delavcev dogovor govori tudi o organiziranju službe za varstvo pri delu in ukrepih za zdravstveno varstvo delavca. Tako omenja, da si bo delovna organizacija prizadevala, da na gradbiščih, kjer je zaposlenih več kot 200 delavcev, organizira najmanj trikrat tedensko obisk zdravnika. Tam, kjer ima delovna organizacija več kot 500 delavcev, si bo prizadevala, da organizira stalnega last- --------------------- BILTEN 3 nega zdravnika in zobozdravstveno zaščito. Pri poglavju o socialnem varstvu dogovor govori o tem, da si bo delovna organizacija prizadevala, da bo bolnim, starim in onemoglim delavcem, kot tudi delovnim invalidom, katerim je zmanjšana delovna sposobnost, delavcem v času prekvalifikacije ali tistim, ki zaradi manjše zaposlenosti ne ustvarjajo normalne delovne učinke, nadoknadila razliko med ustvarjenim osebnim dohodkom in onim, ki bi ga ustvaril delavec, če bi delal z normalnim delovnim učinkom. V posebnem poglavju govori dogovor tudi o izobraževanju, kulturi in telesni vzgoji. Tako si bo delovna organizacija, podpisnica tega dogovora, prizadevala, da na vseh gradbiščih, posebno pa še na tistih oddaljenejših, opremi knjižnico, v kateri bo poljudna marksistična in strokovna literatura. Na vsakega delavca naj pride vsaj ena knjiga. V dogovoru je tudi poseben člen, ki govori o prevozih delavcev v kraj svojega stalnega bivališča — torej o obiskih družin. Število takih prevozov je odvisno od gospodarskega stanja delovne organizacije. Seveda je v sporazumu in dogovoru še veliko drugih zadev, ki jih njeni členi točno opredeljujejo. Prav bi bilo, da bi v vsaki osnovni organizaciji sindikata dobro pregledali osnutke le—teh, saj bo končno sindikat kasneje odgovoren, če se določila ne bodo izpolnjevala. Na sliki je pogled na del članov DS DO, ki je na svoji zadnji seji imenoval za generalnega direktorja SGP PIONIR tov. Slavka Guština, za direktorja komercialne službe tov. Anton Virca, za direktorja splošne službe tov. Marka Svetino, za direktorja finančne službe tov. Egidija Skubeta, za direktorja službe za organizacijo in razvoj poslovanja tov. Janeza Gabrijelčiča, delovne naloge in posle v službi za investicijska dela v tujini pa je namesto dosedanjega direktorja Slavka Trošta prevzel tov. Stojan Horvat. Vsem, ki jih je za naslednja 4 leta imenoval DS na odgovorne dolžnosti, čestitamo k imenovanju in jim želimo obilo uspehov pri delu PO VOLITVAH DELO MLADINE ZAŽIVELO V začetku tega leta smo mladi Delovne skupnosti skupnih služb, izvedli volilno konferenco, na kateri smo izvolili predsedstvo osnovne organizacije. Novo predsedstvo sestavljajo naslednji mladinci: Kranjc Boris — predsednik, Selak Peter — sekretar, Saje Vida — tajnik, Mrgole Majda — blagajnik, Mddle Sonja — član, Murn Avgust — član, Kušer Rudi — član, Jerele Vladimir — član. Na konferenci smo kritično ocenili dosedanje delo osnovne organizacije, hkrati pa začrtali smernice, delovanja za letošnje leto. Pri svojem delu se bomo posvetili predvsem naslednjim področjem dela: — družbeno ekonomski odnosi — idejno politično delo in usposabljanje mladih — športno rekreacijska dejavnost in prireditve — splošni ljudski odpor in družbena samozaščita — kadrovska politika in izobraževanje mladih — kulturna dejavnost — stabilizacijska politika in inovacijska dejavnost mladih Da se je 00 resnično prebudila iz dolgega spanca nam lahko pove nekaj podatkov o dosedanjem de lu: — udeležba na seminarju za vodstva 00 — udeležba na seminarju za predsednike komisij za LO in DS — sodelovanje v mladinskih pohodnih enotah — organizacija lastne lokalne štafete, s katero smo se pridružili pozdravom mladine delovnih ljudi in občanov naše domovine tovarišu Titu za njegov 86. rojstni dan — udeležba na manifestativnem pohodu „Po poteh tovarištva in spominov" v okviru pohoda „Po poteh partizanske Ljubljane" — udeležba na športnem tekmovanju „MESEC OBNOVSKE Pristanišče za jahte in čolne ali s pravim nazivom marina v Červarju je bila že letos za prvomajske praznike tako polna, da je ostalo le malo navez prostih. V ozadju novo turistično mesto Červar, v katerem ves čas pri gradnji sodeluje TOZD Gradbeni sektor Ljubljana MLADINE" in osvojitev prvega mesta v namiznem tenisu — evidentirali srn o mladince za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji in Jugoslaviji — dobili smo prostor v kletnih prostorih komercialne službe, katerega bomo udarniško uredili v mladinsko sobo — udeležba na prireditvah ob Titovem rojstnem dnevu in prazniku mladih v naši občini — počastitev dneva mladosti in V času od 3. 4. 1978 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe: TOZD gradbeni sektor Novo mesto — z Zdravstvenim centrom — Združeni zdravstveni dom Novo mesto, za gradnjo novega zdravstvenega doma — investicijska vrednost 70,000.000,— din; — z Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva Novo mesto, za gradnjo zavoda za varstvo starejših občanov v Novem mestu investicijska vrednost 55,748.862.— din; — z Belokranjsko trikotažno industrijo „BETI" Metlika za pripravljalna dela objekta za proizvodnjo sintetičnih prej v Metliki — investicijska vrednost 6,531.314,— din; — z „Jugobanko" Ljubljana, za adaptacijo prostorov za „Jugobanko" v Novem mestu — investicijska vrednost 1,451.334,— din; — s podjetjem „GORJANCI" Straža za II. B fazo hotela „METROPOL" v Novem mestu — investicijska vrednost 6,350.000; — z Zdravstvenim centrom Novo mesto, za sanacijo Zdravstvenega doma v Novem mestu, Jenkova ulica — investicijska vrednost 1,134.228.- din; — s Skupščino občine Novo me- sto, za rekonstrukcijska dela na objektu Novi trg 6 v Novem mestu — investicijska vrednost 25,029.200 - din; — s SOUR „Adriagradnje" Rijeka, za gradnjo zaklonišča v naselju Srdoči — Rijeka — investicijska vrednost 6,519.912.