gospodarske, obertnijske narodske Ish&jajovsakosredoin saboto. Veljajo za celoleto po posti4fl„ sicer3fl.; za pol leta 2 fi. po pošti, sicer 1 fl.30kr. Ljubljani v sređo 10. septembra 1856. Nekaj za cbelarie in klipovavce inedli. P08uèi ZUI,aJ hrama tudi ne ™zdnen; veći sodje pa neraz- dneni radi splesnjejo v hramu in zunaj. Ni puščati drož v njih, tudi malo ne, ki rade gnjijo in smerdljiv duh narejajo, ampak drože je treba vse čisto iz njih spraviti, in žganjar-jem prodati, svinjein pa jih ni dajati, ker rade po njih šink v Cas se bliža, da se bo med (sterdj prodajal in kupo val. Naj tedaj prodaj in kupcem nekaj važnega povém Vsakemu je znano, kakor hitro paša za pridne cbelice mine, grejo že kupci z brentami in sodci med skupavat, pa ne premisiijo, da čbele tako dolgo . dokler kaj dobre paše ali ikre dobé. Ce kaže y da se do bratve ali do novega imajo, zmiraj zalego nastavlj in da vsaki panj ima pi pervem koncu po 3 ali 4 funte nezvaljene zalege, ktero cbele še le 14 dní potem, ko paša neha, popoinoma izvalijo. Ako se tedaj čbelam med vzame, kadar paša neha, ta zalega f zapljunki) lepi med osmradi, in ako se s takim me- dom čbele hranij bolijo pa pomerjejo T za medico vina sodec ne more več do dobrega posušiti, je boljše malo vina v njem pustiti, da vinski duh ohrani, kakor pa na pol posušenega ali velega za vino oberniti. Silno veliko je na dobri čedni posodi in na dobrih sodih lezece. Beri tudi še tako zrelo in dobro grojzdje, če vino v smerdljivo posodo pride, boš le smerd- ne more tak smerdljiv med dober biti. Resnično vam po vém, čeravno sladké reči že 69 let rad jém in pijem, 1 j i v c a imel in ga sam pil. Vino dušca več ne zgubi. nu vendar medica oljo gori rečene smerdljive zalege ka kor ne diši Da se to ne zgodi, je treba prej dobro pogledati, kam da se bo vino djalo, in je treba prej posodo v dober stan djati, preden se nalivati začne. Je kak sodec plesnjiv, ali pa so Pametno in koristno bi tedaj bilo, da bi kupci 14 dni pozneje sterd kupovali in raji pol krajcarja vsaki funt dražje plačevali. droze v njem zgnjile , ga je ali ima sicer kak hud, zopern duh, treba prej popraviti. Plesnjiv dulťse odpravi, če 'K v ali pa ce ga z živim apnom Morebiti bo pa kdo rekel: „po tem takem zgubi sakterem polnem panji naj manj 4 do 5 funtov medu pri To je res, — a I, dragi moj, pomisli, da vsaki cent tako čistega zve pio v njem zažgemo , še boljši pa s k i o r o v i m apnom, znotrej potrošimo, nekaj dní tako potrošenega pustimo, potiej dobro z vodo zmijemo, in mu zadnjič z dobrim vinom spet dober duh napravimo, medií e» ■ H p VMM ■■■ ■ ■ je 3, tudi 4 gold, več vreden, in vsaki pameten me • ^ » ga va-nj kako merico vlijemo in sod obraćamo, da se ga dár ( lectar i bo tak čist med z veseljem vsaki funt 2 kraj- dni ti doge napijó earja dražje plaçai, in tudi medica iz tako cistega medu se bo lože spečala. Naj bi pač zavoljo pregrešne lakomnosti moje besede y So drozi v njem zgnjile, je treba sod r a z-vso gnjilobo iz njega zvesto postergati, z živim ali pa k 1 o r o v i m apnom ga potrošiti, in potiej ž njim tako, kakor prej s plesnjivim storiti. Je sod pa suh in brez sad ne ostale! Pač bi prav bilo, da bi viksa go sposka v teh zadevah postavo dala. v J. Zavski ne plesnjiv, ampak operhnjen ali kakega pustega duha, je treba ali malo žvepla v njem sožgati, ali ga pa samo pomiti in z dobrim vinom poboljšati. Je bila v sodu prej kaka birsa, kak kovbin ali skaženo vino, se tak sod ne dá v e č za dobro vino napraviti, posebno če je kovbin dolgo v njem bil, ker bo tak sod vino zmiraj kazil. Ce je tak sod , svetujejo zurjeni vincarji n o v in fira ie škoda zavreči se Od vinskih posód nekoliko. v Zlahna kapljica se nam obeta letos od vseh straní, ker od 1834. leta se ne pomni več, da bi bilo grojzdje tako zgodaj zorilo kot letos. Bog obvaruj ljubo tertico le še ta sledečo pomoč, posebno če sod ni dolgo takega vina hranil, mesec; naši gospodarji pa naj se ně prihité z branjem, da Tak sod se naj včs razdene, naj se vse doge prepahnejo ; bo vino toliko bolje. Ker vse obeta dober pridelk, naj ome- potiej naj se spet zloží, malo nabije, brez dnov po koncu nimo nekoliko od vinskih posod, ker one zamorejo dober postavi, in naj se v njem zakuri in precej močen ogenj kake pridelk dober ohraniti, pa ga tudi skaziti. pol ure v njem naredi in z vodo , da se vzame y gasi, da Ze pri branji naj se skerbi, da so posode, škafi, brente, ogenj iz njega bolezen in hudobo vzame, tudi dni naj se , kadí, kakor je v vsem potreba, v lepem stanu, tako ožgete ; po tem se zaprè, in se ž njim kakor z novim čebrij ^^I^HH da je vse čedno in snažno, da v njih prej kislega zelja sodom ravná. ali repe ali kake gnjilobe ali kaj tacega ni bilo. Ce so Nov so d pa se nar bolj tako za vino pripravi Naj take posode tudi potiej umite in osnažene, vendar ne se vzamejo dob d V f ali pa vina po primeri soda y veljajo več za branje, ker se les tacega duha navzame, ki ga ne zgubi več; ampak vsa posoda, kar je je za vino, naj bo posebej, v čednem kraji in v hramu, in samo za grojzdje polič na vedro, in pa solí 1 lot na vedro, in naj se vse to v loncu dobro skuha da vrč, in naj se vrelo v nov sod vlije, berž zapili, semtertje nekaj časa valja in prekucuje, da se in za vino, pocejena in suha, in naj se varnje, da se ka- sod tako zakuha. Taka čorba naj bo v sodu kake dm y m kesra duška ne navzame, da kake droží v njih ne zastanejo preden se nastavi, se to iztoči in sod pomije Je sod hra m »»v/ v.- . ..ja.. ------ J "—----7 ~~ -----— ----_ r-----> - ; se ne usmradijo , ali da ne operhne, ali da se kisec s stovega lesa, je treba nekaj časa prej vode va-nj djati tako posodo ne zajema, ali v nji ne prenasa, ali v nji ne hrani itd. bolj kropa, in ga vsak dan valiti, da voda sirovino in cer nilo iz lesa vzame, in se še le potiej, kakor je prej To veljá tolikanj bolj od sodov, ker vino v njih ostane, bilo, naj zakuha Da vinska posoda Če se tedaj skozi leto kak sodec sprazne , če vratec nima, naj se razdne ; če pa vratica ima , naj se odpró, in naj se na suho, na sapo , pa ne na solnce, ampak v senco dene, nar bolja, in pa mecesnovega keg dobra y je znano. Starega, mehkega, kerhkega hrasta, ali pa jelovega lesa je da se dobro posuši; če ne, bo splesnjeval in po plesnobi terdo, neprijetno, včasih še kislo vino. dišal, in v tacega ni vina devati. Ce je sodec majhen, se čespljevega, verbovega lesa je sod dober in rad dobro vino Terd mladikast hrast delà Tudi iz murbine 292 delà; manj dober pa je češnjev ali bukev, gabrov in hru-šev; za nič pa orehov. Kamniti sodje bi nar boljši bili, in jih imajo že nek po nekterih grajščinah na Ogerskem, todc dragi so. Ce bi leseni sodje v kletu dobro vzidani in obzidani bili, bi, mislim, kamnite namestovali. To pa je le pri bogatih vinorednikih mogoče. , Te reči tedaj in take previdnosti zadevajo vinske shrambe in posode. ____________________Zalokar. Krajopisje. V v Ćićarija ili pa Ciči. (Konec.) - v v Popisal sem čiško zemljo; naj se od Cicev , njih jezika, obleke in navad nekoliko govorim. Od kod imé Čivči, se ne