— din; Titovega rojstnega dne z organiziranjem orientacijskega pohoda „GORJANCI 78" — priprave na X. kongres ZSMS in obravnavanje gradiva za javno razpravo — delo v komisijah Z dosedanjim delom smo lahko zadovoljni in upamo, da bomo svojo aktivnost še pospešili, seveda s popolnim sodelovanjem mladincev in ob podpori ostalih družbeno političnih organizacij in vseh delavcev naše delovne organizacije. BORIS KRANJC TOZD gradbeni sektor Krško — z Republiško skupnostjo za ceste Ljubljana, za rekonstrukcijo regionalne ceste Brestanica — oporni zid — investicijska vrednost 2.843.360, — din; — s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Krško, za zunanjo ureditev Družbeno kulturnega centra v Krškem — investicijska vrednost 5,200.000,— din; — z Osnovno šolo „Jurij Dalmatin" Krško, za kuhinjo pri osnovni šoli — investicijska vrednost 10,492.712.- din; — s Tovarno celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško, za prizidek k papirnemu stroju Krško — investicijska vrednost 1,366.423.— din; — s TRZ Bregana za „Rekonstrukciju i dogradnju infrastrukture" — investicijska vrednost 18,666.373,— din; — s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Krško za gradnjo stanovanjske soseske „Spodnji grič" Krško — investicijska vrednost 89,455.496.— din; TOZD gradbeni sektor Ljubljana — z Zavodom SR Slovenije za rezerve Ljubljana, za rekonstrukcijo industrijskega tira v Straži — investicijska vrednost 1,247.037,— din; TOZD TOGREL: — z Belokranjsko trikotažno industrijo „BETI" Metlika za gradbene montažne elemente tipske konstrukcije „TOGREL" za objekt: Proizvodnja sintetičnih prej v Metliki — investicijska vrednost 8,503.743.- din; — z G. P. „Izgradnja" Bihać, za montažno konstrukcijo objekta „KOMBITEKS" Bihać - investicijska vrednost 3,750.000,— din; — z G. P. „Igradnja" Bihać za montažno konstrukcijo objekta „CAZINKA" Cazin — investicijska vrednost: 4,540.000.— din PDE RAB: — s podjetjem „MERKUR" Rab za dodatna dela na objektu: „Trgovačka kuča sa kuglanom na Rabu" — investicijska vrednost 5.645.360. —din. Ekskurzija v Nuklearko „Prerojeno" Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto je organiziralo predzadnjega dne v marcu „popoldansko" strokovno ekskurzijo na gradbišče NE Krško. Ta akcija je bila dvakrat potrebna in koristna. Prvič zaradi oživitve društvenega in družabnega dela. In drugič bi bila sramota za domače gradbince, če ne bi videli enega največjih in najbolj atraktivnih jugoslovanskih gradbišč, ki ga obiskujejo številne domače in tuje delegacije in skupine strokovnjakov. Odziv je bil izreden, saj se je ekskurzije udeležilo kar 138 članov. DGIT. V novem Delavskem domu sta nam ing. Nučič in ing. Terček sproščeno nanizala številne zanimive podatke. Nato pa smo se zapeljali po „nuklearni cesti" ob Savi, ki je obenem zaščitni visokov-odni nasip. Zavarovanje pred even-tuelnimi poplavami in dimenzioniranje objektov absolutno potresno varno sta bili med osnovnimi zahtevami že pri izbiri lokacije. Izgradnjo vodi „NE Krško" - ta delovna organizacija je bila ustanovljena po sklenitvi sporazuma med izvršnima svetoma SRS in SRH. Investitor je po razpisu del izbral najugodnejšega ponudnika — ameriški Westinghouse in z njim sklenil pogodbo po sistemu „ključ v roke". Pri gradnji sodelujeta domači gradbeni DO Gradis in Hidroelektra ter izvajalca montažnih del Hdromon-taža in Đuro Đaković. Glavni projektant je ameriška firma Gilbert. Za gradbena dovoljenja so vložili kar 60 gradbenih in 71 tehnoloških projektov, vsi pa so bili predhodno „nostrificirani". Nekateri projekti so doživeli tudi 16 revizij, upoštevani so bili najstrožji kriteriji. Glede na pomanjkljivosti domačih predpisov s tega novega področja so opravili pri pregledu tehniške dokumentacije strokovnjaki IBE iz Ljubljane pionirsko delo. Ob našem obisku je gradbišče počasi spreminjalo svoj značaj - gradbince, ki so bili doslej v večini, zamenjujejo montažerji. Tisti 332 ton težki parogenera-tor, ki pri prevozu z Reke ni imel sreče (strokovnjaki so ugotovili, da pri prevrnitvi ni bil poškodovan), so že dvignili pod kupolo reaktorske zgradbe - skozi luknjo visoko na fasadi smo ga še videli. Drugi pa je čakal na tirnicah v podnožju specialnega dvigala. V začetku leta 1975 so začeli z izkopom gradbene jame, potem, ko so se po celem obodu zavarovali z nepropustno diafragmo globine 13,50 m. Izkopov je bilo „v enem zamahu" okroglo 200.000 m3. V takoim enovani primarni sklop objektov so vgradili 100.000 m3 betonov in ustrezno količino komplicirane armature, opažili pa so 800.000 m2 površin. Videli smo gladke ploskve betonov, zahtevne zaključke z gosto rebrasto armaturo 0 36 mm, opisali so nam težavno vgrajevanje brez prekinitve v velikih masah, vgrajevanje prepakt betona pod sidri, ogrevanje pozimi... Kvaliteta vseh vgrajenih materialov je strogo kontrolirana in atestirana. Vse delovne postopke pa predpisuje posebna mednarodna kontrolna kom isija s sedežem v Belgiji. V konici je bilo zaposlenih na gradbišču 2200 gradbincev. Prav zaradi hitrega tempa gradnje in postopnega pošiljanja projektov brez zadostnega vsklajevanja pogosto pojejo kompresorske pištole. Te izvajalske radirke pač povsod popravljajo napake iz birojev. Jekleni reaktorski „hram" s kupolo premera 32 m je obdan z armiranobetonskim plaščem debeline 86 cm z vmesno zračno plastjo 86 cm. Konstrukcijsko in tehnološko celoto glavnega pogonskega objekta tvori še cel niz zgradb: komandna — sistem za hlajenje — diesel agregati — turibna — pomožna kotlarna. Ostali objekti na kompleksu 19 ha bodo samostojni. V gradnji je tudi jez v suhi savski strugi s črpalnicama. Sava medtem teče po umetni strugi, ki jo bodo po izgotovitvi objektov spet zasuli. Gradnja naše prve jedrske elektrarne kasni glede na planirano dinamiko za osem mesecev. Po vključitvi v elektroenergetski sistem bo dajala slovenskemu in hrvaškemu gospodarstvu 617 MV moči. Vsakovrstne novosti smo še slišali — kdo bi si vse zapomnil! Tudi prepričljivo pojasnjevanje zapletenih zakonov jedrske fizike in o obsežnih zanesljivih varstvenih ukrepih. Kočljivo bi bilo pisati o tem, zato sem vse preskočil — recimo, da zaradi pomanjkanja prostora v Biltenu. Na hitro smo obiskali še eno največjih letošnjih Pionirjevih gradbišč v Čateških toplicah, ki je bilo še v začetni fazi. Tistega večera smo v novem hotelu Sremič v Krškem lepo zalili nova spoznanja (da bi se prijela!) in se dogovorili, da se kmalu spet dobimo na podobni zanimivi ekskurziji, ki bo kajpak uspešno zaključena z gradbeniško tekočo problematiko. D. Š. -------------------BILTEN 5 PRIREDITEV