vé. Valvazor v svojih bukvah piše, da so Čiči v starodavnih časih iz Azije les prišli in da imajo od nekega azijatiškega naroda imé. Pa kdo zamore resnico tega zagotoviti ! Čiči, terdi in krepki ljudjé, so vajeni vsakega delà in utcrjeni v terpljenji in nevarnostih. Večidel so velike postave. Ni v vsem resnica, kar se od njih slabega po svetu govori; sedanji rod je miroljuben in pošten. Po Čičaríi v temni noči lahko potuješ brez strahu, brez nevarnosti. Ze več let je preteklo, da se od ropa nič slišalo ni. Tajiti se pa ne more, da nekdaj je bilo vse drugače. Ko so v naših deželah Francozi vladali, so v Čičaríi navadno ropanje oštro kaznovali. Še sedaj parnetijo přilétni možje kraj, kjer je bil Čič obešen za male krajearje, ki jih je ukradel. In še sedaj je v nekeni kraji viditi poderta hišica, kjer je bila zmiraj vojaška straža. Al sedaj vsega tega treba ni. Tudi prijazni so Čiči; kadar te sreča Čič, te prijazno pozdravlja: „Hvaljen Isus i Marija44. Prijazno ti pot pokaže in rad pové česar ga vprašaš. , Čiči radi vino pijejo in včasih še preveč. Kadar se pa napijejo, so veseli in pojejo, da je kaj. Ako člověk v nedeljo pri kaki kerčmi stoji, si mora ušesa mašiti, — tako strašno vriskajo! Blizo krajnske meje bivajoči Čiči govoré slovenski jezik, ki pa je s hervaškimi besedami zmešan, — tisti pa, ki blizo Istre bivajo, govoré hervaško s slovenskim mešano narečje. — Samo v dvéh vaséh , kjer je j edro Cičev, govoré svoj lasten jezik, kteri menda nobenemu evropejskemu jeziku ni podoben *). Drugi Čiči ga ne govoré, pa raz-umejo ga skorej vsi. Naj bolj je ciganskemu podoben. Misliti se smé, da so Čiči iz ptujih krajev ta jezik přinesli, pa ga malo po malem s slovenskim in hervaškim sosednim jezikom zamenjali. Le v Muiiah in Zejanah — dvéh od drugih ločenihv vaséh — se je še obderžal. Oblačijo se Čiči v debelo večidel domá přiděláno sukno. Možki nosijo bele hlače in rujave jopiče, opanke na nogah, na glavi pa širok klobuk. Kadar je hud mraz, imajo še suknjo do kolen dolgo. Ženske pa so skoraj ravno tako oblečene kakor Krajnice. Le v pred omenjenih dvéh vaséh je, kakor jezik, tako tudi obleka čudna. Čičke imajo zgora druge obleke iz celega kosa rujavega sùkna narejeno suknjo; to verh druge obleke oblačijo in se še z rudečim pašom opasujejo. Zmiraj gologlave imajo čudno spletene kite, med kitami pa rudeče trakove zamotane. — Zgodaj v jutro nosijo v Bistrico na herbtu žito v mlin in svoje narodne pesmi popevajo. Kakošna pa je hrana (živež) Čičev? Ker je narava Cičarijo le z malo rodovitne zemlje obdarovala, si morajo Čiči po drugih potih potrebne hrane služiti. Nekteri vozijo ali s konji ali pa s kravicami po cestah. Čudno se bo zdelo mojim bravcem, da rečem ,,s kravicami vozijo". In res je taka. Krav vpregati sicer ni napačno, al treba jim je potem obilneje klaje. Kjer pa te ni, ostane živina tako majhna in slaba, da bi se čiške krave lahko za koze imele, ako ne bi mukale in bi brado imele. — - - j i i ■ MI i« nr- —--m—u-- V *) Skoda, da ga nam niste dali nekoliko za pokušnjo. Kako, na priliko, molijo Oče nas? Vred. Tudi hodijo nekteri na Hervaško po -vino; prodavajo ga kerčmarjem, imenujejo jih „tovornike". Drugi, ki so bliže Reke, nosijo ali na herbtu, ali na osliću ali muli v Reko derva, in se s tem živijo. Drugi spet. ki blizo gojzda stanuj ej o, hodijo v gojzd, žgejo oglje in ga okoli prodavajo, naj več ga pa v Reko in Terst na mulah znosijo. Ti oglarji so naj več Munci, Žejanci in Bergojci. Kaj bi ti revni ljudjé počeli, ako bi gojzda ne imeli! Kar je modri Stvarnik na eni strani vzel, je dal na drugi. — Malo Čičev se živí z živinorejo. Nekteri delajo jesih in ga križem po svetu prodajajo, drugi pa, ko so se postarali ali pa solenúhi, kterim se delo merzi, se klatijo okoli s periščem lorbarja in s tem potoma milošne prosijo. Pač bolje bi za take lenúhe bilo. da bi se kakega delà poprijeli!— Naj še v kratkem čiške šege ali navade popišem. Kar se njih ženitev tiče, se malokdaj vidi o pustu ženitev. Le málokdo se pri njih o pustu ženi ; vsi čakajo, da se jim ovce in koštruni odebelé. Tistikrat, to je, v jeseni, je pa vse polno ženitovanj. Po tri dní imajo velike pojedine, pri kterih pojejo in plešejo svoj národni ples. Njih ples pa ni drugega ko golo skakanje po miri. Pri kerstu otrok nimajo posebnih navad. Pri pogrebih spremljajo vsi sorodniki, znanci in prijatli mertvega na pokopališče. Ko je mertvi zakopan, se veržejo sorodniki na grob ter milo jokaje vse dobre delà mertvega preštevajo. — Ko so se jokati in stokati naveličali, gredo vsi skupaj na dom mertvega, kjer veliko pojedino naredé. Opijanijo se velikrat in vriskaje gredó potem vnak na svoj dom. Žalost so potopili v vince. Popisal sem tako ob kratkem čiško zemljo, hribe, doline in prebivavce, naznanil sem njih dobre in slabe lastnosti. Vidili smo po kako mnogoverstnih potih si ti ljudjé potrebnega živeža iščejo, ker vidijo, da jih zemlja sama rediti ne more. Naj nam bodo v izgled, da trud in delo vse premagata ! * V Bistrici 26. augusta 1856. Janez Bile. Slovstvine stvari. Kratek pregled starega slovstva hervaškega. Po Ant. Mažuraniću poslovenil Fr. Bradaska. (Dalje.) Nověji pesniki so se trudili, da bi bili jezik po izgleda talijanskoga blagoglasnejega in gladkejega napravili , al s tem so se vse bolj oddaljevali od naravnega jezika. Pervi začetek v tem, misli se, da je storil Čubranović v svoji „Agystiern", in ker je ta občinstvu jako dopadla, sledili so ga pozneji pesniki čedalje bolj. Ko je pa nazadnje eden njegovih slediteljev G u n d u li č stařeji (1638) hervaško pesništvo na najvišji verhunec povzdignil, potrudil se je vsak, kteri je bolj dopasti želel, da je stavil vso skerb na blago-glasje verzov. Al skerbni za unajno lepoto in oglajenost verza, padali so vse bolj v nasprotni pogrešek, da jim je bil jezik čedalje manj naraven pesniške lepote. To pa je uzrok, da je po smerti G un duli ča začelo padati naše pesništvo, kajti ga pozneji pesniki: oba Palmotiča. Jon in Jak op, štirje Bun i či, Ivan stařeji in mlaji, Nikola iu Savo, Ivaniševic Bračan, Vladislav M i n č e t i c, Hana velič Horčulan, Vitezovič Senjan, Vitaljič Vi-šanec, Gun duli č mlaji in drugi, ki so tistega stoletja sledili , tudi z največjo prizadevo niso mogli na enaki visini vzderžati. Sicer tudi pozneje ni manjkalo takih pesnikov, ki so se raji starih deržali, kakor na pr. ban Zrinski (1660). Barakovič Zadran (1682) itd., — al ti, ako ravno so iz ene straní morebiti še přetekli svoje učitelje v pogreških, niso mogli iz druge doseći njihovih krepost, ter so tako le majhno si pridobili slavo. ♦Tako nam je padalo pesništvo sto let, dokler se ni uperi Gjorgjić (1737), da ga s svojim jakim umom zopet do Gunduliceve višine povzdigne. In zares je mnogo storiL v tem; ali ni mu bilo potem ne enega s tako jakim duhom obdarjenega pomoćnika. Bili so nié manj se potem v Dubrovniku pesniki veiike cene, nekteri celó izverstni v svojem predmetu, na pr. Gledjevič, F er i č, B e tond ici, Higja Sorkocevič, Sal a tie in drugi, al nobeden od njih se ni približal Gjorgjiéu, še