ZA KRVODAJALCE 29. junija je bila v Domu JLA prireditev za PIONIRJEVE krvodajalce. Povabljeni so bili krvodajalci iz vseh TOZD in DSSS. V kulturnem delu programa je krvodajalcem zapel Novomeški oktet več pesmi. Za njihovo človekoljubno in plemenito poslanstvo, ki ga opravljajo kot krvodajalci, sta se jim v besedi zahvalila tov. Lojze Jožef v Imenu Pionirja in tov. Danilo Kovačič, predsednik komisije pri RK Novo mesto. Zaslužnim krvodajalcem so podelili značke, posebno priznanje pa sta prejela Ljubo Radič iz TOZD Gradbeni sektor Novo mesto in Ivan Vidic iz TOZD Lesni obrat, ki sta se oba že več kot 50-krat odzvala krvodajalstvu. Vsem krvodajalcem, še zlasti tistim, ki so prejeli priznanja, javna zahvala za njihovo nesebičnost in človekoljubnost, s katerima pomagajo drugim v nesreči. ----N ČRNO LOČJE Med ljubimkanjem v samoto misli tavajo v polnoč j e. Ptica ranjena pred smrtjo se zateka v črno ločje. Čas današnji je razjeden. Teži zemlje—ni upora. Hlastno ližemo rezilo — Slepo čakamo umora. RUDI ROBIČ V__________________________J Obnovljena in preurejena stavba Zdravilišča v Dol. Toplicah. Preureditvena dela je izvajal TOZD Gradbeni sektor Novo mesto SPET GRADIMO NA OTOKU, TOKRAT NA RARU! truda, ki smo ga skupno vložili vanje. Komajda smo zaključili lanska gradbišča na Malem Lošinju, ki so nam prinesla nešteto pohval in priznanj, že smo spet tu, kjer je najtežje. Vsaj tako pravijo naši graditelji, ki so izkusili težave in vse muhe Jadranskih otokov. In res tam gradbincem ni ravno lahko. Le trajekt je edina popkovina ki gradbišča veže z obalo in gradbenim materialom, ki ga na samem otoku takorekoč ni niti za prgišče. Naš nabavni je povedal, da morajo za gradbišča na Rabu dovažati gramoz kar iz petih gramoznic in to samo z ladjami, ki pa so tudi muhaste po svoje. „Ko jih najbolj potrebuješ se rade pokvarijo" pravita vodja gradbišč ZDRAVKO DEL FABRO in ŠTOKIČ. Gramoz vozijo iz Bakra, Zadra, Golega otoka, Labina in celo z Reke. In to ni lahko in seveda tudi poceni ne. In ko sem jih povprašal po vremenu mi je že izraz na obrazih povedal da je to njihov trn v peti. Tako je bilo na Lošinju, tako je sedaj tu. Povedali so nam, da v vsem času gradnje ni bilo dveh dni zapovrstjo brez dežja in da domačini trdijo, da kaj takega ne pomnijo. Vsi tisti, ki ste na gradbiščih, ali pa ste bili, veste, kako velik trn v peti je gradbišču sla- Pred vrati je turistična sezona, ki bo kmalu zapolnila skorajda sleherni kotiček našega Jadrana. Ponovno bo tu vrvež turistov, ki bodo uživali lepote morja in pokrajine ob njem. Danes pa je tam skorajda mrtvo. Turistov še ni, saj jih tudi vreme prav nič obetavno ne vabi. Le na otoku Rabu je malo drugače. Trajekti, ki bi verjetno počivali v iz-vensezonski lenobi, so prepolni Pionirjevih kamionov, ki iz dneva v dan prevažajo gradbeni material iz obale. Res ni redkost srečati pionirjeve kamione vse od Zadra pa do Bakra, Labina in Reke. Kar nekako prijetno se počutiš, ko veš, da na teh kamnitih peščenih plažah nisi sam, temveč da smo tu skorajda doma. In kdo če ne mi Pionirjevci. TEKST IN FOTO: TONI VOVKO Ustvarili in obdržali smo trden sloves dobrih in še posebno hitrih graditeljev turističnih objektov širom Jadrana. To potrjujejo tudi številni turistični objekti vse od Pelješca, Lošinja pa do naše primorske Istre. Nekako navadili smo se tega, da naši stroji niso redki gosti na Jadranu. In lahko smo ponosni, da je tako, saj za nami ostajajo lepotci našega jadrana, ki so in bodo večni dokaz našega dela in Gradnja hotela Eva na otoku Rabu bo vreme. Pa nikar ne mislite da jih opravičujemo da bi na koncu tega zapisa predvideli zamudo roka izgradnje. Nikakor ne! HOTEL EVA NA DEVIŠKI OBALI SUHE PUNTE Pravi pragozd niškega drevja in grmičevja vam zastira pogled, dokler niste na samem gradbišču. In ko vam pogled beži po pravem mravljišču strojev, žerjavov fasadnih odrov, po kupih, pravzaprav pravih gorah gradbenega materiala vas navda prijeten občutek mogočnosti gradbišča. Tu ni nereda in navlake, ki jo tako pogosto srečujemo na gradbiščih. Vse je dobesedno vodeno pod pravo taktirko naših strokovnjakov. In tako mora biti. Gradbena jama hotela ni majhna, saj so iz nje prepeljali kar preko 16000 m3 materiala, posekali in očistili skorajda 15000 kvadratnih metrov gozda in grmovja. Sami pravijo, da niso pričakovali tako velika pripravljalna dela, da je ta kamnita obala, na gosto poraščena, dajala videz prijetnosti, a je bila trda in neusmiljena, kakor da bi se branila ostrim rezom naših strojev in razdiralni moči raztreliva. In kakšen bo hotel Eva: Hotel visoke B kategorije z 600 ležišči s štiristeznim avtomatskim kegljiščem, taverno za 150 ljudi restavracijo in barom. Imel bo dve terasi in parking za kar 300 avtomobilov. To je osnovna izkaznica hotela, ki poznavalcu pove da hotel ni tako skromen, kot se nam navidez dozdeva. Vendar Pionir ne bo ostal le pri samem hotelu, temveč bo uredil tudi okolico z vsemi spremljajočimi objekti kot so, ceste (teh bo kar 5000 m2) ter amfiteatersko plesišče, ki je prava posebnost našega Jadrana. Hotel bo pravi lepotec Raba, ki bo morda tudi komu izmed nas pričaral delček tiste lepe romantike morja, ki si jo želimo ob vsakem dopustu na morju. In pokrajina v katero sta arhitekta ing. Bregove in ing. Turato položila hotel je radodarna z mirom in in številnimi majhnimi zalivčki poraslimi z borovci in niskim grmičevjem. In seveda morje; prava kristalno čista voda vas vabi v teh mrzlih in deževnih dneh s prav magnetno močjo. Danes pa je tu še vse živo. Preko 360 delavcev hiti z deli, kajti rok izgradnje je neverjetno kratek in zahteva izkoriščenost slehernega trenutka. Stroji in klici so v ta zaliv prinesli nemir in pravi vrvež v rumeno oblečenih delavcev PDE Rab. In ponovno se je izkazala dobra organiziranost naših posebnih delovnih enot, in s tem dokazala vso elastičnost in pripravnost za velike gradnje. V tej na Rabu združujejo sredstva in delo TOZD LJUBLJANA, ki je tudi nosilni TOZD, TOZD gr. sektor Zagreb, TOZD gr. sektor Novo mesto, TOZD Strojno prometni obrat, ter Delovna skupnost skupnih služb. Tudi s kooperanti imajo srečo, trdijo na Rabu, saj so izbrali že preizkušene