manj pa Gunduliču. Ko je na koncu 18. stoletja tako onemogel duh pes-niški v Dubrovniku , ki je od pervega nastopa narodnih naših pesnikov kolovodja bil, so se oglasili v notrajni, od morja oddaljeni zemlji nekteri domorodci, ki so počeli oživljati iz-dihajoče pesništvo hervaško. Ti so bili: oba Relkovića iz Svinjara v Posavini, Ha niž lič, Porezan (z Rosa-liom). Vid Došen in Kermpotić Ličani, Katanćić Valpovljan in drugi. Al to pojavljanje je terpelo kaj malo časa. ker se je zopet izgubilo po njih smerti. — Toliko naj bodi rečeno o pesništvu. Ne z vez an govor pa ali proza se je obdelovala v našem narodu v obče premalo in najmanj ravno tam, kjer je pesništvo najbolj cvetelo, to je, v Dubrovniku. Dubrovčani so rabili jezik hervaški samo v posebnih domaćih in selskih opravilih fcer so zato gojili pesništvo le kot stvar razvese-Ijevanja, samo za prijetno zabavo (kratek čas) in razgovor v svojih družinskih krogih. Kar je pa le kolikanj tirjalo res-nobe, naj je že bilo to v občih njihovih skupnovladnih, sodniških ali posebnih poslih, kakor tudi v stvaréh na ktero koli znanost spadajočih, — v vsem tem so se osluževali latins kega in talij ans kega jezika. To je vzrok, zakaj razun kake molitvine knižice, kterega življenjopisa svetnikov in kakih pripavedk celó nobene proze imeli niso. Kolikor so pa drugi manj obdelovali pesništvo , toliko bolj so od preteklih 200 let delali in napredovali v prozi, tako, da gotovo stareje znanosti ni, v kteri vsaj ktera kniga ne bi bila pisana v hervaškem jeziku. Priznati pa se mora, da se naj bolja proza bere v starejih življenjopisih svetnikov iz 15. in 16. in pa v pripovedkah iz 17. in 18. stoletja. (Dalje sledi.) Ogled po svetu. Običaji (šege\ serbskega naroda. Serbi molijo k Bogu občno trikrat na dan ; zjutraj kadar vstanejo, zvečer pred večerjo in po večerji, kadar grejo spat. Najprej se skramljajo na noge možki, za njimi žene in otroci; toda nobeden ne smé prenehati in se vsesti, dokler starašina molitve ne konca. Oni pa ne molijo enako; kar kdo zna, ono govori šeptajoč, samo starašina smé govoriti malo glasneje, da se razume. Tako moli mati k Bogu za sina, da ji bode živ, zdrav in srečen; sestra za brata, ako je na vojsko šel, da se zdrav povrati itd.; drugi spet dostavljajo: „Da se s strahom poklonimo in pomolimo Gospodu Bogu in Bogorodnici (Marii Materi Božji), sladkému Kristusu in češčenemu kerstu". Ta dan pred nedeljo in pred velikimi prazniki prižgejo vošeno svečo, in jo pritisnejo na zid, starašina pa vzame ogenj in kadilo ter pokadí najprej svečo in svete podobe; potem se pokadé vsi zaporedoma in molijo pred svečo. Pri vsem tem ima Serb navado izuste-vati: „Bože pomozi!" in prekriževati se, kadar sede za mizo k jedi; kadar vstane izza mize, navadno reče: „Bog da po-može in da naj nam tekne" ; kdor žganje al vino pije ; kadar misli pospavati, kadar se na konja usede in ko kihne (ali naj si bode pri kakoršnem koli delu) takrat samo reče: „Bože pomozi!" pa se ne prekriža. Kadar ga žeji, ali če zijevne ali zdihne, reče: „Bože milostivi ti pomozi" ali „živa Bogo-rodniea ti pomozi!" Kadar kakošno željo razodene, pravi: „Ako Bog da", ali „ako Bog da zdravje" itd. Po Y7uku Štefan Karad. poslovenil Idrijanski. Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Istre 3. sept. F. C. — Přetekli teden so milostljivi teržaški škof po raznih farah Istre krog Pazina biřmovali in prišli v Pazin preteklo saboto zvečer. Čakala jih je velika množica pred mestom s cerkvenimi banderi in gore- čimi baklami, ter jih je slovesno v mesto spremila. V nedeljo zjutraj je bila birma; popoldan pa so obiskali tukaj sne začetne šole in gimnazijo, in so v vsakem razredu učence izpraševali, kteri so jim prav dobro odgovarjali. Znaní so škof kakor poseben prijatel mladosti in šolske omike, pa tudi iz vseh šolskih predmetov kaj inično izprašujejo. Po ^ ^^ a A jf IH. I 1 ■ I ^ 3L ■ I ' i ■ i ízprasevanji so dělili med naj bolj marljive učence dařila. Drugo jutro so se podali v Tinjan birmat in od tod v Terst nazaj. — Znano je, da so Istrijani prosili, da bi se Istra iz colne zaveze izločila. Ni še davno, kar je bila zastran tega komisija iz Dunaja tukaj, ki je soseske v tej zadevi zaslišavala. Izid preiskovanja še ni znan ; nadjamo se pa, ako ne popolne izločitve iz colnega društva, saj važnih olajšav v colnih zadevah , ker skalovita Istra, uboga dežela , brez vode, brez rek in obertnije, ki prebivavcev ne more živiti, je navezana na Terst in Reko, kakor truplo na glavo.— Zraven tega ubožtva jo tare skoraj vsako poletje nemila suša, da se na njivah sušé poljski pridelki. Zadela jo je ta nesreća tudi letos, in milo so gledali prebivavci, kako je večkrat jug podil goste oblake nad njih glavami na krajnsko zemljo, ko je žeje zevala njihna zemlja. Hvala Bogu, da se terta povsod ozdravlja, in da bo še precej vina! Prihodnje leto — pravijo vinorejci — se nadjamo popolnoma zdrave terte, ker povsod poganja lepe, čverste mladike. Vino je tisti pridelek Istre , ki naj več zdá, in varuje marljive pre-bivavce v dobrih letinah lakotě in jim polni mošnje. — Ker sem že unidan nekterim pridnim sadjorejcem zasluženo hvalo dal, naj vverstim danes še enega med-nje, ki je mnogo zemlje, zapuščene, s sivim kamenjem obsejane, po velikem trudi in prizadevanji, v lepe verte spremenil, in to je gosp. fajmošter v Roču, Urban Golmajer. Taki možje zaslu-žujejo pri nas toliko večje hvale, kolikor revniša je dežela, kolikor veči je trud, ker pripravljajo boljšo příhodnost deželi. — Da smo marsikje za Krajnci zaostali, priča vam tudi to, da imarno v Pazinu le en sejm na leto, teržnega dnéva med tednom pa nimamo nobenega. — Cujem , da se oblastnije trudijo za osnovanje kmetijske družbe v Pazinu. Prav je tako! Iz Gojačevega na Vipavskem. * Že dolgo nisem nič pisal, kako je kaj pri nas. Naj varn tedaj povém, da letošnjo letino zamoremo še manj hvaliti kakor lansko. Kriva slabe letine je pa suša, ki je predolgo terpela. Turšice bo prav malo, fižola srno tudi manj kakor lani přidělali. Vendar se pri vsem tem enega pridelka veselimo, in taje grojzdje, ktero letos ne bolehuje, in kterega, hvala Bogu, je dovelj. Skoda le, da je 3. dan t. m. se vzdignila silna burja, ktera nam je veliko tega ljubega sadií na tla vergla. Ta nesreća je pa še rnajhna, proti neki drugi, ktera se je ravno tisti dan zgodila. Nekega moža, kteri je šel še z drugimi tovarši iz hoste, je burja na poti čisto končala. Tovarši mu celó pomagati niso mogli, ker so sami pomoči potrebni bili, in tako so ga mogli samega v hosti pustiti, kjer je žalostno končal. Niso sicer nič derv domů přinesli, pa so bili zado-voljni, da jih ni enaka nesreča zadela, kakor unega reveza. Iz Ljubljane. Po gosp. dr. Kl un u, ki je 1. dan t. m. Ljubljano zapustil, je gosp. dr. Vranič tajništvo ku p-čijske in obertnijske zbornice z a čas no prevzel, — gosp. V i dr. Etbin Košta opravilstvo zgodovinske družbe,— gosp. Dragotin Dež man pa vredništvo nemškega Ijubljanskega časnika „Laib. Zeitung", ktero bo konec tega mesca začel. — Přetekli četertek sta se gospoda