sodelavce preteklih let, ki vedo, da sta kvaliteta in rok glavni vrlini Pionirja. Pa zapišimo za primerjavo še nekaj podatkov o porabljenih materialih: Če bi ves beton, ki so ga porabili na gradbišču hotela Eva peljali na enkrat v avtomikserjih bi rabili kar 3600 vozil, kar pomeni, da bi bila kolona dolga preko 35 kilometrov, seveda brez varnostne razdalje. — da bi bila kompozicija vlaka, ki bi odpeljal material iz gradbene jame dolga skorajda 15 kilometrov — da so posekali in očistili 14500 m2 terena — da so porabili 350.000 kg železa — da so s tunelskimi opaži opažih 20.000 m2 površin in da bo gradnja končana v sedmih mesecih to je od januarja pa do 1. julija letošnje leto in bodo s tem opravljena dela v vrednosti 94,000.000,00 dinarjev TRGOVINA MERKUR ZAMETEK TRGOVSKO POSLOVNEGA CENTRA NA RABU Že v novembru lansko leto so prišli na Rab prvi Pionirjevci z nalogo da do konca junija letos zgrade veliko trgovino le malo stran od sedanjega centra Raba. Tudi to ni bila majhna naloga, saj so že ob samem pričetku naleteli na velike težave. Tu ni bil samo problem otoka, saj jim je narava ponagajala že prve dni, pri izkopu. Podtalna voda je bila veliko presenečenje za vse strokovnjake. Veliko razmišljanj in truda je bilo potrebno, da so jo ukrotili in opravili svoje delo. Danes, ko pišemo to reportažo je objekt trgovine še vedno veliko gradbišče, ki že kaže prve obrise arhitekture. Lep objekt bo to, pravijo in seveda funkcionalen, saj bo v trgovini moč kupiti takorekoč vse, pa še s prijatelji posedeti in popiti kavico in če bo dobra volja tudi pomiriti moči na štiristeznem avtomatskem kegljišču. Zanim ivo je to, da bo kompletni objekt klimatiziran in kaj to pomeni v poletnih popoldnevih na Rabu, vedo tisti, ki so vsaj nekaj dni preživeli na njem. Na gradbišču je povprečno preko 50 ljudi vseh poklicev, ki grade 2000 m2 koristne trgovske površine. Težave pri dobavi materialov so podobne, kot na gradbišču hotela, vendar naši gradbinci zatrjujejo, da bodo objekt dokončali in ga tudi predali v dogovorjenem roku. Res lepo je slišati stavek: „Težav je čez glavo, vendar naj ne bomo Pionirjevci, če ne bomo končali do roka" Čestitamo fantje in vam seveda tudi zaupamo! MREŽNO Cl.) PLANIRANJE, KJE SMO SEDAJ Pogled na del našega novega računalnika Pretežna večina našega tehničnega kadra je od lanskega novembra do letošnjega aprila vsaj enkrat prisostvovala na predavanjih o MREŽNEM PLANIRANJU, ki ga želimo in ga tudi moramo speljati v naši DO. Ker je ta način planiranja za nas dokaj nova stvar, je potrebno, da o njem ponovno spregovorimo. Tako o dobrih kot o slabih straneh. Pa ne tako, kot je bilo pred kratkim slišati z enega od bližnjih, večjih gradbišč, češ, kaj nam je potreben tako velik računalnik, če še virov ne zna izračunati. Z druge stani pa je bilo slišati, da je tudi eden izmed vodij takšno mapo z MREŽNIM PLANOM, lepo pospravil na polico in, da je še sedaj čista in lepa kot nova. Samo strojno planiranje ni samemu sebi namen, temveč le eden izmed boljših pripomočkov tako na gradbiš- pionir NOVO MESTO Tudi letos je v okviru sindikata naše DO delovala komisija za razporejanje delavcev v naše domove ob morju. Njeno delo je končano več ali manj zadovoljivo, če ga ocenimo na povprek; kaže pa se le določen odnos delavcev, oziroma nas vseh do nekaterih dobrin, ugodnosti. Kratkovidnost Vsaka TOZD in DSSS so imele po enega predstavnika, žal pa razen dvoriščnih TOZD—ov, ostali niso vedno poslali svojih predstavnikov. Zato je bilo delo komisije toliko težje in odgovornejše. Od zadnjega točkovanja in razporeditve je že minilo 20 dni in tudi sedaj ni komisija prejela nobene pritožbe, kot tudi pri prvi razporeditvi ne. V _____________ ču, kot na ravni vodstev, da se pravočasno in pravilno ukrepa. Sedanje stanje pri računalniku je naslednje: — zavedenih je 6 mrežnih planov, od tega sta 2 testna primera večjega obsega in en testni primer, ki je manjši, predstavlja pa m ož-nost ponavljajočih se planov, glede na število enakih objektov, — posnetki stanja o napredovanju so bili narejeni za 1 dejanski objekt — gradbišče, ter 2 x posneto stanje za testni primer, In vendar ostajajo nekatere stvari nedorečene. Že sam bežen pregled prijav, je pokazal, kako smo neresni. V večini primerov ni bilo navedenih več kot pol podatkov, in še huje, verjetno da je marsikdo vpisal lažne podatke. Naknadni pregledi in poskusna točkovanja, so to mnenje samo potrdila. Prikazana zbirka potrdil je bila včasih prav smešna. Ponekod so manjkali še samo opisi, katero sobo predlaga zdravnik, za boljše počutje seveda. Da podatkov o osebnih dohodkih zakoncev ne govorim. Opozoril bi rad le na par stvari. Sedanji PRAVILNIK, osnova za točkovanje, je v sedanjem času neprimeren, oziroma nepopoln. Naloga 10 sindikata bo, da čimprej pokrenejo akcijo — število izpisov se normalno zmanjšuje, vendar s samih gradbišč ne prihajajo zahtevki za listami o mesečnih poročilih, še manj da bi se napravilo kakšen koli presek in zatečeno stanje preneslo na računalnik. Obdelan en sam primer, vendar ne na pobudo gradbišča. Res je, da plan kot takšen ni popoln, saj manjkajo viri, ki so resnično osnova za fizično planiranje, vendar je dovolj žalostno tudi to, da še tisto, kar bi lahko zasledovali, ne zasledujemo. Ob tem bi se pripravili na bolje organizirano de- pregleda in dopolnitve PRAVILNIKA. Zdaj dovoljuje marsikaj, tudi to, da lahko zakonca zaposlena v DO, koristita domove vsako leto, pa še zakonito povrhu vsega. Obvezno bo postaviti točnejše meje. Drugo, da večina zaposlenih izbere en sam termin, naknadnih ne daje ali ne želi. Ker pa je prostora malo, že po 10 točk in še manj odloča ali bo šel ta ali oni. Pri vsem tem pa je najbolj kratkovidno, da še dosedaj nismo speljali akcije za zbiranje sredstev za nakup — investiranje v MILNO na Braču. 