Drag. Dež man in Ferd. Schmidt podala v véliki zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Prago in gospoda Jer on. Ulrich in V. Peške menda že poprej. Gosp. Dež man je obljubil z gosp. dr. Strup i-om vred iz tega zbora „Novicam" kaj pisati, kar bi utegnilo našim bravcem mikavno biti. Po tem zboru gresta na Dunaj v zbor naravoslovcov in zdravnikov. — Včeraj in predvčeranjern smo imeli slavnega dr. Vuka Stefanoviča Karadžiča v Ljubljani, ki je na poti iz Tersta, kjer je bolnega prijatla obiskaval, se pri nas mudil, da je zapuščino Kopitarjevo v naši licealni kniž- 2 il 1 nici ogledal smo se Da smo kaj veseli bili takega pohoda in da edinih misel s franeozk radovali preslavnega starceka še tako krepkega viditi, ni nam treba praviti. Včeraj zvečer jo je spet odrinil na Dunaj. sel z angležko zastran fran coz k Nap o 1 i ta ns k e pa edinih mi- Da ste si rus prijazne k in turška vlada sopet kakor pred 5 se di iz ojsko teg ? Novičar iz raznih krajev. poslanec Butenjev sultan prijazno sprejel da 23. p. m. je novi rusovski dosel v Carigrad ? 25 p. m. V je novice iz Moskve so polně Po telegrafnem naznanilu iz Celovca sta Nju velič, le oď slovesnost sedaj popisov, ki zadevajo kro na nje carovo presvitli cesar in cesarica 5. dan t. m. zjutraj po sedmih ki boj , m vse govori nek takošne, da enake krásnosti nastopila potovanj telegraf naznanil, po go da so pr nj zelez ni co rnilostljivo obljubili « y kmali došel ava zasti m Koroškem. Tudi je cesar odboru za koroško klep í, da tnij e, ktera je od da mu bo naj visj dolgo se gov 8 Ze preklicati ali saj predelati; ministerstvo zastran te napi bi se utegnila post leta 1803 veljavna, pravosodja je, spoznavši, da ta postava ni kaj primerna kaj one mislijo o tem : ali naj bi se preklicala ta postava popoinoma, ali le prenaredila? Kakor iz dunajskih časnikov časom, vprašalo obertnijske in kupčijske zbornice slisiino, je odbor dunajské zbornice to vprašanje že v svoj ^H^B^IH^I^HHMB^H^HÉtaHiMIHflHfelMl da prevdark vzel in enoglasno sklenil, da bi bilo naj bolj se cela postava zastran o » der tnij e prekliče in da naj bode vsakemu pripušeno obresti (činže) kolik j «i n a k m posojevati le takrat kadar kdo na kant pride ali konkurzu zapade, naj veleva i zastavnih ali hipotekarnih dolgovih le 5 postava, da se pi od 100 činža jemlje, pri kupčijskih dolgovih pa 6 od 100 kaj bo ministerstvo po da se ne bojo 5 Kaj bojo rekle druge zbornice in vsem tem sklenilo, se ne vé; gotovo pa je oderali ljudjé, ki dnarja na posodo potrebujejo, potem nič huje, če tudi postave zastran odertije ne bo, kakor sedaj, ko odertniki sto ovinkov véjo , se ogniti postavi; naj bolja pripomoć zoper odertijo so javne (ocitne) upne naprave kakoršnega koli imena, ako od njih človek, ki dnarja potřebuje , proti primerni zastavi in poštenemu činžu ga lahko dobi ; dna rj je pa tudi h preostro, da bi kapital v ne smel več dobička donašati kot 5 od 100, ker mnogokrat tistemu, ki je dnarja na pósodo vzel m ga za to ali uno obertnijo ali kupčijo, izposojeni dnar donasa po 10 odstotkov. rabi Še od nikodar nismo letos slišali ? da krompir te dní brali cesti v Kre cr » • » • njije , sc us V le v Ka den ski okolici na Ceskem, smo prikazala precej huda bolezen. — Ob irnji Avstrii so potniki vidili ne ravno cuden, vendar pa redek prikazek da mnogo cesp 5 na kterih je \ padalo, je jelo iznova isélo mnogo zrelega c vest sadií in jim je perje ze od Telegraf je prinesel iz Ne všatclj a (Novega grada) v S vaj ci novico, da ste se ljudovladna (republikanska) in