2k letos se kaže, da bomo dokaj težko letovali ob morju, saj so se gostinci ponovno usmerili na tujce; ako smo želeli organizirati solidarno pomoč tistim, ki bi leto- lo, pa bi hitreje lahko reagirali kasneje ob večjih zastojih itd. Pred kratkim so bili ponovno pregledani rezultati na komisiji za MREŽNO PLANIRANJE. Postavljeni so bili ostri in kratki roki, vendar so edina možnost, da se planiranje do kraja dopolni, istočasno pa izdela organizacijska pot — poslovnik. Da ne bomo spet čez čas ugotavljali, kako drag računalnik imamo, ne zna tako nič, sami pa sploh ničesar nismo naredili, da bi ga koristno uporabili. Pa ne velja to samo za ČATEŽ, RAB ampak še za marsikatero drugo gradbišče. Rozman Jože vali v hotelih, smo v celoti odpovedali. Kakor, da mora iti vse po pregovoru: „Phala bogu, da je sosedu krava poginila in ne meni". Tudi ob letošnjem regresu, bi lahko že zbrati znatna sredstva, če bi se vsak zaposleni odpovedal manjšemu odstotku regresa v korist investiranja. Že ob 10 tisočakih, starih, bi zbrali za nekaj ležišč letos in v nekaj letih, bi jih imeli dovolj. Saj to že kaže število nerešenih prošenj. In tisti, ki letos ne greste v Pionirjeve domove, ali ste bili za regresiranje?. Večina vas ni bila, sedaj pa vpijete kakšna je komisija in kako vas je ogoljufala. Sedaj, ko ste prizadeti ja, ko je pa šlo za solidarnost ste bili proti. Pa še kdo reče, da to ni kratkovidnost. Jaz bi temu rekel še kaj hujšega. ZA KOMISIJO: JOŽE ROZMAN _________________________________/ Prgišče pesmi Rudija Robiča 9. maj je bil svojstven, praznični dan, ne le zato, ker je tega dne Ljubljana slavila obletnico osvoboditve, bil je to praznični dan tudi za SGP PIONIR in za dipl. inž. gradb. Rudija Robiča, projektanta v našem Projektivnem biroju v Ljubljani. Tega dne je v Ljubljani v Domu kulture priredila Cankarjeva založba tiskovno konferenco, na dan izida knjig 11 slovenskih literarnih ustvarjalcev. Na konferenci so sodelovali publicisti, pisatelji in pesniki: Janez Stanič, Dušan Dolinar, Milan Kleč, Mira Miheličeva, Ivo Zorman, Branko Hoffmann, Slavko Pregelj, Janko Fink, Niko Košir in Rudi Robič, karikaturist Borut Pečar, odsoten je bil avtor Miran Sattler, pogovor pa je vodil urednik Cankarjeve založbe pesnik Tone Pavček. Veseli in ponosni lahko povemo, da je bilo na tej konferenci večkrat omenjeno SGP PIONIR, pač po zaslugi Rudija Robiča, ki se je na ta dan predstavil slovenski javnosti s svojo prvo pesniško zbirko Prgišče pesmi. Beseda gradbinci je bila izgovorjena večkrat, čeprav to ob takšnih kulturnih dogodkih ni navada. Naj zato dodamo, da smo imeli gradbinci med kulturnimi ustvarjalci, ki so bili tega dne predstavljeni tisku, še enega predstavnika: bil je to karikaturist Borut Pečar, ki je s karikaturami opremil eno izmed knjig Cankarjeve založbe. Borut Pečar dela v Projektivnem biroju gradb. pod. Gorica iz Nove gorice v Ljubljani. Tone Pavček je pesniško zbirko Rudija Robiča predstavil s temi besedami: ,, Ko predstavljam pesmi Rudija Robiča, ki so kot njegov prvenec zbrane v knjigi Prgišče pesmi, ki je ugledala danes beli dan, bi rad že kar v začetku opozoril na posebnost te knjige. Cankarjeva založba jo izdaja v sodelovanju s SGP PIONIR iz Novega mesta. Gre za zanimiv pojav, da se je delovna organizacija odločila za izdajo pesm i svojega dolgoletnega so- delavca, ki je sicer inženir v projektivnem biroju, hkrati pa gre pri tem za prvi primer sodelovanja združenega dela z založništvom v zgodovini slovenskega založništva. Upam, da bo to prvo sodelovanje našlo v prihodnosti kar največ po-snemalcev pri delovnih organizacijah. Cankarjeva založba meni, da je njena dolžnost obelodanjati tudi avtorje, ki sicer niso najsvetlejša imena na literarnem nebu, bi pa bila slovenska literatura brez njih siromašnejša. Rudi Robič je začel pesniti že v mladih letih, nadaljeval pa je kot borec Cankarjeve brigade med NOB. Pozneje je doštudiral gradbeništvo. Pesem mu je skozi leta postajala druga sestavina življenja. Iz njegove zajetne pesniške ustvarjalnosti smo v pričujoči zbirki zbrali nekaj pesmi, ki so nastale v Robičevih partizanskih časih in nekaj pesmi iz poznejšega obdobja. S svojim stihom posega Rudi Robič tudi v sodobno življenje, saj v mnogih pesmih načenja vprašanje odtujenosti v sodobni stanovanjski soseski. Njegova pesniška zbirka je, čeprav je to izbor, enotno uglašena. Njegove pesm i v pričujoči zbirki niso prvi poizkus, ampak so izraz čustvene volje in doživetja, ki jih ustvarjalno izpričuje Rudi Robič v svojem stihu." Naj omenim še to, da je bil Rudi ---------------------BI LTEN 9 Robič kot avtor predstavljen v TV oddaji Oko kritike 11. maja letos. V tej oddaji je kot predstavnica SGP PIONIR sodelovala tudi Kat-juša Borsan, ki je opisovala PIONIRJEVO sodelovanje na kulturnem območju na Dolenjskem. Ob koncu poudarjamo, da smo veseli in ponosni, ker imamo v svojih vrstah pesnika Rudija Robiča. Iskreno mu čestitamo ob izdaji njegovega pesniškega prvenca in upamo, da bo slovenski poeziji prispeval še kakšno zbirko. Vsem članom delovne skupnosti svetujemo, naj svoje knjižne police obogatijo z nakupom Robičevega Prgišča pesmi! UVOD V KNJIŽNO IZDAJO ROBIČEVIH PESMI „Prgišče pesmi" Rudija Robiča je zbirka, ki je v mnogo-čem nenavadna. Prihaja brez hrupa, skromno in preprosto, ne da bi s kakršnokoli posebno gesto, značilno za prve nastope v naši pesniški srenji, opozarjala nase in na svojega avtorja. Prej nasprotno: pesmi so nastajale zunaj tako imenovanega hrupa kulturne in literarne javnosti, zorite v čisto drugačnem svetu naše pretekle in sedanje življenjske stvarnosti in njihov avtor jih je, včasih z bolj, a včasih z manj veščo roko, zapisoval po vesti in srcu. Prve že tam v partizanskem času kot borec Cankarjeve brigade, kasneje po vojni v vseh teh treh desetletjih kot delavec gradbinec v stroki, za katero se zdi, da ne hodi ravno z roko v roki s poezijo. A Rudi Robič tako mnenje zanika: gradbinec poskuša graditi krhke čustvene stavbe, ki se ne merijo s kvadratnimi metri površine in ne s kubi ki vgrajenega betona. In to je prva simpatična nenavadnost teh pesmi. Dokazuje preprosto resnico, da je ustvar- jalnost nedeljiva in da ne pripada samo enemu izbranemu krogu. Če so doživetja vojne, partizanščina in stiske ter upi tistega časa sprožili v mladem borcu potrebo izražanja in zapisovanja sebe v verzih, je Robiču, kar je boi j nenavadno, ta potreba ostala in pesem mu je postala nenadomestljiva tovarišica tudi v hlastajočem ritmu povojnih desetletij. In o čem poje ta nekdanji progovni