pa kraljeva stranka spčrle tako, da je kerv h trail ka v HHM bitka se vnela med njima. Kralj Nove m g radu štiti in se je zbrala hipom se je namreč hotla vlade poia- zdignila nad Jjudovladno stranko; ta pa je vso svojo moč skupaj in je z naskokom vzela grad; na obéh stranéh je bilo veliko kervi prelite. Da bravci naši razumejo ta razpor, jim ob kratkem povémo, da k t Nevšatelj ski v Svajci spada od ene sti švajcarske zaveze, od ene pa je knežij pod rr » k ra lj uske je tedaj tako reči, polután Vilhelma III., ki je vladal h koncu 17. stoletj 1848, ko se je mnogo ta kanton oprostil pruske stvari prekucnilo na svetu mí v kolo ospodstvom od časa kralja — v letu se ie tudi «* » ispodstva in je svojolastno vlado osnoval ; al pruska vlada ni imela časa se takrat za potegniti, in tako je ostal ta kanton v švaj- ojo pravico carski zavezi brez pruskega gospodstva, pa ostala je tudi stranka za kralja pruskega zraven narodnih aJ kih strank , ki so se sedaj sprijele, pa menda ne boj apravile kakih večjih homatij. — Vlada špan j s ka je raz glas ukaz da je der Zastran š pa nj skih in žavni zbor (Cortes) razpusen. napolitanskih homatij se sliši, da ste se angležka in francozka vlada popoinoma porazu-inile; angležka vlada je nek sedaj o španjskih zadevah in časti Evropa še ni doživela Menedi in Blaženka. Balada. ije strašiven se plamen vzdiguje noći Svi gaje Borivši se s černo tamoto ^^ j Peklenska moć divjih Turčinov kraljuje, Po Sigetu strah in obup se glasi. Tii votlobučeče potresa gromenje , Podira obdanih razlega se jok , Tam Turkov sirovih vojaško šumenje; , kak že peklensko krohoče trinogl Cuj > Al' kar je se živih, se vnović junaki Pod Avstrije orlom zberajo v so vet In glasno rožlajo pogumni vojaki. Če prav po Sigetu razsaja razmet. Hudo u junaških je žilah zavrela Rojakom nadušenim viteška kri Napravi jih sto se na turške kerdela, In mladi Menedi na celu stojí. ? junakov na polji razgrinja ie dir. Megla se Po trati grozivne nevihte Orožje preostro se v solncu otrinja, Na ptujca pogumni obraćaj zir. kar jim prikaže prećudna se truma konjih sedé Pa Ko dvanajst Vil gorskih Njih zveste žene so , plamteče poguma Nesreća domovja jim dviga sercé. Iz verste prekrasne , iz raj de junakinj Priskoči Menedova žena berhka, BI aženka, nar zalša iz zalih vojakinj Očitanja teče beseda gladka : „Nevredne imate nas ženske plemena Žarečega veri, domovju in vam, Sercnota nam persi podbuja jeklena Za vse , kar je sveto . obujeni plam y u f r> Al zopet ko toča obsuje junaka Z Osmani maš vanja želeći nagon , Kar smertnega mahljej zadene , in jaka Oprosti se duša pozemeljskih spon , Pred vami. bijoc'mi za dom, se umreti i i Tud' me zasučemo nadušeni mec Ker ljutega Turka junaško objeti Nas smerti pošasti ne strašijo več Besede ko te 'zgovori, se spustij Junaške vojakinje v berzni odpod Ko besi protniku nasprot se podij Vihraje za njimi strašivni sumot. Zdaj plane viharno na turške kerdela Pogin prinesivni nadušeni roj ; Enajst pa vojakinj je smert že objela, Mesarsko zdaj klanje se vname na boj. Ko tresk iz oblakov in tmine viharja Zamahne koj sablja čez turške glavé, Menedi jih seka, zdrobivno udarja, Pušica sovražna mu vstavi roké. r*% • éâ ' Blaženka priskoči, merliča oklene, Zastoka — in smertne pošasti je rop Gromé čez merliče se kmalo zažene Peklensko razkačeni konjikov trop. ? France Zakrajšek. Slovo ! v Se zadnjič pozdravljam Tominske goré, Za Vas bo živelo Do smerti sercé ! J. H.lla Odgovorni vrednik : Dr. Janei Bleiweis. Natískar in založnik : JoŽef Blaznik.