delavec na železnici, aktivist Osvobodilne fronte, borec Cankarjeve brigade, povojni študent gradbene fakultete in sedanji gradbinec-projek-tant gradbenega podjetja Pionir? Vzemite v roke ,,Prgišče pesmi" in kmalu boste našli sami odgovor na to vprašanje. Srečali boste življenje človeka, enega izmed mnogih tisočev naših sodobnikov, usodo, ki za naš čas nikakor ni izjemna, a jo s posebnostjo barva zagledanost v čar poezije ter zavzetost to neizjemno življenjsko pot in to običajno življenje izraziti v pesmi. In tudi ta pesem ni iz- jemna; nobenih stilnih novotarij, nobenih visokoletečih ambicij, preprosto zapisovanje doživetega, izpovedovanje razmišljanj o svojem in našem življenju, o resnicah, ki so dostikrat res skoraj na površini, a jih vseeno pogosto ne vidimo. Pesmi uvodnega partizanskega cikla se po izrazu in duhu uvrščajo v krog naše partizanske lirike mlajšega partizanskega rodu, povojne pesmi, razen prigodni-ških, pa razodevajo večjo oblikovno zavzetost četudi v mejah iste poetike. Vsem pa sta skupni toplina in prizadetost, ki ju je zaznati v krajinskih motivih ali še zlasti v zapisih o tujstvu v tako imenovanih novih ubranih sredinah. Pesniško zbirko Rudija Robiča izdajamo skupaj z gradbenim podjetjem Pionir iz Novega mesta. In to je še ena simpatična nenavadnost te knjige. Prvo tako sodelovanje, ki naj v podobnem novem pojmovanju kulture in skrbi za knjigo ne ostane samotna lastovka brez pomladi. Urednik Cankarjeva založbe, slovenski pesnik Tone Pavček med nagovorom na tiskovni konferenci, poleg njega od leve proti desni sedijo: publicist Branko Hofman, avtor knjige Pogovori s slovenskimi pisatelji, karikaturist Bourt Pečar, avtor karikatur v isti knjigi, pisatelj Niko Košir, avtor knjige novel Temne lise in prvi z desne Rudi Robič, avtor Prgišča pesmi ODBOJKA: MOŠKI IN ŽENSKE, FINALISTI! V aprilu in v maju letos je v Novem mestu potekalo v organizaciji SŠD PIONIR tekmovanje v odbojki za moške in ženske. Štirje finalisti iz moškega in štirje iz ženskega tekmovanja se nato potegujejo za odličja na ŠIG 78. Naše sindikalno športno društvo je kot organizator na obeh srečanjih, tako na tekmovanju moških 15. aprila, kot na tekmovanju žensk 7. maja, opravilo svoje naloge v tehničnem pogledu vzorno. Zahvala za to gre vsem športnim delavcem SŠD, ki so v pripravah tekmovanja sodelovali. Po drugi strani pa moramo priznati, da sta službi propagande in informiranja v organizaciji tekmovanja zatajili. V tekmovanju moških, ni bilo po Novem mestu 15. aprila nikjer nobenih sm ernikov, ki bi tujim ekipam ob prihodu v mesto pomagale najti tekmovališča v Športni dvorani ter v osnovnih šolah na Grmu in v Bršlinu. To je neodpustljiva napaka, saj je prometni red zaradi zaprtja starega mostu v Novem mestu tako kompliciran, da se še domačin težko znajde v njem. Ker je skoraj ves dan deževalo, je bilo mnogim ekipam iskanje tekmovališč zavoljo tega še bolj otežkočeno. Tudi letaki, ki bi lahko vsaj malo opozorili tekmovalce na tekmovališča in prireditev, so bili polepljeni po tekmovališčih šele po pričetku tekmovanja. Posamezniki, ki so imeli med tekmovanjem zadolžitve, so vedeli povedati, da so za svoje naloge izvedeli šele v petek, 14. aprila, malo pred 14. uro, ko so na svoji mizi našli papirje, iz katerih so lahko razbrali svoje naloge. Najbrž gre torej za napako, da smo se sicer dogovorili, kaj bo kdo delal, da pa zadolženih nato o njihovih nalogah ni nihče obvestil. Slavo, ki smo si jo kot PIONIRJEVO priborili pri organizaciji ŠIG—74, smo zlasti v organizaciji tekmovanja odbojka moški načeli! Tekmovanje odbojka moški: v tekmovanju bi moralo sodelovati 29 ekip, svoje moči pa je pomerilo 22 ekip: 6 ekip se tekmovanja ni udeležilo, 1 ekipa pa je tekmovanje odpovedala. 8 ekip 1. skupine naj bi pomerilo svoje moči v telovadnici Osnovne šole Grm, 7 ekip 3. skupine v telovadnici osnovne šole Bršlin, po 7 ekip 2. in 4. skupine pa v Športni dvorani Marof. Udeležba je odpovedala Term ika Ljubljana, iz neznanih vzrokov pa se tekmovanja niso udeležile ekipe Elektra Maribor, Projektivnega bi- Pogled v proizvodno dvorano TOZD Lesni obrat roja Maribor, ZRMK Ljubljana, Konstruktorja M aribor, GP Bežigrad Ljubljana in Komunalnega podjetja Ljubljana. Finalisti: 1. Salonit Anhovo, 2. SGP Pionir Novo mesto, 3. Stavbar Maribor, 4. Ingrad Celje. Našim tekmovalcem, ki so se uvrstili v finale iskrena čestitka z željo, da bi na ŠIG v Izoli osvojili zlato! Razvrstitev ostalih ekip: 5. Hdromontaža Maribor, 6. SGP Gorica Nova Gorica, 7. Nigrad Maribor, 8. Slovenijaceste Ljubljana, 9. Gradis Ljubljana, 10. PAP Ljubljana, 11. IMP Ljubljana, 12. Tehnika Ljubljana, 13. Instalacije Ljubljana, 14. Beton Zasavje, 15. Cementarna Trbovlje, 16. Primorje Ajdovščina, 17. Cevovod Maribor, 18. Obnova Ljubljana, 19. Megrad Ljubljana, 20. SGP Grosuplje, 21. Elekrtoprojekt Ljubljana, 22. Kraški zidar Sežana. Častno razsodišče je obravnavalo dve pritožbi: pritožbo Instalacij Ljubljana in pritožbo Slovenijacest Ljubljana, ker tekmovalci Elektra projekta Ljubljana niso imeli zdravstvenih izkaznic. Častno razsodišče je obe tekmi razveljavilo in ju razsodilo z rezultatom 2:0 v korist pritožnikov, v skladu s 27. členom Pravilnika ŠIG. Odbojka ženske: tekmovanje je bilo 7. maja v Novem mestu v Športni dvorani Marof, v telovadnici Osnovne šole Grm in v telovadnici Osnovne šole Bršlin. Tekma vanja se je udeležilo 14 ekip, ki so bile razvrščene v 4 skupine: v 2 skupini po 3 ekipe in v 2 skupini po 4 ekipe. Tekmovanja se niso udeležile ekipe: ZRMK Ljubljana, Megrad Ljubljana, Konstruktor Maribor, Gradbenik Ljubno ob Savinji, Elektroprojekt Ljubljana in Termika Ljubljana. Finalisti: 1. SGP Pionir Novo mesto, 2. Ingrad Celje, Salonit An-govo, 4. Obnova Ljubljana. Razvrstitev ostalih ekip: 5. GP Gorica Nova Gorica, 6. Kraški zidar Sežana, 7. Tehnika Ljubljana, 8. Hidromor.taža Maribor, 9. IMP Ljubljana, 10. Gradis Ljubljana, 11. Beton Zasavje, 12. Stavbar Maribor, 13. PAP Ljubljana, 14. Slovenijaceste Ljubljana. Pionirjeve odbojkarice so na tekmovanju po doseženih točkah (105 točk) zasedle 1. mesto med finalisti. Igrale so z ekipo Kraškega zidarja in z ekipo Betona, medtem ko so tekmi z Elektroprojektom in Gradbenikom dobile zaradi neudeležbe teh ekip. Tudi članicam ženske odbojkarske ekipe iskreno čestitamo k doseženemu uspehu in jim želimo, da bi na ŠIG v Izoli našle dovolj moči, da bi premagale svoja stara rivala Ingrad Celje in Salonit Anhovo! SŠD PIONIR, POKROVITELJ NAMIZNO TENIŠKEGA TURNIRJA PIONIRJEV Namiznoteniški klub Novo mesto prireja že vrsto let v Novem mestu v počastitev 27. aprila dneva OF turnir, ki je dobil naziv Tradicionalni namiznoteniški turnir. Na njem se pomerjajo v spretnosti z belo žogico pionirji iz vse Slovenije. Pokrovitelj letošnjega tradicionalnega namiznoteniškega turnirja v Novem mestu je bilo SŠD PIONIR. Kot pokrovitelj je naše SŠD oskrbelo za mlade tekmovalce 4 pokale, 4 knjižne nagrade in 6 etuijev za značke. 6. maja letos se je na tekmovanju v Športni dvorani Marof v Na vem mestu zbralo več kot 200 pionirjev in pionirk, tekmovalcev v namiznem tenisu. Med njimi so bili tekmovalci iz selekcije ljubljanskih občin, ter iz občin Ikastnik, Novo meto, Trebnje, Črnomelj in Ljubno ob Savinji. Tekmovalci so v vseh disciplinah igrali na izpadanje od začetka do konca na dva dobljena seta. Igralci, ki so izgubili, so se pomerili v tolažilni skupini. Ob 9. uri je bila slovesna otvoritev tekmovanja, nato predtekmovanje pionirjev, predtekmovanje pionirk, tekmovanje Kamnik: Dolenjska v 1. republiški ligi, tekmovanje v tolažilni skupini, nato pa polfinale in finale, ter na koncu seveda razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, diplom in nagrad. Prvo mesto med pionirji je osva jil Gregor Guštin iz Novega mesta, med novomeškimi tekmovalci pa sta bila najboljša Dušan Kočevar in Janja Glavan. Dobrodošlica pionirjem od nas domovina in čas v kate- Sindikalno športno društvo PIONIR je kot pokrovitelj Tra-dicio na!nega nam iz no teniškega turnirja v Novem mestu, naslovilo na pionirje in pionirke, udeležence tekmovanja naslednjo dobrodošlico: Veseli smo, da vas lahko najtopleje pozdravimo in vam zaželimo dobrodošlico na vašem turnirju in v dolenjski metropoli! Posebno smo veseli, da ste vi mladi rod, tako pri učenju, kot z dejavnostjo v športu dokazali, da ste mlada in trdna generacija, ki ji ni žal žrtvovati osebnih interesov za prijateljstvo in sodelovanje na vseh področjih. Vežeta nas šport in prijateljstvo in to je veliko. To pričakujeta rem živimo. Bodite dobrodošli v našem mestu, saj smo veseli, da prav s tem tekmovanjem skupaj proslavljamo praznik ustanovitve OF. Naj bo to vaš in naš prispevek k obeležju tega praznika. Prepričani smo, da bodo vaša srečanja v športu in bivanje med nami še globlje utrdila vezi prijateljstva. Želimo, da bi vam bilo med nami prijetno, da bi ponesli domov veliko lepih spominov in da bi se kmalu vnovič srečali v našem Novem mestu! POK ROV IT EU Sindikalno športno dmštvo PIONIR Novo mesto ___________________________________y NASTOP KEGLJAČEV V CELJU V organizaciji Kegljaške sekcije pri Športnem društvu „Ingrad" Celje je bil ob otvoritvi plastificiranih stez kegljišča in v počastitev 1. maja — praznika dela organiziran kegljaški turnir v disciplini 6 x 200 lučajev. K sodelovanju so povabili kvalitetne ekipe gradbenih podjetij in lokalnih klubov zato doseženo 6. mesto naše ekipe predstavlja soliden nastop, kar priča tudi dosežen povprečni rezultat 855.3 kegljev po tekmovalcu. Rezultati: 1. KK Celje (Naraks 935, Tisovec 907) 5360 2. KK „Konstruktor" Maribor (Miklavčič 911, Krivič 909) 5269 3. KK ,,1+nezad" Žalec (Čehovin 896, Šuhel 884) 5205 4. KK „Ingrad" Celje (Orešnik 920, Ahtik 920) 5201 5. K K „Cementarna" Trbovlje (Tomše 936 — rekord kegljišča in Brečko 863) 5182 6. KK „Pionir" Novo mesto (Žni- deršič 882, H-ovat 872, Vukši-nič 854, Strupeh 852, Rovan 850, Arh 822) 5132 7. KK „Aero" Celje (Urh 876, Ferlež 855) 5039 8. KK „Stavbenik" Koper (Repek 847, Šircelj 836) 4901 Zmagovalna ekipa KK Celje, ki nastopa v republiški ligi je prejela v trajno last pokal, vse ekipe pa pismeno priznanje za udeležbo. Ivan Rovan ske gradnje za delavce in stanovanjske gradnje za delavce in stanovanjske gradnje nasploh, ob uresničevanju samoupravnih predpisov v zvezi z novostmi, ki jih je prinesel zakon o združenem dslu, ter menili, da bo v to smer potrebnih kar največ naporov, razpravljali pa so tudi o problematiki otroškega varstva. Za predsednika konference je bil vnovič izvoljen Milan Šinkovec, za podpredsednika Ivan Draginc iz TOZD Lesni obrat, za sekretarja aktiva mladih delavcev pa Jože Kastelic iz TOZD Projektivni biro. V TOZD SPO SO DAROVALI ZA DRAGE INSTRUMENTE NOVOMEŠKI BOLNIŠNICI 1. Zmaga Bambič, 1.200,00 din; 2. Andrej Bajc, 1.300,00 din; 3. Jože Barbo, 400,00 din; 4. Peter Bračko, 2.000,00 din; 5. Andrej Burgar, 700,00 din; 6. Stane Cimerman, 400,00 din; 7. Danica Daničič, 400,00 din; 8. Miha Duh, 2.000,00 din; 9. Jože Fabjan, 400,00 din; 10. Jože Fink, 400,00 din; 11. Anton Gazvoda, 1.200,00 din; 12. Zdenko Gosenica, 500,00 din; 13. Ciril Gruden, 800,00 din; 14. Slavko Fločevar, 400,00 din; 15. Janko Hrovat, 2.000,00 din; 16. Alojz Jarc, 1.700,00 din; 17. Mija Jankovič, 400,00 din; 18. Ivan Jeriček, 400,00 din; 19. Cvijetin Jevtič, 300,00 din; 20. Josip Količ, 400,00 din; 21. Milan Kapetan, 2.000,00 din; 22. Milka Klančar, 1.700,00 din; 23. Janez Kastelic, 1.000,00 din; 24. Franc Kocjan, 300,00 din; 25. Adolf Kraševec, 300,00 din; 26. Jože Kravs, 2.300.00 din; 27. Franc Kirar, 400.00 din; 28. Lojzka Legiša, 400.00 din; 29. Alojz Luštek, 900.00 din; 30. Anton Martinčič, 1.500.00 din; 31. Metod Medic, 400.00 din; 32. Rudi Meglič, 100.00 din; 33. Miro Milojkovič, 400.00 din; 34. Martin Novak, 900.00 din; 35. Viljem Novina, 600.00 din; 36. Jože Pavlič, 700.00 din; 37. Jože Pintarič, 2.800.00 din; 38. Marjan Radko-vič, 1.500,00 din; 39. Igor Romih, 1.500.00 din; 40. Jože Retelj, 400.00 din; 41. Jože Rozman, 400.00 din; 42. Anton Sečen, 2.000,00 din; 43. Ferid Salič, 300.00 din; 44. Radosav Stanišič, 400.00 din; 45. Anton Slak, 400,00 din; 46. Božo Tratar, 400,00 din; 47. Ivan Unetič, 2.000,00 din; 48. Slavko Vovk, 400.00 din; 49. Marija Grubaševič, 300.00 din; 50. Alojz Vukšinič, 500.00 din; 51. Anton Zorko, 400.00 din; 52. Marjan Zupanc, 3.400.00 din; 53. Ivan Zidarič, 700.00 din; skupaj 59.000 din. METKA BUČAR, SEDMA V SFRJ Strelka PIONIRJEVE ženske strelske ekipe Metka Bučar je na državnem prvenstvu za strelstvo, ki je bilo v maju letos v Ohridu, v konkurenci žensk osvojila 7. mesto. Nastreljala je 258 krogov in je samo za 7 krogov zaostala za državno prvakinjo. Metki Bučar, ki jo tudi v PIONIRJEVI ženski strelski ekipi cenimo kot izvrstno strelko, za izreden dosežek v Ohridu, iskrene čestitke! DOKONČNI SESTAV EKIPE ZA IGRE BREZ MEJA Izvršni svet je na 4. seji dne 17. maja potrdil predlog dokončnega sestava ekipe, ki bo zastopala Novo mesto na Igrah brez meja v Belgiji. Ekipa je sledeča: Vodja ekipe Jože Splichal; člani: Boris Oklešen, Slavko Kovačevič, Ljubo Munih, Matjaž Cerkovnik, Sašo Fuis, Slavko Seničar, Davorin Rangus, Jože Može; članice Stana Molan, Ana Brajer, Marta Bon, Marija Frančič, Zdenka Rajer; rezervi: Rafko Križman, Marinka Suša. B. K. NA ŠIG 78 V IZOLI SMO OSVOJILI 3. MESTO! 3. junija je bilo v Izoli finalno tekmovanje ŠIG—78. Kot finalisti so odšle v Izolo PIONIRJEVE ekipe kegljačic, strelk in strelcev ter odbojkaric in odboj-j karjev. Zlato so v Izoli osvojile | kegljač ice in strelke, srebro od-j bojkarice in strelci, bron pa od-i bojkarji. V ekipni razvrstitvi je : PIONIR zasedel 3. mesto! Vsem športnicam in športnikom za izreden dosežek čestitamo! Več o ŠIG—78 bomo poročali v prihodnji številki. OBČNI ZBOR KONFERENCE SINDIKATA 26. maja je bil v Novem mestu v sejni sobi DSSS občni zbor konference sindikalnih organizacij. Konferenci tega sklica je potekel štiriletni mandat, prvi v obdobju po zadnjem Kongresu Sindikatov, ki je uvedel konference kot novo obliko sindikalnega dela. Delegati so na občnem zboru poslušali poročilo dosedanjega predsednika konference Milana Šinkovca, poročilo o finančnem poslovanju in poročilo nadzornega odbora. Razpravljali so o programu letnega delovnega načrta konference za leto 1978 in o finančnem načrtu konference za leto 1978, ter oba programa, oziroma načrta z manjšimi dopolnitvami sprejeli. V razpravi so se največ pomudili ob vprašanjih stanovanj- Te dni so že izročili namenu lepo, novo blagovnico Dolenjke v Trebnjem, ki jo je zgradil TOZD Gradbeni sektor Novo mesto živa kronika® V času od 16. 11. 1977 do 15. 5. 1978, je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: V POKOJ SO ODŠLI: Albin Primc, gradb. delovodja TOZD gradb. sektor Novo mesto, Jože Strugar, dir. TOZD MKO, Franc Tekstor, kov. mojster, TOZD MKO. KOT PRIPRAVNIKI SO BILI SPREJETI: Marjan Knez, gradb. tehnik, Valerija Kranjc, ekon. teh., Dušan Juki, dipl. gradb. inž., Ivan Kočevar, dipl. vis. šole za org. dela, Zoran Maletič, ekon. tehn., vsi v Del. skup. skup. služb, Dušan Končar, dipl. inž. arh. v TOZD Projekt, biro, Stjepan Pintarič, gradb. inž. in Srečko Kežman, gradb. tehn. v TOZD gradb. sektor Zagreb, Zdenka Rajer, soc. delavka v TOZD gradb. sektor Novo mesto. IZ JLA SO SE VRNILI: Mario Pečar, gradb. tehn., Janez Bele, gradb. tehn., Marjan Zupančič, gradb. tehn. v TOZD gradb. sektor Novo mesto, Boris Kranjc, gradb. tehn. v DSSS in Dušan Pavlič, dipl. el. inž. v TOZD Projekt, biro. V JLA SO ODŠLI: Franc Pfi-bar, strugar, Franc Kulovec, avto-meh. in Peter Klobučar, avtomeh. iz TOZD MKO, Janez Sever in Marjan Malnarič, gr. tehn. iz DSSS. DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: V TOZD SPO: Jože Praznik, Milan Potočnik, Albin Trefalt, Prane Praznik, Jože Štangelj, Emil Venta, Franc Štefanič, Jadran Šibelja, Jurij Jauh, Edi Raduha, Marjan Lunder, Janez Kersnič, Anton Fabjan, Nedžo Stojakovič, Ivan Vidmar, Nikolaj Oberč — vozniki; Alojz Macedoni, Evstahij Janežič, Janez Blažič, Jože Pirc, Muriz Fbsič, Marjan Bezek, Jože Kruh, Miko Krsmanovič, Jože Zupančič, Milenko Kersnič, — strojniki TGM, Marjan Poljanec, Sretko Cigan, Silvo Blatnik, M unib Perviz, Josip Lipušček, Božidar Vidmar, Branko Preskar, žerjavisti, Bahrija Poljak, vzdrževalec, Ivan Štangelj, strojni delovodja, Jožo Budimir, sklad., Alojz Berus, strojn. tehnik, Nada Pavšelj, ekonom, tehn., Bojan Ša-šek, delavec, Anton Drčar, elektro meh., Olga Rozman, tajnica. V TOZD MKO: Janez Kopina, avtokl. Milojko Milovič, avtokl., Zvone Pavec, sklad., Peter Klobčar, Milan Barbo, Franc Pajek, Boris Ložar, Drago Foršček, Živko Boškovič, Jože Božič, Anton Pezdirc, Janez Smuk, Janez Kranjc, Karol Avbar, Milovan Todorovič, Bogdan Krašna — avtomehaniki, Anton Kebelj, sklad., ErnaTerop-šič, likvidator, Egidij Šinkovec, stroj, tehn., Jurekič Marija, admin. tehn., Janez Blatnik, obrat, elektr., Branimir Petrič, elektromeh., Mihael Dolinšek, elek. inštal., Franc Cimermančič, avtokl., Miran Mihalič, avotličar, Janez Škrlec, avto-elekt., Borko Zečevič, strugar, Ana Kopina, čistilka, Branko Pirc klju-čavn., Franc Ogrinc, varilec, Rifat Bučan, ključav., Jože Božič, klju-čav., Mihael Duh, delovodja ključav. str., Ante Arabadžič, varilec, Tanasko Vasilovski, varilec, Mirsad Sinanovič, delavec: V TOZD Lesni obrat: Franc Derganc, mizar; V TOZD gradb. sektor Krško: REŠITEV KRIŽANKE jeaq 'opjauiv 'uopuoq 'ueiu-iON VdV 'wepv 'VNd '!d 'ajtej_ 'ov '>|8|8ppo 'jbsj/\ 'e 'jBujj. •0||6v '±1 'OM 'Z1 -ue TaJeqe>| 'jBJajg 'ajee 'ua 'bibja Budo|>)ajd 'OZ 'ZS 1 'ja1 '>|9abp 'sou 'gg 'b; -bja e^moiujBg 'jb; ';Bjqo jusaq Nedo Perič, gradb. delovodja za potrebe Libije, Andrej Kozmos, gradb. tehn., Rajko Lasič, gradb. tehn., Maksimilijam Pavlek, gradb. tehn., Biljana Pilič, grad. tehn., Mi-lorad Pozderovič, gradb. delovodja za potrebe PDE Libija; V TOZD gradb. sektor Zagreb: Adam Golubič, gradb. delovodja, Muhamed Vojnikovič gradb. delovodja, Adam Pavlič, gradb. delovodja, Viktor Lekič, gradb. tehn., Andželko Ivankovič, gradb. delovodja, Tomo Ivanovič, gradb. delovodja; BILTEN je glasilo kolektiva SGP PIONIR Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 4000 izvodov. Odgovorni urednik je Jakob Andoljšek, člani uredniškega odbora pa so: Zdenko Radecki, Peter Bračko, Katjuša Borsan, Pavle Haložan in Ivan Markovič. Naslov uredništva: BILTEN SGP PIONIR, 68.000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Stavek, filmi in prelom: ĆZP DOLENJSKI LIST, ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.